Statut občine Ljubljana-
Siška
1. DEL
TEMELJNE   DOLOCBE
1.  člen
Občina Ljubljana—Šiška je temeljna družbenopolitična skupnost na svojem ob-močju.
V  občini uresničujejo občani vse pravice temeljne družbeno-politične skupnosti, razen tistih, ki so zaradi skladnega razvoja mesta Ljubljana kot enotnega  družbenega,  gospo-darskega in kulturnega prostora razglašene za zadeve skupnega pomena za mesto.
Pri uresničevanju pravic in dolžnosti ob-čine, ki so s statutom mesta Ljubljana raz-glašene za zadeve skupnega pomena za me-sto, sodeluje občina z mestom, drugimi ob-činami v mestu Ljubljani ter s samouprav-nimi skupnostmi, z delovnimi in drugimi or-ganizacijami   skupnega   pomena   za  mesto.
2.  člen
V   občini  Ljubljana—Šiška  se  v  skladu s temeljnimi izhodišči in smernicami druž-benega,   gospodarskega   in   kultumega   raz-voja mesta Ljubljana kot celote in občine kot njegovega sestavnega dela:
—  urejajo vprašanja,  ki  imajo neposreden pomen za gospodarski, družbeni in kul-turni razvoj občine;
—  ustvarjajo materialni in družbeni pogoji za razvoj  gospodarstva in drugih dejav-nosti;
—  zagotavljajo   materialni  in   drugi   pogoji za zboljšanje življenjske ravni ter za za-dovoljevanje  materialnih,  socialnih,  kul-turnih in drugih potreb občanov;
—  usklajujejo posamezni in skupni interesi s splošnimi družbenimi interesi;
—  zagotavljajo pogoji za uresničevanje po-litičnih, osebnih in samoupravnih pravic občanov  ter  vseh  oblik  neposredne   de-mokracije;
—  urejajo odnosi, ki imajo neposreden po-men za občane v občini;
—  odloča  o višini  in uporabi  sredstev  na-rodnega  dohodka,  namenjenih  za  kritje splošnih potreb  v občini;
—  spodbuja družbeno in  samoupravno  do-govarjanje med delovnimi in dragimi or-ganizacijami;
—  ustanavljajo  delovne  in  druge  organiza-cije   v  gospodarstvu   in   družbenih  služ-bah;
—  zagotavljao pogoji za delo in zaposlova-nje  delavcev  ter dviganje  proizvodnosti dela;
—  organizirajo organi oblasti in družbenega samoupravljanja   ter   javne   službe,   ki imajo pomen za občino;
—  določa uporaba zemljišč in stavb v druž-beni lastnini ter uporaba stvari v splošni rabi in skrbi, da se uporabljajo v skladu s splošnimi interesi in pod pogoji, ki so določeni z zakonom;
—  zagotavljajo  pogoji   za preprečevanje  in odpravljanje   posledic   elementarnih   in drugih nesreč;
—  zagotavlja  izvrševanje  in  uporabo zako-nov ter drugih predpisov iz svoje pristoj-nosti, posebno v odnosu do občanov, de-lovnih in drugih organizacij,  ter varuje zakonitost;
—  opravljajo tudi druge funkcije družbeno-politične   skupnosti,   razen   tlstih,   ki  so z ustavo, zakoni in statutom mesta dane v  pristojnost   drugih   družbenopolitičnih skupnosti.
3. člen
Pri izpolnjevanju svojih pravic in dolžno-sti do občanov, delovnih in drugih organi-zacij ima občina samo z zvezno in repub-liško ustavo, z zakonom. in s tem statutora določene pravice. Uresničuje jih na temelju ustave, zakonov in svojih predpisov v okviru enotnega političnega, ekonomskega in prav-ega sistema SFRJ.
4. člen
Statut občine s statutom mesta, s sta-tuti samoupravnih skupnosti, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij dopolnju-je v izdelan sistem odnosov, ki zagotavlja suverenost organov in delovnih skupnosti pri odločanju v zadevah, ki so v njihovi pri-stojnosti, omogoča pa tudi smotrno uskla-jevanje individualnosti in družbenih intere-sov ter uspešnejši razvoj delovnih organiza-cij, krajevnih skupnosti in občine kot celote.
5.  člen
Občina opravlja družbeno nadzorstvo nad poslovanjem delovnih organizacij in nadzor nad zakonitostjo njihovih samoupravnih ak-tov, razen pri delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost skupnega pomena za raesto.
6.  člen
Pravice in dolžnosti opravljajo občani neposredno na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi in drugih oblikah neposredne-ga odločanja, posredno pa preko občinske skupščine in njenih organov, izvoljenih orga-nov krajevnih skupnosti in samoupravnih skupnosti.
Svoje politične, družbenoekonomske, kul-turne in druge skupne interese uresničujejo občani tudi v družbenoipolitičnih in drugih organizacijah v občini.
7. člen
Občan oboine Ljubljana—Šiška je vsak državljan SFRJ, ki ima stalno prebivališče v občini.
Pravice in dolžnosti so določene z usta-vo, zakonom in s tem statutom.
8.  člen
Občina Ljubljana—Šiška je pravna oseba. Njen sedež je v Ljubljani, Trg prekomorskih brigad št.  1.
9.  člen
Občina ima svoj pečat y obliki kroga, ki ima v sredini grb Socialistične republi-ke Slavenije, ob krožnici v prvi vrsti napis »Socialistična republika Slovenija«, v drugi vrsti pa »Skupščina občine«; pod grbom je napis »Ljubljana—Šiška«.
10. člen
Območje občine Ljubljana—Šiška določa zakon in obsega naslednje katastrske ob-čine in naselja:
NASELJA
1.  Brinje (del):
2.  Bukovica:
3.  Dravlje  (del)
4.  Gameljne:
5.  Glince (del):
6.  Golo brdo:
7.  Hraše:
8.  Kapucinsko predmestje (del):
9.  Medvode:
10.  Moše:
11.  Polje:
12.  Preska:
13.  Rašica:
14.  Repnje:
15.  Senica:
16.  Skaručna:
17.  Smlednik:
18.  Sora:
19.  Sp. Pirniče:
20.  Sp. šiška (del):
21.  Stanežiče:
22.  Studenčice:
23.  šentvid nad Lj.:
24.  Šinkov turn:
25.  šmartno pod Šmarno  goro:
26.  Tacen:
27.  Topol:
28.  Vesca:
29.  Vižmarje:
30.  Vodice:
31.  Zapoge:
32.  Zbilje:
33.  Zg.  Pirniče:
34.  Zg. Šiška (del):
35.  Žlebe:
KATASTARSKE OBCINE Ljubljana   (del) Bukovica   pri  Vodicah, Utik
:     Ljubljana (del)
Sp.   Gameljae,   Sr.   Ga-meljne in Zg. Gatneljne Dolnice    (del),    Glince, Kamna gorica, Podutik (del),   Toško  čelo Golo brdo, Seničica Hraše Ljubljana   (del)
Medvode   (del),   Svetje
Dragočajna,  Moše
Polje  pri  Vodicah
Goričane, Medvode
(del),  Preska pri Med-
vodah, Rakovnik, Vaše,
žlebe  (del)
Rašica
Dobruša, Repnje
Ladja,   Sp.   Senica,  Zg.
Senica
Povodje, Skaručna, Voj-
sko
Smlednik,  Valburga
Dol, Sora
Sp. Pirniče, Vikrče, Za-
vrh   pod   Šmarno  goro
Ljubljana  (del)
Dvor,   Gunclje,   Medno,
Stanežiče, Šentvid (del)
Govejek,        Studenčice,
Tehovec, Trnovec  (del)
Dolnice  (del), Podgora,
Poljane,    Pržanj,    Šent-
vid   (del),   Trata,   Viž-
marje   (del),   Zapuže
Koseze, Šinkov turn
Šmartno   pod   šmarno
goro
Tacen
Brezovica    pri    Medvo-
dah,  Topol  pri  Medvo-
dah, Tmovec (del)
Selo pri Vodicah, Vesca
Brod,     Šentvid     (del),
Vižmarje  (del)
Vodice
Dornice,  Torovo,  Zapo-
ge
Zbilje
Verje, Zg.  Pirniče
Ljubljana   (del) Žlebe
Na jugu meji občina Ljubljana—Šiška na občino Ljubljana—Center in občino Ljublja-na—Vič—Rudnik, na zahodu na občino Škof-ja Loka, na severovzhodu na občino Kranj in Kamnik, na vzhodu pa na občini Ljublja-na—Bežigrad in Domžale.
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
Meje med občino Ljubljana—šiška ter občinami Ljubljana—Bežigrad, Ljubljana— Certter in Ljubljana—Vič—Rudnik so dolo-čene z upravnim aktom okrajnega ljudskega odbora Ljubljana (Glasnik št. 11/62). Meje občine Ljubljana—Šiška proti drugim obči-nam potekajo po zunanjih mejah mejnih katastrskih občin.
11. člen
Praznik občine Ljubljana—Šiška je 9. maj, kot praznik mesta Ljubljana.
12. člen
Občinska skupščina podeljuje priznanja in nagrade posameznikom, organizacijam in društvom za uspehe pri prizadevanjih za razvoj in napredek gospodarskega in druž-benega razvoja občine.
II. DEL
PRAVICE   IN   DOLŽNOSTI OBCINE
1. poglavje
USMERJANJE DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA V OBCINI
13. člen
Občina usmerja in usklajuje razvoj go-spodarstva in drugih družbenih dejavnosti na svojem območju z letnimi, srednjeroč-nimi in dolgoročnimi družbenimi načrti ter s programi razvoja posameznih družbenih dejavnosti.
Družbeni nlačrti in programi razvoja druž-benih dejavnosti morajo upoštevati predvi-devanja in smernice širših družbeno-politič-nih skupnosti ter temeljna izhodišča, okvir-ne programe in smernice mesta Ljubljane.
Družbeni načrti občine morajo biti ča-sovno usklajeni z načrti širših družbeno-po-litičnih skupnosti.
14. člen
Z  družbenimi načrti občina:
usmerja razvoj   gospodarskih  dejavnosti
na svojem območju v skladu z družbeno
ekonomskimi   odnosi,   ki   temeljijo   na
družbeni  lastnini  proizvajalnih  sredstev,
samoupravljanju   in   delitvi   družbenega
proizvoda v delovnih organizacijah;
sprejema ukrepe za oblikovanje najugod-
nejših   pogojev   za   gospodarjenje,   dvig
produktivnosti in uresničevanje razvojnih
načrtov delovnih organizacij  in njihovih
asociacij;
daje smernice in sprejema ukrepe za raz-
voj    terciarnih   gospodarskih   panog   in
ustvarja pogoje za zadovoljevanje mate-
rialnih potreb občanov;
načrtuje   gradnjo   in  vzdrževanje komu-
nalnih objektov in naprav iz svoje pri-
stojnosti;
usmerja izgradnio stanovanjskih  sosesk,
industrijskih,  servisnih   in   drugih   grad-
benih območij;
programira razvoj vseh družbenih dejav-
nosti v skladu s potrebami in možnostmi
občanov in sprejema ukrepe za uresniče-
vanje teh programov;
¦  usklajuje   splošno   in   osebno   potrošnjo z  ustvarjenim   dohodkom   in   produktiv-nostjo dela;
¦  določa  tudi  druge ukrepe za  razvoj  go-spodarstva in  družbenih služb v občini.
15..člen
Družbeni načrti občine izhajajo iz razvoj-nih programov delovnih organizacij, pro-gramov krajevnih in drugih samoupravnih skupnosti in iz usklajevanja teh programov.
Nove vertikale
16. člen
Predloge družbenih načrtov da občinska skupščina v javno obravpavo zborom voliv-cev in zborom delovnih ljudi, samoupravnim skupnostim, družbeno-političnim in drugim zainteresiranim  organizacijam.
17.  člen
Občinska skupščina in njeni organi sprem-ljajo, izpolnjevanje družbenih načrtov, obrav-navajo poročila o izvršitvi teh načrtov ter po potrebi sprejema ukrepe za njihovo iz-vršitev.
18.  člen
Osnove za družbeni in gospodarski raz-voj občine zagotavljata tudi urbanistični program in načrt mesta Ljubljane.
Na podlagi programov in smernic mest-ne skupščine sprejema občinska skupščina urbanistične in zazidalne načrte ter urba-nistične rede za naselja zunaj ureditvenega območja mesta in vodi v skladu s smerni-cami mesta enotno nrbanistično in gradbe-no politiko.
2. poglavje
DEJAVNOST OBČINE NA PODROCJU GOSPODARSTVA
19. člen
Občina usmerja razvoj gospodarskih de-javnosti, spremlja in analizira poslovanje gospodarskih organizacij ter jih spodbuja in podpira pri uvajanju sodobne organiza-cije dela, pri ukrepih za povečanje proiz-vodnje in produktivnosti dela ter ekono mičnosti poslovanja.
20.  člen
Občina spodbuja družbeno dogovarjanje o ustvarjanju in delitvi dohodka ter delitvi osebnih dohodkov in družbenih merilih za uspešno  gospodarjenje.
Podpira poslovno-tehnično sodelovanje, ekonomsko in tehnično kooperacijo in inte-gracije, delitev dela, skupno financiranje in druge oblike sodelovanja gospodarskih organizacij.
21.  člen
Občina skrbi za pospeševanje in dvig kmetijske proizvodnje, zagotavlja smotrno izkoriščanje kmetijskih površin v družbeni in zasebni lasti, omogoča uvajanje sodobnih metod gospodarjenja in sprejema druge ukrepe pri ustvarjanju materialnih pogojev za perspektivnejši razvoj kmetijskih gospo-darstev.
22.  člen
Zaradi zadovoljevanja potreb občanov, delovnih in drugih organizacij občina pod-pira razvoj sodobne obrtne proizvodnje in obrtnih storitev v obrtnih gospodarskih or-ganizacijah kakor tudi razvoj zasebne obrti ter njeno vključevanje in sodelovanje z družbenim sektorjem.
Občina spremlja razvoj trgovine na svo-jem območju in pospešuje razvoj malopro-dajne trgovske mreže za preskrbo s predme-ti široke potrošnje.
Občina spremlja razvoj in potrebe go-stinstva in turizma na svojem območju ter podpira inidativo za napredek teh dejav-nosti.
23.  člen
Občina gospodari s sredstvi sklada skup-nih rezerv gospodarskih organizacij.
3. poglavje
ZADOVOLJEVANJE  SKUPNIH  POTREB OBCANOV
24. člen
Skladno z družbenim in gospodarskim razvojem zagotavlja občina zadovoljevanje skupnih potreb občanov na področju vzgoje in izobraževanje, otroškega varstva, druž-benega varstva, varstva invalidov in borcev NOV, zdravstvenega varstva, kulture, telesne kulture in tehnične vzgoje ter komunalne in stanovanjske dejavnosti.
25. člen
Zadovoljevanje skupnih potreb občanov zagotavlja občina prek samoupravnih in kra-jevnih skupnosti, delovnih in drugih orga-nizacij in po svojih organih.
26. člen
Delovne organizacije, samoupravne skup-nosti in drugi organi in organizacije, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, razen tistih, ki imajo skupen po-men za mesto, so dolžne seznanjati občinsko skupščino oziroma njene organe s svojimi samoupravnimi akti, delovnimi programi, finančnimi načrti, zaključnimi računi in po-ročili o svojem delu.
Vzgoja, izobraževanje in otroško varstvo
27. člen
Občina oblikuje enotno politiko vzgoje in izobraževanja ter v sodelovanju z mestom, izobraževalnimi skupnostmi in strokovnimi organi sprejema smernice in okvirne pro-grame razvoja na tem področju.
(Nadaljevanje na 5. strani)
(Nadaljevanje s 4. strani)
Za to ustanavlja sama ali v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi in delovnimi organizacijam osnovne in po sebene  šole  ter vzgojno  varstvene zavode.
Občina določa v sodelovanju s sosednji-mi občinami šolske okoliše.
28. člen
Za uresničevanje družbene vloge izobra-ževanja, za neposredno povezovanje dejav-nosti izobraževalnih zavodov s potrebami gospodarstva in družbenih služb, za odloča-nje o delitvi družbenih sredstev za izobra-ževanje in za obravnavanje drugih vprašanj s področja izobraževanja, občinska skupšči-na: daje Temeljni izobraževalni skupnosti priporočila in predloge za razvoj izobraže-valnih dejavnosti in za racionalno uporabo razpoložljivih sredstev, obravnava program razvoja in financiranja izobraževanja, fi-nančni načrt, zaključni račun in potrjuje statut Temeljne izobraževalne skupnosti ter voli svoje predstavnike v skupščino Temelj-ne izobraževalne skupnosti.
Nadzorno, svetovalno in strokovno pro-učevalno službo na področju vzgoje in iz-obraževanja opravlja v občini v skladu z zakonom Zavod za šolstvo SR Slovenije.
29.  člen
Otrokom z motnjami v telesu in du-ševnem razvoju, ki se ne morejo vzgajati v rednih šolah, omogoča občina pouk v po sebnih. zavodih oziroma poklicno usposab-ljanje, če jim starši glede na gmotne raz-rtiere takega usposabljanja ne morejo zago-toviti.
30.  člen
Občina zagotavlja stalnost financiranja osnovnih nalog izobraževanja, zlasti za osnovne šole in vzgojno varstvene  zavode.
V skladu s sprejetimi programi razvoja izobraževanja skrbi občina skupaj s Temelj-no izobraževalno skupnostjo za gradnjo, vzdrževanje in opremo izobraževalnih zavo-dov.
31.  člen
Za uresničevanje družbene skrbi za otro ke, za upravljanje z družbenimi sredstvi za otroško varstvo in za obravnavanje drugih vprašanj s področja otroškega varstva, ob-čina v skladu z zakonom prek sveta za otroško varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti zagotavlja sredstva za financira-nje nekaterih oblik organiziranega varstva dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok.
32. člen
Občina skupaj z delovnimi in drugimi organizacijami zagotavlja sredstva za šti-pendije in druge oblike pomoči pri šolanju ter daje pobude za združevanje sredstev za te namene. V sodelovanju z mestom občina določa tudi enotne kriterije za dodeljevanje štipendij.
33. člen
Skupaj z mestom, delovnimi in drugimi organizacijami skrbi občina za izobraževanje odraslih ter prek delavskih univerz in drugih oblik izobraževanja dopolnjuje družbeno, ekonomsko, splošno, kultumo, tehnično in strokovno izobrazbo občanov.
Družbeno varstvo
34. člen
V skladu z družbenim in gospodarskim razvojem skrbi občina za organizirano nude-nje raznih oblik pomoči občanom, ki so po trebni posebne družbene skrbi in varstva, ter za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo nastanek socialnih problemov; zagotavlja materialno osnovo sltižbam in dejavnostim, ki zadovoljujejo socialne po trebe občanov, ter ustvarja pogoje za uspo sobitve za delo in samostojno življenje oseb, ki  so pod  posebnim družbenim varstvom.
35. člen
Posebno skrb posveča občdna varstvu otrok in družine ter skrbi za varstvo ob-čanov, ki niso zmožni, da bi skrbeli sami zase, za svoje pravice in koristi. Občanom, ki nimajo nikakršnih virov dohodkov, zago-tavlja občina v skladu s svojimi predpisi najnujnejša sredstva za preživljanje.
36. člen
Družbeno varstvo v občini izvajajo: ob-činska skupščina, njeni organi in strokovne delovne organizacije, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije v občini.
Skrb za borce in invalide NOV
37. člen
Občina posveča posebno skrb udeležen-cem NOV in članom njihovih družin ter jim daje ob izpolnitvi enakih pogojev pred-nost pri uveljavljanju njihovih pravic.
38. člen
V sodelovanju z mestom Ljubljana skrbi občina za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV.
39. člen
V skladu s svojimi predpisi zagotavlja občina priznavalnine in družbene pomoči borcem in aktivistom NOV ter predvojnim revolucionarjem in ožjim članom njihovih družin, ki nimajo zadostnih sredstev za do-stojno preživljanje. Zagotavlja zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz kakršnegakoli drugega naslova.
Občina daje borcem družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, rehabflitacijo in-validov in zaposlovanje nezaposlenih borcev.
Zagotavlja pomoč otrokom padlih borcev NOV, ki niso sposobni za pridobitno delo.
Zdravstveno varstvo
40.  člen
Da se zagotovi telesno in duševno zdravje občanov, predvsem pa otrok in mladine, skrbi občina v sodelovanju z mestom za dvig zdravstvene kulture občanov, za pre-prečevanje bolezni, odstranjevanje vzrokov in posledic obolenj in invalidnosti ter zago-tavlja ugodne higienske razmere za življenje in delo občanov.
41.  člen
Občina skrbi za izvajanje programa pre-ventivnega zdravstvenega varstva v občini in zagotavlja sredstva za to dejavnost, če ta obveznost ni naložena drugim organom.
Posebno skrb posveča občina preventiv-nemu zdravstvenemu varstvu predšolskih in šolskih otrok ter mladine, pri čemer so-delujejo tudi šolski in vzgojno varstveni zavodi, krajevne skupnosti in druge zainte-resirane organizacije.
42. člen
Občanom, ki po veljavnih predpisih niso zavarovani in sami niso zmožni kriti stro-škov zdravljenja, zagotavlja občina plačilo stroškov za zdravstvene storitve v skladu s svojimi predpisi.
43. člen
V sodelovanju z mestom Ljubljana skrbi občina, da zdravstveni zavodi in službe na območju občine izvajajo zdravstveno varst-vo v skladu z zakoni in programom razvoja zdravstvenega varstva in tako zadovoljujejo potrebe občanov po zdravstvenem varstvu.
Kultura in prosveta
44. člen
Občina skrbi za zadovoljevanje kulturnih potreb občanov ter pospešuje in razvija zla-sti amaterske in tiste kulturno prosvetne dejavnosti, ki zajemajo čim širši krog ob-čanov.
Pri tem sodeluje z društvi in organizaci-jami, ki se ukvarjajo s kulturno prosvetno dejavnostjo, in tako dviga splošno kulturno raven občanov. Pospešuje prirejanje kultur-no prosvetnih prireditev in proslav.
Občina omogoča delovanje kulturno pro-svetnih organizacij in skupin ter prispeva sredstva za njihovo dejavnost na podlagi programov dela ter v skladu z njihovo aktiv-nostio in družbeno pomembnostjo.
(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
V sodelovanju z mestom, delovnimi in drugimi organizaeijami ter krajevnimi skup-nostmi pospešuje občina gradnjo objektov za kulturno prosvetno dejavnost.
Telesna kultura in tehnična vzgoja
45.  člen
Občina usmerja razvoj telesne kulture in tehnične vzgoje s programom in smernica-mi.
Občina skrbi za pravilen razvoj telesno kultume in tehnično-vzgojne dejavnosti v organizacijah, društvih, učnih in vzgojnih zavodih, gradi in vzdržuje telesnovzgojne objekte, namenjene čim širšemu krogu ob-čanov, ter podpira telesnovzgojne in tehnič-ne organizacije ter društva pri njihovem de-lovanju.
Občina zagotavlja sredstva za delo mno-žičnih telesnokultumih in tehničnovzgojnih organizacij.
46.  člen
Naloge obeine na področju telesne kultu-re in tehnične vzgoje izvajajo telesno vzgoj-ne in tehnične organizacije, društva in klubi, šole, delovne organizacije, krajevne skupno-sti ter občdnska skupščina in njeni organi.
Komunalna in stanovanjska dejavnost
47. člen
Občina zagotavlja zadovoljevanje življenj-skih indelovnih potreb občanov ter njiho-vih skupnosti tudi tako, da skrbi za oprav-ljanje komunalnih storitev ter za gradnjo, vzdrževanje, ureditev in rekonstrukcijo ko-munalnih objektov in naprav, kolikor to ni pravica in dolžnost mesta Ljubljana.
48.  člen
Občina na ureditvenem območju mesta ureja in oddaja stavbna zemljišča, skrbi za gradnjo in vzdrževanje mestnih ulic m cest IV reda, javnih nasadov in zelenic obcm-skega pomena, otroških igrišč in drugih re-kreacijskih površin. Skrbi tudi za vzdrzeva-nje čistoče in zunanjega videza nasehj ln sosesk.
Zunaj tega območja zagotavlja občina urejevanje in pravilno delovanje vseh ko-munalnih dejavnosti, zlasti pa skrbi za grad-njo objektov in oskrbo naselij s pitno vodo, za kanalizacijo, električno energijo, pove-zavo naselij z javnimi prevoznimi sredstvi, ureditev pokopališč in druge komunalne de-javnosti.
49.  člen
Občina usmerja komunalno dejavnost; pri tem se povezuje z mestom, komimalnimi delovnimi organizacijami, krajevnimi skup-nostmi in drugimi organizacijami, ki oprav-ljajo komunalno dejavnost in upravljajo komunalne naprave in objekte.
50.  člen
Občina zagotavlja gradnjo komunalnih objektov in naprav, pri čemer daje prednost investicijam, pri katerih s svojimi sredstvi sodelujejo tudi občani in delovne orgaiza-cije.
51.  člen
V skladu z družbenim in gospodarskim razvojem oboine in urbanističnim progra-mom mesta Ljubljana skrbi občina za na-črtno, smotrno in ekonomično gradnjo sta-novanj in poslovnih prostorov. Spodbuja in organizira združevanje sredstev za izvaja-nje organizirane gradnje sosesk in zaključe-nih območij ter zagotavlja najugodnejše po-goje za vse oblike družbene in zasebne gradnje.
Trenutek zgodovine »Litostroja«
52. člen
Občina spremlja gospodarjenje in usmer-ja delo stanovanjskega podjetja kot orga-nizatorja stanovanjske in poslovne gradnje, obravnava poročila o njegovem delu, daje soglasja k uporabi amortizacije, soglasja k prodaji ali zamenjavi stanovanjskih. hiš in poslovnih prostorov ter po svojih predstav-nikih scwdloča skupaj s člani delavskega sveta stanovanjskega podjetja v zadevah po-sebnega družbenega pomena.
53. člen
Občina skrbi za družbeno upravljanje v stanovanjskih Mšah ter nadzoruje delo zborov stanovalcev in hišnih svetov.
54. člen
: Občina skrbi za pravilno razdeljevanje stanovanj, s katerimi razpolaga, pri čemer upošteva predvsem občane, ki so potrebni posebnega družbenega varstva. Merila in pogoji, ob katerih oddaja stanovanja, se določijo s posebndm predpisom.
Narodna obramba
55. člen
Občina Ljubljana—Šiška se kot del mesta vključuje v enotni družbeni obrambni si-stem organiziranja in pripravljanja občanov, delovnih in drugih organizacij za obrambo dežele.
111. DEL
SREDSTVA   OBCINE
56.  člen
Občina uresničuje svoje naloge s sredstvi, ki so ustvarjena v občini in ji pripadajo od prispevkov, davkov in taks ter s sredstvi, ki jih na osnovi prostovoljne odločitve zdru-žujejo delovne in druge organizacije in ob-čani v občini.
57.  člen
Občina v mejah zakonov predpisuje vrste in višino svojih dohodkov, razen tistih pri-spevkov, davkov in taks, ki jih predpisuje mesto Ljubljana.
Občina Ljubljana—šiška z drugimi obči-nami usklajuje stopnje prispevkov, davkov in taks, ki jih predpisuje.
Občina in mesto Ljubljana se ob vsako-letoi ceni skupnih dohodkov dogovorita o delitvenih razmerjih za financiranje občine, mesta in samoupravnih področij.
Delovne organizacije, krajevne skupnosti in občani lahko združujejo svoja sredstva za krepitev in razširitev materialne osnove in za kritje skupnih potreb občanov oziro-ma za razvijanje in napredek posameznih dejavnosti.
Občinska skupščina lahko v soglasju z republiško skupščino razpiše posojilo. V razpisu se določijo narnen, za katerega se posojilo razpisuje, višina posojila, kdo je lahko vpisnik, obrestna mera ter roki in način vračanja.
58.  člen
Za izgradnjo komunalnih, kulturnih, zdravstvenih, socialnih in drugih objektov ali za druge namene, ki imajo neposreden pomen za občane, se lahko uvede samopri-spevek.
Samoprispevek lahko uvede občinska skupščina oziroma svet krajevne skupnosti na podlagi sklepov zborov volivcev tistega območja, za katerega se samoprispevek uva-ja, ali na podlagi referenduma.
Sredstva, ki so jih s samoprispevkom zbrali občani in delovne organizacije, se smejo uporabiti le za namen, za katerega so bila zbrana.
59.  člen
V skladu s svojimi potrebami razporeja občinska skupščina sredstva v svoj proračun in sklade.
Občinska skupščina razporedi sredstva za posamezne namene potem, ko je uskladila predvidene potrebe za posamezne dejavno sti s predvidenimi dohodki občine.
Proračun
60. člen
S proračmiom občine se zagotavljajo sredstva za kritje splošnih družbenih potreb občine.
Občinska skupščina določi z vsakoletnim proračunom razmerje in merila za uporabo proračunskih sredstev v skladu s smerni-cami za razvoj dužbenih in gospodarskih dejavnosti, ki jih določata statut in družbe-
(Nadaljevanje na 7. strani)
(Nadaljevanje s 6. strani)
ni načrt razvoja občine. Sredstva občinske-ga proračuna se uporabljajo predvsem za kritje splošnih družbenih potreb občine, za dejavnosti družbenih služb, za izpolnjevanje obveznosti obeine, za delo občinske skup-ščine ter njenih organov in služb, za delo-vanje krajevnih skupnosti, družbenopolitič-nih organizacij in draštev.
61.  člen
Osnutek proračuna občine izdela za fi-nance pristojen obeinski upravni organ na podlagi načel in smernic občinske skupščine o temeljnih izhodišeih za pripravo prora-čuna.
Uporabniki proračuna dostavijo pristoj-nemu upravnemu organu zahtevek za zago-tovitev sredstev v proračunu z ustrezfto dokumentaci jo.
62.  člen
Predlog proračuna sprejme svet, pristo jen za finance, obravnavajo pa ga zbori vo livcev in zbori delovnih ljudi, ki lahko dajo na predlog svoje pripombe in predloge.
Po zaključeni javni obravnavi razpravlja občinska skupščina o predlogu proračuna in o predlogih 1z javne obravnave ter pro-račun sprejme.
0 pripombah in predlogih iz javne obrav-nave, ki jih skupščina ni sprejela, obvesti predlagatelje.
63. člen
Izvrševanje proračuna spremlja svet pri-stojen za finance ob sodelovanju drugih sve-tov in upravnih organov ter o tem obvešča občinsko skupščino.
Zaključni račun o izvršitvi proračuna sprejme občinska skupščina.
Skladi
64. člen
Za financiranje posameznih družbenih potreb, obveznosti in nalog, ki terjajo traj-no zagotavljanje finančnih sredstev, lahko občina ustanovi sklade.
Skladi se ustanavljajo z odlokom občin-ske skupščine, razen tistih skladov, ki so predpisani z zakonom.
Skladi poslujejo po svojih statutih in fi-riančnih načrtih, ki so sestavni del naorta družbenega razvoja občine.
65. člen
Namen, vire sredstev in njihovo uporabo ter način upravljanja sklada se določi z za-konom, z aktom o ustanovitvi in s statutom sklada.
V organih upravljanja morajo biti zasto-pani poleg odbornikov občinske skupščine tudi predstavniki uporabnikov in vlagateljev sredstev sklada.
66. člen
Organi upravljanja sklada so dolžni po ročati o delu sklada občinski skupščini naj-manj^ enkrat letno in ji predložiti poslovno poročilo z zaključnim računom, programom dela in finančni načrt za naslednje leto.
Občinska skupščina ali njeni organi lah-ko zahtevajo od organov upravljanja sklada tudi občasna poročila o delu sklada.
67. člen
Občina lahko v skladu z zakonom usta-novi sama ali skupno z delovnimi organiza-cijami in drugimi družbenopolitičnimi skup-nostmi banko.
IV. DEL
SAMOUPRAVLJANJE   V   OBČINI
1. poglavje
OBLIKE NEPOSREDNEGA SAMOUPRAVLJANJA
68.  člen
Občani uresničujejo pravico samouprav-ljanja v občini neposredno ali posredno prek za to izvoljenih organov.
Neposredno uresničujejo občani pravico samoupravljanja na zborih volivcev, zborih delovnih ljudi v delovnih organizacijah, z referendumom in volitvami v občinsko skupščino in njene organe ter v organe sa-moupravljanja v delovnih in drugih organi-zacijah.
Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi
69.  člen
Občani na zborih volivev in zborih delov-nih ljudi neposredno uresničujejo družbeno samoupravljanje, dajejo pobude za delo ob-činske skupščine in njenih organov, krajev-ne skupnosti in njenih izvoljenih organov ter organov družbenopolitičnih skupnosti, izvršujejo volilne funkcije, opravljajo pa tudi druge naloge, za katere so pristojni po zakonih, statutu mesta Ljubljana, po tem statutu ter po statutih krajevnih skupnosti in delovnih organizacij.
70. člen
Občani na zborih volivcev in zborih de-lovnih ljudi neposredno odločajo o vpraša-njih, ki so z zakonom, z mestnim in s tem statutom, s statuti krajevnih skupnosti in statuti delovnih organizaeij dana v njihovo pristojnost.
71. člen
Občani na zborih volivcev in zborih de-lovnih Ijudi pri izvrševanju volilne funkcije:
—  predlagajo v skladu z zakoni  kandidate za odbornike občinske in mestne skupšči-ne  ter kandidate za poslance zvezne in republiške skupščine;
—  predlagajo  odpoklic   odbornikov   in   po-slancev;
—  volijo izvršilne organe krajevnih skupno sti, poravnalne svete in druge organe kra-jevne samouprave;
—  volijo svoje predstavnike v samoupravne organe    delovnih   organizacij    in    samo upravnih skupnosti;
—  predlagajo sodnike porotnike;
—  opravljajo tudi druga volilna opravila, ki so jim dana z zakoni ter s statuti druž-benopolitičnih in krajevnih skupnosti.
(Nadaljevanje na 8. strani)
(Nadaljevanje s 7. strani) 72. člen
Občani na zborih volivcev in zborih de-lovnih Ijudi na svojo pobudo ali na pobudo pristojnih organov in zainteresiranih orga-nizacij obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju, občini in širši družbenopolitični skupnosti ter dajejo predloge za reševanje teh vpra-šanj.
Občinska skupščina mora predložiti v obravnavo zborom volivcev in zborom de-lovnih ljudi:
—  predlog statuta občine;
—  predlog družbenega načrta občine in pro-grame razvoja družbenih dejavnosti;
—  predlog proračuna in zaključnega računa občine ter finančne načrte skladov;
—  osnutke predpisov, ki nalagajo občanom izredne  materialne   obveznosti   in   samo prispevke.
Če obeinska skupščina katerega od nave-denih vprašanj ni predhodno predložila v obravnavo zborom volivcev in zborom de-lovnih Ijudi, o takem vprašanju oziroma aktu ne more dokončno sklepati.
73. člen
Zbori volivcev in zbori delovnih Ijudi ob-ravnavajo poročila o delu občinske skupščine in njenih organov, organov krajevne skup-nosti in delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
Poročila podajo najmanj enkrat letno:
—  odborniki   občinske skupščine o  svojem delu in delu občinske skupščine;
—  sveti krajevnih skupnosti o svojem delu in delu organov krajevne skupnosti;
—  samoupravni organi delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega pome-na, o svojem delu.
Ob obravnavanju poročil lahko dajejo občani pripombe in predloge za izboljšanje dela teh organov.
74. člen
Na zahtevo občanov morajo dajati na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi po jasnila tudi drugi organi organizacij, ki opravljajo javno službo.
75. člen
V občini Ljubljana—Šiška se zbori voliv-cev sklicujejo po volilnih enotah.
Območja volilnih enot se določajo z ob-činskim odlokom o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov občinskega zbora ter z občinskim odlokom o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov v zbor delovnih skup-nosti.
Zbori volivcev se lahko sklicujejo za del območja volilne enote, to je za posamezna naselja in posamezne delovne organizacije, lahko tudi za celotno območje krajevne skupnosti ali po delovnih organizacijah po-sameznih panog dejavnosti.
76. člen
Zbori delovnih ljudi se sklicujejo pravi-loma po volilnih enotah za volitve odborni-kov zbora delovnih skupnosti občinske skup-ščine, lahko pa tudi po delovnih orgamzaci-jah na območju volilne enote.
77. člen
Zbor volivcev in zbor delovnih ljudi lah-ko skliče občinska skupščina oziroma njen predsednik, svet krajevne skupnosti, občin-ski ali krajevni organ SZDL ali 1/3 volivcev z območja zbora.
Sklicatelj mora objaviti sklep o sklicu zborov volivcev in zborov delovnih Ijudi najmanj 5 dni pred zborom na krajevno običajen način in o. tem obvestiti predsed-nika občinske skupščine. Razglas mora ob-segati predlog dnevnega reda, čas in kraj zbora ter podatke o sklicatelju. Sklicatelj mora poskrbeti za nemoten potek zbora in pripraviti gradivo in pojasnila k posamez-nim točkam dnevnega reda.
78. člen
Odbornik občinske skupščine se je dolžan udeležiti zbora volivcev oziroma zbora de-lovnih Ijudi volilne enote, v kateri je bil izvoljen, in dajati uvodna pojasnila in ob-razložitve k vprašanjem, ki jih je zboru vo-livcev in zboru delovnih Ijudi predložila ob-činska skupščina.
79. člen
Zbor volivcev in zbor delovnih ljudi vodi delovno predsedstvo, ki ga izvolijo volivci na zboru, zapisnikarja pa določi sklicatelj zbora.
80. člen
Zbor volivcev in zbor delovnih ljudi od-ločata javno in z večino glasov navzočih vo-livcev.
Na zboru volivcev in zboru delovnih ljudi sodelujejo vsi občani z območja zbora, od-ločajo pa samo tisti, ki imajo splošno volil-no pravico.
Če ni s predpisi določeno drugače, je zbor sklepčen, če se ga udeleži 10 % volivcev oziroma najmanj 50 volivcev.
Natančnejše določbe o zborih volivcev in zborih delovnih ljudi vsebuje poseben po slovnik.
81. člen
Občinska skupščina spremlja delo zborov volivcev in zborov delovnih Ijudi ter vodi splošen nadzor nad izvrševanjem njihovih sklepov.
Občinska skupščina in njeni organi, sveti krajevnih skupnosti in samoupravni organi organizacij, ki opravljajo dejavnost posebne-ga družbenega pomena, skrbijo za uresniče-vanje predlogov in sklepov zborov volivcev in zborov delovnih ljudi.
Na prvem prihodnjem zboru poročajo volivcem in delovnim ljudem, kako so bili njihovi predlogi in sklepi izvršeni ter dajejo pojasnila o razlogih, zaradi katerih predlo-gov in sklepov ni mogoče uresničiti.
Ti organi morajo raizpravljati tudi o pri-pombah, mnenjih in vprašanjih zborov vo-livcev in zborov delovnih ljudi ter s svojimi stališči seznaniti občane na naslednjem zboru.
82.  člen
Občinska skupščina ne more sprejeti predpisa ali drugega splošnega akta, ki je pomemben za življenje in delo v občini, če se je proti njemu izrekla več kot polovica vseh zborov volivcev in zborov delovnih lju-di v občini.
83.  člen
Ce pristojni organ ali organizacija tudi na ponovno obrazloženo zahtevo ne obrav-nava predloga ali sklepa zbora volivcev ozi-roma zbora delovnih ljudi in o svoji odlo-čitvi ne obvesti zbora, ima skupina najmanj 30 volivcev oziroma organizacija SZDL pra-vico vložiti ugovor na občinsko skupščino.
O takem ugovoru mora občinska skup-ščina razpravljati na prvi naslednji seji in o svojem stališču obvestiti predlagatelje.
Referendum
84.  člen
Z referendumom občani neposredno odlo-čajo o vprašanjih, ki imajo pomen za kra-jevno skupnost ali za občino kot celoto.
Glede na pomen vprašanja, ki je predmet referenduma, se razpiše referendum za ob-močje ene ali več krajevnih skupnosti ali za območje cele občine.
Referendum se lahko razpiše, da občani potrdijo odlok ali sklep splošnega pomena, ki ga je občinska skupščina že sprejela ali da se občani vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali sklepa, ki ga namerava sprejeti občinska skupščina.
Referendum se razpiše za uvedbo samo prispevka in v drugih z zakonom določenih primerih.
Občinska skupščina mora razpisati refe-rendum, kadar ga za določeno vprašanje za-hteva večina zborov volivcev ali zborov de-lovnih Ijudi oziroma krajevnih skupnosti.
85.  člen
Sklep o razpisu referenduma sprejme občinska  skupščina.
Med objavo sklepa o razpisu referendu-ma in dnevom referenduma mora preteči najmanj 8 dni.
86.  člen
Referendum izvede občinska volilna ko-misija po načelih, ki veljajo za volitve v občinsko skupščino. Po enakem postopku se opravi tudi glasovanje.
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno.
Volivci glasujejo »za« ali »proti« postav-Ijenemu vprašanju.
Predlog, o katerem se glasuje na referen-dumu, je sprejet, če se je glasovanja udele-žila več kot polovica vseh volivcev in če je predlog dobil večino glasov volivcev, ki so glasovali.
Odločitev, ki jo sprejmejo občani na re-ferendumu, je za občinsko skupščino ali svet krajevne skupnosti obvezna. Občinska skup-ščina ne more v enem letu po izvedbi refe-renduma izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
2. poglavje
OBCINSKA SKUPŠČINA IN NJENI ORGANI
Občinska skupščina
87. člen
Občinska skupščina je najvišji organ ob-Iasti in organ družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine.
Običnsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti.
Občinski zbor ima 43 članov, zbor delovnih skupnosti pa 44 članov.
(Nadaljevanje na 9. strani)
(Nadaljevanje z 8. strani) 88. člen
Občinska skupščina določa politiko in od-loča o drugih temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politično, gospodarsko in kultur-no življenje in za družbeni razvoj, sprejema predpise, družbeni načrt, programe razvoja posameznih področij, proračun in druge splošne akte, voli funkcionarje in obravnava stanje in splošno problematiko na vseh po-dročjih, za urejanje katerih je pristojna ob-čina, nadzoruje delo svojih organov in oprav-Ija družbeno nadzorstvo v občini.
89. člen
Občinska supščina dela po delovnem pro gramu, ki ga pripravi v začetku leta na svo-jo pobudo in na predlog svojih organov ter delovnih in drugih organizacij in skupnosti.
Delovno področje zborov
90.  člen
Občinska skupščina opravlja zadeve iz svojega delovnega področja na sejah svojih zborov, prek svojih svetov in komisij ter drugih organov občinske skupščine.
Seje občinske skupščine in njenih zborov so javne.
91.  člen
Zadeve iz delovnega podroeja občinske skupščine so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov ali v samostojnem delovnem podroeju posameznega zbora; ob-činska skupščina lahko opravlja nekatere zadeve tudi kot enoten zbor.
92. člen
V    enakopravnem    delovnem    področju obeh zborov občinske skupščine so nasled-nje zadeve: —• sprejemanje in spreminjanje statuta ob-
oine;
—  sprejemanje   družbenega   načrta,  progra-ma razvoja občine ali posamezne panoge ter urbanističnih in zazidalnih načrtov in urbanističnih   redov   zunaj   ureditvenega območja mesta Ljubljana;
—  sprejemanje   proračuna    in   zaključnega računa;
—  sprejemanje  splošnih predpisov,  s  kate-rimi se urejajo pravice in obveznosti ob-čanov ter delovnih in drugih organizacij;
—  proučevanje poročil in analiz s področja družbenih dejavnosti in gospodarstva in sprejemanje sklepov, priporočil in ustrez-nih ukrepov;
—  nadzorstvo     nad     uporabo     družbenih sredstev in delitvijo dohodkov delovnih organizacij   in   samoupravnih  skupnosti;
—  sprejemanje resolucij, smernic in pripo-roeil   organom    družbenega  upravljanja delovnih  organizacij, delovnih  skupnosti in samoupravnih skupnosti;
—  volitve    in    imenovanja individualnih in kolegijskih organov skupščine;
—  ustanavljanje    delovnih    organizacij     in skladov ter odločanje o njihovem prene-hanju;
—  najemanje in razpisovanje občinskih po-sojil;
—  sklepanje   o   povračilu   stroškov   odbor-nikom ter članom svetov in komisij;
—  sklepanje   o   razpisu občinskega referen-duma;
—  sprejemanje   poslovnika   občinske  skup-ščine;
—  obravnavanje   predlogov  pplošnih  aktov in vprašanj iz pristojnosti mestne skup-ščine;
—  odločanje o drugih vprašanjih, za katera je z zakonom, s tem statutom ali z dru-gim splošnim predpisom občinske skup-ščine   določeno,   da so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov.
93. člen
Občinski zbor  samostojno  opravlja  tele zadeve: — volitve    in   imenovanja individualnih in
kolegijskih organov iz pristojnosti občin-
ske skupščine, ki ne spadajo v enako-pravno delovno področje obeh zborov ozi-roma v samOstojno delovno področje zbo-ra delovnih skupnosti;
—  obravnavanje   poročil   upravnih organov občinske skupščine in drugih organov in organizacij,  katerih delo  nadzoruje;
—  pravice skupščine glede odgovofnosti or-ganov, ki jih. je volil oziroma imenoval;
—  obravnavanje sklepov zborov volivcev in sprejemanje    ukrepov    glede njihove iz-vršitve, kolikor zadeve ne spadajo v ena-kopravno delovno področje obeh zborov;
—  druge zadeve iz pristojnosti skupščine, ki niso v enakopravnem delovnem področju obeh zborov ali v samostojnem področju zbora delovnih skupnosti.
94. člen
V samostojnem delovnem področju zbo ra delovnih skupnosti so naslednje zadeve:
—  volitve,   imenovanja   in  razrešitve pred-stavnikov družbene skupnosti v organih delovnih organizacij in skupnosti;
—  obravnavanje vprašanj,   ki so  skupnega pomena za delovne in druge samouprav-ne organizacije;
—  usklajevanje odnosov med delovnimi in drugimi organizacijami in razvijanje so delovanja med njimi;
—  dajanje   priporočil   delovnim in drugim organizacijam o vprašanjih iz pristojno-sti zbora;
—  spodbujanje in razvijanje  sistema  druž-benega dogovarjanja;
—  obravnavanje    sklepov   zborov   delovnih Ijudi v  delovnih organizacijah  in  skup-nostih in sprejemanje ukrepov glede nji-hove izvršitve, kolikor zadeve ne spadajo v   enakopravno   delovno   področje obeh zborov.
95. člen
V samostojnem delovnem področju po-sameznega zbora so volitve predsednika zbora, mandatno-imunitetne komisije in raz-pis nadomestnih volitev odbornikov zbora.
96. člen
Občinska skupščina kot enoten zbor voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine, člane svetov in komisij občinske skupščine, imenuje tajnika ter sta-rešine temeljnih upravnih organov.
Skupno in ločeno zasedanje zborov ob-činske skupščine.
97. člen
Zbora občinske skupščine delata in od-ločata skupno ali na ločenih sejah.
Zbora zasedata skupno, kadar odločata kot enoten zbor, lahko pa tudi, kadar odlo-čata o zadevah, ki so v enakopravnem de-lovnem področju obeh zborov.
Zbora zasedata ločeno, kadar razpravlja-ta in odločata o zadevah, ki so v samostoj-nem delovnem področju posameznega zbo-ra in praviloma tudi takrat, kadar razprav-ljata in odločata o zadevah, ki so v enako-pravnem delovnem področju obeh zborov.
Vsak zbor lahko sklene, da bo ločeno obravnaval in odločal o posameznih vpra-šanjih iz delovnega področja občinske skup-ščine, razen o vprašanjih, o katerih odloča občinska skupščina kot enoten zbor.
98. člen
Skupnim sejam obeh zborov občinske skupščine predseduje predsednik občinske skupščine, če je ta zadržan ali odsoten, pa podpredsednik.
Seje posameznega zbora vodi predsednik zbora, če je ta zadržan ali odsoten, pa nje-gov namestnik.
Občinska skupščina sklepa na skupni seji obeh zborov veljavno, če je na seji navzoča večina odbornikov vsakega zbora.
Vsak zbor občinske skupščine sklepa ve-ljavno, če je na seji navzoča večina njego-vih odbornikov.
Kadar odloča občinska skupščina o za-devah, ki so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov, sprejema sklepe z večino glasov navzočih odbornikov vsakega zbora.
Statut občine, družbeni načrt in proračun se sprejema z večino glasov vseh odborni-kov vsakega zbora.
Način dela zborov
99.  člen
Pri svojem delu organi občinske skupšči-ne sodelujejo z organi družbenega samo-upravljanja v delovnih organizacijah in de-lovnih skupnostih, s samoupravnimi skup-nostmi, s socialistično zvezo delovnega ljud-stva in drugimi družbenimi organizacijami in društvi na območju občine ter se opira-jo na njihovo pobudo, mnenja, stališča in predloge.
100.  člen
Občinska skupščina lahko da predloge po-membnejših odločitev, ki se tičejo pravic in obveznosti občanov ter delovnih in drugih organizacij, pred odločitvijo v obravnavo zbo-rom volivcev, zborom delovnih ljudi, samo-upraviiim organom delovnih organizacij, delovnim skupnostim ter družbenopolitič-nim in drugim organizacijam.
Kadar občinska skupščina sprejema pred-pise, priporočila, odgovore in druge odločitve iz prejšnjega odstavka, vabi na svoje seje predstavnike samoupravnih organov delov-nih organizacij, samoupravnih skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij.
101. člen
Zaradi uspešnejšega urejanja medseboj-nih razmerij in zaradi izvajanja predpisov, sklepov in dogovorov, ki jih je sprejela ob-činska skupščina, sklicujejo občinski orga-ni skupne posvete s samoupravnimi organi delovnih in drugih organizacij; s samo-upravnimi skupnostmi in drugimi organiza-cijami.
(Nadaljevanje na 10. strani)
(Nadaljevanje z 9. strani)
102.  člen
O priporooilih, ki jih dajejo občinska skupščina in njeni sveti delovnim in drugim organizacijam, morajo razpravljati organi njihovega upravljanja ter občinsko skupšči-no obvestiti o storjenih ukrepih. Če se or-ganizacija ne ravna po priporočilih občin-ske skupščine, jo je dolžna o tem obvestiti in navesti razloge.
103.  člen
Občinska skupščina določi s posebnim od-lokom, katere zadeve, ki so po zveznih in republiških predpisih dane v delovno pod-ročje občinske skupščine ali njenega sveta, opravlja občinska skupščina na seji, ka-tere pa svet ali upravni organ.
104.  člen
Poslovanje občinske skupščine, način sprejemanja njenih aktov ter delo organov občinske skupščine se ureja s poslovnikom, ki ga sprejme občinska skupščina.
Odborniki občinske skupščine
105. člen
Odbornike občinskega zbora volijo nepo-sredno občani, odbornike zbora delovnih skupnosti pa delovni ljudje, ki  so na ob-
močju občine zaposleni v delovnih organi-zacijah, držaraih organih, družbenopolitič-nih organizacijah in društvih, kmetje, ki so člani zadruge ali kake druge delovne orga-nizacije.
106.  člen
Odborniki občinske skupščine se volijo za 4 leta.
Način volitev in odpoklic odbornikov sta predpisana z zakonom.
Odbornik enega zbora ne more biti hkrati odbornik dragega zbora. Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored odbornik občinske skupščine.
107.  člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravice in dolžnosti, ki so določene z usta-vo in s tem statutom.
Odborniki občinske skupščine imajo pra-vico in dolžnost:
—  udeleževati se sej občinske skupščine in njenih organov in sodelovati pri njiho-vem delu;
—  pregledati zadeve, ki  se pripravljajo za seje oboinske skupščine ali njenih orga-nov, kakor tudi druga gradiva, ki  so v zvezi s temi vprašapji;
—  predlagati    skupščiiii    sprejetje splošnih predpisov,   odločb   ter   sklepov   v   posa-meznih zadevah;
—  zahtevati  poiasnilo  o  posameznih  zade-vah (interpelacija), predlagati  spremem-be in dopolnitve besedila aktov (amand-
maji) in predlagati, da se zadeva odloži z dnevnega reda ali da se obravnavanje preloži;
—  pregledati  obravnavanje   in odločanje  o kateremkoli  vprašanju   splošnega  pome-na za občino, za širško družbeno skupnost ali za ožje območje;
—  poročati volivcem na zboru volivcev  in zboru delovnih ljudi, na sestankih druž-benopolitičnih   organizacij   in ob drugih prilikah o delu občinske skupščine;
—  skrbeti, da se zbori volivcev in zbori de-lovnih ljudi v njihovi volilni enoti redno sklicujejo, aktivno sodelovati v delu teh zborov ter skrbeti, da sprejete sklepe iz-vršujejo pristojni organi;
—  udeleževati se sej samoupravnih organov delovnih in  drugih organizacij   in  skup-niosti, poročati o delu občinske skupščine v razmerju  do teh organizacij  in  skup-nosti ter skrbeti, da je občinska skupšči-na seznanjena z mnenji in stališči orga-nov in skupnosti teh organizacij, te or-ganizacije   pa    s    sklepi in odločitvami skupščine;
—  zahtevati strokovno pomoč upravnih or-ganov za opravljanje svoje dolžnosti.
108. člen
Zaradi seznanjanja s pomembnejšimi vprašanji in predlogi zveznih, republiških in mestnih predpisov in smernic ter zaradi spo-znavanja tekočih gospodarskih in družbeno-političnih problemov lahko odborniki občin-ske skupščine ustanovijo  klub odbornikov.
109.  člen
Dolžnost odbornika občinske skupščine je častna družbena dolžnost.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem svoje dolžnosti v občinski skupščini in njenih or-ganih.
110.  člen
Odborniki so za opravljanje svoje dolž-nosti odgovorni občanom in občinski skup-
111. člen
Odborniik občinske skupščine ne more biti pokHcan na odgovornost, ne sme mu biti vzeta prostost in tudi ne sme biti kaz-novan za glasovanje ali za mnenje, izraženo v občinski skupščini.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku občinske skupščine brez privolitve njegove-ga zbora vzeti prostost ali začeti kazenski postopek. Ce zbor ni zbran, da privolitev mandatno-imunitetna komisija. Zbor, ki mu odbornik pripada, mora pozneje privolitev potrditi. Privolitev ni potrebna, kadar gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskoval-ni zapor obvezen ali če je bil odbornik za-loten pri kaznivem dejanju, za kateregaje predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta ali hujša kazen.
112. člen
Odbornik, ki ne opravlja svoje odborni-ške dolžnosti ali je ne opravlja v skladu z določbami tega statuta in ki ne uživa več zaupanja volivcev, se odpokliče.
Pristojni organi so dolžni predlagati in uvesti postopek za odpoklic odbornika, če so podani pogoji za odpoklic iz prejšnjega odstavka.
Odpoklic odbornikov ureja zakon.
Predsednik občinske skupščine
113. člen
Občinska skupščina izvoli izmed svoiih odbornikov predsednika in podpredsednika. Mandatna doba obeh je štiri leta.
(Nadaljevanje na 11. strani)
(Nadaljevanje z 10. strani)
Predlog za izvolitev predsednika in pod-predsednika mora dati najmanj 10 odbor-nikov občinske skupščine.
114. člen
Predsednik  občinske   skupščine  preneha biti predsednik:
—  če mu preneha mandat odbornika občin-ske skupščine;
—  če ga občmska skupščina razreši z večino glasov vseh odbornikov, na predlog naj-manj 10 odbornikov;
—  če ga skupščina razreši dolžnosti na nje-govo zahtevo.
115. člen
Predsednik občinske skupščine predstav-Ija občino kot pravno osebo.
Predsednik lahko v posameznih primerih pooblasti tudi drugo osebo, da zastopa občino.
116. člen
Predsednik sklicuje in vodi seje občinske skupščine, skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, usklajuje delo organov skupšči-ne z delom drugih organov v občini in opravlja druge zadeve, ki so določene s tem statutom ali predpisi občinske skupščine.
117.  člen
Predsedniku pomaga pri opravljanju nje-govih nalog predsedstvo. Predsedstvo uskla-juje programe in delo občinske skupščine, njenih zborov ter drugih organov.
118.  člen
Predsedstvo sestavljajo: predsednik in podpredsednik skupščine in predsednika zborov.
Pri delu predsedstva sodelujeta tudi taj-nik skupščine in predsednik kluba odborni-kov.
119. člen i
Predsednik skupščine sme sam sklicati seje svetov in komisij skupščine, če tega ne storijo njihovi predsedniki. Predsednik lah-ko zahteva od posameznih organov, da ob-ravnavajo določene zadeve in o njih po-ročajo.
V nujiiih primerih predsednik lahko sam imenuje posebne komisije, vendar mora takšna imenovanja predložiti skupščini v potrditev na prvi prihodnji seji. Predsednik sklicuje tudi posvetovanja predsednikov svetov in komisij občinske skupščine, daje predstavnikorn teh organov pripombe in predloge o njihovem delu, skrbi, da občin-ska skupščina obravnava delo posameznih svojih organov, daje smernice in priporočila za delo organov skupščine.
120. člen
Predsednik je disciplinski  starešina taj-nika občinske skupščine.
121. člen
Predsednika nadomešča, kadar je zadržan ali odsoten, podpredsednik občinske skup-ščine ali odbornik občinske skupščine, ki ga skupščina za to posebej določi.
122. člen
Predsednik in podpredsednik občinske skupščine imata stalno mesečno nagrado za delo. Skupščina lahko s svojim odlokom predpiše tudi stalne nagrade predsednikoma zborov in drugim funkcionarjem.
Organi občinske skupščine
123.  člen
Organi občinske skupščine, ki v mejah veljavnih predpisov določb tega statuta in sklepov občinske skupščine opravljajo dolo-čene pravice in dolžnosti občine, zadeve iz pristojnosti občinske skupščine in naloge, ki jim jih posebej poveri občinska skupšči-na, so: sveti občinske skupščine, komisije občinske skupščine in upravni organi.
124.  člen
Sveti in komisije občinske skupščine so kolegijski organi, ki razpravljajo in sklepa-jo na svojih sejah. Za proučitev posameznih vprašanj s svojega področja lahko sveti in komisije občinske skupščine imenujejo posebne komisije. Te dajejo kolegijskim or-ganom predloge in poročila.
125.  člen
Predsednika in člane posameznih svetov in komisij občinske skupščine se voli za 4 leta.
Člane svetov in komisij občinske skup-ščine lahko skupščina razreši tudi pred pre-tekom mandata. Nihče ne more biti hkrati član več kot dveh kalegijskih. organov ob-činske skupščine.
Predsednik in delavci občinske uprave ne morejo biti člani kolegijskih organov ob-činske skupščine.
126.  člen
Občinska skupščina spremlja delo svojih organov Ln jim daje smernice in navodila za njihovo delo.
Organi občinske skupščine so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in ji da-jejo poročila o svojem delu in poročila o posameznih zadevah.
127.  člen
Zadeve, ki spadajo v pristojnost dvehali več organov občinske skupščine, rešujejo ti organi na skupni seji. Ce pri tem ne do-sežejo soglasja, obvestijo o svojih stališčih občinsko skupščino, da ona odloči.
128.  člen
Organi občinske skupščine sodelujejo pri izvrševanju zadev s svojega področja z or-gani samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah in krajevnih skupnostih, ka-dar rešujejo zadeve, ki so pomembne za te organizacije oziroma zadevajo področja nji-hovega dela.
129. člen
Predsedniki in člani kplegijskih organov imajo pravico do povračila dejanskih stro-škov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem svoje dolžnosti, in do povračila izgublje-nega zaslužka.
Sveti občinske  skupščine
130.  člen
Sveti sb politično izvršilni organi občin-ske skupščine in organi družbenega samo upravljanja na področjih, za katera so usta-novljeni.
Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini.
131.  člen
Svete sestavljajo člani, ki jih voli občin-ska skupščina izmed svojih odbornikov in članov, ki jih predlagajo isamoupravni or-gani delovnih in diTigih organizacij in sveti krajevniht skupnosti.
Svet ima predsednika in pravilcana 6 do 14 članov.
Mandat članov sveta traja 4 leta.
132.  člen
Sveti opravljajo naloge iz svojega delov-nega področja na sejah. Delo na sejah se uredi s  posiovnikom, ki  ga sprejme  svet.
Za izvršitev sklepov sveta skrbi predsed-nik sveta.
133.  člen
Sveti se ustanavljajo in odpravljajo s po-sebnim odlokom skupščine.
134.  člen
Občinska skupščina ima tele svete:
—  svet za splošne in notranje zadeve
—  svet za družbeni plan in finance
—  svet za gospodarstvo
—  svet za kmetijstvo in gozdarstvo
—  svet za turizem
—  svet za urbanizem
—  svet  za komunaliie  in  stanovanjske za-deve
—  svet za premoženjskopravne zadeve
—  svet   za  zdravstvo,   socialno  varstvo   in delo
—  svet za prosveto in kulturo
135.  člen
Kadar svet obravnava delo delovne ali druge organizacije, samoupravne skupnosti, krajevne skupnosti ali druge organizacije, morajo biti na sejo vabljeni predstavniki take organizacije.
Delovne in druge organizacije ter krajev-ne skupnosti imajo pravico dajati svetom predloge in pripombe o posameznih vpra-šanjih z njihovega področja. Svet je dolžan te predloge in pripombe obravnavati in or-ganizacijo oziroma krajevno skupnost ob-vestiti o svojem stališču.
136. člen
Sveti so na svojem delovnem področju pristojni zlasti:
—  da predlagajo skupščini ki njenima zbo-roma določeno politiko za svoje področje, kot tudi izdajo odlokov, programov raz-voja in drugih aktov,
—  da skrbijo za izvajanje politike in za iz-vajanje   programov,   odlokov   in   drugih aktov skupščine ter za izvrševanje zako-ncw; pri tem organizirajo in vzpodbujajo aktivnosti, ki so usmerjene k izvrševanju določene politike ter k pravilnemu in za-konitemu izvrševanju predpisov,
—  da izdajajo odredbe in navodila,  kadar so za to pooblaščeni, in da dajejo pripo-ročila delavnim in drugim organizacijam,
(Nadaljevanje na 12. strani)
(Nadaljevanje z 11. strani)
—  da   spremljajo   izvrševanje   in   izvajanje določene politike pristojnih organov in or-ganizacij,
—  da poročajo skupščini o izvajanju  dolo-čene politike in o izvajanju njenih skle-pov in drugih predpisov,
—  da  nadzorujejo  delo   občinskih  organov in jim dajejo smernice za njihovo delo. V upravnih zadevah odločajo sveti samo,
če je to predvideno z zakonom ali z odlokom občinske skupščine, kadar gre za odločanje po prostem preudarku.
Komisije  občinske   skupščine
137. člen
Za pripravo splošnih aktov in za pro-učevanje posameznih zadev ter za opravlja-nje drugih nalog ima občinska skupščina stalne in občasne komisije.
138. člen
Stalne komisije občinske skupščine se ustanavljajo in odpravljajo s posebnim od-lokom občinske skupščine.
Stalne komisije občinske skupščine so:
—  komisija za volitve, imenovanja in kad-rovske zadeve
—  komisija za družbeno nadzorstvo
—  komisija za vloge in pritožbe
—  statutarno — pravna komisija
—  komisija za samoupravne akte delovnih organizacij
—  komisija za verska vprašanja
—  komisija za odlikovanja
—  komisija za likvidacijo  delovnih organi-zacij
—  komisija za koordinacijo  dela med  kra-jevnimi   skupnostmi   in   občinsko   skup-ščino
—  komisija za predlaganje izjemnih upoko-jitev
komisija za razdeljevanje stanovanj, s ka-
terimi razpolaga občinska  skupščina.
Komisija ima praviloma 5 do 11 članov
pa tudi namestnike članov. Njenega predsed-
nika in  člane ter namestnike  imenuje ob-
činska skupščina iz vrst odbornikov in dru-
gih občanov, ki jih predlagajo samoupravni
organi   delovnih   in   drugih organizacij   ter
sveti krajevne skupnosti. Predsednik komi-
sije je odbornik občinske skupščine.
139.  člen
Komisije na svojem delovnem področju:
—  spremljajo in proučujejo posamezne za-deve,
—  sestavljajo   osnutke   in   predloge   posa-meznih aktov,
—  izvajajo ankete,
—  pomagajo občanom in organizacijam uve-ljavljati njihove zakonite pravice,
—  pripravljajo  in  opravljajo  druge  zadeve za skupščino in njena zbora,
—  poročajo o svojem delu skupščini in nje-nim voljenim organom.
140.  člen
Vsak zbor občinske skupščine ima man-datno — imunitetno komisijo, ki ima pred-sednika in 4 člane.
Clani mandatne komisije so odborniki ustreznega zbora občinske skupščine.
141.  člen
Komisija za volitve, imenovanja in ka-drovska vprašanja proučuje kadrovsko pro-blematiko občinske skupščine in njenih or-ganov ter vodilnih in strokovnih delavcev v delovnih in drugih organizacijah v občini, daje predloge za izvolitev in razrešitev čla-nov organov skupščine, predlaga občinski skupščini postavitev delavcev, ki jih skup-ščina imenuje, ter opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po veljavnih predpisih.
142.  člen
Komisija za družbeno nadzorstvo prou-čuje in ugotavlja, ali se delovne in druge organizacije ravnajo po predpisih in oprav-
ljajo svoje delo v skladu s splošnimi druž-benimi koristmi, potrebami občanov in po-litiko občinske skupščine na področju go-spodarstva in družbenih dejavnosti v občini ter ali pravilno in smotmo uporabljajo in upravljajo družbena sredstva.
Na osnovi ugotovljenega stanja predlaga občinski skupščini potrebne ukrepe oziroma odpravo  morebitnih pomanjkljivosti.
143. člen
Komisija za vloge in pritožbe obravnava vloge, prošnje in pritožbe občanov in or-ganizacij, ki se nanašajo na delo občinske skupščine in njenih organov, organizacij in zavodov na območju občine in zunaj nje.
Naloga komisije za vloge in pritožbe je predvsem pomagati občanom in delovnim organizacijam pri uveljavljanju njihovih za-konitih pravic, skrbeti za zakonito delovanje vseh organov in organizacij na območju občine.
Organi in organizacije so dolžni dati ko-misiji na njeno zahtevo podatke in poja-snila, ki so potrebni za njeno delo.
Komisija je dolžna obvestiti prosilca ozi-roma pritožnika o ukrepih, ki jih je storila v njegovi zadevi.
144. člen
Občinska   komisija   lahko   določi   komi-sijam tudi druge stalne in občasne naloge.
Upravni organi občinske skupščine
145. člen
Zakone in druge splošne predpise ter akte občinske skupščine neposredno izvršu-jejo upravni organi občinske skupščine, ko-likor ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi oziroma organi dru-gih družbenopolitičnih skupnosti.
146. člen
Upravni organi občinske skupščine izva-jajo politiko, ki jo določa občinska skupšči-na, spremljajo stanje na posameznem po-dročju, organizirajo in opravljajo posa-mične službe, odločajo o upravnih stvareh, opravljajo druge upravne dejavnosti, pri-pravljajo akte in opravljajo strokovne za-deve za skupščino, njene svete in komisije.
147. člen
Upravni organi občinske skupščine sode-lujejo z drugimi upravnimi organi, delov-nimi in drugimi organizacijami, zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu ter s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij.
Upravni organi so v mejah svojih po-oblastil samostojni in so za svoje delo od-govorni občinski skupščini in njenim poli-tično izvršilnim organom.
148. člen
Občinska skupščina z odlokom določi organizacijo občinske uprave za delovna pod-rocja gospodarstva, tmanc in davčne siuzbe, graabemštva, komunalnega in stanovanjsJie-ga gospodarstva, urbanizma, družDenih siužb ln spiosniH zadev ter sKupščinskin m icad-iovskUi zadev.
Dei občinske uprave sta tudi krajevna uraaa v Medvodah ih Vodicah.
V   območju krajevnega  urada   Medvode so nasiednja naselja:
brezovica pri Medvodah, Dol, Dragočaj-na, Goio Brao, Goričane, Govejek, Hrase, i-adja, Medvode, Moše, iTesJia pri Medvo-aan, KakovniJi, iemčica, ymJedniK, Sora, i>p. benica, Sp. Pirniče, Studenčice, Svetje, le-novec, lopol, Trnovec, VaiDurga, Vaše, Verje, Vikrce, /avrli, Zbilje, Zg. bemca, Zg. Pirnice, in Ziebe.
V  območju krajevnega urada Vodice so naslednja naselja:
iiuisovica, Uobruša, Dobrnice, Koseze, Po-lje pri Vodicah, Povodje, Repnje, Selo, Ska-rucna, šinkov turn, Torovo, UtiJi, Vesca, Vo-dice, Vojsko in Zapoge.
149. člen
Občinska uprava mora biti organizirana tako, da je zagotovljeno opravljanje vseh nalog občinske uprave in da je njeno po-slovanje učinkovito, racionalno in v skladu s potrebami organizacij in občanov.
Sredstva za delo občinske uprave določi občinska skupščina v skladu z nalogami in delovnim  programom  občinske  uprave.
150. člen
Delavcem občinske uprave je y mejah predpisov zagotovljeno samoupravljajne.
Tajnik občinske skupščine se udeležuje sej organov samoupravljanja.
151. člen
Občinski upravi načeluje tajnik občinske skupščine. Tajnik je za svoje delo odgo-voren občinski skupščini in njenemu pred-sedniku.
Tajnik občinske supščine zlasti:
—  skrbi,  da  občinska  uprava pravilno po-sluje in da upravlja upravne in strokov-ne naloge, ki jih ima po ustavi in zako-nih, po tem statutu ter sklepih in smer-nicah  občinske  skupščine  in njenih or-ganov,
—  daje   strokovna   mnenja   občinski   skup-ščini in njenim organom ter pojasnila in podatke, ki jih zahteva skupščina ali njen član   s   področja  dela  občinske  uprave,
—  se udeležuje  sej   občinske  skupščine,
—  organizira delo občinske uprave,
—  opravlja   dolžnosti   in  pravice   starešine delavcev občinske uprave,
—  opravlja druge zadeve, ki spadajo v po-dročje tajnika po drugih predpisih.
(Nadaljevanje na 13. strani)
(Nadaljevanje z 12. strani)
152.  člen
Tajnik mora najmanj enkrat letno poro čati občinski skupščini o delu upravnih or-ganov in o ukrepih, ki so bili storjeni za zboljšanje organizacije, za dvig strokovno-sti delavcev uprave in za napredek dela upravnih organov.
153.  člen
Tajnika in starešine upravnih organov imenuje občinska skupščina na podlagi raz-pisa za 4 leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani.
154. člen
Starešine upravnih organov vsak na svo-jem delovnem področju organizirajo in vo-dijo delo, skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter sklepov in smernic občinske skupščine in njenih organov.
3.  poglavje PREDPISI  IN SPLOŠNI AKTI
155.  člen
Občinska skupščina ter njeni sveti in komisije s predpisi urejajo v mejah svoje pristojnosti vprašanja, ki imajo splošen po-men na gospodarskem, kulturnem, komu-nalnem, socialnem in drugih družbenih po-dročjih tako, da sprejemajo splošne pred-pise, odločbe in druge sklepe.
Splošni predpisi so odloki, odredbe in navodila. Odloke lahko izdaja samo občin-ska skupščina.
Za določanje načelnih stališč ali za usmer-janje delovanja in za reševanje posameznih vprašanja v delovnih in drugih organizacijah pa občinska skupščina ter njeni sveti in komisije sprejemajo smemice, priporočila in druge splošne akte.
156.  člen
Predlog za sprejem splošnega predpisa in drugega akta občinske skupščine lahko podajo odbomiki skupščine, sveti in komi-sije ter krajevne skupnosti.
157.  člen
Vse splošne predpise in sklepe občinske skupščine podpisuje predsednik skupščine, razen   če ni   s   predpisi  določeno  drugače.
Predpise in sklepe politično izvršilnih organov podpisuje predsednik organa.
158.  člen
Splošni predpisi občinske skupščine se objavljajo v Uradnem listu SRS. V tem listu se objavljajo tudi drugi sklepi, če tako določi organ, ki jih je sprejel.
Predpisi začnejo veljati osmi dan po objavi.
Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne splošni predpis veljati v roku, krajšem kot 8 dni po objavi.
Splošni predpis ne more učinkovati za nazaj.
Družbeni načrt in proračun ter predpisi, ki so izdani za nujno izvrševanje za čas, za katerega veljata družbeni načrt oziroma pro račun.
159. člen
Splošni predpis velja na območju občine Ljubljana—Šiška, razen če ni v samem pred-pisu določeno, da velja samo za del ob-močja občine.
4. poglavje KRAJEVNE   SKUPNOSTI
160.  člen
Krajevna skupnost je samoupravna ob-lika združevanja občanov na določenem ob-močju, ki v njej občani organizirajo komu-nalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, vzgojno varstvene in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb ter potreb družin in gospodinjstev kakor tudi za razvoj naselij.
161.  člen
Krajevna skupnost se lahko ustanovi za naselje, del naselja ali za območje z več na-selji, ki so med seboj geografsko, gospodar-sko ali kulturno povezana jn so zagotovljeni pogoji za uspešno delovanje skupnosti.
162.   člen
Krajevno skupnost ustanovijo občani na zborih volivcev.
Ko se na zboru volivcev razpravlja in odloča o ustanovitvi krajevne skupnosti, mo-rajo biti občani seznanjeni z namenom in nalogami krajevne skupnosti ter s svojimi pravicami in dolžnostmi.
S sklepom o ustanovitvi krajevne skup-nosti se določi območje, način in rok _za konstituiranje organov ter druga vprašanja, ki so v neposredni zvezi z ustanovitvijo kra-jevne skupnosti.
Sklep o ustanovitvi krajevne skupnosti začne veljati, ko ga potrdi občinska skup-ščina.
163.  člen Krajevna skupnost je pravna oseba.
164.   člen
V krajevni skupnosti občani neposredno in po svojih izvoljenih organih uresničujejo zlasti naslednje naloge:
—  organizacijo   in   pospešujejo   komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, vzgoj-no-varstvene in druge dejavnosti ter službe za zadovoljevanje potreb občanov na svo-jem območju;
—  skrbijo za gradnjo in vzdrževanje komu-nalnih objektov in naprav, ki so jih zgra-dili ali jih je  občinska skupščina s po-sebnim  sporazumom prenesla v njihovo upravljanje;
—  obravnavajo poslovanje delovnih organi-zacij, ki na območju krajevne skupnosti skrbijo  za  zadovoljevanje  vsakodnevnih potreb občanov;
—  povezujejo    prizadevanja    samoupravnih skupnosti,   delovnih  organizacij,   društev in vzgojno-varstvenih zavodov v skrbi za organizirano otroško varstvo;
—  sodelujejo s strokovnimi službami pri re-ševanju problemov in skrbi za osebe, ki jim je potrebno društveno varstvo;
—  upravljajo družbeno lastnino, ki je dana v upravljanje krajevni skupnosti;
—  na področju narodne obrambe in civilne zaščite   organizirajo   in   sodelujejo   pri usposabljanju prebivalcev za samozaščito in pomoč ogroženim ali neposredno pri-zadetim;
—  sodelujejo   in  pomagajo   občinski   skup-ščini in njenim organom pri opravljajnu njenih nalog na območju krajevne skup-nosti;
—  dajejo občinski  skupščini in njenim or-ganom mnenja in predloge o vprašanjih, ki zadevajo krajevno skupnost ali o sploš-nih vprašanjih, ki jih občinska skupščina in njeni organi predložijo krajevni skup-nosti v razpravo in mnenje;
—  opravljajo  tudi druge zadeve, za katere so pristojne krajevne skupnosti po zako-nih, mestnem in tem statutu ali zadeve, za  katere   jih pooblasti  občinska  skup-ščina   in  zanje  zagotovi  potrebna   sred-stva.
165. člen
Za opravljanje svojih nalog ima krajevna skupnost naslednje vire dohodkov:
—  sredstva, ki jih zagotavlja občina iz pro računa in skladov za uresničevanje pro-grama dejavnosti krajevnih skupnosti,
—  dei prispevka za uporabo mestnega zera-ljišča,
—  sredstva, ki jih daje občina za izvrševanje tistih svojih nalog, katere je prenesla na krajevno skupnost,
—  dohodke, ki jih krajevna skupnost dose-že s svojimi dejavnostmi,
—  sredstva,  ki jih kot samoprispevek zbe-rejo občani,
—  druge   prispevke   občanov,   delovnih   in drugih   organizacij   z  območja   krajevne skupnosti,
—  posojila,
—  drage dohodke.
(Nadaljevanje na 14. strani)
(Nadaljevanje s 13. strani)
166.  člen
Sredstva, ki jih zagotavlja občina iz pro-računa za uresničevanje programa dela kra-jevne skupnosti se določajo vsako leto v od-stotku od  skupnih proračunskih dohodkov.
Udeležba posamezne krajevne skupnosti pri dohodku iz pravega odstavka se določa v skladu z merili, ki jih sprejme občinska skupščina s posebnim predpisom.
167.   člen
Krajevna skupnost samostojno razpolaga s svojimi sredstvi ter jih z letnim finančnim načrtom razporeja glede na potrebe in v skladu z letnim programom dela.
Sredstva krajevnega samoprispevka od uporabe mestnega zemljišča so namenska in se ne smejo uporabljati za druge namene.
___________         168. flen
Krajevno skupnost upravljajo občani, ki prebivajo na njenem območju, neposredno na zborih volivcev in prek izvoljenih orga-nov krajevne skupnosti.
169.  člen
Statut krajevne skupnosti ureja pred-vsem naloge krajevne skupnosti, organe kra-jevne skupnosti, njihove naloge in način dela ter volitev, pravice in dolžnosti v kraievni skupnosti, razmerja med njimi, druge oblike samoupravljanja v naseljih, razmerje do ob-činske skupščine in njenih organov, sredstva in premoženje krajevne skupnosti, praznik krajevne skupnosti, poravnalne svete in dru-ga vprašanja v zvezi z njenim delom.
Statut krajevne skupnosti sprejmejo ob-čani na zborih volivcev, potrdi pa ga občin-ska skupščina.
170.  člen
Letni program dela krajevne skupnosti mora biti odraz potreb in možnosti; dolo-čati mora naloge, sredstva in način za reši-tev predvidenih nalog ter se vključevati v program razvoja občine.
Program sprejemajo občani na zborih vo-livcev.
171.  člen
Občinska skupščina in njeni organi da-jejo krajevni skupnosti strokovno pomoč in opravljajo splošni družbeni nadzor nad nje-nim delom.
172.  člen
Krajevne skupnosti usklajujejo svoj raz-voj   in  interese  ter  sodelujejo  med  seboj.
Krajevne skupnosti sodelujejo z občinsko skupščino in njenimi organi v zadevah, ki so pomembne za krajevno skupnost in ob-čino ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih iz pristoj-nosti občinske skupščine.
Krajevna skupnost predlaga občinski skupščini sprejem odloka ali drugega sploš-nega akta.
Posebne oblike samoupravljanja v naseljih
173. člen
V naseljih in zaselkih, ki so oddaljeni od krajevnih središč in kjer ni pogojev za usta-novitev krajevne skupnosti, lahko občani za reševanje nekaterih vprašanj zadolžijo stal-no delovno predsedstvo zbora volivcev.
Poravnalni sveti
174. člen
Poravnalni sveti kot družbeni organi po-sredujejo med občani za sporazumno od-pravo sporov v njihovih medsebojnih raz-merjih in s tem prispevajo k razvijanju dobrih odnosov med njimi.
Poravnalni svet ustanovijo ter volijo in odpoklicujejo njegove člane občani na zbo-rih volivcev, pri delovnih organizacijah pa na zborih delovnih ljudi. Natančnejše do-ločbe o delu poravnalnih svetov in številu njihovih članov predpisujejo statuti krajev-nih skupnosti oziroma delovnih organizacij.
5. poglavje
JAVNOST  DELA ORGANOV  IN ORGANIZACIJ
175. člen
Delo občinskih organov, organov družbe-nega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena, je javno: ti organi oziroma organizacije mo-rajo obveščati javnost o svojem delu.
176. člen
Da bi bili zagotovljeni javnost in druž-bena odgovomost v delu občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in or-ganizacij, ki v občini opravljajo zadeve jav-nega pomena, obravnava občinska skupšči-na pri izvrševanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja, ki se tičejo razpolaganja z družbenimi sredstvi, delitve dohodka in način izvrševanja pravic in dolžnosti vseh organov in organizacij.
177. člen
Razen v uradnem listu SRS se vsi pred-pisi in drugi sklepi občinske skupščine in njenih organov lahko objavljajo tudi na krajevno običajen način.
Glede na pomembnost posameznega pred-pisa ali drugega sklepa občinske skupščine in njenih svetov seznanijo ti organi občane o sprejetih predpisih in drugih sklepih prek lokalnega in dnevnega tiska, radia in_ tele-vizije, prek družbeno-političnih organizacij, organov samoupravljanja delovnih organi-zacij in krajevnih skupnosti.
6. poglavje VARSTVO ZAKONITOSTI
178.  člen
\                                                                                                                                                                            '....." ¦   "     -
Splošni akti, ki jih sprejemajo občinska skupščina in njeni organi v mejah svojih pristojnosti, morajo biti v skladu z zvezno in republiško ustavo, z zakoni ter na zako-nu temelječimi predpisi in s tem statutom.
To velja tudi za splošne akte in ukrepe delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
179.  člen
Tajnik občinske skupščine zadrži izvr-šitev izven upravnega postopka izdanega akta upravnih organov občinske skupščine, če ugotovi, da ni v skladu z zakonom. O tem takoj obvesti predsednika občinske skupščine.
Predsednika občinske skupščine obvesti tajnik tudi takrat, kadar meni, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka neveljaven ali če sodi, da bi z izvr-šitvijo akta lahko nastala škoda.
180.  člen
Tajnik lahko zadrži izvršitev nezakonite-ga akta, ki ga je izdal svet delovne skup-nosti. O zadržanem aktu sveta delovne skup-nosti obvesti tajnik predsednika občinske skupščine, ki predloži prizadeti akt pristoj-nemu svetu. Če ta ne odloči o zadevnem aktu sam, ga predloži v razpravo in odlo-čitev občinski skupščini.
181.  člen
Predsednik občinske skupščine lahko za-drži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali upravni organ občine izven upravnega po-stopka, če misli, da ni v skladu z zakonom in ga predloži pristojnemu svetu, da o njem dokončno odloči.
182.  člen
Predsednik občinske skupščine lahko za-drži izvršitev splošnega akta ali sklepa ob-činske skupščine ali njenih organov, če me-ni, da ni v skladu z zakonom. Tako zadrža-ni akt ali sklep predloži občinskiskupščini na prvi prihodnji seji zaradi odločitve.
183.  člen
Občinska skupščina lahko odpravi ali raz-veljavi protiustaven ali nezakonit predpis ali drug splošen akt svojega politično izvr-šilnega organa.
184.  člen
Občinska skupščina lahko zadrži izvrši-tev vsakega splošnega akta, ki ga je izdala delovna ali druga samoupravna organizaci-ja, če sodi, da je protiustaven ali nezakonit in hkrati predlaga ustavnemu sodišču, da odloči o zakonitosti zadržanega splošnega akta.
(Nadaljevanje na 15. strani)
(Nadaljevanje s 14. strani) 185. člen
Zaradi varstva zakonitosti lahko občani opozarjajo občinsko skupščino in njene or-gane na vse splošne akte, ki so jih izdali katerikoli organi na obmoeju občine, za ka-tere sodijo, da niso v skladu z ustavo, zako-ni, s tem statutom in splošnimi akti občin-ske skupščine in njenih organov.
V. DEL
SODELOVANJE OBCINE Z DRUŽBENO-POLITICNIMI IN SAMOUPRAVNIMI SKUP-NOSTMI   IN  DRUGIMI  ORGANIZACIJAMI
186. člen
Zaradi uresničevanja svojih temeljnih na-log sodeluje občina Ljubljana—Šiška z me-stom Ljubljana in dragimi občinami, So-cialistično republiko Slovenijo, samouprav-nimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami v skladu z ustavo, statutom mesta Ljubljana s tem statutom in poseb-nimi  dogovori.
Sodelovanje občine z mestom Ljubljano
187. člen
Občinska skupščina in njeni organi so-delujejo pri izvrševanju pravic in dolžnosti občine s skupščino mesta Ljubljane in z njenimi organi.
Pri uresničevanju tega sodelovanja ob-činska skupščina in njeni organi zlasti:
—  izmenjujejo mnenja, predloge in stališča pri obravnavanju zadev z vseh področij družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja ter tako zagotavljajo enotno po-litiko v mestu in občinah,
—  predlagajo obravnavanje vprašanj iz pri-stojnosti mesta ter sprejem  odlokov  in drugih splošnih aktov,
—  sodqlkijejo   pri   sestavljanjuj   programov dela skupščine in njenih organov.
Za uspešno reševanje vprašanj, ki imajo pomen za občine in mesto, sodelujejo ob-činska skupščina in njeni organi z mestno skupščino in njenimi organi tudi tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, izvajajo skupne akcije ter razvijajo druge oblike sodelovanja.
188.  člen
Občinska skupščina mora obravnavati predloge odlokov in dragih aktov iz izključ-ne mestne pristojnosti o tistih pomembnej-ših zadevah skupnega pomena, ki so izrecno navedene v statutu mesta.
O takih zadevah mora občinska skupšči-na podati svoje mnenje, predloge oziroma stališča.
189.  člen
Občinska skupščina daje skupščini me-sta Ljubljane predloge in predhodna mne-nja za reševanje tistih zadev iz občinske pristojnosti, ki so pomembne za občine in mesto in so navedene v statutu mesta.
Da bi ustvarila pogoje za uresničevanje enotnih izhodišč v mestu Ljubljana je občin-ska skupščina dolžna v svojih predpisih in aktih, ki jih sprejema v takih zadevah, upo-števati splošne smernice in predpise mestne skupščine.
Sodelovanje občine s Socialistično republiko Slovenijo
190. člen
Občinska skupščina in njeni prgani so-delujejo z republiško skupščino in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko, ter dajejo mnenja, predloge in stališča o pred-
Ni reklama
logih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina. Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za iz-dajo zakona in je pooblaščeni predlagatelj zakonskega predloga.
191. člen
Občinska skupščina sodeluje s skupščino SR Slovenije tudi na zasedanjih delegatov občin, kadar obravnava temeljna vprašanja s področja komunalnega sistema družbeno-političnih skupnosti, družbenega načrtova-nja, komunalnega in stanovanjskega gospo darstva ter stanovanjske politike, prostor-skega planiranja in urbanizma, javne var-nosti, izobraževanja ter zdravstvenega in socialnega varstva ali druga vprašanja, ki so skupnega pomena za občane v občinah in v samoupravnih skupnostih.
192.  člen
Občinska skupščina izvoli izmed svojih odbornikov ter članov svetov in komisij štiri delegate občine za zasedanje delegatov občin v skupščini SR Slovenije.
Delegat občine se izvcdi praviloma za mandatno dobo skupščine, lahko pa tudi za eno ali več zasedanj.
Za izvolitev delegata občine in za njegovo razrešitev veljajo določbe poslovnika občin-ske skupščine.
193.  člen
Na zasedanju delegatov občin ima dele-gat občine Ljubljana—šiška pravico in dolž-nost sporočati mnenja, stališča in predloge občine glede zadev, ki so na dnevnem redu zasedanja.
194. člen
Predsednik, podpredsednik, predsednika zborov, predsednik kluba odbornikov in taj-nik skupščine:
— določijo, kateri organ bo obravnaval vpra-šanja, ki so na dnevnem redu zasedanja delegatov občin v skupščini SR Slovenije in sprejel o njih mnenja, stališča in pred-loge občine,
— določijo, kateri od stalnih delegatov ob-čine se bo udeležil zasedanja oziroma ugotovijo, kateri delegat občine je bil izbran za posamezno zasedanje delegatov občin.
195.  člen
Mnenja, stališča in predloge občine do-loci občinska skupščina na seji obeh zborov, na seji posameznih zborov ter na seji svetov ali komisij.
Mnenja, stališča in predloge laho določi tudi organ samoupravne skupnosti, če je občinska skupščina tako sklenila.
196.  člen
Za svoje delo na zasedanju v skupščini SR Slovenije je delegat občine odgovoren občinski skupščini in jo je dolžan obvešča-ti o svojem delu in de]u na zasedanju delega-tov občin.
197.  člen
Občinska skupščina sme razrešiti dele-gata občine pred pretekom dobe, za katero ga je izbrala, če na zasedanju delegatov ob-cin y skupščini SR Slovenije v svoji obravna-vi ni povedal mnenja, stališč in predlogov občine ali jih je povedal smiselno drugače ah povsem nasprotno, kot pa so bila spreie-ta v občinski skupščini.
Medobčinsko sodelovanje
198. člen
Zaradi izmenjave mnenj in izkušenj v raz-vijanju lokalne samouprave ter zaradi po-speševanja družbenega, gospodarskega in kulturnega razvoja se občina Ljubljana—Ši-ska lahko povezuje s katerokoli občino ali skupino občin in z njimi skupno zagotavlja najugodnejše pogoje za zadovoljevanje po treb občine oziroma občanov.
Občina lahko z drugimi občani združuje svoja sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe, izvaja skupne akcije ter na druge načine sodeluje z njimi pri uresničevanju ciljev, ki so jim v korist.
Razmerja, ki nastanejo pri združevanju sredstev, ustanovitvi skupnih organov, or-ganizacij in služb in pri izvajanju skupnih akcij, se uredijo s posebnimi dogovori.
Sodelovanje občine s samoupravnimi skupnostmi
199. člen
Za uresničevanje skupnih interesov pri neposrednem opravljanju družbenih nalog na določenem področju ustanavlja občina Ljubljana—šiška sama ali skupaj z drugimi družbeno-političnimi skupnostmi ter delov-nimi in drugimi organizacijami interesne samoupravne skupnosti.
Občina sodeluje z vsemi ustanovitelji sa-moupravnih skupnosti pri izvajanju usta-noviteljskih in drugih pravic, ki jih ima do takih skupnosti.
200. člen
Občina zagotavlja splošne pogoje za ures-ničevanje nalog samoupravnih skupnosti. Za-gotavlja čim nepasrednejši vpliv občanov in dragih zainteresiranih dejavnikov na de-lovanje teh skupnosti ter pospešuje vza-jemno sodelovanje osnovnih nosilcev druž-benih interesov pri oblikovanju in uresni-čevanju politike in odgovornosti za razvoj področij, ki imajo splošen pomen za druž-beno skupnost.
Občinska skupščina voli svoje predstav-nike v skupščine skupnosti, potrjuje njihov statut,  spremlja programe in delo ter jim
(Nadaljevanje na 16. strani)
(Nadaljevanje s 15. strani)
daje predloge in mnenja, zlasti pa spodbuja razvoj samoupravljanja in pospešuje napre-dek področij, za katere je ustanovljena in-teresna samoupravna skupnost.
Občinska skupščina in njeni organi oprav-Ijajo tudi druge naloge in izvršujejo pri-stojnosti, ki so ji dane s posebnimi pred-pisi.
Sodelovanje z družbeno-političnimi organizacijami
201.  člen
Občinska skupščina sodeluje tudi z druž-beno-političnimi organizacijami in društvi v občini.
202.  člen
Občinska skupščina lahko kot splošni zbor občine skupno s predstavniki družbeno-po-litičnih organizacij, društev in krajevnih skupnosti obravnava vprašanja, ki imajo splošen pomen za občino.
Splošni zbor obravnava zlasti predloge sprememb statuta, predloge družbenih na-črtov, programe razvoja posameznih pod-ročij dejavnosti, predloge proračuna in pro-grame skladov.
Na seji splošnega zbora se podeljujejo tudi priznanja in nagrade.
Sestava, način sklicevanja in dela sploš-nega zbora se uredi s poslovnikom.
203.  člen
Organi občinske skupščine lahko vabijo na svoje seje predstavnike družbeno-poli-tičnih organizacij in društev v občini zaradi skupnega obravnavanja splošnih vprašanj z njihovega področja, ki se nanašajo na stanje na posameznih področij družbenega življe-nja v občini.
204.  člen
Organi občinske skupščine lahko dobijo od družbeno-političnih organizacij in dru-štev v občini mnenje o predlogih odlokov ali drugih aktov oziroma mnenja o posamez-nih vprašanjih. Lahko tudi zahtevajo od družbeno-političnih organizacij in društev, ki so dala svoje mnerije, da na seji organa občinske skupščine njihov predstavnik to irmenje obrazloži.
Občinska skupščina in njeni organi lah-ko razvijajo s temi organizacijami tudi dru-ge oblike sodelovanja ter samoupravnega dogovarjanja.
Da bi popestrili kulturno prosvetno de-javnost v občini je predsedstvo občittskega sveta ZKPO Ljubljana—Šiška sklenilo raz-razpisati za leto 1970
RAZPIS
•  za dramsko revijo
•  za revijo mladinskih in otroških pev-skih zborov
•  vokalno-inštrumentalne večere
•  večere   specializiranih   kulturnlh   sku-pin
(večer harmonike, večer folklore, revijo lutkarstva, večer pihalnega orkestra in podobno)
Na vseh teh večerih oz. revijah imajo pravico nastopati kulturne organizacije, šole, skupine in posamezniki.
Prijave sprejema Občinski svet ZKPO Ljubljana—šiška, Celovška c. 420, pošta LJUBLJANA—ŠENTVID   do  1.   marca  1970
205. člen
; ^   ......                                                                                                                                                                                       ¦                                                                                      |
Občinska skupščina in njeni organi so-delujejo tudi s strokovnimi organizacijami in skupnostmi (inštituti, strokovna združe-nja in podobno), ki se ukvarjajo s prouče-vanjem občinske samouprave, organizacijo in delom javne uprave, izdajanjem strokov-nih glasil in podobno.
Razmerja med takimi organizacijami in občino temelje na posebnih dogovorih.
VI. DEL
PREDHODNE  IN KONCNE  DOLOCBE
206. člen
Odloki in drugi splošni akti, ki jih mo-rajo po določilih tega statuta izdati občin-ska skupščina ali njeni organi, morajo biti izdani najkasneje do 31. decembra 1970.
Do tedaj morajo biti s statutom usklajeni tudi dosedanji predpisi občinske skupščine in njenih organov.
207. člen
Ta statut začne veljati 30 dni po objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ljubljana—Šiška z dne 15. 4. 1964.