Ptuj, petek, 25. novembra 2005
letnik LVIII • št. 85 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Sport
Nogomet • Predstavljamo nogometno šolo NK Aluminij
Stran 19
Foto: M. Ozmec
Po mestni občini
Ptuj • Četrtna oblast se je zaradi nemoči sesula
Stran 3
Od tod in tam Ptuj • V Ljubljano protestirat tudi delavci s Ptujskega
Stran 2 Po naših občinah Trnovska vas • Sodišče v prid občinskega sveta
Stran 4
Kultura	Po naših občinah	Sport
Ptuj • Sto petdeset	Ormož • Uprava	Nogomet • Tudi
let pihalnega	pripravila argumente	brez enajsterice do
orkestra	za ohranitev	zmage
Stran 12 celovitosti občine
Stran 9
Politika
Ptuj • Lucijevo slovo od lokalne politike Stran 11
Stran 15
9770040197060
Ptuj • SemoUč in Utroša o sobotnem protestnem shodu
V Ljubljano tudi delavci s Ptujskega
"V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo odločno proti enotni davčni stopnji, proti zniževanju bolniških nadomestil, proti odpravi kolektivnih pogodb, skratka odločno smo proti zmanjšanju delavskih pravic," je na novinarski konferenci v Ptuju v ponedeljek, 21. novembra, poudaril predsednik ZSSS Dušan Semolič.
Zaradi nestrinjanja s takimi predlogi vladinih reform se bodo vsi slovenski reprezentativni sindikati zbrali v soboto, 26. novembra, na množičnem protestnem shodu v Ljubljani je na tiskovni konferenci v sindikalnem domu Franca Krambergerja v Ptuju minuli ponedeljek, 21. novembra, poudaril predsednik ZSSS Dušan Semolič.
"Če bi se davek na dodano vrednost dvignil tako, kot predlaga vlada na enotnih 20 %, bi se za 11,5 % podražili osnovni življenjski artikli, prehrana, zdravila in komunalne storitve. To pa bi pomenilo, da bi podražitev izjemno prizadela predvsem najnižji, delavski razred in upokojence, oziroma vse tiste, ki imajo plačo ali pokojnino nižjo od 100 tisočakov, saj bi se njihov že tako slab standard drastično znižal," zatrjuje Semolič.
Uvedba enotne davčne stopnje pa bi po njego-
Uvodnik
vih besedah zmanjšala tudi konkurenčno sposobnost nekaterih panog pri nas, predvsem trgovske stroke:
"Italijani imajo na prehrambene artikle 4-odstot-ni davek, Avstrijci 10, to pomeni, da bi se Slovenci spet raje odpravljali po nakupih v ti dve sosednji deželi, saj bo tam prehrana bistveno cenejša. S tem ne bodo prizadete le trgovine, ampak vsa živilsko-prede-lovalna industrija, v kateri je zaposlenih prek 22.500 delavcev in bi bili v tem primeru resno ogroženi. Prav tako bi bili prizadeti tudi kmetje, pa gostinstvo in turizem. Medtem ko večina držav zmanjšuje davčno stopnjo na teh področjih, da so lahko bolj konkurenčni, pri nas dela vlada ravno v obratni smeri."
Skratka Semulič je trdno prepričan, da so predlagatelji reform prehitri, saj so predlagali nekaj, česar niso
Sobota, ki opominja
Še preden se je pričel dialog o reformah, so se "zgodili" štirje sindikati. Delavcem so se pridružili upokojenci, študenti. Čeprav so ekonomske in socialne reforme nujne, da bi Slovenija dosegla večjo konkurenčnost, da bi se povečalo število delovnih mest in na koncu tudi blaginja, potem ko bo nekaj časa napeto, se še doslej ni slišala jasna beseda. Predsednik vlade bi ljudstvu moral odkrito povedati, kaj reforme prinašajo. Eno je zmagati na volitvah, drugo vladati.
Zdaj pa se dogaja to, da se od časa do časa oglasi eden vladnih reformatorjev, ki to in ono stvar pojasnjuje na sebi znan način. Predvsem pa manjkajo izračuni. Sindikati in nekateri drugi so jih opravili sami: enotna davčna stopnja ima lahko hude posledice za socialno državo, tudi zdravstvena reforma v taki obliki, kot je predlagana. Ni še bilo slišati tudi besed, da bo Slovenija kljub reformam ostala socialna država. Pri vsem tem se zdi, kot da naši politiki ne bi živeli v Sloveniji, ne bi poznali razmer in posledic presajanja modelov reform, ne da bi upoštevali naše značilnosti. Sindikati razpolagajo s podatki, koliko delavcev v Sloveniji zasluži le toliko, da ne stradajo, upokojenci poznajo svoje, veliko med njimi prejema pokojnino nižjo od sto tisoč tolarjev, premalo je štipendij. Stečajev je vedno več, »stečaj« pa na nek način pomeni tudi udejanjanje referendumske volje o nedeljskem delu trgovin, če bo samo v Mercatorju delo izgubilo 500 delavcev. Vzeti delavcu na bolniški še tistih nekaj fičnikov, s katerimi bi se lahko zdrav vrnil na delovno mesto, kjer je zbolel (tudi zaradi tega, ker današnji delodajalci vidijo samo dobiček, ne dajo pa nič na delavca), je absurdno. Kaj pomeni ukinitev dodatka na delovno dobo pri starejšem delavcu? Za več tisočakov nižjo plačo, in to pred odhodom v pokoj.
Tisti, ki o reformah govorijo, teh problemov nimajo. Njihovi osebni dohodki so visoki, zmanjšanje njihove plače za nekaj vijoličastih se jim ne bo poznalo, krepko pa tistemu s sto tisočaki že en sam vijoličasti. Tudi zato je potreben dialog s sindikati. Lahko bi se sicer začel drugače, ne na cesti, a je hkrati opomin, kako se z ljudmi ne dela. Ko gresta na ulico delavec in študent, so lahko posledice zelo hude.
Majda Goznik
Foto: M. Ozmec
Dušan Semolič: "Prepričan sem, da bodo politiki razumeli naše sporočilo, sicer nam ostajajo še drugi vzvodi."
popolnoma preverili v praksi in pomislili na dejanske posledice. Z enotno davčno stopnjo je že tako.
Tudi sekretar ZSS Milan Utroša je izrazil ogorčenje nad enostransko predlaganimi ukrepi vlade: "Vprašujem se, čemu v vladi ploskajo takim ukrepom, ko pa tudi sami vedo, da prinašajo narodu le poslabšanje razmer na celi črti. Prav zaradi tega sem prepričan, da gre bolj za razreševanje kadrovskih težav in diskreditiranje tistih, ki ne pihajo v isto smer."
O shodu v Ljubljani, ki naj bi bil po vseh napo-
Foto: M. Ozmec
Milan Utroša: "Pripravljamo najbolj množične demonstracije delavcev in študentov v tej državi od njene ustanovitve ... "
vedih eden največjih doslej v zgodovini Slovenije, pa je Utroša dejal:
"Pripravljamo najbolj množične demonstracije delavcev in študentov od ustanovitve te države. Prvič se je zgodilo, da smo stopili skupaj vsi največji reprezentativni sindikati, ki pokrivamo prek 90 % vseh članov sindikalnih organizacij. Poleg ZSS se protestnemu shodu pridružujejo tudi sindikati Pergam, Konfederacija 95, Neodvisnost, šolski sindikati SVIZ, pa sindikati delavcev socialnega varstva, novinarski in policijski sindikati, sindikat delavcev v zdravstvu in univerze.
Z nami sta tudi študentska in dijaška organizacija, zadnje dni pa prihajajo še številna druga sporočila o podpori našim zahtevam in o pridružitvi na shodu v Ljubljani. Vlada mora prisluhniti našemu protestu, kajti če je na nogah skoraj vso delavstvo, študentje, šolstvo, zdravstvo ter celo policija in novinarji, potem je dejstvo, da je v tej državi nekaj hudo narobe.
Podporo imamo tudi v mednarodnem merilu, saj je naš protest že podprla Evropska konfederacija sindikatov, ki nas vzpodbuja, naj vztrajamo, saj se v nasprotnem primeru lahko pripeti "sistem padajočih domin! Slovenija, ki je bila vse do nedavnega simbol urejene socialne države, ne sme dopustiti, da bi se razvoj obrnil v obratno smer."
Najbolj množičnega protestnega shoda v zgodovini samostojne Slovenije se bodo udeležili tudi številni delavci, sindikalisti iz šir-
šega ptujskega območja, je zatrdil Boris Frajnkovič, sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ptuj, saj se bodo v Ljubljano odpravili z več avtobusi, o vsem pa bodo dobili še podrobnejša navodila.
O tem, kaj želijo vsi omenjeni udeleženci s protestnim shodom doseči, pa je Dušan Semo-lič ob koncu dejal:
"V Zvezi svobodnih sindikatov in v vseh drugih sredinah, ki se bomo udeležili protestnega shoda, smo trdno prepričani, da bodo politiki razumeli našo sporočilo in začeli drugo pot, bolj sprejemljivo. Če ne, zagotovo ne bomo ostali križem rok, kajti ostajajo nam še drugi vzvodi kot referendumi in navsezadnje so tu še drugi, posledično tudi stavke. Želimo in moramo dokazati, da je vlada v tem primeru zares na krivi poti."
M. Ozmec
Sv. Tomaž • Ob novem državnem prazniku
Obeležili dan Rudolfa Maistra
Osrednja proslava ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, ki smo ga letos prvič obeležili, je v občini Ormož potekala minulo sredo, pri Sv. Tomažu, pred spomenikom generalu Maistru.
Proslavo je organiziralo Prleško društvo generala Rudolfa Maistra, ki deluje na območju upravnih enot Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož. Kot poverjenik društva za območje ormoške občine je zbranim spregovoril Franc Krnjak, ki je v svojem nagovoru orisal dogodke s 23. novembra 1918, ko je »general Maister s svojimi prostovoljci v največji tajnosti bliskovito in odločno napadel mariborske avstrijske vojašnice s trdovratno zeleno gardo. Vojaški uspeh ga je nato gnal osvobajat severni del dežele, zasedel je Špilje in slovensko narodnostno mejo vse do Radgone. Njegov zvesti vojak poročnik Franjo Malgaj pa je zasedel Mežiško dolino in Pliberk ter Velikovec na Koroškem. Žal so bile nekatere žrtve zastonj, saj se je usoda ob podpisu mirovnega sporazuma nesrečno poigrala s koroškim kakor tudi z delom
štajerskega življa. Maistrovo sporočilo je bilo nedvomno jasno in je prišlo do prave veljave po več kot sedemdesetih letih.« Povedal je še, da domovinsko vzgojo, ki jo širijo med prebivalci Slovenije, še posebej med mladim rodom, želijo vpeti v šolski sistem kot obvezen predmet pri vzgoji mladega človeka. Na mlade je svoje upe naslovil tudi mag. Milan Lovrenčič, predsednik zveze društev generala Rudolfa Maistra. Poudaril je, da je potrebno, da preučujemo zgodovino, da se seznanimo s tem, kaj se je zgodilo leta 1918, 1941 in 1991, saj kdor ne pozna preteklosti, ne bo uspešen v prihodnosti. Društvo deluje že deset let in poskuša ozavestiti družbo, da se je dolžna s spoštovanjem in spominom oddolžiti svojim velikim možem. V imenu veteranov vojne za Slovenijo je zbrane pozdravil Miran Fišer, dobrodošlico pa jim je zaže-
lel tudi predsednik KS Sv. Tomaž Mirko Cvetko. Proslavo so s kulturnim programom zaokrožili učenci OŠ Tomaž pri Ormožu.
Prleško društvo generala Rudolfa Maistra je v počastitev prvega državnega praznika dneva Rudolfa Maistra organiziralo več proslav. Istočasno s proslavo pri Sv. To-
mažu je potekala proslava in položitev cvetja pri spomeniku generalu Maistru ter položitev cvetja na grob Maistrovih borcev na pokopališču v Gornji Radgoni; odprta pa je tudi razstava Boji za severno mejo1918-1919 na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru.
vki
Zbranim je spregovoril mag. Milan Lovrenčič, predsednik zveze društev generala Maistra, ki jih v Sloveniji deluje že osem.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tedniii je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Odstopili predsednik in štirje člani Mestne četrti Ljudski vrt
Cetrtna »oblast« se je zaradi nemoci sesula
Največja mestna Cetrt v MO Ptuj, Ljudski vrt, je te dni ostala brez vodstva. Z 22. novembrom so odstopili predsednik sveta MC Stojan Žižek, podpredsednik Boštjan Florjančič, sočasno pa tudi člana sveta Milan Ostrman in Valter Pliberšek, medtem ko je Matevž Cestnik je ustni odstop že napovedal.
Matevžu cestniku se bolj kot odstop zdi pomembna pobuda, ki jo je dal na 20. seji MČ Ljudski vrt 17. novembra, ko je predlagal razdelitev te četrti, saj se mu to zdi ključno vprašanje bodočnosti tega dela Ptuja, ki je s 6400 prebivalci daleč največja mestna četrt, po številu prebivalcev pa bi lahko bila druga največja občina na Ptujskem, če bi ustanovitev občine bila mogoča.
V preteklosti je že bila dana pobuda o ustanovitvi nove občine v mejah MČ Panorama, saj so z ustanovitvijo nove občine želeli pridobiti večje pristojnosti, ker imajo četrti premalo pristojnosti pri odločanju, prav tako so njihove pobude in predlogi premalo upoštevani. Tudi za MČ Ljudski vrt v primeru enake pobude velja, da je del občine po zakonu območje naselja, v tem primeru Ptuja. Ker po zakonu o lokalni samoupravi območje občine obsega območje naselja ali več naselij, je potrebna prej izločitev tega dela Ptuja iz naselja Ptuj v novo naselje. Ta postopek ureja zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb. Postopek je izredno dolgotrajen.
MČ Ljudski vrt je bila ustanovljena iz prejšnjih krajevnih skupnosti Borisa Ziher-la, Franca Osojnika in dela KS Bratje Reš. »Predlagam, da se smiselno postopku združevanja izvede postopek razdelitve MČ Ljudski vrt v stanje pred združitvijo, skladno z 18. členom zakona o lokalni samoupravi. Pri združevanju krajevnih skupnosti ni sodelovala širša javnost, ustanovitev MČ ljudski vrt je bila bolj politična volja
takratnega mestnega sveta, KS Borisa Ziherla je takrat posedovala novozgrajeni objekt in kabelsko omrežje. Za občane se ne sprejemajo naj-optimalnejše odločitve, ki bi lahko zadovoljile volivce. Po zazidalnem načrtu Rabelčja vas zahod, ki je še v izgradnji, so prav tako podani pogoji za ustanovitev lastne mestne četrti,« je svojo pobudo dodatno obrazložil Matevž Cestnik, ki bo v svetu MČ deloval še do konca decembra, ker je sprejel obveznost, da v četrti izpeljejo še srečanje starejših občanov.
Stojan Žižek, Boštjan Flor-jančič, Milan Ostrman in Valter Pliberšek so odstopili nepreklicno, odstop in s tem prenehanje mandata začne veljati prvega decembra. Problem bo tudi pri izpeljavi srečanja starejših občanov, ker ni denarja. S 500 tolarji po osebi le-tega ni mogoče kakovostno izpeljati. Na območju MČ Ljudski vrt živi 500 starejših od 70 let, srečanja se jih po tradiciji udeleži skoraj polovica. Ne glede na odstope jih v MČ skrbi, kako bodo srečanje izpeljali, da se ne bodo osramotili. Upajo, da se v MO Ptuj, kjer so jim odškrnili sredstva, zavedajo, da so vsi starejši vredni enake pozornosti, da jih ne gre deliti, ker so ene četrti bolj bogate kot druge.
Zakaj odstopajo
Matevž Cestnik poudarja, da je poglavitni razlog njegovega odstopa neizvajanje sklepov MČ v svetu MO Ptuj, prenos lastništva kabelske, četrtnega premoženja na MO Ptuj, čeprav je svet temu nasprotoval, ob tem pa se četrt duši v prometnem neredu
Matevž Cestnik, Milan Ostrman in Stojan Žižek, trije od petih »odstopljenih« članov sveta MC Ljudski vrt, ki šteje 10 članov.
in drugih infrastrukturnih problemih. Odstopne izjave predsednika sveta Stojana Žižka, podpredsednika Boštjana Florjančiča in Valterja Pliberška ne vsebujejo posebnih obrazložitev odstopa, ki so ga podali na podlagi zakonov. Valter Pliberšek je bil izigran že na začetku novega mandata delovanja četrtnih svetov v MO Ptuj, izigrala ga je lastna stranka, stranka LDS, že »dogovorjeno« predsedniško mesto so mu »odvzeli« na sami seji, zato je z veseljem podpisal odstopno izjavo. Stojan Žižek je, kot je znano, pobudnik za predčasno razrešitev ptujskega župana in predčasni odpoklic mestnega sveta ter sopodpisnik ovadbe zoper župana MO Ptuj, vodje oddelka za splošne zadeve MO Ptuj in direktorja KKS, d. d., Ptuj. Sodu je dno izbila blokada transakcijskega računa, ki je bil blokiran slabo leto dni, v tem času jim je bila onemogočena vsaka dejav-
nost, zato je bil mnenja, da je potrebno odstopiti s položaja predsednika in člana MČ. »Počakal« je tako dolgo, da se je transakcijski račun deblo-kiral. MO Ptuj je s plačilom davčnega dolga, ki je nastal z inšpiciranjem MČ Ljudski vrt, v katerem je bil ponovno obdavčen sistem KTV, čeprav se četrt ni nikoli izkazovala z lastništvom sistema, kot upravljavec sistema pa ni imela nikakršnih prihodkov, le izkazala subsidiarno odgovornost za svoje ožje območje. »Predlog, ki sem ga podal Vladi Republike Slovenije, naj na podlagi 90. b in 90. c člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi začne postopek za predčasno razrešitev župana in predčasno razpustitev sveta MO Ptuj, je bil v točki C, ki se nanaša na neizvrševanje zakona o lokalni samoupravi (subsi-diarnosti), torej popolnoma upravičen. MO Ptuj je iz tega naslova plačala obveznosti, ki so nastale s sklepom o davčni izvršbi, » je še pojasnil Stojan Žižek. Sklepa o izvršbi rubeža na premičninah, s katerimi bi se poplačal davčni dolg, ni bilo mogoče izvesti, ker četrt ne poseduje premičnega premoženja, prav tako pa ne poseduje nepremičnega premoženja.
Rubili so tudi skate igrišče
Tudi Milan Ostrman je odstopil, ker ne more »delovati v smislu vsebine lokalne samouprave in svojih predstav o delu v mestni četrti«. Blokada transakcijskega računa je pomenila ustavitev vseh aktivnosti v mestni četrti, ni bilo mogoče plačati računov
investicij, uslug ali kupiti opreme. Delo v mestni četrti je zato v celoti zamrlo. Župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana so sicer zaprosili, da občina v okviru subsidiarne odgovornosti pomaga četrti s tem, da bi plačala davčni dolg. Župan pa je uresničitev subsidiarne odgovornosti pogojeval z »discipliniranjem« svetnikov četrti, ki so bili proti prenosu premoženja KTV iz četrti na občino in proti prenosu doma krajanov na občino. Letos so želeli v četrti s ploščicami pokriti odlagalna mesta in urediti mirujoči promet, ni bilo prireditve ob prvem maju in nekaterih drugih aktivnosti. Nasprotno je v drugih četrtih MO Ptuj potekala živahna aktivnost na različnih področjih, četrt, ki s svojimi 6400 prebivalci tudi največ prispeva v mestni proračun, pa je bila prisiljena mirovati. Po deblokadi pa je v kratkem roku, to je v dobrem mesecu dni težko, izpeljati zamujeno, poudarja Milan Ostrman. »V razmerah, ko beseda svetnikov ne pomeni nič, ko se lokalna samouprava uresničuje na oblastniški način, ko odnos lokalne skupnosti - občine doživljam kot šikaniranje in podcenjevanje, ne morem opravljati vloge člana sveta MČ Ljudski vrt. Nisem pripravljen nositi odgovornosti za neuresničevanje programa, za krčenje sredstev za socialne programe v mestni četrti, kar je letos zavzelo že drastične oblike. V občini, kjer je mogoče doživeti poskus rubeža naprav na skate igrišču, ki smo ga s takim ponosom predali našim mladim v lanskem letu, ker ob-
čina pač ni hotela izpolniti svoje subsidiarne odgovornosti do četrti, ni mogoče delovati v skupno dobro v svojem okolju,« še dodatno pojasnjuje razloge za svoj odstop Milan Ostrman; ti razlogi so sicer skupni vsem »odstopljenim« članom četrti Ljudski vrt.
Tako kot mineva potrpežljivost članom sveta MČ Ljudski vrt, so vse bolj nezadovoljni tudi krajani tega velikega območja Ptuja. Problemov je veliko, zlasti še infrastrukturnih, nihče jih ne rešuje. Proračun MO Ptuj se je vsako leto izogiba v velikem loku, tudi proračuna za leto 2006 je nima rad. Ker so tudi pristojnosti četrti majhne, pospeševale naj bi le šport in kulturo ter upravljale s premoženjem, za kar bi jih pooblastila mestna občina, je vprašanje, čemu vztrajati, če se pobude in predlogi ljudi ne upoštevajo. Mestna oblast bi se morala zavedati, da je ne bi bilo, če ne bi bilo ljudi; ljudje so jih postavili, ljudje jih bodo tudi odstavili, to je edini »račun«, ki ga lahko izdajo za nedelo.
Če bi bil vzpostavljen enakopraven dialog, vseh teh problemov ne bilo. Zdaj bo za aroganco in ignoranco iz Mestne hiše izstavljen še en račun - račun za nadomestne volitve za vse člane, ki so odstopili. Od tod dalje je korak do ulice kratek. Cela zgodba pa ima korenine v nedokončani zgodbi lastninjenja KTV Ptuj.
Majda Goznik
ptuj-®n.net
www.ptuj-on.net
Foto: MG
Ljubljana • Franca Pukšiča razrešili
«
Znova med svojimi »delodajalci
Po včerajšnji razrešitvi državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu Franca Pukšiča se ta vrača v parlament, kjer bo delal v korist svojih »delodajalcev«, volivcev Slovenskih goric, Haloz, Ptujskega in Dravskega polja.
Odstopno izjavo je napisal že pred poletnimi počitnicami, po hudem prepiru, ko je ocenil, da ima v vladi premalo vpliva. Razrešili so ga na 50. rojstni dan. Naključje ali ne, da je kot eden izmed nedvomno stebrov SDS moral okrogli jubilej preživeti tudi s tem dejstvom. Res pa je, da je za razrešitev zaprosil sam.
Čeprav je bilo o tem veliko že zapisanega, je vendarle potrebno spomniti, da je v enem od vladnih dokumentov zapisano, da bo Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu usklajeval delo vseh ministrstev na
tem področju, zato je bilo za Pukšiča nesprejemljivo, da so se ministri sestajali z njimi posamično, brez usklajevanja z Uradom, prav tako pa tudi sprejemali predstavnike Slo-maka (slovenske manjšinske koordinacije). Na to je Pukšič opozarjal, zato mu ni preostalo drugega, kot da je napisal odstopno izjavo. Če bi imeli za to področje ministra brez listnice, do tega sploh ne bi prihajalo, ker bi se zadeve uskladile že na sami vladi. Problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu je Pukšič v šestih letih dodobra spo-
Franc Pukšič, državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bil razrešen na svoj 50. rojstni dan.
znal, pri vsakem srečanju pa so ga vedno znova spraševali, kdaj bodo dobili svojega ministra brez listnice in kdaj svojega predstavnika v parlamentu.
Pukšič se bo v parlament po vsej verjetnosti vrnil že decembra. Po vrnitvi se bo vključil v poslansko skupino SDS. Prepričan je, da bi Slovenci v zamejstvu in po svetu, skupaj jih je med 300 do 500 tisoč, morali dobiti svojega predstavnika v izvršni veji oblasti. Demosova vlada ga je imela, tudi stranka SDS, ko je še bila v opoziciji, se je ves čas zavzemala za ministra brez listnice. Imel ga je tudi leta 1994 predlagani zakon o Slovencih zunaj meja Slovenije.
Za svojo razrešitev je Franc Pukšič uradno izvedel 23. novembra, dan pred razrešitvijo, 22. novembra pa so ga seznanili poslanci in novinarji, da je predsednik vlade in predsednik SDS Janez Janša govoril o njegovi razrešitvi s poslanci SDS za zaprtimi vrati; o tem pa so veliko govorili tudi v organih SDS. Predsedniku vlade je Franc Pukšič predlagal, da bi Slovence po svetu v vladi zastopal minister brez
listnice, v zvezi s tem je predlagal spremembo zakonodaje, ni pa postavil pogoja, da bi minister postal sam. Njemu kot sekretarju bi avtomatično prenehal mandat s tem, ko bi imenovali ministra brez listnice. Predlagal pa je, da bi ga vlada imenovala v nadzorna sveta Taluma in Elesa zaradi vprašljivih dogajanj v nekaterih delih slovenskega gospodarstva. »Vsekakor sem bil začuden, da je nadzorni svet razrešil in imenoval vodstva, ni pa šel po transparent-ni poti, tako kot sedaj dela vlada, ko za najodgovornejša mesta išče kader z javnim razpisom,« dodatno pojasnjuje svoj predlog, ki ga vlada ni sprejela.
S Pukšičevim prihodom v parlament le-tega zapušča nadomestni poslanec Jožef Ficko, ki bo imel, tako kot vsi poslanci, po prenehanju mandata pravico do enoletnega nadomestila plače. V Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ga bo zamenjal generalni konzul iz Trsta Zorko Pelikan, ki je v njem že delal in velja za razliko od Pukšiča »za bolj upogljivi kader«.
MG
Trnovska vas • Sodišče razsodilo v prid občinskega sveta
Zupan Vurcer se je pritožil
Kot smo že poročali, so svetniki v Trnovski vasi na 20. redni seji 30. marca letos sprejeli sklep, da se občina Trnovska vas prijavi na razpis za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov.
Zaradi nestrinjanja z odločitvijo občinskih svetnikov je župan Karl Vurcer 19. aprila letos podal odstopno izjavo z mesta župana občine Trnovska vas. Svojo odstopno izjavo je dva dni kasneje dopolnil s pogojem, da v kolikor občinski svet prekliče sprejeti sklep o sodelovanju z Agencijo za radioaktivne odpadke, je on pripravljen ostati župan. Svetniki so na seji, 22. aprila, sprejeli ugotovitveni sklep, da je županu Karlu Vurcerju
na osnovi odstopne izjave prenehal mandat.
S tem sklepom se ni strinjal župan Karl Vurcer in je na Upravno sodišče vložil tožbo, v kateri je izpodbijal sprejeti ugotovitveni sklep občinskega sveta. Na tožbo so odgovorili občinski svetniki, ki navedli, da so člani komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in tudi občinski svetniki iz dopolnitve odstopne izjave razbrali, da je to obrazložitev odstopne izjave,
Karl Vurcer se je pritožil na odločitev Upravnega sodišča.
ki ne preklicuje odstopa in sprejeli ugotovitveni sklep o prenehanju funkcije župana Karlu Vurcerju. Svetniki tudi navajajo, da ima župan občine na podlagi 31. člena statuta občine možnost zadržati sklep občinskega sveta, če meni, da je neustaven in nezakonit in predlagati občinskemu svetu, da o njem ponovno odloča na prvi naslednji seji, vendar župan Karl Vurcer tega ni storil, saj kot sklicatelj tretje izredne seje v predlaganem dnevnem redu ni podal svojega predloga za razveljavitev sklepa, ampak je razveljavitev sklepa občinskega sveta pogojeval s svojim odstopom.
Po presoji sodišča vsebina županovega dopisa z dne 21. aprila ne pomeni preklica odstopne izjave z dne 19. aprila. V citiranem dopisu namreč župan Karl Vurcer občinskemu svetu predlaga ponovno razpravo in glasovanje o prej navedenem spornem vprašanju ter v primeru preklica sklepa občinskega sveta o sodelovanju z Agencijo za radioaktivne odpadke napoveduje
preklic svoje odstopne izjave. Župan Karl Vurcer v dopisu 21. aprila svoje odstopne izjave ne preklicuje, po presoji sodišča pa možnosti preklica odstopne izjave ne more pogojevati s takšno ali drugačno odločitvijo občinskega sveta, ki odločitve, uvrščene na dnevni red po predpisanem postopku, sprejema skladno z določbami statuta z večino navzočih članov, z javnim glasovanjem.
Glede na navedeno je sodišče županove ugovore kot neutemeljene zavrnilo, ugotovilo, da je izpodbijani akt izdan po pravilnem postopku ter da je odločitev občinskega sveta pravilna in zakonita, zato je tožbo župana Karla Vurcerja na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS zavrnilo.
Sodba ni pravnomočna, saj se je v petnajstdnevnem roku na odločitev Upravnega sodišča pritožil župan Karl Vur-cer, kar pa pomeni, da vsaj letos v občini Trnovska vas ne bo predčasnih županskih volitev.
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Ormož • Carrera kupila Plastdispenser!
Iz neuradnih virov smo izvedeli, da je minuli teden Carrera Optyl kupila proizvodne hale podjetja Plastdispenser, ki je prenehalo delovati v letošnjem letu. V telefonskem pogovoru direktor Carrere Optyl Pier Maria Francessconi o načrtih, ki jih ima novi lastnik, ni želel dati nobenih komentarjev, potrdil je le, da je bil nakup opravljen. Kaj nakup pomeni, torej lahko le ugibamo. Carrera Optyl zaposluje običajno okrog 1300 delavcev, njihovo število pa niha glede na povpraševanje, saj se proizvodnja zelo prilagaja zahtevam trga. Carrera Optyl je ena izmed tovarn koncerna Safilo group iz Italije, ki se ukvarja s proizvodnjo športnih, korekcijskih, sončnih in modnih očal. Tovarna v Ormožu je že sedaj največja v sklopu Safilo group, ali nameravajo Italijani svojo proizvodnjo v Ormožu širiti, pa bo kmalu znano. Morda pa je Carrera le izkoristila ugoden trenutek, saj se stene hal enega in drugega podjetja skoraj stikajo.
vki
Slovenj Gradec • Državno tekmovanje slikopleskarjev
Za letošnje 7. državno tekmovanje slikopleskarjev Slovenije, ki se je pričelo danes zjutraj v slovenjegraški bolnišnici, se je prijavilo skupaj 33 ekip, 18 jih sodeluje v tekmovalnem delu srečanja, 15 pa v humanitarnem. Predsednik organizacijskega odbora je tudi letos Branko Goričan, predsednik gradbene sekcije pri območni Obrtni zbornici Ptuj, kije tudi pobudnik državnega tekmovanja slikopleskarjev s humanitarnim delom. Med tekmovalci bo iz Ptuja sodelovala ekipa Simona Černez-la, v humanitarnem delu pa ekipe Branka Goričana, Igorja Cebeka in Viljema Krambergerja. V okviru letošnjega tekmovanja bodo olepšali kirurški oddelek slove-njegraške bolnišnice. Ekipam obrtnikov in podjetnikov se bodo tudi letos pridružili dijaki srednjih gradbenih šol. Glavni sponzor tekmovanja je tudi letos JUB, sponzorji pa Belinka, Schuller, Chemcolor, Obrtna zbornica Slovenije, Območna obrtna zbornica Slovenj Gradec in Območna obrtna zbornica Ptuj, donator pa Helios. Že odziv sponzorjev in donatorjev pove, da gre za veliko in odmevno humanitarno akcijo. Slovenski slikopleskarji v okviru vsakoletnega državnega tekmovanja, vključno s humanitarnim delom, opravijo za okrog deset milijonov tolarjev koristnega dela. Najboljše tri ekipe bodo prejele pokale, zmagovalec prehodni pokal, za vse tekmovalce pa so pripravili priznanja.
MG
Ormož • Neprofitna stanovanja se dražijo
Neprofitne najemnine so se od leta 2004 bistveno spremenile, saj je država z uredbo določila, da znaša zgornja letna stopnja neprofitne najemnine največ4,68 % od vrednosti stanovanja.
Ker so bile najemnine v občini Ormož doslej precej pod to vsoto, so se lani svetniki odločili za letno stopnjo 4,25 od vrednosti stanovanj, določili pa so tudi postopnost pri usklajevanju letnih stopenj za posamezne kategorije neprofitnih najemnin. Bili so namreč mnenja, da nenadnega močnega povišanja cen marsikdo ne bi zmogel. Postopnost je namenjena predvsem tistim, ki so pred zakonsko spremembo, ki je izenačila vsa stanovanja, imeli v najemu tako imenovana socialna stanovanja. Za najemnine so plačevali precej manj, tudi po 1,90 ali manj odstotkov od vrednosti stanovanj, kar pomeni, da se jim bo najemnina v letošnjem in prihodnjem letu dvignila za več kot 100 odstotkov. Prva podražitev je bila junija, naslednja pa bo 31. decembra, po kateri se tej kategoriji najemnine obračunavajo po letni stopnji 3,49 % od vrednosti stanovanja. V prihodnjem letu se bodo najemnine dvignile še dvakrat - konec junija na 3,89 % in ob koncu leta 2006 na dogovorjenih 4,25 % od vrednosti stanovanja. Vsi najemniki, ki so se vselili v neprofitna stanovanja po zakonski spremembi, že plačujejo najemnino v višini 4,25 %.
V občinski upravi so pripravili tudi simulacijo izračuna. Za slabih 50 kvadratov okrog 20 let starega stanovanja bo od zadnjega decembra treba plačati 19.901 SIT, zadnjega junija 22.182 SIT in zadnjega decembra 200624.235 SIT. Občina Ormož ima v lasti 119 neprofitnih stanovanj, ki predstavljajo okrog 60 % vseh najem-niških stanovanj v občini. Številnim družinam postaja breme neprofitnih stanovanj preprosto preveliko in iščejo najrazličnejše druge možnosti.
vki
Foto: vki
Ptuj • Borut Pahor s ptujskimi socialnimi demokrati
Na pogorišču razočaranja ni verodostojne politike
V okviru priprav na lokalne volitve 2006 je Območna organizacija SD Ptuj v hotelu Mitra na Ptuju 19. novembra pripravila celodnevno srečanje socialnih demokratov. Udeležil se ga je tudi predsednik SD Borut Pahor, ki je govoril o aktualnih vprašanjih v SD in v Sloveniji in tudi spodbujal Ptujčane, da na lokalnih volitvah dosežejo čim boljši rezultat. Uroš Jauševec, glavni tajnik SD, je govoril o lokalnih volitvah v SD na splošno, Miran Meško, predsednik Občinskega odbora SD Ptuj, o pomembnosti lokalnih volitev na ptujskem območju, izkušnje z lokalnih volitev in o delovanju volilnega štaba iz leta 2002 pa je podal Dejan Levanič.
Najprej se je predsednik SD Borut Pahor dotaknil reform, tudi na Ptuju je ponovil, kot že dan prej na konferenci stranke, da SD v razpravah in odločanju o reformah ne bo ravnala po načelu »če nisi z nami, si proti nam«, zavzemala se bo za kritičen in konstruktiven odnos, za tisto, kar je uravnoteženo med željami po večji konkurenčnosti in večji socialni varnosti, saj je med ukrepi nekaj dobrih, a tudi nekaj slabih. SD ne podpira enotne davčne stopnje, prav tako ne predvidenih zdravstvenih reform. Podobne razprave o reformah, kot se trenutno dogajajo v Sloveniji, se dogajajo v 17 od 25 držav EU. Pri tem pa predsednik SD še posebej izpostavlja razumevanje za to, da je potrebno najprej ustvariti, da bi nato lahko delili. Od socialnih demokratov predvsem pričakuje, da bodo znali pravično deliti. Različna mnenja pa so v bistvu pogoj, da bomo našli neko pametno
usmeritev za naprej.
»Če bomo želeli biti enkrat največja politična sila, potem bomo morali znati tudi povedati, kako je mogoče več in bolje ustvariti. Mislim, da smo na dobri poti. Zavedam pa se, da tega ni mogoče doseči čez noč. Javnomnenj-ske ankete kažejo, da so nas liberalni demokrati znova prehiteli, da postajajo suvereno najmočnejša stranka v opoziciji. Očitno je, da tisti, ki so razočarani z vlado Janeza Janše, želijo čim prej spremembe, zdi se jim, da je spet stranka tista, ki ponuja te spremembe. V bistvu gre za ponavljanje vzorca iz leta 2000. Morda se bo tudi sedaj to ponovilo, da bodo liberalni demokrati na valu razočaranja dobili bistveno več glasov, kot si jih morda zaslužijo s svojo politiko. Tega jim ne zavidam. Kmalu se bo pokazalo, da na pogorišču razočaranja ni mogoče delati verodostojne politike. Jaz ne bi bil rad zraven pri delitvi
Foto: Črtomir Goznik
Borut Pahor, predsednik SD, na srečanju socialnih demokratov na Ptuju: »SD se bo zavzemala za kritičen in konstruktiven odnos do reform, ne bo ravnala po načelu 'če nisi z nami, si proti nam', med njimi je nekaj dobrih pa tudi nekaj slabih ukrepov.«
teh razočaranih glasov. Odločitev o tem, da boš zavestno gradil svojo politiko na glasovih razočaranih, je dvorezen meč. Socialni demokrati v Sloveniji nismo tako močni in trdno zasidrani, da bi si lahko dovolili, da bi popolnoma razočarali ljudi, ko bi enkrat oblast dobili,« je še posebej
poudaril Borut Pahor na srečanju s ptujskimi socialnimi demokrati.
Reforme, še posebej tako velikopotezne, kot smo jim sedaj priča, ne prinašajo samo mleka in medu, prinašajo tudi odrekanja. Borut Pahor je bil edini med politiki, ki je to javno izrekel. »Čudim se, da
predsednik vlade ne zbere toliko poguma in to ljudem odkrito pove.« Gospodarske in socialne reforme so bistvene, da se Slovenija izvije iz neke stagnacije, v kateri se trenutno nahaja. »Nič ne bo lažjega, kot zrušiti vlado Janeza Janše na vprašanju gospodarskih in socialnih reform, in nič ne bo težjega, kot potem uspešno vladati na tem pogorišču.« Socialni demokrati se zavzemajo za odkrito komunikacijo z ljudmi glede reform. Ropova in Janševa vlada sta sprejeli en dokument, tega se je potrebno zavedati, Strategijo razvoja, ki pravi, da mora Slovenija, če hoče ujeti povprečno razvitost EU, sprejeti temeljite strukturne reforme, da mora spremeniti razvojni vzorec. Zmaga na volitvah pomeni za politiko šele začetek. Janez Janša je zmagal z glasovi razočaranih ljudi, tistih, ki jih je prizadela tranzicija.
Na naslednjih volitvah mogoče še ne bodo zmagali, bodo pa preživeli, je še po-
udaril Pahor. Morda pa bo naslednja generacija tista, ki bo enkrat prevzela tudi odgovornost za vodenje Ptuja, Podravja in Slovenije. V soboto so socialni demokrati govorili tudi o delitvi Slovenije na dve kohezijski regiji, ki po Pahorjevem ni najboljša kot tudi ne delitev na 12 ali 14 razvojnih regij, ker gre v tem primeru za nepotrebno drobljenje, ki omogoča krepitev centralizma. Osebno zagovarja kvečjemu šest regij, ki so po njegovem nek razvojni in kadrovski potencial kot povezava lokalnih na višje interese. V nobenem primeru pa ne bo nasprotoval volji občinskih in regijskih odborov, kar zadeva razvojne regije, na Ptuju podpirajo nastanek 14 regij, neuradno naj bi jih tudi bilo, med njimi je tudi regija Spodnje Podravje. Za svojo regijo bodo šli tudi na cesto, če bo treba, so mu odločno povedali člani občinskega odbora SD Ptuj.
MG
Nova Gorica • Drugi volilni kongres Nove Slovenije
Zelje po spremembi ostajajo
V novogoriški gledališki dvorani je prejšnjo soboto potekal drugi volilni kongres Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke pod geslom Nove možnosti Sloveniji.
Foto: Črtomir Goznik
Iz mestnega odbora na Ptuju sta se drugega volilnega kongres Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke udeležila Janez Rožmarin in Dejan Rožmarin, ki sta se potegovala tudi za svet stranke, kjer so med 102 kandidatoma volili 25 članov. Ptujčana sta na kongresu glasovala za izvolitev Franca Vovka za novega predsednika stranke, sicer župana občine Dolenjske Toplice.
Iz MO stranke na Ptuju sta se kongresa z glasovalno in volilno pravico udeležila Janez in Dejan Rožmarin, ki sta se zavzela za spremembe v delovanju stranke, v odborih stranke na terenu z delovanjem na državni ravni niso najbolj zadovoljni, prav tako tudi ne s komunikacijo znotraj stranke. Podprla sta kandidaturo Franca Vovka za predsednika stranke, ki je prejel nadpovprečno podporo udeležencev kongresa. Prepričal je kar 105 delegatov kongresa. Dejal je, da želi biti predsednik ljudi, članic in članov ter povabil, da skupaj preidemo od besed k dejanjem. Na naju je naredil odličen vtis z odlično vizijo programa z delom v stranki in v vladni koaliciji, sta po kongresu povedala Janez Rožmarin in Dejan Rožmarin. 105 gla-
sov za Vovka pa je pokazalo, da so potrebne spremembe in da je velik potencial, ki bi ga stranka morala izkoristiti. Sicer pa je kongres postregel z burno in kritično razpravo z željami po boljšem delu v stranki, za boljši rezultat na volitvah. Ptujska udeleženca kongresa sta bila tudi aktivna zagovornika sprejema amandmajev, da se podmladku, ženski in seniorski zvezi zagotovi direktni predstavnik v izvršilnem odboru. Zaradi tega so celo prekinili kongres, da so lahko kontrolirano sledili glasovanju, kar se je nazadnje obrestovalo, najbolj pa je bil seveda zadovoljen podmladek Nove Slovenije. Stari-novi predsednik dr. Andrej Bajuk je po predstavitvi dela v preteklem mandatu, viziji stranke v novem obdobju, vse skupaj pozval, "da skupaj
z zaupanjem, razumno in odločno" krenejo naprej.
V MO N.Si Ptuj so se na kongres dobro pripravili, tri dni pred kongresom jih je obiskal Lojze Peterle, ki jim je predstavil svoje namere glede kandidature, pojasnil pa jim je tudi vzroke, zakaj se za kandidaturo ni odločil in kje so razlogi za "hladne" odnose z Andrejem Bajukom. Za kandidaturo se ni odločil zaradi napadov, ki jih je bil deležen v zadnjem času, hlad v odnosih s predsednikom pa je prisoten vse od njegove bleščeče zmage na evropskih volitvah. Sicer pa Peterle poudarja, da bi morala Nova Slovenija postati stranka relativne večine z ljudsko širino in prepričljivim demokrščanskim profilom; stranka s slovenskim srcem in evropskimi obzorji.
Na kongres se pripravlja tudi podmladek Nove Slovenije. Peti kongres Mlade Slovenije, ki bo volilnega značaja, bo 3. in 4. decembra na Ptuju. Udeležili se ga bodo tudi vsi štirje ministri iz vrst Nove Slovenije v vladi. Med kandidati za podpredsednika Mlade Slovenije na državni ravni je tudi Ptujčan Dejan Rožmarin.
Cirkovce • 30 let tamburaške skupine
Ob jubileju zgoščenka
Tamburaška skupina prosvetnega društva Cirkovce pripravlja ob 30-letnici delovanja v soboto, 26. novembra, ob 19. uri v dvorani Osnovne šole v Cirkovcah jubilejni koncert s številnimi glasbenimi gosti in vokalnimi solisti, ob jubileju pa so izdali že svojo drugo zgoščenko.
V	Cirkovcah, kjer je v okviru Prosvetnega društva kulturno življenje zelo razvito in pestro, je tamburaška sekcija zagotovo ena najbolj popularnih med vsemi devetimi, zaradi svojstvenega načina muziciranja pa bi lahko rekli, da so na tem področju v slovenskem prostoru pravi unikat.
V	tamburaški skupini, ki je bila ustanovljena leta 1975 na pobudo domačinov Mare Urih in Toneta Brgleza, je pod vodstvom dirigenta Draga Kleina, ki orkester vodi še danes, sprva imela 16 članov. Začetki njihovega igranja so bili sprva skromni, saj so bili prvi člani sami amaterji. Veliko volje in truda je bilo potrebno, da so se pokazali prvi uspehi. Orkester je pridno vadil in hitro napredoval, poleg nastopov v domačem kraju in matični občini Kidričevo so se redno udeleževali raznih revij, vrstila pa so se tudi gostovanja v tujini. Vrhunec so doživeli leta 1983, ko so v Os-jeku zastopali republiko Slovenijo na največjem festivalu tamburaške glasbe nekdanje Jugoslavije Zvoki Panonije.
Sledila so tudi manj aktivna obdobja, nekateri člani so orkester zapuščali, vendar so vedno prihajali spet novi, ki
Foto: M. Ozmec
Člani tamburaškega orkestra Cirkovce v sedanji, zelo pomlajeni sestavi
so se morali veliko naučiti, da so zvok orkestra spravili v stare tirnice. Ob pridnem delu in prizadevanjih vodstva so ob 25-letnici delovanja posneli svojo prvo kaseto in zgoščenko.
Danes je tamburaški orkester Cirkovce nekaj svojstvenega, saj ne igrajo več le tamburaške glasbe, ampak tudi veliko priredb znanih "ever-grinov" v modernih izvedbah,
Foto: M. Ozmec
Orkester uspešno vodi prvi in dolgoletni dirigent Drago Klein.
kjer sodelujejo tudi solisti na različnih instrumentih in vokalni solisti.
Kmalu se je število članov povečalo, sprva na 20, danes pa v njem tambura že 24 članov, od katerih jih ima kar precej končano nižjo glasbeno šolo. Pri izvedbi posameznih skladb se orkestru velikokrat pridružijo še flavta, saksafon, klarinet, trobenta in podobno. Sicer pa si vsi skupaj prizadevajo, da tovrstno glasbo kvalitetno predstavljajo na različnih prireditvah, ne samo v domačem okolju, ampak tudi na državni ravni in v tujini. Orkester dosega odlične uspehe in je po mnenju glasbenih strokovnjakov eden vodilnih na področju tamburaške glasbe v Sloveniji.
Ob 30-letnem jubileju izdajajo že svojo drugo zgoščenko z naslovom Zimzelene melodije, na kateri izvajajo znane skladbe in večno zelene melodije, v priredbi dirigenta Draga Kelina. Na zgoščenki sta tudi dve skladbi, ki so ju
V hladnem ponedeljkovem popoldnevu se je na videm-skem pokopališču množica ljudi poslovila od pokojnega Stanka Ropiča, nekdanjega učitelja na ptujski kmetijski šoli.
Čeprav je minilo skoraj deset let, kar je Stanko izbral novo pot v življenju in zapustil učiteljske vrste, je vendarle sledove njegovega dela in ustvarjanja še vedno čutiti in najti med njegovimi nekdanjimi sodelavci na ptujski kmetijski šoli.
Stanko je bil namreč eden stebrov Kmetijske šole Ptuj, ko je le-ta še domovala na Turnišču, in to ostal tudi, ko se je šola preselila v prostore šolskega centra. Predan mladi učitelj je po prvih pedagoških
izkušnjah na kovinarski šoli v Mariboru in po končani Višji agronomski šoli Maribor leta 1976 prišel na ptujsko kmetijsko šolo in mladim ve-doželjnežem posredoval svoje bogato znanje kot učitelj stro-kovno-teoretičnih predmetov in praktičnega pouka. Dvajset let je sooblikoval podobo kmetijske šole in mnoge generacije mladih so šolo zapuščale obogatene z znanjem, ki jim ga je razdajal in ga hkrati tudi sam dopolnjeval, saj se je ob delu izobraževal in tudi diplomiral na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju.
Tankočutna duša, ki ga je odlikovala, ga je približala mladim in radi so ga imeli kot razrednika in predavatelja. Razdajal se je za mladež, jim
bil pripravljen vselej pomagati in olajšati pot do znanj tudi tako, da je zanje pripravil učbenika s strokovnega področja. Pa v svoji poklicni karieri učitelja ni razmišljal le o dijakih. Z vso zavzetostjo, značilno le zanj, je deloval v sindikatu vzgoje in izobraževanja in bil s svojimi idejami in stališči neizprosen sogovornik v prizadevanjih za dobrobit šole, učiteljev in dijakov.
Stanka je odlikovala izredna natančnost, vestnost in velika samodisciplina. Nikoli se ni izognil prav nobenemu delu, nobeni nalogi in vse sprejeto je opravil z veliko natančnostjo in strogostjo do sebe.
Pa ni bil le strog, v njem se je skrivala topla haloška duša
posneli v živo z rock skupino CZD - Center za dehumanizacijo v oddaji Izštekani Vala 202 v Ljubljani z voditeljem Juretom Longyko. Vse skladbe so posneli v studiu RTV Maribor, zgoščenko pa so izdali v sodelovanju z občino Kidričevo in sponzorji, za kar so jim zelo hvaležni.
Dober del teh skladb bodo predstavili tudi na sobotnem jubilejnem koncertu v novi večnamenski dvorani v Cir-kovcah, kjer bodo njihovi gostje vokalni solisti Rudi Šantl, Ula Šegula in Nina Prigl, poleg njih pa se bodo predstavili še solisti na flavti, klarinetu, saksofonu, harmoniki, trobenti in violini. Jubilejni koncert je darilo vsem ljubiteljem dobre tamburaške glasbe in prijetnih melodij ter seveda sponzorjem in vsem tistim, ki so jim kdajkoli pomagali, zato vstopnine ne bo! Vljudno vabljeni v soboto ob 19. uri v Cirkovce.
M. Ozmec
in v spominu nam ostaja tudi njegovo zavzeto ohranjanje podobe haloškega koranta in sodelovanje med ljudskimi godci, kjer je deloval kot predan ohranjevalec ljudskega izročila.
In prav takšen, zavzet in deloven na vseh področjih, nam bo Stanko za vselej ostal v spominu. S hvaležnostjo se bomo spominjali vsega, kar je dal mnogim generacijam dijakov in kmetijski šoli. Njegovo delo je vtkano tudi v naša prizadevanja, da ostane kmetijska šola pomembna izobraževalna inštitucija v ptujskem okolju.
Stankupa naj da rodna domača zemalja, s katero je bil vse življenje ne le poklicno, ampak tudi z dušo in srcem tesno povezan, miren počitek.
Sodelavci Kmetijske šole Ptuj
Od tod in tam
Gorišnica • Veliki koncert ansambla Prepih
V nedeljo popoldne je bil center Gorišnice podoben kakšnemu avtomobilskemu sejmu. Prodajalcev in kupcev sicer ni bilo, saj so se vsi lastniki in solastniki, pa tudi zgolj so-vozniki, nagnetli v veliko športno dvorano. Razlog za to je bil dovolj prepričljiv: mlad ansambel Prepih je namreč pripravil velik predstavitveni koncert, na katerega so povabili še številne glasbene prijatelje. Tako so na odru poleg gostiteljev publiki zaigrali in zapel še: die Mosskirhcner, Modrijani, Vitezi Celjski, Nuša Derenda, Klavdija, pa goriš-niški pevski zbor in godba na pihala, za povezovanje pa je skrbel Jure Ivanušič.
Ansambel Prepih je nastal šele leta 2001, v štirih letih pa so zabeležili že vrsto lepih uspehov, med katere štejejo zlasti uvrstitve in nastope na različnih festivalih narodno-zabavne glasbe, med njimi pa jim še posebej veliko pomeni nastop na Ptujskem festivalu. Skupaj trenutno štejejo šest članov (Dominik Majcen, Andrej Horvat, Aleksander Kuhar, Andrej Belšak, Robi Muršič in Mojca Zorjan), kmalu pa se jim bo pridružil še eden, Srečko Hebar. »Ta koncert smo poimenovali predstavitveni, saj želimo ljubiteljem na-rodno-zabavne, pa tudi zabavne glasbe, predstaviti naše dosedanje ustvarjanje in dosežke. V prihodnjem letu, prav okoli časa, ko se odvija Ptujski festival, pa bomo izdali tudi našo prvo zgoščenko in kaseto,« so povedali člani in članica Prepiha.
SM
Župetinci • Otvoritev ceste
V	soboto, 19. novembra, so v Župetincih, v občini Cerkve-njak, namenu predali modernizirano cesto v dolžini 2,1 kilometra. Posodobitev te ceste je tudi ena od večjih investicij v občini Cerkvenjak v letošnjem letu, saj je modernizacija stala dobrih 50 milijonov tolarjev. Kot je povedal župan občine Jože Kraner, je šlo za zahtevno obnovo, saj gre za močvirnat teren, tako da so ob cesti morali na obeh straneh skopati jarek, kar je investicijo podražilo, saj so za dovoze morali narediti štirideset propustov. Cesta pa bo prišla do izraza v polni meri šele takrat, ko bo tudi občina Sv. Andraž modernizirala manjkajočih 700 metrov in takrat bo cesta povezana z asfaltno cesto, ki vodi po občini Sv. Andraž in naprej proti Ptuju. Občina Sv. Andraž k omenjeni investiciji ni pristopila zaradi investicije šole, vrtca in telovadnice.
Na sobotni slovesnosti je zbrane pozdravil župan občine Cerkvenjak Jože Kraner. Vrvico na modernizirani cesti pa so prerezali župan občine Cerkvenjak Jože Kraner, občinski svetnik Roman Ploj in mlada krajanka Nika Berlak. Po končanem uradnem delu so se krajani in gostje zbrali na družabnem srečanju, na katerem so se celo posladkali s torto.
Zmago Šalamun
Ptuj • Adventni oratorijski dan
V	soboto, 26. novembra, pripravljajo na Ptuju adventni oratorijski dan. Animatorji so otrokom pripravili kar nekaj zanimivih delavnic. Ob 14. uri se bodo zbrali vproštiji in se po kratkem pozdravu odpravili v Mestni kino Ptuj na ogled filma. Sledile bodo ustvarjalne delavnice v kloštru. Pod budnimi očmi animatorjev bodo otroci izdelovali adventne venčke, adventne koledarje, voščilnice in še kaj. Druženje bodo zaključili ob 18. uri v cerkvi sv. Petra in Pavla s sv. mašo. K maši so vabljeni tudi starši ter vsi, ki jih otroškost razveseljuje in pomlajuje! Oratorijski dan naj bi bil skupna priprava otrok in animatorjev na advent, obudili pa bodo tudi spomine na pestro poletno oratorijsko dogajanje. Pridružite se jim! Vse dodatne informacije dobite pri Veroniki Emeršič (031 681193, veronikae@gmail.com).
VE
Foto: SM
Sv. Andraž • Občinski praznik
Ze sedmo slavje
Pred občinskim praznikom pri Sv. Andražu smo se pogovarjali z županom Francem Krepšo, ki je dejal, da bodo občinski praznik proslavili 26. in 27. novembra, na Andraževo nedeljo, kot vsako leto doslej. V soboto bo osrednja prireditev s kulturnim programom in podelitvijo priznanj zaslužnim občanom. Sicer pa bo to že sedmi občinski praznik v občini Sv. Andraž.
To leto je bilo v občini investicijsko najuspešnejše doslej. Začela se je namreč novogradnja osnovne šole, vrtca in telovadnice. Novogradnja je v fazi finalizacije, objekt že stoji, ima že tudi fasado, pred zimo bodo zaključili še zastekljeno fasado, nadaljujejo se keramičarska, pleskarska dela. Delno se urejuje tudi okolica šole. Objekt pa nameravajo svojemu namenu predati pred začetkom naslednjega šolskega leta, se pravi pred naslednjim septembrom.
Učenci v Vitomarcih bodo pridobili veliko glede na sedanji standard. Na novo bo začel delovati tudi vrtec, saj ga sedaj v občini ni, prvič v kraju pa bodo učenci imeli tudi telovadnico (sedaj telovadijo v dvorani gasilskega doma - pozimi, poleti so zunaj šole). Šola bo veljala 604 milijone tolarjev, za toliko je bila podpisana pogodba z izvajalci. Od tega je Ministrstvo za šolstvo in šport prispevalo 313 milijonov tolarjev. V tej ceni pa še ni zajeta oprema. Računajo, da bo tudi za opremo potrebno poskrbeti okrog trideset do štirideset milijonov tolarjev. Za ta sredstva se bo občina morala zadolžiti, ne pa za celotni znesek.
Kvadratura novega objekta bo 2200 kvadratnih metrov. Sedanja šola jih ima zgolj 500, kar pomeni, da bo strošek ogrevanja nesporno dosti višji kot doslej. Na Občini se tega zavedajo, zavedajo se tudi večjega stroška električne energije, pa čiščenja, ki pa ni strošek Občine. Glede na to, da bo šola nova, pa računajo, da vsaj naslednjih petnajst let ne bo dodatnih investicijskih vzdrževanj, kar se pa sedaj pojavlja.
Ob gradnji šole pa so bile v občini seveda tudi druge potrebe. V občini zaključujejo vodovod v naselju Rjav-ci, to je zadnje naselje, ki še ni pokrito z vodovodom. Ta investicija bo veljala okrog petnajst milijonov tolarjev, priključek pa bo veljal okrog 240 tisoč tolarjev, kar je identično ceni priključkov v ostalih občinah.
V občini so zaključili postopek za javno naročilo pri izgradnji ambulante v Vito-marcih, ki se bo začela graditi. Končala se je namreč pet do šestletna pravda na sodišču glede izpraznitve prostorov bara Lipa. Občina je na razpisu ponovno pridobila sredstva za izgradnjo od Ministrstva za zdravstvo (enkrat so jih že izgubili). Investicija
naj bi bila dokončana do polovice naslednjega leta. Zdravnika si bo občina delila z občino Trnovska vas, obe sta podelili koncesijo zdravniku Schaubachu. Sedaj zdravnik dela tudi za potrebe občanov Vitomarcev v ambulanti v Trnovski vasi. Koncesijo so
podelili tudi zobozdravniku, zanj pa še zaenkrat ni prostora, oziroma še ni predviden.
V občini je devetdeset odstotkov asfaltiranih cest, okrog pet do šest kilometrov cest še ni asfaltiranih, res pa je, da so že obstoječe potrebne prenove, oziroma rekon-
Nova šola že dobiva fasado.
Franc Krepša, župan občine sv. Andraž
strukcije.
V	občini sicer ni nekega prirasta prebivalcev, so pa po mnenju župana rojstva nekako konstantna in zagotavljajo minimalni vpis v osnovno šolo. To kažejo demografski podatki, ki so jih morali poslati tudi na Ministrstvo za šolstvo pred gradnjo nove šole. V občini razmišljajo, kako šolo čimbolj napolniti. Pri tem mislijo na spremembo prostorskih načrtov, da bi zagotovili dovolj parcel za gradnjo. Razmišljajo tudi o tem, da bi občina tudi sofinancirala ali financirala blok s stanovanji, da bi privabili mlade družine, ki za občino pomenijo napredek in razvoj.
V	občini deluje dvanajst društev, ki pokrivajo predvsem športno in kulturno dogajanje. Občina pomaga društvom preko vsakoletnega razpisa in jim iz proračuna
nameni sredstva za osnovno delovanje. Vsako leto nameni za delovanje društev nekaj čez tri milijone tolarjev. V letošnjem letu bo kulturno
društvo v občini proslavilo že svojo 110-letnico delovanja, kar priča o bogati kulturni tradiciji v kraju.
Franc Lačen
Spoštovane občanke in občani!
Ob 7. občinskem prazniku občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Vam iskreno čestitam in Vas vabim
na osrednjo proslavo, ki bo v soboto, 26.11.2005 ob 18. uri v dvorani v Vitomarcih.
Vaš župa: Franci
Foto: Fl
Foto: Fl
Majšperk • 27. seja sveta
Prihodnje leto v proračunu okoli 640 milijonov
Svetniki občine Majšperk so na 27. redni seji v ponedeljek, 21. novembra, sklepali o 11 zadevah. Največ besed pa so namenili osnutku proračuna za prihodnje leto 2006, v katerem naj bi se nabralo okoli 639,9 milijonov tolarjev.
Po uvodnem delu so v drugi obravnavi skoraj brez pripomb sprejeli Odlok o načinu upravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Majšperk. S tem odlokom je odslej določen način opravljanja javne službe, ki obsega organizacijsko in prostorsko zasnovo, vrsto in obseg storitev ter njihovo prostorsko razporeditev, pogoje za ugotavljanje in uporabo javnih dobrin in tudi pravice in obveznosti uporabnikov, vire financiranja in način oblikovanja javne službe, tudi vrsto in obseg objektov in naprav, ki so potrebni za opravljanje te javne službe, ki so v lasti občine Majšperk, v drugem delu pa še cene storitev, nadzor nad izvajanjem in kazenske določbe.
Soglašali so tudi z vsebino Odloka o načinu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe na področju opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, ki med drugim določa okvirne pogoje in temelj postopka za predajo te javne službe v izvajanje, pa seveda tudi pravice in obveznosti uporabnikov storitev, vire financiranja ter nadzor nad izvajanjem.
Po krajši obrazložitvi vodja skupne občinske uprave Staneta Napasta so sprejeli tudi Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v občini. Izhodišča za pripravo tega pravilnika so bila sprejeta na junijski seji kolegija županov Spodnjega Podravja. Republiški pravilnik podrobneje določa pravila za oblikovanje cene storitev javne službe, in sicer za ceno storitev na enoto, to je za kubični meter, oziroma za 1 kilogram ustvarjenih odpadkov, občinski pravilnik pa določa pravila obračunavanja storitev javne službe posameznemu gospodinjstvu, upoštevajoč izračunano ceno na enoto na podlagi republiškega pravilnika. S tem pravilnikom se bistveno spreminja sistem obračunavanja storitev javne službe posameznim gospodinjstvom, saj iz dosedanjega sistema uravnilovke, ko
Foto: M. Ozmec
Svetniki občine Majšperk so se tokrat največ besed namenili osnutku proračuna v prihodnjem letu.
praktično vsa gospodinjstva, ne glede na število članov, plačujejo enako, prehaja na sistem plačevanja te službe po osebi. To pomeni, da bo po novem cena storitev naraščala sorazmerno številu članov gospodinjstva, pri čemer rast cene ni linearno sorazmerna rasti števila članov gospodinjstva, saj so stroški razdeljeni na 50 % fiksni del in na 50 % variabilni del. Fiksni del so predvsem stroški zbiranja in prevažanja preostalih odpadkov, ločenih frakcij ter izvedbe akcij zbiranja kosovnih odpadkov, ki so enaki ne glede na število članov, variabilni stroški pa predstavljajo predvsem stroške obdelave in odlaganja odpadkov, ker pa nanje vpliva količina prevzetih odpadkov, naraščajo s številom članov gospodinjstva.
Največ razprave pa so namenili predlaganemu osnutku proračuna za prihodnje leto 2006, v katerem naj bi po besedah županje dr. Darinke Fakin zbrali okoli 639 milijonov tolarjev prihodkov, pri čemer naj bi iz leta 2005 prenesli 38,4 milijona ter okoli 678 milijonov odhodkov. Po okvirnem planu občinskega proračuna naj bi največ kar 383 milijonov zbrali s transfernimi prihodki, 209 milijonov naj bi zbrali iz davčnih prihodkov, ostala sredstva pa naj bi pritekla iz kapitalskih in nedavčnih prihodkov.
Med odhodki naj bi največ, oziroma 374 milijonov, namenili za tekoče odhodke in transfere, od tega okoli 60 milijonov za dejavnost občinske uprave, ki naj bi jo ojačali s strokovnim delavcem v raču-
novodstvu, 58 milijonov naj bi namenili za izobraževanje, 55 za predšolsko vzgojo 40 za cestno dejavnost, okoli 15 za zdravstvo in prav toliko za komunalno dejavnost, okoli 10 za šport itd.
Okoli 304 milijone pa naj bi v prihodnjem letu namenili za investicije, od katerih naj bi največ, 102 milijona, namenili za komunalno dejavnost, okoli 70 milijonov naj bi namenili za cestno dejavnost, okoli 60 za izobraževanje, okoli 30 za urejanje prostora, 25 milijonov za razvoj in podobno.
Imenovanja, pobude ...
Po sklepu o ukinitvi statusa javnega dobra na parceli z gospodarskim poslopjem v k. o. Bolečka vas, so v nadaljevanju soglašali z imenovanjem Metke Petek Uhan, dr. med. spec., za direktorico Javnega zdravstvenega doma Ptuj ter z imenovanjem mag. Matjaža Neudauerja za direktorja Knjižnice Ivana Potrča v Ptuju. V dodatni točki pa so se seznanili s pripravo posebnega Pravilnika o plačevanju obveznega zdravstvenega zavarovanja za brezposelne občane in tiste, ki si sami tega ne morejo plačevati, zato mora po zakonu za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja poskrbeti Občina. Pravilnik pripravljajo zato, ker je znesek za plačilo osnovnega zdravstvenega zavarovanja precej visok - letno bremenijo občinsko blagajno za okoli 12 milijonov tolarjev; poleg tega pa so ugotovili, da nekateri sicer premožni ob-
čani to zakonsko določilo izkoriščajo, saj denimo nimajo sredstev za plačilo osnovnega zdravstvenega zavarovanja, plačujejo pa si zdravstveno zavarovanje za nadstandard-ne storitve in se izkazujejo s premoženjem.
Med pobudami in vprašanji pa je svetnike med drugim zanimalo, kako je s prodajo nekdanjih prostorov Planikine-ga obrata v Majšperku, za katere se zanima podjetje MTD Milana Tadiča, do prodaje pa še vedno ni prišlo. Zanimalo jih tudi, kako je z zemljišči v industrijski coni Breg, katerih del je sicer v lasti občine, vendar so po besedah županje še vedno v denacionalizacij-skem postopku. Zanimalo jih je tudi, kako poteka izgradnja kanalizacijskega sistema v Majšperku, saj kljub obljubi izvajalca dela še niso končana, opozorili pa so tudi na propadajoče objekte stare osnovne šole v Majšperku, v katerih se je že začela zbirati mladina. Ker postajajo zaradi razpokanih zidov nevarni, so v proračunu za prihodnje leto že namenili ustrezna sredstva za njihovo porušitev, še vedno pa ne vedo, kaj naj bi bilo na tem mestu po porušitvi. Ob tem je eden od svetnikov ugotovil, da bodo imeli na območju občine že kmalu 6 "odsluženih" objektov, od katerih so eni že prazni, drugi pa naj bi samevali čez leto ali dve, zato je predlagal, da jih ponudijo v upravljanje društvom, organizacijam in drugim ustanovam, saj je pomembno, da v njih ohranijo življenje. Kako se bodo odločili na Občini, pa v tem trenutku še ni znano.
M. Ozmec
96 M
POSLOVNEGA PROSTORA DAMO V NAJEM
LOKACIJA:
SLOMŠKOVA UL. 12, PTUJ (nasproti tržnice)
Začetek najema: 1.1.2006. Do navedenega datuma bo poslovni prostor v celoti obnovljen.
Informacije na:
Tel.: 02/ 420 46 07, GSM: 040/ 699 456 e-mail: aurenia@emaiLsi
Aurenia d.o.o.. Bilje 21, 2000 Maribor
Od tod in tam
Destrnik • Razpravljali o proračunu
V	petek, 18. novembra, so se na seji sestali destrniški svetniki. Najprej so sprejeli statut občine in poslovnik občinskega sveta. V nadaljevanju so razpravljali o proračunu občine za prihodnje leto, v katerem prihodki znašajo 467 milijonov, odhodki pa 578 milijonov tolarjev. V proračunu je predvideno tudi zadolževanje občine v višini 89 milijonov tolarjev. Glavne investicije v prihodnjem letu pa bodo na Destrniku dokončanje rekonstrukcije regionalne ceste do centra Destr-nika, izgradnja kanalizacije, dokončanje obnove kulturne dvorane in modernizacija lokalne ceste. Točko o izdaji soglasja k imenovanju direktorja knjižnice Ivana Potrča Ptuj so umaknili z dnevnega reda in bodo zahtevali dodatna pojasnila. Izdali pa so soglasje k imenovanju direktorice JZ Zdravstveni dom Ptuj. Svetniki so sklenili, da pisma o nameri za vzpostavitev zavetišča za živali v Podravju ne bodo podpisali in tudi ne bodo financirali Materinskega doma v Mariboru. V nadaljevanju so razpravljali o prioritetni listi izgradnje komunalne infrastrukture, sklepa niso sprejeli, saj so odločanje o prioritetah prestavili na eno izmed prihodnjih sej občinskega sveta.
Zmago Šalamun
Benedikt • Sprejemali proračun za prihodnje leto
V	sredo, 16. novembra, so se na 21. seji sestali svetniki občine Benedikt. V prvi obravnavi so sprejeli proračun občine za prihodnje leto, ki znaša 455 milijonov tolarjev. V njem pa je predvideno tudi zadolževanje v višini 200 milijonov tolarjev. Z najetjem tega kredita bodo poplačali ostale kredite, ki so jih najeli po manj ugodni obrestni meri, nekaj sredstev pa bodo namenili tudi za nove investicije. Potrdili so tudi letni program športa v občini Benedikt za prihodnje leto in za stopnjo inflacije so povišali vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki po novem znaša pet sto-tinov za kvadratni meter. Za pet odstotkov so povišali tudi ceno oskrbnine v vrtcu, ki po novem za obe starostni skupini znaša 66.701 tolar. Svetniki so tudi soglašali s sistematizacijo delovnih mest v vrtcu v Benediktu v letošnjem šolskem letu in se seznanili s poročilom o izvedbi javnega razpisa za dodelitev sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Benedikt in s poročilom o izbiri izvajalca za izgradnjo kanalizacijskega sistema za odvodnjo komunalnih odpadnih voda.
Zmago Šalamun
Prejeli smo • Krivi so Markovčani in nihče drug!
V	članku v Štajerskem Tedniku, objavljenem 21. novembra, novinar povzema mnenje markovskih svetnikov, ki za dogodke okoli mejne table krivijo novinarko tega časopisa, poslanca Mariniča in celo urednika Jožeta Šmigoca.
Kotvidemskisvetnik, občan in vaščan Šturmovcev moram njihove popolnoma neutemeljene in krivične obtožbe zanikati. Nihče od navedenih ni kriv ničesar, niti ni povzročil ničesar. Akcijo snemanja table smo organizirali na lastno pobudo, ne zaradi kakršnegakoli pisanja oz. poročanja. Krivdo za dogodke in dogajanja lahko pripišejo Markovčani le sebi, saj smo se pred dobrim letom, ko je bila tabla sneta, dogovorili, da se do odločbe sodišča stanje ne spreminja in da table ne bodo ponovno postavljali. Ker so svojo besedo prelomili, so lahko pričakovali, da se bomo prizadeti občani na to odzvali. Na naš odziv in odstranitev table niti novinarka, niti urednik niti poslanec niso imeli nobenega vpliva, še manj, da bi karkoli ali kogarkoli od nas k čemurkoli napeljevali.
Res je vedno najlažje zvaliti krivdo na nekoga drugega, ali, v tem primeru tretjega, ki z vso zadevo nima nobene povezave, razen poročanja in objavljanja dogajanja.
Vzroke in krivdo za nastalo situacijo naj občani Markov-cev raje poiščejo pri sebi in svojem ravnanju! Nič od tega se ne bi zgodilo, če ne bi prelomili dane besede!
V	imenu vaščanov Šturmovcev
Andrej Rožman
Ormož • Uprava pripravila argumente za ohranitev celovitosti občina M Od tod in tam
Račun se ne izide
Na osnovi pobud KS Središče ob Dravi in KS Sv. Tomaž za ustanovitev novih občin na območju obstoječe občine Ormož so občinske službe pripravile obsežno strokovno utemeljitev za ohranitev občinske enovitosti. Z večino glasov jo je sprejel tudi občinski svet in mnenje posredoval v Državni zbor. Vsem, ki jih tematika podrobno zanima, pa je v celoti na voljo na občinskem spletnem portalu www.ormoz.si.
V	osemnajst strani dolgem mnenju o ustanovitvi občine Sv. Tomaž lahko med drugim preberemo:
menimo, da je bil svet KS zlorabljen, saj je sklepal brez elaborata za ustanovitev nove občine in to na hitro.« Na temelju zaključnega računa proračuna Občine Ormož so izdelali tudi »proračun« oziroma oceno prihodkov in odhodkov za leto 2004. Iz te je razvidno, da bi bilo v novi občini za 274.267.511 SIT prihodkov, ki pa bi bili za 58.352.615 SIT premajhni, da bi pokrili odhodke. Skupna primerna poraba bi na območju občine Ormož padla in bi bila za 3 milijone SIT manjša kot v enoviti občini. Odcepitev naj bi imela tudi negativne posledice za ostale občine, saj bi se nova občina zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odrekla stroškom nekaterih skupnih zavodov in institucij ter skupnim investicijam, kot to kaže negativna praksa iz preteklosti iz drugih okolij.
V	dokumentu so objavljeni tudi izračuni, iz katerih je razvidno, da je imela KS Sv. Tomaž 12,65 % delež investicij skupnega značaja v občini, v denarju pa to pomeni 198 milijonov SIT. V
letih 1995-2004 je bilo od skupno 1,571 milijarde SIT vseh investicij v občini na področju KS Sv. Tomaž realiziranih kar 786 milijonov, stoji v dokumentaciji, ki jo je pripravila občina.
Kaj bo z lekarno, obnovo šole
Tudi v KS Središče ob Dravi naj se račun pri proračunu ne bi izšel. Po isti metodologiji izračunan proračun naj bi bil težek 307.754.520 SIT. Vendar tudi to ne bi bilo dovolj za pokrivanje vseh odhodkov, ki bi bremenili bodočo občino. Vključno z načrtovano 5-milijonsko izgubo lekarne, ki bi jo pokrivala nova občina, bi imeli za skoraj 37 milijonov SIT premalo. KS Središče ob Dravi ima v investicijah skupnega značaja 12,85 % delež z 202 milijoni SIT. V evidenci za minulo devetletno obdobje pa je bilo v KS Središče ob Dravi za 348.471.451 SIT vlaganj.
Občinsko vodstvo sicer podpira razprave na to temo v obeh krajevnih skupnostih, vendar se v minulem tednu sklicane »očitno neformalne okrogle mize s strani skupine nepodpisanih posameznikov v KS Središče ob
Dravi občinski predstavniki niso udeležili,« so zapisali v sporočilu za javnost. Župan Vili Trofenik pa želi »občane in občanke občine Ormož, krajane in krajanke KS Središče ob Dravi predvsem opozoriti, da so podatki, s katerimi zgolj nekaj posameznikov utemeljuje vzroke za ustanovitev svoje občine, že zastareli in neresnični. Ob natančnem pregledu prihodkov in odhodkov bi imela KS Središče, če bi postala samostojna občina, 31 milijonov izgube. Z morebitno ustanovitvijo nove občine bo obnova šolske zgradbe zastala vsaj za dve leti, poleg tega pa bo nastopil problem zagotavljanja potrebnih sredstev, saj jih nova občina nikakor ne bo zmogla, tudi v primeru državne pomoči. Gre za investicijo, za katero bo potrebno zagotoviti okoli 200 milijonov tolarjev. Na območju KS Središče ob Dravi deluje izjemoma, na izrecno željo krajanov, lekarna v sestavi občinskega zavoda Lekarna Ormož, ki jo je zgradila občina s proračunskimi sredstvi, čeprav ni ekonomsko upravičena in povzroča 5 milijonov tolarjev izgube letno. V primeru ustanovitve nove občine bo lekarna ali ukinjena ali pa bo morala
nova občina pokrivati izgubo. V primeru odcepitve bi se v novo nastali občini zvišale cene oziroma stroški izvajanja gospodarskih javnih služb, kot je voda, smeti in podobno, saj obstoječe cene temeljijo na principu solidarnosti znotraj sedanje občine Ormož.« S temi nekaj primeri je župan podkrepil občinsko stališče o ohranjanju celovitosti občine Ormož in dodal, da bi tako potencialno nova občina Središče ob Dravi kot tudi Sv. Tomaž morali predvideti tudi velike izdatke za nadaljnje zagotavljanje infrastrukture, ki je sedaj v pristojnosti enovite občine Ormož. Prebivalci občine Ormož so se namreč že v prvi fazi prestrukturiranja lokalne samouprave odločili za enovito občino Ormož.
V zaključku dokumenta so bili svetniki mnenja, da je predlog za odcepitev krajevne skupnosti Središče ob Dravi in krajevne skupnosti Sveti Tomaž neodgovorno in izključno politično motivirano dejanje, ki je neutemeljeno in škodljivo za kvaliteto življenja občanov ter za nadaljnji razvoj celotnega območja obstoječe občine Ormož.
viki klemenčič ivanuša
Središče ob Dravi • Okrogla miza »Zakaj občina?«
Majhno je uspešnejše?
V Središču ob Dravi je minuli teden potekala okrogla miza z naslovom »Zakaj občina?«, na kateri so prisotni razpravljali o različnih vidikih in posledicah ustanovitve lastne občine.
Okoli dvesto zbranim krajanom so svoja stališča predstavili predsednik občinskega odbora Slovenske demokratske stranke Branko Šumenjak, župan občine Kuzma Jožef Škalič in poslanec v Državnem zboru Alojz Sok. Slednji je spregovoril o zakonu o financiranju občin in pojasnil, da na tem področju prihaja do nekaterih sprememb: »Z rebalansom proračuna v letu 2005 je glavarina višja za približno deset odstotkov. To je denar, ki ga občine zagotovo dobijo - če ga ne ustvarijo same, ga mora prispevati država s finančno izravnavo. V tem trenutku je glavarina na prebivalca približno 104.000 tolarjev. Drugo leto se bo ta
znesek povečal za štiri odstotke in pol, leto kasneje pa še enkrat za najmanj toliko. Seveda pa je treba k financiranju občin prišteti še tisti denar, ki ga država namenja neposredno za investicije v posameznih občinah, in ravno to je tista razlika med malimi in velikimi občinami. Tako majhne kot velike občine se prijavljajo na različne državne projekte, pri čemer imajo majhne občine veliko več uspeha,« je pojasnil. Poleg tega je Alojz Sok spregovoril tudi o delitveni bilanci - torej delitvi premoženja in obveznosti v primeru, da bi dejansko prišlo do delitve sedanje občine Ormož na več manjših. Kot je pojasnil,
bi tisto stvarno premoženje, ki je na območju Krajevne skupnosti Središče ob Dravi, ob ustanovitvi nove občine avtomatično pripadlo njej, skupni finančni dolg pa bi se najverjetneje razdelil glede na število prebivalcev. Dodal je, da se ne strinja s prepričanjem, da bi zaradi delitve občine Ormož prebivalci na območju novih občin dražje plačevali vodo, odvoz smeti in ostale komunalne storitve. Svoje mnenje o ustanavljanju novih, majhnih občin je predstavil tudi župan občine Kuz-ma Jožef Škalič, ki je povedal, da so z ustanovitvijo nove občine pridobili več sredstev in tako uspeli modernizirati večino cest, so pa tudi ena
redkih občin na Goričkem, ki ji je uspelo zagotoviti oskrbo s pitno vodo na območju celotne občine.
Prisotni krajani so večinoma izrazili odobravanje glede aktivnosti za ustanovitev lastne občine, med vprašanji pa so med drugim izpostavili problematiko obnove šolske stavbe. Ta je letos v načrtu investicij občine Ormož, zato so se spraševali, kaj se bo zgodilo s to investicijo, če Središče ob Dravi postane samostojna občina. Predstavniki iniciativnega odbora so jim pojasnili, da bo šolska stavba ena izmed prioritet tudi v primeru samostojne občine.
Natalija Škrlec
Ljutomer • Razstava ob adventu
Foto: Miha Soštarič
Minuli konec tedna je bila v galeriji Ante Trstenjak v Ljutomeru na ogled že tretja razstava sekcij ob adventu, ki so jo pripravili člani sekcij cvetličarjev in vrtnarjev ter domače in umetnostne obrti pri Območni obrtni zbornici Ljutomer. Svoje izdelke so razstavljali samostojni podjetniki Milan Belec (Unikat Belec Železne Dveri), Igor Horvat (Cvetličarna Botanika Ljutomer), Milan Hramus (Terakota Krapje), Marjan Jurša (Cvetličarna Marjetica Branoslavci), Robert Jurak (Art Jurak Logarovci), Viljem Kosalec (Cvetličarna Regina Ljutomer), Nataša Kuplen (Vrtnarstvo-cvetličarstvo Puconja Ljutomer), Vera Peischl (Lectarija Ljutomer), Jacqueline Steržaj (Vrtnarstvo in cvetličarstvo Lilija Ljutomer),^ Mitja Žitnik (Vrtnarstvo-cvetličarstvo Boreci) in Saša Žuman (Lončarstvo, domača in umetna obrt Ljutomer).
MŠ
Juršinci • Otvoritev ceste Hlaponci-Rotman
V občini Juršinci so v letošnjem letu posodobili cesto Hlaponci-Rotman. Asfaltno cestišče je bilo široko samo 2,5 metra, zato so ga letos preplastili in razširili. Sedaj je široko 5 metrov. Na novo so uredili bankine in mul-de. Preplastitev in razširitev ceste v dolžini 1200 metrov je stala 23 milijonov tolarjev. V nedeljo, 6. novembra, so obnovljeno cesto predali namenu. Na krajši slovesnosti je zbrane pozdravil župan občine Juršinci Alojz Kaučič. Novo pridobitev sta odprla najstarejši krajan Alojz Zelenko in Roman Novak.
Zmago Šalamun
Lenart • Srečanje ljudskih pevcev in godcev
Pevke ljudskih pesmi DU Lenart so v soboto, 12. novembra, organizirale prvo prijateljsko srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki je potekalo v domu kulture v Lenartu. Za dobro voljo je poskrbelo preko 80 nastopajočih iz različnih društev s ptujskega in lenarškega območja. Na prireditvi so nastopili: ljudske pevke Ženjice iz Cirkovc, ljudski godec Franc Vidovič, ljudske pevke DPD Svoboda Ptuj, Jesensko cvetje od Sv. Trojice, gasilsko ljudske pevke PGD Osek, ljudski pevci DU Grajena, pevci DU Cerkve-njak, ljudske muzikantke Vesele Polanke iz Cirkovc, pevke ljudskih pesmi KD Trojica od Sv. Trojice in organizatorke - pevke ljudskih pesmi DU Lenart. Zbrane na prireditvi sta pozdravila predsednik DU Lenart Saša Tomažič in podžupan občine Lenart Franc Krivec. Organizatorji pa so ob ohranjanju lepe ljudske pesmi poskrbeli za kozarček mošta na martinovo soboto.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Foto: ZS
Slovenija • Predlogi davčnih sprememb za kmetijstvo
Pozitivne spremembe za kmete
Prejšnji teden se je v dvorani ptujske enote KGZ zbralo lepo število kmetov, ki se zavedajo, kako pomembna je davčna zakonodaja, ne le za način dela, ampak tudi za njihovo preživetje. Nad zakonom o dohodnini, ki ga je sprejela zdaj že bivša vlada, namreč nihče ni bil zadovoljen, kritike z opozorili, da bodo kmetje množično propadali zaradi sprejetih davčnih meril, so se kar vrstile. 20. oktobra letos pa je nova vlada končno pripravila predloge sprememb zakona, ki naj bi vendarle nekoliko popravili oz. izboljšali pogoje kmetovanja.
O predlogih naj bi državni zbor razpravljal v tem tednu, zato ni še nič dokončno sprejetega. Na kaj se nanašajo spremembe in kaj ostaja po starem, je zbranim na predavanju razložila davčna svetovalka celjskega KGZ Marjana Strupeh: »Novi zakon, ki je začel veljati 1. januarja letos, je na področju kmetijstva res prinesel precej neugodnih sprememb, ki so zmanjšale dohodkovni položaj kmeta. Dopolnilne dejavnosti so s tem zakonom obdavčene brez ustreznega prehodnega oz. pripravljalnega obdobja. Kmete je prizadela tudi obdavčitev investicijskih podpor, ki je niso mogli pričakovati, dopolnilne dejavnosti pa je prizadelo veliko znižanje normiranih stroškov. Ti so bili prej priznani v višini 60 odstotkov, po novem zakonu pa le 25 odstotkov.
V praksi se je doslej že pokazalo, da bodo na tem področju potrebne spremembe.«
Uvedba prehodnega obdobja
Kot je nato pojasnila Stru-pehova, je v predlogu sprememb zelo pomembna predvidena uvedba pripravljalnega obdobja, pa tudi oprostitev obdavčitve določenih investicijskih podpor: »Pri tej oprostitvi gre za to, da se
investicijske podpore, ki so bile po sedaj veljavnem zakonu letos obdavčene s 16-od-stotno stopnjo akontacije dohodnine, še ne obdavčijo, če so bile odločbe zanje izdane in pravnomočne do prvega januarja 2005. Naslednje leto ta obdavčitev velja oz. velja za vse investicijske podpore, ki so potrjene z odločbo, izdano po prvem januarju letos.« To je prav gotovo veliko olajšanje za prejemnike sredstev SAPARD in EPD na podlagi razpisa iz leta 2004, po drugi strani pa tudi veliko bolj logično, saj kmetje, ki so lani dobili tovrstno podporo, niso vedeli in niso mogli (v)računati še obdavčitve. Z letošnjim letom pa so o tem seznanjeni.
Sprejeti dohodninski zakon pa je prinesel novosti tudi z razdelitvijo oz. ločitvijo osnovne in drugih kmetijskih dejavnosti. Pred letošnjim letom te delitve ni bilo in vedelo se je, da je bila kmetijska dejavnost kot enovita obdavčena po katastrskem dohodku. »Druge dejavnosti niso bile posebej opredeljene, zdaj so pa izvzete iz osnovne dejavnosti. Ena od teh dejavnosti je tudi pridelava vina za prodajo, za kar bodo morali kmetje priglasiti dejavnost na davčnem uradu. To bi po zakonu morali že januarja letos in če tega niso storili, so v prekršku. Glede na to novost se morajo tudi odločiti, ali voditi poslovodne
Davčna svetovalka Marjana Strupeh: »Praksa doslej je jasno pokazala, da so spremembe potrebne.«
knjige in evidence po normiranih ali dejanskih odhodkih. Glede tega še nihče ni naredil nič, leto pa gre h koncu. Vprašanje je, kako se bodo te zadeve reševale.«
Spremembo naj bi predlog prinesel tudi na področju obdavčitve subvencij. Po sedanjem zakonu so slednje obdavčene v celoti s 16 odstotki, predlog spremembe pa govori o tem, da naj bi se ta obdavčitev izvajala po-stopoma,v prehodnem obdobju, ki bi se zaključilo leta 2008: »To prehodno obdobje pomeni, da naj bi bila letos obdavčena le četrtina vsote prejetih subvencij, naslednje leto polovica, leta 2007 tri četrtine zneska subvencij, v letu 2008 pa bi potem 16-odstot-na obdavčitev zajela celotno vsoto subvencij, ki bi jo prejel
kmet.«
Prehodno obdobje postopne obdavčitve je sicer že začelo veljati z letošnjim letom, popolnoma neobdavčene pa so vse ekološke kmetijske dejavnosti.
Normirani stroški v višini 60 odstotkov
Zelo pomembna in za kmete pozitivna sprememba zakona (če bo seveda potrjena) je predlog o povišanju priznanih normiranih stroškov s sedanjih 25 odstotkov na 60 odstotkov (N.Si si bo sicer prizadevala, kot je poudaril Alojz Sok, da bi ti normirano priznani stroški znašali 70 odstotkov, saj naj bi šele tako bili naši kmetje izenačeni z avstrijskimi). Poleg tega pa predlog govori tudi o popol-
ni dohodninski neobdavčitvi sredstev za vodenje knjigovodstva na kmetijah po FADN sistemu. Po novem predlogu pa naj se ne bi v davčno osnovo naslednja tri leta všteval tisti katastrski dohodek zemljišč slabše kakovost, ki so z vlaganji postala bolj rodovitna.
Knjigovodstvo je nujnost
»Če za osnovne kmetijske in dopolnilne dejavnosti na kmetijah ni sprememb, pa se morajo kmetje sprijazniti s spremembami za druge kmetijske dejavnosti, med katere, recimo, spada reja perutnine, vrtnarstvo in pridelava vina. Vsi ti bi že morali priglasiti dejavnost na kmetiji in sprejeti odločitev, kako voditi poslovne evidence: ali po normiranih stroških ali po dejanskem dohodku, ki je razlika med prihodki in odhodki. Zakon v tem pogledu dopušča, da manjši pridelovalci vodijo enostavno knjigovodstvo, za kar pa morajo izpolnjevati določene pogoje. Med temi je pomembna višina letnih dohodkov. Po sedanjem zakonu naj bi najvišji letni dohodek ne presegal 3,9 milijona zadnjih 12 mesecev, zdajšnji predlog pa to mejo pomika na šest milijonov. Drugi pogoj, da se lahko vodi enostav-
no knjigovodstvo, je, da ne zaposluje nobenega delavca in da zavezanec v preteklem davčnem letu ni ugotavljal davčne osnove od dohodka na podlagi dejanskih odhodkov in prihodkov. Problem nastaja večinoma le takrat, ko se davčni zavezanec odloči, da bo obdavčen po dejanskem dohodku, potem pa to naslednje leto spremeni in hoče biti obdavčen po normiranih odhodkih. To pa ne more kar tako. Preteči morajo vsaj tri leta, šele potem lahko kmet-zavezanec spet zahteva obdavčitev po normiranih odhodkih. Če pa se je za letos nekdo že odločil, da bo obdavčen po normiranih odhodkih, potem ni noben problem to namero spremeniti v obdavčitev po dejanskih odhodkih,« je še pojasnila Strupehova in opozorila še na en pomemben datum: »Opomniti pa želim vse tiste kmetovalce, ki želijo biti obdavčeni po normiranih odhodkih, da letos najkasneje do 30. novembra oddajo vlogo na davčni urad!«
Sicer pa je Marjana Strupeh prepričana, da je strokovno vodenje knjigovodstva kljub začetnim težavam za kmete nujnost, saj se v prihodnje napovedujejo še številne spremembe zakonodaje in novosti, s katerimi morajo biti kmetje sproti seznanjeni.
SM
Slovenske gorice • Več martinovanj
On ga je krstil ...
Po Slovenskih goricah je bilo organiziranih več martinovanj, ki so se pričela v petek, 11. novembra, in zaključila v nedeljo, 21. novembra.
Krst mošta je opravila skupina Trije muteci kulturno umetniškega društva Maska iz Šentilja.
V	petek, 11. novembra, so martinovali na Destrniku. Martinovanje so organizirali člani turističnega društva Destrnik. Pričelo se je s po-kušnjo mladega vina šestih domačih vinogradnikov. Za kulinarično ponudbo so poskrbele članice Društva kmetic Destrnik. Pripravili so tudi kulturni program. Mlado vino je blagoslovil domači župnik Jože Škofič. Martinovanje na Destrniku se je zaključilo z družabnim srečanjem ob glasbi Mladih muzikantov iz Vitomarcev.
V	soboto, 12. novembra, so martinovali v Lenartu. Organizatorji so bili občina Lenart, zveza kulturnih društev
občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana in društvo vinogradnikov Lenart. V kulturnem programu so nastopili pihalni orkester MOL Lenart, ljudske pevke društva upokojencev Lenart, ljudske pevke kulturnega društva Trojica, moški pevski zbor Obrtnik Lenart in otroška skupina Vitiminike iz Sv. Ane. Krst mošta je opravila skupina Trije muteci kulturno umetniškega društva Maska iz Šentilja. Organizatorji so poskrbeli za pristno domačo kapljico in domače dobrote. Za dobro voljo je skrbel ansambel Slovenjegoriški fantje.
V nedeljo, 13. novembra, so martinovali v Cerkvenjaku na ploščadi pred občinsko stavbo. Martinovanje se organizirali člani društva vinogradnikov in ljubiteljev vin skupaj z občino. Sedem domačih vinogradnikov je ponujalo pokušino mladega vina, članice društva kmečkih deklet in žena so ponujale domače dobrote in člani turističnega
društva so poskrbeli za rdeči mošt in pečene kostanje. Blagoslov mošta je na izvirni slovenskogoriški način opravil Franc Lančič iz Jamne pri Sv. Juriju.
V	nedeljo je bilo martinovanje tudi v Jurovskem Dolu na trgu Sv. Jurija. Organizirali so ga člani turističnega društva Dediščina. Organizatorji so na stojnicah ponujali mošt in kulinarične dobrote ter pečene kostanje. Za krst mošta so poskrbeli člani kulturnega društva Ivan Cankar Jurovski Dol. V kulturnem programu so nastopili člani domače folklorne skupine pod vodstvom Cilke Neuvirt. Po uradnem delu je sledilo družabno srečanje.
V	nedeljo, 20. novembra, so v Benediktu pripravili po-kušino mladega vina člani društva vinogradnikov Benedikt, članice društva kmečkih žena in deklet ter turistično društvo Benedikt. Prireditev se je odvijala na parkirnem prostoru na Čolnikovem trgu v Benediktu.
Zmago Šalamun
Foto: SM
Foto: ZS
Ptuj • Izredna volilna konferenca MO SDS
Luci se je poslovil od lokalne politike
V domu krajanov Mestne četrti Breg je bila 18. novembra izredna volilna konferenca mestnega odbora Slovenske demokratske stranke Ptuj, na kateri so na lastno željo zaradi nezdružljivosti funkcije in dela razrešili Miroslava Lucija s predsedniškega mesta. Kot je znano, je bil Miroslav Luci imenovan za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v Srbiji in Črni gori in Romuniji, s sedežem v Beogradu, kamor je odpotoval včeraj, čeprav ob tej priložnosti akreditivov še ne bo predal.
Do izteka mandata tega izvršilnega odbora, torej naslednji dve leti in pol, bo mestni odbor SDS Ptuj vodil Rajko Fajt. Miroslav Luci je bil med ustanovitelji SDS na Ptuju, od starih članov iz leta 1990 sta v mestnem odboru na Ptuju ostala le še z Vladi-mirjem Arackim. Stranka je v petnajstih letih pridobila veliko novih članov in še jih pridobiva. Postala je pomembna na lokalni in državni ravni. Miroslav Luci se je v petek vsem članom stranke in simpatizerjem zahvalil za zaupanje, med drugim je povedal, da je čas, da stranko prevzemajo novi, nekoliko mlajši ljudje. 15 let delovanja v stranki je dolga doba, šel je skozi sedem volilnih preizkušenj, kar ni bilo lahko, star pa je 60 let. Čeprav se zadeva, da je njegov odhod iz poslanskih klopi najprej v kabinet predsednika vlade, kjer je oral ledino na koordinaciji dela med vlado in parlamentom, je tudi avtor protokala zanj, zdaj pa v diplomacijo, povzročil vrsto govoric, »dal se je izvoliti, zdaj pa odhaja«, je prepričan, da zaupanja volivcev ni izgubil, saj je večino programskih ciljev, ki si jih je zadal ob izvolitvi za poslanca leta 2004, izpolnil, tisto, kar pa še ostaja, v vladi poznajo in bodo naredili
vse, da se uresniči. Ptuj ima svojo pozicijo v vladi, je še poudaril Luci, ki je prepričan, da bodo tudi lokalne volitve 2006 nova preizkušnja za stranko. Zadovoljen je, da v času, ko je bil neke vrste oficir za zveze med vlado in parlamentom, nobena zadeva, ki je bila sprejeta na vladi, ni padla v parlamentu, razen zakona o socialnih transferjih, ki so ga umaknili, ker so ugotovili, da ne bi dobil podpore. Veliko pa so v enem letu naredili tudi za sam Ptuj. »Začele so se tudi kadrovske menjave, kjer sem bil nekoliko udeležen. To je zelo naporno področje, predsednik vlade zahteva, da je to strokoven kader, bolj kot političen. Lahko rečem, da je bilo moje delo v vlogi koordinatorja ena bolj napornih političnih udejstvo-vanj. Biti državni sekretar je pomembna funkcija, ker si v neposredni bližini predsednika. Kar nekaj Ptujčanov je v tem času dobilo pomembna mesta v Ljubljani. Ko sem se odločil za delo v kabinetu predsednika vlade, me je predsednik vprašal, kakšne so moje bodoče ambicije. Povedal sem, da več ne bom kandidiral za župana, niti za poslanca, moja tiha želja pa je kakšna diplomatska funkcija. Ponudba je prišla po
Foto: Črtomir Goznik
Izmenjava na čelu MO SDS Ptuj, Miroslava Lucija je zamenjal Rajko Fajt.
obisku srbskega predsednika Tadiča v Ljubljani, da bi predsednik vlade v Beograd dal nekega svojega ožjega sodelavca, nekaj novega za njihovo območje, je bilo njihovo priporočilo. Julija je prišla ponudba s strani ministrstva za zunanje zadeve in predsednika vlade, ki bi jo bilo težko odkloniti,« je med drugim v petek povedal Miroslav Luci, ko se je poslovil od lokalne politike. Ob tej priložnosti je tudi povedal, da je bilo zelo naporno »lau-fati« za predsednikom vlade Janezom Janšo, ki je velik de-loholik; njegov delovni dan se nikoli ne konča pred 22. ali 23. uro. Pogrešal bo njuno
sodelovanje, zaveda se, da ga tudi v diplomaciji čaka težko delo, da to »niso samo črne obleke in črni avtomobili.« V Beograd gre tudi žena Irena, zato mu bo nekoliko lažje.
Novega župana bo izvolilo primestje
O novem ptujskem županu bodo odločili v primestnih četrtih, Grajeni in Rogoznici, zato naj bi jima v tem letu posvetili tudi največ pozornosti. Novi predsednik naj pripravi ekipo za volitve. Rezultati morajo biti še boljši, povečati je potrebno število svetnikov, prav tako pa imeti tudi kandidata za žu-
pana. Delo sedanje občinske oblasti ima veliko lukenj, veliko je stvari, ki bi se jih dalo upravičeno kritizirati. Novi ptujski župan se bo moral vsaj v začetku ukvarjati z velikimi likvidnostnimi težavami, sedanja ptujska oblast je mesto prezadolžila. Miroslav Luci jo je zapustil brez dolgov, edini dolg je bil iz leta 1994 za deponijo, pa še tega je najela predhodna oblast. Tudi pregled računskega sodišča je dobro opravil. Pod njegovim vodstvom so se zemljišča kupovala, zdaj se prodajajo, denar pa se nepravilno nalaga. »Nisem zadovoljen, da se bo območje nekdanje vojašnice tako raz-parceliralo, v glavnem je bilo namenjeno visokošolskem študiju, zdaj mu je namenjen le delček.«
Skupaj z Brankom Marini-čem, poslancem državnega zbora, ki je po odhodu Lucija postal poslanec širšega ptujskega območja, je v petek odgovoril na več vprašanj članov in simpatizerjev stranke, ki jih je zlasti zanimalo, kaj je res in kaj ni v trditvah zdajšnjega župana dr. Štefana Čelana o tem, kdo je pripeljal več razvojnega denarja na Ptuj. Projekt Puhovega mostu, ki si ga lasti zdajšnja oblast, se je začel že v mandatu županstva Miroslava
Lucija. Če na izredni seji parlamenta 28. julija letos ne bi bil sprejet zakon o poroštvu, se tudi Puhov most še ne bi začel graditi. Ptujčani v vladi in v parlamentu pa so tudi zaslužni, da bosta več kot 2,2 milijarde vreden posel pri gradnji navezovalne in priključne ceste, kot vemo, se je SCT Ljubljana na prvo izbiro pritožil, od četrtka dalje dileme več ni, izvajali ptujski podjetji, Cestno podjetje in Asfalti.
SDS je stranka trdno na svoji poti, je po izvolitvi med drugim povedal novi predsednik MO SDS Ptuj Rajko Fajt. Pot je začrtana, delali bomo v dobrobit Ptuja in Slovenije. »Nismo zagovorniki koalicije za vsako ceno, ptujska je delovala le nekaj časa, bila je le glasovalni stroj. V mestnem svetu smo si izborili pozicijo, podpiramo zgolj projekte, ki so dobri za Ptuj, ne podpiramo vseh. Naša prva naloga pa je vstop v volilno leto.«
Uradnemu delu je v petek sledilo družabno srečanje z Lucijevim vinom, starim in mladim. Kot kaže, bodo njegovo vino pili tudi v bodoče, saj novi predsednik nima vinograda. Vinograd pri Tomažu pa ostaja, je v slovo še povedal Miroslav Luci.
MG
Ormož • 30. seja občinskega sveta
Okrog 400 milijonov premalo
Ponedeljkova seja ormoškega občinskega sveta je imela na dnevnem redu le deset točk, ki so presenetljivo hitro zdrsnile mimo. Morda tudi zato, ker je točka s poročilom o izgradnji raziskovalne vrtine Ormož 1g ostala brez razlagalcev, saj se seje ni utegnil udeležiti nobeden od povabljenih strokovnjakov.
Osrednja točka je bila predstavitev proračuna občine za leto 2006, ki je nekoliko skromnejši od lanskega, predvsem zato, ker v njem ne načrtujejo nobene prodaje premoženja. Ocena prihodkov za prihodnje leto znaša 2,8 milijarde SIT in je za 430 mio SIT manjša od odhodkov. Primerna poraba naj bi znašala 1,9 milijarde SIT, finančna izravnava pa 984 mio SIT. Odhodki so v predlogu proračuna načrtovani v višini 3,2 milijarde SIT, kar je za 4,6 % več kot lani. Sredstva za plače in druge izdatke zaposlenim znašajo 155,6 mio SIT, izdatki za blago in sto-
ritve so načrtovani v višini 362,2 mio SIT, največji del pa bo namenjen za tekoče vzdrževanje. 85 milijonov bo namenjenih za vzdrževanje in zimsko službo na lokalnih cestah. Občina načrtuje za 375 milijonov SIT subvencij, ki bodo v večini subvencije javnim podjetjem za odvoz in odlaganje odpadkov, čiščenje odpadnih voda, vzdrževanje notranjega bazena, oskrbo s pitno vodo. Za subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom za pospeševanje zaposlovanja in poklicnega izobraževanja, sofinanciranje delovanja obrtne zbornice, na področju kmetijstva pa bo
namenjeno skoraj 24 mio SIT. Kar 423 milijonov bo občina namenila za plačilo razlike v ceni za oskrbo otrok v vrtcih, okrog 60 milijonov pa za oskrbnine v raznih domovih in zavodih, subvencije stanarin, štipendije ipd.
Več investicij kot lani
Investicijski odhodki so planirani za 35 % celotnega proračuna. Približno petina tega bo namenjena investicijam s področja bogatenja podtalnice, gradili naj bi se pločniki za pešce v Pušencih, Pavlov-cih, Obrežu in pri Sv. Tomažu.
Nadaljevale bi se kanalizacije v Ivanjkovcih (iz neto proračuna), gradnja kolektorja pri Miklavžu in vzdrževalni bazen v Ormožu - oboje v breme takse. Sredstva bodo šla za sanacijo deponije na Dobravi, urejala se bodo krajevna središča v Podgorcih, na Kogu in druga faza rekonstrukcije Kerenčičevega trga v Ormožu. Kotlovnico največje šole v občini, OŠ Ormož, bodo priklopili na plin, za dobrih 27 milijonov bodo kupili gasilsko vozilo, načrtuje se obnova atletske steze v Mestni grabi. Nekaj deset milijonov pa bodo v prihodnjih letih namenili tudi za pripravo pros-
torskega plana.
Ob koncu letošnjega leta bo zadolženost občine znašala 294 milijonov SIT. Izkazanemu proračunskemu primanjkljaju v višini 430 mio SIT je potrebno prišteti še odplačevanje kreditov iz preteklih let v višini 78 mio SIT, tako da bo v letu 2006 predvideno zadolževanje znašalo 510 mio SIT in ne bo izkoriščeno do meje 590 milijonov, ki jo v primeru občine Ormož omogoča zakon. Zadolževati se bo potrebno - 213 mio SIT za investicije na področju komunalne infrastrukture, 88 mio SIT za investicije na področju osnovnega šolstva,
135 mio za investicije na področju oskrbe s pitno vodo in 74 mio za obnovo športnih objektov.
Svetniki so bili mnenja, da je predlog proračuna primerna podlaga za nadaljnji postopek njegovega sprejemanja. Glede na relativno velik konsenz znotraj sveta je pričakovati, da bo z manjšimi korektivi potrjen na decembrski seji. Proračun je objavljen na spletni strani občine, začel je teči 10-dnevni rok za pripombe na predlog, ki jih lahko podajo vsi zainteresirani tudi na sedežih krajevnih skupnosti.
viki klemenčič ivanuša
Ptuj • Sto petdeset let pihalnega orkestra
Včasih je bilo več družabnosti
Pihalni orkester Ptuj bo jutri s koncertom proslavljal sto petdeset let delovanja. Na letošnji območni reviji pihalnih orkestrov v Markovcih smo po nastopu za pogovor poprosili dirigenta Štefana Petka, predsednika godbe Boštjana Paternosta ter najstarejšega aktivnega godbenika Franca Petka, ki so se z veseljem odzvali vabilu.
Dirigent Štefan Petek je
dejal, da so za koncert ob 150-letnici godbe izbrali nekaj skladb, ki so ležale v arhivu godbe in že vrsto let niso bile izvajane. Z nastopom bodo poskusili prikazati delovanje orkestra. Vseh 150 let ne bo mogoče zajeti, igrali pa bodo skladbe iz časov Avstro-Ogr-ske, iz bivše stare Jugoslavije ter skladbe novejšega izvora do današnjih, modernejših, med njimi bo tudi turška koračnica, dirigent pa je pripravil aranžma za skladbo, ki je ležala v arhivu in je z notami pomanjkljivo opremljena, oziroma ima veliko napak. Gre za skladbo, Ptuj ponoči. Na programu bodo uverture, koračnice vseh datumov, svingovske skladbe, zabavne skladbe in celo narodno-za-bavne skladbe.
Dirigent je zadovoljen z zasedenostjo posameznih sekcij. Številnejše so pihalne sekcije, tudi trobente in krilnice so dobro zasedene, manjkajo nizka trobila, pozavne, tube, baritoni, tenorji. Imajo že nekaj let zgolj en rog. Žal je tak trend v glasbenih šolah glede
ptuj-®n.net
www.ptuj-on.net
trobil. Stanje tolkal je iz leta v leto boljše.
Predsednik Boštjan Pa-ternost je dejal, da se na jubilej godba pripravlja že več kot eno leto, sam pa je prevzel predsednikovanje v letošnjem februarju. Ob jubileju bodo izdali zbornik (o tem smo že poročali), ki sta ga pripravili dr. Darja Ko-ter in Lidija Žgeč. Naklada zbornika bo 800 izvodov na 116 straneh. Koncert, ki bo v ptujski Gimnaziji, bodo popestrili z vizualnimi efekti. Članov ptujskega pihalnega orkestra je okrog 65, od tega jih bo nastopilo okrog 45, koncert pa bo napovedovala Nevenka Dobljekar.
Pomembne so redne vaje
Pri orkestru se posebej trudijo, da bi bile vaje dobro obiskane, saj je to včasih problem. Pihalni orkester je član Zveze kulturnih društev Ptuj, njegovo delovanje pa je vezano na proračun Mestne občine Ptuj, ki pa za delovanje ne zagotavlja vseh sredstev, tako so odvisni tudi od sponzorjev, ki so jim za sodelovanje zelo hvaležni. Godba ima vaje v Narodnem domu na Ptuju, pogoji so zadovoljivo dobri, je pa mala dvorana v
Stefan Petek, Boštjan Paternost in Franc Petek
tem domu, če so na vajah vsi, premajhna.
Še zastonj ljudje več ne gredo na zabave
Franc Petek je aktivni član ptujskega pihalnega orkestra že preko petdeset let. Začel je kot šolarček. Od članov, s katerimi je začel, živi še samo eden, to je Jože Bombek. Povedal je, da je bila takrat to starejša garnitura članov orkestra. Mlademu godbeniku so člani posvečali veliko pozornosti, posebej se spominja Antona Rojka, ob katerem je igral prvo krilnico. Skladbe takrat niso bile tega žanra,
Lovrenc na Dr. polju • Dvajset let šolske zgradbe
Preko 200 let šolstva
V nedeljo je Podružnična šola Lovrenc na Dr. polju v dvorani pripravila kulturno prireditev ob 221-letnici šolstva v kraju in 20-letnici sedanje šolske zgradbe. Podatki kažejo na bogato šolsko tradicijo kraja, ki je v svojih začetkih šolstva vključeval učence širšega področja, kot je šolski okoliš šole danes.
Učenci so ob jubileju pripravili lepo kulturno prireditev.
kot se igrajo danes, več je bilo skladb domačih avtorjev in domačih priredb, skratka bilo je manj svetovne literature. Orkester je takrat štel okrog 25 godbenikov, glasbeniki pa so bili individualno zelo dobri. Obiski vaj so bili boljši, saj je bil tudi način življenja drugačen, na sploh so se ljudje več družili. Ljudje so danes tudi službeno bolj angažirani. Veliko več je bilo družabnosti. Danes po Frančevem mnenju ljudje niti na tiste zabave več ne gredo, ki so zastonj.
V svoji dolgi godbeni karieri je bil Franc Petek en mandat predsednik godbe. Včasih je pihalni orkester deloval tudi v sklopu DPD Svoboda Ptuj.
Franc Lačen
Učenci so pod mentorstvom svojih učiteljev pripravili zanimiv kulturni program, ki si ga je z zanimanjem ogledalo veliko število obiskovalcev, skratka, dvorana je bila premajhna za vse, ki so si ogledali nastope otrok.
Ob kulturnem programu je spregovorila vodja podružnične šole Breda Križan, zgodovino šole pa je orisal tudi podžupan občine Kidričevo Jože Murko, ki je bil kot lovrenški domačin tudi učenec v stari lovrenški šoli, ki je bila pred šolsko reformo 1958. leta tudi nižja gimnazija. Spregovoril je tudi ravnatelj matične šole v Kidričevem Branko Tonejc, ki je razmišljal o otrokovih pravicah, saj se je prireditev odvijala na svetovni dan otrokovih pravic.
Kot nam je povedala vodja šole Breda Križan, ki že deset let vodi šolo, šola v Lovrencu ni bila grajena za devetletko, zato so tu in tam s prostorom nekoliko na tesnem pri individualnih urah. Športna vzgoja poteka v večnamenski dvorani. Šola v Lovrencu ni predvidena za dve triadi, temveč zgolj za prvo in del druge, torej do petega razreda, kot jih imajo danes. Danes na šoli deluje pet oddelkov devetletke, dva oddelka podaljšanega bivanja in oddelek jutranjega varstva. Na šoli je 66 učencev.
Tednikova knjigarnica
S cvetlicami nad oblačnost in mrzloto
Založbo Slovenska knjiga pozna širok krog slovenskih bralcev, od najmlajših do odraslih, od poslovnežev do splošnih radovednežev, od ljubiteljskih do strokovnih vrtnarjev, od priložnostnih do petičnih knjigolju-bov, od strokovnjakov do poljudnih zanesenjakov.
Vsekakor velja, da so knjižni naslovi v založništvu Slovenske knjige praviloma uspešnice, četudi svojih izdaj ne kitijo posebej z "bestselerji". Navajam nekaj naslovov, ki potrjujejo navedeno: Družinska enciklopedija Guinness (8 izdaj), Enciklopedija vrtnarjenja (12 izdaj), Naravni zdravnik (6 izdaj), Velika šola kuhanja (6 izdaj), Atlas evropske zgodovine (3 izdaje), Moj zdravnik (3 izdaje), Zdrava prehrana (3 izdaje), Enciklopedija psov (3 izdaje) To so zajetne knjige, tudi čez 500 strani, velikih formatov in prevodi preverjenih tujih založništev oziroma avtorjev. Odlikuje jih profesionalnost v vseh knjižnih pogledih, po opremi in tisku pa bi navedenim knjigam lahko pridala še razkošnost, saj so vse bogato barvno ilustrirane in dopadljive bralnemu očesu.
Mladim bralcem je Slovenska knjiga pripeljala zgodbe o Mini z odlično Christine Nostlinger, slikanice z Jakcem Larsa Klintinga, nepozabne avtorske slikanice z Žabcem Maxa Velt-huijsa, odlično zbirko, žal nekoliko prepuščeno in s skromno dinamiko izhajanja, Slovenske ljudske ter serijo odličnih tujih slikanic: Plahi zmaj, Drevo Krištof, Kje je krtek?, Moja družina, Bratec za Jožefino, Palček Anton, Zeleni otok in Sivi otok . Mladim namenjajo tudi poučne knjige (npr. zbirka Spoznavajmo znanost, Enciklopedija živali.).
Slovenska knjiga slovi tudi po bibliofilskih in znanstveno-kritičnih izdajah v zbirki Monumenta Slovenica, kjer so izšli tudi Stiški rokopis in Brižinski spomeniki ter drugi zakladi slovenstva.
Mirno lahko zapišem, da je ena izmen značilnosti večine monografij Slovenske knjige tudi "darilnost", kajti iz njihovega programa je lahko izbirati pravo knjižno darilo po meri, ki vodi največkrat (žal ali v veselje) nakupovalce: vizualna, svečana podoba knjige in možna permanentna uporaba.
Takšna je tudi novost CVETLICE ZA LEPŠI DAN, s podnaslovom Ustvarjanje s cvetjem in dodatki. Avtorica Fiona Barnett je vrhunska aranžerka Velike Britanije, kjer vodi uspešno podjetje Manic Botanic. Besedilo je soustvaril Roger Egerickx, za čarobne in nazorne fotografije je poskrbela Debbie Patterson. Knjigo je prevedla Katarina Jerin, kot strokovni sodelavec slovenske izdaje je sodeloval eden izmed prvih mož domačih "roželjubov"Stane Sušnik. Izdajo monografije je uredila Darinka Koderman Patačko.
Cvetlice za lepši dan obsega 256 strani velikega formata ter je razdeljena na naslednje dele: Cvetličarske tehnike, Sveže cvetje v novih podobah in Cvetje za posebne priložnosti. Po kratkem uvodu so najprej predstavljene vse sorte osnovnih posod za cvetje in temeljni aranžerskipripomočki. Sledi jedrnata predstavitev cvetličarskih tehnik. Pravzaprav bi lahko rekla, da vsebuje knjiga vse, kar ste hoteli izvedeti o rezanem, sušenem ali kako drugače obdelanem cvetju ter rastlinju, ki krasi domove, darila, svečanosti, praznike ... ali daje posebno noto bivanjski kulturi. Seveda pa najdete v knjigi kup cvetličarskih modrosti in zvijač. Npr.: olesenelim steblom španskega bezga, brogovite in rododendrona, sokov polnim steblom mlečka (euforbije) in maka ter celo vrtnicam in krizantemam koristi šokterapija, pri kateri potopimo konce stebel v vrelo vodo. Tako bo cvet dlje časa blestel v vazi, če bomo še stebla pravilno obdelali, torej odstranili spodnje liste in olupili približno šest centimetrov stebla in ga prirezali pod kotom 45 stopinj. Lesena stebla je treba še razklati od spodaj navzgor . Posebna nega velja za votla stebla, s pravilnimi postopki se lahko izognemo neprijetnemu "zadahu" iz vaz . Nato sledijo primeri oblikovanja cvetja s fotozapisom. Vsaka stran nazorno, z veliko fotografijo aranžmaja in z manjšimi slikami postopka, razgrinja posamezni cvetlični primer (šopek tulipanov, modri in beli razkuštranec, dehteči aranžma, pomladni okras za prtičke, venček svežih zelišč, obroček ta prtiček, linearni aranžma z amarilisi, pletenica iz sadja in cvetja, obroček za svečnik, gerbere v steklenicah, staromodni aranžma iz vrtnic, topia-rij iz tulipanov, drevesce iz okrasnega zelja, aranžma nad kaminom, namizni okras s svečnikom, aranžma iz zimskih vejic, zeliščni obelisk .). Drugi del je namenjen suhemu cvetju, tehnikam sušenja in zajema tudi preglednico priporočenih tehnik za posamezne sorte cvetja. Navajam nekaj naslovov oblikovanja: naglavna girlanda, suhi pomander, korsaž iz suhega cvetja, naprni šopek, viktorijanski šopek za nevesto, žetvena pletenica iz suhih trav, adventna sveča s cimetom, božična vaza z anemonami, okrašene božične tortice, venček iz klementin, venček za poljubčke pod omelo, božični namizni okras, okraski za novoletno jelko, božična žična vaza..
Knjiga Cvetlice za lepši dan je pravi izbor za turobne zimske dni in za prihajajoči praznični december. (Mimogrede, kakor veleva zakon o enotni ceni, ima knjiga na zadnji platnici natisnjeno ceno: 13.900 SIT.)
Liljana Klemenčič
Foto: Fl
Foto: Fl
Ptuj • Nastop folklorne skupine Bolnišnica
Marko skače ^
V petek se je v dvorani Narodnega doma na Ptuju s svojim nastopom predstavila Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj, ki deluje v okviru DPD Svoboda Ptuj. Tudi tokrat so ptujski folkloristi v goste povabili pevke in tamburaše, da so popestrili njihov nastop.
Če nas je skupina lani gostila v meščanskem salonu, nas je letos povabila na kmečko domačijo. Predstavili so nam nekaj domačih del, po katerih so se ljudje radi poveseli-li, zaplesali, zapeli, povedali kakšno šalo in ušpičili kakšno potegavščino.
Folklorna skupina Bolnišni-
ca DPD Svoboda Ptuj je edina folklorna skupina v ptujski mestni občini, prihodnje leto bodo obeležili tri desetletja dela, trideset let vaj, nastopov doma in v tujini, trideset let predani ohranitvi naše kulturne dediščine. Skupino vodi Cvetka Glatz, ki skrbi tudi za podmladek v Otroški folklor-
ni skupini Klopotec. Petkov nastop pa je pripravila Jelka Pšajd. Plesalce spremljajo godci, za katere strokovno skrbi Meta Gregi Trop.
V petek nas je skupina povabila v Prekmurje, v Panonsko nižino. Mehka in valovita pokrajina Prekmurja odseva tudi v lirično melodičnih
Predstavila se je tudi otroška skupina Klopotec.
pesmih in plesih, ki prevzamejo vsakogar. Tudi plesalci Folklorne skupine Bolnišnica niso izjema. Od tod izvirajo plesi tkalečka, štajeriš, šamar-janka, gospod-gospa, rozinka in Marko skače.
Tkalečka je bil nekoč stanovski ples, ples tkalcev, ki je izrazito moški ples. Gibi ponazarjajo pretikanje čolnička, tako je danes ples predvsem spretnostni ples za preizkušanje vzdržljivosti plesalcev. Slovensko inačico mazurke v Prekmurju plešejo pod imenom šamarjanka in gospod-gospa, kjer pari plešejo proti središču kroga in nazaj. Pri tem oblikujejo zvezdo.
Kot gostje so najprej nastopile pevke vokalne skupine Spominčice, ki so redne spremljevalke folklorne skupine Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj. Skupino vodi Marija Stoger. Na harmoniko je zaigrala Sanja Mlinarič.
Otroška folklorna skupina, ki jo tudi vodi Cvetka Glatz, je predstavila nekaj prekmurskih plesov pod skupnim naslovom Marko skače.
Za poskočno glasbo so poskrbeli tamburaši Prosvetnega društva Ruda Sever iz Gorišni-ce, ki nadaljujejo več kot 100 let staro tradicijo tamburanja v Gorišnici. Tokrat so zaigrali pod vodstvom Tiborja Bina.
Za zaključek petkovega večera so plesalci folklorne skupine Bolnišnica Ptuj zaplesali še oberštajeriš, šotiš in čardaš.
Prireditev je vodila Nataša Petrovič.
Franc Lačen
Markovci • Revija pihalnih orkestrov
Leva, desna, en, dva
V soboto je bila v kinodvorani v Markovcih območna revija pihalnih orkestrov pod naslovom Leva ^ desna ^ 1 ^ 2 ^ Organizirali so jo Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti Ptuj, Zveza kulturnih društev Ptuj, Občina Markovci in Osnovna šola Markovci.
Prvič so se na ptujski reviji pihalnih orkestrov predstavili godbeniki iz Središča ob Dravi. Pihalni orkester v Središču deluje že 120 let, zato se ponaša s številnimi dosežki in priznanji tudi na širšem področju. Nazadnje je bil orkester zlat na ormoškem festivalu zabavnih melodij. V Markov-cih se je orkester predstavil pod vodstvom Rada Munde, ki orkester vodi že pet let. Za-
igrali so Williamsov Ples divje mačke v priredbi Kabca (solist je bil Jože Andrelič), Glavni-kovo Parapapa v priredbi Mu-stajbašića s solistom Petrom Škvorcem na ksilofonu ter Trevesov Dixie for Band s solistom Vladimirjem Karni-čarjem.
Pihalni orkester Ptuj, ki se pripravlja na letošnje praznovanje stopetdesetletnice orkestra je pod vodstvom Štefana
Petka predstavil uverturo Pi-rovanje Draga Lorbka, Turško koračnico Salem Aleikum Ha-berla ter swing Just a Gigolo Leonella Caruccija v priredbi Haralda Kolascha. Solist je bil saksofonist Božo Ljubec.
Tudi v Podlehniku imajo dolgo godbeno tradicijo, približno sto let. Sedanji pihalni orkester pa deluje neprekinjeno od leta 1981. V Markovcih so pod vodstvom Milana Fe-
Na reviji je prvič nastopila tudi pihalna godba iz Središča ob Dravi.
guša zaigrali Washington Post Johna Philipa Sousa v priredbi Hansa Webra, Madžarski ples št. 5 Johannesa Brahmsa v Meynsovi priredbi ter Charleston Selection Jeana Trevesa.
Pihalni orkester Talum deluje od leta 1948. Tokrat so pod vodstvom Štefana Garkova, ki orkester vodi že trinajst let, zaigrali Amerikan Patrol Me-achama v priredbi Delhayea, Mline na Muri Emila Glavnika v priredbi Josipa Cerovca ter filmsko glasbo Moment for Morricone Enia Morriconea v priredbi Johana de Meya.
Revijo je zaključil domači pihalni orkester. V Markovcih je bil pihalni orkester ustanovljen pred 83 leti, vendar ni kontinuirano deloval. Tokrat je prvič nastopil na območni reviji pod vodstvom dirigentke Helene Bezjak. Zaigrali so: Europa Mars Roberta All-menda, Pomp and Cirkum-stance Edwarda Elgarja v priredbi Hansa Kolditza ter Polko s pozavno Braneta Prešerna v priredbi Jožeta Privška.
Revijo je strokovno spremljal Ervin Hartman, vodila pa jo je Mateja Lešnik. Glasbenike in obiskovalce je pozdravil tudi markovški župan Franc Kekec.
Ptuj med svetovnima vojnama
Vpetost ptujskih akademikov v družbena dogajanja domačega okolja
7. nadaljevanje
Povezati študente ne glede na nacionalno in društveno pripadnost ter jih zainteresirati za družbena dogajanja, je bil namen počitniškega taborjenja akademske mladine jugoslovanskih univerz julija 1937. leta v Gozdu Martuljku. Na njem so bili prisotni ptujski akademiki Vilma Bebler, Ivan Bratko in Marjan Kveder. Do tega študentskega srečanja je prišlo na pobudo zagrebškega »Triglava« (poleg Beblerjeve in Kvedra v društvu dejavni Franc Čuček, Fran-ček Simonič, Branko Šalamun). Zaradi najdenih letakov v policijski preiskavi seje taborjenje predčasno končalo.
Krepitev demokratične skupnosti študentske mladine je bil smoter dela »triglavanov«; spoznavanje socialnoekonomskih razmer domačega okolja je zbliževalo študente različnih nazorov. Takšen je bil tudi namen spoznavanja haloških razmer poleti leta 1938 na območju Zavrča in Sv. Barbare v Halozah (Cirkulane), kjer so imeli Beblerjevi iz Ptuja nekaj posesti. Svoje kolege na zagrebški agronomski fakulteti, včlanjene v katoliško slovensko akademsko društvo »Danica«, je Vilma Bebler vzpodbudila, da so se za dva dni podali na izlet po Halozah. Hodili so po najrevnejših krajih in prespali v župnišču v Zavrču. Na poti so razpravljali o socialnih razmerah in razmišljali o izhodu iz krize. Beblerjeva se spominja, da so se »izletniki« ob srečanju z realnostjo življenja tudi drugače nazorsko opredeljevali.
Primer srečanja zagrebških študentov s Halozami kaže, kako je bila ptujska akademska mladina povezana z domačimi kraji in kako se je vključevala v družbena dogajanja.
Tudi študentje ljubljanske univerze so z narodnoobramb-nimi delovnimi tabori, za katere je dalo pobudo Društvo Dom visokošolk v novembru 1936, aktivno segli v ljudskof-rontno gibanje. Študentka Cirila Gosak je za Društvo Dom visokošolk pridobila znatno finančno pomoč pri ptujski podružnici Kola jugoslovanskih sester, ki jo je vodila Jelka Šalamun, žena staroste Sokola dr. Franja Šalamuna.
Tabori so bili organizirani v haloških in slovenjegoriških krajih, ki so bili nacionalno in socialno najbolj ogroženi in kjer je bila nacistična propaganda najmočnejša; prebuja narodne zavesti je bila nadvse pomembna. Ptujski akademiki (kdaj tudi posamezni gimnazijci) so bili dejavni na mnogih slovenskih taborih, npr. v Stogovcih, Lokavcu, pri Sv. treh kraljih nad Marenbergom (Radljami), v Beli krajini in Lipovcih v Prekmurju.
Sporazumno z akademsko podružnico Branibora in nekaterimi drugimi študentskimi društvi ter Društvom Dom visokošolk so se posvetile zlasti svojemu četrtemu delovnemu taboru pri Sv. Duhu v Halozah (Rodni Vrh) sredi julija 1939. Kraj so si izbrale zaradi tamkajšnjih viničarskih odnosov in nacistične propagande ptujskih Nemcev. Štirinajst študentk (med njimi Ptujčanka Cirila Gosak) je med taborjenjem, ki sta ga med drugimi obiskala akademika Franc Čuček in Branko Šalamun, pripravilo prebivalcem več predavanj o gospodarskih in družbenih vprašanjih (razlaga viničarskega reda). Ljudem so taborjankeponujale zdravniško pomoč in jim pomagale pri delu. Z zbrano pomočjo so gmotno pomagale najrevnejšim, jih obdarovale z obleko in s perilom. Izpopolnile so tamkajšnjo šolsko knjižnico. Mlečna kuhinja je bila na voljo kakim dvajsetim otrokom, saj je bila lakota najhujši haloškiproblem.
Po končanem taboru je nekaj študentk še dvakrat obiskalo kraj in ljudem prineslo nekaj oblačil in šolskihpotreb-ščin.
Dr. Ljubica Šuligoj
Se nadaljuje
Vir: Studentski m dijaski delovni narodnoobrambni tabori v Sloveniji 1935-1940, Maribor 1987, str. 284.)
Študentke Društva Dom visokošolk na delovnem taboru pri Sv. Duhu v Halozah julija 1939. Na šolskem vrtu so se taborjanke dnevno srečevale z otroki.
Foto: Fl
Foto: Fl
Obnovljivi viri energije • Uporaba biomase v kmetijstvu
Visoka cena peči se hitro izplača
»Zakaj se lesna biomasa najbolj izplača kot vir toplotne energije? Zaradi veliko razlogov, s finančnega vidika pa predvsem zato, ker pomeni ogrevanje hiše z lesno biomaso do štirikrat cenejše ogrevanje kot s kurilnim oljem ali plinom,« je eno zelo pomembnih prednosti tovrstnega ogrevanja predstavil Miran Šajt s podjetja Mitraka, ki je minuli teden v Vidmu vodil delavnico o uporabi biomase v kmetijstvu.
Prednosti ogrevanja z lesom ali lesnimi odpadki pa je še precej več: »Gre tudi za to, da je kotlovska tehnika izjemno izpopolnjena in v celoti avtomatizirana, cena lesa pa je bistveno nižja od drugih virov energije in zadnjih šest let dokaj stabilna, medtem ko smo po drugi strani priče nenehni podražitvi cen nafte in naftnih derivatov.« Razlogi za uporabo lesa so po besedah Šajta tudi širši, saj je Slovenija pokrita z gozdovi na kar 54 odstotkov površine, letni posek dosega čez 40 odstotkov načrtovanega. Letni prirastek lesa v državi znaša okrog 220.000 ton. Poleg tega kotli omogočajo tudi uporabo odpadkov iz lesne industrije, imajo nadpovprečen izkoristek in ne povzročajo dodatnih škodljivih emisij v okolje. Sodobna kotlovska tehnika, namenjena uporabi lesne biomase, pa je prilagojena tako za individualne hiše kot institucije ter podjetja. Viri lesne biomase so različni; pridobivajo se iz čiščenja gozdov, sadovnjakov, vinogradov, z namensko sečnjo v
gozdovih, prav tako z lesnimi odpadki različnih vrst.
Do štirikrat cenejše ogrevanje
Kaj pomeni v finančnem pogledu odločitev za ogrevanje hiše z lesno biomaso, je Šajt najbolj nazorno prikazal s poenostavljenim računom: »15-kW kotel na olje za ogrevanje povprečno velike stanovanjske hiše porabi v kurilni sezoni okrog 2700 litrov. Preračunano v denar to pomeni okoli 422.000 tolarjev. Enak kotel na lesno biomaso v enakih pogojih potrebuje 11,5 metrov drv. V denarju to pomeni 140.000 tolarjev. Razlike med obema preračunoma pa so lahko še večje v prid lesni biomasi glede na izbiro kotla in oblike lesa!«
V Sloveniji imamo kar 220 do 230 dni kurilne sezone, kar pomeni, da sta strošek ogrevanja in poraba toplotne energije zelo velika. Da bi zmanjšali oboje, strokovnjaki s podjetja Mitraka iz Maribora priporočajo nakup in vgradnjo kotlov na leseno
biomaso: »Nekoliko visoka se bo marsikomu zdela cena kotla. Ta namreč znaša od 1,6 milijona tolarjev navzgor, odvisno od moči oz. kW pa tudi od tega, ali bodo za kurivo uporabljeni sekanci, peleti ali polena. Začetna investicija je v primerjavi z nakupom klasične peči na olje ali plin je precej višja, vendar pa se strošek, glede na ceno kuriva oz. lesa povrne že v štirih do šestih letih!«
Kotli na lesno biomaso imajo tudi zelo visok izkoristek, z njimi se prihrani do 30 odstotkov sicer izgubljene toplotne energije, polnijo se lahko le enkrat dnevno in so v celoti avtomatizirani, saj imajo celo avtomatsko čiščenje pepela, odlikuje pa jih še dolga življenjska doba.
Dimnik mora biti
vodoodporen!
Za interesente, ki nameravajo v svojih hišah ali drugih objektih namestiti kotel na lesno biomaso, pa je Šajt navedel še nekaj napotkov: » Pred montažo je treba točno
Miran Sajt: »Prednosti uporabe lesne biomase kot vira energije je ogromno, začno pa se pri bistveno nižjih stroških ogrevanja!«
vedeti, kakšne vrste gorivo imamo na razpolago; ali bodo to polena, sekanci ali peleti. Od tega je odvisna izbira vrste kotla. Potem si mora vsak določiti mejo investicije, ki jo je sposoben prenesti ter kakšne so možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev ali kreditov Eko sklada. Določiti je treba tudi optimalno moč kotla in predvsem - preveriti stanje dimnika. Notranjost
dimnika mora biti obvezno vodoodporna, kar se enostavno doseže z vstavitvijo ustrezne pocinkane tuljave. Če ta pogoj ni izpolnjen, potem bo prišlo do kondenzacije in dimnik bo v nekaj mesecih zanič.«
Za sofinanciranje ali kreditiranje nakupa kotla na lesno biomaso lahko investitorji preko vloge zaprosijo na razpisih Eko sklada, podjetniki
pa lahko pri večjih investicijah pošljejo tudi vloge za pridobitev sredstev iz strukturnih skladov. Subvencije za fizične osebe - kmete - pri nakupu kotla lahko dosežejo največ do 15 odstotkov vrednosti naložbe, v ta okvir pa sodijo kotli z manjšo kapaciteto, do največ 50 kW. Kotli z večjo močjo spadajo že med industrijske, investitorji so v tem primeru podjetniki ali druge pravne osebe, višina subvencij pa lahko dosega do 40 odstotkov vrednosti naložbe.
Da ne gre zgolj za kakšno »muho enodnevnico«, ampak za res rentabilno naložbo, zlasti še za kmete z lastnimi gozdovi, ki imajo vso kurjavo zastonj (če se ne šteje lastnega dela), dokazuje tudi primer Medvedovih iz Žetal. Ti so se namreč že odločili in vgradili kar 220-kW kotel na lesno biomaso. Vsi, ki jih to zanima, si lahko ta primer dobre prakse ogledajo v okviru ekskurzije v petek, 25. novembra, dodatne informacije pa so na voljo v pisarni Halo Edil Ing v Cirkulanah.
SM
Rokomet
(Pričakovano) hitro slovo naših predstavnikov Stran 16
Rokomet
MT Ptuj slabše od pričakovanega
Stran 16
Smučanje
25 let Smučarskega kluba Ptuj
Stran 17 Športno plezanje
Mina v boju za zmago evropskega pokala
Stran 17
NŠ Aluminij
Brez podpore Taluma ne bi šlo
Stran 19
Nogomet
Hajdina in Markovci suvereno na vrhu
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
iPoiùda^E. tua tia sffdofjíufíi ^iLiul
RADIOPTUJ
tta- d/Ěéeťec
www.radio-ptuj.si

E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil Vodafone
Skupaj z gledalci na zmago
Minulo soboto so bili vsi tisti, ki so bili na ptujskem Mestnem stadionu, zelo zadovoljni, saj je ptujska Drava po veliko boljši igri slavila sicer minimalno zmago proti tretjeuvrščeni ekipi 1. SNL - lendavski Nafti. Kljub nekoliko spremenjeni začetni enajsterici, ki jo je sestavil Milko Đurovski, so bili uspešni. Ko so Ptujčani pred pričetkom prvenstva nove sezone sestavljali igralski mozaik, so upali ali pričakovali, da bo Drava v zgornjem delu prvenstvene razpredelnice. Za to so imeli dovolj razlogov, saj so ekipo močno okrepili. To je očitno prišlo do izraza šele sedaj, ko se je zadnja obrambna vrsta premaknila bližje nasprotnikovemu golu, spremenil se je sistem igre in že dolgo časa na ptujskem stadionu nismo slišali toliko aplavzov odobravanja in tudi navijanja.
V soboto na Ptuj prihaja velenjski Rudar, ki je minuli
teden presenetil lanskoletnega državnega prvaka HIT Gorica. Moč Drave se bo videla ravno na srečanju z velenjski-
mi knapi. In ravno ta dvoboj pred sredinim srečanjem z Mariborom in sobotnim v Novi Gorici bi lahko veliko
Nogomet • Milko Đurovski, trener NK Drave Ptuj:
»Zmagujemo kljub napakam

Štiri zaporedne zmage, remi in eden poraz je izkupiček nogometašev Drave v zadnjih šestih krogih. Ptujski nogometaši so se tako priključili ekipam pred njimi; za tretjeuvrščeno Nafto sedaj zaostajajo samo štiri točke. Vse to je, kljub hladnemu vremenu, ponovno dvignilo nogometno temperaturo na Ptuju. Glavni krivec za to pa je trener Drave Milko Đurovski, sicer nekdaj odlični nogometaš, ki ga ni potrebno posebej predstavljati. Milko je šele pri Dravi dobil priložnost za vodenje slovenske prvoligaške ekipe. Izkazalo se je, da je bil to zadetek v polno, saj sta se z njegovim prihodom spremenila slog in kvaliteta igre. Igra je bolj usmerjena v napad, zato se na ptujskem mestnem stadionu sliši vse več aplavzov.
Ali ste zadovoljni z učinkom vašega moštva v zadnjih šestih krogih?
Milko Đurovski: »Ne morem reči, ali sem ali nisem. Težim k še boljšemu. V zadnjih štirih tekmah smo šti-
rikrat zmagali. Zavedamo se tudi, da ne bomo vseh tekem zmagali. Že prej, ko sem še sam igral, sem želel zmagovati, tudi sedaj kot trener bom težil k temu, da igramo na zmago in nikoli ne bom povsem zadovoljen.«
Komu je težje, vam ki težite k napadalni igri, k zmagovalni mentaliteti, ali igralcem, ki vas spremljajo?
Milko Đurovski: »Trudim se, da med seboj maksimalno sodelujemo in da smo na isti liniji. Od igralcev ne zahtevam nič nemogočega. O zmagovalcu v nogometu odločajo malenkosti in tu je težko izumiti nekaj novega. Ko pa gremo iz slačilnice na igrišče, gremo kot celota z namenom, da zmagamo.«
Po uspehih Drave se veliko govori o igralcih in predvsem o tem, da je Milko Đurovski preporodil Dravo, da igrajo dobro, da je to sedaj povsem druga ekipa. Kako gledate na vse to?
Milko Đurovski: »Vse te
Enajsterica »na hladnem«
Skopo obvestilo iz NK Drava Ptuj je delno potrdilo govorice, ki že nekaj časa krožijo v nogometnih krogih. Zakaj delno? Zaenkrat so sporočili seznam strokovnega vodstva, na katerem je enajst nogometašev, ki ne bodo v kadru za zadnje tri tekme jesenskega dela prvenstva. Ali je to že namig za zimski prestopni rok, pa bomo videli kmalu. Na »listi« so: Neđad Alibabič, Ian Emeršič, Marko Jus, Matjaž Korez, Dragan Ljubanič, Lord N'Di-wa Kangane, Aleš Šmon, Robert Težački, Tomaž Toplak, Marko Velečič in Matjaž Vesenjak.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
V zadnji tekmi jesenskega dela sezone se bodo Ptujčani v soboto pomerili z velenjskim Rudarjem.
pomenil za Dravo in nogomet na Ptuju. »Vsako srečanje začnemo odločeni, da zmagamo. Nič drugega nas ne zani-
ma kot tri točke. Če bi proti Rudarju slavili, potem bi se lahko marsikaj zgodilo v nadaljevanju prvenstva. Kdo pa pravi, da ob naši dobri igri in malenkosti treme nista premagljiva tudi Maribor in HIT Gorica?« je pred srečanjem z Rudarjem dejal eden izmed najbolj zanesljivih in izkušenih igralcev Drave v obrambi Matjaž Lunder.
Poškodba nekdanjega reprezentančnega vratarja Mladena Dabanoviča se bo vsekakor poznala Dravi, saj je Mladen eden njenih najtrdnejših členov. Zamenjal ga bo Matjaž Štelcer, ki je doslej vsako priložnost za dokazovanje dobro izkoristil.
DRAVA: Štelcer, Lunder, Mi-ljatovič, Šterbal, Zajc, M. Emeršič, Čeh, Kelenc, Chietti, Štro-majer, Trenevski. REZERVNA KLOP: Germič, Kronaveter, Drevenšek, Gorinšek, Petek, Tisnikar, 1. Emeršič. Trener: Milko Đurovski.
Danilo Klajnšek
1. SNL
1. DOMŽALE	17 10		6	1	42:12	36
2. HIT GORICA	17	9	5	3	31:15	32
3. NAFTA	17	9	1	7	25:20	28
4. PRIMORJE	17	8	2	7	29:23	26
5. MARIBOR PL	17	7	5	5	24:19	26
6. DRAVA	17	7	3	7	19:23	24
7. CMC PUBLIKUM 17		7	2	8	20:25	23
8. ANET KOPER	17	5	3	9	21:29	18
9. BELA KRAJINA	17	4	6	7	17:29	18
10. RUDAR	17	1	3 13		9:42	6
Milko Đurovski, trener Drave
Foto: Črtomir Goznik
stvari dobro poznam še iz igralskih časov. Sedaj nam vsi čestitajo, trepljajo nas po ramenih, ko pa izgubiš, se kaj hitro lahko obrne. Svojim igralcem želim dopovedati, da naj ne »letajo« previsoko, ker bi lahko hitro padli. Zmagali smo štiri tekme zapored in dobro vemo, kako smo do njih prišli. Zmagovali smo tudi z našimi napakami in tudi z nekaj sreče. Za trenerja je najlepše, če lahko napake odpravlja ob dobrih rezultatih.
Sicer pa se nogomet igra vsepovsod enako, ne glede na rang tekmovanja. Vedno so neki pritiski in s tem trener mora živeti. Rekel sem tudi, da ne bom trener, ko bom star sedemdeset let, že prej hočem biti trener v kakem velikem klubu; s tem nikakor ne podcenjujem Drave. Sicer pa je trenerski posel specifičen. Prijatelj mi je rekel, da mora imeti trener kovček vedno pripravljen in če tega tako ne razumeš, potem ni dobro.«
Zmagali ste tekmo z Nafto, v soboto pa na Ptuj prihaja Rudar iz Velenja, ki je presenetil v Novi Gorici. Vaše gledanje na ti dve tekmi?
Milko Đurovski: »Srečanje proti Nafti je bilo takšno, kot jih imam najraje. Mislim,
da smo zasluženo slavili, čeprav je bilo v samem finišu, ob poškodbi našega vratarja Mladena Dabanoviča in vstopu Aljaža Zajca v vrata zelo razburljivo. Gostje so v tem videli svojo prednost, a v tisti silni želji niso uspeli. Zmagali smo 3:2, lahko pa bi bilo tudi 7:2.
Kar pa se tiče naslednje tekme, bi povedal, da nas v bistvu ne zanima, s kom igramo. Enostavno se moramo dobro pripraviti in igrati tako, kot smo se dogovorili, potem uspeh težko izostane. Normalno pa je, da bomo igrali na zmago in poizkušali nadaljevati našo zmagovito serijo.«
Dobri rezultati so tisti, ki ljubitelje nogometa pritegnejo na tribune in na domačih Dravinih tekmah je vedno več gledalcev. Kako gledate na te stvari?
Milko Đurovski: »Če na nogometnih tekmah ni gledalcev, potem to ni to, kar bi moralo biti. Ko se napolni tribuna, potem vem, da igramo dobro in atraktivno. Napravili smo veliko, kar je pomembno za vse v klubu. Če bi bili tudi še višje, ali pri samem vrhu, pa ne bi bilo gledalcev, potem nismo nič naredili.«
Danilo Klajnšek
Rokomet • Pokal Slovenije -1/8 finala, 1. tekma
(Pričakovano) hitro slovo naših predstavnikov
Jeruzalem - Gold Club 31:44 (16:17)
Jeruzalem: Cvetko, Dogša; Grizolt, M. Horvat, Kosaber 3, Bezjak 6, Belšak 2, Ivanuša 5, B. Cudič 8, Lukaček, Korez 1, Klemenčič 1, Rajić 5, D. Horvat. Trener: Saša Prapotnik
Gold Club: Torlo, E. Sar-kič; Stojanovik 17, Čeranič, Šiškovič, Matovič 8, Božič 5, Martinc 3, Furlan, Konečnik 2, Štefanič 3, Simonovič 3, Teržan 2, Jovičič 1. Trener: Vojko Lazar
Branilci naslova so si v Ormožu po visoki zmagi
praktično že zagotovili nastop v četrtfinalu pokala Slovenije. Oslabljeni »jeruza-lemčki« brez poškodovanih Gregorja Čudiča, Koražije in Potočnjaka so se »zlatim« iz Hrpelj (brez Sokolova) dobro upirali le v prvem polčasu. Gostitelji so dobro začeli in v
Foto: Črtomir Goznik
Kje je žoga, so se spraševali igralci Jeruzalema Ormoža in Gold cluba. Na sliki v belih dresih Klemen Kosaber in Niko Klemenčič (Jeruzalem Ormož).
Rokomet • Mercator Tenzor Ptuj
Manj od pričakovanega
V 1. slovenski ženski rokometni ligi je bilo do sedaj odigranih deset krogov, prvenstvo pa je prekinjeno zaradi priprav slovenske ženske reprezentance na svetovno prvenstvo, ki bo v mesecu decembru potekalo v Rusiji. Enajst točk in šesto mesto pa je izkupiček deklet ekipe Mercator Tenzor Ptuj. Vsekakor pa je to manj, kot so pred pričetkom pričakovali v klubu. Če odštejemo Krim, potem razlike niso velike, vendar pa je zadnji visoki poraz v Ljubljani proti Olimpiji prišel kot grom iz vedrega neba. O teh minulih desetih krogih smo se pogovarjali s trenerjem Ptujčank Nenom Potočnjakom, ki je dejal: »Poraz proti Olimpiji v Ljubljani je bil enostavno previsok. Imamo tri reprezentantke (Derčar, Ciora in Strmšek), vendar mislim, da bi tako Strmškova in Ciora morali na parketu prikazati več, čeprav se Martina Strmšek vrača po poškodbi, Ciora pa je bila prav tako težje poškodovana. Ob tem se je poškodovala še vratarka Raišičeva in ostali smo brez pričakovanega deleža dveh igralk in vratarke, na katere smo računali. Predvsem srečanje s Celjskimi mesninami doma bi morali dobiti, saj smo dvajset minut pred koncem vodili s štirimi zadetki in smo dobro igrali. Ne vem, ali smo se ustrašili zmage ali je prišlo do blokade v glavah igralk. Izgubili smo
Foto: Črtomir Goznik
Neno Potočnjak (levo) je letos dvakrat priznal premoč Tonetu Tislju (Krim Mercator).
tudi z ekipo Inna Dolgun, rekel pa bi, da so ravno njihove igralke 'podarile' zmago našim konkurentkam, saj so proti nam prvič zaigrale s tremi igralkami Krima.«
Sedmega januarja se prvenstvo nadaljuje in priložnosti za dokazovanja bo dovolj. V boju za visoka mesta še ni nič izgubljenega, samo dobro se bo potrebno pripraviti. »Nekatere igralke bodo odšle, nekatere pa prišle, druge se bodo priključile k mladi ekipi. Moramo se okrepiti za igro v obrambi in na zunanjih pozicijah, predvsem strelsko. Priprave bomo sicer poskušali izvesti v najboljši meri, vendar bo to težko brez treh ključnih igralk, ki so z reprezentanco Slovenije. Osnovni
cilj je še vedno uvrstitev med prvih pet moštev, oziroma v končnico. Imamo še dve tekmi z Žalcem, pa tudi druge konkurenčne ekipe še pridejo na Ptuj in tu bo potrebno iskati točke odločitve. Nič še ni izgubljenega, vendar se nam Brežice in Olimpija ne bi smele več zgoditi,« je še dodal Potočnjak.
Kot smo že zapisali, razlogov za paniko ni, vendar si spodrsljajev ptujske trgovke ne bi smele več dovoliti. Možnost za preboj v evropska tekmovanja preko pokala Slovenije je izpuhtela v tistem trenutku, ko jim je žreb namenil Krim Mercator in zato je prvenstvo še edino upanje, da se do tega cilja pride.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Velike Nedelje so predvsem v drugem polčasu težko prebijali obrambni zid gostov iz Velenja. Na sliki v zelenem dresu Matjaž Hanželič (Velika Nedelja).
13. minuti povedli s 4 zadetki, 9:5. Ves ostali potek srečanja so na igrišču prevladovali rokometaši Gold Cluba, ki so pridno polnili mrežo mladih vratarjev Dogše in Cvetka. Izjemno predstavo je na Harde-ku s 17 zadetki pokazal izjemen strelec Stojanovik, sicer makedonski reprezentant.
Velika Nedelja - Gorenje 24:38 (13:18)
Velika Nedelja: Munda,
Kovačec; Venta 2, Planinc 4, Ivančič 5, Kumer, Mesarec 7, Kokol 1, Kvar, Korpar 1, Vrečar 2, Hanželič 2, Krabo-nja, M. Špindler. Trener: Ivan Hrupič
Gorenje: Podpečan, Skok; J. Dobelšek 6, Šimon 1, Oštir 2, Ilić 9, Rezniček 6, Blažević, Zrnić 4, Kavaš 1, Tamše 2, Sirk 1, Bedekovič 5, Rutar 1. Trener: Lars Walther
V 1. polčasu so Nedeljani brez poškodovanega Kukca,
Rokomet • Šolski šport
Ormožanom nI uspelo
Gimnazija Ormož je priredila kvalifikacijski rokometni turnir za dijakinje in dijake, ki je odločal o potnikih na svetovne šolske igre, ki bodo potekale v Franciji v Limo-gesu. Med dijakinjami sta se pomerili ekipi I. gimnazije v Celju in Gimnazije Ljubljana Šiška. Slednje so premagale
Celjanke z rezultatom 25:17 in se uvrstile v Francijo. Za naj vratarko je bila izbrana Amra Pandžič (Gim. Ljubljana Šiška), za naj strelko Lina Krhlikar (Gim. Ljubljana Šiška) in za naj igralko Suzana Vurunič (I. gim. v Celju).
Pri dijakih so za vstopnico za Limoges nastopala tri
ki bo manjkal tudi v soboto proti Mitolu iz Sežane, gostom iz Velenja nudili dober odpor, predvsem pa so mrežo Podpečana zadevala domača krila. V nadaljevanju je udeleženec osmine finala lige prvakov, ki je nastopil brez Soviča, L. Dobelška in Prošta, začel igrati hitreje in si že pred povratnim srečanjem priigral vstopnico za četrtfinale pokala Slovenije.
UK
moštva: I. gimnazija v Celju, Gimnazija Ljubljana Šiška in domača gimnazija iz Ormoža. V prvi tekmi so Celjani odpravili Ljubljančane z 21:19, v drugi tekmi so Ljubljančani bili boljši od Ormožanov 21 :20 in v tretji tekmi so Celjani le potrdili nastop v Franciji z zmago nad Ormožani z 32 :26. Od Ormožanov sta bila v idealno sedmerico turnirja uvrščena vratar Grega Borko in organizator igre David Bo-gadi.
UK
Rokometna ekipa Gimnazije Ormož
ROKOMET
Poraz in zmaga mladih
Mladinska ekipa ŽRK Mercator Tenzor Ptuj je nastopila na prvem turnirju državnega prvenstva za mladinke v Celju. V prvem srečanju so mlade Ptujčanke izgubile s Celjskimi Mesninami, v drugem pa so bile boljše od mariborskega Branika. Trenerka mladih ptujskih upov, sicer legenda ptujskega in slovenskega ženskega rokometa, Ines Černe, je po turnirju povedala: »S prvim srečanjem proti Celjankam nisem zadovoljna, saj nismo odigrali tako, kot smo se dogovorili. Proti Braniku je bilo drugače, saj so moja dekleta nasprotnice nadigrale. Kljub eni
zmagi pa se je potrebno zamisliti, ker bi se lahko v tej konkurenci naredilo marsikaj več.«
MERCATOR TENZOR PTUJ - CELJSKE MESNINE 22:28 (5:13)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Potočnjak 8, Lazarev 1, Hameršak 1, Majcen 2, Manja Ozmec, Manuela Ozmec, Žvegla, Šincek 3, Prapotnik. Trener: Ines Černe.
MERCATOR TENZOR PTUJ - BRANIK MARIBOR
34:26 (17:14)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Potočnjak 5, Lazarev 2, Hameršak 1, Majcen 9, Manja Ozmec 2, Manuela Ozmec 2, Žvegla, Šincek 2, Prapotnik 13. Trenerka: Ines Černe.
DK
Foto: UK
Ptuj • 25 let Smučarskega kluba Ptuj
30 let smučarskega sejma, 25 let Smučarskega kluba Ptuj
Andrej Kovač, prvi predsednik Smučarskega kluba Ptuj, ki je bil ustanovljen 29. decembra 1980, njegovo ustanovitev je podprlo 62 udeležencev ustanovnega občnega zbora, in Franc Purgaj, kot začetnik aktivnosti za popularizacijo smučanja na Ptujskem v najširšem pomenu besede, sta začela aktivnosti za čim bolj razgibano in motivirano obeležitev 30. obletnice organizacije prvega smučarskega sejma na Ptuju, ki so jih v začetku še pripravljali kot sekcija Kluba mladih in smučarskih dejavnosti nasploh ter 25. obletnice ustanovitve Smučarskega kluba Ptuj, ki so ga ustanovili, da bi smučarijo postavili na bolj organizirane temelje. Z ustanovitvijo kluba so predvsem želeli, da bi na sneg zvabili cele družine. Tudi tekmovanja, ki so jih organizirali, so bila usmerjena predvsem k temu, da bi tekmovale cele družine. Kovač in Purgaj želita, da bi se ob jubilejih ponovno srečali vsi, ki so se na kakršenkoli način vključevali in se še vključujejo v aktivnosti Smučarskega kluba Ptuj.
V ta namen bodo tudi organizirali informativni prostor oziroma stojnico na letošnjem smučarskem sejmu, ki bo prve dni decembra in kjer bodo lahko vsi, ki bodo to želeli, oddali vse, s čimer bi lahko obogatili predstavitev 25-letnice delovanja. »Pričakujemo, da bodo nekdanji in
sedanji člani prinesli čim več materiala, ki ga imajo doma in je vezan za dejavnost smučarskega sejma oziroma kluba samega, slike, rekvizite, značke, ki smo jih delali za posamezne aktivnosti. Veliko materiala že imamo, vendar nam manjkajo nekateri dragoceni podatki, pri fotografijah na primer, kdaj so nastale in podobno. Čim več materiala bi radi identificirali, da bi bila kronologija delovanja čim bolj popolna oziroma predstavitev v celem tem obdobju. Ob jubilejih želimo izdati priložnostno brošuro z vsemi najpomembnejšimi podatki o delovanju in postaviti priložnostno razstavo. Ideja o tem se je porodila na srečanju Ptujčanov, ki živijo v Ljubljani. Na nek način so mi naložili nalogo, da kot prvi aktivist na tem področju na Ptuju prevzamem tudi odgovornost, da se to tudi izpelje. Najprej je bilo govora o tem, da bi se srečali nekdanji oziroma stari člani Smučarskega kluba, pozneje pa smo osnovno idejo razširili. Prvi taki zbor v smislu naših starih akcij bo 28. januarja leta 2006 na Pohorju, ko bomo organizirali družabno srečanje nekdanjih članov, vključno s tekmovanjem. Mogoče se bomo ponovno pričeli družiti, kar niti ne bi bilo tako slabo,« je o začetih aktivnosti pri obeležitvi ptujskih "smučarskih" jubilejev povedal Franc Purgaj.
Odbojka
Foto: Črtomir Goznik
Franc Purgaj, eden od ustanovnih članov SK Ptuj, član prvega Izvršilnega odbora kluba, tudi prvi tajnik kluba, sicer začetnik aktivnosti pri sejmu in ustanovitvi kluba s ciljem popularizacije smučanja v najširšem pomenu besede, da bi se čim več mladih naučilo smučati.
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Kovač, prvi predsednik Smučarskega kluba Ptuj, ki je bil ustanovljen 29. decembra leta 1980 v prostorih Kluba mladih na Ptuju, Titov trg 10 (sedaj Novi trg). Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo 62 članov.
Odmevna smučarska promocija Ptuja
Prvi in dolgoletni predsednik Smučarskega kluba Ptuj Andrej Kovač je povedal, da so bili v začetnem obdobju delovanja kluba zelo aktivni. Takrat tudi še ni bil problem denar. Glavni sponzor je bila Radenska, z denarjem so pomagala tudi številna podjetja, največ denarja pa so vendarle dobili preko smučarske reprezentance oziroma Toneta Vogrinca. V sezoni 86/87 so imeli kar 345 aktivnih članov. V tem obdobju so imeli že 29 vaditeljev smučanja in tri učitelje alpskih disciplin. Aktivirali so delo tekaške sekcije. Skupaj z OŠ Videm so takrat urejali smučarski poligon, kupili so vlečnico. V sezoni 1988/89 sta v zimski sezoni delovali dve vlečnici. V letu 1988 so delo skupščine kluba povezali z odprtjem klubskih prostorov v Dravski ulici na Ptuju. Nepozabni pa so spomini na sodelovanje z alpsko smučarsko reprezentanco Slovenije, ki je potekala preko njenega direktorja - Toneta Vogrinca. Organizirali so karting dirke s piknikom, skupaj z zagrebškimi Športnimi novostmi so organizirali podelitev zlate smučke, bili so med udeleženci svetovnega prvenstva v alpskem smučanju v Bormiu leta 1985 in leta 1986 v Crans Motani, ko so bili med soudeleženci slavja ob
Ptujčanke obdržale stik z vrhom
Odbojkarice Ptuja pod vodstvom Sergeje Lorber nadaljujejo z izvrstnimi predstavami v drugoligaški konkurenci. Tokrat, v sedmem krogu, so brez težav odpravile skromno zasedbo Braslovč, ki so jim v treh nizih prepustile le 42 točk. Šest zmag in en poraz je dosedanji izkupiček Ptuj-čank, ki si od jutrišnje tekme obetajo nov uspeh. Gostovale bodo namreč v Mariboru pri najslabši ekipi v drugi ligi, tekma pa se bo pričela ob 19.
uri. Valšped v dosedanjem delu prvenstva še ni zabeležil zmage, še več, ni osvojil še niti enega niza. Ptujske odboj-karice imajo tako priložnost ostati v samem vrhu; če bo tretjeuvrščeno Prevalje premagalo Comet iz Zreč, pa se Ptujčanke lahko zavihtijo na prvo mesto.
Odlično so v minulem krogu igrali tudi odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice, ki so na gostovanju s 3:0 premagali nekdanjega prvoligaša iz Žu-
tretji medalji Mateje Svet. Leta 1985 so organizirali tudi prvi smučarski ples, na katerem so plesali najboljši takratni smučarji, Križaj, Petrovič, Ulaga, Tepeš, trenerji. S kurenti so sodelovali na olimpijskih igrah v Calgaryju. Na to obdobje delovanja pa je vezan tudi prejem turističnega naglja, ki so ga prejeli skupaj s kurenti, kar je bilo hkrati tudi priznanje za celoten Ptuj, ki naj bi v bodoče igral pomembnejšo vlogo v turistični ponudbi Slovenije, so takrat zapisali. Organizirali so tudi vrtec na snegu, v tistih časih so se pod ptujskim gradom učili smučanja otroci iz vseh vrtcev na Ptujskem, zimovanja. Najbolj pa so bile odmevne akcije, ki jih je Smučarski klub Ptuj organiziral v sodelovanju s kurenti, kar se je začelo leta 1984, ko so se na olimpijskih igrah v Sarajevu prvič pojavili kurenti. Andrej Kovač se spominja, da so skozi smučarijo oziroma aktivnosti kluba na nek način izražali tudi "slovenstvo" v bivši Jugoslaviji. Smučanje je bil v tistih časih nacionalni šport številka ena, predvsem po zaslugi Bojana Križaja in Mateje Svet.
Večino aktivnosti, s katerimi so začeli ustanovni člani, Smučarski klub izvaja še danes. S presekom ob 25-letnici pa mu želijo seniorji na nek način vliti nov zagon.
MG
Športno plezanje
Mina v boju za zmago
Mlada ptujska športna plezalka Mina Markovič je prejšnji vikend v Kranju s 5. mestom dosegla svoj največji uspeh v članski konkurenci. Letos je postala tudi mladinska svetovna prvakinja v Pekingu.
Ta konec tedna bo odlična plezalka nastopila na finalni tekmi evropskega pokala v Kranju, kjer je v igri za skupno zmago. Njena edina prava konkurentka bo Belgijka Chloe Graftiaux, s katero sta zelo izenačeni že skozi vso sezono. Pred tekmovanjem v Kranju je Mina Markovič povedala: ''Upam, da bom tudi konec tega tedna potrdila svojo dobro formo. Ene letošnje tekme se nisem udeležila in za skupno zmago bom morala
zares pokazat vse, kar znam.'' Do konca te zelo uspešne sezone pa jo čaka še nastop na državnem prvenstvu.
David Breznik
Košarka • PARKL liga
Prvaki skoraj ob skalp
Začela se je deveta sezona lige Parkl. Letos sodeluje dvanajst ekip v dveh skupinah po šest ekip. Nosilca skupin sta prvak KK Ljudski vrt (letos preimenovan ŠD Slam) in podprvak ekipa KK Starše.
Derbi kroga je bil med ekipama ŠD Slam in Veterani iz Ptuja. Ekipi sta bili skozi tri četrtine izenačene, a so si ob koncu vsakega dela igre Veterani priigrali nekaj prednosti. V zadnji četrtini so do polovice igralnega dela imeli Veterani deset košev prednosti, ko so domači postopno začeli nižati razliko in goste tri minute pred koncem tudi ujeli. V razburljivi končnici so bili natančnejši pri izvajanju prostih metov domači, kar pomeni prvo, a težko zmago nad venomer neugodnimi Veterani.
Ostali rezultati so bili več ali manj pričakovani, presenečenje kroga je visok poraz podprvaka iz Starš proti ekipi ŠD Majšperk. Vse v zvezi z ligo Parkl lahko preberete na spletni strani www.omrezje. net/parkl.
Rezultati prvega kroga:
Good guys - ŠD Kidričevo 81:70 (21:12, 14:16, 28:15, 18:27), KK Rače - KK Pra-gersko veterani 57:66 (23:17, 14:15, 12:10, 8:24), ŠD Slam - Veterani 62:58 (13:17, 15:15, 8:14, 26:12), Tiskarna Ekart design ŠD Cirkovce - ŠD Ptuj-
ska Gora 78:54 (22:10, 19:13, 126:19, 21:12), KMO Dorna-va - Din don Neman 70:75 (12:20, 23:16, 12:22, 23:17), KK Starše - Picerija Špajza ŠD Majšperk 55:81 (20:25, 11:27, 9:17, 15:12) SKUPINA A
1.	VETERANI PRAGERSKO
2.	DIN DON NEMAN
1 1 1 1 1 1 1 0 1 0 1 0
3.	ŠD SLAM
4.	VETERANI
5.	KMO DORNAVA
6.	KK RAČE SKUPINA B
1.	P. ŠPAJZA ŠD MAJŠPERK 1 1 0 +26 2
2.	EKART D. ŠD CIRKOVCE 1 1 0 +24 2
3.	GOOD GUYS	1 1 0 +11 2
4.	ŠD KIDRIČEVO	1 0 1 -11 1
5.	ŠD PTUJSKA GORA 1 0 1 -24 1
6.	KK STARŠE	1 0 1 -26 1
Lestvica strelcev po prvem krogu:
1. Leon Jazbec (ŠD Maj-šperk) 25 košev, 2. Roman Vojsk (KMO Dornava) 25 košev, 3. Uroš Goričan (ŠD Cir-kovce) 21 košev.
Radko Hojak
žemberka. Svit tako ostaja na petem mestu z vsega tremi točkami zaostanka za prvo-uvrščenim Logatcem, že jutri pa odbojkarje iz Slovenske Bistrice čaka tekma za biti ali ne biti. Gostovali bodo namreč v Škofji Loki pri ekipi Termo Lubnik, tekma pa se bo pričela ob 19.30 uri. Termo Lubnik je sedaj na tretjem mestu druge lige s 17. točkami, v primeru poraza pa bi Svit v osmem krogu izgubil stik z najboljšimi.
V rednem, devetem krogu
Foto: Uroš Gramc
Igralke Ptuja čaka v soboto tekma z mariborskim Valšpedom.
prve državne lige za odboj-karice je bil minulo soboto Benedikt prost, odigral pa je drugo tekmo tretjega dela, v katerem se ekipe prve lige merijo z interligašema oziroma ekipama, ki nastopata v evropskem tekmovanju. Benedikt je tako gostil Novo Gorico ter po pričakovanju izgubil z 0:3, Primorke pa so le v drugem nizu dovolile, da so se odbojkarice iz Benedikta dostojno upirale. Tekma proti Novogoričankam je bila dobra priprava na jutrišnji dvoboj z Izolo v gosteh. Tekma se bo pričela ob 19. uri, obe ekipi pa sta doslej osvojili po 14 točk in sta na drugem mestu prve lige.
Miha Šoštarič
Nogomet • Lige MNZ Ptuj
Hajdina in Markovci suvereno na vrhu
1. LIGA MNZ PTUJ
1. HAJDINA	11 10		1 0	35:5	31
2. VIDEM	11	1	7 2	24:9	23
3. GORIŠNICA	11	5	4 2	21.17	19
4. SKORBA	11	6	1 4	26:31	19
5. PODVINCI	11	5	2 4	23:19	17
6. ROGOZNICA	11	5	2 4	16:17	17
7. APAČE	11	4	3 4	19.19	15
8. BUKOVCI	11	3	2 6	17:19	11
9. CIRKULANE	11	3	1 7	11:23	10
10. SLOV. VAS ZL.	11	2	3 6	10:20	9
11. BOČ	11	2	2 7	8:17	8
12. SREDIŠČE	11	2	1 8	17:31	7
2. LIGA MNZ PTUJ					
1. MARKOVCI	9	7	1 1	25:12	22
2. ZG. POLSKAVA	9	5	2 2	19:11	17
3. HAJDOŠE	9	4	3 2	22.19	15
4.LESKOVEC	9	4	3 2	14:12	15
5. PODLEHNIK	9	4	2 3	19:10	14
6. LOVRENC	9	3	3 3	12:13	12
7. PRAGERSKO	9	3	2 4	13:15	11
8. SP. POLSKAVA	9	3	1 5	14.15	10
9. GRAJENA	9	2	1 6	11:27	7
10. TRŽEC	9	1	0 8	12:27	3
VETERANI					
ZAHODNA SKUPINA					
1. HAJDINA	7	5	0 2	17:9	15
2. PRAGERSKO	7	4	1 2	15:13	13
3. LOVRENC	7	3	3 1	9:8	12
4. BOČ	7	3	2 2	11:11	11
5. SKORBA	7	3	1 3	18:12	10
6. POLSKAVA	7	2	4 1	16:13	10
7. APAČE	7	1	1 5	9:20	4
8. PREPOLJE	7	0	2 5	8:19	2
VZHODNA SKUPINA					
1. DORNAVA	6	5	0 1	11:4	15
2. MARKOVCI	6	4	1 1	16:5	13
3. GORIŠNICA	6	4	0 2	15:5	12
4.TRŽEC	6	1	2 3	9:14	5
5. ROGOZNICA	6	1	2 3	9:14	5
6. LESKOVEC	6	1	2 3	8:16	5
7. GRAJENA	6	1	1 4	4.14	4
MLADINCI					
VZHODNA SKUPINA					
1. PODVINCI	7	6	0 1	41:8	18
2. STOJNCI	7	6	0 1	27:4	18
3. BUKOVCI	7	6	0 1	24:9	18
4. ORMOŽ	7	4	0 3	21:15	12
5. GORIŠNICA	7	2	1 4	13:23	7
6.ZAVRČ	7	1	1 5	10:27	4
7. SREDIŠČE -1	7	1	2 4	10:32	4
8. DORNAVA	7	0	0 7	10:38	0
ZAHODNA SKUPINA					
1. BOČ	7	6	1 0	26:6	19
2. HAJDINA	7	5	0 2	25:7	15
3. OPLOTNICA	7	4	2 1	20:14	14
4. APAČE	7	4	1 2	16:12	13
5. PRAG- POLSK.	7	3	1 3	16:14	10

Foto: Črtomir Goznik
Članska ekipa NK Hajdina - jesenski prvak 1. lige MNZ Ptuj
6.	GRAJENA
7.	LOVRENC
8.	GEREČJA VAS
KADETI
VZHOD
1.	STOJNCI
2.	CIRKULANE
3.	PODVINCI
4.	PODLEHNIK
5.	VIDEM
6.	ZAVRČ
7.	ROGOZNICA
ZAHOD
1.	ALUMINIJ
2.	HAJDOŠE
3.	SLOV. VAS - ZL.	6
4.	BOČ	6
5.	TRŽEC	6
6.	SKORBA-2	6
7.	ZG. POLSK. -2	6
5	1	0 4 1	1
4	0	2 3 2	1 1 1	4 1 1	4 0 0	6
6	0	0
5	0	1
2 0 4 1 0 5 0 0 6
STAREJSI	DECK!
VZHOD
1.	ORMOŽ 7	7	0	0 67:5	21
2.	STOJNCI 7	5	0	2	50:15	15
3.	NŠ DRAVA PTUJ 7	5	0	2	38.17	15
4.	SREDIŠČE 7	5	0	2	37:17	15
5.	ROGOZNICA 7	3	1	3	23:20	10
6.	DORNAVA 7	1	1	5	14:48	4
7.	BUKOVCI 7	115	11:51	4
8.	ZAVRČ - LJ. VRT 7	0	0	7	7:74	0
ZAHOD
1.	LESK. - PODL. 7	5	2	0 18:8	17
2.	ALUMINIJ 7	4	2	1 28:16	14
3.	SLOV. VAS - ZL. 7	4	2	1 19:7	14
19:21	6	4. BOČ	7 4	1	2 21:12	13
10:23	3	5. GEREČJA VAS	7 2	0	5 18.25	6
3.40	1	6. VIDEM	7 2	0	5 11.19	6
		7. HAJDINA	7 2	0	5 11:27	6
		8. SP. POL - PRAG. 7 1		1	5 11:23	4
		mlajSi deCki				
37:7	16					
23:5	13	VZHOD				
17:12	12	1. ORMOŽ	32 25	2	5 138:32	77
18:3	11	2. CIRKULANE	32 21	2	9 171:45	65
11:20	4	3. BUKOVCI	32 15	3	14115:100	48
12:26	4	4. MARKOVCI	29 10	1	18 72:95	31
6:51	0	5. STOJNCI	29 10	1	18 74:128	31
		6. GORIŠNICA	32 6	1	22 22:192	19
46.1	18	ZAHOD				
34:7	15	1. ALUMINIJ	32 30	0	2 147:25	90
31:10	12	2. NŠ DRAVA PTUJ 32 23		1	8 105:14	70
25:13	9	3. BISTRICA	32 17	1	14 106:59	52
16:35	6	4. BOČ	32 11	1	20 68:99	34
5:32	1	5. OPLOTNICA	32 10	0	22 46:127	30
2:61	-2	6. SP. POLSKAVA	32 4	0	28 24:152	12
I		NAJ STRELCI				
Mali nogomet • MNZ Ptuj
SKUPINA A
SKUPINA B
1.	KROG: NK Gerečja vas - Hobit Pub Apače 2:7, Kozminci - ŠD Rim 2:6, Dolina Winettu - Klub ptujskih študentov 2:2, Cafe var Furči - ŠD Podgorci 0:0, Jure MTS Hajdina -Skorba 3:1, ZOO Trans Lancova vas - Juršinci 3:6.
2.	KROG: Hobit Pub Apače - Dolina Winettu 2:4, ŠD Rim - ZOO trans Lancova vas 8:0, Podgorci - Jure MTS Hajdina 1:2, Klub ptujskih študentov - Cafe bar Furči 0:3, Poetovio Petlja Vitomarci - Kozminci 11:0
1. ŠD RIM 2 2 0 0 14:2
1.	KROG: ŠD Zimica - Joeles 0:1, Podlehnik - Mark 69 Pub Monte Carlo 2:1, ŠD As - Ptujska Gora 9:1, Jado - Majolka 2:1, Club 13 - Bar Cheers Cyber cafe 1:4, Bar Saš Bulldog - Draženci 6:3.
2.	KROG: Mark 69 Pub Monte Carlo - ŠD Zimica 6:1, Bar Cheers Cyber cafe - Bar Saš Bulldog 3:4, Draženci - Podlehnik 1:3
2.	JURE HAJDINA 2
3.	CAFE B. FURČI 2
4.	DOLINA WINETU 2
5.	POETOVIO V. P.
6.	H. PUB APAČE
7.	JURŠINCI
8.	PODGORCI
9.	KPŠ
10.	SKORBA
11.	GEREČJA VAS
12.	LANCOVA VAS 2
13.	KOZMINCI 2
2 0 1 1 1 1 1 0 1 0 1 0 0
1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0
4:2 3:0 6:4 11:0 9:6 6:3 1:2 2:6 1:2 2:7 3:14 2:17
1.	BAR SAŠ B.
2.	PODLEHNIK 3: ŠD AS
4. MARK 69
2	2	0 0	10:6	6
2	2	0 0	5:2	6
1	1 0 0	9:1	3
2	1 0 1	7:3	3
5.	BAR CHEERS	2 10 1	7:5	3
6.	JOELES	1 1 0 0	1:0	3
7.	JADO	1 1 0 0	2:1	3
8.	ROŽICE	0 0 0 0 0	0
9.	MAJOLKA	10 0 1	1:2	0
10.	CLUB 13	10 0 1	1:4	0
11.	DRAŽENCI	2 0 0 2	4:9	0
12.	ŠD ZIMICA	2 0 0 2	1:7	0
13.	PTUJ. GORA	10 0 1	1:9	0
Danilo Klajnšek
1.	LIGA MNZ PTUJ: 9 - David Flaj-singer (Hajdina), 8 - Robert Petrovič (Podvinci) in Robert Pečnik (Videm)
2.	LIGA MNZ PTUJ: 10 - Robert Štrafela (Markovci) in Mišo Plošinjak (Zgornja Polskava), 7 - Jani Petrovič
(Hajdoše), David Stres (Podlehnik) in Simon Janžekovič (Markovci)
VETERANI - VZHOD: 9 - Miran Ljubec (Gorišnica), 5 - Robert Lesjak in Miran Klajderič - oba Markovci
VETERANI-ZAHOD: 6 - Srečko Godec (Lovrenc) in Damjan Subotič (Polskava), 5 - Roman Iljevec (Skorba) MLADINCI - VZHOD: 14 - Matej Toplak (Podvinci), 10 - Rok Mulej (Stojn-ci), 8 - Domen Bombek (Ormož)
MLADINCI - ZAHOD: 11 - Andrej Bračič (Boč), 9 - Damir Kokol (Grajena), 8 - Matic Mohorko (Pragersko Polskava)
KADETI - VZHOD: 13 - Nino Ko-letnik (Stojnci), 8 - Tadej Šmigoc (Cirkulane), 7 - Robert Mohorko (Podlehnik), Sašo Juričinec (Zavrč) in Sašo Zemljarič (Stojnci)
KADETI - ZAHOD: 12 - Primož Topolovec (Aluminij), 9 - Marko Pečnik (Aluminij), 8 - Gregor Trlep (Hajdoše) STAREJŠI DEČKI - VZHOD: 25
-	Rok Klemenčič (Ormož), 22 - Alen Dizdarevič (Stojnci), 14 - Aljaž Horvat (NŠ Drava Ptuj)
STAREJŠI DEČKI - ZAHOD: 9
-	Tomi Štumberger (Gerečja vas) in Matic Feguš (Leskovec), 6 - Marcel Vindiš (Aluminij)
Danilo Klajnšek
Nogomet • Mladinske lige
2. SML - VZHOD
REZULTATI 14. KROGA: Drava - Fužinar 3:0, Mali šampion - Dravograd 1:3, Bistrica - Zreče 3:1, Nissan Ferk Jarenina - Radlje 1:1, Arcont Radgona - Slovenj Gradec 7:2. Prosta je bila ekipa Kovinar Montavar.
2. SKL VZHOD
REZULTATI 14. KROGA: NŠ Drava Ptuj - Fužinar 2:0, Mali šampion -Dravograd 1:3, Bistrica - Zreče 1:1, Nissan Ferk Jarenina - Radlje 6.0, Arcont Radgona - Slovenj Gradec 2:3. V tem krogu je bila prosta ekipa Kovinar Montavar.
1. DRAVOGRAD	13 12		0	1	61:12	36
2.ZREČE	13	8	0	5	27:17	24
3. NŠ DRAVA PTUJ 13		7	2	4	26:23	23
4. MALI ŠAMPION 13		7	1	5	34.35	22
5. KRŠKO	12	7	1	4	34.21	22
6. BISTRICA	13	6	1	6	40:29	19
7. RADLJE	13	5	3	5	25.25	18
8. NAFTA	12	6	0	6	34:29	18
9. K. MONTAVAR	12	5	2	5	19.28	17
10. A. RADGONA	13	5	1	7	27:41	16
11. JARENINA	13	3	4	6	24:28	13
12. S. GRADEC	13	3	1	9	17:47	10
13. FUŽINAR	13	0	2 11		12:45	2
1. DRAVOGRAD	13 12		1	0	94:10	37
2. NAFTA	12 10		0	2	87:13	30
3. FERK JARENINA 13		8	2	3	47:17	26
4. NŠ DRAVA PTUJ 13		8	1	4	36:23	25
5. KRŠKO	12	7	3	2	37:11	24
6. K. MONTAVAR	12	7	3	2	30:15	24
7. A. RADGONA	13	6	0	7	36:30	18
8. MALI ŠAMPION	13	6	0	7	31:32	18
9.ZREČE	13	4	2	7	13:25	14
10. S. GRADEC	13	4	1	8	17:53	13
11. RADLJE	13	2	2	9	11:42	8
12. FUŽINAR	13	1	0 12		10:84	3
13. BISTRICA	13	0	1 12		9:103	1
Danilo Klajnšek
Tenis • Zimska liga 2005/06
V soboto, 19. novembra, je bilo v dvorani Goya v Hajdošah odigrano 2. kolo v 2. ligi Zima 2005-2006 v tenisu. Doseženi so bili naslednji rezultati: TK Gorišnica - Sortima, d. o. o. 0:3, TC Kidričevo - Okrep. Pa-truša 1:2, Tigri - TK Štraf 0:3.
Lestvica 2. lige: 1. Sortima, d. o. o. 6 točk, 2. TK Štraf 4 točke, 3.
Okrep. Patruša 4 točke, 4. TK Goriš-nica 2 točki, 5. Tigri 1 točka, 6. TC Kidričevo 1 točka.
V soboto, 26. novembra, se odigra 3. kolo v 1. ligi z naslednjimi pari: TK Skorba - Nedog, s. p., Veterani - TK Skorba gad; TK Neptun - TC Luka.
Franc Mohorko
Športni napovednik
NOGOMET
1. SNL
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Drava - Rudar Velenje (Mestni stadion na Ptuju), Domžale - Nafta, Anet Koper - Primorje; SOBOTA ob 16.00: HIT Gorica - Bela Krajina; SOBOTA ob 18.00: CMC Publikum - Maribor Pivovarna Laško (prenos na TV Slovenija).
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI
PARI 11. KROGA - SOBOTA, 26. 11.: Krka - Rudar Trbovlje; SREDA, 30. 11.: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož, Slovan - Gorenje, Termo - Gold club, Trimo Trebnje - Ribnica, Cimos Koper - Prevent.
1. B SRL MOŠKI
PARI 8. KROGA: Velika Nedelja - Mitol Sežana (sobota ob 19.00), Istrabenz plini Izola - Gorišnica, Dobova - Atom Krško, Sevnica - Pekarna Grosuplje, Cerklje - Sviš, MIP Gorica Leasing - Dol TKI Hrastnik.
1.	B SRL ŽENSKE
11. KROG: Ptuj - Sava Kranj (ŠD Center Ptuj, ob 19.00)
2.	SRL VZHOD - MOŠKI
PARI 10. KROGA: Radeče - Drava Ptuj, Arcont Radgona - Klima Petek Maribor, Črnomelj - Aleš Praznik.
ODBOJKA
1.	DOL ŽENSKE
PARI 10. KROGA: Hitachi - Benedikt, Nova KBM Branik - Sloving Venus Vital, Šentvid - Jesenice Bled
2.	DOL ŽENSKE
PARI 8. KROGA: Čulum, s. p., Valšped - Ptuj, Prevalje - Comet Zreče, Partizan Škofja Loka - Savinjska Šempeter, Braslovče - Ecom Tabor, Kočevje - Mislinja, Broline Kamnik - Termo Lubnik
2. DOL MOŠKI
PARI 8. KROGA: Termo Lubnik - Svit, Telemach Žirovnica - Hoče, Kočevje - Partizan Fram, TAB Mežica - Kekooprema Žužemberk, Pri-go Brezovica - Logatec, SIP Šempeter - Astec Triglav.
koSarka
2. SKL VZHOD
PARI 8. KROGA: Ptuj - ŽKK Maribor, Ilirija - Pivovarna Laško mladi, Ruše - Ježica, Janče - Grosuplje, Prebold - Nazarje
KEGLJANJE
2.	SKL VZHOD ŽENSKE
PARI 7. KROGA: Drava - Šoštanj (DETA Center ob 13.30), Fužinar
-	Komcel, Miroteks III. - Nafta
3.	SKL VZHOD - MOŠKI
PARI 9. KROGA: Drava - Žalec Petrol (DETA Center ob 17.30), Impol
-	Radenska, Krško - Agroruše, Interokno - Piramida, Fužinar - Lokomotiva
NAMIZNI TENIS
1. SNTLŽENSKE
7. KROG: Ptuj - Vesna (sobota 17.00 ŠD Mladika), Prevent - Tempo, Kajuh Slovan - Interdiskont, Argeta - Merkur, Ilirija - Iskra Avto-elektrika.
1. SNTL MOŠKI
7. KROG (26. 11.): Križe - Ptuj, Melamin - Edigs, Tempo - Kema, Sobota - LM-KO, Krka - Finea.
MALI NOGOMET
LIGE MNZ PTUJ
ŠD CENTER PTUJ: SOBOTA: 8.30 Joeles - Jado; 9.10 Rožice - Club 13; 9.50 Majolka - ŠD As; 10.30 Bar Saš Bulldog - Rožice; 11.10 Ptujska Gora - Majolka; 11.50 ŠD Zmica - Draženci; 12.30 Juršinci
-	Gerečja vas.
NEDELJA: 8.30 Jure MTS center - Klub ptujskih študentov; 9.10 NK Skorba - Podgorci; 9.50 Cafe bar Furči - Hobit Pub Apače; 10.30 ZOO Trans Lancova vas - Poetovio Petlja Vitomarci; 11.10 Gerečja vas - ŠD Rim; 11.50 Dolina Winettu - Juršinci; 12.30 Kozminci
-	ZOO Trans Lancova vas; 13.10 ŠD Rim - Dolina Winettu; 13.50 Jado - Mark 69 Pub Monte Carlo; 14.30 ŠD As - Joeles; 15.10 Podlehnik - Bar Cheers Cyber cafe; 15.50 Mark 69 Pub Monte Carlo - ŠD As, 16.30 Joeles -Ptujska; 17.10 Rožice - Podlehnik; 17.50 Club 13
-	Bar Saš Bulldog.
Danilo Klajnšek
ZLMN Ormož / Začetek nove sezone
V soboto, 26. 11., se bo v izdaji ŠD Pušenci pričela nova sezona Zimske lige malega nogometa. Letos je prišlo do velike spremembe in do novega načina tekmovanja. Sodeluje kar 21 ekip, ki so razdeljene v skupino A in B. V četrtfinale, od koder se bo igralo na izpad, napredujejo iz vsake skupine štiri najboljša moštva. Naslov bodo branili malonogometaši Belconta, sestavljeni večinoma z igralci slovenskega prvoligaša Tomaža.
Pari 1. kroga: Carrera Optyl - Kog mladi (13.30), Pušenci Bar Texas - Mihovci Center (14.20), Mladost Miklavž II - Pušenci Avtoser-vis Zidarič (15.10), Nova Slovenija - Borec (16.00), Svetinje - Invest (16.50), Klub Ormoških študentov - Pušenci Zidarstvo Čurin (17.40), Belcont - Tomaž (18.30), Pušenci Črni ribič - Mlada Slovenija (19.20), Mladost Miklavž - Avtošola Prednost (20.10), Joker Ivanjkovci - Kog (21.00), Trgovišče prosto.
UK
Predstavljamo nogometno šolo NK Aluminij
Brez podpore Taluma ne bi šlo
Iz nogometne šole NK Aluminija je izšlo že veliko število nogometašev, ki so se uveljavili tudi v širšem slovenskem prostoru in tudi preko slovenskih meja (Damjan in Sašo Gajser, Marko Kmetec, Franc Fridl poleg tega pa v Kidričevem nenehno vlagajo v novo športno infrastrukturo in postajajo edega od pripravljalnih centrov mlajših slovenskih reprezentanc. V čem je skrivnost uspeha?
Miran Lipovac, direktor NK Aluminij: »Za nogometno šolo letno 26-28 MIO SIT«
Mladinska šola deluje znotraj NK Aluminij. Kako imate razdeljene funkcije znotraj kluba in kako je z zagotavljanjem sredstev za delo nogometne šole?
M. L.: »Res je, da nogometna šola deluje znotraj kluba in se financira iz skupnega računa, ločena je edino funkcija vodje nogometne šole, ki je Simon Vidovič. V vseh teh letih obstoja in delovanja NK Aluminij je bil klub vedno naravnan na delo z mladimi, afirmiranjem mladih igralcev. Ravno zaradi tega velika količina igralcev igra v višjem rangu tekmovanja, kot jim ga trenutno lahko zagotovi Aluminij; za primerjavo lahko povem, da je samo v zadnjih treh letih iz Aluminija odšlo 7 igralcev, ki sedaj igrajo v 1. ligi, zadnja sta bila Kelenc in Emeršič, ki sta odšla na Ptuj.
Finančno konstrukcijo mladinske šole zagotavlja v celoti vodstvo kluba, v to pa spada normalno nastopanje tako mlajših selekcij kot članske ekipe in seveda skrb za infrastrukturo. Lahko povem, da samo za delovanje mlajših kategorij klub zagotovi letno med 26 in 28 milijonov tolarjev, kar predstavlja precej več kot 50 odstotkov proračuna celotnega kluba. Smo verjetno edini klub v Sloveniji, kjer starši za udejstvovanje svojih otrok ne rabijo plačevati članarine.
Rad bi povedal, da delovanje našega kluba v takšnih okvirjih ne bi bilo mogoče brez podpore našega glavnega sponzorja Taluma. Vesel sem, da smo z upravo Taluma, predvsem s predsednikom uprave mag. Danilom Toplekom našli, skupne interese, in to so predvsem pripeljati čim več otrok s tega okolja na igrišča in jih odmakniti z ulice ter jim preko športa vcepiti osnovna načela zdravega športnega življenja. Večji del sponzorskih sredstev Taluma je namenjenih prav nogometni šoli. Zahvaljujem se upravi tovarne za posluh in razumevanje naših potreb.«
Kidričevo postaja eden od pripravljalnih centrov slovenske mladinske nogometne reprezentance. Kaj si obetate od tega sodelovanja z NZS?
M. L.: »Že nekaj zadnjih let smo imeli »primerno« infrastrukturo za dobre priprave, vedno smo jo še dopolnjevali in širili, tako kvantitativno kot kvalitativno; v tem trenutku imamo na razpolago približno 5 hektarjev urejenih vadbenih površin. Ta razvoj pa ni ostal neopažen tudi s strani NZS in tako smo v zadnjih letih gostili kar nekaj tekem in turnirjev mlajših selekcij. Preko tega smo prišli do skupne ideje z NZS, da bi v Kidričevem ustva-
rili generalni trenažni center za mlade selekcije. Ravno zaradi tega nam ne zmanjkuje idej o širitvi športnega centra, govorim o gradnji prenočitvenih zmogljivosti - hotela, ki bi zadostoval potrebam ekip in spremljevalcem, ki bi prihajali sem na priprave. Pred kratkim smo gostili tudi predstavnike evropske nogometne zveze, ki so bili navdušeni nad tukajšnjim naravnim okoljem in
ji slovenski ligi, zato so igralci, ki so prerasli rang tekmovanja Aluminija večinoma odšli tja. Drava je v bližnji preteklosti igrala v istem ali nižjem rangu tekmovanja kot Aluminij; v 1. SNL se je uvrstila šele pred dvema letoma, s tem pa postala bolj zanimiva za naše igralce. Tudi v bodoče ne vidim ovir za sodelovanje s Ptujčani.
Kvalitetno delo so opazili tudi v drugih okoliških sre-
možnostmi vadbe.«
V kolikšnem času naj bi ta hotel stal?
M. L.: »Ocenjujem, da bi ga lahko začeli graditi leta 2007 in bi ga leta 2008 predali v uporabo. Seveda to ne pomeni, da ne bi obstoječih kapacitet koristili že prej; že sedaj imamo na mizi kar nekaj ponudb za koriščenje hotelov in prenočitvenih objektov s širšega območja.«
Pred kratkim ste odprli igrišče z umetno travo, ki ste ga uredili precej bolj na tiho, kot se je to dogajalo na Ptuju?
M. L.: »Nikoli se nismo ozirali na druge klube, tudi v tem primeru je bilo tako. Sledimo lastni viziji in jo po naših močeh poskušamo realizirati. Igrišče z umetno travo je pomembna pridobitev predvsem za podaljšanje trenažnega procesa dlje v zimo. Pripravljamo stroje, s katerimi bi lahko igrišče očistili snega in še pridobili čas za zunanji trening.«
Kako ocenjujete sodelovanje s sosednjimi klubi - predvsem Dravo in Mariborom?
M. L.: »Maribor že vrsto let kontinuirano nastopa v najviš-
dinah, zato prihajajo v našo nogometno šolo mladi iz vedno bolj oddaljenih krajev, dva celo iz Trbovelj.«
Simon Vidovič, vodja nogometne šole Aluminija: »V vseh selekcijah želimo tekmovati na najvišjem nivoju«
Kako dolgo opravljate to vlogo in kako ste sprejeli to nalogo?
S. V.: »Izhajam iz tega kluba, igral sem tudi v članski selekciji, nato pa zaradi študija na Fakulteti za šport nisem mogel uskladiti več vseh obveznosti in sem se podal v trenerske vode. Na tem mestu sem že dve leti in pol.«
Katere so glavne naloge vodje NŠ?
S. V.: »Glavna naloga je zagotavljanje strokovnosti, vodenje vadbe na igrišču, veliko sodelujem s trenerji in jim podajam čim več informacij. Samo s tem bomo lahko dvignili kvaliteto na še višji nivo. Trenerji prihajajo iz okoliških krajev, veliko je diplomantov Fakulte-
te za šport, to je eno od meril strokovnosti. Pomembne so še izkušnje. V mlajših kategorijah delamo predvsem po programih nogometne zveze.«
Koliko otrok je vključenih v šolo in v koliko selekcij so razporejeni?
S. V.: »V našo šolo je vključenih več kot 230 otrok, ki so v grobem razporejeni v šest selekcij. Znotraj tega imamo v štirih kategorijah igralce razporejene v dve ekipi, zanje skrbi deset trenerjev. Vsak trener na začetku leta pripravi strokovni načrt dela, ki ga potem skupaj ocenimo in dopolnimo, čez leto pa jih na rednih sestankih korigiramo in skrbimo za strokovno izvedbo.«
Imate izredno uspešne mlajše selekcije (1. SML, 1. SKL, U-14), iz vaše NŠ je izšlo že veliko vrhunskih nogometašev. Kje vidite največjo prednost vaše šole?
S. V.: »Imamo izredno podporo vodstva kluba, ki nam zagotavlja odlične pogoje dela. Nenehno se vlaga v infrastrukturo, zato se lahko povečuje število otrok v nogometni šoli; zadnjih nekaj let smo imeli trend strmega naraščanja vpisa, ki pa se počasi umirja. Seveda poskušamo še dvigniti kvaliteto dela, odzivi iz okolice so za nas zelo pozitivni.«
Prejšnje leto ste bili z mladinsko ekipo v vrhu 1. SML, tudi v finalu mladinskega Pokala NZS. Se lahko zgodi ponovitev generacije Damjana Gajserja, Franca Fridla, Marka Kmetca, pozneje še Saša Gajserja?
S. V.: »Mislim, da se je to že zgodilo. Precej jih je že odšlo v prvoligaške klube, ostali pa so nosilci igre našega kluba v drugoligaški konkurenci in imajo lepe možnosti za preboj višje. Verjamem, da bomo kmalu vzgojili še kakšno podobno generacijo.«
Kako ste zadovoljni z rezultati v jesenskem delu (1. SML - 7. mesto, 1. SKL - 11. mesto, U-14 - 4. mesto)?
S. V.: »Na prvo mesto ne bi postavljal rezultatov na lestvici, čeprav nas večinoma ocenjujejo prav po teh; na igrišču je dejansko stanje včasih drugačno. Letos dobre rezultate dosega selekcija U-14, ki je na četrtem mestu. Prvi cilj v mladinski in kadetski konkuren-
Simon Vidovič, vodja nogometne šole NK Aluminija
Foto: Črtomir Goznik
ci je letos obstanek, zaenkrat smo na dobri poti. Glede na sestavo teh dveh ekip je po mojem mnenju točkovni zbor nekoliko prenizek, a lahko spomladi to nadoknadimo.«
Kako poteka vaše sodelovanje s trenerjem članskega moštva glede na to, da kar nekaj mladincev igra v članski ekipi (Rozman, Ve-selič, Marinič, Tement)?
S. V.: »S trenerjem Osmano-vičem redno sodelujeva na formalni in neformalni ravni. Vsak lahko pove svoje mnenje o igri mladincev, glede pripomb pa potem napravimo korekcije na treningu. Trenerju Osmanagiču bi se tudi rad zahvalil za strokovno pomoč pri delu nogometne šole.«
Kako bo potekalo delo v zimskem času?
S. V.: »Večinoma bo organizirano v telovadnicah na Kidričevem, v Lovrencu in Cir-
kovcah, v starejših selekcijah pa bomo izkoristili še igrišče z umetno travo. Delo bo potekalo redno, velikih premorov ne bo. Razlika je samo ta, da bo sedaj vadba nekoliko bolj sproščena.«
Kateri so glavni dolgoročni cilji NŠ Aluminij?
S. V.: »Želimo še povečevati število otrok v nogometni šoli, saj lahko samo skozi široko selekcijo izluščimo kvalitetne posameznike. Tiste, ki ne bodo najbolj uspešni, želimo prav tako zadržati v šoli; morda se bo kateri od njih »našel« na katerem drugem področju delovanja kluba. Primarno pa še naprej ostaja dobro sodelovanje z vodilnimi možmi kluba in zagotavljanje dobrih pogojev za delo. Dolgoročno si želimo v vseh selekcijah tekmovati na najvišjem nivoju, tudi s članskim moštvom.«
Jože Mohorič
Starejši dečki NK Aluminija
Nogomet • Mladinske lige
1. SML
REZULTATI iiS. KROGA: Aluminij - Domžale 4:2, Železničar - Mura 05 2.i, Rudar Velenje - HIT Gorica 3.2, Factor - triglav i.0, Britof - CMC Publikum 2:i, Maribor - Bilje Primorje 4:i, Koper - Svoboda 4:0
1.	TRIGLAV i5 ii	i	3	35:i3	34
2.	MARIBOR i5 i0	3	2	37:i5	33
3.	HIT GORICA i5 i0	2	3	4i:2i	32
4.	KOPER i5 9	2	4	35:25	29
5.	BRITOF i5 9	i	5	36:27	28
6.	CMC PUBLIKUM i5 8	2	5	40:2i	26
7.	ALUMINIJ i5 6	4	5	2i:2i	22
8.	RUDAR VELENJEi5 7	i	7	27:34	22
9.	ŽELEZNIČAR i5 5	4	6	i7:i9	i9
10.	FACTOR i5 5 2 8 25.23 i7
11.	SVOBODA i5 5 0 i0 22:29 i5
12.	DOMŽALE i5 2 3 i0 i8:37 9
13.	B. PRIMORJE i5 2 3 i0 ii:4i 9
14.	MURA 05 i5 i 2 i2 i4:43 5 V skupnem seštevku mladinske in
kadetske ekipe so Kidričani na dvanajstem mestu z 32 točkami, za njimi pa so Bilje Primorje s i7 in Mura 05 z 9 točkami.
ALUMINIJ - DOMŽALE 4:2
(2:0)
STRELCI: i.0 Veselič (i), 2:0 Ve-selič (27), 2:i Filipovič (53. iz iim), 3:i Rampre (57), 4:i Toplak (62), 4:2 Filipovič (8i)
ALUMINIJ: Rozman, Medved, Lah, Tišma, Fruk, Tement, Breg (Hajšek), Ljatifi, Veselič (Rampre), Marinič, Toplak. Trener: Bojan Špehonja.
1. SKL
REZULTATI i5. KROGA: Aluminij - Domžale 0:2, Železničar - Mira 05 3:0, Rudar Velenje - HIT Gorica 3:i, Factor - Triglav 0:3, Britof - CMC Publikum 0:6, Maribor - Bilje Primorje 2:i, Koper - Svoboda 0:i.
1.	MARIBOR i5 i3	2	0 47:7	4i
2.	TRIGLAV i5 i0	2	3	40:20	32
3.	HIT GORICA i5 9	2	4	25.i2	29
4.	SVOBODA i5 9	2	4	27:i5	29
5.	DOMŽALE i5 7	5	3	22:i3	26
6.	RUDAR VELENJEi5 7	3	5	i8:2i	24
7.	CMC PUBLIKUM i5 6	5	4	27:i9	23
8.	FACTOR i5 6	4	5	25:i8	22
9.	KOPER i5 6	3	6 24:20	2i
10.	ŽELEZNIČAR	i5	6 i	8	23:23	i9
11.	ALUMINIJ	i5	2	4	9	9:26	i0
12.	B. PRIMORJE	i5	2	2	ii	i5:4i	8
13.	BRITOF	i5	i 3	ii	ii:50	6
14.	MURA 05	i5	0 4	ii	8:36	4
ALUMINIJ - DOMŽALE 0:2
(0:0)
STRELCA: 0:i Zec (62), 0:2 Ven-gust(7i)
ALUMINIJ: Lipovac, Miha Lešnik, Kušar, Medved (Lončarič), Hojski, Miha Lešnik, S. Krajnc (Meznarič), Rotman (Dirnberk), Justinek (D. Krajnc), Milec, Emeršič. Trener: Simon Vidovič.
LIGA -U 14 VZHOD
REZULTATI i5. KROGA: Koroška Dravograd - Aluminij i:0, Mura 05
-	NŠ Drava Ptuj 0:i, Nafta - Kovinar Montavar 7:0, Arcont Radgona - Železničar 2:i, CMC Publikum - MarIbor i:2, Bistrica . Mali šampion i:4
1.	MALI ŠAMPION i5 i4	i	0	77.7	43
2.	MARIBOR i5 i3	i	i	75:i2	40
3.	CMC PUBLIKUM i5 i0	2	3	43:i6 32
4.	ALUMINIJ i5 9	i	5	38:i9	28
5.	DRAVA PTUJ i5 7	4	4	40:30 25 6: LE C. SPORTIF i4 7	2	5	42:32	23
7.	MURA 05 i5 6 i 8 29:28 i9
8.	RUDAR (V) i4 6 i 7 33:36 i9
9.	DRAVOGRAD i5 6 0 9 i6:4i i8
10.	ŽELEZNIČAR	i5	5	i	9	25:37	i6
11.	BISTRICA	i5	5	0	i0 25:54	i5
12.	A. RADGONA	i5	4	i	i0 i5:37	i3
13.	NAFTA	i5	4	0	ii 36:48	i2
14.	K. MONTAVAR	i5	0	i	i4	5:i02	i
KOROŠKA DRAVOGRAD
-	ALUMINIJ 1:0 (0:0)
STRELEC: i:0 Pešl (65) ALUMINIJ: Zajc, Jazbec, Dovečar (Ivanovič), Trantura, Gojčič (Pislak), Tominc (Vindiš), Petek, Šket, Kurež, Medved, Hajšek.
MURA 05 - NŠ DRAVA PTUJ
0:1 (0:0)
STRELEC: 0:i Krajnc (45) NŠ DRAVA PTUJ: Kocen, Majcen, Fekonja, Ostroško, Menoni, Krajnc, Ljubec, Gril, Bogdan, Vinkovič, Mat-jašič.
Zavrh • 20. jubilejne Maistrove prireditve
Posadili potomko najstarejse trte
V petek, 18. novembra, so na Zavrhu potekale jubilejne, 20. Maistrove prireditve, ki so jih organizirali občina Lenart, turistično društvo Rudolf Maister Vojanov iz Zavrha in društvo generala Maistra Maribor.
Prireditev se je pričela s posaditvijo cepiča stare trte, ki sta jo ob Maistrovem stolpu na Zavrhu posadila župan mestne občine Maribor Boris Sovič in župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin. Za trto bo skrbel domači vinogradnik in dolgoletni funkcionar turističnega društva iz Zavrha Jože Rojs. Po posaditvi stare trte so h kipu generala Maistra položili venec.
Sledila je svečana akademija z bogatim kulturnim programom, v katerem so sodelovali člani slovenjegoriške godbe MOL iz Lenarta, vokalni kvintet Završki fantje, otroški pevski zbor OŠ Voličina, Žan Trobas iz Glasbene šole Lenart in pevki Aleksandra Bajde ter Nina Prigl. V nada-
Knjigo Uglasbitve pesmi Rudolfa Maistra je predstavil urednik Mitja Gobec.
ljevanju sta avtorja prof. Aleš Arih in mag. Marjan Toš predstavila spominsko publikacijo z naslovom Maistrov Zavrh, v kateri je osem avtorjev predstavilo spomine in 20-letno zgodovino Maistrovih prireditev na Zavrhu. O Rudolfu Maistru pa je prof. Aleš Arih med drugim zapisal: »General in pesnik Rudolf Maister ostaja zgodovina in legenda slovenskega naroda. Mož v vojaški uniformi, z nežnim srcem in pokončnim značajem se ni mogel zadovoljiti z mlačnostjo naroda, ki mu se ni uspelo iztrgati iz objema velike avstrijske mačehe in samostojno zakorakati po lastni poti. Zato je vzel vajeti v svoje roke in naredil to, kar mu je narekovala vest in neizmerna ljubezen in želja po ohranitvi slovenskih korenin.«
Na slovesnosti je Mitja Gobec, urednik glasbenih izdaj, predstavil knjigo z naslovom Uglasbitve pesmi Rudolfa Maistra. Povedal je, da je idejo za izdelavo knjige dobil ob letošnji vladni objavi, da bo 23. november državni praznik, dan Rudolfa Maistra, in dodal: »Po virih, ki sem jih raziskal, je do sedaj uglasbenih 23 Maistrovih pesmi. Ker so skladatelji segali pogosteje po enih in istih, je vseh skladb skupaj 41. Uglasbitve so za mešane, moške in mladinske zbore ter za
Avtorja prof. Aleš Arih in mag. Marjan Toš sta predstavila brošuro 20 let Maistrovih prireditev na Zavrhu.
glas in klavir. Knjiga ima 112 strani in je unikat, vezan v usnje. Na prvi strani je reprodukcija slike Rudolfa Maistra, delo akademskega slikarja Bojana Golje.« Po predstavitvi je urednik Mitja Gobec knjigo izročil predsednici Turističnega društva Rudolf Maister Vojanov Zavrh Dragici Bezjak in si jo je možno ogledati v spominski sobi na Zavrhu. Dijaki Živilske šole Maribor so prikazali projekcijo z naslovom Generalu in pesniku Rudolfu Maistru - Vojanovu v spomin.
Zbrane na prireditvi so pozdravili predsednica TD Rudolf Maister Vojanov Zavrh Dragica Bezjak, predsednik društva generala Maistra Maribor Aleš Arih, župan obči-
ne Lenart mag. Ivan Vogrin, predstavnik slovenske vojske major Jože Budja in v imenu vlade RS je zbranim spregovoril minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Vsi govorniki so izpostavili smelost Završa-nov, ki so leta 1961 ustanovili turistično društvo Rudolf Maister Vojanov in govorili o Maistru, ko to v prejšnji državi ni bilo najbolj zaželeno, ali kot je dejal lenarški župan Vogrin: »Rudolf Maister Voja-nov je osebnost, ki mu čas ni bil vselej naklonjen. V preteklosti večkrat prezrt in pozabljen od državnih oblasti in dnevne politike je našel svoje mesto v podeželski vasici, med preprostimi ljudmi, na Zavrhu.«
Zmago Šalamun
Ptuj • Prva kaseta in zgoščenka ptujskih upokojenk
Ljudska pesem jih druži
Pevke "upokojenke" DU DPD Svoboda Ptuj so 20. novembra praznovale. Tega dne so javnosti na koncertu v Narodnem domu na Ptuju predstavile svojo prvo kaseto in zgoščenko z ljudskimi in po-narodelimi pesmimi. Z njo so napovedale praznično leto 2006, ko bodo praznovale 10. obletnico uspešnega nastopanja.
V skupini ob vodji Mariji Zamuda pojejo še Frančka Perger, Vera Kokol, Ivanka Žuran, Elza Tuš in Tilčka Ve-selič, ki pa na koncertu zaradi
bolezni ni nastopila. Veselje ob izdaji prve kasete in zgoščenke so delile s pevkami in pevci od blizu in daleč, mešanim pevskim zborom PD Cir-
kovce, podgorskimi vaškimi pevkami DU Podgorci, mladim harmonikarjem Tadejem Golobom, ljudskimi pevci DU Grajena, Veselimi Polan-
Foto: Črtomir Goznik
Pevke "upokojenke" DU DPD Svoboda Ptuj bodo prihodnje leto slavile že prvo desetletje skupnega nastopanja. 20. novembra so na koncertu pod naslovom Pri nas na Ptuju predstavile svojo prvo kaseto in zgoščenko.
kami PD Cirkovce, ljudskimi pevci Fotografskega društva Maribor, ljudskimi pevkami DPD Svoboda Kidričevo, skupino Jesensko cvetje DU Sv. Trojica, ljudskimi pevkami DU KPD Stane Petrovič Hajdina, pevkami ljudskih pesmi Trstenke TD Podlehnik in ljudskimi pevci Trta KUD Zavrč.
S svojimi nastopi pevke "upokojenke" DU DPD Svoboda Ptuj bogatijo različne prireditve po Sloveniji. Pojejo v glavnem ljudske in ponaro-dele pesmi, včasih sežejo tudi po notnem gradivu. Njihova pesem kliče po prepevanju in druženju ter prijateljstvu. Ostani, kjer pojo, je tudi njihov rek. Letos so nastopile že 30-krat, v najlepše slovensko mesto vabijo s pesmijo "Pri nas na Ptuju" in Veseli bodimo, saj je na Ptuju vedno veselo. Kljub jeseni življenja bodo svoje pevsko poslanstvo opravljale, dokler bodo lahko, poudarja njihova voditeljica Marija Zamuda.
Majda Goznik
Od tod in tam
Videm • Zlata poroka zakoncev Kmetec
V videmski poročni dvorani in župnijski cerkvi sv. Vida sta se 19. novembra ponovno poročila Jožef in Marija Kmetec iz Lancove vasi. Zlati ženin Jožef je svojo življenjsko pot začel 26. februarja 1932 v Pobrežju, zlata nevesta Marija, rojena Sitar, pa 8. septembra 1923. Skupen dom sta si ustvarila v Lancovi vsi, kjer živita še danes, v zakonu pa sta vzgojila pet otrok: Martina, Marijo, Katarino, Stanislava in Janeza. Življenje zakoncev Kmetec je bilo prepleteno z delom in garanjem na kmetiji, sicer pa je gospa Marija nekaj let tudi službovala v ptujski Delti. V poročni dvorani je zakonca Kmetec za zlatoporočenca razglasil župan Friderik Bračič. Slovesnost se je potem nadaljevala v farni cerkvi sv. Vida, kjer je zlatima zakoncema mašo daroval njun sin, duhovnik Martin, v svečanem nagovoru pa se mu je pridružil še videmski župnik p. Emil Križan. Zlatoporočenca pa sta prejela še posebno darilo - blagoslov papeža Benedikta XVI.
TM
Videm • Zlata poroka zakoncev Hvalec
Zakoncema Hvalec iz Velike Varnice 19 v KS Leskovec bo sobota, 19. novembra, prav gotovo ostala v lepem spominu. Tega dne sta obnovila poročno obljubo, si izmenjala zlata prstana in nazdravila s svati. V poročni dvorani v Vidmu je zlatoporočenca sprejel videmski župan Friderik Bračič. V spremstvu domačih, prijateljev in godcev sta se zlatoporočenca iz Vidma zapeljala nazaj v Leskovec, kjer je bila v župnijski cerkvi sv. Andraža pozneje slovesna zlata maša. Sicer pa sta zlatoporočenca oba rojena v Veliki Varnici; zlati ženin Janez 25. maja 1933, zlata nevesta Kristina, rojena Žuran, kije tri leta starejša, pa 22. julija 1930. Poročila sta se 19. novembra 1955 v domači fari, skupen dom pa si ustvarila v Veliki Varnici. Veselje in radost so v njun zakon prinesli štirje otroci: Ana, Janez, Jože in Andrej, danes pa sta že ponosna dedek in babica devetim vnukom, veselita pa se tudi že pravnukov. Njuno življenje je bilo skromno in prepleteno s težkim delom, a kljub vsemu sta skupaj preživela najlepša leta življenja. Jesen življenja preživljata na svojem domu, v veliko pomoč jima je sin Andrej, ki živi nedaleč vstran od doma.
TM
Nova vas • Zlata poroka zakoncev Kurnik
Minuli konec tedna sta 50 let zakona praznovala Matilda in Lovrenc Kurnik iz Nove vasi pri Markovcih. Zlata nevesta Matilda Kurnik, rojena Ljubec, je v Markovcih domačinka, rojena je bila leta 1926, zlati ženin Lovrenc pa je rojen v Cogetincih pri Cerkvenjaku leta 1932. Spoznala sta se v Mariboru, v zakonski sta pa sta stopila 19. novembra 1955. Oba sta bila zaposlena. Zakonca Kurnik sta prva leta stanovala na Matildini domačiji v Markovcih, kasneje pa sta si v Novi vasi ustvarila lasten dom. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Marija, Marjan in Sonja. Marjan živi z družino v Kopru, Marija pa v Ljubljani. Na domačiji v Novi vasi je s starši ostala Sonja z otrokoma Markom in Tadejo. Pri Kurnikovihpa je še posebej veselo takrat, ko se vrnejo njihovi »zdomci«: sin Marjan in hči Marija z družinami. Vnuki in vnukinje iz Kopra in Ljubljane (Mateja, Janez, Sara in Petra) ter pravnukinja Patricija.
Mojca Zemljarič
Foto: TM
Foto: ZS
Foto: TM
Foto: MZ
Nagradno turistično vprašanje
Moja dežela - lepa in gostoljubna
Projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna je že vrsto let sestavni del slovenske turistične ponudbe, ki se je zelo zasidral v slovenskih krajih, je bilo slišati 15. novembra v Rogaški Slatini, kjer so podelili priznanja najboljšim udeležencem v letošnjem projektu. Ptuj je znova slavil med turistični kraji, prejel je že deseto najvišje priznanje v tej konkurenci in tudi kristalni globus za trikrat zapored osvojeno prvo mesto.
V španskem mestu La Coruna pa je v začetku novembra potekalo finalno tekmovanje, v preteklosti
znano pod imenom Narodi v razcvetu, zdaj pa je namenjeno predstavitvi mest, v katerih je lepo žive-
ti. Prijava za letošnje tekmovanje je šla iz ptujske Mestne hiše, avtorji pisne prijave, na podlagi katere je
Reportaža • Jordanska avantura (II. del)
Poleg vode in sonca je zelo zdravilno tudi črno blato Slanega morja. Z njim se lahko namažete kar sami, lahko pa si (kot na sliki) privoščite »hotelskega mojstra za namaz«.
bil Ptuj izbran za finalno tekmovanje, so: Črtomir Goznik, Simona Kašman in Tanja Ostrman Renault (koncept), avtorica besedila Tanja Ostrman Renault, fotografije Črtomir Goznik in arhiv MO Ptuj, naslovnica in design Črtomir Goznik, izdajatelj pa MO Ptuj. Končno predstavitev (fotografije in powerpoint predstavitev) je izdelal Črtomir Goznik, besedilo in predstavitev v Španiji pa je delo Alenke Ketiš in Marija Meznarič, profesoric iz Gimnazije Ptuj, ki sta rešili čast Ptuja, potem ko se avtorici koncepta oziroma besedila nista mogli udeležiti finalnega dela tekmovanja. V ptujski delegaciji v Španiji je bil tudi
predsednik TD Ptuj Albin Pišek, ki je bil pred leti tudi pobudnik sodelovanja na teh mednarodnih predstavitvah in je ponavadi tudi pri sponzorjih zbral denar za udeležbo. Letos je Ptuj prejel bronasto tekmovanje v svoji kategoriji, kar je manj kot v prejšnjih letih, ko se je vračal s srebrnimi in zlatimi priznanji. Vsekakor pa je sodelovanje v mednarodnem okolju za Ptuj pomembno, še posebej sedaj, ko si mesto prizadeva v kandidaturi za kulturno prestolnico Evrope, ker priznanje ni edino merilo za sodelovanje. Pomembnejše so izmenjave izkušenj in praks.
Svetlana Širec je prva vinska kraljica Ptuja. Nagrado za pravilen odgovor bo prejel Marko Zemljič, Pavlovski Vrh 49 a, 2259 Ivanjkovci. Danes vprašujemo, katera tri slovenska zdravilišča so pred kratkim prejela certifikata kakovosti ISO 9001/2000. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, Ptuj, do 2. decembra. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera tri slovenska zdravilišča so pred kratkim prejela certifikat kakovosti ISO 9001/2000?___________
Ime in priimek:_ Naslov:___
Foto: M. Petek
V Rogaški Slatini je 15. novembra Ptuj prejel že deseto priznanje kot najbolj urejeni turistični kraj v Sloveniji. Podelitve sta se udeležila župan MO Ptuj in predsednik TD Ptuj Albin Pišek.
Davčna številka:
Kot zračni balončki
To, da je Slano morje ali Mrtvo morje nekaj posebnega, je zelo lahko napisati, razumeti pa, verjemite, nemogoče, dokler ne zakoračiš vanj. Znano je po izjemni slanosti, ki onemogoča življenje kakršnegakoli bitja, pa tudi po tem, da se je v njem nemogoče utopiti, ker te voda kar »drži« nad površjem. Nekako normalna človeška predstava je, da je verjetno voda zelo gosta, ker je to edino logično, da telo zalebdi.
Toda ni tako. Na prvi pogled je morje, pravzaprav jezero, saj dotokov nima več, bolj odbijajoče kot ne. Okrog njega je kamnita puščava, v daljavi nekaj zelenih oaz, ki jih umetno namakajo, kakšnih lepih plaž ali mondenih hotelskih naselij ni videti, celo nasprotno. Južni del obale zaseda veliki tovarniški splet objektov za predelavo natrijevega klorida, potem se cesta vije ob morju, ki zaliva opustele nabrežine in čisto nekje pri severu so Jordanci zgradili in še gradijo bolj zdraviliške kot turistične hotele. Ti so res, tako kot povsod po Jordaniji, zelo ekskluzivni, veliki in razkošni. Kaj veliko od plaže pa ne ponujajo. Treba je sicer povedati, da hotelske plaže niso na voljo vsakomur, ampak so ograjene in dostopne le hotelskim gostom. Tudi to je praksa v vsej državi, kar je povsem normalno, saj se navsezadnje muslimanke ne morejo sleči v javnosti
v kopalke. To bi bil smrtni greh in tudi popolnoma grešne Evropejke, ki to seveda počno, ne smejo biti na razpolago očem domačinov in domačink. Na uho: domačini niso ravno tako brezbrižni do polgolote (v kopalkah) ženskih teles in za bližnjimi skalami se neredko prepuščajo »grešnemu« opazovanju razgaljenih teles na plažah hotelov ^
Raje kilo suhe soli kot požirek Slanega morja
Tudi naši skupinici je bilo povedano, da so bolj primerne enodelne kopalke, ampak kdo bi to upošteval. Malo pred poldnevom smo se tako z velikimi pričakovanji zgrnili na kos črne plaže pred našim hotelom in seveda ni trajalo niti pet minut, ko je bilo treba zakoračiti v to neverjetno vodo. Barva je bila povsem običajna, zelenkasto modra z nekoliko umazanim pridihom zaradi peščenih tal. Tudi prvi koraki niso prinesli nobenega posebnega občutka, razen tega, da je bila noga čutiti precej lažja in se je nekako z lahkoto odbijala od tal. Obala se je sicer spuščala zelo počasi, tako da je bilo treba kar dolgo koračiti po mivki in spolzkem blatu, preden je voda zalila še popek. In na otip ter občutek ni bila čisto nič gostejša kot naše morje. Potem pa se je zgodilo. Ko se hoče človek lepo mirno potopiti ter zamahniti z rokami in nogami, je normalnega kopanja konec. Gotovo smo bili z obale videti
kot smešni pajaci. Takoj, ko namreč ležeš na gladino, te kot neka nevidna sila vrže navzgor in če se še toliko trudiš, da bi z nogami ter rokami zajel vodo za zamahe, opletaš večinoma po zraku. Čisto nad vodo ostaja rit, ki jo lahko potopiš le s precej napora in še to le tako, da se poskušaš spraviti v sedeč položaj, pri tem pa dobro manevrirati z okončinami, da te ne prevrže v eno ali drugo stran. Takšno površinsko »plivkanje« je tudi edina stvar, ki si jo od plavanja lahko privoščiš. Je pa tudi res, da moraš biti pri kopanju zelo previden. Opisati, kako zelo slana je voda, je nemogoče. Če bi rekla, da je to tako, kot če na suho pogoltneš dve žlici soli, ni res. Osebno prej raje požrem kilo soli, kot pa spijem deci tega morja. Dovolj mi je bilo že to, da sem okus morja obliz-nila s svojega prsta in pekoča grenkoba ni izginila lep čas. Mogoče bi bila najboljša primerjava, če rečem, da je to nekaj takega, kot popiti napitek iz najbolj pekočih feferonov z dodatkom najhujšega tabasca ^
Jasno je, da je potem treba hudo paziti, da ti voda ne pride v oči, ker si jih od sile skoraj izkoplješ (na srečo morje ni ravno valovito), kaj šele, če se v to vodo spustiš s kakšno minimalno ranico, pa četudi je to zgolj pred kratkim stisnjen mozoljček. Ne bo trajalo niti pet sekund, da bo takšen človek prijurišal iz vode, kot bi mu bilo za petami sto hudičev.
Več pa prihodnjič.
SM
Sončkov klub v UMAGU
4* Sol Umag, bogata animacija, 50% popusta do 12 let
28.11.-30.1272D/POL od 13.380
MORAVSKE TOPLICE
4* Vivat, brezplačno za otroka do 12 let
23.11.-25.12./2D/POL 13.580
OPATIJA
4* Admiral, notranji bazen, brezplačno za otroka do 6 let
23.11.-28.12y2D/POL 13.980
SIMONOV ZALIV
4"^ Haliaetum, bazen z morsko vodo, brezplačno za otroka do 12 let
23.11.-30.1272D/POL 15.980
Silvestrovanje v Umagu
3* Sipar, notranji bazen, sllvesterska večerja, dodatni dan 6.000
3o.i2.-i.iy2D/POL 39.900
Silvestrovanje v RIMU
3* hotel, avtobusni prevoz, slovensko vodenje
29.12./4D/POL+NZ 45.900
Silvestrovanje v Dalmaciji
4* Stella (BIH), sllvesterska večerja, bus prevoz In 3 Izleti
29.12.-1.174D/POL 49.900 FRANCIJA-Les 2 Alpes
2* app. Les Residences, 5 dni smučarska karta, bus 14.900 SIT
8.1.-14.iy6D/N od 55.900
EGIPT-Sharm El Sheikh
4* Coral beach M.R., polet letala Iz Ljubljane
2.,9.12y7D/POL 99.900 DUBAJ
4* hotel, odlično slovensko vodenje, polet letala Iz Zagreba.
29.12y6D/NZ 169.900
SONČEK
TUI potovalni center Ptuj, SlomSkova 5 • 02 749 3282
Tal. prodaja: 0801969 • waiw.sonchak.com Worldof TUI
Kuharski nasveti
Kaki
Današnji pogled na zunanjo okolico nam pričara čudovito sončno zimsko idilo, zato si nekaj sonca pri-čarajmo tudi v kuhinji s sadežem, ki je te dni na primorskem najpogostejši na tržnici, trgovinah in tudi na mizah. Tudi če tega sadeža nimamo zelo radi, si hitro premislimo, ko jih vidimo in opazujemo v njihovem naravnem okolju.
Če ste kdaj poskusili ne prav zreli kaki, ste se v tistem trenutku odločili, da to sadje ni za vas. Skoraj nobena druga vrsta sadja ni tako trpkega okusa kot nezreli oziroma neomedeli kakiji. Nikakor se po tem ne odločite za vedno, saj na drugi strani sodi kaki med najslajše vrste sadja. Ravno v tem času, ko je jesen že pometla z listjem z dreves in se pojavijo prve slane ali celo sneg, je kaki naj-okusnejši.
Kaki je tudi glede energijske vrednosti zaželen sadež. Vsebuje okrog 20 % sladkorjev, vitamin A, pomembne mineralne snovi, kot so kalij, magnezij ter fluor. Redno uživanje tega sadeža pomaga organizmu z oskrbo potrebnih vitaminov, mineralnih snovi in naravnih sladkorjev. Kaki bolj kot drugo sadje zahteva pri izbiri natančnega poznavalca tega sadja, saj se hitro uštejemo in naletimo na nezrel sadež, ki v resnici ni nezrel, vendar po trganju z dreves zahteva še čas zorenja - medenje, ki ga s shranjevanjem zraven jabolk lahko pospešimo. Za takojšno uporabo izbiramo mehke enako-
merno obarvane oranžne plodove in jih do uporabe hranimo na hladnem. V topel prostor prinesemo le toliko sadežev, koliko jih bomo pojedli v treh do štirih dneh. V tem času na toplem namreč zgubijo trpkost. To velja za sveže nabrane plodove.
Kaki ni trpek takrat, ko bleščeča oranžna barva kože nekoliko potemni in postane rahlo prosojna. V kolikor smo kje na primorskem nabrali sveže plodove, bodo v kleti na hladnem ostali sveži tudi do božiča, oziroma lahko jih hranimo tudi do tri mesece. Če imate večjo količino, pa začnejo kakiji propadati, so najprimernejši, da jih posušimo. Suhi kakiji so zelo cenjeni in tudi pogosti na Japonskem, kjer veljajo tudi za eno najbolj cenjenih vrst suhega sadja, počasi pa tudi naši suhi kakiji niso več redkost.
Zrele kakije jemo presne. Zaradi svojega želirastega mesa oziroma sredice pa so primerni za pripravo krem, pen in strnjenk. S svojo oranžno barvo, roži podobnimi cvetnimi listi, je kaki pogosta sestavina sadnih košar oziroma ugodna dekoracija v košari sadja. Po okusu se kaki ujema z okusom sirov in prekaje-nim mesom. Nezrele sadeže, ki se sicer dajo lepše rezati
Mokri smrček
Odgovor: Mačji pnevmo-nitis (pneumonitis infectiosa felium) je zelo kontagiozna, kužna bolezen mačk. Bolezen je razširjena po celem
Macjl pnevmonitis
Vprašanje bralke Suzane iz Ptuja: Ker imamo doma dve muci, me zanima, kakšna bolezen je mačji pnevmonitis in kako lahko živali zbolijo za to vrsto bolezni. Hvala za odgovor.
svetu, poleg domačih mačk pa obolevajo tudi divje mačke ter miši in hrčki. Povzročitelj bolezni ni virus, temveč klamidija. Inkubacija traja
kot popolnoma zreli, pogosto mariniramo z limoninim sokom in jih dodajamo sadnim in perutninskim solatam.
Zraven omenjenih jedi je kaki ugoden sadež za kombinacijo sladko-slanih okusov, tako ga vse pogosteje uporabljamo pri pripravi mesnih jedi, kot je dušena svinjina s kakijevo omako ali kakijeve plodove preprosto spečemo na žaru in jih prelijemo s ka-ramelno omako. Kaki je primerno sadje za shranjevanje v zamrzovalni skrinji, in sicer ga lahko primerno embalira-nega, pokapljanega z limonin sokom shranimo v zamrzovalno skrinjo do enega leta.
Pri nas kaki pogosto pripravljamo skupaj z jabolki, suhim sadjem, smetano, limoninim sokom, bananami, mletimi orehi ali mandlji in različnim vinom.
Kremo iz kakija in banan pripravimo tako, da vzamemo enako količino kakijev in banan. Oba sadeža olupimo, narežemo na male koščke, na vsak sadež kakija damo žlico sladkorja v prahu in eno žlico limoninega soka, v kolikor dobimo pregosto zmes, dodamo malo tekoče sladke smetane. V tako pripravljeno
6 do 10 dni. Glavni znaki bolezni so apatičnost, povišana telesna temperatura, odklanjanje hrane, hujšanje, obilen izcedek iz nosu in oči, vnetja gornjih dihalnih poti ter prednjih režnjev pljuč. Če živali kmalu ne poginejo, se običajno v 10 do 14 dneh zdravstveno stanje izboljša. Za bolezen so zlasti dovzetne mlajše živali, ki se še razvijajo. Prenos bolezni je s kontaktom - kapljično infekcijo, indirektno pa z ovohavanjem
kremo dodamo malo namočenih rozin in fino sesekljane mandlje. Kremo nadevamo v visoke pecljate kozarce, okrasimo s tolčeno sladko smetano in malimi rezinami kakija ter ponudimo kot samostojno sladico. Tako pripravljeno kremo pa lahko vsujemo v kovinski model, ki smo ga obložili s tanko folijo. Po vrhu kremo dobro pokrijemo in skozi noč postavimo v zamrzovalno skrinjo. Naslednji dan kremo narežemo na tanke rezine, prelijemo z vročo čokolado in prav tako okrasimo s tolčeno sladko smetano in kakijem. Tako pripravljeno sladico lahko ponudite tudi najbolj zahtevnim gostom.
Če imate obilico kakijev in so že v zadnji stopnji uporabe, pa lahko pripravite tudi klasično pito, tako kot pripravljamo jabolčno pito iz krhkega testa, le da nadev zamenjamo z na pol dušenimi sadeži kakija, ki jih po okusu sladkamo, dodamo limonin sok in sladke drobtine ali tekočo sladko smetano. Pri bi-skvitni piti nadeva ni potrebno zgosti s sladkimi drobtina-mi ali smetano.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti:
nabiralnik@radio-ted-nik.si.
okužene okolice in s posredovanjem človeka. Bolne živali je smiselno začeti čim prej zdraviti z ustreznimi antibiotiki in drugimi proti-vnetnimi zdravili, saj jim na ta način omogočimo boljše in hitrejše okrevanje ter bistveno zmanjšamo možnost, da bi žival izgubili.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
ZASEBNA AMBUIANTA ZA MALE ŽIVALI
fi 02/771 0082
V vrtu
Vrt pred zimskimi durmi
»Katreja sneg veja!« in več podobnih vremenskih pregovorov današnjega go-dovnjaka delijo jesenski letni čas na doslej sončno, barvito, z jesenskimi plodovi obogateno toplo obdobje in sivo megleno poznojesensko hladno obdobje, ko se bo narava pričela odevati v snežno odejo. V vrtu je pred odpirajočimi zimskimi durmi potrebno opraviti še nekaj neodložljivih opravil!
V	SADNEM VRTu še ni prepozno, da opravimo pred-zimsko škropljenje breskev in drugih koščičarjev pred breskovo kodravostjo in listno pegavostjo, katerih zimski trosi prezimijo na njihovem lubju in brstih. Škropimo z enim od bakrovih pripravkov v mirnem in suhem vremenu, ko ne zmrzuje. V primeru, da dež škropivo z dreves spere, škropljenje ponovimo.
Odpadlo listje dreves, med letom obolelih s hruševo rjo, jabolčnim škrlupom in drugimi glivičnimi boleznimi, pograbimo in odstranimo izpod sadnega drevja; najbolje, da ga sežgemo.
Sadno drevje z dobro dozorelim lesom in pravočasno odvrženim listjem dobro prezimi tudi v ostrejših zimskih vremenskih razmerah. Kivi, breskve in druga mlada drevesa, ki še niso dovolj utrjena, zavarujemo pred zimsko poze-bo in poškodbami, ki bi jih utegnila povzročiti divjad, tako, da jim ovijemo drevesna debla in cepilna mesta z ovijali. Za ovijala lahko uporabljamo različne materiale, le da so dovolj zračni in da se iz njih vlaga ob deblu posuši, preden bi zmrznila, ter da so dovolj odporni, da jih ne razmoči vlaga, ki odvrača glodavce ter varuje drevesno lubje, da bi se ob toplih sončnih zimskih dneh v drevesih prebudili in pričeli pretakati drevesni sokovi. Še preden zapade sneg, pregledamo ograje sadnih vrtov in zapremo vse mogoče vhode, skozi katere bi se v primeru hude in dolge zime z visokim snegom priplazila divjad in z glodanjem debel ter objedanjem spodnjih vej drevesa poškodovala.
Sadje, v svežem stanju spravljeno v zimsko hrambo, redno pregledujemo in sproti odstranjujemo plodove, ki pričnejo propadati, da ob gnitju ne okužijo še zdravih.
V	OKRASNEM VRTU lahko kakšno presajenje starejših okrasnih grmov opravimo tudi v tem poznem jesenskem času, le da je zemlja primerna za obdelavo in da ne zmr-zuje.
Listje, ki ga je veter nanesel minule dni iz okolice, po-grabljamo in pomešanega z drobirjem zmletih vej razgrnemo tesno okrog grmovnic, da jim korenine zavarujemo pred pozebo.
Stebla odcvetelih krizantem porežemo 15 cm nad tlemi, okopljemo in zavarujemo z drobirjem suhih organskih odpadkov ter grme zavarujemo pred pozebo. Odstranimo naprave, ki so med vegetacijo služile za namakanje vrta, da ostanki vode v njih ne zmrzujejo in jih ne poškodujejo. Priključke in pipe na prostem izpraznimo, prezračimo in pustimo odprte, da led ne bi poškodoval zasunov in tesnil.
Škropilnike in pršilnike izpraznimo in z vodo izplakne-mo rezervoarje, črpalke, cevi in razpršilce ter prezračimo, na pogonskih motorjih in črpalkah pa opravimo zimsko tehnično zavarovanje.
V ZELENJAVNEM VRTU prično tudi gredice zimsko mirovanje in nabiranje moči za prihodnjo vegetacijo. Vrtna tla, ko smo z njih pospravili vrtnine, dajejo videz mrtve snovi, dejansko pa so živa, ko ob zimski zmrzali zaledeni njihova povrhnjica, že nekaj centimetrov v globino pa je v obdelovalni plasti več ali manj stalna talna toplota, kjer drobnoživke tudi pozimi ob talni vlagi in zračnosti z biološko, kemično in fizikalno presnovo ustvarjajo rodovitna tla. Z zastiranjem vrtnih tal, gnojenjem z organskimi gnojili in preprečevanjem prekomernega izpiranja vrtne zemlje ohranjamo njeno rodovitnost.
Miran Glušič, ing. agr.
.11.-1.11
25-Petek	26-Sobota	27-Nedelja	28-Ponedeljek
29-Torek	30-Sreda	1-Četrtek	
Kdaj bomo lahko šli v osebni stečaj, 2. del
Zaščita pred zlorabo
Da bi se izognili zlorabam, bi bilo treba v zakonu posebej urediti institut obnove postopka oziroma preklica sodne odločbe o oprostitvi dolgov, če bi se v določenem času (petih letih) izkazalo, da je dolžnik goljufal.
Šime Ivanjko je tudi opozoril, da bo v prihodnje pre-zadolženost fizičnih oseb kot potrošnikov močno naraščala! Prezadolženost je pogosto tudi posledica nepoznavanja denarnih zakonitosti (pomanjkanje finančne inteligence, za kar niso krivi ljudje, temveč sistem, ker jih v času šolanja ni naučil ničesar o zakonitosti denarja), agresivnosti ponudnikov posojil in tudi želje po pomoči drugemu. Ljudje se premalo zavedajo, da je pravno težje biti porok kot glavni dolžnik. Denimo v gospodarstvu si dolžnik s prisilno poravnavo lahko zmanjša dolgove in je zavezan plačati znižane obveznosti, pri čemer pa ta poravnava ne velja za poroka, ki mora prevzeti dolg plačati v celoti!
V	Nemčiji prezadolženim ljudem pri 80 letih odpišejo vse dolgove! Ste vedeli to?
In kako je v ZDA?
V	ZDA je začel veljati nov zakon o osebnem stečaju, ki naj bi spodbujal več osebne odgovornosti. Večina posameznikov je lahko doslej stečaj razglasila po 7. poglavju, kar je pomenilo črtanje skoraj celotnega dolga, po novem zakonu pa bodo morali odplačati vsaj del dolga. Američani naj bi se tako zdaj nekoliko težje kot doslej znebili svojih dolgov z razglasitvijo osebnega stečaja, ugotavljajo poznavalci. V ZDA osebni stečaj na leto razglasi približno milijon ljudi!
Ali morda veste, koliko osebnih stečajev se vsako leto zgodi v Sloveniji? Glede na podatke, da osebno zadolževanje strmo narašča, ni več daleč dan, ko bodo osebni stečaji prebivalstva nekaj čisto običajnega!
Kljub vsemu srčno upam, da se motim!!!
Na koncu vam posredujem še zelo eminenten oglas zelo eminentne banke, kako na »kredo« kupiti novoletna darila?!
»Čeprav na prvi pogled še daleč, pa bo čas novoletnega nakupovanja in obdarovanja vsak hip pred vrati. V eminentni banki smo vam že stopili naproti, od 1. novembra pa vse do konca decembra smo korenito znižali obrestne mere za tolarske osebne kredite. Z osebnim kreditom si namreč lahko privoščite karkoli, saj znesek kredita nakažemo na vaš osebni račun. Čas odplačevanja lahko prilagodite svojim željam in zmožnostim.«
Kaj naj rečem - brez komentarja!!!
Vse dobro v prihodnosti!
Mitja Petrič,
neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321
E-mail: mitjapetric@yahoo.com
Astrolog svetuje
Vodnar - nepredvidljivi svobodnik
(21. januar-18. februar)
Enajsto znamenje zodiaka se imenuje Vodnar. To so ljudje, ki so individualisti, drugačni in že od nekdaj odstopajo. Pri njih je tako, če gredo vsi levo, bodo šli oni desno ali obratno. Imajo veliko prijateljev in znancev in vendarle se globoko v sebi počutijo nerazumljeni in zaradi tega se pogostokrat vedejo uporno. So pa nepredvidljive narave, radi imajo odstopanja in vse tisto, kar je tako ali drugače nenavadno. Seveda pa svoja čustva izražajo s težavo in zaradi tega slovijo po hladnosti, izražajo pa jih predvsem tedaj, ko njim odgovarja. V svojem bistvu so originalni in na zabavo
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
znajo priti v oranžnih čevljih ali dame z vpadljivo obleko. Veliko je nadarjenih za neko napredno delo in njihove misli so v daljni prihodnosti, zaradi tega pa se počutijo osamljeni in večkrat so mnenja, da ni človeka, ki bi razumel njihovo dušo in prebral prava sporočila, ki jih prenašajo. Simbolika Vodnarja je deček z dvema vrčema, ki zliva na Zemljo vodo; prav tako so tudi oni polni nekih naprednih idej. Potrebujejo pa čas tudi zase in želja po osebni svobodi je nadvse močna in morajo jo dobiti; če ne gre z lepa, pa z grda. Ker so zračno znamenje, potrebujejo veliko zraka, to pa pomeni, da veliko razmišljajo in so mnogi tako ali drugače intelektualno usmerjeni. Po eni strani so mladostno napredni in tista otroška igrivost in miselnost jih spremljata celo življenje. Res pa je, da ene bolj in druge manj. So pa ljudje skrajnosti, naprednost smo že omenili, druga skrajnost pa je nazadnjaštvo in vztrajanje pri tistemu, kar je njihovo. Tega se tako ali drugače oklepajo in le s težavo spustijo. Včasih jih je težko razumeti, predvsem zaradi svoje neposrednosti in neodvisnega duha. Malega Vodnarja mati opazi že v zibelki, ko je mala bela štručka uveljavlja svojo voljo in svoj značaj. Njihovo domišljija ne pozna meja in iz dneva v dan si izmislijo nekaj novega in drugačnega. Kakšna stroga disciplina pri njih ne zaleže, pač pa pogovor. Že od malih nog pa se morajo
izogibati prevelike zaupljivosti. Vključitev v skupino ljudi jim koristi. Ne mali in ne veliki Vodnarji ne prenesejo kritike in so trmasti.
Poroka, ločitev - sprostilna tehnika
Ko pride čas za ljubezen, se težko sprostijo in resnično z ljubeznijo na nekoga navežejo. Njihova neodvisnost jim to brani in zaradi tega nekatere stvari gledajo iz ozadja. Čeprav pa sploh ni izključeno, da se ne poročijo in vendarle jim je tako poroka kot tudi ločitev neka sprostilna tehnika. Najti morajo partnerja, ki jim je kos in jih zadovolji v vseh pogledih. Ko pa se zaljubijo, seveda se rabi čas in vendarle so ljudje, pa so zvesti in imajo močna načela. Ko pa ugotovijo, da gredo poti narazen, vzamejo kovček, se poslovijo in gredo naprej v širni svet. Svoje otroke pa vzgajajo na svoj način in so pri tem zelo posebni. Morajo pa se otroku nekoliko prilagoditi in najbolje je, da s partnerjem otroka vzgajata skupaj in z ljubeznijo.
Kaj je že to idealen poklic?
Vodnarji so ljudje, ki ne prenesejo nadležnega šefa, ki jim bo odrejal, kaj smejo in česa ne. V poklicu težijo k popolni svobodi in v isti sapi zatrjujejo, da idealnega poklica ni. Mora pa vsak delati tisto, kar hoče, ga
Duševno zdravje
Bogata družina, vendar preprosto dekle
Janja se že nekaj časa druži z dekletom, ki prihaja iz zelo premožne družine. Nihče ji ne verjame, da jo z njo veže iskreno prijateljstvo. Dekle z ničemer ne kaže, da imajo doma vsega dovolj, v ničemer tudi ne izstopa, niti z obleko, niti z vedenjem, nasprotno, vsem je lahko vzgled po marljivosti. Čudi jo, zakaj dekle odklanjajo, če se v vsem drži postrani. Je resnično vzrok v tem, da je njena družina bogata, zanima Janjo.
Janja pravi, da jo s tem dekletom veže iskreno prijateljstvo že nekaj časa. To pomeni, da v Janja tem prijateljskem odnosu ne samo daje, ampak tudi dobiva od prijateljice. Iskren odnos tudi pomeni, da si medsebojno zaupata, spoštujeta in si pomagata.
Pri takem prijateljskem odnosu je pravzaprav vseeno, kaj si misli bližnja in daljna okolica, tudi Janjina družina in sorodniki, saj je pomembno le, da se prijateljici med sabo dopolnjujeta.
Če je bogastvo prijateljičine družine razlog, da jo odklanjajo, ne glede na njene nesporne vrline, potem je lahko v ozadju samo zavist, ki pa je tako vedno iracionalna, toda povzroči lahko hudo škodo in celo razdre prijateljski odnos med Janjo in njeno prijateljico, zato še enkrat priporočam Janji, naj se zato nikar ne zmeni in naj se osredotoči na bolj pozitivne ljudi in odnose, kot na tiste, ki jim je zavist gonilna sila njihove notranjosti.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
veseli in mu je blizu, še dodajo. Mnogi rojeni v tem znamenju so izumitelji in inovatorji - kajti kar je novo in drugačno, je za njih zakon (če se izrazim moderno). Dobro se znajdejo pri računalnikih, novodobnih komunikacijah, letalstvu, radiu, veselilo bi jih tudi delo na televiziji in še bi lahko naštevali. Imajo pa močne ambicije, ki jih lahko pripeljejo zelo visoko. Zaradi drznih reakcij in hitrih
odločitev hitijo skozi življenje in prav je, da se včasih tudi ustavijo in premislijo. Šele v tretjem življenjskem obdobju pa najdejo čas za vse tisto, kar jih veseli. Občutljiv pa je krvni obtok in meča, naravna zaščita pa je turkizna barva in kristal akvamarin. Posebnost in originalnost pa je njihova zaščitna znamka.
Tadej Šink,
horarni astrolog
Ptuj • Skupščina Območnega združenja Rdečega križa
Stiska ne pesti samo ljudi
Na skupščini Območnega združenja Rdečega križa Ptuj, ki je bila 17. novembra, so ocenili delo med obema skupščinama, sprejeli program dela za novo obdobje in izvolili novo vodstvo. Poslovila se je dosedanja predsednica Območnega združenja Zalika Obran, ki v tej človekoljubni organizaciji dela že 35 let, predsednica je bila več kot deset let, na njeno mesto so izvolili Tilčko Šuman, sekretarka pa je postala Marijana Cafuta, ki je bila doslej vršilka dolžnosti na tej funkciji. Soglasje k njenemu imenovanju je glavni odbor RK Slovenije sprejel že julija letos.
Na Ptujskem deluje 17 krajevnih organizacij Rdečega križa in dve občinski. Na tem območju deluje skupaj blizu 3700 članov Rdečega križa, je v svojem poročilu povedala nova sekretarka Območnega združenja RK Ptuj Marijana Cafuta. Delujejo na socialnem in humanem področju, povsod, kjer ljudje potrebujejo takšno ali drugačno pomoč. Število krvodajalcev upada iz različnih razlogov, v zadnjih štirih letih se je število odvzemov zmanjšalo za 800, potrebno je spodbuditi krvodajalstvo, zlasti še med mladimi. Območno združenje RK Ptuj si kot edina tovrstna organizacija v Sloveniji sredstva za delovanje pridobiva tudi z izobraževanjem voznikov motornih vozil in ekip civilne zaščite. Nasploh pa je denar eden največjih problemov njegovega delovanja. Od pet-
najstih občin na Ptujskem, štiri, Sv. Andraž, Majšperk, Pod-lehnik in Markovci, sredstev za delovanje Območnega združenja Rdečega križa ne zagotavljajo. Pod vodstvom bivše sekretarke Vide Milunič so sicer sklenili sporazum za sofinanciranje z občinami, ki pa ga vse ne spoštujejo, tako tudi ne sklepajo vsakoletnih aneksov, v okviru katerih bi morali zneske sofinanciranja določiti vsako leto na novo. Res pa je tudi, da v zakonu ne piše, da se mora delovanje RK financirati iz sredstev proračuna. Na skupščini so se še posebej za dolgoletno delo v organih Območnega združenja Rdečega križa s slikami zahvalili Zaliki Obran, dosedanji predsednici, Milanu Slavincu, ki je vodil komisijo za krvodajalstvo, aktivist RK je že 40 let, za delo z mladimi aktivisti RK pa Mimici Korpar. S priznanji
pa so nagradili požrtvovalno delo aktivistov RK na terenu: Mariji Filipič, Tilčki Lovren-
čič, Angeli Kitak, Geri Polič, Miloradu Pavloviču, Mariji Štumberger, Milanu Slavin-
cu, Francu Ciglarju, Pavli Veler in Mimici Korpar.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tilčka Šuman, nova predsednica Območnega združenja Rdečega križa Ptuj, ki se je zahvalila za zaupanje in obljubila, da ga bo upravičila s svojim delom.
Info Glasbene novice
Počasi se bomo začeli spraševati, katera pesem bo uspešnica leta 2005. Kandidatk je kar precej in sam se bom ob koncu decembra kar pošteno pozabaval, da bom naredil korekten statističen glasbeni prerez leta 2005.
Kultna britanska sestava COLDPLAY si je dodatno čast in slavo priigrala po vsem svetu z aktualno tretjo ploščo X&Y. Prodajni uspeh plošče je bil odvisen tudi od hitov in nam znana dva s projekta sta Speed Of Sound in Fix You. Kvintet je izbral samosvojo glasbeno pot in njihov zvok je tudi v novi pesmi TALK (***) prepričljiv ter razpoznaven. Dodatno razpoznavnost zmeraj znova s svojim že suhoparnim cviljenjem dodaja pevec Chris Martin.
Noel Gallagher je glava skupine OASIS, ki je letos v Veliki Britaniji največja konkurenca skupini Coldplay. Potem ko je skupina na zadnjih projektih kar preveč eksperimentirala, je letos presenetila v pozitivni smeri, saj njihov novi album Don't Believe The Truth bolj akustičen in manj agresiven. Izrazitost kitarskih rifov daje dodatno moč skladbi LET THERE BE LOVE (****), ki sicer mogoče zveni malo starinsko, vendar poslušalca prevzame po nekaj poslušanjih!
OZZY OSBOURNE zadnja leta dviguje veliko prahu. Njegova nadaljevanka je doživela izjemen uspeh, čeprav je po mojem mnenju popolnoma 'brezzvezna'. Rocker je spoznal v zadnjih letih, da publiko lažje osvoji z baladnim repertoarjem, in tako je ponudil dve nepozabni baladi Changes in Dreamer. Novo presenečenje starega asa je klasična priredba evergree-na IN MY LIFE (****), ki v originalu pripada skupini Beatles.
BOB MARLEY je nedvomno kralj reggae glasbe in bi letos, če bi bil še živ, praznoval 60. rojstni dan. Pri legendarnih glasbenikih se zmeraj znova dogaja, da kdo kje izbrska še kakšno neobjavljeno pesem. Do takšne se je dokopal sin Damian Marley, ki je skupaj z Ericom Claptonom na novo posnel vse instrumente za sijajno reggae melodijo SLOGANS (****). Ta je dodana novemu dvojnemu Marleyjevemu albumu hitov z naslovom Africa Unite.
Ameriška pevka GWEN STEFANI bo leto 2005 ohranila v zelo lepem spominu. Glasbene nagrade, uspešnice in odlična prodaja plate Love Angel Music Baby so bivšo pevko zasedbe No Doubt postavile v 1. ligopop in r&b glasbe. Svoj status bo ta blondinka vsekakor obdržala z drzno pesmijo LUXURIOUS (***), ki jo spremlja sila zabavno besedilo.
Nekateri pravijo MARY J BLIGE tudi kraljica soul in r&b muzike. Največ uspeha je doživela z uspešnico Family Affair. Trenutno se pevka nahaja tudi na nekaterih 'črnih' lestvicah s priredbo uspešnice Never Too Much legendarnega Lutherja Vandrossa. Izjemno produkcijsko dovršena je pesem BE WITHOUT YOU(****), ki vsebuje tiste energične soul in r&b vibracije, ki poslušalca prisilijo v plesno gibanje.
Črna glasba je predvsem izraz za soul, r&b, gospel in rap. Iz teh zvrsti so v ZDA trenutno zelo "in" Chris Brown z No 1 hitom Run It, David Banner z erotično kombinacijo r&b-ja in rapa v komadu Play in mladi raper Young Jeezy, ki valuje v hitu Soul Survivor med komercialnim rapom in r&b-jem; v tem hitu sodeluje tudi priznani Akon.
Pa so se začeli! Koga ali kaj se je začelo? Končuje se november in glasbeniki že na veliko ponujajo svoje nove oziroma prirejene božične napeve. Ves december bomo poslušali sto in eno božično uspešnico, ki jim bo svojo novo dodala tudi izvrstna nemška pevka SARAH CONNOR. Zapela je - hvala bogu - čudovito avtorsko božično soul uspavanko CHRISTMAS IN MY HEART (****). Njen mož MARC TERENZI, prav tako uveljavljen izvajalec, je naredil fino pop pesem CAN'T BREATH WITHOUT YOU(***).
David Breznik
Glasbeni kotiček
, /7i \ \\\\\x »I
UNG UP - MadonnaW "v
RST DAY OF MY
3. PUSH THE BUTTON
^ i. YOU RAISE ME UP - WestliEa 5. DON'T cha- Pussycat Dolls & Busta Rhymes
6:triPPING - Robbie Williams /.I'VE GOT A LIFE - Eurythm.ics
GETAOURyNUMBÉR / SH g/MY HUMPS -
10. DON'T BO'
AKE IT OFF - Mari Black Eyed Pei
HER - Shakira
Vsab sreÂû in ngdgljg mgd 19-1^ in 2.0. uw
Kdo je režiser filma V njenih čevljih?
Odgovor;_
NAGRADNO
K Î M VPRAŠANJE
in
o
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Ijaša Ivandč, Lovrenc 28,2324 Lovrenc. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore poiljite do torka, 29. novembra, «a naslov: Badio-TednikPtuj, Ralčeva 6,22S0 (za Irtfo).
Confessions Of A Dancefloor - Madonna
(2005 - Warner - Nika)
Kraljica pop glasbe Madonna zmeraj znova utira nove smernice v glasbi. V zadnjem obdobju je njen poudarek predvsem na plesni muziki in zanimivo je trendovsko obračanje dame, ki se bliža abrahamu. Njena ciljna publika z albumom Confessions On A Dancefloor je stara pod dvajset let in nima čisto izoblikovanega glasbenega okusa. Drugi, ki bodo izvajalko kovali v zvezde, bodo DJ-i in tisti, ki jim je všeč diskotečna retro vročica. Če ste za ples, je to prava plata za vas, in če vam je všeč izredno ritmična plesna godba, bo Madge direktno za vas. Glasbo je produkcijsko usmerjal ob izvajalki Stuart Price, ki je ustvaril zvok, katerega bi lahko poimenoval future disco oziroma plesna disco glasba prihodnosti. In že smo pri narekovanjih vibracij prihodnosti, ki jim je pevka na dokaj zreli način dodala izredno okusne in zunajserijske tekste, polne pasti. Aplavz Madonni za besedila in za vso drznost, ki jo vnaša v glasbo zadnje desetletje.
Pravi občutek plesnega viba' daje tudi sveži zvok aktualne uspešnice Hung Up. Madonna si je sicer sample izposodila v Abbini uspešnici Gimme Gimme Gimme, ki daje komadu pravo plesno energijo in je z naskokom najboljša zadeva na albumu Confessions On A Dancefloor. Enakomeren
ritem komada Sorry sčasoma postane malo zoprn, vendar vas v napetosti drži lahkotno besedilo tipa: 'I don't want to hear, I don't want to know, please don't say you're sorry!' Tolikokrat slišane besede, mar ne! Sodobna elektronika pride do izraza v temi Future Lovers, ob poslušanju katere vas v ozadju ves čas moti in nervira sample I Feel Love pevke Donne Summer. Sicer je ta malo skrit in bo prišel za vami z določeno količino predvajanj te hude retro zadeve. Čeprav Madonna živi že lep čas v Veliki Britaniji še zmeraj ljubi New York. To bi bila osnovnošolska opredelitev njene 'fluidne' godbe v štiklu I Love New York. Ritem je sicer preveč nenaraven, vendar je tema tudi zelo politično usmerjena proti ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu mlajšemu. Namreč tekst dobesedno izziva predsednika na zabaven način, če ne mara New Yorka, naj gre raje v Texas in tam odigra partijo golfa. Manj tempa je prisotnega v pesmi Forbidden Love, vendar ta bazira na analognem sintisajzerju in vibrajočih sekvencah dobrega samplerja. Vokalno najbolje izvedena je pesem Jump, ki ima končno preprosto pop melodijo, brez hude prisotnosti računalniške podpore v ozadju. Osnovna poanta besedila je v tem, da moraš biti zmeraj pripravljen 'skočiti' za dosego
svojega cilja. Precej efektov, med drugim tudi vocoder, so uporabili v atipični zadevi How High, ki ima zraven svežega ritma še zmeraj dovolj retro disco vpliva. Najbolj odpičena je Isaac, saj v njej vokalno sodeluje tudi gospod z Daljnega vzhoda, vendar to daje vsej zadevi dodatno pestrost in določene prepovedane vsebine glede judovske izraznosti. Čistost Madonninega glasu je obdelana do popolnosti. Tri pesmi na albumu Confessions On A Dancefloor imajo sicer plesni naboj, vendar so me malo razočarale Push Me (posvečena je njenemu možu Guyu Richi-eju), Let It Will Be (premalo komercialna in preveč otroška pop tema) in Get Together (neodločna pesem brez prave usmeritve). Preprosta Love Me Or Not zaključi plesni projekt v retro stilu in še najzanimivejše je pevkino namigovanje v besedilu, ki gre takole: 'You can call me a sinner, you can call me a saint. This is who I am. You can
like it or not, You can love me or leave me, But I'm never gonna stop!' Ste se torej odločili? Imate radi Madonno ali ne?
Dvanajst komadov na projektu Confessions On A Dan-cefloor daje pravo moč šele na odličnem ozvočenju in z večkratnim poslušanjem dobi poslušalec pravi občutek za ta plesni projekt. Madonna še naprej narekuje plesne vibracije, vendar bo njen klasičen repertoar ostal klasičen in ne glede na sodobnost projekta dvomim o njegovem dolgotrajnejšem statusnem simbolizmu. Komadi se na albumu prelivajo, vendar niso zmiksani, kar bi bilo od plesnega albuma pričakovati. Ne dvomim, da bo album navrgel še kakšen hit, da bo dobro prodajan, vendar nad njim bodo navdušeni predvsem mladi, medtem ko stari oboževalci ameriške izvajalke ne bodo našli kaj dosti za sebe na v prihodnost usmerjenem albumu.
David Breznik
Kolnkišta • Retrospektiva sodobnega azijskega žanrskega filma
Azijci na pohodu
Kdaj ste se nazadnje ozrli po svojem življenjskem okolju in pogledali, katere nepogrešljive (sodobne) materialne dobrine vas obkrožajo? Avtomobili, računalniški čipi, zabavna elektronika, gospodinjski aparati, obleka _ Da, praktično vse je iz Azije. Zdaj sledi še invazija azijskih filmov.
Trinajsta retrospektiva četrto leto delujočega Kolnkišti-nega filmskega krožka prinaša pregled sodobnega azijskega žanrskega filma, ki se umešča v čas konca prejšnjega milenija in začetka novega. Seznanili se bomo z aktualno situacijo, kar nam bo posledično olajšalo razumevanje sodobnih trendov v svetovni filmski pokrajini.
V zadnjem času vedno bolj prodira teza, da je zahodni film v resni krizi - najradikalnejši kritiki so film seveda že pokopali - še bolj pa to velja za ža-nrski film. Slednji je produkt, komoditeta, za presojanje katerega je najpomembnejše merilo komercialni uspeh. To je tista arhimedova točka, ki neomajno drži. Vse ostale raz-
kultne Avdicije.
Uroš Esih
sežnosti najkompleksnejšega umetniškega izražanja so podvržene nemilosti konfliktnih ocen teoretskih konceptov na postmodernističnem bojnem polju.
Na drugi strani azijski film doživlja nesluten razcvet v umetniškem, pa tudi ekonomskem smislu. Predmet naše retrospektive tokrat niso na zahodu opevani avtorji azijskega arta (Tsai Ming-Liang, Hou Hsiao-Hsien ali Wong Kar-Wai). Osredotočili smo se na kinetično rastočo produkcijo žanrske-ga filma iz jugovzhodne Azije, nastale od konca devetdesetih do danes. Pri tem nas ne fascinira impozanten obseg produkcije, temveč njena kakovost in svežina. Za ponazoritev, dotična straight-to-video produkcija dosega raven kakovosti, ki je nedosegljiva večini visokopro-računskih hollywoodskih eks-ploatacij. Prevetritev klasičnih žanrov eksploatacijskega filma, kot so grozljivke, akcije, komedije in trilerji, je temeljita in izvirna. Nove žanrske invencije in konvencije so kmalu postale predmet izkoriščanja zunanjih virov v kreativno iztrošenem Hollywoodu. Tu naj spomnimo na bankabilne hollywoodske rimejke sodobnih azijskih kultov (Temačna voda, Zamera, Oko, Krog Peklenske zadeve bo priredil celo Scorsese).
V ospredju našega zanimanja so hiperproduktivni avtorji (častno mesto gre Japoncu Takashiju Miikeju) in tako imenovane nacionalne kinematografije - vzpenjajoča se Južna Koreja, zraven pa nepogrešljivi Hong Kong. Vabljeni na trinajst filmov trinajste retrospektive, ki se bo začela v nedeljo, 27. novembra, ob 20. uri s projekcijo
Kolnkišta
Retrospektiva sodobnega azijskega žanrskega filma
Nedelja, 27. november, ob 20. uri: AVDICIJA; Južna Koreja / Japonska, 1999. Režija: Miike Takashi. Nedelja, 4. december, ob 20. uri: OTOK; Južna Koreja, 2000. Režija: Kim Ki-duk
Nedelja, 11. december, ob 20. uri: ZGODBA O DVEH SESTRAH; Južna Koreja, 2003. Režija: Kim Ji-woon. Nedelja, 18. december, ob 20. uri: KATAKURISOVA SREČA; Japonska, 2001. Režija: Miike Takashi. Nedelja, 25. december, ob 20. uri: KRALJEVSKA BITKA; Japonska, 2000. Režija: Kinji Fukasaku. Nedelja, 8. januar, ob 20. uri: OBISKOVALEC Q; Japonska, 2001. Režija: Miike Takashi.
Nedelja, 15. januar, ob 20. uri: ZAMERA; Japonska, 2000. Režija: Shimizu Takashi.
Nedelja, 22. januar, ob 20. uri: SKUPNA VARNOSTNA CONA; Južna Koreja, 2000. Režija: Park Chan-wook. Nedelja, 29. januar, ob 20. uri: NOTRANJE PEKLENSKE ZADEVE; Hong Kong, 2002. Režija: Wai Keung Lau & Siu Fai Mak (Andy Lau, Alan Mak).
Nedelja, 5. februar, ob 20. uri: REŠIMO ZELENI PLANET!; Južna Koreja, 2003. Režija: Jeong Jun-hwan. Nedelja, 12. februar, ob 20. uri: MRTEV ALI ŽIV; Japonska, 1999. Režija: Miike Takashi.
Nedelja, 19. februar, ob 20. uri: OKO; Hong Kong, 2002. Režija: Oxide Pang Chun & Danny Pang. Nedelja, 26. februar, ob 20. uri: TRDO KUHAN; Hong Kong, 1992. Režija: John Woo.
Rešitev prešnje križanke: vodoravno: ščuka, teror, etapa, vrdik, pint, KD, pragmatik, proizvodi, razlog, KO, Ron, Raines, IP, Eros, Vrsajkov, DT, moča, drevak, Sasaki, opis, Antej, OK, Tra, robot, ječarka, Rinka, krčnica, elan, monarh, ata, čuk, Rado, agitka. Ugankarski slovarček: ATOKSIL = arzenova spojina, za zdravljenje spalne bolezni; CERDAN = francoski boksar (Marcel, 1916-1949, umrl v letalski nesreči); IDAR = mesto v vzhodni Indiji; LLORENTE = španski zgodovinar (Juan, 1756-1823); NER = desni pritok poljske reke Warte; OCSA = madžarsko mesto južno od Budimpešte; PFLICKE = nemški motociklist (Tom, 1980-); RETROVERZIJA = nepravilna lega organa.
Zanimivosti
Robbie in Naomi imela strastno afero
London (STA/dpa) - Na dan je prišla še ena od skrivnosti britanske vrhunske manekenke, 35-let-ne Naomi Campbell. Po pisanju britanskega tabloida je imela Naomi, medtem ko je bila uradno še skupaj z vodjo moštva formule 1 Renault, Italijanom Flaviom Briatorejem, strastno razmerje z britanskimpevcem Robbijem Williamsom. Po navedbah tabloida sta imela Robbie in Naomi skrivno razmerje leta 2001, ko sta si med drugim privoščila 48-urni maraton posteljnih dogodivščin. Neki vir blizu manekenke je dejal, da si Naomi ni kaj prida prizadevala, da bi predFlaviomprikrila razmerje z nekdanjim pevcem fantovske skupine Take That. »Robbie je bil prvi, s katerim si je lahko privoščila non-stop seks,« je povedal vir.
Zapuščeni ruski otroci živijo v katastrofalnih razmerah
Moskva (STA/AFP) - Večino ruskih otrok, ki so jih zapustili starši alkoholiki, vzgajajo stari starši, ki pa za to nimajo potrebnih sredstev. Tako se pogosto zgodi, da zapuščeni otroci odraščajo v veliki revščini in so podhranjeni, so nedavno opozorili na ruskem ministrstvu za izobraževanje. Ruski starši alkoholiki letno zapustijo 100.000 otrok, to število pa se je od leta 1990 celo podvojilo.
Novinar z lažnimi dokumenti kupil avtomobil bolgarskega predsednika
Sofija (STA/AFP) - Bolgarski novinar, ki preiskuje nezakonite posle podkupljivih notarjev, je
uspel z lažnimi dokumenti, ki jih je overil eden takih notarjev, kupiti avtomobil bolgarskega predsednika Georgija Parvanova, poroča bolgarska televizijska mreža Nova. Televizijski novinar Vasili Ivanov je želel pokazati, da so nekateri notarji pripravljeni overiti katerikoli ponarejen dokument. Predtem, ko je Ivanov »kupil« predsednikov BMW, je »kupil« že blindirani mercedes bolgarskega vrhovnega tožilca Nikole Filčeva. Pred tem nakupom je istemu podkupljivemu notarju odnesel lažno pogodbo, ki jo je ta overil. Z lažno pogodbo v roki se je Ivanov napotil do tožilca, ki je ravnokar vstopal v mercedes. »Tožilec Filčev, vaš mercedes je že teden dni moj avto, ki ga zdaj potrebujem,« je dejal novinar. Tožilec se je samo nasmehnil in Ivanova zaprosil, naj mu dovoli, da se vozi v »njegovem« avtomobilu, nato sta skupaj odšla, je poročala televizija.
Harry Potter začaral ZDA
Los Angeles (STA/AP) - Najstniški čarovnik in knjižni junak Harry Potter je kot kaže znova začaral ameriške gledalce. Kot kažejo najnovejši podatki o gledanosti najnovejšega filma o Harryju Potterju Ognjeni kelih, je film prvi konec tedna po premieri zaslužil 101,4 milijona dolarjev. Po mnenju analitikov je to rekordni dosežek za film v več nadaljevanjih, ta podatek pa je dobrodošel tudi za ameriško filmsko industrijo, ki je v zadnjih mesecih doživela dokaj velik upadgledanosti filmov. Ognjenemu kelihu je tudi uspel četrti najbolj donosen t.i. premierni konec tedna. Boljši finančni izkupiček so doslej imeli le Spiderman, ki je leta 2002 zaslužil 114,8 milijona dolarjev ter Vojna zvezd III - Maščevanje Sitha in Shrek 2, ki sta vsak zaslužila po 108 milijonov dolarjev.
Lujzek • Dober den vsoki den
Toto pismo sem vam pisa v soboto, 19. novembra, ko smo se vjutro zbudili v nekaj centimetrov debeli snežni belini, ko so se nam vrnoli spomini na negda debele snežne zime, ko smo namesto šelote jeli repo cime. Tisti boj ta stori se najbrž toga dobro spunite, čeglih se gnešji den nad vsem bunite.
Kaj pa se snega tiče in ftiče, se meni čudno zdi, da (ne)vladajoča koalicija s tovarišom gospodom Janšom na čeli še neje forbe snega mejala, tak kak je to s tovarišom Merkatorovim Jankovičom nare-dla pa še z dosti drugimi poleg. Sto-ro pravilo store in nove vlode je pač takšno: "Če nisi naše forbe, spizdi," s toto razliko, da toti ta novi za-menjove delajo boj hinavsko kak ta stori old boysi. Na televiziji sem gleda oddajo Trenja, na keri po moji oceni odlični voditelj Slak, ki je za pizdune pravi vrag, razkrije marsikakšna sranja in zaj že tudi njemu grozijo z odstrelom. V zod-jih letih smo meli vsi pune gobce demokracije, zaj pa se dogojajo vejke nedemokratične svinjarije.
Novodobni menedžerji žerejo vse-povprek, še posebno tisti, ki majo vlodno forbo in so tudi podrepnike tote vlode in bodo po oceni ljudstva ostali tudi brez vode. Naj toti novi člani menedžerske grupacije z vlo-do vred žerejo sebe in ne ljudstva, ki jim več ne bo dalo valilnih glasov. Zamenjova uspešnih vodilnih predsednikov in direktorof v dobrih firmah bo hujdi bumerang, ki bo seka glave in jajca na žalost vsem Slovencom, in če bo gospod Bog pravičen, tudi gnejšim podrep-nikom, ki sploh ne vejo, ge majo rep in glavo. Jajc pa itak nimajo
Oprostite toti moji politični analizi, ki sploh neje analiza, pač pa vladajoča pizda, ki ga rada ziza. Kaj te mislite, ke smo tokšni Luj-zeki, kak sem jaz, resen držovni butlni, da nas lehko tiste, ki smo v penziji, z 1,7 procentnim poviša-jom penzije na svoje jasli privežete . Dečki, zmotli ste se, delali smo kak črnci, vi pa bi nas radi meli za rdečo golazen.
Marš, rečem jaz svojemi pesi, ko mi kaj narobe dela!
Kak vidite, sem se gnes malo raz-jeza, malo zeza in fejst pošlata tiste, ki nam narobe vlodajo, nam kosti oglodajo, nam nebesa oblublajo in nas v pekel rivlejo .
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 26. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec).
NEDELJA, 27. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec).
PONEDELJEK, 28. novembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Luk-
man - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
TOREK, 29. novembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTO-RADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKR-JANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav, Jesenice).
SREDA, 30. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan.
6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrazu. 17.30 POROČILA. 18.00 Vr-tičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
ČETRTEK, 1. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja
v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
PETEK, 2. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Poslovno bo to zelo naporen teden predvsem glede finančnega poslovanja. Ne obup-avajte, ampak pustite, da strokovnjaki rešujejo zadeve. Glede tega bosta tvegana in naporna dneva v petek in torek, bolj naporno bo na čustvenem področju. Poskusite ohraniti zaupanje.
BIK
Pred vami je dokaj poslovno uspešen teden, v l<aterem se boste poslovno povezovali z ljudmi in organizacijami. Najbolj naklonjen glede teh zadev bo ponedeljek, v soboto pa boste doživeli manjši spor v ljubezenski zvezi ali družini, in sicer glede financ.
DVOJČKA
Rahlo napet in stresen teden je pred vami predvsem v službi. Zasuti boste z delom in samo z vašo močno voljo in optimizmom boste vse uspešno rešili. Sreda bo še napeta in stresna, ponedeljek pa bo že prijeten, predvsem pa boste uživali v družbi najdražje osebe.
RAK
V prihodnjih dneh, predvsem v petek, vas bodo vznemirjali novi posli, novi projekti. Ne obremenjujte se, vaš sodelavec bo za vse poskrbel in vse se bo dobro izteklo. V torek ne uvajajte novosti. Vikend bo romantičen.
LEV
^ Razmere v ljubezenski zvezi ali v družini vas bodo čisto vrgle iz tira. Predvsem bosta zelo napeta dneva tako petek kot sobota. Pojdite v naravo in se poskušajte sproščati. V sredo boste na poslu blesteli, saj boste zbrani, premišljeni in konkretni.
DEVICA
Izjemno živahen teden je pred vami, odličen za energično poslovno sodelovanje predvsem glede financ. Dobili boste dobro novico, petek in soboto pa le izkoristite za druženje s prijatelji, družinskimi člani oziroma z ljubljeno osebo.
TEHTNICA
Vaša pozornost v teh dneh bo usmerjena predvsem k dosegi boljših finančnih rezultatov Na poslovnem področju bosta glede tega najbolj stresna ponedeljek in torek. Samske tehtnice boste imele v nedeljo zelo prijetno srečanje v dvoje, vezane pa boste uživale v družinski sreči.
ŠKORPIJON
Na poslovnih področjih vam dnevi, ki so pred vami, niso najbolj naklonjeni. Zaradi tega pade tudi vaša samozavest. Bodite potrpežljivi v ponedeljek in torek. Tudi na zasebnem področju bo nekaj težav, v nedeljo se bodo napetosti sprostile in mir se bo zopet naselil v vaš dom.
STRELEC
Glede poslovnih zadev se bodo v naslednjih dneh pojavile manjše težavice, ki pa jih boste z dobro voljo in upanjem na boljši jutri zelo hitro rešili, na osebnem področju pa boste imeli malo več težav. Izgledalo bo, kot da se vam razpada zveza, ampak se bo v nedeljo že uredilo.
KOZOROG
V službi bo bolj ali manj stresen teden, poln skrbi in nervoze, predvsem s strani nadrejenih. V petek boste v službi končno dobili odgovor, ki ga že dolgo časa čakate. Pozitiven bo. Na privatnem in osebnem področju bodo težave trajale še ves teden.
VODNAR
Večjih projektov in investicij se ne lotevajte, ker se vam ne bo izšlo. Drugače pa bodo dnevi povezani predvsem z domom in družino. Končno se boste lotili popravil v domu. Najlepše se boste imeli v soboto.
RIBI
V službi boste precej napeti in nesproščeni. Nikakor se ne boste mogli niti vi niti vaši sodelavci sprijazniti s posledicami, ki jih bo prineslo novo vodstvo. Pa se boste na žalost morali, ker drugače ne bo šlo. V sredo bo največ napetosti, zato previdno glede komunikacije.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Iščete svoj stil
Z obiaclil do drugačne Suzane
Suzana Škrlnjar je doma v Siovenjl vasI, po pokilcu frizerka, a deia v gostinskem iokaiu, ker ne dobl zaposlitve.
Da bi jo dobila, ji manjkajo delovne izkušnje; vsi, ki iščejo frizerke, zahtevajo najmanj pet let delovnih izkušenj. Kljub temu, pravi, še ni izgubila upanja, da bo nekoč le delala v svojem poklicu. V prostem času »dela vse po malem«, za akcijo Iščete svoj stil pa jo je prijavila mama.
Suzana se je prvič srečala s kozmetičarko. V kozmetičnem salonu Neda so ji postregli z vrsto nasvetov za nego kože doma, priporočili pa občasno globinsko čiščenje kože. Po površinskem čiščenju so pri njej ugotovili normalen tip kože, s pilingom so ji odstranili odmrle celice, da bo koža lažje zadihala, nego pa končali z nanosom ustrezne kreme. Za vsak tip kože velja, da jo je potrebno pozimi še posebej zaščititi, da ne bi prišlo do nepopravljive škode.
V Frizerskem salonu Stanka je za novo Suzanino pričesko poskrbela frizerka Jožica Pepelnik. Lase ji je postopoma postrigla, s poudarkom na zgornjih delih, ki jih je bistve-
îïjosKO m tensKOi
FÏÎIZeKSCVO Slomšhova 22
10 % popust v novembru ^
Foto: Črtomir Goznik
Suzana prej...
. in pozneje.
no skrajšala. S tem je prvotno dolžino ohranila daljšo. Sprednje dele je postrigla asimetrično in bolj mehko. Z naravno rjavim odtenkom preliva je poudarila obliko pričeske in tudi Suzanin obraz.
Za make up se je potrudila Minka Feguš, ki bo v akciji tudi v bodoče sodelovala kot frizerka in po novem tudi kot vizažistka. Ob tej priložnosti se moramo zahvaliti za večletno sodelovanje še eni sodelavki akcije Iščete svoj Stil, Nini Škerlak iz Frizerskega salona Diva, ki ji čas več ne dopušča, da bi z nami sodelovala. Na obraz je Minka nanesla puder v odtenku njene kože, rahlo poudarila obrvi in ličnice. Veki je osenčila v temno zele-
ni, zlati in rdeči barvi. Ker je močneje poudarila oči, je na ustnice nanesla samo svetleč glos.
Suzana je preprosto dekle, ki se trudi skriti za svetlimi barvami. Svetli lasje, svetla polt, bela majica, svetle kav-bojke, vse to deluje nekako plašno. Zato se je stilistka Sanja Veličkovič odločila, da ji skozi oblačila pokaže, da se za plašno Suzano skriva tudi neka druga Suzana. Izbrala je na videz zelo enostavna oblačila, ki pa so s svojimi toplimi barvami ter vsemi dodatki na koncu dobila zelo topel etno videz. Tudi enostavna oblačila, kot so puli, krilo in telesu prilegajoča se jakna, ki jih že imamo doma v omari
in niso nujno nova, lahko z različnimi kombinacijami ter dodatki spremenimo v čisto nov videz. V prodajalni Naf Naf je izbrala vijoličasti ozek puli, zeleno jakno, ki se prilega telesu, tanjše pisano in v dolžini razširjeno krilo v barvah jeseni, vijoličast širok šal, usnjen pas in torbico. Modni nakit sta prispevali prodajalna IN in Maja Tofant, škornje pa je izbrala v trgovini Alpina. Osnovna silhueta pove, da je za oblačili ženska, ki ji s šalom in usnjenim rjavim pasom, ki je kombiniran s kovinskimi detajli, povezanima preko krila, damo nekaj drznosti, s tem pa tudi moči.
Modni nakit, prstan, verižice (prodajalna IN) in ogrlica (Maja Tofant), ki smo jo tokrat uporabili kot detajl na šalu, ovitem čez krilo, dvignejo celotno podobo na visoko raven etno glamurja. Torbica v vijoličasti barvi je sicer v barvnem kontrastu z rjavkastimi škornji, vendar se barvna povezava kaže med škornji in usnjenim pasom, torbica pa se lepo povezuje s vijoličastim pulijem in zeleno jakno. Suzana bo izbrala prav, če bo kombinirala vsaj tri različne tople barve, izogiba naj se samo eni barvi. Če pa se je že odločila zanjo, morajo biti v kontrastu detajli, modni dodatki, torbica, čevlji, šal, ruta.
Kroji oblačil ne smejo biti preozki, vendar morajo slediti obliki telesa. Izogibati pa
se mora jaken ali jop, ki bi po dolžini segale preko bokov. Dolžina naj se konča na sredini bokov.
V Športnem studiu Olimpic bo Suzana brezplačno vadila mesec dni. V okviru hišnega programa Olimpic bo poudarek na oblikovanju telesa, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Suzana v oblačilih iz prodajalne Naf Naf na Ptuju, nakitu iz prodajalne In in unikatnem nakitu oblikovalke nakita Maje Tofant ter modnih škornjih iz prodajalne Alpina
[ia]ï®l	[kâjMi
©ay©!, ©aíQERíQ
Slovenija • S pokojninskim načrtom do dostojne pokojnine
Prevzemimo del bremena nase
Posameznik prevzema del pokojninskega bremena nase z varčevanjem za starost. Pokojnina ne bo več samo ena. Najugodnejše je kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Slovenija je danes ena tistih držav, kjer je staranje prebivalstva neizbežno, saj se stopnja rodnosti znižuje, ob tem pa se daljša življenjska doba prebivalstva. Pokojninski sistem, ki je do leta 2000 temeljil na enostebrnem sistemu, je tako vse bolj negativno vplival na javne finance, veliko vrzel v pokojninski blagajni in posledično na aktivno prebivalstvo. Danes zaposleni plačujemo prispevke v ZPIZ, iz katerega se izplačujejo pokojnine trenutnim upokojencem. Z zbranimi sredstvi upravlja država, ki hkrati določa pogoje za upokojitev in količnike, po katerih se upokojencem izplačajo pokojnine. Hkrati pa se število upokojencev v primerjavi z zaposlenimi povečuje, kar pomeni, da bo že leta 2025 število oseb, ki vplačujejo v ZPIZ, enako številu oseb, ki iz njega črpajo.
Rešitev ponuja pokojninski sistem, v katerem posamezniki prevzemajo del bremena nase z varčevanjem za starost v obliki dodatnega pokojninskega zavarovanja. V letu 2000 je bila sprejeta reforma pokojninskega sistema, katere temelj sta II. in III. steber, ob njiju pa še dve pomembni dejstvi, in sicer nižja pokoj-
nina iz I. stebra ter daljša delovna doba. Dejstvo je, da se bodo pokojnine iz I. stebra v naslednjih letih postopno zmanjševale, kar pomeni, da mesečni prejemki iz I. stebra mnogim upokojencem ne bodo več zadoščali za dostojno življenje, kar pomeni, da bodo morali številni upokojenci zmanjšanje nadomestiti s prejemki iz II. stebra. Na drugi strani pa se delovna doba za redno upokojitev daljša, prav tako pa se je povišala tudi minimalna starost ob redni starostni upokojitvi. Tako se pogoji pokojninskega zavarovanja v I. stebru zaostrujejo, rešitev pa nam ponuja II. steber v obliki organiziranega dolgoročnega varčevanja za starost.
I. pokojninski steber
Prvi steber je še zmeraj steber obveznega pokojninskega zavarovanja, ki deluje v obliki dokladnega sistema po medgeneracijski pogodbi, kjer trenutno zaposleni plačujejo za upokojence. Breme prispevkov si delijo delodajalci in zaposleni, z vplačanimi sredstvi pa upravlja ZPIZ oz. država. Pravice iz I. stebra (pokojnine) so samo delno povezane z višino dejansko
vloženih sredstev, saj se s sredstvi gospodari po načelu vzajemnosti in solidarnosti.
II. pokojninski steber
Drugi steber temelji na obveznem in prostovoljnem
dodatnem pokojninskem zavarovanju. Obvezno dodatno zavarovanje je zavarovanje, ki ga morajo financirati delodajalci za svoje zaposlene, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče več uspešno poklicno opravljati. V okviru prostovoljnega dodatnega zavarovanja je potrebno ločiti individualno in kolektivno prostovoljno dodatno zavarovanje. Pri individualnem zavarovanju gre za samostojno odločitev, ali zavarovanje skleniti ali ne, saj premijo plačuje vsak zaposleni sam. Ob tem dodajmo, da lahko zavarovanec vplačano premijo uveljavlja kot davčno olajšavo do 5,84 % bruto mesečnega osebnega dohodka oz. največ 45.783 sit mesečno, medtem ko za delodajalca to zavarovanje ne predstavlja nobenega davčnega efekta. Delodajalci se običajno poslužujejo kolektivnega zavarovanja zaposlenih, saj jim vplačane pre-
Ustavite se na Petrolu in svojemu voziiu privoščite izboijšani zinnski dizei, l<i je pripravijen za posebej nizl<e zimsl<e temperature*. Več o uporabi goriv v zimshcem času najdete na spietni strani www.petrol.si
* uporabnost goriva je skladna s standardom SIST EN 590 - razred F
mije prinašajo davčne olajšave, ki neposredno znižujejo osnovo za davek od dobička, hkrati pa so oproščeni plačila prispevkov na znesek premije. Zavarovalno premijo lahko, odvisno od dogovora, plačujejo delodajalci, zaposleni ali pa si premijo delijo oboji.
Pravice, ki izhajajo iz II. stebra so v celoti odvisne od višine vloženih oz. vplačanih premij. Prejemki, ki jih zavarovanci dobijo iz tega naslova, lahko služijo kot nadomestilo za zmanjšanje prejemkov iz I. stebra. Sklenitev dodatnega pokojninskega zavarovanja omogočajo različne pokojninske družbe, vzajemni skladi in zavarovalnice.
III. pokojninski steber
Tretji steber je namenjen predvsem tistim, ki želijo in zmorejo več varčevati. Za razliko od drugega stebra, ki omogoča tako individualno kot tudi kolektivno zavarovanje, je v tretjem stebru mogoče zgolj individualno zavarovanje. Varčevanje v tem stebru prav tako ni tako davčno stimulativno. Takšno obliko
zavarovanje danes ponujajo banke in zavarovalnice.
Davčne olajšave
Davčne stimulacije so tiste, s katerimi zakonodajalec poskuša v II. steber vključiti čim več zaposlenih. Da bi dosegla čim večje število zavarovancev, in da se že tako velike socialne razlike ne bi še dodatno poglabljale, država najbolj vzpodbuja prav kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje. V primeru, ko se delavec oz. zavarovanec odpove delu plače, zakonodajalec v celoti oprosti delodajalca in zaposlenega plačila prispevkov in davkov iz tega dela plače, vendar ta ne sme presegati 5,84 % mesečne bruto plače oz. največ 45.783 tolarjev. Znesek, kateremu se zakonodajalec odpove, nakaže na osebni varčevalni račun zavarovanca pri pokojninski družbi, skupaj z zneskom, ki se mu odpove zavarovanec. Ob tem pa za delodajalce vplačane premije na osebne pokojninske račune predstavljajo strošek in jim zmanjšajo osnovo za odmero davka na dobiček podjetja. Na drugi
Foto: M. Ozmec
strani pa premije, vplačane v dodatno individualno pokojninsko zavarovanje, v celoti znižujejo osnovo za odmero dohodnine ob napovedi dohodnine ob koncu leta. Omejitve glede višine premij so enake kot pri kolektivnem zavarovanju. V tem primeru zavarovanec pri enakem odpovedovanju na svoj pokojninski načrt dobi nižjo premijo kot pri kolektivnem zavarovanju. Prav tako pa v primeru individualnega zavarovanja ni nobenih davčnih vzpodbud za delodajalce.
Na koncu lahko ugotovimo, da nam samo pri kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju država za vsak tolar, ki ga namenimo za varčevanje, skozi davčne olajšave doda v povprečju vsaj še en tolar na naš pokojninski načrt. Medtem ko nam v primeru individualnega
pokojninskega zavarovanja za vsak privarčevan
tolar doda država skozi davčne olajšave pri letnem obračunu dohodnine le 0,25 tolarja.
Mitja Petek,
univ. dipl. ekon.
Na svoji poti skozi življenje je minuli teden v Ljubljani omagal Sergej Vošnjak.
Energija med nami. PETROL
Rodil seje 6. oktobra 1924 na Ptuju, kjer je tudi preživel mlada leta. Že s 15 leti se je kot dijak ptujske gimnazije pridružil revolucionarnemu gibanju. Pri tem je vestno sledil svojemu pet let starejšemu bratu Mitji. Ob nemški okupaciji so se Voš-njakovi umaknili v Ljubljano, kjer se je Sergej že leta 1941 vključil v osvobodilni boj, od začetka kot ilegalec na terenu, potem pa se je pridružil enotam NOV
na osvobojenem ozemlju. Upoštevajoč njegovo nadarjenost je leta 1944 postal urednik Mladine in Pionirja. Novinarsko delo je opravljal tudi precej let po vojni. Bilje urednik Mladinske revije, dopisnik Borbe za Slovenijo, direktor urada za informiranje, glavni urednik Slovenskega poročevalca, direktor Ljudske pravice in urednik pri dnevniku Delo. Od julija 1974 do konca novembra 1981
pa je bil direktor Mestnega gledališča ljubljanskega. Po upokojitvi je njegovo javno publicistično dejavnost močno ovirala bolezen. Z mladostnimi prijatelji in znanci s Ptuja je ostajal v prijateljskih stikih.
Vošnjaka izhajata iz intelektualne, ugledne in zavedne slovenske družine. Oče je bil pravnik, politik in diplomat, oba sina sta ubirala enako življenjsko pot.
F. Fideršek
Kredit takoj z dobo odplačila do 2 let cenejši do konca leta.
v predprazničn ih dneh smo za svoje komitente pripravili še posebejugoden kredit po nižji obrestni meri in brez stroškov odobritve za najrazličnejša novoletna presenečenja. Najcenejši v Novi KBM.
www.nkbm.si	(((• OBcTitso)
"Kredit takoj"
^^Nova KBM.
Pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila Chevrolet:
Daemobil, d.o.o. PE Ptuj
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj
tel. prodaja: 02/7881 380/381, tel. servis: 02/7881 382 www.daemobil.si, ptuj@daemobil.si
Cenik malih oglasov v Štajerskem tedniku
Fizične osebe	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	830,00	8,30
z olwirjem	1.320,00	8,30
z olwirjem in simbolom	1.820,00	8,30
Pravne osebe in s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.100,00	11,00
z okvirjem	1.760,00	11,00
z olcvirjem in simbolom	2.420,00	11,00
z ol(virjem in logotipom	3.080,00	11,00
Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popust na male oglase. Vse cene so v SIT brez DDV.
v
Štajerski
TEDNIK
in
aerobike;
teden prejme brezplai obiskoVcgfii^ aerobike:
TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, WDBA ZA MALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
ime in priimek:
Renata Šimunič
Mali Brebrovnik 84,2889 Ivanjkovci
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Nagralujemo nove msBDâiike Štaj^fcga tednilk^ Tsodelovsillu iMmňo^oUteK Company!
Bavaria WoUtex Company Zidanškova 17, Zg. Polskara
Radio'Rdnlk Ptuj d.0.0. Raičeva6,Ptuj
Stajerskl TEDNIK ^otí naročnJld lahko izbirajo med
nagradami Bavarie WoUtex Company.
Njihove izdelke prejmejo sedežn Radia-Tednika Ptnj d.o.o.
ob izteku akcije.
Akcija trnja od 2;.11.2005 do 9.12.2005.
Ledvični pas za preprečevanje in odpravljanje težav ledvenega dela
'Ponudba in cena veljata do 31.12.2005 za omejeno število vozil in za nakup pod posebnimi pogoji leasing financiranja, kk predvidevajo 20'% polog, plačilo 84 mesečnih obrokov in EOM, ki na dan 911.2005 znaša 9,46% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna. Slika je simbolna. Navedena cena vključuje v^e dostopne popuste in velja za Kalos 1,2 (H5LA504). Za dodatne informacije se obrnite na Daemobil. Emisija CO2: 153 - 169 g/km, povprečna poraba goriva: 6,4 - 7,1 l/100 km. Naročnik: Daemobil d.o.o., Celovška ^^2, Ljubljana

iZDGPLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
i\/lale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.lah@radio-tednlk.si.
^^ (i^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
STORITVE
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si
GSM IN RTV servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
IZVAJAMO vsa soboslikarska in pleskarska dela, kvalitetno ter po konkuren~nih cenah. Soboslikarstvo Ivan~i~ Dragan, s. p., @abjak 61, Ptuj. Tel. 041 895 504.
NUDIM SKUPINSKE in individualne in{trukcije iz matematike. Aksiom, Tea Stefanovi}, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371 187.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
JASNOVIDNOST, 090 14 26 32, z mobilnega telefona.
Aftojxm IC D.. Cuikulna B. 3000 Cslls: 300 5[T/n*i
RAČUNOVODSTVO za s.p., d.o.o. in dru{tva. Nata{a Mernik s.p. , Stuki 23,2250 Ptuj . Tel. 031 873-769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Serbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.

Splo{no kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Du-{an, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojnikova 3,
Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
BREZPLAČNO finančno svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potrošniških kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomoč pri uveljavljanju odškodnin in fotokopiranje. Vaš finančni center Posredništvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
NEPREMICNINE
sinus ne
Top 3: nova stanovanja v PSC Hajdina; dvosobno, I. nad., 66,19 m2, 15,85 mio; enosobno, II. nad., 45,63 m2, 10,93 mio; garsonjera, mansarda, 25 m2, 6,31 mio; vsa stanovanja bodo vseljiva v začetku januarja 2006. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
PRODAM poslovni objekt, 150 m2, za skladišče, delavnico ali parkirišče s 45 a zemlje, 5 km iz Ptuja. Telefon 041 561 893.
PTUJ, center, ulični lokal, 50 m2, dam v najem. Tel. 051 336 307.
VARČEVALCI NSVS, pozor! Bivalni vikend na gradbeni parceli 2570 m2 (voda, elektrika, telefon) s kmetijskim zemljiščem 8687 m2. Pobrežje pri Ptuju, prodam za 15,6 milijona SIT (65.000 EUR). Tel. 031 779 590.
NA PTUJU zelo ugodno oddamo ali prodamo več pisarniških prostorov, skupaj ali po delih, cca. 320 m2, in dva garažna boksa. Informacije na www.star.si ali na tel. 041 632 836.
LUNAi
MENJALNICE
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in l(une!
Ptuj: 02 777 8 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40
INSA^
PRODAM brejo telico, 8 mesecev. Tel. 746 07 31._
KUPIM večji gozd ali njivo oz. travnik na ravnini na območju Podlehnika, @etal ali Tržca in prodam dve telički. Tel. 031 406 235._
PRODAMO 88 arov listnatega gozda na ravnem v Janežovcih. Telefon 773 51 11.
PRODAM večjo količino pujskov od 20 do 28 kg. Inf. na tel. 051 359 076.
PRODAM pujske od 25 do 30 kg. Telefon 781 05 31.
KUPIM rabljene traktorje in kmetijske stroje. Dobro plačilo. Tel. 041 579 539.
PRODAM bikce, 200 kg, in teličko. Tel. 769 10 41._
PRODAM silažne bale. Telefon 751 00 51._
PRODAM od 180 do 200 kg težko svinjo domače reje. Tel. 768 07 41, 041 668 289.
PRODAM prašiča, 200 kg, domače reje. Tel. 719 24 48._
PRODAM traktor IMT 540. Telefon 041 387 191._
PRODAM bučnice, ročno trebljene. Telefon 719 23 26.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM ODDAMO 1,5-sobno stanovanje na Ptuju, 42 m2, delno opremljeno. Tel. 040 575 766.
PRODAM triinpolsobno stanovanje v Rabelčji vasi, Ptuj, cena 81 tisoč EUR. Takoj vseljivo. Tel. 040 213 156.
PRODAM pritlično stanovanje, velikost 83 m2, na Kidričevem. Pokličite na telefon 041 683 512.
DELO
nepiemicnine
info: EUROPARK Maribor
PRODAMO vogalno vrstno hlio PTUJ Center, 400 m2 površ. +194 m2 zemlj., v pritličju posl. prostor, etaža in urejeno podstrešje, odlična lokacija, takoj vseljiva; CENA: 55,000 mlo SIT (šifra 861)
tel.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s a . s i
INSAd.o.o.. Mariborska casta 40. SantllJ v SI. Goricah
KMETIJSTVO
PRODAM 12-colske dvobrazne pluge, plug za Tomo Vinkovič 10 col, ventilatorsko škropilnico - novo - 100 l in novo kuhinjo dolžine dva metra. Tel. 66 22 066 ali 031 646 291.
NESNICE RJAVE, mesec pred nesnostjo, prodajajo, cena 600 SIT/ kos, dostava na dom. Marčič, Staro-šince 39, tel. 792 35 71._
PRODAMO odojke težke cca. od 25 do 30 kg in prašiča za zakol domače reje. Tel. 766 78 21, Stojnci 42.
V NAJEM vzamem kmetijska zemljišča - njive. Ponudbe na telefon 041 561 893.
RAZNO
PRODAM ind. 5-nitno entlarico in ind. šivalni stroj Pfaff, oboje v dobrem stanju, za samo 170.000 SIT Tel. 031 313 531.
PRODAM komplet opremo za kozmetični salon. Tel. 040 325 669.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
AKTAL d.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

m mšMT m íp^© Dca^iuaíp^oí^^w

1
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKN^ VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vei vrst
IvanArnušs.p.
Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tel.: 02ff83-00-81, Gsrn: 041/390-576

BAR GRABROVEC zaposli dekle ali študentko z nekaj prakse za strežbo toplih in hladnih napitkov. Tel. 031 680 844.
TAKOJ ZAPOSLIMO strojnika - hle-varja, farma Sobetinci. Informacije na tel. št. 041 220 024, med 8. in 12. uro.
KAVA BAR 2000 zaposli natakarico ali dekle, ki ima veselje do strežbe. Tel. 031 200 377. Ziberi Seid, s. p., Vodnikova 2, Ptuj.
MOTORNA VOZILA
RENAULT 19, letnik 93, dobro ohranjen, reg. do junija 2006, prodam. Tel 031 233 025.
KUPIM jugo, zastavo 101 in 128. Tel. 041 837 077.
PRODAM osebni avtomobil peugeot 306 karavan, letnik 2000. Cena 1.100.000 SIT. Telefon 794 56 31 zvečer ali 051 333 129.
PRODAM kolo z motorjem, letnik 98, zelo lepo ohranjen. Tel. 031 638 259.
PRODAM dobro ohranjen clio, letnik 94, registriran do aprila, rdeče barve. Tel. 031 478 776._
PRODAM škodo pick up, 90.000 kilometrov, letnik 97 in clio, 37.000 km, letnik 2001 (servisne knjige). Tel. 740 25 90, 031 641 908.
FORD FOKUS 1,6 karavan, 2001, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 677 436.
HYUNDAY LANTRA 20 GLS, 2001, vsa oprema, ugodno prodam. Tel. 040 658 848.
ercator
CaQpOPDDQaPDSOQ HîmJ
Ormoška cesta 30, Ptuj
Petek. 25. november, ob 17.30 uri
Praznujemo 7. rojstni dan!
Vabljeni na veliko rojstnodnevno praznovanje! Rojstnodnevno zabavo pričenjamo ob 17.30 uri z zabavo za najnnlajša, nadaljevali bomo z zmeraj zabavno in simpatično glasbeno gostjo NATALIJO KOLâEK. Ob 18.00 url bomo slavnostno zarezali v slastno in sladko rojstnodnevno torto.

KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
ODVETNIK Branko Resnik razpisuje eno štipendijo za pravno fakulteto za študijsko leto 2005/2006. Prijave lahko interesenti oddajo v roku 7 dni od objave na naslov. Odvetnik Branko Resnik, Osojnikova cesta 3, Ptuj.
PRODAM stacionarno telefonsko številko. Telefon 051 205 006, po 15. uri.
Za vas smo poleg imenitne zabave In slastnih degustaci] pripravili še posebno ugodnost: vsi imetniki iVIercator Pilo itartice, ki boste na ta dan opravili nakup v l\Aercatorjevem IHipermarketu Ruj, boste ob nakupu z l\Aercator Pika kartico prejeli 2x toliko pik, kot bi jih sicer prejeli glede na vrednost nakupa.
Petek, 25. november
12.00 do 14.00 Ptuj, Poslovno-stanovanjski center v Mlekarni v prostorih Mozaik podjetništva, Najpodjetniška delavnica na Ptuju, brezplačna delavnica je namenjena vsem, ki že imate poslovno idejo in načrtujete oziroma ste že ustanovili podjetje, pa bi želeli dobiti dodatne informacije 17.00 Ptuj, prostori minoritskega samostana, tradicionalni dobrodelni
koncert Karitas ptujske in završke dekanije 18.00 Ptuj, v šolski športni dvorani OŠ Olge Meglič, osrednja prireditev ob dnevu šole 19.00 Ptuj, v Stari steklarski delavnici, predavanje Božje nezaslišane trditve tema »Jezus Kristus je edina pot do Boga«, predava mag. Zmago Godina
Maribor, SNG, Labodje jezero, VelDvo, za izven Ormož, otvoritev medobmočne likovne razstave iz OI Lenart, Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica Maribor, SNG, Hlapci, StaDvo, za izven 19.30 do 21.00 Ormož, prostori gimnazije, odbojka 20.00 Ormož, dom kulture, projekcija filma Vinopiri in koncert skupine Langa
-	Lenart, v prostorih knjižnice, edinstveni potopisni šov o Tuniziji - osvajanje z Bandirjem ob spremljavi diapozitivov, številnih predmetov, njihovih oblek, inštrumentov in popularne glasbe
-	Gospodarsko interesno združenje za razvoj podjetništva in turizma Haloze organizira ogled dobre prakse - ekskurzija, ogled vzorčnih energetsko varčnih hiš in primerov uporabe biomase, dodatne informacije na telefon 02 795 32 00.
19.00 19.00
19.30
Sobota, 26. november
5.00 Ormož, odhod izpred ormoškega gradu, Zimski pohod na Nanos
10.00 Ptuj, CID, praznične delavnice, izdelovanje adventnih venčkov 10.00 Maribor, SNG, Dober dan, pravljice! - Rdeča kapica, KomOd, za izven
11.00 Maribor, SNG, Čarovnica Hillary gre v opero, MalOd, za izven 14.00 Ptuj, zbiranje v proštijski cerkvi sv. Jurija, Jesenski adventni
oratorijski dan, (ogled filma v kinu, delavnice 17.00 Ptujska Gora, samostan Matere Božje, prisrčno vabljeni na pre-mierni multivizijski prikaz cerkve Marija Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori (besedilo in scenarij p. Janez Šamperl, fotografije Marjan Petek, pripovedovalec Pavle Ravnohrib) ter predstavitev nove knjige Marija zavetnica s plaščem na Ptujski Gori (p. Janez Šamperl, fotografije Marjan Petek) 17.00 Vitomarci, v Toševi kleti, peta tradicionalna razstava sadja in vina ob počastitvi občinskega in farnega praznika našega kraja, pripravlja Vinogradniško-sadjarsko društvo Vitomarci 18.00 Vitomarci, v dvorani, proslava ob 7. občinskem prazniku 18.00 Ruše, dom kulture, koncert izbranih Mavrica 18.00 Pragersko, dom kulture, koncert MePZ DPD Svoboda Prager-
sko z gosti ob 14-letnici delovanja, vstop prost 18.00 Videm pri Ptuju, v občinski dvorani, 1. samostojni koncert Mešanega mladinskega pevskega zbora KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju z zborovodjem Dejanom Rihtaričem 19.00 Miklavž pri Ormožu, dom kulture, Veseli večer narodno-
zabavnih melodij krajevnih ansamblov 19.00 Ptuj, v kulturni dvorani Gimnazije, jubilejni koncert Pihalnega
orkestra Ptuj, ki bo posvečen 150-letnici delovanja orkestra 19.00 Cirkovce, večnamenska dvorana, koncert Tamburaškega orkestra PD Cirkovce ob njihovem 30-letnem delovanju orkestra 19.00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, predavanje Božje nezaslišane trditve tema »Igrati na 'ziher' je najbolj nevaren način življenja«, predava mag. Zmago Godina 19.30 Maribor, SNG, Severni sij, StaDvo, za abonmaje Drama sobota
1, 2, 3, 4, 5 in izven 21.00 Ormož, v stari restavraciji Hotela, koncert skupine Langa -	Društvo vinogradnikov in vinarjev štajerski putar organizira
strokovno ekskurzijo na Primorsko, dodatne informacije na telefon 041 920 486.
Nedelja, 27. november
14.00 Vinski Vrh pri Ormožu, izletniška kmetija Kolarič, izdelovanje
rož iz krep papirja in okraskov 15.00 Spuhlja, dom gasilcev, koncert Moškega pevskega zbora Jezero, sodeluje Mešani pevski zbor DU DPD Svoboda Ptuj
Ponedeljek, 28. november
18.30 do 20.00 Ormož, prostori Gimnazije, dvoranski hokej 18.30 Maribor, SNG, uvod v predstavo Elektra, KazDvo 19.30 Maribor, SNG, Elektra, StaDvo, za izven
Kino Ptuj
25., 26. in 27. november, ob 18.00 Temačna voda. 20.00 Legenda o Zorru.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 In nedelja 10.00: Aktualna tekma - Ptičja gripa,
Preventivni ukrepi in varnost prehrane, prispevek je pripravila RTS Maribor. Glasbena oddaja »Hit poletja 2005« 11. oddaja nastopajo: Baruni, Irena Vrčkovnik, Rudi Šantl, Vesele Štajerke, Saša Lendero, Vitezi celjski.
izberi.si - Vsesiovensici portai i
I ogla
iZDePLSi
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
ÍMMli
I S^VESTNIK
»jMMSJiSiaift:
LAS'
TAKOJŠNA ODOBRITEV KREDITA
•	višina kredita do 300.000,oo SIT
#	rok vračila
6 do 24 mesecev
Vse na enem mestu Prodajni center Metalka Ptuj
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
^ m*
Rabljena vozila
		NA
TIP	LETNIK	iVIESEC
		SAiVlO
CUO 1,2/3V FIDJI	1998	19.272 SIT
CUO 1,5/65 KM 5V DINAMIQUE	2004	30.168 SIT
FORD GALAXY 1,9 IDI	2000	45.023 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
MERCEDES 200 CDI	2002	66.921 SIT
R LAGUNA GT 1,9 DCI 100 EXP.	2002	51.914 SIT
SEAT CORDOBA VARIO 1,4	1999	20.374 SIT
SEDANE DIN. LUX 2,0/16V	2004	60.946 SIT
VOLSWAGEN POLO CLASSIC	1998	15.161 SIT
VW POLO VARIANT 1,6	1998	22.205 SIT
VW GOLF 1,6 HIGHLINE	1998	28.024 SIT
Tovorna vozila		
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.080 SIT
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.845 SIT
R MASTER 2.5d MTR
1999
28.331 SIT
Visina mesečnega obroica je izračunana na podiagi kredita dm mb NOiVI 7,45 na dobo 84 mesecev.
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
Ptujska C. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avta.miklavz@eniail.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
BMW3igDLIMUZ.MDDIF.	2001	3.530.000	KOVMOORA
BMW525DFACEURLIMUZ.	2001	3.790.000	KOV. SIVA
BMW523ÍLIMUZ.	1996	1.490.000	K0V.VU01A
CHRAYSLER CROSS FIRE	2004	6.890.000	SREBRN
FORD FOCUS 1.4	2000	1.390.000	SREBRN
FORD FOCUS 1.BIKARAV.	2002	1.970.000	SREBRN
FORD MONOE01.816V LIMDZ.	2001	2.290.000	KOV ZLATA
HYUNDAI ACCENT 1.5 GLS	1997	690.000	KOV.ZEL£NA
MERCEDES C 200 CIASSICKARAV.	2001	3.930.000	KOVMOORA
OPEL CDRSA 1.0	1999	690.000	KOV ZLATA
DPEL ASTRA 2.0 i SPORTIVE	2000	1.550.000	SREBRN
DPELZAFIRA 2.0 DTI ELEGANCE	2001	2.390.000	KOVMOORA
SEATT0LE0D1.6	1998	1.180.000	SREBRN
SEATTOLEOD 1.97111110 KS	2003	2.870.000	KOV SREBRN
VW PASSAT 1.0 TDIKARAV. - EDITION	2000	1.980.000	KOV ČRNA
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA

Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 belcontdoo@siol.net www.belcont.si
Energijsko varčna okna
PVC, LES, ALU.
Slonnlja
okna II'' vrata V senčila F strešna okna V zimske vrtove V garažna vrata F izolacijske steklene fasade in F industrijska vrata, ir
DANA BESEDA OBVEZUJE
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Gena	
ŠK0DA0aAVIAl,8T	1999	1.440.000	KOV V RDEČA
ROVER 214 SI	1997	750.000	KOV ČRNA
OPELVECTRA	1996	890.000	KOV SREBRNA
ŠKODA EABIA 1,4	2001	1.180.000	BiM
RENAUIIMEGANE 1,9 DO BREAK EXP	2001	1.650.000	BELA
AUDI A41,9 TDI	1998	1.890.000	ČRNA
RENAHI CUO 1,416VEXTREME	2002	1.550.000	KOV ČRNA
CITROEN BERIINGO BREAK 1,4 SX	1998	980.000	ZF,I,F,NA
RENAUIIMEGANE 1,4 ERN	1999	1.240.000	KOV SREBRNA
PEUGEOT 4061,8 ST	1996	840.000	KOV m,F,NA
HATMUmPLAl.ô 16V	2000	1.460.000	KOV VIŠNJA
RENAULT COUPE 1,616V	2000	1.580.000	KOV MODRA
FORD MONDEO 2,0	2001	2.170.000	KOV SREBRNA
CITROEN XSARA 1,41	1999	960.000	VĚNJA
RENAUIIMEGANE COPUE l,8e	1996	790.000	KOV MODRA
FIAT PUNTO 1,2 16VACTIV	2002	1.350.000	KOV SREBRNA
MEGANE CLASSIC 1,6 ERN	1997	790.000	KOV RDEČA
MERCEDES BENZ A140 CLASSIC FUN	2000	2.060.000	RDEČA
FIAT PUNTO 1,2 GO	2003	1.495.000	RUMENA
PEUGEOT 106 XN	1995	390.000	BELA
RENAUII SCENIC KALEIDO 1.6e	1999	1.780.000	BELA
VOLKSWAGEN POLO 1,0	1997	720.000	KOV MODRA
RENAULT THAUA 1,4 EXPRESSION	2002	1.250.000	RDEČA
H0NDACIVICl,4i	2001	1.990.000	KOV SREBRNA
RENAUIIMEGANE 1,616V	2005	3.280.000	KOV ČRNA
VOLKSWAGEN PAS&ff 1,8 a	1993	320.000	KOV SIVA
HYUNDAI ACCENT 1,5 GS	1998	670.000	KOV m,F,NA
FORD FOCUS WAGON 1,6	2002	2.180.000	KOV ČRNA
FIAT PUNTO 1,2 SX	2002	1.180.000	KOV/F,I,F,NA
OPEL VECTRA 1,9 CDn	2004	4.380.000	KOV ČRNA
ROVER 414 SI	1996	850.000	KOV RDEČA
RENAUII TWINGO 1,2	2002	1.170.000	RUMENA
s
«Arion Itd I
Poiragall smo mnogim, zakaj ne bi tudi vam? i
ASTROLOGIJA ■ VEDEŽEVANJE
090 43 61
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. nned. Zvonko Notesberg
TKijonovo 1, PiuKob Moribotski cesti), tal.: 02 780 67 10
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnoil obročnega odplaBla
www.tednik.si
NAROČILA PO TELEFONU: MARIBOR
r02) 300 32 22
CELJE
(03) 490 24 40
PLAČILO DO 12 OBROKOV
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka AntonoviCa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
www.snnigoc.si
POHI
SPUHUA79^ 2250 Ptuj, Tei.: 02/ 775 41 01, Faits: 02/ 775 41 05
KARITAS PTUJSKE
IN ZAVRŠKE DEKANIJE
prireja
V TEDNU KARITAS, ki poteka pod geslom Skupaj stopimo na sončno stran življenja
v petek 25. novembra 2005 ob 17. uri
v MINORITSKEM SAMOSIANU NA PTUJU
— SODELUJEJO:
-	PIHALNI KVINTET OPERE IN BALETA SNG
-	IRENA PETKOVA - mezzosopran
-	SVĚTLANA ČURSINA - sopran -JAKIIURGEC-bariton
-	OLGA PEČENY - klavirska spremlfava
-	OTROŠKI PEVSKI ZBOR - Foleniak
-	ZAVOD DR. MARIJANA BORŠTNARJA - Domava
-	CERKVENI PEVSKI ZBOR - Videm pri Ptuju
-	I^svezovaiec programa: PETER KIRIČ
Vstopnino 2000 SIT in prostovoljne prispevke bomo namenili za pomoč sočloveku v stiski. Z vašim prispevkom boste osrečili sočloveka. _Vabljeni!
Predpradaja vstopnic: Knjigama v mestnem stolpu. Hotel Mitra, Menjalnica LUNA Ptuj. župnijske Karitas
Poslovna in promocijska darila!
Vezenje, sitotisk, offset tisk in digitalni tisk! Ugodno koledarčki!
m
OKNA - VRATA - SENČILA
Ugodno, sejemski popusti, prodaja na obroke
Svetovanje in montaža
Klas GM
PODVINC115, PTUJ TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532

STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
Razpored dežurstev zobozdravnikov
26. novembra Franc Cizerl, dr. dent. med Pot v toplice
KURILNO OLJE
ll^ Kdor pri tta$ ^ I kurilno o t je naroči, I tus (Prednostne bone dobi!
z VSAKilM LITROM OLJA DO TOLARJA

BOLJŠE KAKOVOSTI V SLOVENIJI NI MOGOČE KUPITI
Zaupali ste nam doma - zdaj je na vrsti še svet.
KD Prvi izbor,
vzajemni sklad delniških skladov
PE PTUJ, Trstenjakova 5 (Domino center, 1. nadstropje) PE MARIBOR, Cafova 4 PE CEUE, Ljubljanska 7 Tel.: 02/25212 34, GSM: 070/77 33 77
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
080 18 17
pilHiMililJiMiBlltiB |[oi/2280110

Vlagajte v najboljše svetovne delniške sklade!

Pravila upravljanja, ki so sestavni del prospekta vzajemnega sklada KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, s katerim upravlja KD Investments, družba za upravljanje, d. o. o., Celovška cesta 206, Ljubljana, so vlagateljem med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na Finančnih točkah in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne Izjave k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-group.si, kjer sta v elektronski obliki dostopna prospekt In izvleček prospekta vzajemnega sklada, v naslednjih obdobjih pa tudi zadnje objavljeno polletno in letno poročila Vlagatelj bo imel poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega Izvoda zadnjega objavljenega letnega in polletnega poročila vzajemnega sklada, ko bosta na voljo.
KDk
S d. o. o., CelovSka cesta 206, Ljubljana
Na zalogi preko 40 vozil.
Vsem vlagateljem, ki iiodo od 14.10. 2005 do 30.12. 2005 prriii pristopili k pravilom upravljanja vzajemnega sklada in kateriii pristopna izjava bo popolno izpolnjena, bo KD investments d. o. o. za vsa iijihova enkratna vplačila v vzajemni sklad, ki bodo prispela na transakcijski račun vzajemnega sHada do 30.12.2005 do vključno 12.00 ure, v navedenem obdobju obračunala 50 % popust pri vstopnih stroikih, ki so dotočeni v praviliii upravljanja vzajemnega sklada. Popust ve|ja tudi za vlagatelje, ki so prvič pristopili k pravikim upravljanja vzajemnega sklada v času trajanja prejinje akcije, to je od 15.9.2005 do 14.10.2005.
l>opusl ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju, ki ostanejo nespivmenjenL Akcija velja izključno za vlagatelje, ki so ali bodo prvič pristopili k pravilom upravljanja vzajemnega sklada od 15.9.2005 do 30.12.2005.
Odšla si tja,
kjer ni trpljenja ne gorja, kjer ti le rože novi dom krasijo in sveče v spomin gorijo.
SPOMIN
Boleč je spomin na 23. november, ko nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, tašča
Regina Krajnc
IZ TRDOBOJCEV
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
V SPOMIN
Mineva leto dni, odkar nas je zapustil predragi dedek
Otmar Simonie
IZ VINTAROVCEV 43 B
Oči zapremo, v spominu vedno znova tebe uzremo. Nikjer te ni in to boli.
Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš
odšel, v naših srcih večno boš živel.
Za vsako lepo misel, prižgano svečo in cvet najlepša hvala.
Vnuk Sašo z ženo Mišo
Dvajset let že na grobu tvojem svečke gorijo,
nas pa v očeh solze skelijo.
V	srcih naših bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča. Ljubezen tvoja nas je gor vzgojila, hvaležnost naša ti bo dalje grob kropila.
V	SPOMIN
25. novembra mineva 20 let, odkar smo te za vedno izgubili, naš dragi mož, ata, tast in dedek
Stanislav Krampelj
IZ POLENSAKA 20
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo, mnogo preranem grobu.
Tvoji najdražji
Spomini topli v srcu skriti vsak dan se znova prebude, pričarajo nam čas najlepši, ob njih se oči nam zasolze.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 25. november 2004, ko si nas mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedi, brat
Jože Zajsek
IZ SELIŠKARJEVE UL. 16, PTUJ
Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko počastite spomin na njega.
Tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo
Kako srčno si ti želela, da med nami bi živela, smo vsi ob tebi se trudili, da zdravje bi ti ohranili. A smrt tega ni hotela, prezgodaj, mamica, te je vzela. V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
SPOMIN
28. novembra mineva 1 leto, odkar smo te za vedno izgubili
Anica Kosec
IZ RUCMANCEV 56
Draga mamica, težko tvoje je bilo življenje, samo bolečina in trpljenje. Sedaj v grobu mirno spiš, a v naših srcih ti živiš. Lučka ljubezni ti vedno gori in rožica ti grob krasi. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Tvoji najdražji
Poklican si bil na Gospodov dan. Odzval si se, ker je bil zadnji klic.
ZAHVALA
Ob smrti očeta, brata, strica in svaka
Martina Goloba
KAJUHOVA 11, KIDRIČEVO
se zahvaljujemo vsem, ki sta nam v teh trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti na videmsko pokopališče. Iskrena hvala pogrebnemu podjetju Mir, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma in tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Hvala tudi vsem, ki boste postali ob njegovem grobu, prižgali svečo v njegov spomin in se ga tudi drugače spominjali.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Lucije Habjanic
IZ SUHE VEJE 6, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Hvala g. patrom za opravljen obred in molitve, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa, za odigrano Tišino ter podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve.
Žalujoči vsi njeni
Ze sedmo leto na grobu sveče ti gorijo, a v naših srcih je hudo, kot bi včeraj bilo. Slavček tiho je zažvrgolel, svoje bolečine si tiho trpel, vendar mnogo prerano od nas si odšel. Nihče ne ve, kako boli, ko tebe več med nami ni. Kako me vleče v tisti kraj, kjer prebivaš ti sedaj. Se enkrat, da bi videla tvoj pogled, ki me vedno spremlja v svet. Bela golobička ponesla te je v nebo, do nebesa večnega.
A zakaj moral si oditi, zakaj si moral me zapustiti?
V SPOMIN Martinu Novaku
28. 11. 1998 - 28. 11. 2005 BRATISLAVCI 11, POLENŠAK
Karkoli delamo, kjerkoli smo, si med nami ti. Beseda tvoja v nas živi. Srce se tiho zjoče, saj verjeti noče. Odšel si mnogo prerano s knjigo življenja nedokončano. Sedim pred tvojo sliko in mislim nate.
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prinašate šopke in sveče.
Žena Antonija, hčerka Lizika, vnuk Jani, hčerka
Tončka z družino
Vso ljubezen svojo si za nas razdal, zato v srcih naših za vedno boš ostal!
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega ata, tasta, dedija in brata
Janeza Murka
IZ TRNOVSKEGA VRHA 26 A
Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše in cerkev, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje in nam pomagali v najtežjih trenutkih.
Posebna zahvala duhovnikom Jožetu Skofiču, Slavku in Ivanu Krajncu za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred. Zvonku za molitev in poslovilni govor, Ludviku in bolfenš-kim pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Jančič za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njegovi najdražji
ZAHVALA
Ob izgubi našega draga očeta, dedka in tasta
Stanislava Mesarica
IZ SELIŠKARJEVE 11, PTUJ
Iskrena hvala vsem, ki ste mu izrazili vse spoštovanje na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in mam ustno in pisno izrazili besede tolažbe - sožalja - ter kakor koli sodelovali v pogrebnem sprevodu.
Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, govornici iz DU Ivan Rudolf Breg za poslovilni govor, pevcem za odpete žalostinke, za odigrano Tišino ter podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve.
Iskrena hvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka Bolnišnice Ptuj in osebni zdravnici Valeriji Saško. Hvala.
Žalujoči: sinova Marjan in Emil z družinama
Ze leto dni v grobu spiš,
v mislih naših še živiš,
spomin na tebe večno bo živel,
nikoli ti zares od nas ne boš odšel,
dokler bomo mi, boš z nami tudi ti.
Le lučka vedno ti gori
in rožica ti grob krasi,
a če bi te solza obudila,
ne bi tebe, dragi ata, črna zemlja krila.
SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prerano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, tast, stric in boter
Franc Svensek
IZ SEL 31 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter z lepo mislijo in svečko počastite spomin nanj.
Vsi njegovi najdražji
Spomin na mamo, komu ni drag, komu ni svet,
umre nam mama vsem prerano, pa naj dočaka še toliko let.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, stare mame in tašče
Ivane Janžekovic
IZ ZABOVCEV
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter ustno in pisno izražena sožalja.
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste s svojo prisotnostjo počastili spomin na našo drago mamo.
SPOMIN
ata, stari ata in tast
Franc Janžekovic
4. 10. 1913 - 23. 11. 1993
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu mu prinašate cvetje in sveče.
Njuni najdražji
Ormož • Oblikovalska kolonija na Koglu
Slovenija je kot dobro vino
V času, ko smo se bolj posvečali vinu kot običajno, so v avli občine Ormož s priložnostno razstavo spomnili tudi na oblikovalsko delavnico Slovenija je kot dobro vino, ki je potekala avgusta na kmetiji Kogl, v organizaciji oddelka za oblikovanje akademije za likovno umetnost in oblikovanje univerze v Ljubljani in ekološkega foruma LDS.
Izhodišče delavnice je bilo dejstvo, da je Slovenija sicer majhna država, vendar po raznolikosti krajine in bogastvu življenja svojevrsten velikan. V Sloveniji živi več kot 1 %
vseh znanih živalskih vrst in več kot 2 % celinskih kopenskih in sladkovodnih vrst. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča Slovenijo med naravno
Pet zanimivih vinskih etiket iz slovenske zgodovjne - model za kruhek, Mrtvaški ples, Dalmatinova biblija, Leon Štukelj in kmečki par iz 19. stoletja v kranjski noši.
Ormož • Zanimiv konec tedna
najbogatejša območja Evrope in celo sveta, so prepričani organizatorji. Namen oblikovalske delavnice je bil predvsem predstaviti Slovenijo na vinskih etiketah z motivi, ki nosijo geografsko, kulturno ali zgodovinsko sporočilo. Delavnice so se udeležili študentke in študenti vizualnih komunikacij akademije za likovno umetnost iz Ljubljane Nenad Cizl, Emina Djukić, Neja Engelsberger, Sara Jas-sim, Peter Koštrun, Irena Kre-sevič, Danaja Oblak, Andraž Sedmak, Robert Srebernič, Luka Umek in Leon Vidmar. Vodila sta jo profesor Radovan Jenko in profesor Ranko Novak. Udeleženci so izdelali lepo število osnutkov promocijskih slovenskih etiket na temo Slovenija je kot dobro vino. Etiketo pa so namenili ranini Bouvier 2004, suhemu
Dejavnosti za mlade
Po dolgem času se bo v ormoškem domu kulture spet zavrtel film.
Danes ob 20. uri si bo mogoče ogledati novonastali film Plana 9, Vinopiri. V kratki vsebini, ki so nam jo zaupali, stoji, da so vinopiri čudna vrsta vampirjev, ki pijejo kri pijanih ljudi. Še pred kratkim so živeli v sožitju z ljudmi domišljijske dežele
Vulgarije, vendar se začnejo stvari spreminjati ... Zanimivo je tudi to, da je bil film posnet na lokacijah v Ormožu, Jeruzalemu, Ljutomeru, Rakičanu in okolici.
Pred filmom obljubljajo zanimivo in drugačno modno revijo, ki vas bo navdušila. Po
^[iO^CENTER
TRGOVINA
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE,
UVOZ in IZVOZ d.o.o.
2250 PTUJ, Štuki 1, Tel.: 02 787 96 30
« črna in barvna metalurgija « ročno in eiektrično orodje > vodovod in topiovod
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
• l\^linsl(a ulica 12, PTUJ, tel.: 02 78 89 210
filmu pa se bo večer nadaljeval v Unterhundu, kjer se boste lahko družili z ustvarjalci filma - ekipo Plana 9. Mladinski center Ormož organizira filmski večer v sodelovanju z Unterhundom in Klubom ormoških študentov.
V soboto bo ob 21. uri v stari restavraciji Hotela Ormož koncert skupine Langa. Langa je v drugačni zasedbi znan tudi po narodno-zabavni glasbi, tokrat pa bodo igrali cigansko glasbo. Posebni gost večera pa bo Vasko Atanasovski, skladatelj, saksofonist, flavtist in producent skupine Langa. Je eden redkih slovenskih umetnikov, ki je ob raziskova-
Napoved vremena za Slovenijo
Kakršen Konrada (26.) dan, takšen bo malone ves svečan.
STE BILI POŠKODOVANI
P^raVNA^ V prometni
^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, vodnikova 2	0801314
Danes bo sprva delno jasno in po nekaterih nižinah megleno. Čez dan se bo od zahoda pooblačilo. Popoldne bodo padavine zajele zahodno Slovenijo in se v noči na soboto razširile nad vso državo.
V soboto in nedeljo bo oblačno s pogostimi padavinami. Po nižinah vzhodne Slovenije bo deževalo, po nižinah osrednje Slovenije pa deloma deževalo, deloma snežilo. Drugod bo povečini snežilo.
deželnemu vinu, pridelanemu in polnjenemu na kmetiji Kogl v Veliki Nedelji. Na etiketah so se znašle bolj in manj znane živali, ki so edinstvene in reprezentativne za našo deželo - strašničin mravljiščar, rjavi medved, navadni polh, človeška ribica, rjavi srakoper, lipicanec, kraški škrgonožec, polžek jamničar, soška postrv, netopir, kranjska čebela, drobnovratnik in kozača. Med zgodovinskimi in geografskimi posebnostmi in vrednotami pa so udeleženci kolonije svojo pozornost namenili in v etiketah ovekovečili Mrtvaški ples, model za mali kruhek, biblijo Jurija Dalmatina, Leona Štuklja, podobo kmeta in kmetice s Kranjskega iz 19. stoletja, kralja Matjaža, panj-ske končnice, slovenske pokrajine, slovenske vezenine in kurenta.
vki
nju sodobne improvizirane glasbe, afro-ameriške tradicije, evropske klasične glasbe, ljudskih godb z različnih koncev sveta in samospozna-vanja uspel razviti izjemno originalnost v kompoziciji in slogu igranja. Po koncertu se bo dogajanje preselilo v ladjo Hotela Ormož, kjer bo zaključek večera.
Prihodnji teden pa lahko poskrbite tudi že za letošnje novoletne voščilnice. V prvi delavnici se boste lahko naučili tehnike oblikovanja in okrasitve novoletnih voščilnic s pomočjo že osvojenega lepopisnega znanja. Uporabljali bodo različne vrste papirja in barvnih tušev. Določene materiale je treba prinesti tudi s seboj - različne debelejše papirje, akvarelni papir, 120 g toniran papir, barvne tuše, peresa. Za kompozicijo kaligrafskega izpisovanja novoletnih voščilnic in naslovov na kuverte pa je treba prinesti s seboj ravnilo, svinčnik, radirko, karirast papir za osnutke, A4-polo paust papirja, peresa in dobro voljo. Delavnici bosta potekali v torek ob 16.30 in v četrtek ob 16. uri v prostorih Mladinskega centra. Vodila ju bo Natalija Resnik Gavez, trajata pa po 3 šolske ure. Cena posamezne delavnice je 1500 SIT.
Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon 719 41 41.
vki
'nntAmoe
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PT
BiilKii«rniiis.p.
Šuildzea TU.: 02 787-86-70, 041 7f6-251
Od tod in tam
Ptuj • Dan splošnih knjižnic
v četrtek je v dvorani Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju svojo zadnjo knjigo predstavil nekdanji Ptuj-čan Ivan Cimerman, pesnik, satirik in pisatelj, ki je bil rojen na Vičavi pri Ptuju. Tokrat je šlo za satirično pesnitev Čriček Zmuzniček, ki jo je ilustriral slikar Ivo Petkovšek iz Trsta. Čriček Zmuzniček govori v basenski prispodobi o majhnem, plazečem se plemenu čričkov, krhkih bitij, rojenih za pevce, ki živijo na Čričjem planetu in sanjarijo o velikem svetu in vesolju. Slavist Ivan Cimerman piše pesmi, aforizme, satiro, uganke, črtice in novele. Objavljal je v literarnih in drugih revijah Sodobnost, Dialogi, Problemi, Borec, Prostor in čas, Odsevi, Obrazi, Rodna gruda in v drugih. Večer z Ivanom Cimermanom so popestrile ljudske pevke iz Hajdoš, Gmajnarice iz Hajdoš in pevec Stane Mancini. Ob tej priliki je pripravil likovno razstavo tudi slikar Ivo Petkovšek.
Fl
Mestni Vrh • Lovci bodo ukrepali strožje
Foto: M. Ozmec
V Lovski družine Jože Lacko Ptuj so sredi prejšnjega tedna spet utrpeli izgubo dveh enoletnih srnjačkov, ki so ju na območju Mestnega Vrha surovo pokončali kla-teški psi. Ker vedo, kdo je njihov lastnik, bodo zadevo predali policiji in inšpekciji. Kot je povedal gospodar omenjene lovske družine Mirko Brlek, ki nas je o zadevi obvestil, so v sredo, 16. novembra, srnjačka živa surovo raztrgali in napol pojedli potepuški psi. Ker so v tem primeru ugotovili, da gre za skupino psov, ki jih preživlja nek starejši občan, ki živi ob vrhu nasadov skupaj z njimi, in ker do sedaj kljub opozorilom ta gospodar ni ukrepal, da bi zaščitil klatenje psov po bližnji okolici, so se odločili, da bodo ukrepali in zadevo prijavili policiji in veterinarski inšpekciji. Omenjeni občan naj bi imel ob svoji hiški običajno od 5 do 10 različnih psov, ki naj bi bili bolj lačni kot siti, zato so po vsej verjetnosti prisiljeni v klatenje. Sicer pa so v letošnjem letu v revirjih LD Jože Lacko na tako tragičen ali podoben način (v prometni nesreči) izgubili že 10 srnjadi. Ker pa je zima že tu, ponovno pozivajo vse lastnike psov, da zagotovijo varnost in svojim psom ne puščajo klatenja v naravnem okolju, saj je to kaznivo. Sicer pa bodo lovci zoper pojav klateštva psov odslej strožje ukrepali.
-OM
Žetale • Je Jurček v snegu zadnji?
Ko smo v prejšnji številki Štajerskega tednika objavili fotozapis o mar-tionovem "črnuhu" iz okolice Dolene, smo bili prepričani, da je za letos z gobami konec, a smo se zmotili. V ponedeljek, 21. novembra, nas je z gob-jim obiskom presenetil Štefan Bukvič iz Žetal 84, ki je dan poprej med nedeljskim jagom v revirjih LD Žetale, v gozdu na Logu, zagledal v snegu ob drevesu rjav krog. Sprva je menil, da gre za panj sveže odžaganega debla, ko se je še malce približal, pa je presenečen obstal, kajti iz snega je štrlela kapa velikega jesenskega rjavega gobana ali v gobjem žargonu "rjavčka". Tako so žetalski lovci poleg divjadi minulo nedeljo uplenili še enega zadnjih letošnjih jurčkov. Tudi sicer goban ni bil od muh, kajti čez kapo je meril dobrih 17 cm, tehtnica pa se je ustavila na dobrih 45 dag. Ob tem se je Štefan pohvalil, da je tudi sicer navdušen gobar, da sta jih z lovskim tovarišem Stresom letos natrgala kar precej, v glavnem med izvidniškim pohodom po revirju. Nabirata pa le gobane in lisičke, drugih gob ne poznata in jih zato tudi ne nabirata; a tudi brcata jih ne kot nekateri brezvestni kvazi gobarji.
-OM
Foto: M. Ozmec
Foto: vki