cena 60 dinarjev številka 9 (813) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva veienje titovo veienje, 6. marca 1986 Delavci, delovni ljudje mest in vasi! Mladina! Občani! Volitve delegacij in delegatov so pred nami! Uresničimo -svojo pravico in interes občana in samoupravljalca ! Potrdimo pripadnost neodvisni, socialistični, samoupravni in neuvrščeni Jugoslaviji ! Z množično udeležbo na volitvah izrazimo in potrdimo demokratično in samoupravno bistvo delegatskega sistema! Naj tudi tokratne volitve dokažejo našo neomajnost v boju za socialistično samoupravljanje! Ideali, s katerimi so borci v narodnoosvobodilnem boju, delavci, kmetje, intelektualci ter vse napredne in rodoljubne sile, združene v Ljudski fronti, s Komunistično partijo Jugoslavije in Titom na čelu, priborili svobodo v socialistični revoluciji, bodo ostali naša trajna opredelitev. Odgovorni smo za prihodnost Titove Jugoslavije! Samo enotni bomo premagali vse težave. Na volitvah potrdimo našo pripravljenost za odločno uresničevanje programa gospodarske stabilizacije na temelju socialističnih samoupravnih odnosov. Z opiranjem na lastne sile si bomo zagotovili dinamičen materialni in družbeni razvoj. Zato izkaži-mo zaupanje najboljšim med nami, delavcem, mladim in ženam, delovnim ljudem in občanom, ki so se pri delu dokdzali kòt odločni in brezkompromisni borci za pravico delavskega razreda, da upravlja s tistim, kar ustvarja in s čimer družba razpolaga. To morajo biti patrioti, dosledni borci za bratstvo in enotnost vseh naših narodov in narodnosti. Volimo pogumne, poštene, sposobne in prizadevne ljudi z vseh področij družbenega dela, ki so se pripravljeni spoprijeti z izzivi sodobnega časa. Od novoizvoljenih delegacij in delegatov zahtevamo, da bodo ustvarjalno in odgovorno opravljali naloge, ki jih bomo skupno določali kot neposredne in dolgoročne interese delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Delo, znanje, sposobnost in odgovornost so največje vrednote in potreba naše družbe! S povečevanjem proizvodnje in produktivnosti ter z odgovornim in vestnim razpolaganjerrn z družbenimi sredstvi ustvarjajmo dohodek za celovit razvoj deežele, za zaposlovanje mladih in strokovnih kadrov, za izboljšanje; izobraževanja, znanosti, kulture in zdravstva, za skrb za otrok2800—603—38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 6. marec 1986 TSC» •A Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI * stran 3 Občina Velenje Osnutki zaključkov javne razprave o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja UVOD: Razprave o političnem sistemu socialističnega samoupravljanja so potekale v naši občini v zadnjih dveh letih poglobljeno v vseh okoljih in na vseh nivojih, še zlasti pa-v DPO. Zaključki, pobude in ocena delovanja delegatskega sistema v občini Vele-■ nje, so udeležencem okroglih miz služili kot osnova v razpravi o kritični analizi... Ocenjujemo, da so bile razprave kvalitetne in dovolj angažirane. Udeleženci so ugotavljali, da kritična analiza sicer celovito in zgoščeno obravnava skoraj vse slabosti in odmike od ustavnih in zakonskih določil, vendar je premalo nakazana strategija in taktika za učinkovitejše in hitrejše odpravljanje ugotovljenih slabosti in odmikov. Vse zapisane slabosti in pomanjkljivosti so v praksi že dolgo prisotne, pa tudi v tej kritični analizi zapisana načela in cilji, so že dolgo znani, pa vendar niso uresničeni. Torej zahteva uresničitev zapisanih načel neke nove metode in postopke. Zato bi morala kritična analiza nakazati določene poenostavitve v izvedbeni zakonodaji, oz. nove enostavnejše postopke. Delovni ljudje in občani, povezani in organizirani v različnih oblikah uresničevanja družbenih interesov, zavzeto ocenjujejo sedanje stanje, dosežke in zastoje v razvoju socialističnega samoupravljanja, v neposredni praksi kritično, zavzeto in pošteno izražajo svoj odnos do predlogov, zamisli, pobud in zahtev, kako naj bi se v prihodnje v vseh sredinah od občine preko republike in avtonomnih p>okrajin — do federacije obnašaali v vsakdanji praksi bolj ustaivno kot smo se do sedaj. Ugotavljamo, da analiza odpira možnosti za koristne izboljšave in dograditve o delovanju sistema socialističnega samoupravljanja po sprejetju ustave leta 1974. Prav je, da kritična analiza ne predlaga spreminjanja temeljev našega družbenopolitičnega sistema in ohranja strateško usmeritev njegovega nadaljnjega razvoja. Utemeljeno zavrača poskuse naprtiti gospodarsko krizo ustavni zasnovi političnega sistema in ga napraviti za dežurnega krivca za slabosti in napake pri uresničevanju socialističnih družbeno ekonomskih odnosov, z uveljavljenjem odločujočega položaja delavca v procesu družbene reprodukcije. Toda kritična analiza je vendarle spet določen kompromis med sicer nepomir-ljivimi skrajnostmi, ki so bile prisotne v javni razpravi, saj skoraj ne poznamo države na svetu, da bi se lahko tako brez odgovornosti oblikoval neustavni sistem obnašanja subjektov (poseganje državne regulative na področja, kjer naj delujejo ekonomske zakonitosti, kjer je prostor za družbeno dogovarjanje, samoupravno sporazumevanje, kjer se naj razvijejo delegatski odnosi). Tako se v imenu samoupravljanja razvija in vse bolj bohoti državna in samoupravna birokracija, ki se sama utemeljuje in počasi, toda vztrajno pronica v vse pore družbenopolitičnega življenja, v naš vsak-dan, skratka postaja nepogrešljiva sestavina naše biti. Izgleda, da smo se spet, kakor že velikokrat prej, razumeli tako, da uresničevanje ustavnih določil in izvajanje zakonov velja le za soseda — nekoga izven nas. Zato nujno plavamo v sivem, neperspektivnem povprečju, kjer mnogokrat dobiva tisti, ki ne zna, noče, ne more, okleva. Vloga subjektivnih sil v kritični analizi ni dovolj kritično opredeljena in ne zavezujoča, premalo konkretna in zgolj deklarativna. Ni dovolj jasno, da morajo subjektivne sile aktivno delovati znotraj, ne pa paralelno s sistemom. Delovati je potrebno z močjo argumentov, prepričevanjem, potrebno je ustvarjati vzdušje in družbenopolitično klimo ter pripravljenost, ki izhaja iz vzgleda. Družbenopolitične organizaci- je težko uresničujejo svojo ustrezno funkcijo, saj so preobremenjene s formalnim delovanjem, kot je sestankarstvo, razpravljanje o že odločenem, zagovarjanje določenih rešitev, ki so že v fazi nastajanja bile neprepričljive, v praksi pa se pokažejo neživljenj-ske in ovirajoče, nestrokovne, birokratske. Prepogosto se ukvarjajo same s seboj, z lastnimi organizacijskimi problemi, zato bi se morale več posvečati vsebini, problemom in pojavom, ne pa le menjati organizacijske oblike, ko nečesa ne moremo storiti, premagati, dokazati. Prav gotovo bo potrebno dopolniti metode in oblike dela subjektivnih sil, ki nemalokrat prav gotovo zadržujejo staro stanje. Samokritično se vprašajmo, kolikokrat je problem rešen (seveda formalno), z izpeljano konferenco, sejo predsedstva, itd. Le malokdaj poskrbimo, da bi ti sklepi postali sestavni del politične akcije in podlaga za delegatsko odločanje. Se zlasti bi se morale DPO z ZK na čelu postaviti po robu dualiz-mu dveh sistemov, tistega, ki imamo zapisanega in drugega, dejanskega — nedelegatskega. Načrtovati bi si morali dosegljive družbene cilje, dovolj realno vizijo jutrišnjega dne. Čas priprav na volitve in kongrese je priložnost, da posamezne DPO analizirajo svoje delo. Vsaka izmed njih bo morala razvijati takšno svojo vlogo v družbi, da si bo pridobila zaupanje delovnih ljudi in občanov, da je pot, na katert^opozarja prav tista pot, ki utrjuje družbeni položaj delavskega razreda in delovnih ljudi. Praksa nam kaže, da s še tako celovito vsebino same kritične analize, kakor zelo popolnimi in obsežnimi kongresnimi dokumenti, kjer že nimamo kaj novega dodati, ne moremo spreminjati družbene prakse, zato mora biti po javni razpravi o vseh sedanjih in prihodnjih dokumentih naš dogovor jasen: odgovornost za sprejeto. Ugotavljanje odgovornosti za delo organov družbenopolitičnih skupnosti, nosilcev javnih in družbenih funkcij pa mora potekati vzporedno s sprejetimi nalogami. To pomeni, da s samo kritično analizo ne bomo in ne moremo nič spremeniti. Z angažiranjem delovnih ljudi in občanov v njihovih temeljnih okoljih ter vsestranskimi napori subjektivnih dejavnikov pa moramo ustvariti razmere in pripravljenost za drugačen način obnašanja. Po mnenju razpravljalcev ne gre za krizo političnega sistema, temveč za globoko krizo v druž-beno-ekonomskih odnosih. O gospodarskem sistemu namreč ni mogoče govoriti, saj imamo le na stotine predpisov in ukrepov, ki bolj ustvarjajo zmedo v odnosih, ne pomagajo pa oblikovati gospodarski družbenopolitični sistem z ustavnim uveljavljanjem položaja družbenopolitičnih skupnosti, pri čemer je najbolj zaskrbljujoč položaj občine, saj dobijo vse več nalog (administrativnih), njene pristojnosti, ki se izražajo tudi v samoupravno povezovalni funkciji, pa se zmanjšujejo oz. jih ne more uresničevati, ker se ji slabšajo družbenoekonomski pogoji. Takoj moramo začeti uresničevati v praksi ustavni in zakonski dogovor, da se mora delo in njegovi rezultati vrednotiti enakopravno. Le vzpodbujanje dobrega dela nas bo potegnilo iz gospodarske krize in neperspektivnega poprečja in enakosti v bedi. Zato mora za slabo delo in slabe, delovne rezultate nositi odgovornost vsak subjekt, ki so mu zaupana v upravljanje družbena proizvodna sredstva. Država — družbenopolitične skupnosti — pa so dolžne varovati družbeno lastnino, ne pa za vsako ceno so-cializirati slabega dela. V kritični analizi nas v poglavju »o vlogi družbenopolitičnih skupnosti« ne morejo prepričati, da v predlogih za preseganje dosedanjega stanja pri ustavnem uveljavljanju družbenopolitičnih skupnosti ne bi šlo za bistveno krepitev federacije in njenih izvršnih in upravnih organov. Zavedati se moramo, da nas malo samoupravnega, malo državnega, pelje v veliko državnega. Zaradi pretiranega normativ; nega se delavec in občan počutita vse bolj odtujena od sistema, ker ga vse manj uresničujeta. Zato moramo takoj začeti odpravljati zakone, ki niso v skladu z ustavnimi pristojnostmi družbenopolitičnih skupnosti in njihovih izvršnih ter upravnih organov. Posebno to velja za federacijo. Zakoni morajo biti jasni, da se udeleženci vedo po njih ravnati. Nejasna zakonska določila, bežanje od zakonitosti, nespošto-vanje dogovorjenega, vzpodbuja nadaljnja predpisovanja in normiranja. DPO morajo upoštevati nastalo — ugodno družbeno klimo in začeti postopke za sprejem ukrepov, za nujno in takojšnje ukinjanje najrazličnejših organov in zmanjševanje obsega financiranja le-teh. Proces mora teči od federacije do občine. Tako bodo ustvarjeni pogoji za zmanjševanje obsega skupnih, strokovnih, administrativnih služb v OZD in interesnih skupnostih. Vse družbenopolitične skupnosti in OZD so dolžne v okviru svojih pristojnosti delovati tako, da se krepi, vzpodbuja nadpovprečne delovne rezultate ter stimulira tista razvojna, znanstvena in delovna prizadevanja, ki bodo družbeni razvoj kar najhitreje potegnila iz poprečja — iz stagnacije. V analizi in usmeritvah za dosledno uresničevanje ustavnega položaja vseh družbenih subjektov, se preveč fetišizira fizično delo, zato bi bilo nujno, da na novo opredelimo pojem delavca. Socialistična vzajemnost in solidarnost bi morala biti zagotovljena tistemu, ki iz objektivnih vzrokov, kljub dobrim delovnim rezultatom ne dosega dogovorjenih razvojnih ciljev. Zato se ustavni položaj federacije ne more uresničevati le v iskanju rešitev za poprečno, v isti sapi pa zahtevati, nadpovprečne rezultate pri vključevanju v mednarodno delitev dela, kjer se neusmiljeno zahteva kvaliteta in dosledno spoštovanje dogovorjenega. V poglavju »o izpolnjevanju delovanja o nadaljnjem razvijanju delegatskega — skupščinskega sistema« so razpravljalci ocenili, da kritična analiza ponavlja stališča, ocene, usmeritve, ki smo jih opredeljevali že v preteklih dokumentih. Ugotavljamo, da se krepijo neposredne poti odločanja, ki gredo mimo delegatskih poti. Zato bi morala kritična analiza analitično in poglobljeno nakazati slabosti. Ugotavljamo, da ima delegatski sistem, če bi funkcioniral, veliko moč, žal pa se stališča prenešena po delegatih, v večini primerov ne uveljavljajo. V delegatskih skupščinah se dialog vodi predvsem med delegati na eni strani in drugimi strukturami na drugi strani (Izvršni svet, banke, upravni organi, strokovne službe). Ugotavljamo, da imajo ti strokovni organi vse premalo nalog, funkcij zagotavljanja pogojev za uspešno delovanje delegatov in nemalokrat delegatske skupščine uresničujejo le politiko izvršilnih organov. Razprava je podprla usmeritve iz kritične analize za zmanjševanje števila skupščin oz. SIS in uveljavljanja načela svobodnega združevanja v SIS. Menimo, da je predlog OK SZDL o formiranju samoupravnih interesnih skupnosti iz jeseni 1985, ustrezen in hkrati zagotavlja povezovanje sorodnih interesov. Učinkovitejšega delovanja delegatskega sistema ni mogoče zagotavljati z dodatnim normativizmom, kar se v nekaterih predlogih v analizi predlaga. Vsebina sprejetih razvojnih usmeritev in cilji posameznega obdobja družbenega razvoja naj bi opredeljevali kvalitetne kazal- ce in vsebino meril postopkov evidentiranja in kandidiranja kadrov, ki naj bi na odgovornih družbenih funkcijah uresničevali te družbene cilje. Sprejemanje in uresničevanje verificiranih ciljev pa bi moralo biti tudi osnova za ocenjevanje odgovornosti pri upravljanju odgovornih družbenih funkcij in tudi osnova za uveljavljanje instituta odpoklica z družbene ali poslovodne funkcije, kot nenehno uporabljenega elementa kadrovske politike, pa tudi kot možnost za napredovanje sposobnejših kadrov. Vprašanje odgovornosti na družbenih funkcijah je nujno potrebno povezovati s postavljenimi cilji in nalogami posameznika na družbeni ali poslovodni funkciji in s spremljanjem učinkovitosti pri realiziranju teh ciljev. Mandate na določenih izvršilnih funkcijah (izvršni svet, poslovodne funkcije) bi morali povezati s planskimi obdobji in realizira-njem planskih ciljev. Evidentiranje za odgovorne družbene in poslovodne funkcije mora biti dosledno izvedeno po splošnih in posebnih merilih za opravljanje neke konkretne funkcije in mora potekati javno tudi v tem smislu, da se ob obja-. vi imen evidentiranih kandidatov objavijo tudi organi in telesa, ki so posameznika evidentirali, s tem bi prevzeli tudi odgovornost za evidentiranje. Predvsem morajo biti tudi jasno definirani kriteriji in merila, po katerih smo nekoga evidentirali za družbeno ali poslovodno funkcijo. Jasneje je potrebno definirati strategijo in tudi izdelati metodologijo stalnega evidentiranja in usposabljanja kadrov za opravljanje določenih družbenih funkcij, ker pri tej nalogi nastopajo dilemem za sprotno evidentiranje (evidentiranje med mandatom se napačno razume kot nezaupnica tistemu, ki trenutno opravlja funkcijo). V gradivu navedena dilema glede profesionalnega opravljanja družbenih funkcij bo morala jasneje definirati, na katerem nivoju in katere funkcije je možno opravljati neprofesionalno. Vse prevečkrat nedefiniran razvoj in nedifinirana strategija in taktika razvoja imata svoje posledice v nedefinirani kadrovski politiki na vseh nivojih do toz-dov, v katerih so že razvidi del in nalog zgolj osnova za razporejanje delavcev, ne pa osnova kadrovskega planiranja in odsev razvojnih usmeritev. Odločno preslaba je razmejitev pristojnosti med strokovnimi, samoupravnimi in poslovodnimi odločitvami. Strinjamo se z oceno, da razmejitev med upravljal-sko in poslovodno funkcijo ni jasna, saj DS kot organ upravljanja, ne sprejema le temeljnih odločitev, ampak tudi ukrepe za izvedbo plana in poslovne politike, odloča o najemanju kreditov o tekočem poslovanju, itd., kar spada že v poslovodstvo. Sodobno vodenje poslovanja zahteva nujno oblikovanje strokovnega teama, zato podpiramo predlog, da bi morali dati poslovodnemu organu ustrezno pooblastilo, da bi imel poseben vpliv na izbor najožjih sodelavcev. Poslovodnemu organu bi bilo potrebno dati tudi možnost, da neposredno ocenjuje delo in rezultate dela svojih ožjih sodelavcev. Razpravljalci so menili, da bi morali dati večji poudarek samoupravni delavski kontroli, ki v praksi ne opravičuje ciljev in nalog določenih v Zakonu o združenem delu. Udeleženci javne razprave so prepričani, da bi bilo več garancije, da bomo obsežne naloge, ki izhajajo iz kritične analize, resnično realizirali, če se bomo uspeli kadrovsko osvežiti, posebno v tistih organih in organizacijah, ki imajo odločujoč vpliv na to, kako resno mislimo dogovorjeno uresničiti v neposredni družbeni praksi. Ta proces pa ne bo stekel brez zaostritve, odgovornosti na vseh ravneh in vseh družbenih sredinah. Osnutek srednjeročnega družbenega plana Javna obravnava Ena osrednjih in najpomembnejših nalog so v tem času tudi priprave in sprejem planskih dokumentov. Javna obravnava osnutka dolgoročnega družbenega plana občine Velenje je z obravnavo na skupščini zaključena, v tem času pa že pričenjamo javno obravnavo dokumenta, s katerim opredeljujemo naš razvoj za naslednjih pet let, to se pravi do leta 1990. Izvršni svet je že sprejel sklep o razgrnitvi prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana. Karte, na katerih je nazorno predvideno, kako naj bi razpolagali s prostorom, bodo razgrnjene v avli občinske skupščine, posamezne pa tudi po krajevnih skupnostih, kjer bodo pripravili tudi javne obravnave. Te naj bi bile v temeljnih okoljih (krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih) zaključene do 24. marca, ko naj bi na Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja posredovali že tudi pripombe in stališča. Rokovnik obravnav predvideva, da bi zbori občinske skupščine o osnutku srednjeročnega družbenega plana govorili konec marca, dokončno pa naj bi ga potrdili v mesecu maju. Seveda bo to mogoče, če se bodo v temeljnih okoljih aktivno vključili v obravnavo, če bomo že na osnutek tega dokumenta posredovali stališča in pripombe. Tako bomo postali tudi sooblikovalci naše prihodnosti in prispevali, da bodo naši planski dokumenti dobro in kvalitetno pripravljeni, da bodo torej uspešno usmerjali naš razvoj. (mz) Komite za družbene dejavnosti Delovni program bodo še dopolnili Člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti so se na sejah, teh je bilo lani 29, dotaknili vseh področij, ki sodijo v njihov »seznam del in nalog« ter sproti reševati vsa vprašanja, ki so se pojavljala zdaj na tem, drugič na drugem področju. Največje pozornosti so bili vsekakor deležni planski dokumenti, tako republiški kot tudi občinski. Sprejeli so vrsto stališč, pripomb in predlogov, pri njihovem uveljavljanju pa bili uspešni. Zaradi kvantitativnega širjenja uporabnikov ter na drugi strani še vedno velikega zaostajanja osebnih dohodkov delavcev v negospodarstvu, ne bi mogli tega zapisati za reševanje težav povezanih z denarjem. Resolucijsko usmeritev, da sredstva skupne porabe ne bodo zaostajala za rastjo dohodka, je ob koncu leta Komunalna skupnost povsem po svoje spremenil Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev sisov in družbenopolitične skupnosti. Po njegovih določilih so sredstva skupne porabe morala za 10 odstotkov zaostajati za rastjo dohodka, doseženega v obdobju januar—september 1985. Z veliko truda članov komiteja za družbene dejavnosti ter organizacij združenega dela velenjske občine se določila tega zakona niso mogla uveljaviti v vsej svoji veličini. Delovni program občinskega komiteja za družbene dejavnosti za to leto je razdeljen na trome-sečja in se bistveno ne razlikuje od prejšnjega. Seveda še ni dokončen, saj ga bo treba glede na aktualnost posameznih »dogodkov« dopolnjevati med letom. Končno sprejeli samoupravni sporazum Samoupravna komunalna skupnost občine Velenje je gotovo ena od skupnosti, kamor prihaja skoraj vsak dan mnogo vprašanj s tega področja. Redkokatera seja družbenopolitične organizacije, sveta ali skupščine krajevne skupnosti mine brez reševanja težav prav na tem področju. Tudi skupščine te skupnosti so bile vedno dobro obiskane, razprave pa sila živahne. Na zadnji, bila je sredi prejšnjega tedna, smo lahko med drugim slišali, da so večino zbranega denarja namenili za financiranje izgradnje vodooskrbe, ureditev kanalizacije, toplovodnemu ogrevanju ter vzdrževanju komunalnih objektov v mestnih in primestnih krajevnih skupnostih. Z dobrim delom so opravili dokaj zahtevna dela. Žal, ob skoraj 25-odstotnem izpadu dohodka v preteklem letu niso mogli uspešno rešiti vseh želja in potreb krajanov Šaleške doline. Sofinanciranje raziskovalne naloge dolgoročna vodooskrba v občini Velenje, rekonstrukcija kanalizacije na območju Starega Velenja, sofinanciranje izgradnje čistilne naprave, dokončanje ko-lektorja v Saleku III., popravilo kanalizacije na Selu, sofinanciranje ureditve kanalizacijskih poti odpadnih voda zaradi obnove in posodobitve ceste za gradom (Staro Velenje), sofinanciranje izgradnje primarne kanalizacije v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki, sofinanciranje raznih krajevnih vodovodov ter začetek iz- gradnje vodovodnega sistema Topolšica sestavljajo naložbeni program komunalne skupnosti občine Velenje v preteklem letu. Zanj pa so porabili 161 milijonov 828 tisoč dinarjev. Nekaj več denarja kot za vo-dooskrbo je »šlo« v preteklem letu za gradnjo toplovodnih naprav. Mnoge aktivnosti, usklajevanje želja z možnostmi, je bilo potrebnih, da so delegati skupščine komunalne skupnosti velenjske občine skoraj brez razprave sprejeli plan te skupnosti za obdobje 1986—1990 ter za letošnje leto. Za potrebe, ki so jih navajale krajevne skupnosti, bi komajda zadostovala prispevna stopnja 1,48 odstotkov. Vsem potrebam navkljub je ta ostala nespremenjena, in sicer znaša 1,27 odstotka. Da usklajevanje ni bila lahka naloga, dokazujejo tudi to, da so delegati obeh zborov kar trikrat zavrnili samoupravni sporazum o temeljih planov te skupnosti za obdobje 1986-90. Tudi v letošnjem letu bo vse pozornosti deležna vodooskrba v Šaleški dolini, dokaj obsežen pa je tudi program naložb. Delegatska baza, ki je sedaj delala, zaključuje svoje delo z oceno uspešno. Pred novoizvoljeni delegati za to skupnost je vrsto pomembnih in zahtevnih nalog: dovolj vode za vse porabnike, zagotovitev primarnega vira toplotne energije, zadnji čas pa je, da naredimo korak naprej pri izgradnji čistilne naprave. SREČANJA Titovo Velenje * 6. marec 1986 »Šopek? Da, če je iskren, in ne zlagan« Obiskali smo jo, ko je bila za njo neprespana noč. Razmišljanje o Kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, pisanje zaključkov, oblikovanje delovnega gradiva. Pa kljub temu nas je sprejela tako, kot da je mirno spala vso noč. Nekaj drži pri njej kot pribito: če kaj obljubi, potem tudi uresniči! Le kako vse zmore, ko pa poleg obveznih 182 ur na mesec, opravi še in še ur, ki niso nikjer zabeležene, ko je na sestankih, sejah, tu in tam, ko je treba pripravljati najrazličnejše materiale, ko jo motimo še mi z 8. marcem, za katerega pravi, da smo ga zba-nalizirali do konca. A takole pravi :»Vem, da moram to delo dobro opraviti, vem pa tudi, da moram ves prosti čas posvetiti družini, otroku. Vse to na račun noči. Izredno veliko oporo imam v starših. Brez njih tega dela ne bi mogla opravljati, moram priznati. To dolžnost sem prevzela v času, ko je hči začela obiskovati 1. razred, ko je zahtevala celo mamo, s tem, da je tudi mož precej angažiran.« Za Nado Zavolovšek-Huda-rin, predsednico OK SZDL Velenje je en mandat. Prej je bila profesorica na velenjski gimnaziji. Zelo priljubljena. Kako je sprejela to funkcijo? »Niti sanjalo se mi ni, kaj to pomeni. Vedela sem, da je to delo z ljudmi in prepričana sem bila, da z njimi znam delati. Že prej sem veliko delala z njimi, a z mladimi. To pa je razlika. Mladi so veliko bolj neposredni, z njimi sem imela bolj neformalne stike, vse smo gradili na zaupanju. Danes pa me ubija, ko vidim in spoznavam, da je med starejšimi veliko nezaupanja, žal tudi neiskrenosti. Ob tem se vedno bojim, da bom tudi sama izgubila zaupanje v ljudi. Spoznavam, kako ljudje postajajo vedno večji egoisti. Vidijo samo svoje interese in pogosto je usklajevanje teh izredno težko. Ljudi je včasih nemogoče prepričati, pa bi jih morali, da je skupni interes pred osebnim.« Nada Zavolovšek-Hudarin : »Velikokrat sem bila v kakšnem organu samo zaradi strukture.« Ker smo že napeljali tako, da smo začeli z delom, smo tudi nadaljevali v tej smeri. Torej kakšno je njeno delo? »Zelo široko. Pogosto zmanjkuje časa, da bi temeljito obdelali posamezna področja, uresničili vse tisto, za kar so'nas zadolžili. Pa tudi SZDL ni tukaj, kjer se pogovarjamo. Sedemdeset odstotkov mojega dela bi moralo biti v krajevnih skupnostih, organizacijah in društvih. A žal je nemogoče biti prisoten povsod, v vseh krajevnih skupnostih, v vseh 172 — društvih, v vseh družbenopolitičnih organizacijah, pa še v skupščinskem in delegatskem sistemu. Trudimo se, poskušamo z delitvijo dela v samem predsedstvu, a takoj dobiš nazaj servi rano — saj ste profesionalci. In včasih se sprašujem, ali je moč še več časa posvetiti delu, ali ga ne znam dobro porabiti.« Želeli smo slišati tudi, kaj pravi na to: ali daje funkciji težo človek, ki jo opravlja? »Če bi rekla, da ne, bi lagala. Ampak zase ne vem. Včasih v šoli so mi dija- ki napisali ali povedali, to je dobro, to je slabo, to je treba popraviti, s tem nismo zadovoljni. Tu pa nikoli ne vem, ali delam prav ali ne. Socialistična zveza nisem jaz, vseeno pa ljudje včasih rečejo: SZDL pa tega ni naredila. Res je, da vodstvo daje funkciji težo, ugled. Res pa je tudi, to je treba priznati, da lahko predsedstvo s tolikimi nalogami, ki jih mora opraviti, to tudi izgubi. Zal je veliko stvari, ki jih lahko samo malo potipaš, pa te že čakajo druge.« Ne samo, da smo pred 8. marcem, tudi pred volitvami smo. Priložnost za pogovor je bil kajpak praznik, a nanj vpliva tudi drugi dogodek, zato seveda vprašanje — je med evidentiranimi dovolj žensk? »Osebno izhajam vedno iz kakovosti dela, in ne ločujem med moškimi in ženskami, ne med tem, kdo je kdo, kaj je, iz kje je. Iz svojih izkušenj pa vem, da sem bila velikokrat v kakšnem organu samo zaradi strukture. To sem čutila in to čutijo tudi druge ženske. Pa tudi odgovornost za prevzem kakšne dolžnosti je pri ženah in materah vendarle večja. Ne upajo si prevzeti naloge, ki je ne bi mogle dobro opraviti. In v tej strukturi je manj žensk, kot naj bi jih bilo. Vendar pa nimam nobene moralne pravice mamo, ki je že tako družbeno angažirana, siliti, da prevzame še kakšno dolžnost. Dokler ženska ne bo razbremenjena, do takrat ne. Velika je njena odgovornost do družine, otroka. Zamujene ure pri vzgoji se ne da nikoli nadomestiti,« se je razgovo-rila. Pa ona sama? »Ko sem se odpravljala, sem imela veliko oporo, poleg staršev, tudi v možu, ki me je moralno podprl in mi dal popolno svobodo v odločitvi. To pa je najvažnejše, ta opora doma. Ko te nekje brcnejo in lahko te, prideš vedno domov. Brez opore ne gre.« 8. marec? »Vedno bolj ga proslavljamo kot nekakšen materinski dan. Pozabljamo njegov pomen. Svobodne družbe ni brez osvobojene ženske. Pa ne mislim tu na feminizem, ki ga ne zagovarjam, da mi ne pripišete tega. Niti odobravam ga ne. To je gibanje, ki gre v povsem drugo smer. To je že pravi šovinizem. Kakorkoli, nikoli ne more biti ženska moški in moški ženska. In tudi dvomim, da se lahko oddolžiš ženi, ženski s šopkom rož ali darilom za deset milijonov prav na ta dan. To je zame podkupnina. Poglejte! Tudi sama vem, da mi bo hčera na ta dan čestitala, da mi takrat ne bo vseeno, ampak to je pač tako. Že moja družina, družina, iz katere izhajam, je veliko gradila na čustvih, na zaupanju, to gradim z mojo družino naprej. In potem 8. marec ni samo en dan v letu. Je nekaj več. In iskreno je tudi, ko mi čestitajo. Vem in čutim.« Šopek za 8. marec, povezan z najlepšimi željami, priznanje, ki ga ni treba izkazati samo na ta dan, da ali ne? »Da, če je iskren, ne zlagan ! Ob tem se vedno spomnim nazaj. Tudi mi smo bili v šoli lumpi. Za 8. marec smo dali profesoricam šopek tudi zato, da niso spraševale. Mislila sem, da je tako tudi, ko sem sama učila. Da je to samo zato. Pa vidim, da sem bila v zmoti. Za prej in potem. Tudi sedaj se še ni zgodilo, da ne bi prišli iz šole in mi čestitali, pa ne morem spraševati. Vse pa le ni zlagano.« mkp, vos Želim biti dobra delavka in tovarišica Biti dobra delavka in dobra tovarišica, to sta usmeritvi, ki spremljata Ireno Brložnik na vsakem koraku. V tem je našla smisel življenja, ki je sicer nekoliko drugačno kot življenje večine žensk, pa vendar kljub vsemu polno, bogato. Bogati ga kopica vsakodnevnih drobnarij, bogati ga dobro in uspešno delo na delovnem mestu, v samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah tako v delovnem okolju pä tudi v krajevni skupnosti. Življenje Irene Brložnik pa je še marsikaj drugega. Prav dobro jo poznajo vsi, ki imajo radi gore. V naravi preživi namreč Irena s potovariši — planinci veliko časa. »Ljubim naravo, gore. Prav rada pa sem tudi z ljudmi in med planinci je najlepše,« poudarja. Irena pa se tudi zaveda, da je potrebnega za uspešno delo veliko znanja, zato se nenehno izobražuje, tako na strokovnem kot družbeno političnem področju. Ravno to izobraževanje pa ji odvzame še ves preostali čas, najpogosteje pa ji ga za vse kar bi rada postorila, zmanjka. Z dosedanjim delom si je pridobila Irena Brložnik v naši družbeno politični skupnosti zaupanje in izbrali smo jo za opravljanje zares odgovorne in pomembne naloge. Pred nedavnim smo jo namreč izvolili za predsednico občinske konference Zveze komunistov Slovenije Velenje. »Naloga, ki mi je bila zaupana, mi pomeni zeio veliko,« je dejala Irena, »saj sem prepričana, da sem bila izbrana na osnovi dosedanjega udejstvovanja. Torej je to tudi priznanje za moje dosedanje delo. To pa je vsekakor tudi zelo velika obveza. Zavedam se, da so pred Zvezo komunistov pomemb- ne naloge. Spopasti se bomo morali s številnimi problemi, ki nas pestijo v občini Velenje in tudi širše. Delovni ljudje in občani ravno od Zveze komunistov veliko pričakujejo in ne smemo jih razočarati.« Že, Jco se je Irena izobraževala na srednji kemijski šoli v Ljubljani, se je aktivno vključila v delo mladinske or- vestneje pa sem sprejemala tudi naloge na družbeno političnem in samoupravnem področju,« pripoveduje Irena, ki tudi poudarja, da ob opravljanju teh nalog nikoli ni razmišljala, da je ženska, da je drugačna od moških. Povsem enakovredno se je lotevala vseh vprašanj in jih tudi povsem enakovredno razreševala. To pa je tudi tisto za kar pravi Irena, da je enakopravnost žena in mož. Po njenem mnenju imajo žene, tudi v naši občini in tudi Irena Brložnik ganizacije, z družbeno političnim delom pa je nato nadaljevala v Gorenju, kjer se je zaposlila pred sedemnajstimi leti. Pomembne naloge pa so ji zaupali tudi v krajevni skupnosti. »Moje življenje je polno nekih prelomnic, ena največjih pa je prav gotovo prevzem delovnega mesta vodje čistilne naprave, v Gorenju. Naloga nikakor ni bila lahka in otepala se je je večina mojih moških sodelavcev, ki so, takrat še posebej, prevzemali večino odgovornih nalog. Delo, ki sem ga sprejela, pa je bilo zame neki izziv, neka trdna odločitev, da moram uspeti. Moji cilji so se uresničili, s tem sem pridobila samozavest in se odločneje in smeleje lotevala nadaljnih obveznosti. Samoza- v njenem delovnem okolju, za uresničitev opredeljenega enakopravnega položaja, zelo različne možnosti. Te se prav gotovo začenjajo že v samem družinskem okolju in v pogledu na žensko, ki je še vedno zelo različen. Nujen objektivni pogoj za vključevanje matere in žene v aktivno družbeno politično delo pa je s&veda tudi zagotovitev družbenih potreb — otroškega varstva, šolstva, zdravstva ... To pa je spet odvisno od doseženih rezultatov v združenem delu, od tega, koliko je združeno delo sposobno dajati za razreševanje teh vprašanj. Gibanje za osvoboditev ženske je bilo povezano z gibanji za osvoboditev delavskega razreda. Ženska ena- kopravnost pa je še vedno neposredno povezana z razrešitvijo vprašanj z družbeno ekonomskega področja. Spreminjanja razmer v družbi prinašajo tudi drugačen pogled na žensko in ji dajejo več možnosti za vključevanje v aktivno delo. »Koliko smo ženske danes uspešne na delovnem mestu in v družbeno političnem življenju, je seveda največ odvisno od nas samih. Vsekakor pa lahko z veseljem ugotavljam, da nas je vse več na odgovornih delovnih mestih, tudi poslovodnih. Vse več žensk sooblikuje družbeno politično delo. Med njimi je tudi vse več žena in mamic, ki tudi to svojo vlogo zelo uspešno opravljajo. To vsekakor pomeni,« poudarja Irena Brložnik, »da smo v naši družbi na tem področju že veliko naredili, pomeni pa tudi, da nas čaka še veliko nalog. Irena Brložnik je ob koncu našega pogovora še posebej poudarila, da jo zelo moti način praznovanja 8. mar-ca-dneva žena. Meni namreč, da ga največkrat povsem razvrednotimo. »Praznovanje bi vsekakor moralo biti ocena in proslavitev dosežkov, ki smo jih v veliki meri sooblikovale žene. V Gorenju konkretno bi morale žene v tem času oceniti, da smo se uspešno vključevale v sanacijske programe naše delovne organizacije. Morale bi razmišljati, kako še povečati produktivnost dela, kako izboljšati delovne pogoje, kako doseči boljše poslovne rezultate, ki niso le pogoj dobrega osebnega standarda, temveč tudi pogoj za zagotovitev družbenih potreb. Dobri rezultati so pogoj za razrešitev številnih vprašanj, otroškega varstva, šolstva, brez' katerih ne bomo zagotovili ustreznejših pogojev za enakopravno vključevanje žena v vse oblike življenja in dela. Prav o tem bi morali v tem času več govoriti in prav razrešitvam teh vprašanj bi morali nameniti več pozornosti. Praznovanje 8. marca bi moralo potekati v znamenju delovnih zmag, žal pa se največkrat sprevrže v veselja-čenje,« je sklenila pogovor Irena Brložnik. Mira Zakošek Štefka Kordeš »Jasno se vidi, kje smo« Sedela je za obloženo pisalno mizo, polno raznih aktov, samo upravnih sporazumov in si na majhne lističe pisala iztočnice za naš pogovor. Nič posebnega navdušenja ni pokazala, ko smo stopili skozi vrata. Kritična kot je, nam je že na začetku »dala« vedeti, da ne bo šlo gladko, goto vo pa ne brez ostrih besed o 8. marcu, položaju žensk,... Štefka Kordeš — ženska z že lezno voljo, polno mero vestnosti, in čutom odgovornosti, predsednica komiteja za družbene dejavnosti, podpredsednica izvršnega sveta,... »Bolje bi bilo, če bi se oglasili ob kakšni drugi priložnosti, ne pa ob 8. marcu. Področje, ki ga >pokrivam<, to je negospodarstvo, mi vsak dan potrjuje, da bo do enakopravnosti žensk moralo preteči še precej časa ob takem vrednotenju dela kot ga v družbenih dejavnostih imamo. Prav na tem področju je zaposlenih največ žensk. Do danes še ni nihče naredil analize, zakaj je 85 odstotkov vseh zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja žensk. Da nekaj z enakopravnostjo ni v redu, dokazuje feminizaci-" ja zdravstva v zadnjem času !« Ves čas pogovora je strmela v nas kot da ni pri stvari. A daleč od tega. Z mislimi je bila povsem pri 8. marcu. Spomnila se je leta 19 LO, Klare Zetkin, ki je ta dan imenovala dan borbene solidarnosti žena. V pogovoru jo je večkrat omenjala. Od takrat do danes je preteklo precej let, prišlo je do velikih sprememb v gospodarstvu, v kulturi nekoliko manj. »Dan borbene solidarnosti žena, ki naj bi ga predstavljal 8. marec, mine največkrat tako, da ženo pogostijo in ji dajo rože. To zame ni nobena borbena solidarnost. Ta bi se morala kazati s spremembo tehnologije, drugačnim načinom zaposlovanja,... Ker se pač znanje ceni tako kot se, potem smo tam, kjer smo danes,« je razmišljala. Za nekaj časa je utihnila, obrnila majhen listič, se zazrla skozi okno ter vprašala sebe in nas. Kje je ženska danes? Razgrnila je zadnjo številko Našega časa na strani, kjer so bili objavljeni možni kandidati za nosilce najrazličnejših dolžnosti v občini. Jeze ni in ni mogla skriti. »Jasno se vidi, kje smo! Prisotne smo na področju otroškega varstva, socialnega skrbstva, tu in tam morda še kje drugje. Ostala mesta so rezervirana za moške.« Za dela in naloge, ki jih Štefka opravlja, pravi, da bi bila lahko predsednica komiteja za družbene dejavnosti vsaka dovolj izobražena, razgledana ženska, s svojim stališčem do posameznih vprašanj. Meni namreč, da to ni posebej izkazano priznanje, ampak gre enostavno zato, da zadostimo nekaterim političnim usmeritvam. Tako smo politično naravnani. Njena dela in naloge so zelo široke in terjajo celega človeka. Zato lahko nalogo predsednice komiteja za družbene dejavnosti uspešno opravlja, po njenem mnenju, ženska z urejenimi pogoji doma, ki nima malih otrok, ki ima za sopotnika človeka, ki jo razume, ji pomaga, poprime za vsako delo, ki... In kako uspešna je v svojin prizadevanjih? »Štiri leta sem opozarjala na neustrezno politiko zaposlovanja, štipendiranja, mrežo šol, kakovost izobraževanja, neurejene razmere v zdravstvu, na to, da imamo v občini precej manj otrok vključenih v vzgojnovarstve-no dejavnost kot je republiško poprečje. Prav tako na mnogo prenizko vrednotenje del v negospodarstvu, ki povzroča slabo kaJrov-sko politiko na vseh področjih. Žal, nisem v celoti uspela. Ne smem biti krivična in trditi, da nismo ničesar naredili. Toda, moti se vsak, ki meni, da smo z novimi zidovi prišli do velikih pridobitev. V drugih občinah, kjer nimajo težav s tako visoko nataliteto in priseljevanjem kot pri nas, so do večine teh pridobitev prišli že veliko prej. Pri nas, ah, preteči je moralo kar nekaj let, sestankov.« Po njenem mnenju vse preveč nalog obešamo na pleča družbe. V občini imamo dokaj visok osebni standard, družbena raven pa nazaduje vsako leto bolj. Otroci potrebujejo očeta in matere. Ob tako razvejanem, a v isti sapi tako slabo učinkovitem delegatskem sistemu, tega ne občutijo. In spet Klara Zetkin in dan borbene solidarnosti žena. »Če bi bile ženske bolj vključene v samoupravljanje, zasedale vodilna in vodstvena delovna mesta, ne bi imeli le 39 odstotkov otrok v vrtcih. Najbrž bi temu vprašanju morali nameniti več pozornosti tudi možje. Pa vrag, s takšno borbeno solidarnostjo. Pokazala se bo šele takrat, ko bo sleherni občan, tudi naš rudar spoznal, da so vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, telesna kultura, predvsem pa kultura nepogrešljiv del razvoja in kakovosti življenja posamezne družbe. Praznovanje 8. marca ni toliko, pqmembno kot zavedati se pomena znanja. Le s prosvetljevanjem in izobraževanjem se bomo približali smislu praznovanja dneva žena.« Kako lahko ženska podpira tri hišne vogale, ko pà se ob 14. ure zaradi naše tehnološke zaostalosti utrujena vrača domov. Kje ima moč za družbene in družinske obveznosti, kje moč za vzgojo, ki bi morala biti osrednja skrb vsakega člana naše družbe. Katera pot vodi do boljšega položaja žena? Njen odgovor na to vprašanje je konkreten in jedrnat: »V tehnološko višje razviti družbi, ki bo dopuščala krajši delovni čas. Če ne vsem, vsaj ženskam. Tudi takrat, ko bo vsak delavec iz gospodarstva zahteval, da ne more biti delo na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega skrbstva slabše vrednoteno od dela nekvalificiranega delavca.« Začaran krog z vrsto najrazličnejših vprašanj, ki jim ni videti ne konca, ne kraja. V tem krogu bi se lahko vrteli, vrteli, razpredali misli. Zakaj, ko pa je vse brez smisla, prav tako vsaka beseda. Ustaljenih navad se pač ne da spreminjati. Kako usklajuje službene in družinske obveznosti? Ob tem vprašanju se nasmehne in pove, da si dela in naloge doma delijo. Zgodi se, da cel teden prihaja domov šele zvečer. »Kadar pa smo skupaj, smo pač skupaj.« Štefka ne bi bila to kar je, če ne bi tega pogovora končala tako kot ga je začela. »Ne vem, zakaj bi proslavljali dan žena ob tem, ko vemo, da ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika ne napolnimo niti našega osrednjega kulturnega hrama.« Praznovanje dneva žena je zanjo farsa. Prav tako čestitka in morda cvetlica. Prav nič ni vesela, če se je kdo ob tem prazniku . spomni na tak način. Borbena solidarnost žena: »Dajte no, spet se bo sprevrgla v pijančevanje moških.« Odhajali smo z mnogimi mislimi, ki bodo ostale žal zapisane le na tem kosu papirja. V ušesih nam je še nekaj časa odmevalo: Klara Zetkin, borbena solidarnost žena, vzgoja in izobraževanje, seja, sestanek,____ 6. marec 1986 * Titovo Velenje NAŠI KRAJI IN LJUDJE IJgSJSgS^^trar^ Krajevna skupnost Stara vas usmeritve Skupščina krajevne skupnosti Stara vas je na zadnji razširjeni seji obravnavala »Kritično analizo delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« ter se seznanila z osnutkom družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986 — 2000. Ob obravnavi »Kritične analize delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« so se najdlje zadržali pri ugotovitvah oziroma usmeritvah za odločanje delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Pri tem so opozorili na slabosti, ki spremljajo prizadevanje za uresničevanje ustavne vloge kra jevne skupnosti. Novosti, ki jih želijo uveljaviti v delu organov krajevne samouprave v Stari vasi, naj bi v prihodnje omogočile še razgibanejše in uspešnejše samoupravno življenje v tej temeljni celici naše skupnosti. Nadvse živahna in dokaj poglobljena je bila razprava o osnutku občinskega družbenega plana za obdobje 1986 — 2000. Razpravljalce je še posebej zanimalo, kaj bo v prihodnje s prostorom, kjer živijo oziroma kaj bo v tem prostoru? Poudarili so, da je eden od ciljev, ki ga zasleduje družbeni plan občine Velenje za prihodnjih 15 let, zagotoviti kvalitetnejše življenje delovnih ljudi in občanov Šaleške doline. Žal pa osnutek družbenega plana ne daje celovitega odgovora na vprašanje, kako doseči zastavljeni cilj? Niso navedeni kvalitetni dejavniki, ki naj omogočijo uresničitev razvojnih hotenj, ni pa tudi navedeno, koliko denarja bo potrebnega za to in kako naj bi zbrali potreben denar. Iz planskih usmeritev pa tudi niso razvidna pričakovanja krajevnih skupnosti za naslednjih 15 let. In naprej: neusklajene so napovedi o posodabljanju tehnologije oziroma proizvodnih procesov v vseh delovnih organizacijah Šaleške doline in o potrebah po novih delavcih. Več področij v osnutku so sestavljalci obdelali dokaj podrobno, druga, vsaj po mnenju razpravljalcev pomembnejša vprašanja, pa so nakazana samo mimogrede; predelava odpadkov oziroma sekundarnih surovin, na primer, sploh ni omenjena. Poraja se tudi vprašanje, ali so predvidevanja delovnih organizacij in drugih nosilcev planiranja realna oziroma optimalna. Zaradi dvoma v realnost nekaterih napovedi ,so zahtevali uveljavitev prakse, da naj bi za točnost podatkov za sestavo elementov planskih usmeritev posameznih nosilcev planiranja odgovarjali poslovodni organi delovnih organizacij. Razumljivo je, da so v Stari vasi še posebej zainteresirani za varstvo okolja, saj so na ekološko najbolj ogroženem območju oziroma nanj mejijo. Opozorili so, da samo ugotavljanje stanja ni zadosti. Zato zahtevajo, da se v občinskih planskih dokumentih podrobno določijo obveznosti prav vseh, ki na kakršen koli način onesnažujejo okolje (f odgovornimi nosilci in roki zä uresničitev dogovorjenih nalog). Skupščina krajevne skupnosti Stara vas je predlagala da naj bi pripravili v Stari vasi prihodnji teden, javno tribuno, na kateri bodo spregovorili o občinskih razvojnih usmeritvah, ob tem pa tudi o vse bolj pereči ekološki problematiki. Na javno tribuno bodo povabili tudi predstavnike sosednjih krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, ki na kakršen koli način onesnažujejo okolje ter seveda tudi sestavljalce občinskih planskih dokumentov. -rp- Kavče—Podkraj Kultura, rekreacija, razvedrilo Da bi v kraju popestrili kulturno, zabavno in rekreativno dejavnost, je nekaj zavzetih krajanov pred dobrimi štirimi leti ustanovilo društvo trimarjev, ki ga usspešno vodi Anton Hojan. V društvo je danes vključenih okrog sto krajjanov, imajo lo-članski odbor, ki skrbi za družabnost in obenem usklajuije sodelovanje z ostalimi krajevnimi dejavniki, zlasti s krajevno konferentco socialistične zveze. Imajo pester delovni program, s katerim gojijo iin ohranjajo domače pesmi in stare običaje, ki gredo počasi v pozabo. Poleg tega redno hodijo na trim pohod po Šaleški poti, se aktivno vključujejo v razna praznovanja in prireditve v krajevni skupnosti, organizirajo gobarski in kostanjev piknik in podobno. V spomladanskih mesecih popeljejo z avtobusom starejše krajane Kavč na izlet po Sloveniji. Seveda bi radi v bodoče k sodelovanju pritegnili še krajane Podkraja, kajti teh pri sedanjem delu ni čutiti. Zagotovo bo odslej, ko je zgrajen dom krajevne skupnosti, njihovo delo precej lažje in še uspešnejše, kot doslej. V letošnjem letu so za tamkajšnje krajane že izvedli nekaj zanimivih prireditev, primernih za zimske razmere seveda. V začet- ku februarja so organizirali tekmovanje v sankanju za vse krajane, ki so bili razvrščeni v šest starostnih skupin, od cicibanov do veteranov. Čeprav jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno, se je tekmovanja udeležilo tudi precej tekmovalcev iz krajevne skupnosti Šentilj, ki so bili zelo uspešni. V februarju so pripravili tudi pustno povorko in naslednji dan še pustov pogreb. Tudi za to prireditev je med krajani Kavč vsako leto več zanimanja, saj so organizacijo podprli tudi z denarnimi prispevki. Žal tudi tokrat niso sodelovali, oziroma jih je bilo zelo malo, prebivalci Podkraja. Res je, da sta oba kraja precej oddaljena, vendar to ne bi smel biti vzrok nesodelovanja ljudi, ki živijo v eni krajevni skupnosti, katere razvojni načrti in cilji so enakopravni za vse prebivalce krajevne skupnosti, v skladu s potrebami enih in drugih. B. Mugerle Društvo upokojencev Šmartno ob Paki Zaživela družabna in športna dejavnost Zelo uspešno — takšna je ocena dela članov driuštva upokojencev iz Šmartnega ob Paki v lanskem letu. Zelo obsežen delovni program so namreč v celoti uresničili. Poleg skrbi za svoje člane, so precej pozornosti v društvu namenili družabni in športni dejavnosti. Tako so se srečevali na raznih izletih in piknikih, udeležili so se tedna upokojencev. Močno je v lanskem letu zaživela v društvu Največ pozornosti ureditvi cest Mnoge primestne krajevne skupnosti bodo namenile v tem srednjeročnem obdobju največ pozornosti ureditvi krajevnih cest. Med takšne sodijo tudi Cir-kovce in Plešivec. Za oba kraja velja, da sta redko naseljena in nikoli ni dovolj denarja, da bi posodobili in uredili krajevne ceste. Zato tudi ni čudno, da so se odločili, da bodo večino sredstev zbranih s samoprispevkom namenili za razrešitev teh vprašanj. Geste bodo posodobili, krajše odseke pa tudi asfaltirali, (mz) športna dejavnost. Na novo so ustanovili strelsko in šahovsko sekcijo, ki sta se na lanskih tekmovanjih kar dobro odrezali. Poleg tega so bili šmarški upokojenci marljivi pri uresničevanju drugih nalog in pri delu družbenopolitičnih organizacij in društev v kraju. 354 članov šmarškega društva upokojencev bo v tem letu znova namenjalo največ pozornosti reševanju najrazličnejših vprašanj, organizirali bodo razna zdravstvena predavanja, precej prostora pa so v delovnem programu za letos odmerili športni dejav- nosti. Ker si pač kaj velikega ne morejo privoščiti, bodo uredili prostor za balinanje in rusko kegljišče, ostale dejavnosti na tem področju pa še popestrili. Tako kot lani, bodo tudi letos sodelovali v tednu upokojencev velenjske občine, v septembru pa naj bi se srečali z upokojenci društva Ljubljana-Vič, s katerimi so navezali stike. Pestro in bogato bo še družabno življenje. To je le nekaj nalog letošnjega delovnega programa članov šmarškega društva upokojencev, ki ga bodo ti gotovo med letom še dopolnili. Krajevna skupnost Škale Uspešno sodelovanje z Mislinjčani Krajevni skupnosti Škale in Mislinja sta že pred leti navezali tesnejše stike, predvsem na področju športa in rekreacije, pa tudi drugod. Letos so se krajani obeh krajevnih skupnosti že drugič pomerili v veleslalomu, tokrat v Mislinji. Prehodni pokal, ki so ga po lanskem tekmovanju hranili Mislinjčani, so sedaj odnesli s sabo Šicalčani. Tekmovanje je bilo pred nedavnim v prijetnem in prijateljskem razpoloženju, udeležilo pa se ga je 80 smučarjev iz obeh krajevnih skupnosti. Škalčani so imeli številno zastopstvo v vseh starostnih kategorijah, od pionirjev do veteranov. Tolikšna množičnost je nedvomno odraz velikega zanimanja med krajani za šport in rekreacijo, pa tudi rezultat delovanja TVD Partizana Škale pri razvoju športne in rekreativne dejavnosti. Gostoljubnost bodo Skalčani Mislinjča-nom vrnili še letos na podobnem srečanju, ki bo verjetno čez štirinajst dni v Škalah. M. A. /Z GASILSKIH DRUŠTEV # /Z GASILSKIH DRUŠTEV Devetinsedemdeseti občni zbor TITOVO VELENJE - V zgodovino prostovoljnega gasilskega društva Titovo Velenje so gasilci zapisali tudi 20. april 1985, ko so med svojo gasilsko opremo sprejeli tudi sodobno gasilsko raztezalno lestev, na katero so čakali celih deset let, je bilo slišati v poročilu predsednika društva Karla Majdeka. Lani so gasilci v celoti izpolnili delovni načrt, opravili pa so tudi veliko udarniškega dela, kar pa je že od nekdaj odlika, ki krasi velenjske gasilce. Lani so bili velenjski gasilci klicani na pomoč 38-krat. 23 je bilo požarov — največ v stanovanjih, nekaj tudi v delovnih organizacijah, pri gašenju in reševanju pa je sodelovalo 297 gasilcev, ki so opravili 7316 reševalnih prostovoljnih ur. V zadnjem času dobro deluje tudi poklicna dežurna ekipa v gasilskem domu. Lani so imeli gasilci 40 vaj, od tega polovico »mokrih«, izvedli so dva zelo zahtevna tekmovanja v regijskem in republiškem merilu, v svoj delovnik pa so zabeležili tudi 104 prevoze pitne vode kmetom. En teden v mesecu pa ima posebno vajo tudi desetina, ki rokuje z avtomatsko raztezalno lestvijo. V društvo je vključenih 122 članov: 73 članov, 17 članic, 31 pionirjev in mladincev ter podporni član. V svoji sestavi imajo 6 višjih častnikov, 8 častnikov, 11 nižjih častnikov, pet strojnikov, 16 šoferjev in enega zdravnika. V sestavu delujejo tri moške operativne desetine in desetina veteranov, pionirske in od letos tudi ženska članska desetina. Na letošnjem zboru so izvedli tudi volitve. Še naprej bo društvu poveljeval Karli Majdek, poveljnik društva bo Franc Peče-čnik, starejši. Med prednostne naloge v tem letu pa so uvrstili ustanovitev dveh društev »Mladi gasilec« — na OŠ Antona Aškerca in Gustava Šiliha ter dograditev delavnice za gasilske potrebe. Podelili so tudi priznanja. Za deset let dela v društvu: Milanu Herlahu, Borisu Kovšetu, Dragu Markosu; za 20 let/ Antonu in Martinu Pečečniku, Jožetu Kra-ševcu, Emilu Koželju ml. in Antonu Krajncu. Za 30 let dela v društvu pa so prejeli priznanje: Zinka Meh in Štefan Zohar, za 40 let Miha Valenci, Ivan Vido-vič, in Ivan Gorogranc, za 60 let pa Viktor Prevočriik, Gasilska zveza Slovenije. To je najvišje gasilsko priznanje. Kot gasilec veteran pa je prejel plaketo za 30 let dela v društvu in 60 let starosti, Jože Šket. Priznanja OGZ Velenje pa so prejeli tudi: Martin Rovnikar, Blaž Jelen, Anton Krajnc in Jože Kovačič, v nižje častnike so napredovali: Avgust Tič, Anton Pe-čečnik, Vinko Požek, Alojz Hru-stelj, Jože Kobale in Branko Meh. Žal pa nekateri vidijo gasilce samo takrat, ko kje gori, saj gasilcem s strani družbenopolitičnih organizacij občine Velenje ni mogel čestitati nihče, ker na občni zbor ni bilo nikogar. L. Ojsteršek Manj uspešni kot so pričakovali ŠMARTNO OB PAKI Prvo pokongresno leto za člane šmarškega gasilskega društva ni bilo tako uspešno kot so načrtovali. Niso se najbolje odrezali na posameznih tekmovanjih, zatajili pa so tudi nekateri mentorji. Prav tako jim ni uspelo dograditi garaže pri gasilskem domu. Dokaj uspešno pa so organizirali že šesto tekmovanje za pokal Šmartno, ki postaja vsako leto bolj množično in kakovostnejše. Precej pozornosti so lani šmarški gasilci namenili požarni varnosti. Nadaljevali so akcijo gasilni aparat v vsako hišo, v mesecu požarne varnosti pa opravili 40 požarnovarnostnih pregledov, alarmirali trojke, ter priprvili razstavo. Le izprašan gasilec uspešno in varno sodeluje v akcijah. Tega se člani šmarškega gasilskega društva dobro zavedajo. Zato izobraževanju namenjajo vso skrb. V tem letu jim dela ne bo manjkalo. Delovni program za to leto je namreč dokaj obsežen. Na prvo mesto so zapisali vaje vseh desetin in udeležbo na raznih tekmovanjih, požarnovarnostni pregledi in organiziranje raznih predavanj. Letos bodo preventivi namenili še več pozornosti kot pretekla leta. Poleg akcije gasilski aparat v vsako hišo, bodo opravili več požarnovarnostnih pregledov v gospodinjstvih, o nalogah gasilcev pa bodo seznanili še učence osnovne šole. Poleg izobraževanja in pridobivanja novih članov imajo v delovnem programu zapisano še tekmovanje za pokal Šmartnega ob Paki ter dograditev gasilskega doma. Za 70-letnico nov prapor Šoštanj 25. januarja je imelo Industrijsko gasilsko društvo Tovarne usnja Šoštanj redni letni občni zbor. Posebno pozorno so prisluhnili poročilu predsednika tovariša Lešnika. V poročilu se je dotaknil splošne požarno-stno varnostne situacije, omenil pa je tudi požar, ki je v začetku leta zajel oddelek dodelave v TUŠ. Zaradi hitre intervencije so požar takoj pogasili in nastala je le minimalna škoda. Vsem, ki so sodelovali pri gašenju, se je še enkrat zahvalil. Naštel pa je tudi precej uspehov. Društvo je sodelovalo na več tekmovanjih in doseglo zavidljive rezultate. Sodelovali pa so tudi na drugih prireditvah, na paradah, proslavah in pogrebih. Tudi na področju izobraženja so naredili precej. Izpit za sodnika je naredil en član društva, izpit za gasilca 5 članov, podčastniški tečaj pa obiskuje 6 članov. Prihodnje leto praznuje društvo 70-letnico obstoja, zato bi radi kupili nov prapor. Predstavnik občinske gasilske zveze tovariš Oblak je podelil občinska priznanja II. stopnje. Prejeli so jih Albina Srebrnjak, Zdenka Brložnik in Branka Žleb- nik. Predsednik društva in poveljnik sta podelila priznanja za požrtvovalnost pri gašenju požara predstavnikom gasilskih društev, članom IGD pa je podelila priznanja predsednica delavskega sveta Fanika Pašič. Za deset let službovanja je prejel priznanje Robi Vedenjak. Redko obletnico delovanja v gasilstvu pa je praznoval Vladimir Jaki in sicer 60 — letnico. Za ta jubilej mu je v znak hvaležnosti društvo poklonilo umetniško sliko. Tovariš Jaki je svetel zgled vsem mlajšim gasilcem. Marija Lebar Nov izjemen uspeh Marljivi nazarski gasilci se kar ne morejo »posloviti« oc pomembnih delovnih zmag. Potem, ko so zgradili !ep in sodoben dom, kupili gasilsko cisterno za gašenje z vodo in peno, nakupili veliko opreme in dosegli še vrsto lepih uspehov na najrazličnejših področjih, so konec prejšnjega tedna dobili še novo gasilsko vozilo. Nov avto so si seveda zagotovili z veliko prostovoljnega dela, prispevki delovnih organizacij, pre.dvsem pa z veliko mero razumevanja in pomoči tamkajšnjih krajanov, ki so se tokrat znova in še posebej izkazali, saj bodo lahko nazarski gasilci z zbranimi sredstvi kupili še precej sodobne in prepotrebne opreme. Cl^iff, Z NOVIMI MOČMI NAPREJ — V nedeljo so se na občnem zboru sestali člani gasilskega društva Gorica ob Dreti, ki je vsekakor med najboljšimi in najuspešnejšimi društvi daleč naokoli. Temeljito so ocenili delo v preteklem letu, ko so dosegli vrsto uspehov na operativnem, preventivnem, izobraževalnem in tekmovalnem področju, uspešni pa so bili tudi pri gradnji prepo-trebnega prizidka k domu, ki ga bodo letos tudi dogradili. Ž mlajšimi močmi so okrepili vodstvo društva in se tudi zato nadejajo še večjih uspehov. 6. stran -k OD TU IN TAM Titovo Velenje ir 6. marec 1986 Knjižni kotiček Med novosti, za katere smo se odločili v našem uredništvu, sodi tudi knjižni kotiček namenjen vsem, ki radi berejo. Z novostmi s knjižnih polic knjižnice kulturnega centra Ivana Napotnika ter Mladinske knjige iz Titovega Velenja vas bomo seznanjali enkrat na mesec. Morda vam bomo tako pomagali pri lažji odločitvi, bodisi v knjižnici ali pri nakupih. V Mladinski knjigi v Titovem Velenju je najbolj obiskan kotiček »ideje za prosti čas«. Police polnijo razne kuharice, praktični priročniki za koristno preživljanje prostega časa, nasveti za ureditev vrta, balkona, sadovnjaka,... Že nekaj mesecev pa gre iz tega kotička zelo dobro v prodajo knjižica p. Simona Ašiča Pomoč iz domače lekarne. V njej je opisano zdravljenje samo z zdravilnimi rastlinami. Za knjižico je treba odšteti le 500 dinarjev. Čeprav zima še kaže svoje zobe, nekatere že sedaj zanimajo spomladanska in sploh vsa dela v sadnem vrtu. V knjižnici kulturnega centra Ivana Napotnika se police kar šibijo pod težo knjig, leposlovnih in poučnih. Že tako bogato zbirko knjižnih del je lani obogatilo še 3320 novih del. Lani je oddelek za odrasle v prvem nadstropju obiskalo 19715 bralcev, na novo se jih je vpisalo kar 471. Izposodili so si 46423 leposlovnih in poučnih knjig. Kot so nam povedale knjižničarke, so najbolj brana manj zahtevna dela za razvedrilo. V primerjavi z mesecem januarjem lanskega leta je tudi pretekli mesec obiskalo ta oddelek več ljubiteljev pisane besede. Mladih bralcev so našteli 1066, odraslih pa 779. Skupaj so ti prebrali 4479 knjig, od te- ga 3315 leposlovnih in 1164 poučnih. Kot kaže je petkova televizijska nadaljevanka Pesem ptic trnovk naredila svoje, saj so knjižničarke na oddelku za odrasle to delo imenovale kar knjigo meseca. Na posodo nimajo trenutno niti enega izvoda. Tudi knjižna dela domačih avtorjev, zlasti Vitomala Zupana, Igorja Torkarja (Umiranje na obroke) ter Ure mojih dni Mire Mihelič si bralci zelo radi izposodijo. Statistični podatki, ki jih zbirajo knjižničarke kulturnega centra Ivana Napotnika, kažejo, da imamo v občini precej mladih bralcev. Pionirsko knjižnico je lani obiskalo 27776 pionirjev. Med njimi je bilo 531 takšnih, ki so jo lani obiskali prvič. 52334 prebranih del bralcev od prvega do osmega razreda osnovnih šol ni tako malo. Poleg tega so si lahko ogledali še osem razstav. Meseca januarja letos si je 2555 bralcev na tem oddelku, od tega 69 novih, sposodilo 5041 knjig, mladinskih 4668, poučnih 373. In katero knjižno delo bi lahko na tem oddelku proglasili za knjigo meseca? Piko nogavičko, saj nimajo od 50 izvodov v knjižnici trenutno niti enega. Tesno za petami pa so ji mladinska dela Seliškarja, Bevka in Suhodolčana. —tp— Po sledeh velikih mož v Skalah Tamkajšnji KUD med štirimi najboljšimi v občini. Prijeten zimski večer je. Stopim v telovadnico škalske šole in že me zaziba v sladko sanjarjenje pesem. Zopet vadijo. Se nekaj minut in pričela se bo letna konferenca tamkajšnjega kulturnega društva Stane Sevèr. Zbrali so se, da kritično vrednotijo delo, ki je dokaj aktivno potekalo pretekli leti. Mešani pevski zbor, gledališka skupina, likovne razstave, proslave, večer, posvečen velikemu gledališ-čniku Stanetu Severju, in še in še. Kulturno društvo živi v kraju, ki je poln zgodovinskih izročil, predvsem s področja kulture. Tod je pred več kot osemdesetimi leti živel in ustvarjal slovenski pesnik balad in romanc Anton Aškerc. Tu se je rodila njegova Delavčeva pesem o premogu. Tu so nastajale še njegove druge socialne pesmi, ki jih je rodil pogled na takratnega črnega in zamazanega rudarja. Danes pa so tu prekrile staro revščino nove hišice in hiše, ki so vredne rudarja. Razprava je tekla živahno in nemalo pohvalnih besed za vse, predvsem za vodstvo društva, ki ga javnost danes uvršča med štiri najbolj delavna in uspešna v občini. Na konferenci so sprejeli program dela za letos in sklenili, da bodo z lovci oblikovali tudi oktet. Prav tako bi radi poživeli delo harmonikarskega zbora. Sedem harmonikarjev, diatoničarjev je, ki bodo negovali ljudsko izročilo v glasbi. Gledališčniki vadijo komedijo Smrt predsednika hišnega sveta, mešani pevski zbor se pripravlja za koncert. Med datumi ne izpustijo praznovanja dneva žena. V prijetnem družabnem pomenku je tekla beseda dalje tudi potem, ko so izvolili nov odbor društva in za predsednika izvolili Rosvito Vogrinec. Res, lepo je med škalskimi kulturniki, ki z roko v roki rešujejo probleme. Tako bi radi tudi čimprej novi prostor, kajti stene sedanje šole, kjer domujejo, že kažejo velike in nevarne razpoke. -s- I M M M M I I I I I I Sobota, 8. 3. ob 18. uri OVNI IN MAMUTI - slovenski, politična satira. Nedelja, 9. 3. ob 17.30 in 19.30 uri PREGON IZ VESOLJA — ameriški, znanstveno-fantastični. Ponedeljek, 10. 3. ob 19.30 uri JOY-RADOST ŽIVLJENJA - francosko-kanadski, seksi. Sreda, 12. 3. ob 19.30 uri VSE v ROK SLUŽBE - ameriški, komedija. KINO BRASLOVCE * Nedelja, 9. 3. ob 18. uri VSE V ROK SLUŽBE - ameriška komedija. Nadaljevanje filmov Limonin sladoled in Vroča žvečilna guma. Sreda, 12. 3. ob 19. uri PREGON IZ VESOLJA - ameriški, znanstveno-fantastični. Četrtek, 6. 3. ob 20. uri ŠKRLATNA ROŽA KAIRA - ameriški, komedija. V gl. vi.: Mia Farrow Režija: Woody Allen CANNES '85-NAGRAD FIPRESCI Najnovejši film zelo produktivnega režiserja je hkrati njegov najboljši. Komedija, ki temelji na izvirni in presenetljivi zgodbi o ljubezni med poročeno natakarico in popularnim filmskim igralcem, ki ji izjavi ljubezen tako, da stopi s filmskega platna kar med projekcijo v kinematografu, film pa. . . uh, kakšna zmeda. Četrtek, 13. 3. ob 20. uri BOMBAŽNI KLUB - ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Richard Gere Skozi gangstersko zgodbo o ameriškem podzemlju spremljamo razvoj glasbe in še posebno step plesa. V Bombažnem klubu so začeli svojo glasbeno pot vsi kasneje tako popularni glasbeniki. Vstop v ta klub je bi! dovoljen samo belcem, izvajalci pa so bili v glavnem samo črnski glasbeniki. Lastniki kluba so bili glavarji ameriškega podzemlja zato v filmu sledimo tudi njihovim krvavim medsebojnim obračunom. Film je spektakl, ki ga ne smete zamuditi. Režija: Francis Ford Coppola Knjižnica Velenje — jutri otvoritev razstave 1 REDNI KINO VELENJE Četrtek, 6. 3. ob 18. in 20. uri CREMLINI — ameriški, znanstveno-fantastični, grozljivka. JUGOSLOVANSKA PREMIERA, NA SPOREDU SAMO ŠE DANES. Petek, 7. 3. ob 10., 18. in 20. uri ovni in mamuti - slovenski, politična satira. Sobota in nedelja, 8., 9. 3. ob 18. in 20. uri JOY - RADOST ŽIVLJENJA - francosko-kanadski, seksi. Nedelja, 9. 3. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - E. T. - VESOUČEK - ameriški, mladinski. BREZPLAČEN VSTOP JE OMOGOČILA LJUBLJANSKA BANKA-TEMEUNA BANKA VELENJE. Ponedeljek, 10.30 ob 10., 18. in 20. url in torek, 11. 3. ob 18. in 20. un PREGON IZ VESOLJA - ameriški, znanstveno-fantastični. Sreda, 12. 3. ob 10., 18. in 20. uri POLICAJ NA ROBU ZAKONA vi.: Belmondo KINO DOM KULTURE Četrtek, 6. 3. ob 20. uri MINI FEST '86 - ŠKRLATNA ROŽA KAIRA - ameriški, komedija. Nedelja, 9. 3. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - E. T. - VESOLJCEK - ameriški. BREZPLAČEN VSTOP JE OMOGOČILA LJUBLJANSKA BANKA-TEMEUNA BANKA VELENJE. Ponedeljek, 10. 3. ob 20. uri VSE V ROK SLUŽBE - ameriški, komedija. kino Šoštanj Sobota, 8. 3. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - E. T. - VESOUČEK - ameriški, mladinski. BREZPLAČEN OGLED JE OMOGOČILA LJUBLJANSKA BANKA-TEMEUNA BANKA VELENJE. francoski, avanturistični. V gl. Mini fest • Mini fest • Mini Velenje na starih razglednicah Razstavljenih bo 25 povečav izbranih velenjskih razglednic in okrog 50 originalnih razglednic iz obdobja od leta 1897 do leta 1945. Razstava je rezultat zbiranja in evidentiranja vseh razglednic z motivom Velenja in njegove bližnje okolice, ki smo jih do zdaj uspeli najti. Evidentiranje je zajelo vse institucije, ki se ukvarjajo z zbiranjem starih razglednic (Knjižnica Edvarda Kardelja Ce-, lje, Univerzitetna knjižnica Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor, Narodni muzej Ljubljana in Arhiv Slovenije v Ljubljani), ter zasebne zbirke Marjana Marinška iz Titovega Velenja, Jožeta Hudalesa iz Titovega Velenja in Vike Pušenjak iz Maribora. Pri zbiranju razglednic smo se delavci muzeja omejili na razglednice, ki so strarejše od leta 1945. Kljub temu smo našli do zdaj že 85 različnih razglednic Velenja in bližnje okolice. V evidentiranju se nismo omejili le na Velenje in njegovo bližnjo okolico, temveč smo zajeli celotno dolino. Teh razglednic, ki bodo predstavljene na drugih razstavah, je že preko 200. Te bežne in nepopolne številke, saj znova in znova naletimo na nove razglednice, nam že same po sebi govorijo o pomenu, ki so ga razglednice v preteklosti imele. Vedeti moramo, da je bilo Velenje do leta 1945 manjši trg, ki je na začetku stoletja štel le 65 hiš s 529 prebivalci. Tudi ob koncu obravnavanega obdobja se te številke niso mnogo povečale. Leta 1930 je Velenje štelo 79 hiš s 648 prebivalci. Kljub temu je dobilo Velenje veliko razglednic, ki so jih večino izdali velenjski trgovci, gostilničarji in posestniki: Josip Wutti, Carl Tischler, Anton Valenčak in Josip Rak. Ravno tako so »svoje« razglednice imeli tedanji lastniki velenjskega gradu Adamo-vichi in kasneje Coronini-Krombergi, ter lastniki škalskega Turna Picki. Razglednice so izdajali ob svečanih priložnostih ali kot pripomoček pri zbiranju denarja za obnovitev cervka — Škalski in Šmartinski župnik. Najstarejši in za zbiratelje najvrednejši razglednici Velenja spadata v seriji razglednic, ki sta jih izdala dunajska založnika Karl Schwidernoch in Rudolf Oestereicher. Tadva velika založnika sta izdajala razglednice s podobami vseh večjih krajev Avstro—Ogrske monarhije. Prve razglednice so bile narejene z litografsko tehniko. Narejene so na osnovi risb in zato manj natančne kot tiste izdelan ena podlagi fotografije. So pa zelo redke in zato bolj iskane, poleg tega so tako lepo izdelane, da so prava umetniška dela. Kasneje so razglednice izdelovali s tehniko knjigotiska in fototi(Šje. Te sicer niso več tako popolen in umetniški izdelek kot starejše, vendar imajo za preučevanje zgodovine Velenja večjo vrednost. Za obdobje od 1900 do 1918 so razglednice skoraj edine podobe, ki nam ohranjajo sliko Velenja. Na njih lahko razberemo kakšen je bil utrip vsakdanjega življenja, takratna noša, celo kateri so bili lastniki različnih stavb, naučimo se več o razvoju industrije, obrti, trgovine, o gostilnah in celo o šolstvu in zdravstvu v Velenju. Upamo, da bo razstava spodbudila vse, ki jih zanima zgodovina Velenja ali stare razglednice, da se bodo začeli sistematično ukvarjati z zbiranjem in preučevanjem tega zelo zanimivega in pomembnega zgodovinskega gradiva. Vse, ki bi našli stare razglednice iz Šaleške doline pa pozivamo, da pridejo v nedeljo, 16. marca, v knjižnico v Titovem Velenju, kjer bo srečanje zbiralcev razglednic iz vse Slovenije. Prepričani smo, da bo razstava zanimiva za. vse, ki se še spominjajo ali pa bi hoteli spoznati kakšno je bilo Velenje pred desetletji, saj ostajajo razglednice skoraj edini spomin na majhen, lep trg, kakršnega že desetletja ni več. Razstavo bo otvoril prof. dr. Matjaž Kmecl, v kulturnem programu se bo predstavila Šaleška folklorna skupina »Koleda« s štajerskimi plesi. Tone Ravnikar PRIREDITVE # PRIREDITVE Marec PETEK, 7. MAREC — v počastitev Mednarodnega dneva žena OB 18.00, KNJIŽNICA TITOVO VELENJE Otvoritev razstave VELENJE NA STARIH RAZGLEDNICAH. Razstavo bo odprl dr. Matjaž Kmecl, predsednik Republiškega komiteja SRS za kulturo. Kulturni program bo pripravila Koleda.. OB 19.30, GLASBENA ŠOLA TITOVO VELENJE Koncert MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA Maribor Dirigent: mag. Branko Rajšter Na sporedu bodo umetne pesmi tujih in domačih skladateljev in narodne pesmi jugoslovanskih pokrajin. Vstopnice 250 din. Popusti običajni! SOBOTA, 8. MARCA DOM KULTURE TITOVO VELENJE, OB 11.00 DOM KULTURE ŠMARTNO OB PAKI, OB 15.00 Lutkovno gledališče Ljubljana gostuje z lutkovno predstavo za otroke med 4. in 8. letom starosti — Zdenek Florian: TOBIJA. Tobija je jazbečar, ki ni zadovoljen s svojim izgledom. Ra ' bi prevzel podobo nekaterih drugih živali. A izkušnje ga pripeljejo do spoznanja, da je srčnost pomembnejša od zunanjega videza. Vstopnice 50 din. SREDA, 12. MAREC DOM KULTURE ŠMARTNO OB PAKI, OB 9.00 DOM KULTURE ŠOŠTANJ, OB 11.00 in 13.00 Zaključene predstave po posebnem razporedu V1Z Velenje. Gostuje »Gledališče čez cesto« iz Kranja s priredbo Falladijevega ŠVIGOLI- NA. Spremljali bomo dogodivščine malega fantiča, katerega v odsotnosti staršev obiščeta lisica in medved. Švigolin oba užene v kozji rog. Vstopnice 50 din. OB 18.00, KNJIŽNICA TITOVO VELENJE Otvoritev dokumentarne razstave PRIMOŽ TRUBAR — 400. letnica smrti. Razstavo »očeta slovenske knjige« je pripravila Univerzitetna knjižnica Maribor. Ob otvoritvi bo po razstavi vodil njen avtor dr. Bruno Hartman, ravnatelj Univerzitetne knjižnice Maribor. PETEK, 14. MARCA: OB 19.00, KNJIŽNICA TITOVO VELENJE Predstavitev pesniške zbirke Zdene Gajser KAABA SANJ ALKA, ki jo je izdal literarni odbor -pri ZKO Velenje. SOBOTA, 15. MARCA OB 16.00 in 18.00, DVORANA GLASBENE ŠOLE Srečanje OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV občine Velenje. Vstopnice 150 din. NEDELJA, 16. MARCA OB 9.00, KNJIŽNICA TITOVO VELENJE Prvo srečanje zbiralcev razglednic Slovenije. Tema zbiranja: Slovenija — moji kraji, stari običaji. Članarina 300 din. SREDA, 19. MARCA OB 19.30, DOM KULTURE TITOVO VELENJE Gostuje Gledališče pod kozolcem iz Smartnega ob Paki z reprizo premiere Fedja Šehovič: KURBE. Komedijo je režiral Bogomir Veras. Nastopili bodo: Pavla Letonje, Zvonka Peršič, Slavica Pečnik, Lija Modrijan, Ana Glamo-čak, Mija Žerjav, Alenka Podgorijfk, Adi Hofer, Jože Robida, Franc Fužir in Andreja Modrijan. V vlogah vojakov-mornarjev se bodo predstavili: Jože Krajnc, Mirko Modrijan, Mirko Žerjav, Emil Strbenk, Ivan Lenošek in Jakob Grabner. A vstro-Ogrska je v razsulu. Zadnji dnevi monarhije. Moralo vojakov Franca Joie/a in časi av-stroogrske monarhije naj bi na samotnem jugoslovanskem otoku reševale poslane cipe. Človeška vrlina naših »kurb« se spopada z izdajalskimi nagibi stotnika Dietlerja. Vstopnice 300 din. Popusti običajni! Četrtek, 20. marca OB 19.00, DOM KULTURE ŠOŠTANJ Gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z groteskno komedijo Iva Brešana: SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU. Režija - Franci Križaj, dramaturg - Janez Zmavc, glasbena oprema — Ivo Meša. Igrajo: Borut Alujevič, Iztok Valič, Peter Boštjan-Č1Č, Bojan Umek, Franc Lukač, Anica Kumer, Tonka Orešnik, Vera Pristov, Jože Prislov, Bruno Baranovič, Bogomir Veras, Drago Kastelic, Igor Sancin, Matjaž Arsenjak, Miro Pod-jed, Zvone Agrež in Matevž Jeršin. Avtor je letos v Novem Sadu dobil za to besedilo Sterijevo nagrado za sodobno komedijo. Kako izigrati lahkomiselne meščane obmorskega mesteca, ki imajo vsak svoje račune ob prodaji grobnice lažnemu skrivnostnemu 'tujcu. Mogoče boste med številnimi liki prepoznali tudi del sebe? Vstopnice 300 din. Popusti običajni ! PETEK, 21. MARCA OB 19.30, DOM KULTURE TITOVO VELENJE SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: Uroš Lajovic Program : L. M. Skerjanc — Suita v starem slogu za godalni kvartet in godalni orkester W. A. Mozart — Koncert za flavto in orkester št. 2 v D-duru Felix Mendelssohn — Simfonija št. 4 v A-duru op. 90 »Italijanska« Solisti: Godalni kvartet Slovenske filharmonije — Darko Linarič, Romeo Drucker, Cvetko Demšar, Miloš Mlejnik in Aleš Kacjan. Vstopnice 400 din. Popusti običajni. SOBOTA, 22. MAREC OB 17.00, GLASBENA ŠOLA TITOVO VELENJE Srečanje MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV občine Velenje. Vstopnina 150 din. Popustov ni! GOSTINSTVO PAKA, p. o. Titovo Velenje, Rudarska 1 Ob 8. marcu, dnevu žena vabimo vse žene — dne 8. marca NA DRUŽABNI VEČER S PESMIJO IN PLESOM TER ZABAVNIM PROGRAMOM v gostilno s prenočišči — Kajuhov dom Šoštanj s pričet-kom ob 19. uri. Zabaval vas bo ansambel »GORSKI CVET«. Rezervacije s konzumacijo 1.000 din sprejemamo po telefonu 881-356. in v restavracijo hotela PAKE dne 8. marca ob 20. uri, kjer bo družabni večer s plesom. Zabaval vas bo ansambel JOŽETA KREŽETA. Tokrat vam posebej priporočamo flambirana jedila. Rezervacije sprejemamo na telefon 853-351. VLJUDNO VABLJENI! Vsem ženam iskreno čestitamo ob dnevu žena! >86 ★ Titovo Velenje |\|AS OBVEŠČEVALEC __ H Koledar Četrtek, 6. marca - da-nica PETEK, 7. marca - FELICITA SOBOTA, 8. marca — DAN ŽENA NEDELJA, 9. marca -FRANČIŠKA PONEDELJEK, 10. marca -MAKARIJ TOREK, 11. marca — KRIŠTOF SREDA, 12. marca — DOROTEJA Mali oglasi PRODAM AVTOLAK LESO-NAL - ČRN, 2,5 kg, akumulator, plastično tapicirano streho in dele, razen motorja in šasije za Diano 6L. Telefon 857-337 po 20. uri. PRODAM DOBRO OHRA-. NJEN AVTO zastava 101 Confort. Ogled možen v soboto, 8. marca, od 9. do 17. ure. Cena po dogovoru. Leon Podvratnik, Šmartno ob Paki 79. PRODAM VIKEND, SE NEDOKONČAN, voda, elektrika, velikost 7x8 občina Mozirje, ali zamenjam za avtomobil v vrednosti 200 M. Naslov v uredništvu lista. * FANT IN DEKLE NUJNO IŠČETA SOBO, VSAJ ZA ENO LETO. Sva mirna brez o (Tok, dobra in redna plačnika. Morebitne ponudbe kličite v soboto in nedeljo na telefon 063-854-913. PRODAM KVALITETNO SENO IN BAS KITARO »DIAMANT« s kovčkom (6 SM), bas ojačevalec »Framp« z zvočnikom 100 W (15 SM), Rado Gregore, Jakob Topolšica 86. POCENI PRODAM SKORAJ NOVO,. DOBRO OHRANJENO SPALNICO v olivno zeleni barvi in osebni avto OPEL AS- CONA 1,6 letnik 1979. Franc Žgank, Prešernova d 22, Titovo Velenje ali po telefonu 855-231 interno 482, dopoldne. KUPIM VW BUS - OSEBNI, letnik 1974—1976, vozen ali pa tudi karamboliran za rezervne dele. Danijel Kortnik, Prešernov trg 8, Šoštanj. V BLIŽNJI OKOLICI TITOVEGA VELENJA, najamem hišo z vrtom z možnostjo kasnejšega odkupa. Cenjene ponudbe pošljite na naslov Foitova 10, Titovo Velenje pod šifro »MAREC 86«. PRODAM AUDI 60, letnik 1971, 135.000 km, registriran do junija 1986, dobro ohranjen. Informacije vsak dan popoldan po telefonu 855-556. PRODAM HI-FI STOLP SHARP nov deklariran in gramofon AÜDlOLtiNfcK. Telelon 857-897. PRODAM BARVNI TV—950 Gorenje. Informacije po telefonu 857-367, popoldne. PRODAM OSEBNI AVTO R-4 letnik 1977. Telefon 853-185. PRODAM REGAL ZA DNE-. VNO SOBO, kotno sedežno garnituro in klubsko mizico. Ogled mogoč popoldne. Marinšek, Jenkova 25, TITOVO VELENJE. Dežurstva DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: 8. in 9. marca 1986 — dr. Stane Grasselli, Splitska 1, Titovo Velenje VEGRAD, n. sol. o. Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje, Prešernova 9 a, Titovo Velenje Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Gradbenik Ljubno, objavljamo prosta dela in naloge KVALIFICIRANE ALI PRIUČENE KUHARICE Pogoj: Končana poklicna šola ali eno leto delovnih izkušenj na enakih delih. Delo je za določen čas — 1 leto, obvezno poizkusno delo. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov GIP Vegrad, Prešernova 9 a, Titovo Velenje. Vsi kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po objavi. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se kako trpel sem in večni mir mi zaželite! (Narodna) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in prababice Jožefe Kuhar iz Ložnice pri Titovem Velenju. se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste ji prinesli cvetje in nam nesebično pomagali v teh težkih trenutkih in jo pospremili na njeni zadnji poti Iskrena hvala dr. Zupancu za dolgoletno zdravljenje na domu, g. župniku za opravljen obred in govornikom ter pevcem. ŠE ENKRAT HVALA VSEM! Žalujoči: mož Edo, sin France z družino, ter hčerka Marta z družino. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE Na podlagi 57. člena pravilnika o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in upokojenih invalidov na območju občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje št. 2/86) ter sklepa Odbora za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje, z dne 21. 2. 1986, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje OBJAVLJA 2. JAVNI RAZPIS ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA PRENOVO STANOVANJ UPOKOJENCEV 1. VIRI SREDSTEV IN NAMEN PORABE Za izvedbo tega natečaja se uporabljajo namenska sredstva Skupnosti pokojninsko invlaidskega zavarovanja v SR Sloveniji na območjiu velenjske občine, skladno s samoupravnim sporazumom o rreševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov, ki sso ga sklenile Samoupravne stanovanjska skupnost občine Vellenje ter enota SPIZ SRS v Velenju v obdobju 1981—1985. Namenska sredstva iz prejšnjega odstavka se uporabljajo: — za kreditiranje prenove, modernizacijo in adaptacijo stanovanj oziroma hiš v lasti upokojencev — za kreditiranje prenove, modernizacije in adaptacije stanovanj, v katerih imajo upokojenci stanovanjsko pravico. 2. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV POSOJIL Na podlagi določil pravilnika lahko za pridobitev posojila zaprosijo upokojenci, če: — stalno prebivajo na območju občine Velenje — nimajo ustreznega standardnega stanovanja 3. PORABA SREDSTEV Posojilo pridobljeno na podlagi tega razpisa se sme uporabljati zlasti za naslednja dela: — za povečanje koristne stanovanjske površine ali števila stanovanjskih prostorov — za predelavo nefunkcionalnih stanovanj — za zgraditev oziroma posodobitev sanitarij — za posodobitev ogrevanja ter izboljšavo izolacije. Najdaljša doba vračanja posojila je 15 let s 4% obrestno mero. 4. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV POSOJILA Upokojenec, ki želi dobiti posojilo za prenovo, modernizacijo in adaptacijo stanovanja oziroma hiše, mora v razpisanem roku oddati dokumentirano vlogo. Vloga mora vsebovati zlasti naslednje podatke: — število družinskih članov, ki skupaj z upokojencem-prosil-cem uporabljajo stanovanje oziroma hišo, — potrdilo o višini pokojnine v letu pred tem javnim razpisom, — dokaz, da je prosilec lastnik stanovanja oziroma hiše ali imetnik stanovanjske pravice (zemljiško-knjižni izpisek), — predračun za dela, ki jih želi opraviti v stanovanju oziroma hiši, — izjavo, kako bo zagotovil 30-odstotno lastno udeležbo, — potrdilo o priglasitvi del na Sob. Po potrebi so lahko predloži tudi druga dokumentacija. Izpolnjene, z zahtevano dokumentacijo opremljene vloge pošljite na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje, šaleška 19/a, Titovo Velenje in sicer v razpisanem roku, to je do 22. marca 1986. Izidi javnega razpisa bodo znani najkasneje v roku 60 dni po zaključku javnega razpisa. Upravičenci, ki jim bo dodeljeno posojilo, pa tudi tisti, katerih vloge bodo zavrnjene, bodo o tem pismeno obveščeni. Dodeljeno posojilo mora upokojenec izkoristiti najkasneje v 12 mesecih po sklenitvi posojilne pogodbe. Po izteku roka iz prejšnjega odstavka izgubi upokojenec pravico do porabe neizkoriščenega dela odobrenega posojila. Hkrati obveščamo prosilce za solidarnostna stanovanja, da je bil povprečen mesečni čisti osebni dohodek delavcev v SR Sloveniji v letu 1985 po podatkih Zavoda SRS za statistiko 54.987 din. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje 11. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 4/83) SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE objavlja XII. RAZPIS posojil iz združenih sredstev vzajemnosti iz čistega dohodka TOZD in delovnih skupnosti Razpoložljiva sredstva v višini 100.000.000 din se namenjajo za kreditiranje graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni in zasebni lastnini. I. Na razpisu za posojila iz združenih sredstev lahko sodelujejo: — delavci, ki združujejo delo v temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim va-čevanjem za stanovanjsko graditev ali z vezavo lastnih sredstev, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo ter rešujejo svoj stanovanjski problem v kraju zaposlitve ali v kraju, od koder se dnevno vozijo v OZD (ima organiziran avtobusni prevoz); — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem v banki ali z vezavo lastnih sredstev za pridobitev stanovanjskega posojila; — upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki ali z vezavo lastnih sredstev pridobijo stanovanjsko posojilo, pravico do posojila uveljavljajo po domicilnem principu. 1. Pri izračunu posojila za graditev stanovanjske hiše in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš je določena cena m' stanovanjske površine za leto 1984, ki znaša 103.884,— din/m1. 2. Poprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v SR Sloveniji je v letu 1984 znašal 54.987 din. 3. Obrestna mera za posojila iz sredstev vzajemnosti je 5 % letno. Doba odplačila posojil — za družbeno izgradnjo je do 10 let — za individualno izgradnjo do 19 let, s tem, da mesečna anuiteta za odobreno posojilo ne more biti nižja od t.500.— din. 4. Glede tehnike poslovanja in drugih določil,*ki so navedena v razpisu, veljajo določila pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, štev. 4/83). II. Kreditiranje graditve, pridobitve (nakupa) in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti: 1. delavci lahko dobijo posojilo za pridobitev (nakup) graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, če: — so že pridobili pravico do posojila na podlagi namenskega varčevanja ali vezave lastnih sredstev, — niso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem, lastniki vseljivega primernega stanovanja ali stanovanjske hiše ali imetniki pravice uporabe primernega družbenega stanovanja, — predlože kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, — predlože gradbeno dovoljenje oziroma dokazilo priglasitvi del z opisom del in predračunom, — imajo stanovanjsko hišo, zgrajeno do III. gradbene faze (pokrit objekt brez vzidanih oken), — bodo s prenovo povečali stanovanjsko površino v okviru stanovanjskih normativov ter izvajali tiste posege, ki izboljšujejo stanovanjske razmere, vendar ne sodijo v redno vzdrževanje. 2. Posojila za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oziroma stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje v dveh letih po dodelitvi stanovanjskega posojila. V tem primeru skleneta Samoupravna stanovanjska skupnost in delavec pogodbo, s katero določita medsebojne pravice in obveznosti. Če delavec ne izprazni stanovanja v roku, ki je določen s pogodbo, dospe kredit po izteku roka za izpraznitev stanovanja takoj v celoti v plačilo. Vsak upravičenec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik in drugi akti stanovanjske skupnosti, posojilo za standardno stanovanje za 4-člansko družino 70 m\ če pa je dejansko število članov večje od štirih, se standardna stanovanjska površina poveča za 15 m' na člana, vendar največ 90 m;. Prednost za posojilo po tem pravilniku ima dilavec, ki : — je sam ali njegova družina v težkem zdravstvenem stanju ali težkem materialnem stanju. — ima stanovanjsko hišo zgrajeno v višji gradbeni fazi, — ima slabe stanovanjske razmere — kupuje ali £radi stanovanje oziroma stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje. III. Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi za pridobitev (nakup), graditev in prenovo je odvisna od: — razmerja med višino poprečnega mesečnega dohodka na člana njegove družine za zadnje tri mesece v primerjavi s povečanim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu. Delavec dobi posojilo po naslednji lestvici : Čl maša mesečni skupni čisti dohodek na člana družine (gospodinjstva) v primerjavi s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu v SRS v preteklem letu Pripada delavcu posojilo v odst. od cene stanovanja največ do do 50 % 40% od 51 v. do 75'/. 35% od 76% do 100% 30% od 101% do 120% 25% nad 120% 20% IV. Na natečaj lahko kandidirajo le tisti, ki predlože: — dokazilo o zaključenem namenskem varčevanju pri banki, — opis stanovanjskih razmer, — kupoprodajno pogodbo, če kupuje etažno stanovanje ali predpogodbo, — gradbeno dovoljenje, če gradi stanovanjsko hišo oziroma jo prenavlja — potrdilo o dohodkih družine v zadnjih treh mesecih, — izjavo o vseh prejetih posojilih. Natečaj za posojilo traja do vključno 22. marca 1986. Prijave na natečaj, prispele po tem datumu in prijave brez navedene dokumentacije ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema po sklepu komisije LJUBLJANSKA BANKA - TEMELJNA BANKA VELENJE - Oddelek stanovanjsko kfimunalnega kreditiranja Titovo Velenje, Rudarska 3, kjer lahko udeleženci dobijo podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem. Vloge bo pregledala komisija in pripravila predlog za odobritev oziroma zavrnitev vlog za posojila iz združenih sredstev. Sklepe o odobritvi ali zavrnitvi vloge za najem posojila bo sporočila vsem udeležencem natečaja Ljubljanska banka — Temeljna banka Velenje najkasneje 60 dni po zaključku natečaja in sklenila z udeleženci natečaja, ki bodo uspeli na natečaju, posojilne pogodbe. Komisija za razdeljevanje kreditov iz sredstev vzajemnosti Predsednik Jože Kandolf, s. r. 856-151 . w , 856-756 inšpektor! 855-450 Vprašanje: Zakaj VEKOS ne čisti nove ceste v KS Paka? Za to opravilo ima naročilnico! Komunalni in cestno prom. inšpektor: Delovna organizacija VEKOS, TOZD Komunalna oskrba, ni dobila naročilnice s strani KS Paka, oziroma tov. Hribarjeve za čiščenje te ceste. Vprašanje: Kakšna je priznana cena za pregled plinskih trošil? Tržna inšpekcija: Cena pregleda plinskih trošil (štedilnikov na plin), ki jo zaračunava samostojni obrtnik znaša 2090 din. V to ceno je vključen sam pregled trošila npr. plinskega štedilnika, ki ni vgrajen v element, v znesku 1.250 din, obisk na domu v znesku 650 din ter 190 din prometnega davka. Obisk na domu izven mesta do 15 KM znaša 750 din in za vsak prevožen kilometer 34,30 din, obisk nad 15 kilometrov pa je 1050 din in že omenjena cena prevoženega kilometra. Vse dodatne storitve zaračunava obrtnik po ceniku, ki je izdelan na podlagi normativov. Pri pregledu računov nismo zasledili, da bi obrtnik zaračunaval višje zneske. Cena za tovrstne preglede, ki so po predpisih obvezni za vse uporabnike plinskih trošil, so primerljive z cenami v drugih občinah. Sindikalni šport Prvenstvo v veleslalomu Golte Državno prvenstvo pionirjev in pionirk v slalomu, veleslalomu in smuku Komisija za rekreacijo, oddih in delavske športne igre pri občinskem svetu zveze sindikatov je v sodelovanju z velenjskim smučarskim klubom na Golteh pripravila občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Za tekmovanje se je prijavilo kar 170 tekmovalcev. Rezultati: ženske nad 40 let: 1. Milka Šinkovec (Gorenje GA), 2. Marica Mogilnicki (Gorenje NO); od 31 do 40 let: 1. Marija Petrej (ERA Velepro-daja), 2. Natalija Crešnik (Zdravstveni center),' 3. Ida Jud (EKO), 4. Silva Silovšek (LB), 5. Silva Ravnjak (TEŠ), 6. Vitka Hernaus, 7. Darinka Silovšek (obe Gorenje GA), 8. Zora Valenčak (Gorenje NO), 9. Slavica Verko (Vegrad), 10. Katarina Pleša (Zavod za urbanizem) in 11. Ana Du-cman (Gorenje-Servis); do 30 let: 1. Danica Urbane (Gorenje GA), 2. Metka Vrhnjak (Gorenje NO), 3.. Marjana Šipuš (Modni salon), 4. Tatjana Uratnik (Vegrad), 5. Štefka Horvat (REK DSSS), 6. Milena Grudnik (TUŠ), 7. Milena Jan (Gorenje NO), 8. Brigita Kljajič (Gorenje Servis), 9. Renata Zupančič (REK DSSS) in 1Q. Dragica Meh (Gorenje Servis). Moški — nad 50 let: 1. Venčeslav Tajnik, 2. Rudi Ževart (oba REK DSSS), 3. Marjan Žolnir (Zdravstveni center), 4. Vlado Detela (Društvo upokojencev), 5. Stane Forneci (RLV II), 6. Rudi Satler (Društvo upokojencev), 7. Stanko Zorko (Gorenje DSSP), 8. Jure Mogilnicki (Gorenje GA), 9. Božo Uranjek (TEŠ) in 10. Martin Vide- Elektra—Slovan 91:95 Soštanjski kadeti bi v 3. kolu skoraj presenetili. Kljub dokaj dobri igri, pa so s porazom proti Slovanu najbrž zapravili priložnost za nastop v finalu republiškega prvenstva. Elektra je v prvem polčasu že vodila za 6 točk, vendar so pred odmorom njeni igralci ponovili staro napako in popustili tako v obrambi kot napadu. Slovan je tako dosege) 12 točk, Elektra le 3 in polčas so dobili gostje z 49:46. V začetku drugega polčasa so domačini še izenačili, gostje pa so si nato hitro priborili prednost 6 točk. Ne glede na to bi Elektra z nekoliko športne sreče ob koncu tekme lahko tudi zmagala. Za Elektro so nastopili: Pinter 1, Zdovc, Mrzel 25, Gojevič 4, Oman, Vinkovič 19, Purnat, Ocepek 2, Vovk 31, Brešar 9 in Pejovnik. M. Letonje tič (RLV Mehanizacija); od 14 do 50 let: I. Jože Silovšek (ERA Veleproda-ja), 2. Janez Dolane (TEŠ), 3. Branko Blagotinšek (Gorenje DSSP), 4. Teo-bald Zorko (Gorenje GA), 5. Marjan Pusovnik (Vekos), 6. Alojz Bole (TEŠ), 7. Jurij Veršec (Gorenje NO), 8. Herman Alič (RLV II), 9. Gvido PTemelč (Vegrad), 10. Ivan Stradov-nik (Gorenje Servis) itd.; od 13 do 40 let: 1. Drago Tamše (RLV Mehanizacija), 2. Srečko Pirih (Gorenje DSSP). 3. Franjo Juyan (Zavod za urbanizem), 4. Stane Tinaver (TEŠ), 5. Gregor Fortin (RLV II), 6. Vlado Pinter (Gorenje Servis), 7. Bojan Godec (Gorenje GA), 8. Branko Strgar (Vekos), 9. Marjan Pokleka (TEŠ), 10. Franc Zakrajšek (EKO) itd.; do 30 let: I. Aleš Pušnik (Gorenje GA), 2. Drago Krenker (Gorenje DSSP), 3. Bojan Naraločnik (Gorenje GA), 4. Alojz Zupane (RLV Mehanizacija), 5. Zdenko Purnat (Gorenje Servis), 6. Drago Rošer (RLV II), 7. Roman Drev (TEŠ), 8. Darko Kaisesberger (Gorenje DSSP), 9. Jaka Pristušek (Vegrad), 10. Niko Rabič (EKO) itd. Ekipno — ženske: 1. Gorenje GA (Urbane, Herman), 2. Gorenje NO (Vranjek, Valenčak), 3. Vegrad (Uratnik, Verko) in 4. REK SOZD DSSS (Horvat, Zupančič); moški: 1. Gorenje GA (Pušnik, Zorko, Naraločnik), 2. Gorenje DSSP (Blagotinšek, Krenker, Pirih), 3. REK - TEŠ (Dolane, Bole, Drev), 4. REK RLV Mehanizacija (Tomič, Zupane, Camlek), 5. REK RLV Klasirnica (Arlič, Rošer, Fortin) itd. Uspešni na Teku treh dežel Letošnjega tradicionalnega množičnega Teka treh dežel se je udeležilo tudi enajst smučarskih tekačev iz Titovega Velenja. V konkurenci 1.300 tekačev iz Avstrije, Italije in Jugoslavije so se v svojih kategorijah uvrstili zelo dobro, sicer pa na tem 30 kilometrskem in zelo zahtevnem teku velja, da je zmagovalec vsak, ki ga zmore. Letos je bil tek še posebej zahteven, saj ga je otežilo še slabo vreme. Kljub temu pa so tako tekmovalci, kot rekreativci pokazali izredno voljo, znanje in vzdržljivost. Organizacija je bila tudi tokrat odlična, kar je le še pripomoglo k prijetnemu in prijateljskemu vzdušju. Iz Titovega Velenja so se teka udeležili Ivo Avberšek, Ivč Kotnik, Marko Primožič, Martin Tajnikar, Tone Vovk, Vili Skok, Silvo Cerjak, Jože Tomažič, Gvido Stres, Hinko Jerčič in Peter Ficko. H. J. Občinsko strelsko prvenstvo Strelska družina Mrož je pod pokroviteljstvom občinske zveze teles-nokulturnih organizacij pripravila občinsko prvenstvo za pionirje in pionirke v streljanju z zračno puško. Na prvenstvu je nastopilo 60 pionirjev in 30 pionirk, ki so si nastop zagotovili na predhodnih razrednih tekmovanjih. Rezultati: pionirji — ekipno: 1. Bi-be Röcka I, 2. Antona Aškerca I, 3. Bratov Mravljakov I, 4. Veljka Vlaho-viča I, 5. Gustava Šiliha I, 6. Bibe Röcka II, 7. Karla Destovnika-Kajuha I, 8. Bratov Mravljakov II, Mihe Pintar-ja-Toleda I, 10. Veljka Vlahoviča II itd.; posamezno: 1. Simon Veternik (AA), 2. Aleš Žučko (GŠ), 3. Boštjan Zajec (BR), 4. Cesar Franc (BM), 5. Grega Cvet (AA), 6. Franc Hrastnik (BR), 7. Anton Kanduti (BR), 8. Uroš Sablatnik (BM), 9. Branko Lah (W), 10. Zlatko Grudnik (BR) itd.; pionirke — ekipno: 1. Gustava Šiliha, 2. Bibe Röcka II, 3. Antona Aškerca, 4. Bibe Röcka II, 5. Veljka Vlahoviča I, 6. Karla Destovnika-Kajuha I, 7. Veljka Vlahoviča II, 8. Karla Destovnika-Kajuha II in 9. Veljka Vlahoviča III; posamezno: 1. Sofija Tolmač (GŠ), 2. Nana Brezovnik (AA — Slovenj gradeč), 3. Urška Bandaio (GŠ), 4. Alen-ka Toplak, 5. Janina Erhart (obe BR), 6. Natalija Milovanovič, 7. Brigita Horvat (obe BR), 8. Jana Miklavžina (BR), 9. Alesandra Potočnik (GŠ), 10. Irena Polko in Vesna Toplak (obe BR) itd. Kegljanje Uspešni tudi v Mozirju V boju za vrh prvenstvene razpredelnice so kegljači Šoštanja dosegli pomembno zmago na enem najtežjih gostovanj v Mozirju. Rezultat je bil 5.022:4.995 za goste. V Mozirju so nastopili: Komljenovič 881, S. Fidej 852, Glavič 850, Sotler 834, Rajšter 830 in Križovnik 775. Karate Lep uspeh v Črnučah Na turnirju pionirk in pionirjev v karateju v Črnučah je nastopilo 100 najboljših tekmovalcev iz Slovenije in Hrvatske. Med vsemi so bili najuspešnejši mladi karateisti velenjskega kluba, saj so osvojili kar pet medalj. Pri pionirkah od 6—9 let je zmagala Tabakovičeva, pri pionirkah od 9—12 let je bila Sinanovičeva tretja, zmagal je tudi Kauzar pri pionirjih od 9—12 let, pri pionirjih od 13—15 let je bil Dominkovič drugi, zmagali pa so tudi pionirji od 9— 12 let v ekipni razvrstitvi. Rokomet Kadeti Šoštanja drugi Sklenjeno je območno prvenstvo kadetov v rokometu. Prvo mesto je osvojila odlična ekipa celjskega Aera, IZSILJEVAL PREDNOST V četrtek, 27. februarja, malo pred pol deveto uro je voznik kolesa z motorjem Stanko Bizjak na Stanetovi cesti v Titovem Velenju izsiljeval prednost vozniku osebnega avtomobila MB 185-548 Milanu Verbotnu. Prišlo je do trčenja pri čemer je dobil Stanko Bizjak lažje telesne poškodbe. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR V svojem stanovanju je 26. februarja okoli polnoči razgrajal vinjeni Luka C. Grozil je tudi ženi. Posredovati so morali miličniki. 28. februarja nekaj po polnoči pa so morali miličniki posredovati v dežurni ambulanti zdravstvenega doma, kjer je razgrajal vinjeni Dobroslav P. V Smartnem ob Paki je'naslednjo noč v zasebnem stanovanju razgrajal Zoran Š. Tudi v tem primeru so morali posredovati miličniki, ki so močno vinjenemu Na Golteh bo te dni znova zelo živahno, saj bo smučarski klub Velenje v petek, soboto ter nedeljo izvedel državno prvenstvo v slalomu, veleslalomu in smuku za pionirje ter pionirke. Približno ISO tekmovalcev je medtem že prišlo na lepa smučišča na Golteh, saj so včeraj smukači imeli že prvi Smučarski teki Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov in ZTKO občine Velenje sta pripravili občinsko in sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih. Na progah v Šentilju se je pomerilo 80 tekačev v vseh kategorijah. Najboljšim so podelili priznanja in medalje, posebne plakete pa so podelili delovnim organizacijam z najštevilčnejšo udeležbo. Zmagovalci v posameznih kategorijah — pionirji: Milan Glinšek, pionirke: Bojana Pustinek, mlajše mladinke: Jelka Pustinek, starejše mladinke: Martina Rednak, pri ženskah so v posameznih kategorijah zmagale Slavica Poznič, Edita Jerčič, Stanka Kolma-nič in Milica Kovač, pri mladincih je bil najboljši Robi Goličnik, pri moških pa so bili v štirih razredih najboljši Stane Zager, Ivč Kotnik, Hinko Jerčič in Peter Ficko. Ekipa Šoštanja se bo v zadnjem, 11. kolu, prvega dela tekmovanja pomerila z drugouvrščeno ekipo Ingra-da. Srečanje na kegljišču termoelektrarn se bo pričelo ob 16. uri. Kegljači seveda vabijo čimveč navijačev, da jim z navijanjem pripomorejo še k enajsti zaporedni zmagi. ki je tudi najboljša v Sloveniji. Mladi Šoštanjčani so pod vodstvom trenerja Štefana Kaca osvojili drugo mesto in se poleg zmagovalca uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Med sedmimi ekipami so bili pionirji Šoštanja šesti. Za kadete so nastopali : Stropnik, Ojsteršek, Dremelj, Jančič, Svečko, Rauter, Kac, S. Frankovič, Razbornik in Ov-niček. Veleslalom za najmlajše Zveza telesno-kulturnih organizacij občine Velenje pripravlja tekmovanje v veleslalomu za najmlajše. Nastopijo lahko deklice in dečki rojeni leta 1977 in mlajši. Tekmovanje bo 16. in 23. marca ob 10. uri na smučišču v Šaleku. Obakrat bosta na vrsti dve tekmi, prijave pa bodo sprejemali pol ure pred pričetkom. V vsaki tekmi posebej bodo najboljši prejeli medalje in diplome, pokal za najboljšega pa je namenjen tekmovalcu iz katerekoli kategorije na podlagi seštevka točk treh uvrstitev. Ob proglasitvi zmagovalca bodo žrebali tekmovalce in jim dali darila velenjskih delovnih organizacij in obrtnikov. Štartnina je 300 dinarjev, ki je člani smučarskega kluba Velenje ne plačajo, v primeru slabih snežnih razmer v Sa-leku pa bodo tekmovanja na Golteh. Zoranu priskrbeli primerne prostore za istreznitev. Kršitvam v zasebnih stanovanjih se je prejšnji teden pridružil še Blažko Č. Nedeljsko popoldne si je popestril z razbijanjem po vratih sosedov. Enega pa je pri tem tudi napadel. VLOM V SKLADIŠČE IN V AVTO Če bi hoteli zabeležiti vse tatvine, ki jih odkrijejo po naših trgovinah, bi nam zmanjkalo prostora. Občanom pa velja le opozorilo: s takšnimi nepridipravi imajo trgovke veliko izkušenj in zares ne velja poizkusiti. Omenimo pa vlom v osebni avtomobil, ki je bil parkiran na Šercerjevi 15. Neznanec je iz njega odnesel avtoradio. Velenjski miličniki pa so prejšnji teden zabeležili še en vlom. Neznanec je v skladišču Civilne zaščite demontiral motor z naprave za prezračevanje. ^trening, trenirali bodo tudi danes, jutri (petek) ob 10. uri pa se bodo pionirji v smuku preiskusili že zares, pionirke pa ob 11.30. V soboto bodo vozili VELESLALOM. Pionirke bodo šle na prono ob 10. uri, pionirji pa ob 12. V nedeljo bo na sporedu še zadnja disciplina, SLALOM. Prvi tek za pionirke bo ob 9.30, za pionirje ob 10.30, drugi tek za pionirke ob 12. in za pionirje ob 13. Uradno bodo to državno prvenstvo odprli v petek ob 17. uri v dvorani kulturnega doma v Mozirju. Ravter drugi Konec tedna je bilo na Kobli republiško prvenstvo za starejše pionirje v slalomu in veleslalomu. V slalomu sta se zelo izkazala Miran Ravter z drugim mestom in Jani Živko z 20. mestom, oba člana velenjskega smučarskega kluba. Živko je namreč na tekmovanju sodeloval kljub temu, da je še mlajši pionir, 29. pa je bil Matej Robič. V veleslalomu je bil Ravter 14., Darja Ravnjak 31., Matej Robič pa Smučarski skoki' Na skakalnici pri gradu je bilo v soboto zelo živahno. Na tretjem tekmovanju za pokal Titovega Velenja je nastopilo 57 skakalcev iz številnih slovenskih klubov, žal pa so manjkali najboljši domači skakalci, ki so nastopili na tekmah v tujini. Med skakalci namreč ni bilo Pušnika, Goloba in Miheliča. Pokal Titovega Velenja je zanesljivo osvojil Globočnik iz Kranja, ki je že v prvi seriji s 53 metri izenačil rekord skakalnice Iztoka Goloba. Tudi v končni uvrstitvi je zmagal Globočnik, pred klubskima tovarišema Škerjancem in Benedikom, četrti je bil Tamše in peti Centrih z Ljubne-ga- Po tekmovanju so organizatorji povabili vse skakalce, ki so skočili več kot 45 metrov, k še enemu skoku za rekord skakalnice. Globočnik je bil tokrat še boljši. Skočil je 53,5 in s tem dosegel rekord skakalnice. Velenjski skakalci nameravajo skakalnico še letos prevleči s plastično maso, v prihodnjih letih pa ob njej načrtujejo izgradnjo nove 70 — metrske skakalnice in s tem bi ljubitelji skokov v Šaleški dolini prišli še bolj na račun. Smučarsko skakalni klub Velenje se namerava v sezoni 1987—88 potegovati tudi za organizacijo pionirskega prvenstva alpskih držav. V Borovljah v Avstriji je bilo v soboto neuradno evropsko prvenstvo za mladince in pionirje, na katerem sta se izkazala tudi Pušnik in Pogorel- Za »zlato puščico« Strelska družina Mrož je izvedla tekmovanje za »Zlato puščico« tekmovalne skupnosti Slovenj Gradec, na katerem so nastopili strelci iz Titovega Velenja, Slovenj Gradca, Doliča in Mozirja. Zmagal je Franc Trebše, ki je nastreljal odličnih 557 krogov in osvojil regijsko zlato puščico, drugi pa je bil Franjo Žučko. Iz Slovenj Gradca je bil najboljši Kušter na 3. mestu, iz Doliča Sušeč na 13. in iz Mozirja Kolar na 17. mestu. Pohvaliti velja velenjskega pionirja Simona Ve-ternika, kije osvojil odlično 10. mesto v tej konkurenci. Poleg prvih dveh so' si iz Titovega Velenja zagotovili na-stop na republiškem tekmovanju za »Zlato puščico« še Šterman, Perhač in Mirjana Žučko» V Kranju je bilo republiško strelsko tekmovanje invalidov. Najuspešnejši je bil Hinko Boia, ki je v svoji kategoriji zmagal v streljanju s puško in pištolo. V svojih skupinah je Franjo Žučko osvojil 2. mesto, Peter Jo-vanovič tretje in Tone Tratnik peto. Zanesljiv član republiške reprezentance za nastop na državnem prvenstvu v Osijeku je le Hinko Boia. F. Ž. čnik, ki sta bila člana naše reprezentance. Pušnik je bil pri mladincih drugi, Pogorelčnik pa pri pionirjih osmi. Na tekmovanju za O PA pokal v Zvezni republiki Nemčiji je bil najboljši Jugoslovan Golob na 8. mestu, Mihelič pa je bil 17. V nedeljo je bila v Mislinji tekma članov za pokal Cockte. Golob je bil 3. in Mihelič 6. Tekmovanje je štelo tudi za regijsko prvenstvo članov in mladincev. V tej razvrstitvi je pri članih zmagal Golob pred Miheličem. Pri mladincih je bil najboljši Pušnik, od 3. do 5. mesta pa so se uvrstili Tamše, Pogorelčnik in Dolar. Golob, Pušnik in Mihelič bodo v petek odpotovali na tekmo za pokal OPA v Francijo. Na meddruštveni tekmi v Guncljah pri Ljubljani so se pri pionirjih B od 3. do 6. mesta uvrstili Berlot, Špegelj, Ograjenšek in Kaligaro, pri pionirjih C pa je bil Iršič drugi, tretji Špegelj, med desetimi najboljšimi pa so bili še Ivan Lipičnik, Drev, Tomaž Lipičnik in Kunei. Na nočni tekmi v Kisovcu je bil pri mladincih Redniak tretji, pri veteranih pa sta bila Cepelnik in Lahovnik 2. in 4. Na republiškem prvenstvu za mlajše pionirje v Sebenjah se velenjski tekmovalci niso posebej izkazali, saj je bil najboljši Cepelnik na 17. mestu. MILIČNIKI SO ZAPISALI 0 MILIČNIKI Huda prometna nesreča v Lokovici V četrtek, 27. -februarja, se je malo pred 15. uro v Lokovici pripetila zelo huda prometna nesreča, ki je terjala dve življenji, tri osebe pa so bile zelo hudo telesno poškodovane. voznik osebnega avtomobila Golf CE 182-362 Jože Kuder je pripeljal iz smeri Titovega Velenja. Zapeljal je preveč na levo in trčil v nasproti vozeči avtomobil Zastava 850 CE 141-707, ki ga je «««.;; Jože Vačovnik. Trčenje je bi- lo tako silovito, da sta sopotnici v Vačovnikovem avtomobilu Nada Vačovnik (1965) in Cilka Krajnc (1936) posledicam poškodb podlegli na kraju nesreče, hudo telesno poškodovana je bila tudi Ana Krämer (1934) prav tako sopotnica v Vačovnikovem avtomobilu. (Ob zaključku redakcije je bila še vedno v kritičnem stanju.) Hude telesne poškodbe pa sta pri nesreči dobila tudi oba voznika. Smučarski tek za dan žena Zveza telesookulturnih organizacij občine Velenje bo v sodelovanju s krajevno skupnostjo Šentilj in tamkajšnjim društvom prijateljev mladine v nedeljo, 9. marca, ob 10. uri pripravila vsakoletni smučarski tek za dan žena. Tekmovanje bo na tekaški progi v Šentilju, prijave pa bodo sprejemali uro pred začetkom. Teka se lahko udeležijo vse predstavnice nežnega spola ne glede na starost, za vse bo proga dolga 3 kilometre. Prireditelji si želijo čimvečje udeležbe, saj je ta prireditev bolj namenjena druženju in prijateljstvu. Krajani in krajanke Šentilja bodo po teku pogostile vse udeleženke te prijetne prireditve. Nastopilo 39 tekmovalcev Po dveh uspelih sankaških tekmovanjih so člani osnovne organizacije ZSMS iz Šmartnega ob Paki skupaj z zvezo telesnokulturnih organizacij občine Velenje pripravili preteklo nedeljo še tekmovanje v veleslalomu za vse starostne skupine. Tekmovanja na Paulovem bregu v Podgori se je udeležilo 39 tekmovalcev, predvsem članov. Žal je bilo med nastopajočimi zelo malo učencev osnovne Sole bratov Letonje. Pri pionirjih je zmagal Robi Kumer pred Francijem Luknerjem in Tadejem Kolencom. Dragica Šuhel, Sonja Rakun in Lea Železnik so bile najbolje uvrščene mladinke, pri članih pa je najhitreje privijugal skozi vratca Janko Koren, drugi je bil Franc Kor-ber, tretji pa Boštian Pečnik. Najmlajši udeleženec tega tekmovanja v veleslalomu je bil pet in pol letni Gaber Podgoršek iz Podgore. nas cas radio velenje *es* vi ca 27. 2. 1986 naslov — izvajalec 1. PAPA CHICO — Tony Esposito 2. TOUCH BY TOUCH - Joy 3. ATTENCIONE GO GO RADIO — Bernie Paul 4. CAUSE YOU ARE YOUNG - C. C. Catch 5. SAY YOU NEVER - Lian Ross 6. LONELY NIGHTS - Colours 7. CELEBRATE - Savage 8. BOLERO — Fancy 9. CHARLENE — Roxanne 10. ARABIAN NIGHT - The Parallel lines ----Xg-.. Moj predlog Moj naslov _ t Globočniku pokal in rekord