Velika planina s tretjim mestom v akciji Slovensko naj smučišče
Priznanje celotni ekipi podjetja Velika planina, ki se je v letošnji zimski sezoni trudila zagotoviti kar najboljše pogoje ljubiteljem zimskih športov in narave, pa je prav 13. decembra do 13 'aprila. V terrTobdobju so z nihalko gotovo priznanje za 3. mesto v kategoriji srednje velikih Prepeljali kar 30.000 obiskovalcev, kar je še enkrat več kot smučišč v sklopu akcije Slovensko naj smučišče, ^enakem obdobju lanskega leta (15.000 obiskovalcev). Več na 2. strani.
Na velikonočni ponedeljek se je zaključila zimska sezona na Veliki planini, ki je bila ob radodarni zimi letos res uspešna in ip traiala neprekinjeno kar 122 dni - od
Največji uspeh kamniške ženske odbojke
Kamniška dekleta, ki so s trenerjem trdo garala skozi vse leto in na koncu z osvojenim tretjim mestom v Državnem prvenstvu dosegle daleč največji uspeh kamniške ženske odbojke in po vsej verjetnosti tudi olim-Pijskega kolektivnega ženskega športa v Kamniku (z leve stojijo); trener Franci Obolnar, Tanja Božič, Petra Vrhovnik, Ana Katarina Hribar, Željana Blagojevič, Nina Košir, Miljana Dordevič, Leda Strel Kosmač, Katarina Juhart; z leve spredaj Nika Obolnar, Jill Goulett, Doris Puketa, Vesna Puketa, Urša Podlesnik in Katja Hleb. Več na 13. strani.
Nova cesta za nadaljnji razvoj hribovite vasi Hrib
Za prebivalce zgornjega zaselka vasice Hrib, ki leži nad Sotesko in pod Vovarjem, je bila sobota,
4.	aprila, prav poseben dan. Po letih čakanja in želje po ureditvi in asfaltiranju ceste na odseku Hrib-Strmine, stara makadamska je bila namreč pozimi pogosto neprevozna, so se veselili uradnega odprtja urejene ceste, ki je asfaltno prevleko sicer dobila že konec lanskega leta. Cesta bo domačinom olajšala življenje in omogočila razvoj tega zahtevnega hribovitega predela naše občine. Krajani zgornjega dela vasice Hrib so se zbrali pred kapelico, ki je v ponos kraju. Davnega leta 1838 so jo postavili Jerinovi, iz roda v rod pa tudi skrbijo za njeno obnovo. Ob odprtju asfaltiranega odseka ceste Hrib-Strmine so z zadovoljstvom ugotavljali, da je v kraju dosežen napredek in da si skupaj z njimi tudi krajevna skupnost in občina prizadevata za njihov boljši jutri. Skupaj so se poveselili ob vižah harmonik Jerinovega Francija in njegovega sina Matjaža. Več na 3. strani.	VERA MEJAČ
Šmarčani praznovali 650-letnico prve omembe vasi v pisnih virih
pleničke je prala pri mrzlem Studenc« - v prizoru obujanja običajev, ki so pred stoletjem Premljali Šmarčane, so zapeli in zaigrali šmarski otroci, KPZ Sutna in člani Kulturno-prosvet-^ega društva Šmarca, ki v tem zboru prepevajo. Glavna os dogajanja je bila Mlinščica, katere trugo so zgradili od Duplice skozi Šmarco vse do Nožič. Na njej so stali mlini, žaga, kovačije in snjarna, pomembna pa je bila tudi za pranje in splakovanje perila. Tam je bilo postavljenih ec perilnikov in nekatere ženske so morale do tja prepešačiti tudi več sto metrov. ec o jubileju in njegovi počastitvi s kulturno prireditvijo minulo soboto na 7. strani.
IZ VSEBINE
Prašnikarjev dvorec v Mekinjah zaživel v obnovljeni podobi na strani 3
Z dobrodelno akcijo pogozdili v neurju uničeno območje Smrečja na strani 3
KAMNIK V REGIJI	na strani 4
Po Rekreacijski poti ob Kamniški Bistrici LAS Srce Slovenije
Sejem v Komendi presegel vsa pričakovanja
EKOLOGIJA:
za čisto in zdravo okolje na strani 5
O čistilnih akcijah po občini, obnovi gozdnogospodarskega načrta, SKLEP O RAZPISU za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2009 - poleg ukrepov, ki so bili subvencionirani že lansko leto, je letos subvencionirana tudi vgradnja sodobnih plinskih kondenzacijskih kotlov v stanovanjskih blokih
Kako se s krizo spopadajo v Titanu in Cimos Titanu? na strani 6
MED MLADIMI	na strani 11
ŠPORT	na straneh 12 in 13
nogomet, odbojka, karate, gorski teki, šah, balinanje, aerobika
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! ISKRENE ČESTITKE OB BLIŽNJIH PRAZNOVANJIH -
OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU 27. APRILU IN PRAZNIKU DELA 1. MAJU.
Vabljeni na slovesnost 24. aprila ob 19. uri v Dom kulture Kamnik, kjer bo slavnostni govornik župan Tone Smolnikar in
na prvomajsko srečanje v Kamniško Bistrico s pričetkom ob 11. uri!
župan Tone Smolnikar
OO SD Kamnik, Šutna 14,1241 Kamnik www.kamnik.socialnidemokrati.si GSM: 031284 829
Socialni demokrati vam čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in ob mednarodnem prazniku dela.
Vabimo vas, da se 1. maja dopoldne udeležite tradicionalnega praznovanja praznika dela v Kamniški Bistrici.
Prisotne bosta nagovorila Andrej Magajna, poslanec Državnega zbora, član poslanske skupine SD in predsednik Društva brezposelnih, kije tudi predsednik Krščanskih socialistov Slovenije in Jože Goltnik, predsednik Delavske zveze OO SD Kamnik.	mtig. Julijana Bizjak Mlakar, predsednica
•SOT
■■■: ; jd
•PRE
.
•KAMP OPREMA
Indu plati
Na

PRODAJNI CENTER
Zg. Jarše pri Domžalah
Tel.: 041 65 65 65,01 729 84 11
CUT N GO
NOVO V MALEM GRADU V KAMNIKU (Knafličev prehod 5)
frizerski salon
VROČE CENE!
moško striženje od 6,99 EUR • žensko striženje od 10,99 EUR
Brez naročanja! Vrhunska lasna kozmetika.
■	i	0	D6TERM Varčuj mo z energijo! iiotne De Dietrich A °9rey,alna >alke	t h e • ** i o u * ▼ tehnika
STIEBEL ELTRON			
			
©080 22 36
SitSSi
•38-
la toplo mo in pomlad
www.hp.commerce.si
Dobili smo nov odlok, ki ureja ravnanje z odpadki
Včeraj so se naši svetniki in svetnice zbrali na 22. redni seji tega mandata. Ta seja - za spremembo od preteklih - ni imela dolgega in napornega dnevnega reda, zato so svetniki z delom končali že po slabih štirih urah. Med zadevami, ki so jih tokrat obravnavali, ter odločitvami, ki so jih sprejeli, je treba izpostaviti predvsem eno in sicer drugo obravnavo in sprejetje novega odloka o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki kar nekaj novosti prinaša tako našemu koncesionarju (podjetju Publicus d.o.o.) kot tudi nam, občanom.
Nekaj glavnih novosti, ki nam jih na področju ravnanja z odpadki prinaša novi odlok, sem vam predstavil že ob prvi obravnavi predlaganega odloka, obsežnejši zapis o tem, kaj novi odlok pomeni za koncesionarja in kaj za gospodinjstva pa v sodelovanju z direktorjem Publicusa Bogomirjem Erženom in našim podžupanom Rudolfom Pfajfarjem pripravljam za naslednjo številko Kamniškega občana.
V tokratni drugi obravnavi so praktično vsi svetniki novi odlok ponovno pohvalili. Mateja Poljanšek je v imenu svetniške skupine LDS k temu dodala, da je to dobra podlaga za okolju neškodljivo ravnanje z odpadki. Podžupan in svetnik LTS Rudolf Pfajfar je poudaril, da nas k bolj odgovornemu ravnanju z odpadki sili tudi Evropska unija, saj se rok, po katerem ne bo več dovoljeno deponirati nesortiranih odpad-
Volitve in imenovanja
Na tokratni seji so svetniki in svetnice v svet Centra za socialno delo Kamnik za novo predstavnico Občine Kamnik imenovali Marto Piskar iz Motnika, v svet ŠC Rudolfa Maistra pa (ponovno) Demitrija Perčiča iz Kamnika
kov, hitro približuje. »Dejstvo pa je, da iz odpadkov zaenkrat izločimo še premalo sekundarnih surovin, posledica tega pa so še vedno prevelike količine odpadkov, ki končajo na deponijah,« je poudaril Pfajfar in dodal, da bo novi odlok treba podpreti še s tehničnim pravilnikom, učinkovitim plačevanjem ravnanja z odpadki in nenazadnje tudi z doslednim nadzorom s pomočjo komunalnih nadzornikov z ustreznimi pooblastili. »Zavedamo se, da sedanji način plačevanja ravnanja z odpadki gospodinjstev ne spodbuja k izločanju sekundarnih surovin, zato bo treba uvesti kakšen drugačen način stimulacije in eden izmed teh je lahko tudi elektronsko odčitavanje količine oziroma teže odpadkov ob vsakem praznjenju posode,« je še dodal podžupan. K zbiranju kosovnih odpadkov pa veliko prispevajo zbirni centri. V naši občini bosta po Pfajfarjevih besedah urejena dva, njuni lokaciji pa še nista določeni.
Podobnega mnenja kot Poljanškova je bila tudi Marija Mošnik, svetnica LTS, ki je navedla tudi nekaj primerov slabe prakse, ki se pri ravnanju z odpadki pojavlja v naši občini. »Znano je, da nekateri občani proti plačilu sprejemajo odpadke na svoja zemljišča in da se ob rušenju kakšnega objekta začasne deponije odpadnega gradbenega materiala pogosto spremenijo v stalne,« je opozorila Mošnikova. Marjan Sem-primožnik, svetnik LDS, je v nadaljevanju razprave opozoril, da bo treba - še zlasti na redko poseljenem - podeželju organizacijo zbiranja odpadkov še izboljšati, ker sedanja še ni zadovoljiva. Njegovo misel je dopolnil Valentin Zabavnik, svetnik SDS, saj je ocenil, da koncesionar sam vseh odpadkov v naši občini ne bo mogel pobrati, zato bi mu morali pomagati z javnim delom. Samostojni svetnik Daniel Kovačič
Metanje »vseh smeti v en koš« je po novem kaznivo
Občane, ki so še vedno prepričani, da je sortiranje odpadkov bolj kot ne samo sebi namen, je treba opozoriti, da bo koncesionar po novem odloku občane, ki bodo med mešane komunalne odpadke še vedno odlagali tudi odpadno embalažo, na to najprej opozoril, če to ne bo zaleglo, pa jih lahko kaznuje v skladu z določili tega odloka. Za neustrezno ravnanje z odpadki je posameznik lahko kaznovan s sto do tisoč evri kazni, podjetnik ali pravna oseba pa tudi s petimi tisočaki.
da bi se dobiček zdravstvenega doma raje namenjal za amortizacijo in nabavo dodatne in posodabljanje obstoječe medicinske opreme. Ta predlog so podprli tudi svetniki N.Si, vendar na glasovanju ni dobil zadostne podpore.
Krepka podražitev Svilanitovega toplovodnega ogrevanja
Za konec pa so svetniki in svetnice podprli tudi novo ceno Svilanito-ve proizvodnje in distribucije pare in tople vode za potrebe daljinskega ogrevanja. Nova povprečna cena daljinskega ogrevanja tako znaša 91,1099 evra za MWh, kar je sicer skoraj četrtino več od dosedanje cene, vendar je tolikšna podražitev tudi razumljiva, saj se je cena daljinskega ogrevanja zadnjič spremenila oktobra 2006, odtlej pa se je zemeljski plin podražil za več kot tretjino, elektrika pa celo več kot za polovico.
Dan Zemlje naj nas spomni na naš odnos do okolja
Tokratna seja občinskega sveta je potekala ravno na Dan Zemlje, zato je podžupan Brane Golubovič vse prisotne spomnil na to, da se moramo do našega planeta vesti bolj odgovorno, kot smo se doslej.
»Najhujše posledice naših napačnih preteklih in današnjih ravnanj bodo trpeli naši otroci. Opozarjanje na podnebne spremembe ni več le modna muha saj se spremembe že dogajajo pred našimi očmi in teh sprememb ne moremo več ustaviti, lahko jih samo omilimo in se jim v največji možni meri prilagodimo kot posamezniki, občina in država. V okoliščinah, ki jih nihče od nas dobro ne pozna, mogoče jih nekateri celo podcenjujejo, nas čaka veliko dela. Tu bo imela veliko odgovornost tudi sama lokalna skupnost, da poleg ukrepov, ki jih je oziroma jih še bo predpisala država, izvaja tudi dodatne aktivnosti, ki so pomembne za naše okolje,« je med drugim povedal podžupan Golubovič in nagovor zaključil s pobudo, da bi svetniki namesto vode v plastenkah med sejami pili kamniško vodo. To idejo je vsekakor vredno uresničiti, saj je naša voda nedvomno boljša od tiste v plastenkah, pa še okolja v tem primeru ne bi obremenjevali s plastenkami.
V razpravi na to temo je svetnike zanimalo predvsem dvoje: kako zanesljiva bo Svilanitova proizvodnja toplote v prihodnje (glede na težave, v katerih je podjetje) in kako konkurenčno je še toplovodno ogrevanje v primerjavi z drugimi energenti. Janez Ivo Stražar je namreč v imenu' svetniške skupine N.Si opozoril, da tako staro in majhno toplovodno omrežje kot je Svilanitovo, v cenovnem smislu verjetno težko konkurira modernim načinom ogrevanja, te njegove dvome pa primerjava cena z nekaj drugimi dobavitelji toplotne energije v Sloveniji tudi potrjuje, saj je Svilanitova toplota med najdražjimi. Ogrevanja objektov, ki jih s toplo vodo ogreva Svilanit (to so zdravstveni dom, SC Rudolfa Maistra, CIRIUS in še nekaj drugih), po Stražarjevih besedah ne bi smeli prepuščati nezanesljivi prihodnosti podjetja.. »Vprašanje pa je tudi, kateri energent bi bil za našo občino kot celoto najprimernejši na dolgi rok,« je še dodal Stražar, podobnega mnenja pa je bil tudi Vid Kadunc in se zavzel za to, da začnemo razmišljati o izkoriščanju biomase. Isto vprašanje kot Stražar je izpostavil tudi podžupan Rudolf Pfajfar in se tudi on zavzel za razmislek o smiselnosti izkoriščanja obnovljivih virov energije. Valentin Zabavnik je v imenu svoje svetniške skupine podvomil, ali sedanja cena toplotne energije Svilanitu omogoča tudi vzdrževanje in obnavljanje toplovodnega omrežja ali pa bo kmalu sledila zahteva za ponovno podražitev njegove toplote. Sašo Pušnik iz Svilanita je svetnikom in svetnicam zagotovil, da dodatnih podražitev vsaj za letos ne načrtujejo in da tudi proizvodnja toplote ni ogrožena. Glede na vsebino razprave ni presenetljivo, da so svetniki in svetnice poleg višje cene sprejeli tudi dodaten sklep, ki ga je pripravil odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem, v njem pa občinski upravi nalaga, naj se takoj loti izdelave študije individualnega ogrevanja zavodov in drugih uporabnikov Svilanitovega toplovoda.
ZORAN JEREB
Vi sprašujete, župan odsovaria
Za večjo prometno varnost šolatjev
M.S. sprašuje župana: Vpreteklih letih se je veliko govorilo o povečanju varnosti šolarjev ob dveh regionalnih cestah, gre za Kamnik-Stahovica in cesto skozi Tuhinjsko dolino. Sprašujem vas, kako je sedaj s tem in ali imate v načrtu tudi izgradnjo avtobusnih postajališč.
Ze v preteklih letih je občina na področju varnosti pešcev naredila marsikateri korak, leta 2007pa se je te problematike lotila še bolj celovito kot do sedaj in dala poudarek varnosti pešcev v občini. Tako je leta 2008župan skupaj z direktorjem Direkcijo RS za ceste ustanovil komisijo, katere naloga je bila ogled kritičnih točk ob dveh regionalnih cestah. Skupina je svoje ugotovitve in predloge rešitev zapisala v zapisnik in na podlagi tega zapisnika ter projektov, ki so šli v izdelavo in soglasja že leta 2007, bomo letos izvedli nekaj konkretnih ukrepov na teh dveh območjih.
V	letu 2009 ima Občina Kamnik za neposredno zagotavljanje varnosti pešcev v občini namenjenih približno 0,7 mio €. Za konkretni regionalni cesti, o katerih sprašujete, pa bomo letos, v kolikor ne bo prišlo do težav v procesu pridobivanja soglasij lastnikov ali upravljalcev cest ter izboru izvajalcev del, financirali naslednje investicije: gradnjo semaforiziranega križišča za pešce, javne razsvetljave križišča in pločnika v Šmartnem, javno razsvetljavo od križišča za Pšajnovico proti OŠ Šmartno, začeli bomo graditi hodnike za pešce v Srednji vasi po dogovoru z lastnikom zemljišča.
Že vrsto let se zavedamo problematike urejanja avtobusnih postajališč v Tuhinjski dolini. Na osnovi že izdelanih projektov bomo skušali zagotoviti soglasje za ureditev postajališč na štirih lokacijah: v Srednji vasi, na Lokah, v Buču in na Lazah.
Na cestnem odseku Kozjak - Črni vrh, kjer potekajo prevozi šolskih otrok, ugotavljamo, da so nekateri nevarni odseki premalo zavarovani, zato je predvidena postavitev 300 m zaščitne ograje.
Skupaj z Direkcijo Republike Slovenije za ceste posebno pozornost namenjamo tudi varnosti ob regionalni cesti v Stranjah. V proračunu imamo namenjen denar za hodnik za pešce s spremljajočo infrastrukturo od odcepa za Stolnik do obstoječega pločnika in za javno razsvetljavo ob regionalni cesti proti Osnovni šoli Stranje. Za večjo varnostpa bomo v sodelovanju z OŠ Stranje postavili tudi table, ki označujejo šolsko pot, te aktivnosti pa bodo potekale tudi v drugih predelih občine, kjer so šolarji in drugi udeleženci v prometu najbolj ogroženi.
V	letošnjem letu bomo naročili tudi pripravo projektne dokumentacije za izgradnjo^ hodnikov za pešce ob regionalni cesti v Tuhinjski dolini (Buč-Šmartno, Soteska in Laze), za avtobusna postajališča v naselju Špitalič in obračališče za avtobuse izven naselja Motnik ter pričetek vseh potrebnih postopkov za izgradnjo manjkajočih postajališč od Kozjaka do Motnika.
Pripravljamo tudi dokumentacijo za gradnjo hodnika za pešce v Stranjah od šole proti Galjotu ob lokalni cesti Zg. Stranje-Kregar-jevo, občina pa bo izdelala tudi projekt PZl za postavitev otoka za vodenje prometa na priključku regionalke z regionalno cesto proti Godiču.
Svojim so de Ici vccm. sem ndvocil, dd s pvedstcivniki Div^fecijc i?S
za ceste uskladijo medsebojne odnose oz. obveznosti, predigri no gre za pridobivanje soglasij. Na tem sestanku bo potrebno doreči tudi skupne naloge za prihodnja leta, saj se zavedamo, da letošnji ukrepi še ne pomenijo uresničitev vseh želja in razmislekov, ki nam jih postavljajo občani, vodstva šol, krajevnih skupnosti in druge pristojne službe.
ŽUPAN
ANTON TONE SMOLNIKAR
se je zavzel za to, da bi bilo na ekoloških otokih mogoče odlagati tudi nevarne odpadke, Poljanškova pa je temu nasprotovala, ker nevarni odpadki ne morejo biti odloženi enako kot drugi, kot kompromisno rešitev pa predlagala pogostejše zbiranje nevarnih odpadkov. To je vsekakor smiseln predlog, saj jih sedaj koncesionar zbira samo dvakrat letno, vmes pa nedvomno marsikomu nevarni odpadki »uidejo« tudi v običajen kontejner. Na pobudo odbora za varovanje okolja so svetniki
Robin Majnik vložil zahtevo za izredno sejo občinskega sveta
Pred pričetkom tokratne seje je Robin Majnik, svetnik SDS, tudi predstavnike medijev seznanil, da je - ob podpori še šestih drugih svetnikov in ene svetnice - vložil zahtevo za sklic izredne seje občinskega sveta. Na njej bodo svetniki in svetnice razpravljali o poslovanju družbe Velika planina d.o.o. v zadnjih letih. Sejo, na kateri je pričakovati precej ostrih besed, naj bi svetniki opravili že kmalu po prvomajskih praznikih.
in svetnice sprejeli tudi dodaten sklep, po katerem bo zbirni center Suhadole po novem od oktobra do februarja odprt od 6. do 16. ure, od marca do septembra pa celo do 19- ure.
Zdravstveni dom bo odslej javni zavod
Precej pozornosti je bil na tokratni seji deležen tudi predlog odloka, po katerem naj bi naš zdravstveni dom postal javni zavod. Temu ni nasprotoval nihče, svetnike SDS pa je v predlaganem odloku zmotilo določilo, po katerem se del dobička zavoda lahko nameni za stimulativno nagrajevanje zaposlenih v zdravstvenem domu. Po besedah Valentina Zabavnika razmere v našem zdravstvenem domu še zdaleč niso tako urejene, da bi bilo to sprejemljivo. »Zgovoren je že podatek, da v zdravstvenem domu zaradi previsokih najemnin nimamo več pulmologa, saj se je ta odselil na Duplico,« je opozoril svetnik SDS in predlagal,
POPRAVEK
V zadnji številki Kamniškega občana (št. 7, z dne 9. aprila 2009) je bil objavljen prispevek »Mala šola prevzema Svilanita«, kjer je bilo omenjeno napačno ime direktorice Svilanita - Metka Šubic. Pravilno je MOJCA ŠUBIC. Gospe direktorici se opravičujem za napako.
Župan Anton Tone Smolnikar
informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov
e-mail: sasa.mejac@sioI.net Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 8.30 ao 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 23.4. 2009.
Velika planina ob zaključku uspešne zimske sezone s tretjim mestom v akciji Slovensko naj smučišče
Na velikonočni ponedeljek se je zaključila zimska sezona na Veliki planini, ki je bila ob radodarni zimi letos res uspešna in je trajala neprekinjeno kar 122 dni -od 13-decembra do 13- aprila. V tem obdobju so z nihalko prepeljali kar 30.000 obiskovalcev, kar je še enkrat več kot v enakem obdobju lanskega leta (15.000 obiskovalcev). Planini in žičničarjem je služila tudi narava, ki je že v decembru nasula dober meter snega in poskrbela za dovolj debelo naravno snežno odejo skozi vso sezono.
Kot sta povedala' direktor družbe Velika planina d.o.o. Marijan Skornišek in pomočnica direktorja Nika Vrhovnik, jim je v letošnji sezoni po dvanajstih letih uspelo zagotoviti smuko prav na vseh progah oziroma napravah na Veliki planini,
tudi v Tihi dolini. Poskrbeli so za pestro ponudbo različnih aktivnosti na snegu, dodatno uredili in osvetlili sankaško progo ter pripravili številne ugodnosti in programe za najmlajše obiskovalce. Za toplo sprejeto se je izkazala novost letošnje sezone, ki so jo v družbi uvedli ob podpori Občine Kamnik - brezplačne smučarske karte za otroke iz kamniške občine, izdali so jih namreč 900.
Priznanje celotni ekipi podjetja Velika planina, ki se je v letošnji zimski sezoni trudila zagotoviti kar najboljše pogoje ljubiteljem zimskih športov in narave, pa je prav gotovo priznanje za 3- mesto v kategoriji srednje velikih smučišč v sklopu akcije Slovensko naj smučišče. Akcija, ki so jo v uredništvu oddaje »Dobro jutro, Slovenija« letos uspešno izpeljali že osemnajstič zapored, je
V imenu družbe Velika planina sta priznanje in kristalno skulpturo bloškega smučarja za osvojeno 3. mesto v akciji »Slovensko naj smučišče« prevzela kamniški župan Tone Smolnikar in pomočnica direktorja družbe Nika Vrhovnik, z njima na sliki vodja smučišča Dušan Bombač in vodja obratovanja Boris Orel. (foto: Vido Repanšek)
pred dnevi, 8. aprila, doživela svoj epilog v Hotelu Golf na Bledu z razglasitvijo najboljših smučarskih centrov letošnje sezone in med njimi je tudi Velika planina.
Radijski poslušalci oddaje »Dobro jutro, Slovenija«, obiskovalci turistično-informativnega spletnega portala in ostalih sodelujočih spletnih portalov so skupaj oddali 21.581 glasov 82 različnim slovenskim smučiščem. Priznanja najboljšim so bila podeljena v treh kategorijah: manjši, srednje veliki in veliki smučarski centri. V kategoriji večjih smučarskih centrov so na vrhu stari znanci - vrstni red se namreč od lani ni spremenil. Na prvem mestu je Rekreacijsko turistični center Krvavec, sledi mu Rogla, tretje mesto pa je zasedel Smučarski center Cerkno. V kategoriji srednje-velikih smučarskih centrov je tokrat na vrhu Gostinsko turistični center Kope, sledi mu Smučarsko turistični center Stari vrh, med najboljše tri v svoji kategoriji pa se je letos prvič prebila Velika planina. Med manjšimi smučarskimi centri je že sedmo leto zapored na prvem mestu Celjska koča, sledita ji RTC Jakec Trije Kralji in smučišče Viševnik Pokljuka.
Po besedah organizatorja rezultati akcije potrjujejo, da slovenski
smučarski centri ne počivajo na lovorikah, ampak vsako leto znova nadgrajujejo in bogatijo svojo ponudbo ter s tem privabljajo nove zadovoljne goste. V tej smeh si prizadeva tudi kolektiv družbe Velika planina. Kot je povedal direktor, naj bi se še letos lotili zahtevne in kar tristo tisoč evro'' težke zamenjave celotnega pogonskega sklopa nihalne žičnice saj je zdajšnji s častitljivimi 45-imi leti dotrajan. So pa za prihodnjo sezono že opravili vse preglede i0 prav vse naprave imajo veljavna obratovalna dovoljenja.
Na vrata pa že trka letna sezona, ko je planina za mnoge obiS" kovalce, pohodnike, kolesarje iC ljubitelje narave še lepša, bolj zanimiva ... o tem je sicer težko razpravljati, a dejstvo je, da je Velika planina čarobno lepa ob vsakeflf letnem času.	,
Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 14. maja. Gradivo za objavo oddajte do petka, 8. maja, zahvale in oglase pa do torka, 12. maja, v uredništvu V Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel: 01/83 91311,041/662-450,
e-naslov: sasa.meiac@siol.net_.
OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU IN PRAZNIKU DELA
ČESTITAM IN ŽELIM PRIJETNO PRAZNOVANJE.
MIHA NOVAK NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK S SODELAVCI
Z dobrodelno akcijo pogozdili v neurju uničeno območje Smrečja
Skupaj z občino Kamnik in v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije je Diners Club Slovenija minuli četrtek, 14. aprila, v Smrečju v Črni pri Kamniku v dobrodelni akciji zasadil skoraj 1.400 drevesnih sadik. Sj>ogozditvijo dela območja v KS Črna, ki jo je močno prizadelo lanskoletno neurje, se je zaključil dobrodelni projekt Diners Cluba Slovenije, ki se je začel z decembrskim obiskom Nobelovega nagrajenca, vodilnega okoljevarstvenika in nekdanjega podpredsednika ZDA Al Gora v Sloveniji. V podjetju so se takrat odločili, da bodo toplogredne pline, ki so nastali kot posledica prireditve »V družbi slavnih«, nevtralizirali z zasaditvijo gozda in tako ponovno vzpostavili naravno ravnovesje. Diners Club Slovenija je s to potezo postal prvo slovensko podjetje, ki je organiziralo ogljikovo nevtralen dogodek. Glede na veliko škodo, ki jo je lanskoletno neurje povzročilo prav v KS Črna, so se
odločili pomagati temu predelu naše občine.
Prva drevesa v Dinersovem gozdu so ob pomoči vodje kamniške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Mihe Zabreta zasadili Saša Pušnik in Anton Horvatič, direktorja Diners Cluba Slovenije, ter Anton Tone Smolnikar in Brane Golubovič, župan in podžupan občine Kamnik. Zasaditve sta se udeležila tudi predsednik KS Črna Marko Kemperl in predsednik Gasilske zveze Kamnik Marjan Semprimožnik. Ob dogodku zasaditve prvih dreves je potekala tudi uradna predaja 22 zaščitnih oblek Gasilski zvezi Slovenije, ki jih je prevzel Jože Berlec ml.. Zahvaljujoč donacijam svojih članov je Diners Club Slovenija lani na ekološko-novoletni tabor peljal 136 otrok iz ogroženih družin.
Kot so povedali učenci in učenke ter učiteljice podružnične osnovne šole Gozd, potrebujejo drevesa poleg vode tudi lepo besedo, še raje pa pesem in v popo-
Prva drevesa v sklopu Dinersove pogozditve v Smrečju pri Črni so ob strokovnih napotkih in pomoči vodje kamniške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Mihe Zabreta zasadili Saša Pušnik in Anton Horvatič, direktorja Diners Cluba Slovenije, ter Anton Tone Smolnikar in Brane Golubovič, župan in podžupan občine Kamnik.
tnico za dobro rast mladega gozda so zapeli nekaj pesmi z ekološko tematiko. Ta jih namreč spremlja vsak dan, saj so prava Eko šola, kot so ponosno poudarili.
Saša Pušnik, direktor Diners Club Slovenija, je ob zaključku dobrodelne akcije izpostavil, da se v podjetju zavedajo družbene odgovornosti in podpirajo dobrodelnost na več načinov, tudi preko Diners kartic v sodelovanju s partnerji Lions Club, Rotary Club in Unicef Slovenija in tako del prihodkov namenjajo dobrodelnim programom. »Tudi v bodoče načrtujemo dodatne tovrstne dogodke z namenom ohranjanja našega okolja kot dediščine za prihodnje generacije,« je obljubil.
Kamniški župan Anton Tone Smolnikar je ponovno pohvalil pripravljenost pomagati in sodelovanje vseh, ki so priskočili na pomoč ob lanskoletni naravni nesreči. »Le s skupnimi močmi nam je uspelo zagotoviti normalne življenjske pogoje in pogoje za razvoj v nesreči prizadetih območij. Lani je bilo ob ujmi prizadetih okoli 120.000 kubičnih metrov gozdov. Današnja akcija sicer predstavlja majhen del, a je vendarle pomembno dejanje, ki bo vzpodbudilo tudi druge, da je gozd vir življenja in ga je potrebno negovati. Skrb obnavljanja je pomembna naloga ne le občine temveč tudi širše družbe, ki bo morala v prihodnjih letih namenjati večjo skrb obnovi velikih površin.«
Brane Golubovič, podžupan občine Kamnik, ki je na strani občine vodil projekt, je povedal: »Že meseca decembra sem ob sklenitvi dogovora med Občino Kamnik in Diners Clubom Slovenija za Kamniški občan izjavil, da gre pobudo podjetja pozdraviti, saj so se po odpravi najhujših posledic neurja na hišah in gospodarskih poslopjih, po razdelitvi humani-
V Smrečju raste nov gozd, v popotnico za dobro rast jih je pospremila pesem otrok iz podružnične osnovne šole Gozd - Ekošole ob zvokih harmonike zborovodkinje Karle Urh. Prisrčne pesmi z ekološko tematiko so odmevale daleč naokrog in proti dolini Črne.
tarne pomoči, čiščenju okolice in podobnih najnujnejših sanacijskih dejanjih, mediji umaknili in družba je nekako pozabila, da je pred nami še zelo pomembna naloga pogozditve uničenih gozdnih območij. Tako smo danes priča zaključku akcije, verjamem da prve, a ne zadnje, v kateri so partnerji - Diners Club Slovenije, Občina Kamnik in Zavod za Gozdove Slovenije - sestavili mozaik in ga poimenovali družbeno odgovorno dejanje - pogozditve uničenega območja. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vodji kamniške krajevne enote Zavoda za gozdove Mihi Zabretu, saj brez njega ne bi našli najprimernejšega območja zasaditve in ustrezne izbire drevesnih sadik. Zadovoljen sem, da je pri celotnem projektu šlo za partnerski odnos s ciljem pomagati naravi pri svoji obnovi in narediti nekaj za prihodnje rodove.«
Kot nam je povedal vodja kamniške enote ZGS Miha Zabret, pri obnovi poškodovanega območja in pogozditvi sledijo naravi rastišča, zato so izbrali sadike hrasta, bukve, gorskega javorja in smreke. Prevelik delež smrek se je izkazal
Prašnikarjev dvorec v Mekinjah zaživel v obnovljeni podobi
Ob letošnjem občinskem prazniku je Kamnik dobil kar dva reprezentativna objekta, ki bosta obogatila turistično in kulturno-družabno ponudbo mesta. Poleg prijetnega meščanskega hotela Malograjski dvor v središču mesta tudi izredno lepo prenovljen Prašnikarjev dvorec pod mekinj-skim hribom, njegova vrata pa sta lastnika Stane in Jana Skok 8°stoljubno odprla obiskoval-Cem v soboto, 28. marca. V hiši sta uredila sejno sobo, apartmaje, prostore za kulturne jn družabne dogodke, v delu hiše pa lastno stanovanje, ki je uresničilo njuno dolgoletno željo živeti v znameniti meščanski hiši s tradicijo in ji vdahniti dušo.
Prašnikarija je bila ob koncu 19. stoletja domovanje Alojza Prašnikarja (1821 -1899), uspešnega kamniškega poslovneža ter usta-
novitelja in solastnika znamenitega kamniškega kopališča in vodnega zdravilišča »Kurhaus«. Prašnikarija, ki se nahaja v območju nekdanjega parka z drevoredom, Prašnikarjev dvorec z doprsnim kipom Alojza Prašnikarja, poletna hiša in dvoriščni portal so razglašeni za kulturni spomenik lokalnega pomena z namenom, da se ohranijo kulturno zgodovinske, umetnostno-arhitekturne, vrtno-arhitekturne in arhitekturne vrednote. Prašnikarija in kopališče je imelo ob koncu 19- in v začetku 20. stoletja izredno velik pomen za kamniški turizem in za razvoj sodobnega turizma na slovenskih tleh. Do danes ohranjeni objekti so le skromen ostanek nekdaj imenitnega stavbno parkovnega kompleksa, ki je poleg Prašnikarje obsegal še obsežen kopališki kompleks, »Kurhaus« s številnimi stavbami in urejenimi parkovnimi površinami. Kompleks se je raz-
Zahtevna in temeljita prenova ene lepših meščanskih stavb v Kamniku je povrnila Prašnikarjevemu dvorcu podobo, s kakršno je privlačil v zlatih časih kamniškega zdraviliškega kompleksa Kurhaus.
t1mnCe?la la"' 'n Stanetu Skok, ki sta se pogumno, strokovno in z etiko potrpežljivosti lotila obnove Prašnikarjevega dvorca, v katerem
dnonrii 13 S,ej,n°, lobo’ aPartmaje, prostore za kulturne in družabne Smni i6’ V llse Pa lastno stanovanje, je čestital tudi župan Tone moimkar. Objekt, ki bogati turistično in kulturno-družabno ponudbo ’ J6 v P°m>s ne le lastnikoma, temveč tudi Kamniku.
prostiral od Kamniške Bistrice pa do vznožja Mekinjskega hriba, kjer je bila urejena mekinjska gozdna promenada.
Nekdaj eno najlepših meščanskih hiš, ki je bila konec 19. stoletja del znamenite Prašnikarije - posestva Alojza Prašnikarja, kopališča in zdravilišča Kurhaus, sta zakonca Skok rešila pred propadom, ko sta jo pred štirimi leti kupila od Občine Kamnik na javni dražbi. Pogumno, z veliko potrpežljivosti, smislom za stavbno dediščino in s prizadevanji, da se ohrani izvirnost objekta v smislu kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih in drugih vrednot sta se lotila temeljite obnove v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Kot sta povedala, je zahtevna prenova obsegala izsušitev celotnega objekta, zamenjavo strehe, novo fasado, celovito obnovo podov, oken, vrat in notranje opreme. Da bi bila tudi notranjost hiše čimbolj avtentična, sta vse, kar je bilo mogoče, skrbno obnovila, večji del pohištva pa je iz njune bogate zbirke, saj sta posamezne kose pohištva s častitljivimi letnicami zbirala preko dvajset let, jih kupila od posameznikov in na sejmih starin.
Kot sta poudarila Skokova, sta pri obnovi hiše zasledovala dva cilja: da hiša ostane takšna, kakršna je, da se ne spreminja niti fasada niti obeležje, istočasno pa sta sle-
dila temu, da hiša sama po sebi ni nič vredna, če ni narejena tako, da se lahko v njej prebiva in poteka tudi dejavnost, saj hiša potrebuje sredstva za vzdrževanje, da se sama preživlja, sicer bo obsojena na propad.
Tako sta si v delu objekta uredila stanovanje, osrednji del dvorca pa je namenjen salonu, ki se lahko uporablja kot sejna soba ali prostor za zaključene družbe, nadvse primeren pa je tudi za poročno dvorano. Spredaj je apartma, opremljen s starim pohištvom, v pritličju pa je nekdanja klet preurejena v 200 kvadratnih metrov veliko večnamensko dvorano kot privlačen prostor za razstave, kulturne in družabne dogodke. V kratkem bo dokončno urejenih še pet apartmajev v zgornjem nadstropju.
Občina je novima lastnikoma finančno pomagala pri urejanju parkirišč in fasade. Kot je ob odprtju obnovljene znamenite hiše povedal žppan Tone Smolnikar, ima hiša tradicijo od leta 1600, vrsto let je bila v lasti Občine, z novim lastnikom in investitorjem pa so jo rešili propada. Tako danes obnovljen Prašnikarjev dvorec ni le v ponos lastnikoma, temveč tudi mestu in je pravi spomenik velikemu Kamničanu Alojzu Prašnikarju, katerega portret bo v obnovljenem dvorcu imel posebno
kot manj primeren za to območje, zato bodo nov gozd gradili z listavci. »A potrebno bo od 40 do 80 let, da povrnemo naravi gozd, kot je bil pred neurjem, danes ga obnavljamo za prihodnje generacije. Uničenih je kar 250 hektarjev gozdov in če bi želeli ponovno zasaditi celotno poškodovano območje bi potrebovali preko milijon sadik.« Zato so se odločili za pogozditev posameznih otokov, ki se bodo naravno širili. Vse od
nesrečnega 13. julija lanskega leta nemoteno poteka pospravilo poškodovanih območij in 80 odstotkov poškodovanih dreves so že pospravili, ostajajo še težje dostopna območja, kjer je potreben ročni posek, spravilo s traktorji, žičnico, kar bo zahtevalo vsaj še leto ali dve zahtevnega dela. S skupnimi močmi lahko naravi pomagamo pri njeni obnovi.
Besedilo in fotografiji: SAŠA MEJAČ
Nova cesta za nadaljnji razvoj hribovite vasi Hrib
Za prebivalce zgornjega zaselka vasice Hrib, ki leži nad Sotesko in pod Vovarjem, je bila sobota, 4. aprila, prav poseben dan. Po letih čakanja in želje po ureditvi in asfaltiranju ceste na odseku Hrib-Strmine, stara makadamska je bila namreč pozimi pogosto neprevozna, so se veselili uradnega odprtja urejene ceste, ki je asfaltno prevleko sicer dobila že konec lanskega leta.
Urejen cestni odsek pomeni prebivalcem zelo hribovitega dela vasi Hrib veliko pridobitev. Rekonstrukcija ceste, ki jo je izvedlo Komunalno podjetje Kamnik, je bila izredno zahtevna zaradi strmega terena, potrebno pa je bilo urediti tudi lastniške pravice, ki jih je uspešno rešila občinska uprava. Ureditev ceste v dolžini 170 metrov sta financirala Občina Kamnik in Krajevna skupnost Nevlje v višini dvajset tisoč evrov.
Domačini so ob slovesnem odprtju pripravili program s pogostitvijo. Po pozdravnem govoru domačinke, podpredsednice sveta KS Nevlje Eme Lunder in podžupana Rudolfa Pfajfarja so novo pridobitev odprli skupaj z županom Antonom Tonetom Smolnikarjem. Ema se je v imenu krajanov zgornjega zaselka vasi Hrib zahvalila vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k sanaciji te ceste. Posebej seje zahvalila županu Tonetu Smolnikarju, podžupanu Rudolfu Pfajfarju, občinskemu svetniku Tonetu Rajsarju in direktorju Komunalnega podjetja Kamnik Bojanu Klemenu. Izrazila je globoko željo in prošnjo, da se bo delo čim prej nadaljevalo, da bo cesta dobila še asfaltno prevleko do hišnih številk 3 in 2.
Podžupan Rudolf Pfajfar je izpostavil, da je investicija pomembna za nadaljnji razvoj tega zahtevnega hribovitega predela naše občine. V prihodnje bi bilo potrebno urediti še približno 80 metrov ceste, da bi imele vse hiše asfaltni dostop. »Ob letošnjem občinskem prazniku smo odprli velike investicije, a za vasje prav gotovo ta največja in najpomembnejša, saj tukajšnji prebivalci ne boste imeli želje zapustiti svoj lep kraj, za občino pa pridobitev pomeni tudi lažje in cenejše vzdrževanje asfaltirane ceste. Problemi z lastniškimi odnosi zemljišč so otežili izvedbo, zmagal je zdrav razum in spet se je pokazalo, da je uspeh mogoč le z medsosedsko pomočjo in razumevanjem...« je poudaril Pfajfar.
Za te naše občane je bil tokrat velik praznik. Dosežka so se veselile in se odprtja udeležile družine (po domače) Jernejčevih in Jerinovih. 81-letna Minka Spruk je z vnukinjama Mojco in Stanko Lunder ob 8-mesečnemu Žigu lepo zapela »Prav lepa je nevljanska fara ...« in naprej: »če kdo te vpraša od kod s'pa ti doma ...«. Jernejčevi so se v novo hišo vselili pred desetimi leti. Mama Minka je zelo ponosna na družino hčerke Eme in njenega moža, a najsvetlejša njena lučka je pravnuk Žiga.
mesto.
VERA MEJAČ
Odsek ceste Hrib-Strmine so s prerezom traku odprli župan Tone Smolnikar, podžupan Rudolf Pfajfar in podpredsednica sveta KS Nevlje Ema Lunder. Pridobitev, pomembno za nadaljnji razvoj tega hribovitega predela naše občine tudi za prihodnje generacije, so pospremili najmlajši vaščani 6-letni Žan, 4-letna Gaja in 2-letna Sara z mamico Majdo z domačije Jerinovih.
Pri Jerinovih živi 11 članov. Zakoncema Franciju in Jožici se je rodilo pet otrok: Mateja, Majda, Damjana, Valerija in Matjaž. Pred dvanajstimi leti se je Jožica odločila, da pomaga na poti k odraslosti tudi drugim otrokom. V rejništvo je takrat sprejela Vanjo, pred osmimi leti Špelo ter pred dvema letoma in pol Andreja, ki je zdaj učenec 6. razreda OS Frana Albrehta. Andrej s posebnim veseljem in zanimanjem spremlja Francija in Matjaža med igranjem na harmoniko, ki ju na kitari pogosto spremlja Majdin mož. Franci mi prišepne, da Andrej že zna zaigrati kar nekaj lepih melodij in ponosen je nanj.
Vaščani so upravičeno ponosni na svojo kapelico s kipom Marije Brezmadežne, ki so jo Jerinov! predniki (Vidmarjevi) postavili davnega leta 1838, nato so jo Jerinovi leta 1946 obnovili za srečno preživeto vojno. Pred dvema letoma sta jo obnovila Franci in Jožica.
Ob zaključku srečanja so se domačini skupaj s podžupanom Pfajfarjem, direktorjem KPK Bojanom Klemenom in svetovalcem za občinsko redarstvo in komunalni nadzor Ivanom Kokaljem posvetili še problematiki dostopa do najvišje ležečih parcel dveh lastnikov.	VERA MEJAČ
Sejem v Komendi presegel vsa pričakovanja
Prepoznavnost Komende po vsej Sloveniji in tujini krojijo tudi tradicionalni kmetijsko-obrtni sejmi, ki so v štirinajstih letih prerasli v največji tovrstni dogodek, ki se z vedno večjim številom razstavljavcev in obiskovalcev postavlja ob bok radgonskemu kmetijskemu sejmu. Prizadevni člani Konjeniškega kluba Komenda na čelu z Lojzetom Lahom na hipodromu v Komendi dvakrat letno organizirajo kmetijsko-poslovni sejem: spomladanskega v aprilu in jesenskega v oktobru. Sejmi iz leta v leto privabljajo več razstav-ljalcev kmetijske in druge mehanizacije in obiskovalcev.
Letošnji spomladanski sejem kmetijske, gozdarske in gradbene mehanizacije (z jesenskim že 27. po vrsti) se je začel dan prej kot običajno - že v četrtek, 2. aprila, vrata pa je zaprl po štirih
dneh v nedeljo, 5. aprila. Tako so imeli razstavljale! več možnosti za predstavitve in sklepanje poslov z obiskovalci na doslej največjem komendskem sejmu. Na dvajset tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin se je namreč predstavilo blizu štiristo domačih in tujih razstavljalcev kmetijskih, gozdarskih in gradbenih strojev. Na sejmu so se predstavljala tudi društva in organizacije, med njimi Turistično društvo Komenda, Društvo podeželskih žena Kam-nik-Komenda, Ustanova Petra Pavla Glavarja, Društvo Stari traktor Moste, Strojni krožek Pšata, Biotehniški center Naklo, Zavod za gozdove, Kmetijsko gozdarska zbornica. Sejemsko dogajanje so pospremila zanimiva predavanja o rabi travinja, njivskem kolobarjenju, prehrani govedi, Zavod za gozdove pa je predstavil tehniko varnega dela pri sečnji dreves.
Sejem v Komendi je tokrat pokal po šivih. Razstavni prostor na hipodromu je bil že skoraj premajhen za blizu štiristo razstavljalcev kmetijske, gozdarske in gradbene mehanizacije in številne obiskovalce, ki so pokazali veliko zanimanja za tovrstne dejavnosti. Je pa sejem vselej tudi priložnost za kak koristen nasvet, spoznavanje društev in seveda druženje!
Pozornost obiskovalcev sta pritegnila tudi stara, odlično ohranjena traktorja Društva Stari traktor Moste. Društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 2005 in je že na začetku poti združevalo 25 članov, se lahko pohvali s preko dvajset traktorji oldtimerji. Poleg traktorjev, ki so vsi tehnično brezhibni in se z njimi tudi vozijo, imajo člani društva v lasti tudi drugo staro kmetijsko mehanizacijo, kot so kosilnice, grablje za seno, mlatilnice za žita, lojtrni-ke, zapravljivčke,., vse to pa radi razkažejo na raznih srečanjih in prireditvah. Po odličnem odzivu v lanskem letu bodo 31. maja v Komendi organizirali 2. mednarodno srečanje starih traktorjev in stare kmetijske tehnike.
Ob lepem vremenu, odlični organizaciji, ponudbi in spremljajočem programu je sejem presegel vsa pričakovanja, saj ga je v štirih dneh obiskalo okrog 70.000 obiskovalcev, kar potrjuje tradicijo komendskega sejma, hkrati pa pomeni spodbudo in nov izziv prizadevnim organizatorjem - Ko-njeniškemu klubu Komenda. Lojze Lah, ki že vsa leta vodi zahtevno organizacijo sejmov, nam je ob izteku sejma v nedeljo popoldan utrujen, a ponosen povedal: »Zadovoljni smo vsi: raz-
Zanimivo je bilo na razstavnem prostoru Društva Stari traktor Moste, kjer sta o društvu, traktorjih oldtimerjih in drugi stari kmetijski mehanizaciji mnogo zanimivega povedala predsednik društva Lojze Gašperlin (na levi) in podpredsednik Vinko Koželj. Razstavljen oldtimer je traktor Landini, letnik 1955 z zasnovo motorja izpred leta 1930. Po vojni so ga množično izdelovali, do leta 1960. Poseben je zaradi motorja z ležečim hodom, dvotaktni diesel z volumnom 7000 kubikov. Na sejmu smo občudovali še traktor Buhrer, letnik 1957, z močjo 30 konjev, z Mercedesovim motorjem, v Sloveniji zelo redek model. Lani decembra ga je lastnik Franc Kuhelj iz Most pri Komendi pripeljal iz Avstrije. Na ogled pa je bi postavljen tudi preko 150 let star leseni sod za gnojnico.
stavljalci, obiskovalci in organiza- ske prireditve. Čutiti je bilo, torji. Iz leta v leto je pestrejša in da ves kraj živi s sejmom, kar kvalitetnejša ponudba kmetijske je lepo, pohvalno in posne-in druge mehanizacije. Navajeni manja vredno, smo na dober odziv za razstavlja-	VERA MEJAČ
nje in obisk, pa vendar nas je tokrat presenetila množica vse štiri dni sejma. Bili so problemi s parkiranjem, za lažjo pretočnost vozil smo poskrbeli s krožnim prometom«. Prijazni Komendčani so na svoja dvorišča potrpežljivo sprejeli parkiranja željne obiskovalce sejem-
Veliko oboževalcev je imela krotka južnoameriška živalca iz družine kamel - alpaka iz Čila.
Lastnik Matic Absec z Gore pri Komendi jo je skupaj s še tremi alpakami uvozil pred štirimi leti, zdaj jih ima že osem, vse le za hobi.
Poziv LAS Srce Slovenije za leto 2010
Predvidoma 6. maja bo objavljen javni poziv za nabor projektov LAS Srce Slovenije za leto 2010. Poziv bo po novem dvofazni - v prvi fazi se bo zbiralo idejne projektne predloge, v drugi fazi pa se bo izbrane projektne predloge oziroma nosilce povabilo k izdelavi celotne vloge. Javni poziv bo objavljen v lokalnih glasilih občin LAS in na spletni strani www.razvoi. si. Poziv bo podpiral najrazličnejša področja delovanja društev, posameznikov in podjetij, zato predlagamo, da spremljate njegovo objavo.
22. aprila bo potekala seja Upravnega odbora LAS, ki bo sprejela določene spremembe pravil razpisa LAS Srce Slovenije za koriščenje sredstev v letu 2010. Zaključek sestanka bo na Bregu v Zbirki prodnikov, ki je eden od projektov iz leta 2008, ki je zaključen in ima že vidne rezultate. Koristnik sredstev Društvo LAZ bo predstavil projekt in izkušnje pri izvajanju.
Z namenom usposobiti upravičence projektov LAS Srce Slovenije za pravilno vodenje projektne dokumentacije in priprave poročil oz. zahtevkov bomo 23. aprila ob 16. uri v sejni sobi Predilnice Litija organizirali delavnico »Vodenje projektov« za vse prejemnike sredstev iz razpisa LAS Srce Slovenije. Udeleženci bodo spoznali obliko poročanja in druga pravila za koriščenje EU sredstev. Naslednja delavnica, ki bo organizirana predvidoma 29. 6., bo namenjena predstavitvi javnega poziva za leto 2010 in pripravi vloge za poziv, saj opažamo, da imajo upravičenci s tem nemalo težav.
SAŠA CEGLAR
Srečanje mladih
8. maja ob 18. uri bo potekalo v Muzeju premoderne umetnosti v Sp. Hotiču srečanje mladih, ki jih zanimajo evropski razpisi. Svoje izkušnje na evropskih projektih bodo predstavili vrstniki iz Notranjske. Mladi bodo postavili osnove za prvo skupno prijavo projekta z vsebinami, ki zanimajo prav njih. Vabljeni.
JELKA BABIČ
REKA SAVA



VAUEVČEVMJN
DOM V KAMNIŠKI
DRAGOMELJ
H0MŠKI HRIB
STARA
TITANOVA
HMOElEKTRAaHA
SOTESKA PREDOSELJ
ZAPORNICE
STARA
BONAČEVA
HCRCeUKTRARH*
APNENICA
STARO MESTNO JEDRO KAMNIKA
Kamniška Bistrica - zelena os regije ZASNOVA VZDOLŽNIH POTI
GOLF
VOLČJI POTOK
JAŠEVČEV MUN RIBNIK ČRNELO.
BLATE IN MLAKE
ZVIR
ZAJČEV MUN
ARBORETUM	, VAŠKO JEDRO VOLČJI POTOK	^ RADOMLJE	y;
[	J' : i	i »AOOVUE-i	..	=	V	
BERGANTOV MUN
A
C-
O
E
F
Po rekreacijski poti ob Kamniški Bistrici
Že pred desetletjem (marca 1999) so občine Domžale, Kamnik in Dol pri Ljubljani podpisale pismo o nameri o skupnem pristopu k urejanju območja vodotoka Kamniška Bistrica. S tem so želele vzpostaviti rekreacijsko os ob Kamniški Bistrici in reševati poplavno ogroženost območij ob vodotoku. Z vzpostavitvijo sistema zelenih površin ob celotnem toku reke Kamniške Bistrice, na katerega bi bili vezani različni programi, bi ustvarili velik rekreacijski potencial za lokalno prebivalstvo in tudi za širšo regijo. Zavedamo se, da so vodotoki in druge vodne površine zelo privlačni za sprostitev in rekreacijo v naravi za ljudi vseh starostnih skupin.
V skladu s podpisanim pismom o nameri in uresničevanjem enega izmed glavnih ciljev projekta
-	vzpostaviti rekreacijsko os regije
-	želi tudi Občina Kamnik urediti zelene površine ob Kamniški Bistrici. Lokalni prebivalci že zdaj uporabljajo uhojene steze ob vodotoku za vsakodnevno rekreacijo in sprostitev. Moteča je neurejena okolica, ponekod pa tudi divja odlagališča odpadkov ob poteh. Doživljajska vrednost
prostora je zaradi tega močno zmanjšana, kar bi lahko spremenili z ureditvijo teh sprehajalnih poti.
Občina Kamnik je že pred leti začela pripravljati projektno dokumentacijo za gradnjo kolesarske in sprehajalne poti ob reki na južnem delu občine (v Šmarci). Na tem območju segajo zemljiške parcele do brežine vodotoka, zato se zasebnim zemljiščem ni bilo mogoče izogniti. Ce investitor ne pridobi pravice graditi na zemljiščih, je posledica seveda ne-izvedljivost projekta. Da bi se izognili podobnim situacijam, smo opravili analizo stanja v prostoru in analizo lastništva ter tudi glede
na potrebe prebivalcev določili prednostne odseke reševanja. Med njimi je dolg odsek od mesta Kamnik do bivše tovarne Stol na Duplici, kjer je predvidena sprehajalna pot ob levem bregu reke. Načrtovana je gradnja v treh fazah: od Šolskega mostu do trgovske cone na obvoznici v prvi fazi, v drugi od trgovske cone na obvoznici do nove povezovalne ceste in v tretji fazi od povezovalke do Duplice. Glavni cilj je urediti varno in zanimivo rekreacijsko pot, ki bo povezala mesto z obvodnim prostorom Kamniške Bistrice.
Prvotno je bilo načrtovano, da bi pot ves čas potekala ob reki, vendar se je že kmalu izkazalo, da na nekaterih delih rekreacijske poti ob vodotoku ne bo mogoče zgraditi. Zaradi omejitev v prostoru (varovalni pas državne ceste, varovalni pas toplovoda, tehnični
pogoji Direkcije RS za ceste) in ozkega obvodnega pasu ne moremo urediti poti od Šolskega mostu do brvi pri Titanu. Zato smo jeseni 2008 kot nadomestno povezavo do središča mesta rekonstruirali cesto na Perovem. Cesta je asfaltirana v širini 2,5 metra, izvedli pa smo tudi kabelsko kanalizacijo za javno razsvetljavo. Namenjena je pešcem in kolesarjem in bo del sistema kolesarskih in pešpoti ob Kamniški Bistrici. Pri spomeniku padlima borcem na Perovem se bo navezala na sprehajalno pot do trgovske cone na obvoznici.
Območje na levem bregu Kamniške Bistrice med brvjo pri Titanu na severu in trgovsko cono Perovo na jugu se razprostira med reko, obvozno cesto in urbanim tkivom južnega dela mesta Kamnik. Bližina šolskih objektov na obeh straneh reke, trgovske cone Perovo na jugu in rastoče stanovanjske soseske na zahodu reke so botrovali k obljudenosti območja, o čemer pričajo sprehajalne steze na vzhodnem bregu in brv preko reke.
Zaradi navedenih razlogov bomo območje uredili kot parkovno površino z otroškimi igrali in
prostori za počitek ter druženje, ki bo predstavljala zelen vstop v mesto in programsko nadgradnjo dela obrečnih površin Kamniške Bistrice. Zgradili bomo asfaltirano sprehajalno pot v širini 2,5 metra, ki bo v celotni dolžini osvetljena s parkovno javno razsvetljavo. Pomemben element ureditve bo zaščitna ograja na bregu vodotoka, saj je sorazmerno strma brežina zdaj nezavarovana. Na dveh delih, kjer se bo pot najbolj približala regionalni cesti, bo postavljena tudi varovalna ograja, ki bo služila kot fizična ovira in zaščita pred hrupom. V severnem, nekoliko širšem delu območja je predvideno večje počivališče z mizo, klopmi, smetnjaki, stojalom za kolesa, fontano za pitje in s sklopom igral za otroke. Tako bo na tem sorazmerno majhnem delu nastal prijeten zelen prostor, ki bo na voljo občanom vseh starosti. Območje ureditve bo zaključeno severno od spomenika, kjer bo v obliki teras urejen dostop do vode, ki bo v tem delu Kamniške Bistrice redkost. Za vse naštete ureditve je Občina Kamnik pridobila gradbeno dovoljenje, tako da bomo v najkrajšem možnem času pripravili javni razpis za izbiro najugodnejšega izvajalca del. Po zaključenem postopku oddaje
TIPOLOGIJA VODOTOKOV: reka Kamniška Bistrica /N/ manjši naravni vodotok yA/ mlinščica
TURISTIČNE ZANIMIVOSTI
_____ vzdolžne kolesarske
in peš poti
# izhodiščne točke
»»
povezave z drugimi Kolesarskimi potmi
*
glavne naravne zanimivosti [izvir,soteska,...)
*
glavne zanimivostipovezane z izrabo vodne moči (stari mlini, hidroelektrarne,...)
*
druge pomembne zanimivosti (vrtovi, stara mestna jedra,...)
ZNAČILNOSTI RABE TAL:
neurbanizirane povšine (gozd, travnik, idr.)
urbanizirane površine strma pobočja
javnega naročila bo izbrani izvajalec začel dela, ki bodo predvidoma končana v letu 2009.
Občina Kamnik, Oddelek za urejanje prostora
Kamniški OBČAN EKOLOGIJA - ZA ČISTO IN ZDRAVO OKOLJE
Naša okolica je čista in lažja za preko 12 ton odpadkov
V začetku aprila so tudi v občini Kamnik potekale že tradicionalne čistilne akcije. Aktivno so pristopili krajani, člani različnih društev - gasilskih, turističnih, športnih, ribiči, skavti, člani društva upokojencev in mnogi drugi.
Po doslej znanih podatkih je bilo 4. aprila, ko je bila organizirana osrednja občinska čistilna akcija in akcije po več KS, skupaj pobranih 10.400 kg mešanih odpadkov in 2.020 kg kosovnih odpadkov. Številka bo na koncu nekaj višja, ko bodo akcije zaključene še v nekaterih krajevnih skupnostih (v KS Črna so izvedli akcijo minulo soboto, v KS Srednja vas pa prihodnjo soboto) in se bodo pridružili še odpadki s planin, kjer akcija že tradicionalno poteka v drugi polovici maja. Številke odvrženih in v akciji zbranih smeti bodo očitno nekoliko nižje kot so bile lani, vendar nas to ne
sme posebej razveseliti. Še vedno gre za veliko količino odpadkov, še posebej, če pomislimo, da jih nabere nekaj sto sodelujočih v treh do štirih urah dela.
Struktura zbranih odpadkov ostaja podobna, ogromno drobne plastike, predvsem embalaže, vrečk in podobnega. Seveda pa se znajdejo med odpadki tudi kolesa, vrata, gospodinjski aparati... Večjega kosovnega materiala je zadnja leta na čistilnih akcijah manj, predvsem zato, ker občina na podlagi obvestil redno in zelo hitro odstrani vse na črno odložene odpadke in počisti t. i. črna odlagališča.
Občane še naprej pozivamo, da tudi v bodoče sami ali preko svojih krajevnih skupnosti javijo na občino o pojavu črnih odlagališčih. Takšna odlagališča najpogosteje nastanejo ob cestnih robovih, na gozdnih obronkih in na neure-
jenih zemljiščih.
Posebej težavni za odstranjevanje so gradbeni odpadki, ki jih v okviru čistilnih akcija ne moremo počistiti.
Koordinatorka letošnjih čistilnih akcij Mateja Poljanšek je posebej izpostavila problem črnih odlagališč, saj njihovo odstranjevanje bremeni občinski proračun, stroški čiščenja se podjetju Publicus plačujejo dodatno iz proračunskih sredstev. Odlagajmo torej odpadke na mesta, kamor sodijo. Denar iz proračuna bi prav gotovo lahko porabili mnogo bolj koristno kot za sanacijo črnih odlagališč, ki jih povzročijo neodgovorni občani.
Na koncu pa seveda zahvala
Tudi k letošnjim čistilnim akcijam po občini so aktivno pristopili krajani, člani različnih društev -gasilskih, turističnih, športnih, ribiči, skavti, člani društva upokojencev in mnogi drugi. Foto: Nina Klisarič
vsem sodelujočim na akcijah in tistim, ki so pomagali pri izvedbi, prav tako zahvala vrtcem in šolam, ki so organizirali akcije okoli svojih ustanov. Nasvidenje do prihodnjega leta..
Občina Kamnik
Čistilna akcija in okrasni koši
V krajevnih skupnostih Šmartno in Pšajnovica so se v soboto, 4. aprila, gasilci, člani Turističnega društva Tuhinjska dolina in šolarji z vodstvom šole odzvali povabilu na čistilno akcijo pred velikonočnimi prazniki. Čistili so obrežja vodotokov in cestnih odsekov v dolini. Na odlagališče v Šmartnem Pri ekološkem otoku so pripeljali dve traktorski prikolici odpadkov iz okoliških krajev. Največ je bilo pločevink, plastike, od kosovnih odpadkov pa hladilnik in hladilna skrinja, ki ju je ekipa s predsednikom KS Pšajnovica pobrala pod Pšajnovico. Sicer pa je odpadkov vsako leto manj, je povedal voznik prikolice Milan Mali iz Šmartna po akciji, ko so v Termah Snovik za vse udeležence pripravili malico.
Ob potoku Snovišku pri Termah pa so se lanskim petim ple-
Skupinski posnetek po končani akciji.
tenim vrbovim košem po tokratni	bo tudi ta akcija sklenjena. Tudi le-	dolina, z učenci Osnovne šole
akciji pridružili še štirje. Skupaj jih	tos je pletenje vodil Matevž Hribar	Šmartno pa je sodelovala učiteljica
je sedaj že devet, prihodnje leto pa iz Turističnega društva Tuhinjska Tanja Drovenik Čalič. A. Ž.
tudi v krajevni skupnosti Tuhinj smo bili zadovoljni po uspešno opravljeni čistilni akciji. Z dobro voljo in skupnimi močmi za lepšo, čistejšo okolico.	MATEJA SLAPNIK
Bršljinke ob Dnevu Zemlje za prijazno okolico
y ospredju razmi- g ’	«*—
bomo onesnaževali rek, jezer, gozdov in zraka.
Na to so nas včeraj, ko so nam podarili zeleno bršljinko za lepšo okolico naših domov, spomnili tudi člani kamniškega občinskega odbora Zelene stranke na klavnem trgu. Kot so povedali, je uamen akcije osvestiti ljudi, da se uan Zemlje prične v naši glavi, v našem srcu. Dan Zemlje je vsak an, zato vsak dan gradimo spo-tovanje in ljubezen, udejanjajmo
človeške vrednote, živimo v harmoniji z naravo. To bo naše največje darilo Zemlji.
.	’	’	VERA MEJAČ
Obnovi gozdnogospodarskega načrta za gozdnogospodarsko enoto Kamnik naproti
Izteka se zadnje, deseto leto obdobja veljavnosti gozdnogospodarskega načrta za gozdnogospodarsko enoto Kamnik, ki je močno zaznamovano s posledicami orkanskega vetra v letu 2008. Prevladuje vsesplošna ugotovitev, ki je utemeljena v 14. členu Zakona o gozdovih (Ur. L. št 30/39, 67/02, in 110/07), da pri načrtnem delu z gozdom in gozdnim prostorom nikakor nimamo več prve in zadnje besede samo gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije ampak prav vsi, ki so kakorkoli povezani z gozdnatim prostorom.
Območje gozdnogospodarske enote Kamnik, veliko 12.578 ha, leži na območju dveh lokalnih skupnosti - občin Kamnik in Komenda. Prostor 24 katastrskih občin, porašča 6417 hektarjev večnamenskih gozdov, 28 hektarjev gozdov s posebnim namenom, kjer so gozdarski ukrepi dovoljeni in 433 varovalnih gozdov. Prevladujejo bukovi gozdovi v vsemogočih odtenkih in znaten delež borovih gozdov na kisli podlagi. Izredna krajinska pestrost prostora, gosta poseljenost, številni načini uporabe prostora in pestra socialna paleta uporabnikov kažejo na številne potrebe, zahteve in vizije, ki se lahko dopolnjujejo, izključujejo ali pa prekrivajo.
Na Zavodu za Gozdove, ki je nosilec izdelave načrta, želimo, da pri izdelavi osnutka načrta za obdobje 2010 do 2019, zberemo kar največ predlogov, pobud, namigov ali še nepoznanih in neodkritih dejstev, ki so pomembna za življenje in trajnostno delovanje nekega tega naravnega okolja. Vabimo vas, da v obdobju od marca do vključno 31. maja 2009 karkoli od naštetega posredujete na naslednje naslove:
•	Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana, (tel: .>386-01-24-10-624)
•	Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Kamnik, Tunjiška cesta 21 , 1240 Kamnik, tel .>386-01-83-91-946)
ali na spletna naslova: andrei.ieklar@zqs.gov.si in ke.kamnik@zqs.qov.si
V tem času si na prvih dveh naslovih v času uradnih ur po vnaprejšnjem dogovoru lahko ogledate tudi sedaj veljavni, iztekajoči se načrt in pridobite dodatne želene informacije.
Veseli bomo vsakega prispevka, ki ga bomo poskušali kar najbolj povezano vtkati v načrt za delo gozdom in njegovim prostorom, ki mu veliko dolgujemo in smo odgovorni zanj.
MIHA ZABRET, Vodja KE Kamnik
STOMATOLOŠKA ORDINACIJA
STREHOVEC DR. JAGODA
Na novi lokaciji - v Ljubljani
Aljaževa ulica 30 (poleg gimnazije šiška), tel.: 059 93 70 81
DELOVNI Čas: PONEDELJEK, SREDA, ČETRTEK 13H-19H, TOREK, PETEK 9H-1 4H
Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju občine Kamnik (Ur. list RS, št. 68/2003, 34/2004 in 31/2008) objavlja
SKLEP O RAZPISU
za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2009
1.	Namen razpisa:
Občina Kamnik v letu 2009 v obliki nepovratnih sredstev finančno spodbuja izvedbo investicijskih ukrepov za izrabo obnovljivih virov energije ter vgradnjo energijsko učinkovitih kotlov v gospodinjstvih. Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe:
A)	vgradnja solarnih sistemov za ogrevanje vode,
B)	vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode,
C)	vgradnja specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso,
D)	vgradnja sodobnih plinskih kondenzacijskih kotlov.
2.	Višina razpisanih sredstev: 23.000,00 €. Od tega je 10.000,00 € namenjenih za subvencioniranje vgradnje sodobnih plinskih kondenzacijskih kotlov v večstanovanjskih stavbah z najmanj devetimi stanovanji. V kolikor ta sredstva ne bodo porabljena, se bodo porabila za subvencioniranje ostalih ukrepov iz tega razpisa, ki se izvajajo v individualnih stanovanjskih stavbah.
3.	Upravičenci:
Za pridobitev sredstev lahko zaprosijo občani, ki imajo stalno prebivališče v občini Kamnik in:
-	so lastniki oziroma solastniki stanovanjskih objektpv,
-	so najemniki stanovanjskih objektov, ki imajo z lastnikom objekta sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo o sovlaganjih v objekt ali ustrezno soglasje lastnika stanovanjskega objekta k izvedbi predvidenih ukrepov oziroma investicije v sisteme za izrabo obnovljivih virov energije.
Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so lastniki ali najemniki stanovanjskih in poslovnih prostorov, niso upravičeni do finančne spodbude, čeprav so udeleženi v investiciji glede na pripadajoči solastniški delež.
4.	Pogoji za pridobitev sredstev:
-	Objekti, na katerih se izvajajo posegi iz 1. točke, morajo biti locirani na območju občine Kamnik in namenjeni stanovanjski rabi.
-	Objekti morajo biti zgrajeni v skladu z veljavnim dovoljenjem za gradnjo.
-	Investicija ne sme biti začeta pred 1. januarjem 2008, končana pa mora biti po 22. septembru 2008 (dokazilo je datum izdanega računa).
-	Sredstva se ne bodo dodeljevala za obnovo obstoječih naprav.
5.	Vloga za dodelitev sredstev:
Vloga mora biti oddana na predpisanem obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Izpolnjena mora biti v skladu z navodili v razpisni dokumentaciji, priložena ji morajo biti vsa zahtevana dokazila. Vlogo na razpis za subvencioniranje vgradnje sodobnih plinskih kondenzacijskih kotlov v večstanovanjskih stavbah vloži upravnik, ki upravlja s stavbo v skladu s prvim odstavkom 48. člena Stanovanjskega zakona (Ur. I. RS, št. 69/03 in 57/08), lahko pa tudi individualni lastnik večstanovanjske stavbe (ne pa lastnik posameznega dela stavbe). V primeru, da sta lastnika stavbe dva, je vlagatelj eden v soglasju z drugim lastnikom. V primeru, kjer so investitorji fizične in pravne osebe in investicija v dokumentaciji vloge ni podana za vsakega posebej, se finančna spodbuda dodeli na osnovi solastniških deležev stavbe, ki pripadajo fizičnim osebam.
Vlogo mora prosilec v zaprti ovojnici oddati v sprejemno-informaci-jski pisarni Občine Kamnik ali poslati po pošti. V eni ovojnici je lahko samo ena vloga. Na desni strani ovojnice mora biti napisan naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. V levem spodnjem kotu ovojnice mora biti pripis »Vloga URE - Ne odpiraj!«. V levem zgornjem kotu ovojnice mora biti naveden polni naslov prosilca. Neustrezno dostavljene ali nepopolno oz. nepravilno označene vloge ne bodo obravnavane in bodo neodprte vrnjene vlagateljem.
Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 3,55 € za vlogo, v skladu s tarifno številko 1 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (ZUT) (Ur. I. RS, št. 42/2007-UPB3 in 126/2007).
Rok za predložitev vlog je 21. 9. 2009. Obravnavane bodo vloge, ki bodo na Občino Kamnik prispele do datuma za predložitev do 10. ure. Nepovratna sredstva se" bodo dodeljevala do porabe sredstev po zaporedju predloženih popolnih vlog.
6.	Merila in postopek za dodelitev sredstev:
Višina nepovratnih sredstev za posamezen ukrep je naslednja:
A)	vgradnja solarnih sistemov za ogrevanje vode: največ 71,00 €/m2 vgrajenega sprejemnika sončne energije (SSE) oziroma 420,00 € za celoten sistem,
B)	vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode: do 20% cene toplotne črpalke s hranilnikom tople vode, vendar največ 210,00 €,
C)	vgradnja specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso: do 10% cene kurilne naprave, vendar največ 630,00 €. Kurilne naprave morajo imeti naslednje tehnične karakteristike:
-	nominalni izkoristek mora biti večji ali enak 88%,
-	vrednost emisij ogljikovega monoksida pri nominalni moči mora biti manjša od 750 mg/m3,
-	vrednost emisij prašnih delcev mora biti manjša od 50 mg/m3,
-	kurilne naprave na polena morajo imeti prigrajen hranilnik toplote velikosti vsaj 50 l/kVV toplotne moči kurilne naprave,
D)	vgradnja sodobnih plinskih kondenzacijskih kotlov
-v individualnih stanovanjskih stavbah: do 10% cene kotla, vendar največ 420,00 €,
-	v večstanovanjskih stavbah: do 10% cene kotla, vendar
največ 2.000,00 €.
Odobrena sredstva bodo nakazana na račun prosilca.
Po odpiranju prejetih vlog bo komisija, ki jo imenuje župan, vloge obravnavala in pripravila predlog za dodelitev sredstev.
Sklep o dodelitvi sredstev bo izdala občinska uprava in ga posredovala prosilcem najkasneje v 45 dneh po zaključku razpisnega roka.
Dopolnitev vloge bo prosilcem omogočena samo enkrat. Vsaka nepopolna ali neustrezno dopolnjena vloga bo zavržena. Dokumentacija, poslana z vlogo, se prosilcem ne bo vračala.
7.	V razpisni dokumentaciji so navedena podrobnejša pojasnila o pogojih in merilih za dodelitev sredstev ter o izpolnjevanju vloge. Razpisno dokumentacijo prosilci lahko dobijo v sprejemno-infor-macijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju). Objavljena bo tudi na spletni strani Občine Kamnik: www.kamnik.si v rubriki »javni razpisi«.
Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Občini Kamnik (Mihela Veternik, soba št. 78, tel. št. 8318-248, e-pošta: mihaela. veternik@kamnik.si).
ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN OBČINE KAMNIK
6	23.april2009__________________________AKTUALNO: KAMNIŠKO GOSPODARSTVO	Kamniški OBČAN
Kako se s krizo spopadajo v Titanu in Cimos Titanu?
Titan d.d.: Obstoj podjetja zaenkrat še ni ogrožen
Gospodarska kriza, ki tudi v naši občini že jemlje delovna mesta, je najbolj prizadela kovinsko - predelovalno industrijo in podjetja, ki sodelujejo z avtomobilsko industrijo. S to dejavnostjo se ukvarjata tudi obe podjetji, ki sta nastali po reorganizaciji Titana - Titan d.d. (ključavnice) in Cimos Titan d.o.o. (livarna). Obeh se je kriza dotaknila že lani, zato je nekaj delavcev (predvsem zaposlenih za določen čas) delo v Titanu d.d. že izgubilo, odpuščanje (sicer ne tako masovno, kot se je zgodilo v Svilanitu) pa napovedujejo tudi za letos.
Titan d.d. je leta 2003 dobil novega lastnika, saj je njegov 70-odstotni lastnik postala francoska skupina Securidev, s pomočjo katere se je Titanov program dokončno ločil od livarne, ki je bila tedaj že v delni lasti Cimosa. Poslovno leto 2006 je bilo za Titan d.d. zelo uspešno, saj so kljub naraščajočim cenam jekla na svetovnem trgu ustvarili skoraj milijon evrov dobička. Predlani so se začele dvigovati tudi cene barvnih kovin, zaradi česar so se povečali stroški izdelave izdelkov, zato so nekateri tuji kupci prekinili sodelovanje s Titanom in to se je odrazilo tudi na poslovanju, saj je bilo
leto 2007 bistveno slabše kot leto poprej. Lani se je zaradi gospodarske krize v Titanu obseg naročil še zmanjšal in je podjetje ustvarilo le še približno sto tisoč evrov dobička, še dodatne težave pa v podjetju povzročajo nesoglasja med največjima lastnikoma podjetja (drugi največji lastnik podjetja je Decayeux Industrie s 16-odstot-nim lastniškim deležem).
Strateška usmeritev skupine Securidev je oblikovanje proizvodnih centrov, specializiranih za posamezne skupine izdelkov. Zaradi tega bo del proizvodnega programa, ki je bil v zadnjih letih moderniziran, iz Titana preseljen
Zaposleni pogrešajo vizijo nadaljnjega razvoja podjetja
O položaju v Titanu d.d. sem se pogovarjal tudi z nekaj zaposlenimi, ki so sicer podjetje pred kratkim zapustili (a se s svojimi izjavami kljub temu ne želijo poimensko izpostavljati), vendar dobro poznajo razmere v njem. Kot pravijo, jih je poleg nizkih osebnih dohodkov, ki so jih prejemali za svoje delo, v podjetju motilo tudi to, da jih vodstvo podjetja ni seznanjalo s smernicami in vizijo nadaljnjega razvoja podjetja, saj komunikacije med srednjim menedžmentom in delavci praktično ni več.
Sogovorniki poleg tega poudarjajo, da imajo kljub krizi še vedno relativno dovolj dela in bi ga imeli še več, če se vodstvo ne bi vse bolj opiralo samo na potrebe skupine Securidev. Zaradi tega namreč zapostavljajo ostale, tuje in slovenske kupce, ki jih Titan izgublja tudi zaradi ostrih zahtev glede plačilnih rokov. »Videti je, kot da bi se podjetje namenoma uničevalo,« pravijo sogovorniki in opozarjajo, da bo Titan na ta način izgubil vse znanje, ki je potrebno za razvoj novih izdelkov, in bo postal samo še proizvodni obrat. Začetki ukinjanja razvoja so se sicer po njihovih besedah začeli že kmalu po prihodu novega lastnika, saj je ta ukinil proizvodnjo elektronskih ključavnic, čeprav je ta program prinašal neprimerljivo večjo dodano vrednost kot sedanji proizvodni program.
Zaposleni sicer priznavajo, da je prihod skupine Securidev Titanu prinesel tudi nekaj dobrega, saj se je Titan z njegovo pomočjo ločil od livarne, pa tudi plače zaposleni ves čas prejemajo redno. Po drugi strani pa je bilo v zadnjih letih tudi kar nekaj potez vodstva zaposlenim nerazumljivih oziroma nelogičnih. Še posebej čudno se jim zdi, kako se je lahko poslovanje podjetja v enem letu tako močno poslabšalo (še predlani so namreč ustvarili skoraj milijon, lani pa le še približno sto tisoč evrov dobička, op. a.). »Menimo, da se zgolj zaradi krize poslovanje podjetja ni moglo tako močno poslabšati in da je k temu prispevalo tudi to, da je podjetje zapustilo tudi nekaj dobrih kadrov, da se v promocijo in prodajo pod lastno blagovno znamko ne vlaga dovolj in morda še kaj dodatnega, česar zaposleni ne vedo,« poudarjajo sogovorniki, ki so kritični tudi do samega načina vodenja podjetja oziroma do prizadevanj, da bi tujo poslovno kulturo uvedli v slovensko podjetje, ki je z več stoletno tradicijo dokazalo, da se na trgu lahko uspe tudi s slovensko poslovno kulturo.
Kamničanke in Kamničani!
LDS Kamnik vam čestita ob dveh pomembnih praznikih.
Ne pozabimo pomena Dneva osvobodilne fronte in Praznika dela.
Naj njun pomen traja skozi vse leto.
Pridružite se nam: www.kamnik.lds.si LDS Kamnik - svetniška skupina
Vsem občankam in občanom čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela ter želimo prijetno praznovanje.
Vabimo na redni zbor članstva Občinskega odbora Zares - nova politika Kamnik, ki bo v četrtek, 14. maja, ob 18.30 v dvorani razstavišča Veronika.
Občinski odbor ZARES - nova politika Kamnik www.zares.si
drugam, v Titan pa prihaja proizvodni program enega izmed drugih podjetij v okviru skupine. Gre za starejšo tehnologijo, v katero bo potrebno vložiti veliko razvojnega dela, da se bo dosegla raven programa, ki iz Titana odhaja. Ne glede na težko situacijo se v Titanu investira v novo opremo -.zadnja pridobitev je avtomatiziran stroj za izdelavo cilindrov.
Plače so tako nizke, da ne motivirajo zaposlenih za učinkovitejše delo
Za oceno trenutnih razmer v Titanu d.d. sem prosil tudi predstavnike sindikata in sveta delavcev. O poslovnih odločitvah vodstva podjetja v preteklih let pravijo, da je bilo opuščanje utečenih tehnologij v nekaterih primerih zgrešeno, saj so se zaradi tega povečali stroški izdelave izdelkov. »Glede učinkovitosti dela pa ocenjujemo, da v Titanu še obstajajo notranje rezerve, ki pa se zaradi nemotiviranosti zaposlenih ne sprostijo. Še vedno imamo namreč v podjetju okrog 70 delavcev, ki prejemajo doplačila do minimalne plače in to je glavni razlog, da nobeno motivacijsko orodje ni učinkovito,« pojasnjujejo v sindikatu SKEI in svetu delavcev Titan d.d., in dodajajo, da v podjetju pravkar potekajo pogajanja za sprejetje podjetniške kolektivne pogodbe, v katerih bosta tako sindikat kot tudi svet delavcev vztrajala, da osnovna plača za najnižjo grupo dela preseže prag zakonskega minimuma, s čimer naj bi ustvarili pogoje za učinkovitost motivacijskih orodij, s tem pa za večjo pripadnost zaposlenih podjetju in njihovo večjo produktivnost.
Poleg tega zaposleni v Titanu pogrešajo tudi večjo uravnoteženost plač. »Čeprav stroški menedžmenta in honorarji raznih svetovalcev v okviru skupine niso direktno vključeni v proizvodne stroške, vseeno predstavljajo veliko breme, ki ga je treba pokriti s prodajo izdelkov. Zato bi pričakovali, da si bo tudi vodstvo zategnilo pas, poiskalo svoje notranje rezerve in s tem izkazalo solidarnost z zaposlenimi z najnižjimi prejemki,« pravijo v sindikatu in svetu delavcev.
Med zaposlenimi vladata nezaupanje in negotovost
Na vprašanje, kakšno je razpoloženje med zaposlenimi, v sindikatu in svetu delavcev odgovarjajo, da je med njimi čutiti precej nezaupanja in negotovosti. Kako tudi ne, ko pa se je zmanjševanje števila zaposlenih začelo že novembra lani, ko pogodb za delo niso več podaljšali zaposlenim za določen čas, poleg tega pa je delo izgubilo tudi devetnajst zaposlenih za nedoločen čas. »Od februarja je v pripravi seznam dodatnih devetnajstih delavcev, ki jim bo prekinjeno delovno razmerje, verjeten pa je še kakšen val odpuščanja. Velik del zaposlenih je zaradi pomanjkanja naročil na dopustu (dogovorjena je meja neizrabljenega dopusta) in na prerazporeditvi delovnega časa,« pojasnjujeta delavska zaupnika in se sprašujeta, kako bo podjetje ob morebitnem masovnem odpuščanju za delo sposobnih delavcev (delavcem iz zaščitenih skupin namreč ni mogoče enostavno prekiniti delovnega razmerja) sploh še sposobno delovati. »Zato nas zanima, zakaj ne bi bilo mogoče v Titanu ustanoviti invalidskega podjetja,« še pravijo v sindikatu in svetu delavcev. Ne vemo tudi, kaj o odpuščanju v kamniški občini pravi država - ali bo neprizadeto opazovala hiranje še kolikor toliko zdravih podjetij. K temu je treba dodati še to, da je vodstvo podjetja zavrnilo predlog sindikata in sveta delavcev, da bi uvedli skrajšan delovni čas, češ, da naj bi bila državna pomoč pri tem premajhna.
Za pojasnilo trenutnih razmer in prihodnosti podjetja sem zaprosil tudi predsednika uprave Titana d.d. Lorenza Tacchina, vendar njegovih odgovorov nisem prejel. Predstavniki sindikata in sveta delavcev pa pravijo, da Tacchino zaposlenim zagotavlja, da se jim - zaradi močnega zaledja skupine Securidev - ta trenutek še ni bati za obstoj podjetja.
KAM N I K
Cankarjeva 11
ZORAN JEREB
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d.
KAMNIK. Cankarjeva' *
rjPifdltivftJemv te
vfjMt/om
h/t< /t i

k!
LS.
Slovenska ljudska stranka
V OO SLS Kamnik
čestitamo ob prihajajočih praznikih -27. aprilu in 1. maju.
Želimo lepo praznovanje!
SLOVENIJA
na novi poti
Vsem občankam in občanom čestitamo ob 27. aprilu in 1. maju, prazniku leta.
Cimos Titan: Kljub krizi nas optimizem ne zapušča!
Cimos Titan, ki sicer z izgubo posluje že nekaj let, je v začetku lanskega leta doživel še dodaten udarec, saj je sodelovanje z njim odpovedal eden izmed njegovih večjih kupcev. Kaj to pomeni za prihodnost podjetja, direktor Ivan Batagelj še ne more zanesljivo napovedati, pravi pa, da bi v primeru, da se podjetje reorganizira samo v livarno, od 239 zaposlenih, kolikor jih ima podjetje sedaj, potrebovali samo okrog sto zaposlenih.
Po Batageljevih besedah jim je v prvem polletju lanskega leta uspelo prodajo celo povečati in to kar za četrtino, a kaj, ko je potem že poleti prodaja padla za tretjino, saj so kupci njihovega glavnega proizvodnega programa (fitingov) zmanjšali naročila ali pa dobave naročniških ulitkov začeli prestavljati na kasnejše mesece oziroma na letošnje leto. »Poslabšalo se je tudi plačevanje že dobavljenega blaga, saj je večina kupcev rok plačila praktično podvojila,« dodaja Batagelj in pojasnjuje, da jim je medtem sicer uspelo pridobiti nekaj novih kupcev na novih trgih, vendar samo s tem težav ne bodo rešili.
Že omenjena prekinitev pogodbe z enim izmed večjih kupcev je podjetje močno prizadela in so se morali nanjo takoj odzvati s prilagoditvijo in reorganizacijo proizvodnje. »Zmanjšanje naročil je bilo tolikšno, da odhodov zaposlenih na njihovo željo in upokojitev nismo več nadomeščali, jeseni pa smo bili prisiljeni ne podaljšati pogodb zaposlenim za določen čas in pogodbenim delavcem, iz poslovnih razlogov pa smo morali prekiniti sodelovanje tudi s šestimi delavci, zaposlenimi za nedoločen čas. Istočasno smo zmanjšali obseg nadurnega dela in povečali koriščenje dopustov na zahtevo podjetja ter pričeli z uvajanjem čakanja na posameznih procesih dela,« pojasnjuje direktor in dodaja, da plač zaposlenim kljub temu niso znižali ampak celo povečali skladno s kolektivno oziroma podjetniško pogodbo. Toda to je za zaposlene verjetno bolj slaba tolažba, saj zaradi likvidnostnih težav podjetje že od avgusta zamuja z izplačilom plač na plačilni dan, kar povzroča nejevoljo med zaposlenimi in povečuje strah. Tudi februarska plača je bila zaposlenim izplačana z nekajdnevno zamudo, brez pomoči matičnega podjetja Cimos d.d. pa tudi to ne bi bilo možno, priznava direktor.
Če obdržijo samo livarno, bodo potrebovali samo okrog sto zaposlenih
Na vprašanje, kaj sedanje razmere pomenijo za prihodnost podjetja in 239 zaposlenih v njem (med njimi je 67 invalidov) do konca letošnjega leta, Ivan Batagelj še ne more dati zanesljivega odgovora. »Za normalno delo v treh izmenah med tednom v livarni in dveh izmenah v mehanski obdelavi potrebujemo 223 zaposlenih. Za nekaj invalidov, ki ne želijo opravljati vsakega njim še primernega dela, iščemo ustrezno rešitev, za nekaj invalidov pa ustreznega dela nimamo,« pravi Batagelj. V kolikor pa vodstvu podjetja ne bo uspelo nadomestiti izpada prodaje na obstoječih trgih s pridobitvijo novih kupcev in novih trgov ter s tem zagotoviti stabilnejše proizvodnje, je možna tudi ukinitev proizvodnje fitingov in ulitkov iz bele temper litine ter reorganizacija in prestrukturiranje podjetja samo na livarno s proizvodnjo ulitkov za potrebe skupine Cimos,« pravi sogovornik. Toda, če bi se to Zgodilo.
bi Cimos Titan potreboval samo okrog sto zaposlenih.
Sindikat vse močneje pritiska na vodstvo podjetja
Zaradi skrajno nespodbudnih razmer v Cimos Titanu ni čudno, da se vloga sindikata SKEI v zadnjem letu v podjetju povečuje in da pridobiva na članstvu.
Kot smo izvedeli, sindikat vodstvo podjetja sproti seznanja z vsemi zahtevami zaposlenih in želi dobiti jasne odgovore glede prihodnosti podjetja, vendar mu vodstvo zaradi zapletene situacije ne more dati vseh odgovorov. »Zato skušamo med zaposlenimi doseči več strpnosti, ne moremo pa preprečiti ekscesov posameznikov. Nemotiviranost zaposlenih skušamo ublažiti, zato še močneje in pogosteje pritiskamo na vodstvo za ponovno redno izplačevanje plač,« pravijo v sindikatu Cimos Titana.
Svilanitov scenarij se ne bo ponovil
Kljub nezavidljivemu položaju podjetja pa Ivan Batagelj ostaja optimističen in zagotavlja, da se konec, kakršnega je doživel Svilanit, v Cimos Titanu ne more ponoviti. »Ukrepi v livarski dejavnosti so namreč vedno dolgoročnejše narave, tako imajo investicije, ki smo jih na področju ekologije, tehnologije in uvajanja novih izdelkov izvedli v preteklih letih, pravi vpliv šele danes. Sedanja gospodarska kriza in pred tem izguba dela trga terjata začasne prilagoditve in intenzivno iskanje novih trgov, nato pa sledijo ukrepi za povečanje produktivnosti, kjer imamo še nekaj rezerv,« še pravi Ivan Batagelj in dodaja, da njihova livarna že od oktobra 2006 izpolnjuje vse okoljevarstvene pogoje, ker je Cimos v ta namen veliko vlagal. Okoljevarstveno dovoljenje IPPC pričakujejo v kratkem, saj so njihove obremenitve okolja sedaj pod zakonsko predpisanimi mejnimi vrednostmi. Z velikimi napori so v Cimos Titanu izboljšali tudi pogoje dela za zaposlene v tovarni. Toda direktor podjetja ob tem dodaja, da so - kljub naporom in vlaganjem podjetja - zahteve in pričakovanja lokalnega okolja neprestano povečujejo, ker se veliko okoličanov ne zaveda, kako težko je ustvarjati novo vrednost, ki jo vsi tako lahkotno trošimo. No, upajmo, da trud podjetja, da je zmanjšalo svoje vplive na okolje, res ni bil zaman...
ZORAN JEREB
PVC MIZE IN STOLI, LEŽALNIKI, SENČNIKI
AKCIJA!
Vsi PVC prti, še posebej s čipko. Zelo ugodno!
vam nudi po ugodnih cenah:
SPOMLADANSKI PROGRAM - vse vrste PVC KORIT IN LONČKOV ZA ROŽE, zemljo za presajanje, PVC zalivalke, razne cevi in priključke za vodo, vrtno orodje, lesene lestve
... barve, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize,
KOLESA in še in še... tudi sukanci, šivanke, elastike
Velika izbira aranžiranih daril.
Delavni čas: od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure!
Lepe prvomajske praznike želimo!
Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888
Šmarčani praznovali 650-letnico prve omembe Šmarce
. Preteklo soboto smo krajani Sniarce počastili 650-letnico Pfve omembe Šmarce v pisnih yirih. Ob tej priložnosti smo !zdali priložnostno poštno znamko in publikacijo (v kateri smo krajanom na kratko Predstavili dosedanji kulturni in gospodarski razvoj naše yasi ter nekaj pokojnih in še živečih krajanov in krajank, ki **° še posebej izkazali s svojim nelom in dosežki). Kulturno-Prosvetno društvo Šmarca je Pripravilo kulturni program, v katerem so sodelovali še doma-c‘ gasilski zbor, oba cerkvena ?bora, KPZ Šutna, kvartet R4 P1 mladi pevec Rok Pečečnik. Šmarski župnik Janez Gerč-aJ je za krajevno skupnost in njene prebivalce daroval svete mašo, župan Anton Tone Smolnikar, podžupana Rudolf Pfajfar in Brane Golubovič ter Predsednik sveta KS Šmarca 111 Vido Repanšek pa so s pre-rezom traku uradno predali Ramenu nove prostore in urejeno okolico kulturnega doma. Smarčanke so pripravile pogostitev za družabno srečanje, ki Se je nadaljevalo v večer.
Šmarca je bila v pisnih virih pr-omenjena prvega marca leta teš9, ko je Ivan (Johan) Kamni-ski s pogodbo, datirano s tem da-terrtom, Celjskim grofom prodal ' eč posesti, med njimi tudi sedem kmetij v Šmarci, ki je tedaj nosila •me Ze Mauritz.
Kot se za tak jubilej spodobi, Srno ga praznovali s slovesnim odprtjem naše najnovejše pridobitve "s prizidkom povečanega Kulturna doma, ki ima sedaj tudi lepo ••rejeno okolico s tlakovanim [dvoriščem, manjšim otroškim ' igriščem, parkirišči in ekološkim otokom. Naš župan Anton Tone 'Smolnikar, ki je ob tej priložnosti
nove prostore tudi uradno predal njihovemu namenu, zagotavlja, da bomo nove prostore za knjižnico j" svoje dosedanje prostore je na-I mreč knjižnica lani odstopila za Povečanje kapacitete vrtca - dobili še letos^ Dušan Drolce, predsednik KS Šmarca, pa med projekti, ki te pred nami, izpostavlja izgradnjo
Župan Anton Tone Smolnikar je v družbi podžupanov Rudolfa Pfajfarja in Braneta Goluboviča ter predsednika sveta KS Šmarca Dušana Drolca in Vida Repanška prerezal trak in s tem nove prostore šmarskega kulturnega doma predal v uporabo.
ne in nas popeljali v čase, ko je človek živel v sožitju z naravo.
V	uvodnem delu proslave, ki smo ga pospremili s prikazom starih fotografij našega kraja, nas je Ivan Sekavčnik seznanil z zgodovino Šmarce. Zbrane krajane in goste so pozdravili tudi župan Anton Tone Smolnikar, predsednika gasilskega in kulturnega društva Mitja Šarec in Tina Tonin ter predsednik KS Šmarca Dušan Drolec.
Večji del prireditve je spremljala pesem, ki je bila včasih nepogrešljiva pri raznih kmečkih opravilih ali po napornem delu na polju. S pesmijo so se nam predstavili gasilski zbor pod vodstvom Veronike Šarec, cerkvena zbora, ki ju že dolga leta vodita Ivica Ropaš in Rok Rakar, KPZ Šutna, kvartet R4 in solist Rok Pečečnik.
Običaji Šmarčanov v ljudski pesmi in igri
V	ljudski pesmi smo se z zaigranimi prizori spomnili običajev, ki so pred stoletjem spremljali Šmarčane: pranja perila, košnje, vasovanja in odhoda k Soldatom.
Mlinščica, katere strugo so zgradili od Duplice skozi Šmarco vse do Nožič, je bila glavna os dogajanja. Na njej so stali mlini, žaga, kovačije in usnjarna, pomembna pa je bila tudi za pranje in spla-
V kulturnem programu, ki smo . Pripravili člani KPD Šmarca, potoval pa ga je Marjan Šarec, smo Predstavili Smarco skozi čas. Obi-caji, šege in navade so nam obudili sP°min na bogastvo naše dedišči-
FRAVŠ
Biro OPRAVŠ d.o.o., družba za projektiranje in tehnično svetovanje
Maistrova ulica 16, Kamnik
tel.: 839 28 44, gsm: 031 604 082
www.opravs.si
PROJEKTIRANJE VSEH VRST OBJEKTOV: STANOVANJSKE hiše, prizidki, industrijski OBJEKTI, vse vrste pomožnih objektov ...
PRISKRBIMO VSO POTREBNO DOKUMENTACIJO GRADBENO DOVOLJENJE.
rali na vasi in prepevali pod okni deklet. Najboljše je bilo, če se je ob tem odp’rlo kako okence.
Bili pa so tudi časi žalosti in obupa. Fantje so morali obleči vojaško suknjo in redkokateri se je temu lahko izognil. Ljudsko pesem »Oblaki so rdeči«, ki opeva tiho žalost odhoda k vojakom, sta občuteno zapela Katarina in Rok Rakar.
Dodajmo še to, da sta Helena Kovač in Ivan Sekavčnik ob šmarskem jubileju izdelala tudi grb, ki simbolizira kmečko (predvsem poljedelsko) tradicijo naših vaščanov, pa tudi Mlinščico, ki je Šmarci prinesla za tedanji čas zelo veliko gospodarsko moč in zelo zgodnjo elektrifikacijo ter bogato kulturno življenje. TINA TONIN in ZORAN JEREB foto: Janez Ravnikar
93 let častnega občana dr. Nikolaja Sadnikarja
V nedeljo, 19. aprila, je naš častni občan in živa legenda Kamnika dr. Nikolaj Sadnikar praznoval 93. rojstni dan. Dr. Sadnikar se je rodil v znani družini očetu Josipu Nikolaju Sadnikarju, okrajnemu veterinarju, zbiratelju starin in snovalcu najstarejšega zasebnega muzeja pri nas, ki je bil za javnost odprt že leta 1893. Na povabilo dr. Sadnikarja sta ga ob njegovem prazniku obiskala in mu voščila župan Anton Tone Smolnikar ter podžupan Brane Golubovič.
Beseda je med obiskom tekla tudi o rojstni hiši generala Rudolfa Maistra. Dr. Niko Sadnikar je poudaril, kako velik pomen ima ta hiša za občino in da je potrebno nadaljevati pogovore z Rimsko katoliško cerkvijo, da hiša preide v last države ali občine, saj morajo v njej zaživeti muzej, dobiti sedež kamniška domoljubna društva, ipd. Župan mu je povedal, da sta občina in tudi država vseskozi zainteresirana za nakup te hiše, vendar do sedaj nista našli skupnega jezika z lastnikom.
Vera Mejač je ob 90-letnici dr. Nika Sadnikarja v obširnih člankih »Kamnik je njegova velika ljubezen« v Kamniškem občanu št. 8 (21. aprila 2006) in v Kamniškem zborniku 2006 med drugim zapisala: »Pomemben kamniški mož dr. Niko Sadnikar je dal svojemu mestu Kamniku neizbrisen pečat. Izhaja iz znamenite družine Sadnikarjevih, zaslužnih za ohranjanje bogate muzejske zbirke in Maistrove zapuščine. Sadnikarjeva družina in župan dr. Rihard Karba so dali pobudo za ustanovitev najvišjega priznanja mesta Kamnik zaslužnim meščanom. Listino o podelitvi naziva častni meščan, ki sojo kot prvemu podelili Rudolfu Maistru leta 1924, je na pobudo Nikovega očeta Josipa Nikolaja Sadnikarja oblikoval Maksim Gaspari.
Leta 1938je Niko skupaj z očetom sodeloval pri postavitvi spominske plošče na Maistrovi rojstni hiši na Šutni. Njegova zasluga je, da se je plošča ohranila tudi med nemško okupacijo. O generalu Maistru še s posebnim zanosom razlaga mladim ob raznih srečanjih in kvizih.
Dr. Niko Sadnikarje tik pred vojno, leta 1941, v Zagrebu končal študij medicine. Zdravniški staž je opravljal v Zagrebu, Osijeku in Vukovarju. Med vojno je delal kot brigadni zdravnik in kirurg v Sla-
voniji, kjer je bil vodja kirurške službe v divizijski mobilni ekipi. Do upokojitve je delal kot rentgenolog v vojaški bolnici v Ljubljani. Kot strokovnjak je leta 1972pomagalpri ustanovitvi rentgenološkega oddelka v zdravstvenemu domu Kamnik in bil 14 let, do leta 1986, njegov vodja.
Dr. Niko Sadnikarje dolga leta sooblikoval turistično podobo Kamnika. Kar 18 let je bil zelo aktiven podpredsednik turističnega društva. Zelo dejaven je bil pri organizaciji prireditev Dnevi narodnih noš. Skoraj dvajset let je bil turistični vodnik po vsej Sloveniji in tujini. Mnogim je s svojim izrednim spominom še danes dragocen vir informacij. Razdaja se z ljubeznijo do rojstnega mesta in ljudi. Na njegovo pobudo in v njegovi organizaciji so bila postavljena spominska obeležja zaslužnim Kamničanom: Ivanu Vavpotiču, Mariji Veri, Juriju Japlju, Fortunatu Bergantu, Josipu Nikolaju Sadnikarju, slikarjem Koželj na Sutni, doprsni kip akademiku Francetu Steletu v Tunjicah in Juriju Starovasniku na Malem gradu, pa tudi odkritju mamuta ob t.i. Mamutovem mostu. Veliko pomembnih nekrologov in drugih dogodkov je zapisal v Kamniški občan.
Za dolgoletno požrtvovalno delo je dr. Sadnikar prejel mnoga priznanja. Ob občinskem prazniku 28. marca 2003 se je vpisal med častne občane Kamnika, med katerimi so Rudolf Maister, Oton Župančič, njegov oče Josip Nikolaj Sadnikar... To najvišje občinsko priznanje mu je bilo podeljeno za zasluge trajnega pomena za razvoj in promocijo občine in mesta Kamnik v nacionalnem in evropskem prostoru.«
Odnosi z javnostmi Občine Kamnik
l kulturnem programu je nastopil tudi domači cerkveni pevski zbor, ga že vrsto let vodi Ivica Ropaš.
Optičnega telekomunikacijskega •nrežja, brv čez Bistrico, ki nas 0 Povezala z Volčjim Potokom, ar>jši športni park s prostorom fa igro otrok in baliniščem za sta-e)se, najbolj nestrpno pa pričaku-g.m°.ureditev rekreacijske poti ob
kovanje perila. Zato je bilo tam postavljenih več perilnikov in nekatere ženske so morale do tja prepešačiti tudi po 300 metrov.
V Šmarci so se včasih veliko preživljali s kmetijstvom, polja so obdelovali z vprežno živino in tudi kosili so na roke. Prizor, ko Micka prinese koscu zajtrk na travnik, sta doživeto odigrala Frenk in Milena Koželj, s pesmijo »Moja kosa je križavna« pa ga je pospremil KPZ Šutna. Vse polno smeha in veselja je bilo vasovanje. Fantje so se zbi-
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
Kamnik
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
http://www.kam.sik.si
Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita:
Sreda. 6. mai. ob 19.30
Potopisno predavanje: S kolesom po Afriki
Predava: Marko Mohorič
Sreda. 13. mai. ob 19.30
Filmska šola - Vzgajanje pogleda
Drugo predavanje: Film kot umetnost - 7. del, Predava Dušan Rutar.
Vsak ponedeljek ob 18. uri na pionirskem oddelku knjižnice
Mladi prostovoljci iz Stranj so začeli brati pravljice na pionirskem oddelku knjižnice vsak ponedeljek.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Tel.: 8317 647, 8317 662 www.muzei-kamnik-on.net Sreda. 13. mai. ob 19. uri Pomlad v muzeju
Odprtje stalne razstave Mesto-podeželje in gostujoče razstave Muzeja Mengeš Najstarejše pivo in njegova zgodba, v počastitev 780-letnice mesta Kamnik.
ž«,
DOM KULTURE KAMNIK
www.domkulture.ora. 041/360-399 ali 01/839-76-06 Petek. 24. april, ob 19. uri OBČINA KAMNIK
PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU
za izven, vstop prost
Četrtek. 14. mai. ob 19.30
Pernarčič & Pernarčič
GREVA SE JEŽKA
kabaret
za Maistrov abonma in izven; VSTOPNINA: 14 €, študentje in upokojenci
i-t.
ŠOLA IDEJ
Šutna 35, 1241 Kamnik
Telefon: 031 616 400
Petek. 15. mai. ob 19. uri
Otvoritev slikarske razstave na temo Mali grad
mesečni koledar
MAJ 2009
Sreda, 6. maj ob 20:00 NIZIOL KVARTET
Bartek Niziol violina, Christopher Whithing violina, Michel Willi viola, Alexander Neustroev violončelo Program: J. Haydn: Kvartet št. 6i, op. 76 A Borodin: Kvartet št. 2	1
P. I. Čajkovski: št. 1, op. 11
(Q
§
O
H
H
M
7., 8., 19. in 20. ob 20:00 SNG Nova Gorica / Gledališče Koper Branislav Nušič: GOSPA MINISTRICA komedija, v naslovni vlogi Saša Pavček, dobitnica naziva Ž|l6to||P komedijantka na Dnevih komedije 2009 v Celju
Četrtek, 7. maj ob 18:30 - GALERIJA DOMŽALE RAZSTAVA UČENCEV OSNOVNE ŠOLE RODU
razstava bo odprta do 15. maja 2009; organizacija: OŠ

Ponedeljek, 11. nug ob 18:00 Srednja šola Domžale ČAS ZA PLES
muzikal gledališkega krožka na Srednji šoli Domžale
Četrtek, 21. maj ob 19:00 - GALERIJA DOMŽALE KULTURNA DRUŠTVA V DOMŽALSKI OBČINI 1884-:
ob 125-letnici ljubiteljskih kulturnih dejavnosti s prvim domžalskih godbenikdt.
Razstava bo odprta do junija 2009. Vstop v Galerijo Domžale Je* prost.	-T- H
Kulturni d " Franca Bernika
ile
INFO in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 www.kd-domzale.si
Zahvala ob požaru
Zahvaljujemo se vsem sosedom in vaščanom za hitro pomoč pri gašenju ognja, ki je zajel gozd in travnik.
Za pomoč se zahvaljujemo tudi PGD Motnik, Špitalič,
Tuhinj in Šmartno.
Družina Drolc iz Češnjic

DOM
V KAMNIŠKI BISTRICI
nih različna, gnazno.van^a,!
N&v&lp s,o tudi prenočišča.
Povabljeni na tradicionalno prvomajsko srečanje! V prenovljenem gostinskem delu vam postrežemo z domačo hrano, nedeljskimi kosili in žlahtno kapljico odprtih vin.
Informacije s 031/684 147, 01/832 55 44
Dom je stalno odprt razen ob ponedeljkih.

3 želje. In ko trakec pade dol, se želje uresničijo.
Iz Salvadorja smo letele v Sao Paulo, potem pa nadaljevale z avtobusom do Puerta Iguazu, kjer smo si ogledale znamenite slapove najprej z argentinske strani. To so največji slapovi na svetu, mostovi so speljani tako, da prideš čisto pod slapove. Odpravili smo se na adrenalinsko vožnjo s čolnom pod slapove. Valovi so tako visoki, da si povsem moker že ko se približuješ slapovom. Potem pa smo šli po zalet in z vso hitrostjo direktno pod slap. Voda te zalije, nič ne vidiš in samo kričiš. Ampak noro, noro dobro!!! In po-
tem smo šli še trikrat. To je bilo res enkratno doživetje. Slapovi se kar prelivajo in so res veliki.. Na tem področju je tudi pisan živalski svet, čudovito lepi metulji, rakuni se sprehajajo in plezajo po drevesih, prava narava sredi noro lepih slapov. Naslednji dan smo si šle ogledat slapove še z brazilske strani, s katere vidiš veličino vseh slapov. Res neverjeten pogled, kar nikjer ni konca slapov. Ni čudno, da Brazilci zelo radi prihajajo sem na medene tedne.
KATJA VRHOVNIK Nadaljevanje poti v Argentino v prihodnji številki
OPTIKA
GLAVNI TRG 21. KAMNIK TELEFON 01 83 91 13 6
-	ž$gii
VAM PRI KUPU NOVIH AL PRIZNA PRISPEVEK
OPTIKA
DELOVNI C AS: PON - PET 8 - 12, 15 SOBOTA 9 - 12
Po poteh Južne Amerike (II. del)
Beseda Rio De Janeiro pove veliko. Mesto slovi po plažah Copacabana in Ipanema, obkroženima s hoteli, po velikem kipu Jezusa, znanem kot Kristus Odrešenik na gori Corcovado in po vsakoletnem karnevalu. Poleg tega ima največji gozd znotraj kakega urbanega območja. Mesto ima med 10 in 13 milijoni ljudi. Za Sao Paulom je drugo največje brazilsko mesto. Sicer smo imele ob spoznavanju mesta res smolo, ker je deževalo dva dni. A ljudje so zelo prijazni, uslužni, vsi nasmejani in noben noče denarja za uslugo. Res dobro. Na ulicah so stalno prisotni policisti, ki imajo v bližini parkirane avtomobile, so oboroženi in ves čas držijo za pištolo, tako, da se nismo počutile prav nič ogrožene in ustrahovanja, kako nevarno je v Riu, so popolnoma odveč. Je pa res, da policistom ni prav nič mar, če taksisti vozijo čez rdeče luči, zato je to kar redna »praksa«. Seveda smo se povzpele na 710 metrov visok hrib Corcovado, ki je s kipom Jezusa na vrhu eno iz-
med sedmih čudes sveta. Bil je v megli, tako da smo lahko naredile le nekaj mističnih fotk, kot je tudi tokrat objavljena. Smo pa uživale v čudovitem razgledu na Copacabano in na celoten Rio.
Pot nas je vodila naprej v Ouro Preto - zgodovinsko mesto, ki je v celoti pod Unescovo zaščito. V tem majhnem mestu imajo 36 cerkva, postavljene so druga zraven druge, skoraj vse so znotraj lesene. Tlakovane ulice so precej ozke, mesto je polno zlata in kristalov. Odšle smo v rudnik, s starim vlakom oziroma vagončkom so nas spustili do 350 m pod površje, kjer so izkopali 350 ton zlata. V rudniku je tudi jezero, ki ima stalno temperaturo 17 stopinj, na dnu je še nekaj zlatih delcev. Z veseljem smo zaplavale, potem pa smo poskušale s pomočjo krožnika iz peska presejati zlato. Kar nekaj časa smo zajemale pesek in vrtele s krožnikom, da bi se kaj posvetilo, a smo bile neuspešne. Na koncu nam je vodič le pokazal, kako to gre in povedal, da se je tega učil deset mesecev. In res,
Pogled na veličastni Rio de Janeiro.
po nekaj minutah, ko je pesek vrtel po krožniku sem ter tja ter dodajal vodo, se je na sredini posvetilo zlato! V centru mesta je polno draguljarn, kjer prodajajo vse vrste dragih in poldragih kamnov. V mestu delajo tudi čokolado in v izložbah malih trgovin se povsod cedi čokolada in čokoladni izdelki.
V bližini Oura Preta je manjša vasica imenovana Lavras Novas, do katere smo se pripeljali po strmem vzpenjanju. Avtobus je komaj lezel navzgor in večkrat se mi je zdelo, da bomo obstali, a nam je le uspelo. V vasico smo prispele zgodaj zjutraj in skupaj z domačini počakale, da se je odprla pekarna. Gospod pek nam je prinesel tople štručke, ki jih je namazal z maslom, bile so tako sveže in dobre, da so se kar topile v ustih. Vasica ima luštne majhne hiške, kjer moški in ženske slonijo na oknih. Tako zelo tipično za Brazilce. Iz vasi gredo tudi nekaj kilometrov peš v gozd in nato na glavah prinesejo dvometrske veje za kurjavo. Ljudje so bolj majhne postave in zelo prijazni. V vas smo prišle z namenom, da si pogledamo slapove. Pot, ki vodi k slapovom, je podoba izprane in izmučene zemlje. Vodni jezovi so pustili ogromne razpoke in nanosili različnega materiala. Pot se je spuščala, na poti pa so nas spremljali psi čuvaji, da smo natanko vedele, kam moramo iti. Pot ni označena, vse skupaj je kot veliko področje, kjer
si vsak utira svojo pot. Tokrat je bilo bolj malo vode, zato slapovi niso bili zelo posebni, pa vendar je sama vas tako prikupna, da bi bilo škoda, če je ne bi obiskale. Na poti proti severu smo se ustavile pri slovenski Vidi, kjer smo imele slovenske meditacije, se odpočile in si nabrale novih moči za nadaljevanje potovanja.
Polne sveže energije smo prispele v Salvador, kjer so že ob 6. uti zjutraj igrali nogomet, že takrat
Znameniti slapovi Iguazu pisan živalski svet.
■ največji na svetu in ob njih
je bilo 27 stopinj Celzija!!! Plaže so tako polne ljudi, da enostavno nimaš kam položiti brisače. Mesto je prijetno, ves čas se nekaj dogaja, na ulicah se pleše, prodajajo razne spominke, polno je otrok, ki se igrajo različne igre z žogo. V starem delu mesta je veliko cerkva in zanimivo je, da se na market spustiš z dvigalom. Ob torkih se dogajajo največji festivali. V cerkvah so maše, ki se jim reče festivali, z bobni, prinašanjem darov, 20 gospodinj in 10 moških prinese peharje štručk kruha, ki jih na koncu razdelijo med množico. Med mašo vsi pojejo, plešejo, za očenaš se vsi držijo za roke in to je enostavno treba doživet. Na ulicah polno ljudi, živa glasba, vsi plešejo. Celo mesto živi. Okoli roke so nam zavezali poseben trakec kot spominek iz cerkve, naredili 3 vozle za
hnounion® preseneča
rzovalna omara
Bldmbercj
FSM N 671 X
Televizor
SHARP
32DH66E
Pralni stroj
-LCDTV -diagonala 81 cm -Full HD 1080p - slo. meni
-MPEG 4, HDMI, USB ..
699,00€
WAF 5321 A
-5 KG - 1200 obr./min. - numerični zaslon - aguasafe
349,99€
| Pomivalni stroj
BEKO
~i BEN 1500 S
S>	- >■
Pomivalno korito
BLANCO
Trisona 6 S
-	silgranit
-	odporen proti praskam
-	v različnih barvnih odtenkih
Tehnounion Zastopstva d.o.o.
Prodajni salon Masljeva 3, Domžale
-	5 programov
-	4 temperature
-	vvatersafe -A/A/B
-	v srebrni barvi
249,99€
O VELIK IZBOR ARTIKLOV PO ODLIČNIH CENAH BREZPLAČNA DOSTAVA (star stroj lahko tudi odpeljemo)
Odprto: pon.-pet. 9.-19. ure sobota 9.-13. ure m 01/513 51 86 info@tehnounion. si
MED PISANIMI POLJI POMLADNEGA CVETJA
Branka Božič združuje mnogo talentov: je pevka, iskana tolmačka, moderatorka, predavateljica, a njena največja ljubezen je glasba. S prav posebnim žarom in zanosom je samostojno in skupaj z Liro prepevala na domačem Glavnem trgu.
URAŠI S PRIJATELJI IN PESMIJO POZDRAVILI POMLAD
Na sončno nedeljsko popoldne, a- aprila, se je lepo število obisko-valcev prepustilo melodijam, pesmi jn plesu tradicionalne prireditve p0ZDRAV POMLADI, tudi tokrat v organizaciji PSPD Lira Kamnik. Ponudnik teh prireditev je Liraš Pri-
V Arboretumu Volčji Potok se v teh dneh razcvetajo živopisana polja tulipanov, narcis, hijacint in drugega pomladnega cvetja, cvetoče magnolije se bohotijo v vsej svoji polni lepoti. Vse je pripravljeno za 18. pomladansko razstavo cvetja, ki bo vrata obiskovalcem odprla to soboto. V vseh letih razstav se je število čebulic v parku kar nekajkrat pomnožilo od 100.000 v letu 1992 do prvega milijona v letu 1994 in drugega milijona v letu 1995, letos jih je posajenih preko dva milijona.
Kot sta na tiskovni konferenci povedala direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek in Melita Miš Strgar, se bo letos
saj so lansko jesen po ugodni ceni kupili kar 200.000 čebulic.
So pa v parku po lanskoletnem neurju, ki je povzročilo ogromno škode, opravili veliko dela, poskrbeli, da drevesa ne odmirajo, posadili nova, odpornejša drevesa in kar tristo novih sort grmovnic in dreves, da bo park čez leta in desetletja še bogatejši, lepši. Direktor Ocepek si že več let prizadeva za obnovo vsaj dela gradu (stolp in obzidje) v parku, do katerega urejajo pot, in postavitev znamenitega Souvanovega dvorca, za kar kažejo razumevanje tudi na ministrstvu za kulturo.
Kot že vrsto let, bo spomladansko razstavo cvetja pospremil tudi vrtnarski sejem in
razstava slovenskih grosistov cvetja, drevesničarjev, vrtne opreme, razstava orhidej, kaktusov in metuljev, razstava del študentov Likovne akademije, ki v tem tednu ustvarjajo v parku. Med cvetočimi gredicami pa bodo na ogled kar okrog 25 kvadratnih metrov velike reprodukcije osmih platen madžarskega slikarja Gyorfija Andrasa. Vse dni se bo predstavljala tudi Podjetna regija s sodelujočimi občinami Moravče, Mengeš, Lukovica, Domžale, Kamnik, Trzin in Komenda. Pripravljajo pester glasbeni program, predstavitev obrti in lokalno kulinariko.
Besedilo in fotografije: SAŠA MEJAČ
mož Krt, vodja organizacije je predsednik Lire Jože Prezelj. Spremljali smo živahne nastope amaterskih kulturnikov, ki vedno poskrbijo, da je vsem lepo, saj so pesem, glasba in ples hrana za dušo. Z aplavzi smo pozdravili pevce Lire z zboro-
Matjaž in Tina Poljanšek, virtuoza na harmoniki, sta ponos Kamnika.
lUfineuMpap p-	■	V,	■■ ;	||j ' jjplsF"	
•'	p"1	j FV' ■	fp-	1 \	' F /
§ i $	1	1 if	" ■ Č	' -llllll-l ||
	FF	.PF t ,	s	• mm b
vodjem prof. Andrejem Missonom, Godbo Stranje, Folklorno skupino Kamnik, ki pod vodstvom Francija Poljanška pri Društvu upokojencev Kamnik deluje trinajsto leto, Klapo Mali grad Kamnik, ki je nedavno nastopila na koncertu dalmatinskih pesmi v Ljubljani in požela veliko pohval svojih pevskih prijateljev klapašev. Program, ki ga je odlično povezovala in v njem tudi prepevala Kamničanka Branka Božič, sta obogatila mlada kamniška harmonikarja brat in sestra Matjaž in Tina Poljanšek. Matjaž je bil že državni prvak, 35-krat je bil prvi na raznih tekmovanjih, Tina je bila tretja na državnem tekmovanju in ima več drugih priznanj.
Prevzele so nas občuteno zapete pesmi Branke Božič z njene pravkar izdane zgoščenke z naslovom Na zemlji sem doma, za katero je večino besedil in glasbo napisala sama. V duetu s Primožem Krtom sta zapela več pesmi, med drugimi tudi Pesem Sloveniji, v pesmi Oj, Triglav moj dom se jima je pridružil Jože Prezelj, zapela pa je tudi skupaj s PSPD Lira. Čudovito popoldne lepih pesmi, plesov in besed je z globokimi mislimi zaokrožila: »Nikoli ne pozabite na glasbo, srečo, imejte radi sebe in druge. Če je še tako težko, glasba nas vedno povzdigne in pomiri«.
VERA MEJAČ
__________mmmsm
V Arboretumu Volčji Potok se v teh dneh bohotijo živopisana polja tulipanov, narcis, hijacint in drugega pomladnega cvetja.
pomladansko cvetenje bohotilo na kar 30 hektarih površin, prvič so dvesto sort tulipanov zasadili tudi v zgornji angleški park in jih označili z imeni. Po parku, ki ga je v lanskem letu obiskalo preko sto tisoč obiskovalcev, letos cveti še
posebej veliko narcis in hijacint,	iti
NOVO V KAMNIKU!
V soboto, 25. aprila, ob 14. uri odpira vrata
VINSKA KLET ČEHOVIN dfo
z vipavskimi belimi in rdečimi vini v Uliti Vilka Rožiča 3
(ob Ljubljanski cesti pri bencinski črpalki) Povabljeni na pokušino
domačega vipavskega vina in primorskih dobrot.
......... — -----------------------------—-
Arboretum je priljubljen kotiček mamic, družin, invalidov in vseh, ki si v miru in lepoti narave želijo oddahniti od vsakodnevnega tempa življenja. Vsepovsod je opaziti, da so v parku po škodi ob lanskoletnem neurju opravili veliko dela, poskrbeli, da drevesa ne odmirajo, posadili nova, odpornejša drevesa in kar tristo novih sort grmovnic in dreves, da bo park čez leta in desetletja še bogatejši, lepši.
? Pomladnimi sončnimi žarki obsijan Glavni trg, s katerega smo uzrli čudovit pogled na kamniški biser Mali grad, je ob nastopu kamniških olkloristov še posebej zaživel. Kamniška folklorista Franc Novak in 1YIarija Golob, ki pri folklorni skupini v okviru DU Kamnik plešeta že °d začetkov pred trinajstimi leti, sta dokazala, da se kljub letom urno
sUceta in spretno obvladata plesne korake. Franc je zakoračil v 80. leto, Pohvali se, da poleg plesa tudi smuča po starem in po novem, kolesari, Plava, je vnet planinec in pohodnik. 75-letna Marija pa je mnogim po-®ana po svoji vedrini, ljubezni do planin in lepe slovenske besede.
hSv^Af/.
• Pestra izbira dnevno svežega kruha, peciv in sladic
• KEBAB
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah, od 6h do 22h


tsnam %wm v
„« ' ■
■100
. 1
w**i*tl I
mi
A	ft%ir
r^on pohtef^s
dabor
Kamnik
Kranjska 3a, Kamnik
tel.: 01/831 04 81,	l£>
051/399 577
50% POPUST
za prešite odeje in vzglavnike slovenske proizvodnje
Jogiji MEBLO
12% POPUST
ob plačilu z gotovino Brezplačna dostava do 20 km.
* jogi
tanje za spanje
4"	§
V BIO TRGOVK MAMA TERRA V KAMNIKU VAM NUDIMO ŠIROK IZBOR:
•	izdelkov zdrave prehrane priznanih blagovnih znamk (Ecomil, Naturgreen, Naturata, itd.) in biološko certificiranih slovenskih ponudnikov
•	visokokakovostnih zeliščnih, sadnih in japonskih zelenih čajev
•	vrhunske otroške hrane Molle
•	vrhunske naravne kozmetike Dr. Hauschka,
Logona in Bergland
Najdete nas na Ljubljanski cesti 4a
(v novi soseski pri Svetilniku).
Čas, ko smo vam na voljo:
pon.- pet.: 8.00 - 19.00 sobota: 8.00 -13.00
rrorrci
terro

Glasbeniki Hribar iz Zgornjega Tuhinja
Konec marca je Društvo svetega Jakoba v sklopu predavanj o znanih Kamničanih v dvorani frančiškanskega samostana v Kamniku organiziralo predavanje prof. Janeza Močnika z naslovom Glasbeniki rodbine Hribar iz Zgornjega Tuhinja, ki je pri poslušalcih naletelo na ugoden odziv.
Kot je povedal predavatelj, je v začetku 19. stoletja v Zgornjem Tuhinju živel cerkovnik Peter Hribar, ki se je leta 1828 poročil z Marijo Košir iz Hruševke. Imela sta osem otrok. O hčerkah je malo znanega, vseh pet sinov pa je bilo glasbeno nadarjenih. Najstarejši od sinov je bil Joahim, roj. 1830, ki je bil organist v Špitaliču, na Češnjicah, v Krašnji. Drugi sin Simon se je rodil leta 1833. Njegov rod je dal domačemu kraju največ, saj je bil njegov sin Franc kar 54 let organist v tuhinjski cerkvi. Tretji sin Jernej, roj. 1835, je bil prav tako glasbenik in prvi učitelj v Zgornjem Tuhinju, kjer so prvo uradno šolo dobili leta 1855. Jernej je svojo učiteljsko službo nastopil leta 1857, za kar se je zelo zavzemal takratni župnik Bonini.
Najbolj glasbeno nadarjena pa sta bila najmlajša sinova. Leta 1839 se je zakoncema Hribar rodil četrti sin Anton; bil je učitelj, organist, pevovodja in skladatelj. Prve tri razrede ljudske šole je obiskoval v Kamniku, nižjo gimnazijo v Ljubljani. Kot drugošolec je prišel v Alojzijevišče, a se je kmalu preusmeril na učiteljišče, saj se je tam lahko srečal tudi z orglami in cerkvenim petjem. Šolo je zaključil leta 1858. Služboval je v Ljubljani in v Loki, leta 1859 pa je postal učitelj na glavni šoli v Vipavi, pa tudi organist in učitelj glasbe. Kot so poročali takratni časopisi, je vipavski zbor pod vodstvom učitelja Antona Hribarja zelo uspešno nastopil tudi v Gorici, v tamkajšnji čitalnici. Ta uspeh je bil verjetno povod za to, da je Anton jeseni 1865 postal učitelj v Gorici. Takoj je prevzel vodenje zbora v čitalnici, ustanovil je pevsko društvo Slavec, to je bil pevski zbor cele Goriške. Znal je zbrati tudi po nekaj sto pevcev. Njegov veličasten zbor je med drugim pel tudi cesarju, ko je potoval po Soški dolini, v Gorico in Trst. Zagotovo je bil najboljši zborovski dirigent tistega časa na Goriškem; imenovali so ga »pevski general«. Bil je organist, pevovodja, učitelj, domoljub in tudi skladatelj. Za njegovo predano učiteljsko delo ga je cesar odlikoval z zlatim križem za zasluge. Napisal je nekaj sto skladb, v glavnem cerkvena glasbena dela, a je zelo malo ohranjenih. Star komaj 48 let je leta 1887 umrl in zapustil številno družino.
Kot zadnji od petih bratov Hribar se je leta 1843 rodil Jožef, kasnejši p. Angelik. Šolo je obiskoval v Kamniku in v Ljubljani, po šesti gimnaziji je stopil v frančiškanski red in bil leta 1867 posvečen v duhovnika. Prvih šest let je služboval v Kamniku, leta 1873 pa je prevzel vodstvo kora v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Od leta 1890, ko je bil p. Hugolin Sattner premeščen iz Novega mesta v Ljubljano in je prevzel vodstvo kora, je p. Angelik Hribar do smrti leta 1907 večinoma le orglal in pomagal v dušnem pastirstvu.
Pater Angelik je bil frančiškan, duhovnik, glasbeni učitelj, organist, zborovodja. Največje zasluge za slovensko glasbo pa ima vendarle kot skladatelj. Pesmi p. Angelika Hribarja so med Slovenci, tako med pevci kot poslušalci, zelo priljubljene, saj so preproste in iskrene.
Predavanja prof. Janeza Močnika so se udeležili številni ljubitelji glasbene zgodovine, med njimi tudi prof. Janez Majcenovič, ki je ob koncu dejal: »Tuhinjci se danes verjetno ne zavedajo, kako bogato kulturno življenje se je nekoč tam dogajalo...« Pred dvema letoma so se na pobudo rojaka Lojzeta Kolarja spomnili skladatelja p. Angelika Hribarja s koncertom v tuhinjski cerkvi ob 100-letnici njegove smrti. Letos 6. junija pa bo prav tam koncert v spomin 170-letnice rojstva njegovega brata skladatelja Antona Hribarja.	MARINKA MOŠNIK
v Kamniku, Ljubljanska 3d,
SV vogal objekta SVETILNIK, tel.: 01/831 79 50
Prodaja ur in jeklenega nakita Popravilo vseh vrst ur
Zamenjava baterij in pasov ter ostalega potrošnega materiala Popravilo starejših stenskih ur Presenečenje za vsako stranko
Do konca maja 20% gotovinski popust na jeklen nakit
ZAUPAJTE SVOJO URO STROKOVNJAKOM!
Delovni čas: pon-petek 9h-19h, sobota: 9h-13h
OPTIKA OČESNA AMBULANTA
Helena Dolinšek s.p.
Samostanska 14. Kamnik Tel.:0l/83l7-005 Breznikova 15. Domžale Tet.:OI/72l6-436 (Breza center)
JUga Vinko: 031/795- 960 Marta: 041/456-672
j ZNIŽANJE CEN |
[ ZA KORUZO, PŠENICO, JEČMEN, REPIČNE TROPINE, UMETNA GNOJILA | Jabolka za ozimnico I SEMENSKE TRAVE I
SEMENSKA KORUZA IN MINERALNA GNOJILA
i AGROPROMET CERKLJE i
[Ut 4 okt.JI O^CerkljMel.: 04/252 64 40_
ŠPORTNI TURIZEM - PRILOŽNOST ZA KAMNIK (1. del)
Turizem se je v zadnjih desetletjih na globalni ravni razvijal zelo hitro in je postal ena vodilnih gospodarskih dejavnosti z velikim vplivom na celotno gospodarstvo, regionalni razvoj, zaposlovanje in na način življenja številnih prebivalcev na območjih, kjer se odvija turistična dejavnost. Prihodki z naslova turizma v blagajnah nekaterih držav predstavljajo več kot polovico vseh prihodkov, tako je turizem za marsikatero državo pravzaprav življenjskega pomena. Trend konstantne rasti števila turističnih potovanj, obiskov in nočitev je v drugi polovici leta 2008 zaustavila svetovna gospodarska kriza, ki bo prav gotovo vplivala tudi na turizem v letu 2009. Svetovna recesija vpliva na potovalne navade turistov, ki pa se ne bodo v celoti odrekli potovanjem, ampak se bodo ozrli po bližjih in cenovno bolj ugodnih turističnih destinacijah.
Turizem za Slovenijo še vedno v veliki meri predstavlja neizkoriščeno možnost njenega gospodarskega in družbenega razvoja, saj tako po relativnem obsegu turističnih kapacitet in po številu turističnih ponudnikov kot tudi po turističnem prometu in zaposlenosti zaostaja za primerljivimi državami oziroma pokrajinami v Evropi. Slovenija se sooča z velikim strukturnim neravnovesjem v turistični ponudbi - večji del realizacije turističnega prometa pomenijo veliki poslovni sistemi, medtem ko »srednjega razreda« in manjših turističnih ponudnikov, ki v razvitih alpskih državah predstavljajo jedro turizma, praktično ni. Situacija v tem pogledu se v Sloveniji v zadnjih letih predvsem zaradi možnosti pridobivanja finančnih sredstev iz evropskih strukturnih skladov močno izboljšuje, povedati pa je treba, da podjetja, občine in regije teh sredstev zaradi različnih razlogov ne morejo (ali ne znajo) spraviti v žep in da precej velik del denarja ostaja nerazdeljen.
Vse pomembnejši element celovite ponudbe turističnih destinacij je športno-rekreativna ponudba, tako da že nekaj let lahko govorimo o povsem samostojni turistični panogi, o športnem turizmu. Športni turizem ima več definicij in delitev, za naš prostor pa je prav gotovo
najboljša definicija, da med športne turiste spadajo tisti turisti, ki so na počitnicah športno aktivni (tečejo, kolesarijo, plavajo, smučajo, igrajo tenis, hodijo v fitnes). Večina ljudi uporablja napačen pojem »aktivni turizem«, kar pa je v bistvu vsak turizem, saj pasivnega turizma ne poznamo; aktivni turist je vsak, tudi tisti, ki si ogleduje kulturne znamenitosti -je pač kulturno aktiven. Združevanja oziroma povezave športa in turizma se še ne zavedamo povsem. Nataša Slak, doktorica ekonomskih znanosti, seje prva lotila raziskovanja stanja na področju športnega turizma v Sloveniji in prišla do zanimivih in predvsem uporabnih ugotovitev. Najpomembnejša ugotovitev je ta, da povprečnega športnega turista ne zanimajo hoteli s petimi zvezdicami, ampak prenočuje v cenejših nastanitvah in več denarja raje nameni športnim aktivnostim. Naslednja pomembna ugotovitev je, da povprečna slovenska turistična destinacija (mesto, občina, regija) ne ponuja dovolj pestre ponudbe različnih športnih aktivnosti, da bi pritegnila večje število turistov in to preko celega leta oziroma ponudba športnega turizma je prešibka glede na povpraševanje športno aktivnega turista. Za večino slovenskih turističnih destinacij, ki imajo dovolj pestro ponudbo aktivnosti, pa je bilo ugotovljeno, da so ponudniki oziroma izvajalci teh storitev nepovezani, neusklajeni, da delujejo »vsak v svojem vrtičku« in so zaradi tega manj uspešni, kot bi lahko bili.
Slovenci so v zadnjih letih, tako kažejo raziskave in podatki, na dopustu vse bolj športno aktivni, vse raje in večkrat uporabijo šport kot vsebino in celo cilj za svoje počitnice. Danes se že vsak deseti prebivalec Slovenije na počitnicah ukvarja tudi s športom, medtem ko se je sredi devetdesetih let samo vsak dvajseti, v Sloveniji pa je danes petkrat več športnega turizma kot pred petnajstimi leti. Tuji turisti, ki prihajajo v Slovenijo, med razlogi za obisk najpogosteje navajajo željo po zabavi, sprostitvi, na tretjem mestu pa sta že šport oziroma rekreacija, (se nadaljuje)
MATJAŽ POGAČAR
Večer s poslancema v Evropskem parlamentu
Konec privatizacije dobičkov in nacionalizacije izgub
V teh dneh vseh sedem slovenskih evropskih poslancev obiskuje različne kraje po Sloveniji, kjer na Državljanskih forumih z državljani razpravljajo o petletnem mandatu Evropskega parlamenta, ki se končuje 7. junija letos. V soboto, 18. aprila, sta Kamnik obiskala dva evropska poslanca Lojze Peterle in Ljudmila Novak, kjer sta na evropskem večeru pred kamniško javnostjo nadaljevala z razpravo iz dosedanjih Državljanskih forumov.
Lojze Peterle in Ljudmila Novak sta s Kamničankami in Kamničani diskutirala o prednostih in slabostih Evropske unije. Številni občani so opozorili na trenutno premajhno socialno občutljivost države, zato jih je zlasti zanimalo, kaj lahko glede gospodarske krize stori Evropa. Evropska poslanca sta povedala, da Evropska unija namenja precejšnja sredstva za
prekvalifikacijo brezposelnih v tiste deficitarne poklice, kjer primanjkuje delovne sile. Opozorila sta še, da se prav na primeru Islandije vidi, kako pomembno je, da smo v teh kriznih časih v evro območju, ki nam zagotavlja precej večjo finančno stabilnost. Lojze Peterle je dejal, da bo za uspešno soočanje z gospodarsko krizo ključno sodelovanje celotne Evrope, poskusi protekcionizma s strani velikih držav bi se lahko slabo končali, je dejal. Ljudmila Novak pa je opozorila, da Evropska unija potrebuje nov gospodarski koncept, kjer se ne bo več dogajalo, da se bodo dobički podjetij privatizirali, medtem ko se bodo izgube le teh porazdelile med vse.
Na kamniškem evropskem večeru je bilo govora tudi o vstopanju Hrvaške v Evropsko unijo in o »Kramarjevem milijonu«. Evropska poslanca sta še enkrat
Evropska poslanca Peterle in Novakova sta v Kamniku na evropskeC večeru pozorno prisluhnila vsem komentarjem in vprašanjem občanom ki so se v naj večji meri nanašala na gospodarsko krizo.
opozorila, da je takšno nagrajevanje, kakršnemu smo priča v NLB, nesprejemljivo, še posebej v času gospodarske krize, ko se številni tuji bančniki odpovedujejo vsakršnim nagradam. Poudarila sta še, da vkolikor Kramarju nagrade ne bi mogli znižati na podlagi zakonodaje, sta ga pred dnevi že pozvala naj iz dobljenega milijona evrov oblikuje poseben socialni sklad za pomoč brezposelnim.
Evropski večer je bil dobro obiskan, udeleženci pa so lahko slišali tudi krščanskodemokrat-
sko pot reševanja nakopičen* gospodarskih in družbenih ivzav,1 kamor nas je pripeljala prevelika liberalizacija gospodarstva in pohlep po dobičku in na katere tudi socialna demokracija trenutno še ne zna najti ustreznih odgovorov-Ljudmila Novak je zaključila, dn trenutne razmere predstavljajo nevarnost za krepitev skrajn£ desnice (nacionalistov) in skrajne levice (komunistov), kar z» razvoj demokracije in evropskih povezav zagotovo ne bo dobro.
Domen Gruden
DOLGA VRSTA PRED VRATI VRTCA
V preteklih dneh so starši, ki želijo svoje otroke vključiti v vrtec, prejeli odločbe, s katerimi so bili seznanjeni z odločitvijo sprejemne komisije. Po podatkih, ki sem jih prejel, naj bi bilo izdanih približno 500 negativnih odločb in zgolj nekaj manj kot 100 pozitivnih. To pomeni, da se bodo jeseni uresničile črnoglede napovedi, saj bodo brez varstva ostali številni otroci. Starši so ogorčeni.
Prejšnji teden, ko so starši prejeli odločbe, me je poklicalo več mamic, bile so ogorčene in jezne. Prav vse so upravičeno svoj bes stresale na odločbe, s katerimi jim je bilo sporočeno, da so njihovi otroci v čakalni vrsti z dvo- ali tro-mestno številko. Nekateri otroci so bili zavrnjeni že drugo leto zapored. V največji stiski so tiste družine, ki ne morejo računati niti na pomoč babic, zasebnega varstva pa si zaradi znanih ekonomskih okoliščin ne morejo privoščiti.
Popolnoma jasno je, da v takih trenutkih staršev popolnoma nič ne zanimajo večkrat izrečene besede župana, da ima občina Kamnik nadpovprečno vključenost otrok v vrtce. Statistika je pri takšnih primerih popolnoma neuporabna in precej podobna tisti statistični zgodbi, da se povprečno počutite zelo dobro, ko imate eno nogo v ledu, drugo pa v ognju.
Ogorčenim mamicam seveda nisem mogel ponuditi nobene pomoči, mogoče sem bil le dober strelovod za njihovo jezo. Sem pa jasno povedal, da ima vtem trenutku škarje in platno v rokah župan in njegova koalicija, ki bo morala jasno predstaviti strategijo reševanja problema pomanjkanja prostora v kamniških vrtcih. S strani dolgoletnega župana smo vedno poslušali samo zgodbe o zunanjih dejavnikih pomanjkanja prostora v vrtcih (to je o sistemu financiranja otroške vzgoje s strani države),
nikoli pa o notranjih dejavnikih (to je o zgrešeni občinski urbanistični politiki). Župan se bo moral izjasniti ali je njegov ključni cilj še vedno zagotavljanje zgolj nadpovprečne vključenosti otrok v vrtec ali bo sledil tudi več kot 90% vključenosti otrok v vrtec, kar pomeni, da bo vrtec dobil vsak, ki si bo to želel. Verjamem, da si bo župan izbral drugo možnost, saj si bo zagotovo prizadeval, da bo vrtec dosegljiv vsem, ki si ga želijo. Takšna odločitev pomeni, da bo prevzel politično odgovornost za svoje pretekle napake ter na področje predšolske vzgoje prerazporedil sredstva z drugih področji. Sam bi mu predlagal, da bi za področje otroškega varstva namenil več kot 6 milijonov evrov, ki bodo šli za nepotrebno povezovalno cesto med kamniško obvoznico in Ljubljansko cesto.
Po vseh klicih sem ogorčenim mamicam svetoval, naj se med
seboj povežejo ter pristojne odločno opozorijo na hude stiske, v katerih so se znašle zaradi občinske kratkovidne politike v pretekli!1 letih. Pošteno sem povedal, da bo imelo njihovo opozorilo ve; liko večji odmev, če bodo o njej spregovorile one same, kot pa, če bom o tej problematiki kot opozicijski občinski svetnik pisal jaz. saj bo moja pobuda takoj deležna politične diskvalifikacije. Vendaf so mi mamice po nekajdnevna1) premisleku sporočile, da si kaj takega ne upajo, saj se bojijo ne; gativnih posledic za njih same al* za njihove otroke. Po vsem tem s£ človek resno vpraša o stanju demokracije v Kamniku.
Edina stvar, ki jo v tem trenutku lahko stori opozicija je, da v obra; vnavo občinskemu svetu predlog nov pravilnik o sprejemu otrok v vrtec, s katerim sicer ne boffl° mogli ustvariti novih kapacite1 vrtcev, lahko pa bomo zagotovi'! pravičnejši sistem kriterijev pfl sprejemu otrok v vrtec.	.
MATEJ TONI-
Okna in vrata iz aluminija in PVC Zimski vrtovi Zastekljeni balkoni Fasadne obloge Predelne stene Strešne svetlobne konstrukcije Protipožarna vrata
Alkam
Alkam o. o
Ljubljanska cesta 45, 1241 Kamnik T: <01'83 08 200, F: (01 >83 08 222 E: info@alkam.s:, www.alkam.si
Mladi kitaristi Glasbenega ateljeja Carl Orff
Navdušili študente in profesorje Konzervatorij a v Pragi
Z e-napovednikom vam noben ŠKK projekt ne uide!
V	marcu smo pomagali Leo klubu Kamnik organizirati dobrodelno predstavo Laži, ampak pošteno in s tem dejanjem pokazali, da drži rek »Na mladih svet stoji« in da ima naš svet trdne temelje.
Kaj vse se je še dogajalo v marcu pri ŠKK-ju? Zaključili smo s strelsko ligo, čakamo samo še na finalni turnir; še vedno plavamo in smo čedalje boljši in hitrejši; ob večerih igramo poker ali tarok. Še dvakrat bomo smučali na ledeniku, potem pa pospravimo smuči v kleti in se začnemo pripravljati na poletje. Priprave bodo vključevale tudi skrb za zdravo in športno telo, zato bomo kolesarili in igrali tenis. Začela pa se bo tudi sezona kartinga, ki je bil lansko leto pravi hit in ne dvomimo, da bo letos drugače.
V	marcu smo si ogledali tudi polete v Planici, ki so navdušili! Pri navdušenju je pomagala tudi medalja našega Kranjca in pa seveda vzdušje, ki vlada pod Poncami.
V	začetku aprila smo se odpravili na Primorsko. Najprej smo se ustavili v Škocjanskih jamah, ki so nas navdušile s svojimi stalaktiti in stalagmiti. Nadaljevali smo proti Sečoveljskim solinam. Kljub nalivu, ki nas je ujel na Primorskem(l), smo se imeli zelo lepo, v muzeju so-linarstva smo izvedeli marsikatero zanimivost iz življenja solinarjev.
Za vse ljubitelje fotografije pa imamo tudi odlično novico - foto-potepanju dodajamo še tečaj digitalne fotografije in nagradni foto-natečaj »Pomladno prebujanje«.
Pripravili smo vam pa še eno veliko in zelo uporabno novost: e-na-povednik, tako da boste na svoj elektronski naslov v začetku meseca dobili vse informacije, ki jih potrebujete za ŠKK mesec!
Na veliki četrtek so se s tridnevnega potovanja v Prago z lepimi vtisi vrnili kitaristi Glasbenega ateljeja Carl Orff. Svojo malo koncertno turnejo so si zaslužili s prepričljivim nastopom pred letom dni, ko so v Cerkljah na Gorenjskem na otvoritveni slovesnosti mednarodnega strokovnega posveta »Treffen der Nachbarn« navdušili profesorje glasbe, udeležence iz osmih evropskih držav. Dobili so povabilo, da se predstavijo študentom in profesorjem Konservatorija v Pragi. Za povabilo je pravzaprav najbolj zaslužen učitelj kitare Primož Kristan, ki s svojim pe-
dagoškim pristopom navdušuje ne le svoje učence, ampak tudi učitelje kitare doma in v tujini. V svoje delo poleg klasične kitarske šole vključuje elemente jazza in zabavne glasbe ter goji kitarsko improvizacijo. V komorne skupine vključuje začetnike in tudi učence, ki so svoje uradno šolanje že zaključili. Na seminarju v Pragi je v živo predstavil svoj kitarski učbenik z zgoščenko za ansambelsko igro Zgodbe z vrtiljaka, Bernarda Rakar pa je njegovo delo umestila v pedagoški koncept Glasbenega ateljeja Carl Orff. Odziv praških študentov in profesorjev je bil navdušujoč.
Zadovoljni nasmehi po uspešnem nastopu: Primož Kristan, Emanuel Plečko, Pavla Zabret, Jan Močnik, Filip Lah, dr. Jarmila Kotnikova in profesor kitare (oba s praškega konservatorija), Lovro Rakar, Bernarda Rakar.
EKODAN NA OS STRANJE
IZ KOTLOVNICE
Tudi Kotlovnica je eko
Te dni se je v Kotlovnici največ dogajalo za najmlajše: za nami je otroški eko živ-žav, s katerim smo pomislili na naš planet. Igrali smo se eko igrice, barvali eko pobarvanke, pisali svoje zaobljube Zemlji in iz odpadnega materiala izdelovali številne predmete: košarice, rože, vrtavke. Ker nam je ponagajalo muhasto aprilsko vreme, smo poligon za skiroje in trampolin postavili v Kurilnico. Seveda smo vse odpadke po končanih delavnicah ločeno odvrgli v za to namenjene smetnjake. Ali ste vedeli, da recikliranje tone časopisa prepreči izpust 2,5 tone ogljikovega dioksida in prihrani 17 dreves?
Slovenska knjiga in dnevi prostovoljstva
S Heleno Sterle, koordinatorko otroškega programa v Kotlovnici, smo se ob dnevih slovenske knjige, 23. in 24. aprila, spomnili na slovensko knjigo in izmenjavali knjige, izdelovali knjižna kazala in se šli star katalonski običaj »podarite knjigo u podarimo cvet«. Ker se ravno te dni izteka tudi teden prostovoljstva, smo se odločili, da bomo Kamničanom bolje predstavili tudi Evropsko prostovoljno službo. To je program, ki poteka s podporo Evropske komisije in omogoča mladim, da po Evropi opravljajo prostovoljno delo, se zraven kaj naučijo in na ta način pripomorejo k razvoju lokalne skupnosti. Projekt je namenjen tako mladim, ki bi želeli biti prostovoljci, kot tudi organizacijam, ki bi mladega Evropejca želele gostiti (več informacij najdete na naši spletni strani www.kotlovnica.si pod rubriko Projekti). Tudi pri nas gostimo Prostovoljko VVioleto, ki s svojim projektom v Kamniku »ruši zidove« -skrbi za medkulturni dialog skozi multimedijo, pomaga pri dejavnostih Mladinskega centra, organizira filmske večere, fotografira, snema in Preja svojo spletno stran http://wioleta.evs.kotlovnica.si/ in še kaj.
Pestra glasbena ponudba
Za nami je tudi zanimiv glasbeni večer: uveljavljeni in talentirani Mladi glasbeniki, Jan Gregorka na basu, Anže Žurbi za bobni in Tadej K°šir s kitaro, so v slogu fusion glasbe akustično spojili z elektronskim ln nam pričarali mnogovrstno glasbeno doživetje. Dogodek je finančno Podprl Študentski klub Kamnik. Ravno ob izidu Kamniškega občana - v Petek, 24. aprila, pa se bo pri nas odvil še predizbor za znani slovenski Poletni festival Rock Otočec. Na odru Kurilnice se bo za vstop v pol-nnale (in nastop na Rock Otočcu 2009) pomerilo pet bendov.
Mladi in Evropska unija
Na delavnicah, ki bodo prvenstveno namenjene mladim volivcem, pa Se bomo pogovarjali o Evropski uniji, predvsem pa o prihajajočih ev-fopskih volitvah. Spoznali bomo Evropski parlament, edini neposredno l2v°ljeni nadnacionalni in večjezični parlament na svetu, predvsem pa razpravljali o volilni udeležbi, ki je bila na prejšnjih evropskih volitvah 2el° nizka, le 28,35-odstotna. Delavnica, ki se pripravlja v sodelovanju 2 Eurodeskom, se bo v Kotlovnici odvijala v petek, 7. maja, dva dni pred dnevom Evrope.
TJAŠA PETROČNIK, MC Kotlovnica
V projekt Ekošola kot način življenja smo vstopili pred dobrim letom in pol, saj smo želeli okrepiti naravovarstvena prizadevanja, ki bodo koristila šoli in širši družbeni skupnosti. S podpisom ekolistine 29. marca lani smo se zavezali, da bomo strpni drug do drugega, da bomo skrbeli za urejenost šole in zunanjih šolskih površin, varčevali z energijo, ločeno zbirali papir, tonerje in kartuše, da bomo v šolo vsaj en teden hodili peš, da bomo uresničevali načela zdrave prehrane ter širili idejo ekošole.
Presajali smo lončnice.
In vse to je še kako prišlo do izraza ng letošnjem ekodnevu v soboto, 21. marca. Povabili smo tudi starše, saj smo imeli dan odprtih vrat.
Učenci prve in druge triade so izdelali izdelke iz odpadnih materialov, učenci 4. razreda so se pogovarjali o zdravi prehrani. V delavnicah so se jim pridružili starši.
Učenci tretje triade, od šestega do devetega razreda, so bili glede na svoje interese razdeljeni v skupine. Tako je skupina pod vodstvom Petra Ribiča, profesorja na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju, oblikovala skalnjak. Gospodu Petru Ribiču smo neizmerno hvaležni za vsa njegova prizadevanja, usmerjanja in pomoč. Letos mu je očitno uspelo k sodelovanju z nami vzpodbuditi tudi sodelavca s šole v Celju Matjaža Pustoslemška, ki je vodil aranžersko delavnico, za katero je bil zelo velik interes. S seboj je pripeljal tudi dve dekleti, Norvežanki, ki sta prišli na šolo v Celje preko mednarodne izmenjave dijakov.
Zunaj so učenci pod vodstvom
učiteljev uredili gredico in betonska korita pred šolo ter pobrali smeti v okolici šole in ob poteh, ki vodijo v šolo. Še posebej smo ponosni, da smo že v soboto, 21. marca, posadili tri sadna drevesa, ki smo jih dobili od slovenske koordinacije ekošol. Ne smemo pozabiti, da je skupina učencev štela tudi promet in o tem pripravila poročilo.
Živahno je bilo tudi znotraj šole, kamor so se učenci, ki so presajali lončnice, umaknili pred vetrom, ki je neusmiljeno še povečeval občutek mraza. Tudi učenci, ki so imeli namen slikati zunaj, so si zaradi mraza premislili, tako da so zunaj narisali le skice, na platno pa so slikali v likovni učilnici. Na toplem je ustvarjala tudi skupina učencev, ki so naredili lična lesena okrasna korita za lončnice.
Lahko se pohvalimo, da je po šoli zadišalo tudi po kruhu, spekli smo pirinega, in po piškotih iz pi-rine moke. In verjemite, na pirin kruh se zelo dobro podajo tudi zeliščni namazi, ki jih je naredila skupina učencev.
Ob zaključku ekodneva smo na prireditvi lahko občudovali lične
Tudi scenski elementi za ekoigrico so iz ekomaterailov.
in izvirne izdelke iz ekomaterila, prisluhnili Ekohimni naše šole, si ogledali ekoigrico Iskanje cvetličnega lončka. Brigita Ozimek Kumek, koorinatorica projekta na šoli, je spregovorila o pomenu, vlogi in nadaljnjih navodilih (7 korakih), ki jih moramo narediti za pridobitev ekozastave. Ravnatelj šole Boris Jemec je vse sodelujoče pohvalil za uspešen in ustvarjalen ekodan in nas povabil k sodelovanju v projektu tudi v bodoče.
NADJA ŽIBERT,
pomočnica ravnatelja
Za zlate bralne značkarje glasno in živahno!
Že vrsto let pred koncem šolskega leta Matična knjižnica Kamnik zlatim bralnim značkarjem iz osnovnih šol občin Kamnik in Komenda pripravi zaključno prireditev kot nagrado za branje knjig za bralno značko skozi vsa leta osnovne šole. Letos je 120 zlatim bralnim značkarjem in njihovim mentorjem pripravila še posebej zanimiv program. V četrtek, 16. aprila, jih je razveselil nastop znanega slovenskega reperja Trkaja in kamniške break dance plesne skupine The Rock Crew, o kateri bomo prav gotovo še slišali. Zlate bralce sta nagovorila župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar ter direktorica Matične knjižnice Kamnik Breda Podbrežnik.
Dogajanje je bilo glasno in živahno, v podporo bralni kulturi in gibanju Bralna značka, ki ima dolgo tradicijo.
Živahen praznični utrip na podružnični OŠ Vranja Peč
Čeprav podružnično šolo Frana Albrehta Vranja Peč obiskuje-
mo šestletni in največ desetletni otroci, pripravimo za praznike
in druge priložnosti svečane prireditve, s katerimi razveselimo svoje starše, pa tudi druge krajane.
Ker radi nastopamo, se skrbno pripravimo na vsako prireditev, zato se želimo predstaviti širšemu občinstvu.
Za letošnji materinski dan, 25. marec, smo nastopili z igrico, ki jo je za nas napisala študentka novinarstva Sara Lužovec. 27. marca smo nastopili v Domu starejših občanov v Kamniku, 1. aprila v CIRIUS-u, istega dne pa so nas na šoli na Vranji Peči obiskali gojenci VDC Sožitje, ki so z navdušenjem sledili našemu nastopu.
Učenci podružnične šole Vranja Peč
0
1
Stahovica 20, telefon 01/83 25 410
odprto od 10. do 22. ure, torek zaprto
POSLOVNA KOSILA, POROKE IN
ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE
Za ljubiteye domačih m divjačinskih jedi.
Že po tradiciji bomo skuhali odličen PRVOMAJSKI GOLAŽ- medvedov; gamsov in goveji. Vabljeni od zgodnjih jutranjih ur.
V času prvomajskih počitnic vas vabimo na plavanje in športno-animacijske programe:
•	vadba v vodi
•	vodne vragolije
•	nočno kopanje
•	Palčkove ustvarjalnice Pričakujemo vas tudi v restavraciji Potočka!
Želimo vam prijetne praznike!

TERME


Informacije in rezervacije: oi 83 44 100 info@terme-snovik.si www.terme-snovik.si
Pri nesreči vam ponujamo našo pomoč in usluge.
Možnost izposoje nadomestnega vozila.
Pogodbeno sodelovanje z zavarovalnicami.
M vtokleparstuo
Lepe prvomajske praznike vam želimo!

z35Q3B3ŽZBGBD
Dušan, Papež
Podjelše 2, Kamnik telefon 01/8391 169 GSM: 041/683 016
Marko Oman prvak, Damjana Pirman tretja na DP med posamezniki
Skupinska slika vseh treh vadbenih skupin, ki so se javnosti predstavile v Šmartnem.
Odprta urica aerobike
V	okviru Športnega društva Tuhinj smo se novembra lani organizirale ženske v skupino za vadbo aerobike. Na našo stran smo uspele pridobiti vaditeljico Janjo Baloh. Naše športno udejstvovanje je z njenimi bogatimi izkušnjami vodeno strokovno in zdravo, zato je primerno za vse starostne skupine žensk.
V	skupino smo se zbrale ženske iz celotne Tuhinjske doline in tako prispevale k pestri sestavi našega športnega društva. Od novembra smo pridno vadile in se rekreirale, zato smo se odločile, da naše znanje predstavimo javnosti. To še je zgodilo v četrtek, 2. aprila., v telovadnici OŠ Šmartno.
Naša vaditeljica poleg naše skupine vadi še s skupino vzgojiteljic z Vira in v Šmarci s skupino 100% Fit. Tako smo se vse tri skupine organizirale in naredile kratke predstavitve vadbe aerobike. Predstavitev so popestrile članice skupine 100% Fit z vadbo na stopničkah.
Obisk dogodka je presegel naša pričakovanja, gledalci so bili nad videnim navdušeni, zaključili pa smo z manjšo zakusko v sproščenem vzdušju. Zenske smo sklenile, da bomo z rekreacija nadaljevale tudi v prihodnje.
POLONA BERLEC
SDB Šmarca tretji na mladinskem DP
Šahovsko društvo Barob Šmarca je dosegla največji uspeh v vseh letih, za kar je zaslužen naš najmlajši član Adi Drevenšek, ki se je s kvalifikacijami uvrstil na državno
Od leve proti desni: Marjan Grašič, Franc Schnabl, Stane Korošec.
prvenstvo v šahu v Rogaški Slatini. Med šestindvajsetimi udeleženci je v kategoriji do 8 let zasedel odlično tretje mesto. S tem si je pridobil pravico nastopa na evropskem ali svetovnem prvenstvu, a po pravilniku Šahovske zveze Slovenije tretje-uvrščenemu stroškov ne krijejo. Poudarim naj, da je bil Adi edini predstavnik v vseh kategorijah iz celotne kamniške občine.
Uspešno se je zaključil turnir ljubljanske šahovske lige, v kateri so nas zastopale tri ekipe. Ponovno smo osvojili tri kolajne.
BERNARDA JERAN
Na pravkar končanem državnem prvenstvu med posamezniki sta bila zopet izvrstna oba člana Kegljaškega kluba Kamnik.
Marko Oman je postal državni prvak med posamezniki že drugo leto zapored,
Damjana Pirman pa se je uvrstila v polfinale in osvojila bronasto medaljo.
V predtekmovanju so fantje tekmovali v Cerknici in Mariboru, dekleta pa v Kamniku in Ravnah na Koroškem. V predtekmovanje sta se uvrstila tudi Franci Grubar in Joži Šuštar, ki pa se jima ni uspelo uvrstiti med najboljših 16, kamor so se iz Kamnika uvrstili Damjana Pirman, Andreja Razlag in Marko Oman. Najboljših 16 fantov je tekmovalo v Postojni, dekleta pa v Medvodah.
Polfinale in finale je potekalo na kegljišču v Hrastniku, kjer so tekmovali najboljši štirje tako med člani kot med članicami. Med člani so nastopali Marko Oman (Calcit Kamnik), Mitja Gornik (Konstruktor Maribor),
Najboljši med člani in članicami na DP med posamezniki. Prvak Marko Oman in tretjeuvrščena Damjana Pirman sta na skrajni desni.
Darko Bizjak (Brest Cerknica), Vojko Lapanja (Proteus Postojna). Med članicami pa so nastopile Barbara Fidel, Anja Kozmus, Eva Sajko (vse iz Miroteks Celje) in naša Damjana Pirman (Eta Kamnik). Marko je v polfinalu premagal bivšega državnega reprezentanta Darka Bizjaka. Dvoboj je prinesel zmagovalca šele v zadnjih metih. V finalu pa
je presenetljivo lahko premagal zelo dobrega igralca in tudi reprezentanta Mitjo Gornika. Dvoboj je bil odločen že po 90 metih, saj je Marko vodil 2 :1 v setih in 50 kegljev razlike. Damjana pa je izgubila v polfinalu z Evo Sajko. Med dekleti je zanesljivo zmagala trenutno najboljša kegljačica na svetu Barbara Fidel.
KK Kamnik, Leon Pirman
Iz Šahovskega društva Kamnik
Prvi na 62. Ljubljanski ligi
Mladi Adi Drevenšek je odličen šahist - tretji v državi v svoji kategoriji.
Kamniški šahisti so uspešno začeli sezono 2009- Od januarja do marca je potekalo ekipno šahovsko tekmovanje 62. Ljubljanska liga. Ekipa ŠD Kamnik je po odličnih igrah osvojila prvo mesto in se v prihodnji sezoni seli v višji rang tekmovanja. Sprejem v krovno šahovsko organizacijo Šahovsko Zvezo Slovenije ter registracija igralcev pri zvezi daje društvu nov zagon in omogoča
Rezultati 62. Ljubljanske lige 2009 - II. liga: Mesto Ekipa	Točke
Meč
točke
Buch
Alu Alprem občinski prvak
Končana je Občinska liga, v kateri je letos prvič zmagala ekipa Alu Alprem, druga mesto je zasedla ekipa ŠD Soteska, tretja pa je bila prepričljivo ekipa DU Kamnik. Lepo je presenetila ekipa Zarje elektronika, ki je končala na 5. mestu s 7 zmagami in enim neodločenim rezultatom.
1	ŠD KAMNIK	26,5	14	153,5
2	ŠD ČRNI GRABEN	23,0	14	157,0
3	ŠK VIŠNJA GORA - STIČNA 2	22,0	13	158,0
4	BAROB 1	20,0	9	160.0
5	BAROB2	18,0	10	162,0
6	ZELENCI L.P.P.	17,5	10	162,5
7	ŠD MENGEŠ	15,0	6	165,0
8	TE-TOL TOPLARNA LJUBLJANA	14,5	6	165,5
9	ŠK KOMENDA GABER	12,5	4	167,5
10	ŠS BOR DOB B	11,0	4	169,0
nastopanje igralcev v državnih ligah.
V organizaciji Šahovskega društva Kamnik potekajo celoletni hitropotezni turnirji vsak prvi, drugi in zadnji ponedeljek v mesecu s pričetkom 17.30 uri v prostorih društva na Kolodvorski ulici 5 v Kamniku. Turnirji
so namenjeni vsem ljubiteljem šahovske igre, ki lahko tako preverijo svoje šahovsko znanje.
Učencem osnovnih šol je namenjen šahovski krožek, ki poteka ob sredah od 18. do 19- ure na OŠ Marije Vere. Vabljeni!
METOD SIMIČAK Šahovsko društvo Kamnik
Ekipa Alu Alprem prvič občinski prvak.
Za ekipo Alu Alprem so nastopali: Primož Flerin, Štefka Flerin, Štefan Flerin, Drago Flerin, Boštjan Pohlin, Matej Turk in Peter Ručigaj.
V	18. kolu so bili doseženi rezultati: ŠD Soteska : DU Kamnik 5:3, OOZ : ŠD Policist 7 :1, Mladinci: Zarja elektronika 3 : 5, Kegelj team : Kam bus 6 : 2, Alu Alprem : Calcit 6 : 2.
V	zadnjem kolu so posamezniki dosegli kar nekaj dobrih rezultatov: Zamljen 543, Homar 550, Jenko 547, Paradžik 550, Burkeljca Matjaž 563, Grubar Albin 540, Alpner 545, Poljanšek Janko 563 itd.
Končna lestvica:
1. Alu Alprem	18	15	2	1	32
2. ŠD Soteska	18	15	2	1	32
3. DU Kamnik	18	14	1	3	29
4. OOZ	18	8	0	10	16
5. Zarja elektronika 18		7	1	10	15
6. Calcit	18	7	0	11	14
7. Mladinci	18	5	3	10	13
8. Kegelj team	18	4	2	12	10
9. ŠD Policist	18	5	0	13	10
10. Kam bus	18	4	1	12	9
KK Kamnik, LEON PIRMAN
RACUNOVODSKESTORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVIMESECBREZPLACNO
MIBOS d.o.o.
Zikova ul. 4, Kamnik
e-mail: mibos@volja.net tel.: 01/831-45-15, 031/305-451
TRGOVINA IN SERVISA ŠPORTNE OPREME	PEROVO 30
'	01/8311 238
»R| NAS VEMO, KAJ JE DOBRO KOLO.
NAJVEČJA IZBIRA KOLES IN KOLESARSKE OPREME
imbm LAMM3H KODELOV KOUS IM ®PWA1
^	SERVIS KOLES
10% POPUST
PRI NAKUPU KOLESA IN OSTALE OPREME
Popusti se ne seštevajo!

&

^ Povabljeni na ^ prvomajski golaž
v dopoldanskih urah.
Vrhpolje 186, tel.: 01/83-91-293,
051/300-357
Obiščite nas: toref^-sobota odl(f - 22?, nedelja odl(f ■ 1Ž
Za zabavo bo poskrbel ansambel VIHARNIK
IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV !1 IN STREŠNIKOV
AVBELJ MILAN, s.p.
Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215
BAGER STORITVE	/4	ifflL -jpiM
Franc Novak s.p.	Legiji 5__ 1
Nevlje 15/a, Kamnik	
gsm: 041 848 472	
- rušenje objektov	
- izkopi, nasipi	
	¥"* "V” ‘T*- IB:..
g	iT-ff	" l'\
■ letna karta ^.esEu^si
E
1
mm število kart!
pa velja za nove člane

ponudi
ponudba velja do maja M!!!
(1 min = 0.43 Eur)

NAJVEČJI USPEH KAMNIŠKE ŽENSKE ODBOJKE
V preteklem letu kamniškim odbojkarjem ni šlo vse po načrtih, vendar pa so v zadnjih tekmah proti Bledu, ki so mu v končnici pokazali največji odpor, nakazali, da lahko v bodoče računamo tudi na višja mesta, kot je letošnje osmo. Zato pa so v letošnji sezoni vsa pričakovanja presegla dekleta, ki so v boju za tretje mesto potrdila odlično igro skozi celo sezono in na koncu z osvojenim tretjim mestom dosegla daleč največji uspeh kamniške ženske odbojke in po vsej verjetnosti tudi olimpijskega kolektivnega ženskega športa v Kamniku.
Začetki tega uspeha pa segajo v leto 1993, ko so se v kamniškem klubu po triletnem zatišju zopet odločili delati z dekliško sekcijo, ki se je kmalu uvrstila v 3- DOL in potem največ let prebila v sredini 2. DOL, v letih 2002 in 2006 pa igrala tudi v 1. DOL. Ko je po petnajstih letih trenersko palico od Francija Kramarja prevzel Franci Obolnar, se je ekipa, ki je bila sestavljena v glavnem iz mladih kamniških igralk, ki so osvojile drugo mesto v DP starejših deklic, že v prvi sezoni vrnila v prvo ligo.
no so odlično nastopile tudi v Pokalnem tekmovanju in se uvrstile na zaključni turnir, kjer pa so izgubile z novimi državnimi prvakinjami iz Maribora in tako osvojile tretje mesto.
V četrtfinalu so Kamničanke igrale s Koprom in se po težkih treh tekmah zasluženo uvrstile v polfinale, že te tekme pa so dokazale, da so Kamničani sprejeli žensko odbojko za svojo, saj so bile vse tekme nabito polne, vzdušje pa fenomenalno. V polfinalu so Kamničanke naletele na Hit Gorico, ki je po vložku v igralke prav gotovo največji klub v Sloveniji, celo pred številnimi moškimi ekipami, a so se Kamničanke na prvi tekmi pokazale kot zrel nasprotnik in klonile šele v podaljšani igri, ko je stvari v svoje roke prevzela prav gotovo najbolj-, ša igralka na slovenskih tleh Mi-losavljevičeva. V drugi tekmi so Goričanke vendarle dokazale, da so še pred kamniško ekipo in se brez težav uvrstile v finale.
Vse misli pa so že bile usmerjene v tekme za tretje mesto z ljubljanskim Vitalom. V prvi tekmi v gosteh so Kamničanke
Da ne bi bila to zopet samo enoletna avantura, so ekipo okrepili z novimi igralkami. Tako so v klub prišle Katja Hleb, Katarina Juhart, Nina Košir, Angležinja Jill Goulett in Srbkinja Miljana Dord-evič, po poškodbi pa se je dokončno vrnila Urša Podlesnik, za aktivno igranje se je zopet odločila Vesna Puketa, ki je tudi edina s prve generacije leta 1993.
Kamničanke so že po nekaj krogih prevzele vodstvo na lestvici, kar je bilo za nekatere precejšnje Presenečenje, ki ga niso izpustile rok do konca rednega dela. Po yrsti so premagovale vse nasprotnice, še največ težav so imele z Novinkami v ligi Šempetrom in ljubljanskim Vitalom. Med sezo-
PNEUMATIC CENTER
Perovo 27, Kamnik 01/ 83 08 350
Vaš partner s profilom
www.
sicer izgubile v sami končnici, a so zato še bolje zaigrale v četrtem in bučni navijači so že od 16 točke naprej na nogah spremljali »šov« Kamničank, ki so dobesedno razbile Ljubljančanke in se na koncu veselile zasluženega tretjega mesta. Dobro ohlajen šampanjec je lahko stekel po grlih kamniških deklet, ki so tudi s solzami v očeh prejemale zaslužene medalje in na koncu ponosno v zrak dvignile pokal za tretje mesto.
Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti tudi na podjetje Calcit, ki se je v letošnji sezoni odločilo podpreti tudi kamniška dekleta, ki so zaupanje več kot upravičile, postale so tudi najboljša kolektivna ekipa v kamniški občini v letošnjem letu.
Kamničanke so si s tretjim mestom v Državnem prvenstvu, ki ga je na koncu presenetljivo lahko dobil mariborski KBM pred Hitom, prislužile tudi igranje v Evropskem pokalu Challenge (bivši Top teams, na katerem je pred leti slavil Bled) in možnost sodelovanja v Interligaškem tekmovanju. To pa ne bo lahko, saj bi morale Kamničanke tako igrati kar na štirih frontah, kar pa samo še kliče po dodatnih okrepitvah. Glede na letošnje rezultate in zanimanje za žensko odbojko si Kamničanke prav gotovo zaslužijo, da ne bi bil ta rezultat samo muha enodnevnica, ampak je potrebno na tem rezultatu le še graditi in se počasi približati Mariboru in Gorici. Zanimanje med mladimi je ogromno in to je potrebno negovati, kar se v OK Calcit Kamnik tudi zavedajo.
Cicol.
NK Kamnik - selekcija U10.
Mladi kamniški nogometaši nizajo uspeh za uspehom
O uspehih nogometašev selekcije U10 (letnik 1998) smo že pisali, še posebej ob uspešnem nastopu na mednarodnem turnirju v Kamniku in ob zmagi na mednarodnem turnirju na Madžarskem. Uspešne predstave mladih nogometašev pa se še kar vrstijo.
Ko je bil stadion prijateljstva v Mekinjah pokrit s snegom, so naši fantje trdo trenirali v telovadnici in tekmovali v zimski ligi, ki jo je organizirala medobčinska nogometna zveza Ljubljana in v kateri so sodelovale vse najboljše ekipe iz ljubljanske regije, gorenjske in goriškega. Konkurenca je bila zares močna, naj omenimo samo glavne favorite NK Domžale, NK Interblock, NK Olimpija, NK Bravo in NK Idrija, zato si nismo upali niti pomisliti na končno zmagoslavje, vendar pa se je na koncu izkazalo, da je s trdim delom in borbenostjo
Na državnemjirvenstvu Slovenije v gorskih tekih v štafetah na Sumberku
Dvakrat zlato za ekipi
odlično začele in gladko dobile prvi set. V drugem in tretjem pa so bile domače boljše in povedle z 2:1. Takrat so se zopet prebudile Kamničanke, ki jih je bodrilo lepo število navijačev in po težkem boju v petem setu dosegle prvo zmago. V drugi tekmi v Kamniku, ko se je šampanjec že hladil, pa smo zopet gledali napeto igro vse do zaključkov setov, v katerih pa Kamničanke niso imele sreče in so izgubile s 3:0. V psihološki prednosti pred tretjo odločilno tekmo so bile Vitalovke, vendar pa so se igralke Calcita med velikonočnimi prazniki dobro pripravile in pred svojimi številnimi zvestimi navijači odlično začele tekmo in hitro povedle z 2:0. Tretji set so
KGT Papež
V	nedeljo, 19- aprila, je AK Domžale organiziral državno prvenstvo Slovenije v gorskih tekih za štafete s startom in ciljem v vznožju Šumberka. Dolžina proge za štafeto je bila trikrat 2200m, višinska razlika 190 m.
V	kategoriji pionirke so tekmovale kar tri ekipe KGT Papež, ki so dosegle 5., 7. in 8. mesto. V kategoriji pionirjev sta nastopili dve ekipi KGT Papež, kjer je 1. ekipa v sestavi Kreč Miha, Škrtič Matevž in Kotnik Mitja dosegla resnično odličen rezultat, ki jim je prinesel zlato medaljo, pokal in naziv državni prvaki.
Ekipa mladincev v sestavi Denis Milič, Matic Slabe in Marko
Alpner je dosegla odlično 2. mesto, ekipa članic v sestavi Nina Kocjan, Spela Papež, Ema Gradišek pa 3- mesto.
Prvenstva so se udeležile tudi tri članske ekipe KGT Papež, ekipa 2 v sestavi Marjan Zupančič, Sebastjan Zarnik, Rok Markuš je s časom 27:02 dosegla najboljši čas in naziv državnega prvaka v štafetah - člani.
KGT Papež je bil najbolj množično udeležen klub na prvenstvu, saj je bilo od vseh 37 nastopajočih ekip kar 10 ekip iz KGT Papež.
Zadovoljni z rezultati, ki so plod trdega dela tekačev in trenerjev, smo se mokri vračali domov z odločitvijo, da tako nadaljujemo tudi v bodoče.
ŠPELA PAPEŽ
mogoče prav vse. Z odličnimi predstavami so naši fantje pometli z vso konkurenco in na koncu zasluženo osvojili naslov prvaka zimske lige MNZ LJ 2008/2009, kar je največji uspeh te generacije.
Ob spoznanju, da dobre rezultate in napredek prinaša le trdo delo, se je selekcija U10 (zaradi slabih pogojev za treninge v Kamniku) odpravila na petdnevne priprave v Piran, kjer so trenirali trikrat dnevno in odigrali 4 prijateljske tekme s sovrstniki NK Piran-Portorož. V vseh dvobojih so bili občutno boljši in vse 4 tekme zmagali s skupnim rezultatom 48:2. Pripravljalne tekme so pokazale, da so fantje v dobri formi in da smo lahko optimisti tudi ob zaključnih bojih v tekmovanju Rad igram nogomet (RIN), v katerem sodelujejo moštva iz vse Slovenije (v tekmovanju je nastopalo 156 ekip). Izreden
uspeh so fantje v začetku aprila dosegli z zmago na polfinalnem turnirju tekmovanja RIN, ko so premagali ekipe Hit Gorica, Izola in Interblock, ter se tako uvrstili v veliki finale, kjer bodo nastopala 4 najboljša moštva v Sloveniji. V klubu smo prepričani, da bodo tudi na finalnem turnirju četverice najboljših fantje dali vse od sebe in želimo si še ene lovorike. Vabimo vas, da si ogledate tudi našo spletno stran www.nklub-kamnik. sj, kjer lahko preberete več o naših mladih upih.
V mesecu aprilu potekajo vpisi mladih nogometašev v NK Kamnik (od letnika 2002 do letnika 1998). Za vse otroke, ki si želite igrati nogomet, so vrata našega kluba široko odprta. Vabimo vas, da se nam pridružite. Vse informacije o vpisu dobite na naši spletni strani ali na telefonski številki 031/540 195-Rok.
R.Š.
KARATEISTI VIRTUSA USPESNO ZAČELI TEKMOVALNO SEZONO
V nedeljo, 29- marca, je v Šenčurju pri Kranju potekala 1. tekma za pokal Slovenije. Na tekmovanju je sodelovalo 47 slovenskih klubov s 475 tekmovalci, med njimi tudi člani Karate kluba Virtus Duplica v zasedbi: Primož Kyrinov, Metod Golob, Rok Matoh in Anže Muršak, ki je prvič nastopil na
Primož in Metod v borbi za tretje mesto.
tekmovanju.
Vsi so začeli z zmagami, v nadaljevanju pa je bila športna sreča najbolj naklonjena Primožu Ky-rinovu ter Roku Matohu, ki sta oba v svojih tekmovalnih kategorijah zasedla 3. mesto. Največjo smolo je imel Metod, saj je prvi dve borbi zmagal, drugo celo z rezultatom 11:2, tretjo pa je izgubil zaradi kazenskih točk. V repesažu se je pomeril s svoji klubskim tovarišem Kyrinovom in izgubil zaradi nekontroliranih udarcev ter na koncu zasedel 5. mesto. Dober nastop je kljub neizkušenosti pokazal tudi Anže Muršak in verjamemo, da bo iz tekmovanja v tekmovanje boljši. Poleg sodelovanja na tekmovanjih so člani kluba uspešni tudi pri opravljanja izpitov za karate nazive, saj jih je večina v začetku febmarja uspešno opravila. B. S.
STANOVANJE
2-sobno v Kamniku, Župančičeva ul., prenovljeno, CK plin, z garažo, prodam. Tel.:041/253-766.
Državni prvaki med pionirji (od leve proti desni): Škrtič Matevž, Kreč Miha, Kotnik Mitja.
Državni prvaki med člani (od leve proti desni): Zarnik Sebastjan, Zupančič Marjan, Rok Markuš.
mmummmmmiHMmjcv.
TEHNIČNA TRGOVINA
g«w|.COV7Ejg,/ " mmMm/jO'
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
UGODNA PONUDBA! posoda -15%	NOVO
PRODAJA KOLES
/>y
PRALNI STROJI ^ 1000 OBRATOV
od 275,91 €
DALJE
	
i-r	
%	A-j-eSel
HLADILNIKI *	
*i§*
ŠTEDl SAMOST
od 224’
DALJE
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
• BREZPLAČNA DOSTAVA IN ODVOZ RABLJENIH APARATOV • BANKKREDIT 1+3 DO 1+24!
m
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 www.irmi.si
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje.
Mnogo, mnogo bolečin si prestala.
A sedaj boš v grobu mimo spala.
ZAHVALA
Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 53. letu življenja zapustila naša draga žena, mami, stara mama, hči, sestra in teta
IRENA CAFUTA
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Hvala g. župniku in pevcem Krt za lepo opravljeno zadnje
slovo.
Žalujoči: mož Franc, sin Silvo z družino, hči Petra, mama Ljudmila, bratje in sestre z družinami in drugo sorodstvo
April 2009
Dan je moral čm priti bridkosti dan, oj dan solzan.
Težko se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman.
ZAHVALA
V 81. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric
FRANCI DOLENC
po domače Bidrov France iz Šmarce
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen obred in poslovilne besede, trobentaču za zaigrano Tišino in članom LD Stahovica, LD Tuhinj, LD Sela, LD Motnik in LD Kamnik za poslovilne besede in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi April 2009
ZAHVALA
V 83. letu je po dolgi bolezni zaspala naša draga mama, stara mama, prababica, teta, tašča, soseda
IVANA HRIBOVŠEK
s Črnega vrha v Tuhinju po domače Rzinova mama
Za izjemno skrb in prijaznost se iskreno zahvaljujemo dr. Plavčevi, sestri Emi, patronažnim sestram Lojzki, Majdi in Marinki.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev.
Posebna zahvala družini Slapar iz Šmartnega za pomoč v času njene bolezni in sosedom za vso pomoč v težkih trenutkih. Zahvala g. župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred, praporščakom in Marinki Mošnik za ganljive besede v slovo.
Žalujoči vsi njeni April 2009
INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. TeL: 723-81-57, 041/322-571.
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
?jf
nuuiiiiu vam	'
kompletne	<(i
kam, pogrebne	| *
storitve hitro, kvalitetno, s posluhom
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
i
.
DVORJE št 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
Kogar imaš rad, nikoli ne umre.
Le daleč, daleč je...
ZAHVALA
V 83. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari ata, pradedek
LEOPOLD FLISAR st.
iz Mekinj, Cankarjeva 10
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala osebju centra DEOS v Gornjem Gradu. Zahvala tudi g. župniku.
Žalujoči: vsi njegovi April 2009
S Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči.
In čeprav spokojno spiš, v naših srcih še živiš.
S m g?
ZAHVALA
V 83. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama
PAVLA GERBIC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter darove za sv. maše. Zahvala gre tudi g. župniku, pevcem in trobentaču za lepo opravljen pogrebni obred.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Tone, sinova Jernej in Tone ter hčerka Mira z družinami in drugo sorodstvo
April 2009
Mama, odšla si tja,
kjer ni gorja, ne bolečine,
nam pa pustila lepe si spomine.
ZAHVALA
K večnemu počitku je odšla naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča
TONČKA MALI
iz Lok v Tuhinju
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, za daroVe za svete maše in vsem, ki ste se prišli poslovit od nje.
Hvala g. župniku Simonu Lorberju za lepo opravljen pogrebni obred in Binetu za ganljive poslovilne besede. Lepa hvala tudi vsem, ki ste jo imeli radi in jo v času njene bolezni obiskovali, še posebej gospe Mariji Mali. Žalujoči vsi njeni Loke, april 2009
ŽaCe 10a, ‘Kamnit^
TeL: 01/831 70 45
Vabljeni na domače jedi!
Srečanja, obletnice, praznovanja do 40 oseb.
Lepe prvomajske prašnike!
PROSIM, če mi kdo podari glasbeni stolp in gobelin. TeL: 070/225-232.
Mama, odšla si tja, kjer ni gorja, ne bolečine, meni pustila si spomine...
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in tašča
JOŽI PRELESNIK
rojena Poljanšek iz Spodnjih Stranj
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in Janinim sodelavkam trgovine Tuš-Perovo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter darove za svete maše. Hvala gospodu župniku Antonu Prijatelj« mašni obred in cerkvenemu zboru za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni April 2009
Sreča, radost in veselje s tabo so odšli.
Kar nam je ostalo, je spomin na srečne dni.
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, pradedek, brat in stric
FRANC KOSMATIN
iz Mekinj
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Zahvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za vso skrb v času njegovega bivanja v domu.
Žalujoči: vsi njegovi Marec 2009
Skozi dolge, težke dni trpljenja odšla si tja, od koder več vrnitve ni, a v naših srcih upanje živi, da nekoč spet srečamo se vsi.
ZAHVALA
V 83. letu življenja je prenehalo biti srce naše drage mame, babice, prababice, tašče, sestre, tete in svakinje
MARIJE MALI
po domače Smrešnikove mame iz Snovika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalja, podarili cvetje, sveče in darovali za svete maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govornici Joži Urankar, pevcem Krt, trobentaču za zaigrano Tišino in vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Iskrena zahvala tudi osebju ZD Kamnik za dolgoletno pomoč in skrb med njeno boleznijo.
Žalujoči vsi njeni April 2009
			
PIZZERIA. MC KAMNIK, Kovinarska .36 Delovni ČUS : ^7	^	pon.-čet. : 08~22h —<"	" pet.-sob. : 08-2 3 h 'Cst*'	ned.-praz.:08-15h Slastne pice, solate, testenine, hot dog, lazanja, hamburger, toast... Brezplačna dostava na dom od lOh do 22h : Tel: 831 17 60,	GSM: 040 335 226 Možnost plačila s karticami tudi na domu ! POSEBNO UGODNE CENE ZA ČLANE ŠTUDENTSKEGA KLUBA KAMNIK!!!	A	ANATOMSKO *	OBLIKOVANA (4 m® OBUTEV PRIZNANIH m Jmmm blagovnih znamk Os	od št 16 - 40 tV'	* CICIBAN * qeox 7	.	„ *superfit*nike Trgovina z obutvijo	* FRODDO Velika ponudba šolskih in sobnih copat		
ianai

Podarite sebi ali vam najdražjim ^amnik'
Kovinarska cesta 36,
katero od prelepih cvetisc, a, 0i 83i os 53 rezanih ali v lončku.	P—
p m ^
Ne pozabite na posebno	'
ponudbo tega meseca in	x
ugodne cene.	www.kaiia.si
www.semenarna.si
Elita z vami :


ZINTERSPOKT
V7 EMONA OBALA
Nr tj bo življenje ujm
_
%TOtyWUME@MW jmmftnmsm
MMHBm
ČISTILNICA IN PRALNICA tei. oi/83H74i

VSE ZA SOLO V DZS NAROČI,
. V USTVARJALNE POČITNICE SKOČI! |
V maju in juniju z Mercator Pika kartico: 5% popusta na učbenike in delovne zvezke, 20% popusta na šolske potrebščine*, Knjigarna in papirnica + možnost nakupa na 6 obrokov
•Popust m n|a II tzd.it, ti SI fi nami. Popusti si m Hitenji.
urarstvo
HETfi
1892	.
AKCIJA - 40%
na določene modele ur znamke Pierre Cardin
AKCIJA 29,90
FRIZERSKI salon
simpCE
MOŠKO STRIŽENJE '11,90€
TEL. 01 839 47 10
B,eAvnQvu
Izberite stopalom
prilagojeno obutev.

Robinom
reddot design award winner 2009

www.alpina.si
® mEssnn dpsikb
Mestna optika je podjetje z dolgo in bogato tradicijo poslovanja na področju korekcije in zaščite vida. Poleg centrale na Kongresnem trgu 9 v Ljubljani ima podjetje še 17 poslovalnic po vsej Sloveniji, od tega kar 13 v vseh večjih Mercatorjevih centrih.
V vseh enotah se opravljajo pregledi za določanje dioptrije. Na Kongresnem trgu se pregledi izvajajo vsak dan brez naročila, v ostalih poslovalnicah pa vsak teden ob predhodnem naročilu. Mestna optika nudi svojim strankam možnost plačila z Mercator Pika kartico.


Fabiani nogavice, MC Kamnik, tel.: 01 839 53 10, www.fabiani-nogavice.si

OhJhI$J*
KAMNIK V
—šoori7)
Butik za Mate Živali Strokoven nasvet in širok Izbor , hrane, opreme In vsega kar potrebujejo vaši ljubljenci
ZOOTIC Kamnik, tel.: 01 / 839 52 16
www.zootic.si
Delovni cas od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 13. ure.
vabi z najboljšo ponudbo in prijetnimi dogodki
v	^
€m ieza biknik*	*	^,.0
•»	f -	'v -*
V naši mesnici pripravljamo dnevno svežo ponudbo okusnih mesnih specialitet	' .'O/*'-'; ^	, 5
za žar: pleskavice, kotleti, ražnjiči, čevapčiči, razne klobase, hrenovke....	'"'M. "2 %	■
NOVOSTI V PONUDBI: mehiške pleskavice, že začinjeno svinjsko in goveje ML. ** ft'-f V X >	{T
meso z zelenjavo za pripravo v voku, banjaluški in šiš čevapčiči (100% iz	' fif Jk m	' /-/ 'L"* ^ x Ni
govejega mesa), kare, polnjen s hamburško slanino...	r .	_	^
ob Sprejemamo naročila po telefonu: 01/830 87 42.	j[y\" •
Pijača Oaza
malina - beli čaj, 1,5 litra, PET Radenska, Radenci
P* dTk EUR
m,
(Pladnji za žar
mA, 5 pladnjev
Eil _ _____
mM	f\ EUR
x
Voda Oda
negazirana, izvirska l,5litMfPET Pivovarna Laško, Laško
/i 'l Z EUR
Sladoled Carte	~~
več okusov: karamela, stracciatella ali dobostoria 900 ml
Redna cena: 5,89 E UR	r:jT$%k
^-v r,r,r>	Z	V '
O O #1 /:7 A	____V.Ti
Sir Jošt
cena za kg v kosu Ljubljanske mlekarne, Ljubljana
jRedna cena: 9,45 EUR AkcijjmaScena za razrez: 5,20
^
/i Ck Cl EUJ
Fruc np|
pomaranča - limona 1,5 litra, PET Fructal, Ajdovščina
š\ /Z f \ EUR
Mercator
■igovska znamka
SokMl/MfSiyM
°()'nPmaMlk
Rundi fjj
Redna cena: 2,55 EUR
-f oA ii
Delovni čas med prazniki: ponedeljek, 27. 4.: od 8h do 13h
petek, 1. 5.: zaprto,
sobota, 2. 5.: od 8“ do 13^ _ —*
Ponudba pijač velja od 16. 4. do 13.5. 2000
Petek. 24. aprila, ob I~, uri
Izdelava cvetličnega lončka - delavnica
Sobota, 25. aprila, od 10. do 12. ure
Pomladna Roštiljada -
prireditev
Vabljeni na roštiljado v naš Mercator, kjer bomo za Vas pekli dobrote z žara. pa tudi dobre glasbe ne bo manjkalo!
Torek. S. maia. ob 16.30
Italijanska fešta - prireditev
Vabljeni na pravo italijansko pasto, najmlajši pa na kreativno otroško delavnico izdelovanja beneških mask.
Petek. S.maia. ob 1~ uri
Postavitev tabora -
ustvarjalna delavnica
Sobota. 9. maia. ob lO.uri
Ansambel Nagelj - prireditev
Sobota. 9. maia. od 10.30 do 12.S0
Kisla juha v Mercatorju
- prireditev
Vse obiskovalce vabimo na pravo domačo kislo juho z žličniki, ki nam bo še bolj teknila ob zvokih ansambla Nagelj.
Sobota. 9. maia. ob 10. SO
Zabava v Mercatorju -
prireditev
Vabljeni na zabavo v naš Mercator, kjer boste poskusili odličen pasulj in se za lepe nagrade preizkusili v našem nagradnem kvizu.
Torek. 12. maia, ob 16.30
Sadna zabava - prireditev
Povabljeni na odlične sadne kupe, otroci pa se bodo zabavali ob risanju na asfalt.
NOVO V PONUDBI!
Sveže morske in sladkovodne ribe (pakirane) ob torkih, petkih in sobotah.
za kupce
OBUTEV
KUPITE 3 PLAČATE
pri nakupu
+ OBLAČILA

VINTERSPORT
Kjer se šport začne
NOVI vodnik vas že čaka v prodajalnah