Leto V.	V Celju, due 9. junija 191«».	St. 23.
Isbaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. —	„Narodni List" stane sa celo ieto 4 K. ia pol leta 2 K, za	Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Vie pošiljat ve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati	četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin.	Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojna nailov: „Narodni LSstM v Csljsin— Reklamacije so	Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna aScvsIka	bine za oglase ie plačevati po pošti na naslov: „Narodni poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta Sie?. 3. ®4aw<ß -iir;,	"	List" v Celju.
Volilno gibanje.
Državnozborski TOlilci okrajev Gornjigrad, Šoštanj, slovenjgradec, Marenberk in Ar vež! Dne 4. julija poj-déte na volišče, da izberete naslednika Tašemu kmečkemu posi. Y. Ježovniku. Kandidat kmečkega ljudstva je:
Ivan Kac
veleposestnik in župan v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Delajte za zmago svojega kmet-skega tovariša! Vsakdo stori svojo dolžnost!
Kmečki volilni odbor.
Volilni shodi.
Z zadnjo nedeljo ^smo lahko zadovoljni. Na-Napredni kmečki kandidat g. Ivan Kac se je predstavil volilcem v Št. Janžu na Vinski gori in Družmirju; dosegel je povsod krasen uspeh in njegova kandidatura se je vzela z navdušenjem na znanje. Zasvetilo se je v očeh trdih kmečkih mož ono isto navdušenje, oni isti ogenj, s katerim so šli 1. 1907 v boj za pokojnega Ježovnika. Geslo »kmet voli kmeta« je pognalo globoke korenine. Prepričanju, da more le stanovski tovariš najbolje zastopati želje in težnje kmečkega stanu, so se pridružile druge okolščine. Kljub temu, da imajo slov. klerikalci tri četrtine slovenskih mandatov v žepu, se vendar vidi po 3 letih delovanja sedanjega drž. zbora, da niso ničesar opravili za narod, temveč so vedno le pomagali — vladi in škofom. Pomagali so vladi I. 1907 pri nagodbi, pomagali so ji lani pri prorač. provizoriju in trgovskih nagodbah — vselej na škodo naroda, osobito našega kmetijstva. Nagodba je uničila našo vinorejo in teško oškodovala živinorejo; trpi pa vsled klerikalne gospodarske politike tudi naša lesna trgovina. In lani — baš v trenutku, ko bi Slovani napravili v Avstriji velik korak naprej — so vedeli slov. klerikalci to preprečiti in danes nas tišči nemški jarem huje ko kedaj poprej. Za to, da je ljubljanski škof dobil polmiljonsko posojilo po 1 % in da se mu je odpisalo na stotisoče davka — ljudstvo nima drugega interesa in koristi kakor da vidi, komu na hasek delajo klerikalni poslanci! Klerikalci so popolnoma zavozili v štajersk. deželnem zboru; slavili so aneksijo Bosne in Hercegovine, ki nam je povzročila stomiljonske stroške in bodo nedvomno glasovali tudi za nove bojne ladije in nove visoke oboroževalne izdatke. Saj si človek ne more misliti klerikalca drugače kot vladnega hlapca; če je opozicijonalec, ne dela to od srca in iz prepričanja, temveč iz politično taktičnih ozirov.
Vse to prodira na ta in oni način med ljudstvo in razburjenje se širi vedno bolj. »Šlager« z vero je precej zgubil svojo moč, ker ljudje uvidevajo, da se ne gre v sedanjem političnem boju za ali proti veri, temveč da se gre za nadvlado duhovništva, katero pozna naše kmečko ljudstvo samo pri plačevanju visokih štolnin, pri bernji in — volitvah. Zlati časi duhovniške komande so minili in se ne vrnejo več. Kar se opravi danes, se opravi s samim nasilstvom in goljufanjem nepoučenih volilcev. O kakem navdušenju je v klerikalni stranki malo govora ... Kdor je stopil v napredne vrste, je pa stopil iz prepričanja in navdušenja za kmečko stvar, za narodov napredek. — Vsi ti možje gredo danes v Ježovnikovem volilnem okraju v boj proti klerikalni politični korupciji in izsesavanju ljudstva ... Razpoloženje v volilnem okraju je za napredno kmečko stvar kar najboljše; svež veter je potegnil po lepih njegovih dolinah in ravninah, pripravlja se vihar, ki bode pometel s političnimi koristolovci ...
V Št. Janžu na V. g. se je vršil shod pri gospodu Delakordu ob cesti. Po ranem opravilu so se zbrali v lepi Štajnerjevi gostilni najodličnejši možje velike šentjanške občine: večina obč. odbornikov z župa-
nom g. Voduškom na čelu. Predsedoval je vrli domači posestnik g. Dreš. Urednik Lešničar iz Celja je obširno pojasnjeval neuspehe in pogubne posledice klerikalne politike in klerikalizma na Sp. Štajerju. Govoru so navzoči burno pritrjevali. Nato je povzel besedo kmečki kandidat g. Iv. Kac in v priprostih, a v srce segajočih besedah razvijal svoj program. Obljubil je konečno, da bode delal v slučaju izvolitve za svoje volilce pošteno in odkrito; ne bode preveč obljuboval, a tem več storil. Niegova priprota a resnična izvajanja so napravila kar najboljši utis na navzoče volilce. Dolgotrajni živijo-klici so pričali, da si je pridobil g. Kac srca vseh v trenutku.
K besedi se je oglasil nadalje ponovno župan iz Otišniškega vrha, g. Iv. Verdnik. Živahno in prepričevalno je navduševal kmete k samopomoči in stanovski politiki. Njegove besede so vzbujale cele viharje navdušenja. Govoril je še g. Verdnik - Kral iz Šmartna, ki je opisal nesebično in požrtvovalno delovanje g. Kaca v domači občini kot župana in poso-jilničnega načelnika. Shod se je na to v najboljšem razpoloženju zaključil. Ljudje so se razšli z enoglasno sodbo: Kac je naš človek, tega bodemo volili!
Istotako zadovoljiv je bil shod pri Basistu v Družmirju. Tudi tam se je zbralo do 100 odličnih kmetovalcev; predsedoval je shodu domači župan g. Josip Košan. Govorili so gg. Košan, Kac, Verdnik, Lesničar, Vrečko. Zanimivo je bilo, kako je obsojal domači posestnik g. Anton Koprivšek sovražnost klerikalcev proti šoli in izobrazbi. »Imeli bi radi same butce, da bi tem lažje nad njimi gospodarili«, je končal govornik ob živahnem pritrjevanju poslušalcev. Kmet Goričnik je priporočal s toplimi besedami kmečkega kandidata Kaca. »Častna stvar je za nas kmetovalce, da zmaga tudi sedaj kmet nad profesorjem, katerega nam vsiljujejo iz Maribora,« je izjavil govornik. — Urednik Lesničar je tu in v Št. Janžu kar najostreje obsodil nizkotno agitacijsko sredstvo klerikalcev, češ, da je napredna kmečka stranka najela fante, ki so nabili nekega Zebota iz Maribora. Protestiral je proti temu, da se na tisoče poštenih in v delu za svojce in narod osivelih mož frivolno imenuje tolovaje in tolovajsko družbo. Kmetje so ogorčeno obsojali tako klerikalno lumparijo. Shod se je v najboljšem razpoloženju zaključil s klici: Živel naš kmečki kandidat Kac!
Ivan Kac
ima v nedeljo 12. t. m. sledeče shode: ob 8. uri zjutraj v Mozirju pri Ant. Strenčanu, ob 11. uri dop. v Ljubnem pri Rezarju na Forštu, ob 3. uri pop. v Bočni pri Purnatu vulgo Feržemu, ob 6. uri zvečer v Kokarjih pri p. d. Goveku.
Kmetje, sodite!
Ko se je pred 3 leti šlo za Ježovnika, so klerikalni listi vpili: če zmaga Ježovnik, bodo nastale francoske razmere, cerkve bodo spremenili liberalci v hleve, duhovnike bodo napodili, križe bodo iz šol pometali itd.
Kmetje! Ježovnik je zmagal, a povejte samo en slučaj, da se je duhovnike izganjalo, da se je cerkve podiralo, da se je križ vrgel iz šole ...
Kakor so lagali klerikalci takrat, tako lažejo sedaj zopet.
Kmetje, sodite, in prišli boste do prepričanja: klerikalcem se ne sme nič verjeti, vse kar klerikalec govori o veri je hinavščina in laž.
Kakor se je vse, kar so pisali ob Ježovnikovi volitvi, izkazalo za laž. tako je lažnivo tndi vse, kar pišejo sedaj.
D:*, Verstovškova skrb za kmete obstoji w sledečem :
Kot deželni poslanec dobi prilično	1000 K,
kot državni poslanec bi vlekel	6000 K,
kot bodoči deželni odbornik — do tega
ni vec daleč —	6000 K,
za profesorsko službo, ki je pa ne bo^
opravljal, bo vlekel tudi krog	6000 K,
torej vsega skupaj ne dosti manj kot 20 000 K na leto.
To je tista dr. Verstovškova ,.skrb za kmete", za te lepe denarce se je s kožo in kostmi zapisal hudiču — pardon dr. Korošcu.
In račun za to bodo plačevali kmetje, ki ga bodo volili, v davkih. Le volite ga, kmetje, in nalagajte si sami nova plačila!!
Shodi:
Brez navzočnosti kandidata, ker ima drugje štiri shode, se vrše v soboto 11. t. m. in v nedeljo 12. t. m. sledeči shodi: V soboto:
ob 8. uri zvečer v Gornjemgradu pri Mikušu;
v nedeljo: po maši v Novištifti pri Golobu, dalje: ob 8. uri zjutraj v Št. Ilju pri Mislinji pri Ant Šplihalu,
ob 11. uri dop. v Št. Vidu pri Brezovniku (Tisnikar), ob 3. uri pop. v Šmiklavžu pri M. Legnarju, dalje: ob 10. uri dop. v Podgorju pri Roginu, ob 12. uri v Slov. Gradcu v Narodnem domu, ob 2. uri pop. v Turiškivesi pri Košutnlku, ob 4. uri pop. v Golavabuki pri Gaberšeku. Kmetje in delavci na shode!
Še enkrat: klerikalna lumparij». Poročali smo že zadnjič o nesramni agitacijski laži klerikalnih listov, da je bil klerikalni hujskač Žebot v Vuhredu od naših fantov tepen. Pozvali smo tudi sodnijo, naj stvar preišče in izkazalo se bo, da je vse skupaj nizkotna klerikalna izmišljotina in laž.
Sedaj pa poglejmo nazaj v čas volilnega boja 1. 1907. Takrat je „Slov. Gosp." poročal o nekem naprednem kmetu, ki se je vračal s shoda pri Sv. Miklavžu v slovenjegraškemu okraju, ter je med potom v neki gostilni v Dovžah slavil Ježovnika. V gostilni pa je bilo polno klerikalcev, in ti so kmeta napadli in ga do krvavega zbili. Sam „Slov. Gosp." je takrat o tem napadu na naprednega kmeta pisal: „trdi udarci na premo-dro glavico polnokrvnega neodvisnega kmeta so bili krepek odgovor na njegovo izzivanje. Obilna množica njegove prevroče krvi po tleh dveh sob in hodniku se je šele zjutraj ob solnčnem vzhodu docela ohladila. Tako je pisal takrat z vidnim zadovoljstvom katoliški list j tem napadu.
In dalje: ali ni bil župnik Pečnik tisti, ki je na Robičevem shodu v Šmiklavžu udaril nekega kmeta iz llja tako trdno za uho, da je bil kmet v hipu ves krvav?
Ali ni bil takratni kaplan v Št. Ilju Luskar tisti, ki je z bikovko pretepal nekega starega kmeta, ker je razširjal letake za Ježovnika?
In ti ljudje se zgražajo nad napadi? Pa nič ne bi rekli, ko bi se zgražali nad res izvršenimi napadi, a zločinsko in podlo je, si napad izmisliti in s tako lažjo blatiti nasprotno stranko! Zaslužena kazen Vam ne izostane. Ljudstvo bo govorilo dne 4. julija.
Javno vprašanje profesorju in klerikalnemu kandidatu dr. Verstovšku. Ali je res, da »predsednik« klerikalne stranke Roškar kot župan uraduje nemško in da ga stranka zaradi tega še ni poklicala na odgovor? Kako morete kandidirati na programu stranke, ki tako očitno zaničuje pravice slovenskega jezika?
Dr. Benkovič se ravna po podnatakarici. V slovenski klerikalni gostilni »pri volu« v Celju sluZi podnatakarica doma iz mariborske okolice. Ona govori mariborsko slovensko narečje in mariborsko nemščino, ker ne zna pravilno slovensko, seveda rajše po nemško golči. Dr. Benkovič je tako malo zaveden, da govori s tem dekletcem vedno nemško.
Pred kakimi 14 dnevi sem sedel v tej gostilni. Benkovič pokliče podnatakarico rekoč: »Da haben sie, kaufen sie mir ein Tagblatt!« Dekletce vzame denar in prinese od nekod »Tagespost«. »Ja, aber ich habe ihnen gesagt, kaufen sie mir Tagblatt«, jo kara Benkovič, »gehen sie noch einmal und kaufen
Sie mir Tagblatt!« Podnatakarica gre ter pritiese zopet Tagespost in sicer Morgenblatt. Tako ni opravil Benkovič z nemščino ničesar. Odšel je. nevoljen.
Pozoren nad tem preziranjem slovenskega jezika od strani državnega poslanca nagovorim podna-takarico slovensko: »Ali ni to dr. Benkovič? Ali govori z vami vedno nemško?« »Da,« mi odgovori natakarica, »doma sem iz mariborske okolice : ter ne znam lepo slovensko, zato govori doktor z menol nemško!« «Vi vendar znate slovensko«, jo zavrnem, »četudi ne znate pravilno, to nič ne de, saj tudi nemško ne znate pravilno in če bodo naši gospodje vedno tako ravnali, se ne bodete nikdar pravilne slovenščine naučili! Povejte to dr. Benkoviču!«
O zavednosti dr. Benkoviča sem dobil čudne pojme. Tako duševno revše, ki se ravna po podna-takarici, bi nam naj pribojevalo naše pravice?! Kdor se ravna po ženskem krilu, bode nemo in prestrašeno zijal v ministerski frak. In ta človek hodi kot glas vpijočega v puščavi po savinski dolini, da bi pripravljal pot profesorju Vrstovšeku v državni zbor! Profesorja Vrstovšeka ne poznam osebno, rečem pa, če bo takšen »kitlar«, kakor je Benkovič, potem ga Slovenci le volite, mesto slovenskih pravic vam znajo ti »možje« razobesiti po Slovenskem nemškutarska krila.	Slovenski topničar.
Frančiškan in učiteljica tercijalka pod zobmi.
(D o p i s i z Z a d r e t j a. Glej listnico uredništva!) Pred kovam nadale pišem, sevam pravlepo zahvalim kaste u cajtngah koj nekaj natisnili od naše uči-telce Černi in od frančiškana.
Frančiškane stezadeli u živo. Na Finštno Nedelo so gvardijan oznanli s prižnice u kokarjih najpri-dejo Moži drug dan v Mežnarijo vkup, da bodejo povedli kajsokaj slabega vidli, oni morejo to Vedeti. Slo je nekaj možov, z lačovevasi samo eden Stari, ki slabo vidi oddrugej pataki ki so dalč doma in niso nič Vidit mogli. Rekli so bojda, da ne vejo od Pobožne učitelce in frančiškana nič hudega. Tisti kikaj vejo neso peršli, kjer se jimje neumno zdelo, rekli so, čebi gvardijan hotli Resnico najti, bišli gbližnim hišam prašat nepana Velki zvon obešat. Zdajso šele ludje to na široko raznesli ka so pred samo neki vedli.
Gvardijanu u pomoč seje učitelca Černi lotila žensk. Šla je odhiše dohiše, da bi zvedla kdo je kaj pravil. Nobena ženska nibla varna prednjo. Kakor najbol Ostri sodnik je vlekla iznjih kajso govorile, tistega bi rada najdla ki jevam pisal odnje u narodni list. Zdaj se drži jezno. Tudi ženske se jezijo in pravijo kazdaj krog lovi in sprašova, pred bisehaj lepše obnašala pabi nebilo vseganič. Po toči je prepozno zvoniti! Use kaj je zvedla jenesla Toplo frančiška-narom, tam so sklenli bičati jezike in ludem Peska u oči nasuti.
Zadno Nedelo mesca majnika so peršli sam gvardijan popoldne k šmarnicam u kokarje, pred jih ne nikoli bilo. Upridigi so bičali use tiste, ki so popoli gledali, kak se pobožni ludje pocesti sprehajajo in zakaj so odnih slabo mislili in govorili. loj, zdaj so vse drugi krivi, frančiškan in učitelca pa nič!
Zdaj šepa vi gospod, ki pišete cajtnge, napravite pridgo usem tistm, ki so radovedni gledali, kak sta se frančiškan in učitelca po poldrugo Up sprehajala, postajala, se gledala in smejala, si žugala in mahala zrokama, da jebilo smešno. Za slovo ji frančiškan ni dal roko, udaril joje pohlevno tam ker ima hrbet svoj konc. Le povejte jim, zakaj se niso popoli na tla ulegli, obraz skrili med grude, dabinič ne vidli, nič ne mislili in nič ne govorili od pobožnega para.
Pol pašejih skregajte zakaj so pasli frančiškana, kdaj pride in kdaj odide u Šolo, zakaj so rekli, da je peršel večkrat že ob pol 8. Uri čeravno se začne šola
LISTEK.
Vse je v krvi.
Srbski spisal Sima Matavulj. — Poslovenil V. G.
Konec.
—	Ne tako, Toni! jeclja Marko. Zblaznela je žalosti, razumeš. Ko se je uverila, da je njen Toni, obožavani Toni postal pijanec, za katerim kaže cela Reka s prstom, je znorela. Jelica ni bila navadno deklé. Glej, jaz sem proklet! Glej, vsem onim, ki me imajo radi, je sojeno, da propadejo. I ti bodeš propal! Sojeno je; vidiš jaz verujem v usodo! Pa zakaj ne bi jaz propal? £akaj ne bi jaz poginil na najgnusneji način ? Pojdi proč od mene!
Toni je odšel z brzimi koraki, Marko za njim. Ko bi se bil oni obrnil in ga udaril s palico, bi tfar vendar silil za njim in ko bi skočil oni v morje, bi skočil tudi ta, a ne, da ga rešil, ampak da oba utoneta.	0 f
Ko prideta v „krivo ulico", ga počaka Toni in mu stisne roko. Šla sta v hišo, kjer je našel Škuljan mnogokrat v težkih urah utehe in pomoči. Na stopnjicah je že hotel pozdraviti „teto Marto", ali radi neke slutnje je molčal. Na hodniku pa vidi mlado ženo. katere pa ni poznal. Toni je že bil šel naprej.
—	Kaj, li ni več Marta tu?
Žena ga začudeno pogleda.
—	Ah, ne govorite, Marta je umrla?,'je4i ?
—	Davno že. Te dni je bilo leto. n;n r
, —, Kje si ti, Škuljan ?• zavpije doktor iz sobe. Anica, prinesi čiste čaše!	( .... ,, ,
—	Joj, gospod je fcé pija!n. Danes prej kakor običajno, — pridodene služkinja in pohiti ' v kuhinjo.
ob pol 9 Uri in odšel je šele ob II. Uri. Otrokom pa, ki so pravli, da gledata frančiškan in učitelca v postranski hišici podobce, pokažite šibo! Ali sta kaj vidla ali np, ,to nesme Nikoga skerbeti, saj se u mračni hisci tudi dajo podobce gledati.
Zavežite! jezike tistim, kiso popraševali zakaj sta ostala popoldne, ko sta otroke spustila sama u Šoli. Povejte jim, da ne smejo čisto nič drugo misliti, kakor da sta modlila,rožni vene. Kdor bokaj drugo mislil ali govoril bo obrekvalec. Frančiškan in Učitelca nista čisto nič kriva. Ona sta Otroka pod Marijinim varstvom!
Najbol pai oštejte V narodnem listu tistavda poba, ki stase v hosti Skrila, koje šla učitelca Černi frančiškanu skoz Hosto na rečico pot kazati, zakaj sinista ušes z mahom zamašila, dabine čula, da stase Marijina Otroka pogovarjala take reči, ki sene spo-bijo neza frančiškana pa tudi neza tercijalke. Oba sta nedolžna, kriva sta poba, kista poslušala.
Prosim vas gospod, ki cajtnge delate, skregajte vsete hjdj in jih podučite po gvardijanovi želji, da ne-smejo nič gledati, nič misliti in ne govoriti, zakaj tisti, ki gleda, vidi, misli in govori kaj ni Marijinim tercijàrkam všeč, je velik grešnik. Tercijarke so Marijini otroci, le one smejo govoriti delati in misliti, kar hočejo. Obirati ljudi je njihova stara pravica vsi drugi morajo molčati. Naj sito zapomnijo!
Gvardijan mislijo dasta jim Marijina Otroka rešnico povedala in tudi mislijo, da so svoja Otroka sprtžnice dobro umili in počesali, pa se motijo. Pesek kisoga sipali med nas, nas ni zadel v oči. Svetujemo jim naj gre frančiškan ob Uri p šolo, učitelca pa se naj nefasta via u tisti hišci, naj gre domu nagorico, drugod pa učitelce koj domu grejo, ko pride kaplan. Mi nepustimo, dabise naši Otroci zgledvali na jih in dabi naši pobje vabili deklete, naj ne bodo Stimane, naj bodo zgovorne, lubeznive, prijazne in domače ž nimi — kakor sta si učitelca in frančiškan.
Zdaj paprosim za račun, da böte to natisnili u narodni list.	(Sledi podpis.)
Listnica uredništva. Frančiškan in tercijalka. Kakor vidite, smo natisnili tako, kakor Ste napisali, dodali smo le ločila in nekaj besed popravili, da je bolj jasno, Ne računamo Vatn ničesar. Le še pišite, četudi delate v pravopisu mnogo pogrešk, nič ne de, bodemo že tu opilili, a pomnite, pisati se sme le resnica, ki se da dokazati, sicer pa sme po postavi vsak človek svoje mnenje izreči tako, da ne pride navskriž s kazenskim in tiskovnim zakonom.
Iz slovenjegraškega okraja. Z velikim veseljem smo zaznali, da je naš kmečki tovariš Ivan Kac iz Šmartnega kandidat nas naprednih kmetov namesto Ježovnika. G. Kac je po celem našem in tudi po obeh sosednih okrajih splošno znana in priljubljena oseba, pozna naše kmečke razmere, je jako izobražen, Slovenec od nòg do glave, in kar je za nas najvažnejši sam kmetovalec, ki'sam obdeluje svoje obširno posestvo ter najbolje ve, kje nam je treba najnujnejše pomoči. Kmet pa mòra biti naš poslanec, ker nas kak profesor nikdar ne bo znal tako zastopati, kakor kmet;
Ravno zaradi tega pa je vsak, kdor je našemu kmečkemu kandidatu našproten, tudi sovražnik kmečkega stanu. Kmečka zveza se je sama pokazala za ilašo največjo nasprotnico, kajti ravno ta kmečka zveza nam hdče izpodriniti našega kmečkega kandidata g. Kaca in nam usiliti nekega profesorja dr. Vrstovška iz Maribora. Ta mož je baje celo naš deželni poslanec, pa doslej še nismo slišali o njem, da bi bil kaj .storil za kmečki stan, ampak je smatral za svojo glavno nalogo v deželnem zboru napadati vrlega poslaticä dr. Kukovca. Pač pa smo tudi slišali, da je dr. Verstovšek glasoval celo proti nam kme-
Marku so tekle solze, ker se mu je živo ' predočila cela žaloigra. Videl je dobro teto Marto, ; kako se jej je srce trgalo, ker ni mogla odvrniti s slabega pota svojega Topija in kako se je čemerno razstala s svetom.
—	Pa kaj za vraga čepiš na hodniku, Šku-ljan ? zavpije zopet doktor. Kaj ljubimkuješ ?
Razžaloščeni Škuljan si je obrisal solze in i šel v sobo. Po omarah je zapazil sila raznih steklenic, —1 prava vinska razstava.
Zdravnik vzame sedaj edno, sedaj drugo.
—	A, ti imaš raje belo vino? ... Vi na Hrvatskem tako né pijète druzega.
—•Meni je vse jedno! odgovori z vzdihom Škuljan.
—	Glej, tu je nekje škatljica s smodkami. Najdi joijToni udari s steklenico ob mizo. Anica prinese čaše;;
Toni,natoci, trkne z Markom in izpije svojo i na dušek. Na to natoci zopet in izpije dve, koc ; bi tlesknil z dlanjo ob dlan. In oči so se mu ! zalesketale tako grdo kakor pred kavarno in I zvrnil se je na divan.
—	Edino kar me veseli, je, da sem trn v j očesu tem judom, Italijanom in madjaronom. Lahko j bi našel službo v Dalmaciji, Hrvatski ali v Srbiji, : aJi za živ ; svet; ne grem iz Reke. Kdo ve, kaj bi storil,, ali maščevati se moram, da bom lahko mirno umrl. A? "
Marko ne odgovori nič. j — A ti? Kaj je s teboj. No, no, povej vse po vrsti, natanko; jaz bi rad vse vedel
i "ir Marko začne pripovedovati, a Toni pije in pije.. Tako sta sedela dp solnčnega zatopa, [Škuljan je mgral oditi,,'ker so ga še istega večera čakali doma. In ravno ko je ustal je prišla javit'Artica bolnike.
—	No? vpraša Toni.
j tom, ko je glasoval za to, da bi duhovniki še v naprej nas kmete z bernjo ali biro odirali. Kaj nam če tak profesor, ki o krvavih kmečkih žuljih nič ne ve. Zato pa pravimo: kmečka zveza nas s profesorjem dr. Verstovškom ne bo prevarila, četudi nam zdaj vse mogoče obljublja. Tudi dr. Korošec je svojim volilcem pred volitvami 1. 1907 obljubljal, da ne bo nikdar pripustil, da bi se sklenila z Ogri pogodba, ki je našemu kmetijstvu na škodo, ko je pa kot poslanec sedel na toplem, je bil med prvimi, ki so za to pogodbo glasovali.
Toliko, gospodje iz farovžev, brez vsake razburjenosti, ali govoriti imamo še nekaj. Vi hujskate proti g. Kacu na nesramen način in vlačite v blato politike pri vsaki priliki vero in cerkev, ki pri državnozborski volitvi vendar nimata nič opraviti. Vi z vašimi lažmi o veri in cerkvi naravnost zlorabljate naša v otroških letih v srca nam vcepljena čustva. Nikar ne imejte ljudi za norca, kajti spoznali vas bodo in potem gorje vam! Vašega komandiranja je ljudstvo že itak sito. Obdržite si le vašega profesoi-ja lepo v Mariboru, nas pa pustite ž njim v miru.
Več kmetov iz okraja.
Legen pri Slovnjgradu. Kikiri-ki! Mi smo bu-
gati-i, zidali bomo cerkvo-o! Zdaj bi se to delo bolje posrečilo, ker imamo za to veščega g. nadžupnika Lenarta, ki to stvar dobro razumejo. Tako je zapel naš petelin v predzadnjem »Slov. Gospodarju«. Kar ko vnet da je naš nadžupnik za čast božjo in blagor svojih faranov, pokazal je pretečeni Marijini mesec maj, ko ga ni bilo niti enkrat na prižnico. Tega mu sicer ne zamerimo, ker vemo, da bo to vse nadomestil v obilni meri ta mesec, ko bo treba agitirati s prižnice za državnozborsko volitev. Kak stavbinski mojster in veščak da je, in kako to stvar dobro razume, pokazal je pred nekaterimi leti, ko je popravljal svoje svinjake, v najhujšem mrazu kril zvonik in gradil pri cerkvi stranišče, v katerega je nasul po-tpm živo apno, da bi mu ga ženske po nedeljah in praznikih gasile. S tisočaki nam je takrat obrisal oči. Plačevali smo in plačujemo še, a dolg še danes ni poplačan.. Zdaj bi pa že zopet rad zidal! Za Boga, ali še nimamo dovolj cerkvenih in farovških popravil in plačil? Ali ni naša farna cerkev dovolj velika in prostorna? Ali nimamo vsi prostora v njej? če pa je veščemu g. nadžupniku Lenartu premajhna, pa naj gre v špeharsko deželo, tam je za njega prostora dovolj. Zidal in popravljal bi rad cerkev tako, kakor v Poljčanah. Zmetal bo iz cerkve stebre, stolp, kor, altarje in svetnike, postavil par zidov, potem pa rekel: »Če hočete imeti mešo, zgotovite si cerkev, postavite nove altarje in kupite svetnike, stari niso,več za rabo«; ali pa bo v pravem času odišel, kakor iz Poljčan. Z jezikom on sicer veliko daruje, a dosedaj še nismo doživeli, da bi kedaj 'kaj plačal ali pa rado-voljno dal iz svojega devžeka. Dalje poje petelin: Samo Bog nam daj dobrotniko-ov, da bomo to bogo-ljubno delo-o srečno končali-i. A, zdaj še le vemo, kam pes taco moli. Studenec je usahnil, treba ga je malo globeje skopati. Darovi ne tečejo več tako bogato. kakor v začetku, treba bo malo pogladiti, da bo se dalo tisočakov izmolsti od zaslepljenih in kratkovidnih faranov. Proklet tisti, ki bi dovolil, da br'se naša starodavna cerkev, naj si bode od kogarkoli hoče, začela rušiti ali pa s kako bedasto pristavbo kaziti. ' Vi cerkveni ključarji ste odgovorni za vse; od vas se bode terjal račun, če ne bo kaj v redu. Ta-kb so zagrozili škof sami pri zadnji firmi starim cek-meštrom, ki so raditega odstopili; to velja tudi vam novim cekmeštrom, posebno pa še vam udom eer-kvenégà skladnega odbora. Premislite dobro, prej ko 6òt začeli kaj podirati. Podrto je hitro, a leta bodo pretekla, predno bo dozidano. Bodite previdni in rte
—	Ah, pa naj jutri pridejo, sem rekla.
Sedaj pa zbere Toni vse sile, da se vzravna
in reče ljuto:
—	Rekel sem ti že stokrat, da ne rabim tvojih svetov. Pri vedi bolnike! — To rekši stopi Toni k umivalniku in se umije.
Vnide mož srednje starosti, za njim pa žena s 7—8 letnim dekletom, ki je imela zavit vrat.
Zdravnik odvede dekletce k oknu, razvije ovoj krog vrata in zapazi rudeč tvor.
—	Eh, to je malenkost. Bo takoj dobro. Na to odpre miznico, vzame iz nje škatljieo, iz te pa nožič in prereže bulo navzkriž. Iz nje je švrknil gnoj in sokrvica.
Marko je odšel na hodnik govorit z Anico.
—	Ste li videli čudo ? ga vpraša ona. Kmetje niti ne slutijo, da je pijan in tudi ne morejo, če tako dela.
—	Rano jej perite z mlačno vodo, pa bo dobro. Krog vratu pa čisto platno. Drugega nič.
Mož in žena sta se zahvalila.
—	Je li tudi z Vami dober? vpraša Škuljan Anico.
t- Oh, on je z vsemi dober, le sebi neče dobro. Njega hvalijo vsepovsod in Bog ga ne tfo zapustil. Idite sedaj k njemu, ker bode vsak čas zaspal.
Toni se je res spravljal spat.
—	Ne morem več. Utrujen sem zelo. Željen i sem večnega spanja. Z Bogom!	* •
Brez besede se je Marko nagnil k njemu, ga poljubil in odšel.
Po stopnicah grede pa je obupno govoril. '' a
—	Vse je v krvi! . . . Vse je v krvi! .. .
. . . ! .
nalagajte sebi in svojim otrokom nepotrebnega bremena. Glejte raji, da se enkrat rešite bernje in fa-rovškega jarma. Ne poslušajte ljudi, ki so fajmoštru dolžni in morajo po besedah našega g. kaplana — Bog nam odpusti naše grehe! — tako delati in govoriti, kakor on hoče in komandira in pa tistih romarjev, s katerimi so romale dile, tiste najtolstejše smreke celega okraja, ki je bila darovana za popravilo cerkve sv. Barbare, v Lurd. Zahvalite s^ enkrat za vselej tem Verstovšekovim veščakom za pripravljena vam kosila, na katerih vam tačas obetajo nebesa na zemlji, na steno pa malajo hudiča in za vami kažejo roge. Ne bodite Jakopi, ki bi sebe in svoj kmečki stan prodali za skledo farovške leče. Odprite duri ter poženite tiste Verstovšekove agitatorje vun. ki bodo od sedaj nekaj časa obletavali vaše hiše, kakor črne vešče ponoči luč; ne verjamite jim vsega, nego volite po lastnem svojem prpriča-nju kmečkega kandidata g. Ivana Kaca, župana in veleposestnika v Šmartnem pri Slov. Gor.
Jeruzalemski romar.
Pobožni dr. Verstovšek. Kakor slišimo, so možje, ki delajo v Mariboru katoliško politiko in branijo svetinje slov. naroda, vsi zelo katoliško pobožni in verni kristjani. Ce se je tudi že učeni profesor Vr-stovšek spokoril in če se ne začenja njegova katoliška vernost v žepu, potem ga danes še pravočasno pred volitvijo opozarjamo, da obudi resničen kes nad pohujšanjem, ki nam ga je nekdaj kot naš profesor na sloven. celjski gimnaziji dajal, ko si je redno nedeljo za nedeljo med povzdigovanjem snažil svoj »cviker« in posmehljivo zrl na nas dijake, ki smo se spodtikali nad takim nedostojnim početjem profesorjevim. Kako se neki pogledata z gospodom katehe-tom, ki takrat tudi ni bil prav nič vesel tega mladega profesorja? Ta mož je bil v Celju tudi profesor zgodovine, kako učeno in kako v versko-naravnem smislu je poučeval, o tem še spregovorimo. Gospod profesor, hitro se skesajte in molite, vera je v nevarnosti, rešite vero, rešite kmeta, ker le vi to morete in znate, saj spokorjeni grešniki so v milosti pri Bogu.
Zdravko Vasle iz Mozirja I. 1907 in L 1910. V
»Narodnem Listu« št. 20., z dne 3. maja 1907 smo či-tali na strani 7. sledeče: »Neodvisni volilci! O našem kandidatu g. Ježovniku razširjajo nasprotniki vest, da je na shodu v Mozirju govoril proti sedajni ceni živine in da bo predlagal, če bo izvoljen, da se odprejo meje tuji živini. Podpisani, ki smo bili pri omenjenem shodu v Mozirju navzoči, izjavljamo, da tega g. Ježovnik ni nikdar govoril in je vse to le grda laž in ostudno obrekovanje naših nasprotnikov (t.j. kleri-kalnihjistov in agitatorjev)« To izjavo je podpisal med drugimi tudi Zdravko Vasle. — V »Straži« št. 63 z dne 6. junija 1910 pa čitamo v poročilu o Ver-stovškovem shodu v Mozirju: »Gosp. Vasle je nav-dusèval navzoče, da delujejo med sosedi, da se vsi udeležijo volitev in pokažejo zopet soglasno, da je mozirska okolica še vedno do zadnjega moža v taboru SKZ. Hudo je bičal g. Vasle še grdo početje celjskih umazanih listov.« — Morda se je g. Vasletu sanjalo, da ga utegnemo še kedaj spomniti na njegovo podpisano izjavo iz 1. 1907. Je pa tudi zares grdo početje od nas, da spominjamo odlične »katoliške« može Vasletovega tipusa na njihovo — značajnost.
Iz Dramelj nam pišejo: »Urednik« Žebot (kdaj pa je prišel do tega naslova?) bi bil tepen nad Vu-hredom? Morda bi »napad« na njega pojasnila ta-le zgodbica. Ko je namreč naš fajmošter Ogrizek ustanavljal »izobraževalno« društvo, bi imel priti za slavnostnega govornika Verstovšek. A ta se ni upal, zato je prišel mladenič Zebot. Ker pa je tu med prave »gade« zašel, ki mu niso verjeli njegovih pobožnih storij, je začel jokati in je rekel med drugim, da je bil isti dan napaden. Na to mu je pojasnil g. Jarnovič, da v Dramljah sploh ni nihče vedel o tem, da pride on in da je sploh tu popolnoma neznan, vsled česar ni o kakem napadu niti misliti. Naj pa vseeno pove, kje da je bil napaden. Zebot je pričel jecljati, da ne v Dramljah, ampak na kolodvoru v Št. Jurju. Toda tudi tam ni nikdo ničesar vedel o kakem napadu na Zebota. — Ubogi fantič!
Klerikalci In mučenik Žebot. Klerikalci tirajo smešno in obsojanja vredno lumparijo z »napadom« na Zebota tako daleč, da je dr. Korošec celo — in-terpeliral v državnem zboru zaradi »napada« slov. liberalcevO) na ubogega urednika Zebota. Baje je na nogah drž. pravdništvo in orožništvo. Seveda so to samo agitacijska sredstva za volitve; drž. pravdništvo in orožništvo bi le obžalovali, ako bi se podali na popolnoma zastonjsko iskanje »zločincev« in tako pomagalo klerikalcem za volitve — agitirati.
Kako mislijo klerikalni kmetje o Kacu? Klerikalni občinski odbor v Pamečah pri Slovenjgradcu je sklenil rezolucijo, v kateri kmetje odločno zahtevajo, naj »SI. G.« in »Str.« ne blatita kmečkega kandidata Kaca, »ker je prepošten človek«. Kako se »Str.«, baje kmečki list, ozira na željo lastnih kmečkih pristašev, kaže zadnja številka. Čudno, da se nikdo na enak način ne potegne za Verstovška, — kaj ne?
Sodba kler. kandidata prof. Verstovška o dr. Korošcu in njeeovi politiki. V „Domovini" iz 1. 1904, št. 20 z dne 11. marca je pisal g. prof. Verstovšek v podpisauem dopisu o dr. Ko rošcu in njegovi politiki sledeče: „Moram enkrat pojasniti „uspešno" in „plodonosno" politiko Ko-roščevo na Sp. Štajerskem". Dr Korošec le vedno razdira in blati, če tudi neosnovano, ljudi, zlasti Slovence in psuje vse, ki niso njegovega mnenja, za liberalce, brezverce.. V istem dopisu imennje
Verstovšek Korošca lažnjivega dopisuna, mu očita perfidnost in zahrbtnost.— Danes, 6 let kasneje, pa agitira dr. Korošec za dr. Verstovška po slo-venjgraškem in šoštanjskem okraju. Je to sicer ginljiva prijateljska ljubezen, ravno tako kakor je ginljiv Verstovškov politični preobrat. Kajti, da bi bilo prof. Verstovšku samo za lepo in udobno življenje, katerega mu zasigurava mandat, tega si vendar ne smemo misliti ? ? Ali da so katoliški politiki Verstovškove baže zares vzorni značaji, je iz navedenega docela jasno. Kmetje mislijo, da se gre za njihove koristi, ako volijo take ljudi — v resnici pa gre gosp. Verstovšku le za politični kšeft. Somišljeniki, povejte to vsem volilcem! Kmetje, ne dajte se izrabljati in voditi za nos!
Iz Šoštanja nam pišejo: V državnem zboru je sedaj poleg 110 kmečkih poslancev celih 45 duhovnikov in 43 profesorjev. Znamenje, da si vsi drugi stanovi boljše skrbe za svoje zastopstvo ko baš mi kmetje. Zato pa bodemo 4. julija tudi volili svojega stanovskega tovariša Ivana Kaca!
Značilno! Navzlic vsem zmagovalnim poročilom in „navdušenju" za profesorja Verstovška se vendar klerikalci kmečkega kandidata Kaca zelo boje. Zato so si zmislili „napad" na fantiča Žebota in zato si tudi ne upajo o kmečkem Kandidatu Kacu pisati niti besedice. Klerikalci tudi previdno molče o „uspehih" svojega „dela" v Gradcu in na Dunaju.
h političnega stfcta.
Bosenski deželni zbor je sklican na 15. tm. k zasedanju.
Volitve v ogrski državni zbor so prinesle veliko zmago vladi in strašen poraz Košutovcem in klerikalcem.
V	proračunskem odsekn državnega zbora je minoli četrtek poslanec Ploj ostro prijel vlado zaradi njenega postopanja s šolstvom na Slovenskem.
V	državnem zboru je poslanec Roblek vložil interpelacijo, v kateri ostro prijema vlado, zakaj dela proti zakonu in proti razsodbi upravnega sodišča, ko pušča v slovenskih ljudskih šolah v višjih razredih samovoljno upeljevati nemški kot učni jezik.
S sodnijskimi razmerami na Spod. Štajerskem, kjer so nastavljeni za sodnike ljudje, ki še ljudstva ne razumejo, se je v proračunskem odseku v soboto bavil posi. dr. Ploj. Dokazal je, da vlada riva vedno več nemških sodnikov v slovenske kraje.
V	državnem zboru se prične jutri razprava o proračuna. Upamo, da bodo slovenski poslanci odkrito govorili o gospodarskih in narodnih zahtevah slov. ljudstva.
Turški prestolonaslednik se je mudil te dni v naši državi, na Dunaju, v Budimpešti in drugod.
BtkžK*.
Učiteljski imenovanji. Imenovan je za uči-telja-voditelja v Narapljah pri Ptujski gori del učitelj v Žetalah A. Gaberc. — Na ljudsko šolo v celjski okolici je imenovan J. Krämer, učitelj v Braslovčah.
Zastrnpljevalna afera učiteljice JLaibacher.
Lansko jesen je vzbudil mnogo pozornosti tragičen dogodek, ki se je odigral v Mariboru. Učiteljica Laibacher, doma iz Ptuja, a službujoča v Obrajni poleg Radgone, je imela razmerje z on-dotnim zdravnikom dr. Czmielom. Dekle se je konečno zastrupilo pri neki mariborski rodbini — a pred smrtjo je izpovedala več obteževalnih stvari za svojega ljubčka. Začela se je proti temu sodnijska preiskava, ki pa ni ničesar dognala, ker je bilo dekle mrtvo in ni bilo drngih prič. Sedaj se je pa znova začelo sodno postopanje proti Czmielu.
Nove podružnice CMD na Štajerskem se snujejo za Podsredo in št. Peter pod Sv. Gorami.
Na železnici Grobelno- Rogatec so s l.jun. znatno zvišali hitrost voženj in s tem zdatno ustregli željam prebivalstva.
Klerikalna mladenlška zveza je zdaj brez odbornikov. Edini komandant je dr. Korošec. Zopet dokaz, da ta zveza ni ničesar druzega kot slepo politično orodje klerikalcev.
Imenovan je drž. pravdnik Rudolf Tschech v Mariboru za namestnika višjega drž. pravdnika v Gradcu.
Drobne norice. Tri prste je odtrgalo delavcu Borovniku na cirkularni žagi na Koroški cesti v Mariboru. — Strela je ubila hlapca Stein-bauerja pod kozolcem pos. Urbana iz Švanberga na Sr. Štajerskem. Trije hlapci, ena dekla in tri žensk-e, ki so grabili seno na travniku, so iskali
pod kozolcem zavetje pred dežjem. — Žena čevljarja Malesa v Gosposki ulici v Celju je ravnala zelo grdo s svojo itak že v rasti močno zaostalo 9 letno hčerko. Pretepala jo je za najmanjše stvari. Zadnji teden jo je zaprla v temno klet, odkoder ie dekle, ki je bilo vso zbito, rešil še le policaj. Brezsrčno mater se je naznanilo. — Ustrelil se je v Graden 22 letni pešec Poplatnik iz Gajovec pri Ptuju. —^ V Gradcu so potegnili iz Mure utopljenega 20 letnega delavca Haložana.
WjjHi oKraj.
Vabilo k veselici, ki jo priredi petrovška podružnica v proslavo 25 letnice Ciril-Metodove družbe v
nedeljo, dne 19. junija t. 1. ob 4. uri popoldne v dvorani in na vrtu g. Ježovnika (pri Šantlu) v Petrov-čah. Vspored: 1. Slavnostni govor pot. učitelja gosp. Prekoršeka. 2. Gledališka igra »Eno uro doktor«. 3. Nastop domačega mešanega in moškega pevskega zbora: a) Pozdrav. Dr. G. Ipavec. b) Slanica. Dr. A. Schwab, c) Narodne pesmi: 1) Veseli letni časi, 2) Barčica, 3) Po Savci, po Dravci, po beli Donavi, d) Na planine, H. Sattner. Vstopnina za osebo: sedeži L—4. vrste 80 v, prihodnje vrste 60 v; stojišča 50 v. V slučaju slabega vremena se vrši veselica samo v notranjih prostorih, pri lepem vremenu bo prosta zabava na novootvorjenem vrtu. Ker je čisti dobiček namenjen dični družbi, pričakujemo, da se snidejo vsi njeni prijatelji od blizu in daleč v prijaznih Petrovčah. Opomba: Zadnjič se je pomotoma poročalo, da se vrši veselica dne 12. t. m., kar danes, kakor je iz vabila razvidno, popravljamo in še posebej opozarjamo, da se vrši v nedeljo, dne 19. t. m.
Turnerska slavnost v Celju. Kakor poročajo jutranji graški listi, misli priti v nedeljo v Celje iz Gradca poseben v ak z nemškimi izletniki na turnarsko slavnost. Po pisavi nemških listov ima slavnost v Celju izrecno izzivalen in demonstrativen značaj; pozivamo torej oblasti, da ukrenejo vse potrebno za varnost imetja in življenja slovenskih meščanov v Celju.
Št. Juri ob Juž. žel. Tukajšnji klerikalci imajo vedno polna usta nas „liberalcev", češ kako hodimo iz gostiln in z veselic domov. Na sebe pa ne mislijo. Kaj pa je bilo takrat, ko sta K. Anze in K. Marička hodija k „vaji" po gozdu, kjer sta imela zaljubljeno pevsko vajo in še bogve kaj. Vaja je trpela dolgo, dokler ju ni nekdo zasačil, no — in potem je bila vaja po hrbtu. — Drngi slučaj: Kuharica pobožna Marička se ga je nekoč tako nasrkala, da jo je moral neki Sokol domov vleči. Ali se ne spominjate več? Le previdno, klerikalni prijatelji, sicer še pride več!
Bočna pri Gornjem gradu. Piše se nam: Bral sem včeraj v „Nar. L." dopis od rajnkega g. nadučiteija Božidarja Dediča. Vse je bilo dobro in pošteno, kakor sem'sam slišal, a žali me, da ste izpustili, kaj so naš g. župnik, ki so prav lepo govorili povedali. Ako ne pride prihodnjič vse, kakor je bilo, jaz takoj odstopim in tudi več drugih.
(Opomba uredništva: Ljubi mož, to ni prav. Ce vidite, da v listu ni kaj dobro, pa nas na to lepo opozorite in pišite, kako je resnica. Saj veste, da urednik ni bil tam navzoč in ne more vedeti, kaj se je vse govorilo, ter je priobčil do^iS tako, kakor mu je bil poslan. Zato pa je potrebno ga dobrohotno opomniti na napako, no pa takoj groziti z odstopom. Zmoti se lahko vsakdo razun papeža, to veste. Bodite nam zdravi!)1
v Iz Polzele. Naši tovarniški nemškutarji so postali zadnji čas skrajno predrzni in izzivalni* Nekaj posebnega jim je, dražiti nas mirne doma-i čine. V svojih gumbnicah nosijo cele butare mo-driža, hoteč pokazati javno svoje vsenemštvo. — Za nemško šolo strastno agitirajo in razburjajo mirno kri našega kmeta. Treba bo tn nekoga, ki napravi red. Po naših mislih je ravnateljstvo oz. vodstvo tovarne za to tu, da pouči svoje uradnike zakaj jih je najelo — ali za to, da skrbe za ogled in procvit podjetja, ali za to, da delajo med ljudstvom prepir in netijo sovraštvo. Skrajni čas je že, da se vodstvo tovarne na Danaju zmezi in stori potrebno, da ne bo treba tega storiti nam — domačinom. — Prihodnjič pa še kaj več!
Mladinska veselica na Polzeli v nedeljo ni tako uspela kot drugekrati, kajti silni nalivi, ki so nastali v popoldanskih urah, so zadržali veliko domačinov, in vse tujce, razun nekaj bližnjih. Vendar pa se je nabralo še dosti domačinov, da. se je veselica lahko vršila. Kot vedno so tudi tokrat naši vrli igralci dobro rešili svoje vlogo ter jim je čestitati in zaslužijo pohvalo! Med igrama je opisal navzočemu občinstvu g. potov, učitelj C.-M. D. pomen narodne šole in pokazal zbranim v pravi in popolni obliki strupeno ost schulverein8kih šol v res prekrasnem govoru. Bodi mu tem potom izrečena topla zahvala! — S tem ie tudi naša C.-M. podružnica storila svojo sv to dolžnost v narodnem oziru ter bo delala krepko — v probnjo naroda i naprej! Nazdarl
Iz Polzele. Zadnjo soboto, 4. t. m. je za-komaudiral zopet naš tovarniški inžiner svojim delavcem in vabil naše kmete na zopetni shod za šulferajnsko šolo. Delavci so šli, ker se še ne čutijo dovolj močne, da pokažejo že enkrat temu gospodu, da on nima nič za komandirati in da tovarniški delavci niso niti tovarnarju, niti inži-cerju, bodisi oskrbniku Vodopivcu dolžni pasjo pokorščino. Prvi se bili seveda gospodje mojstri z glavnim agitatorjem, kleparjem Švajgerjem iz Vojnika — v sredi. Vseh udeležencev ie bilo 19; to vemo po izpovedbi nekega tam navzočega delavca. — Besedo je imel gospodine inžiner sam. Pravil je delavcem, da bodo lahko mnogo več zaslužili, če bodo pošiljali svoje otroke v nemško šolo, če bodo znali nemški kajti tam v šulferaj-novki bodo otroke z nemškim magnetom čudežno magnetizirali, in ti bodo potem doma oddajali iu prevajali po dotikanju nemščino v glave svojih staršev. Mogoče, da so gospod inženir res kunšten mož, a tega jim še vendar ne prisodimo, kajti potom magnetizma in elektrike se še danes ne vliva izveličavna nemščina, a mogoče, da iznajde ta inžiner Švajger tak aparat. Delavci se temu izvajanju in vezanju otrob niti smejali niso, pač pa so se jezili češ, niti te plače nam večkrat nočejo dati, ki jo imajo, da si jo moramo sodnij-skim potom iskati (so bili pred kratkim slučaji) ter nam še od te bore plače dostikrat radi kaj odtrgajo. Ko so gospod govornik oficijelni govor zaključili izrazil je predsednik „Ortsgruppe" oskrbnik Vodopivec (nemško ime!), da bo treba nekaj več plačati ko 20 kr. na mesec, namreč, vsak delavec, vsak član tega „krajnega kupa" šulferajna bo plačal mesečno K 2'—. To je pa bilo dovolj! Da bi še delavci plačevali tako visoke vsote bogatemu Schulvereinu, to bi bila predrznost skrajne mere in nesramnost od voditeljev nemške kulture na Polzeli — in tej smelosti so se delavci — molče uprli — ter odšli skozi duri na svež slovenski zrak, v zaduhlem nemčurskem brlogu pri — „Hirschu" ob železnici — so pa ostali mojstri sami in čestita reprezentanta — „krajnega schulvereinskega kupa" — inžiner in Vodopivec. Druge nesreče ni bilo! Jalovo, žautavo, kaj ne gospodje!? Je že klepar Švajger iz Vojnika slabo agitiral. Siidmarka, boljše plačaj!
Iz Griž. Nasproti lažnjivim dopisom v obrekljivih listih »»Slov. Gosp.« in »Straža« resnici na ljubo sledeče: Vsakemu pametnemu človeku se že gnusijo laži v teh mariborskih cunjah. »Slov. Gosp.« piše, da so mladeniči šiloma vlomili v mrtvašnico, da so šipe pobijali in smodnik kradli. To je grda laž! Resnica pa je, da so mladeniči (ker je že jutrnico zvonilo) — skoz eno okno zlezli, ker se je pa le malo držalo, je padlo doli; na njem je pa še samo ena šipa bila in se je tedaj tista ubila; ker pa še čuki niso streljali, so šli naši fantje streljat. Ali nimajo vsi fantje jednako pravico do smodnika, saj so po celi fari pobirali in so vsi fantje iz Griž. V »Straži« neki lažnjivec kvasi, da so napredni mladeniči roparsko napadli nekega čuka in ga s m r t n o ranili; — to je smešno. Saj je že vendar drugi dan delal na polju. Seveda, Efg Hfl« rikalci komarja vidijo, že pravijo, da je konj! Piše tudi »Straža«, da imajo ti ponočnjaki svoje shode v šolskem poslopju in da si pošten človek ni življenja varen. Mi nimamo nobenih shodov, pač pa imamo pevske vaje, to pa ni nič napačnega, ker ravno pri tem se mladina uči olike. »Gospodarjev« dopisnik pa sam dobro ve, da kar je nas pevcev in od Z. S. N. M. ni bil nihče zraven pri pretepu; ker pa naše pošteno pevsko društvo klerikalce tako bode, nas na tako nesramen način izzivajo. Pač pa so ponočnjaki čuki in imajo svojo duplino pri Šulerju, in res je, da si pošten naprednjak ni varen življenja, ko pa čuki kar kole in »bikovke« s sabo nosijo. Ce so čuki tako pobožni tn sveti, bi pa naj doma spali, namesto da o polnoči vpijejo in rogovilijo; seveda čuk je pač ponočna ptica — roparica! Krasno so se čuki odlikovali z besedo »auf« in s priduševanjem. Vodja čukov je bil stari možak Trenk, in namesto da bi čuke svaril, jih je baje podpihoval: tepite »hudiče« in res je neki čuk udaril z vozno ročico po glavi nekega fanta, da je omedlel. Piše tudi, kako je nekdaj bil lep mir, zdaj pa je toliko sovraštva in prepira. Je zopet resnica. Pa vprašali se boste, dragi čitatelji vrlega »Narodnega Lista«, o.d kod to? Ali je morda kriva tega Z. S. N. M.? Mi nikomur ne želimo slabo, temveč vsakemu srečo, bodisi klerikalec ali naprednjak! Mi gojimo bratstvo med naiodom. delamo mir. gojimo *j::bexen in edinost med ljudstvom! Sovraštvo med narodom p so naredili čuki, prepir so zasejali ustanovitelji čukov. Res je poprej vladal mir, a zdaj pa, ko so te neumnosti (čuke) ustanovili, je pa toliko sovraštva med ljudmi. Tistim, ki so odstopili od čukov in so prišli k spoznanju, pa bedasti čuki zdaj obetajo, da jih bodo natepli. To je olika čukov. Naše pošteno pevsko društvo je klerikalcem strašno velik trn v peti, to nam kaže dejstvo, kako lažnjivo nas napadajo v svojih klerikalnih listih dan za dnevom. Gosp. Škraber pravi, da ljudje pravijo, da ne bomo smeli imeti v šolskem poslopju pevskih vaj. G. Škraber, to tudi ljudje pravijo, da vair ne bodo dali ver bernje. Pokaj bi lačna vrana sito pasla? Gospoda, le napa-
dajte še nas naprej, to nam je le v spodbudo pri našem delu! Tebi pa, draga slovenska napredna mladina, kličem: ne oziraj se na laži in obrekovanja nasprotnikov, temveč združimo se vsi v krepko mladinsko organizacijo. Vse za Z. S. N. M., ker ni proti veri in ima pošten program. Napredni mladenič.
Kalobje. V zadnjem »SI. Gospodarju« je naš dopisnik poročal o shodu Marijinih devic in pravi, da je bilo nad 400 deklet. Pa se je vštel, ker je menda preveč globoko iz župnikovega kozarca potegnil in je iz ene videl po dve ??
Št. Vid pri Grobelnem. Naš Lentek je silno hud, če vidi svoje ime v Nar. Listu.« Ko si je nekega dne v neki šmarski gostilni preganjal z vinskimi kpljami žalost nad dopisi v »Nar. Listu«, je tožil gostilničarju, kolikokrat je nekoč v »Nar. Listu« svoje ime naštel. Reke! je: ko sem naštel enkrat — dvakrat Lentek, še nisem nič rekel, ko pa je bilo dvakrat — trikrat Lentek, sem jih pa dal v »Slov. Gosp.« Naj se Lentek le potolaži, saj bo še več ko dvakrat — trikrat Lentek. Le pridno se uči seštevati, pa priden bodi! Opazovalec izpod Boča.
Sv. Vid pri Šmarju. Naš dopisnik v »Slov. Gosp.« vedno tuli zaradi nevere, češ že v vsaki gostilni se zdaj bere »Nar. List«, ki bo vero zatrl. Vedno te stare čenče! Dokaži, kdo je neveren v Št. Vidu in kdo je zaradi »Nar. Lista« od vere odstopil, povej nam, kdaj je »Nar. List« proti veri nastopal. O saj poznamo vašo hlinjeno pobožnost. No, seveda — klerikalci ste, zato vam bodo vsi grehi odpuščeni in šli boste lahko topli v deveta nebesa in prepevali veselo pesem:
Mi smo šentviški zvezarji. imamo župana izžrebanega, in Lenteka prav kunštnega, storili za občino veliko smo koristnega, najprej smo se uprli bli, da gnojišče bi prestavljali ...
Le tako z veseljem prebirajte naš vrli »Narodni List«, saj vemo, kako ga po krčmi fehtate. Priporočamo pa osobito dopisniku »Slov. Gosp.«, naj si vendar »Narodni List« naroči, in prepričal se bo, da do pičice resnico piše. Tudi naš »mogočni župan« (tako se sam imenuje v dopisu, ki ga je »lastnoročno« napisal!) se je razkoračil in proglasil vse za laž, kar je »Nar. List« o njem pisal. Je vrag, če niti mogočni župan ne more resnice v laž spremeniti! Pozdravljen, mogočni župan!
Obrtniški shod se vrši v nedeljo, dne 12. junija v Žalcu v restavraciji pri kolodvoru obi3. uri popoldne. Žalski in okoliški obrtniki so vljudno vabljeni.
Učiteljsko društvo za celjski okraj namerava zopet zborovati dne 3. julija t. 1. V to svrho prosim cenjene društvenike in društvenice, da se blagovolijo do 19. t. m. oglasiti pri podpisanem s kakim aktualnim podavanjem, ali da mu blagovolijo vsaj naznaniti, katero podavanje žele imeti na dnevnem redu. Vpošljejo naj se vprašanja za vprašalno skrinjico, nasveti, želje itd. Na ta način bo mogoče sestaviti dnevni red, ki bo kolikortoliko vsestransko ustrezal. Franc Brinar, t. č. predsednik.
Iz Petrovč. Tukaj se je vsula v nedeljo popoldan okoli 3. ure gosta, precej debela toča, celih 10 minut trajajoč, ter je napravila ua poljih, posebno po hmeljiščih in vinogradih zdatno škodo.
v Hmeljarsko društvo v Žalcu priredi v nedeljo, dne 12. tm. pop. ob 3. uri v šoli na Ljubnem poučni shod, na katerega se opozorijo ta-mošnji hmeljarji.
V Megojnicah pri Grižah je vdarila dne 5. junija popoldne med 5. in 6. uro strela-v kozolec našega dobro znanega somišljenika Avgusta Golavšeka. Kozolec je popolnoma zgorel. Bila je velika nevarnost za vso Megojnico. K sreči se ogenj ni razširil. Na pomoč je takoj prihitela vrla žalska požarna bramba in kmalu tudi požarni brambi iz Gotovelj in Arjevasi. Čast in hvala dobrim ljudem, ki so tako hitro pripravljeni pomagati in ne vprašajo, ali je nesreča zadela somišljenika ali nasprotnika. Tembolj pa se mora človeku gabiti početje nekaterih tukajšnjih klerikalcev. Neka slavna tercijalka, ki jb romala baje že v Lurd na Francoskem, je rekla: „Tu imate zdaj svojo Narodno stranko!" Prismojena baba, ali je tistokrat bila tudi Narodna stranka kriva ko je vdarilo v cerkev? — Megojniški Cigan ni pustil ognjegascem jemati vode na svojem štepihu. Pravi cigan bi najbrž ne bil tako •neusmiljen. Prihiteli so tudi griški čuki, pa samo iz radovednosti. Razun enega ali dveh so vsi le od strani gledali, a na prošnjo, da bi pomagali pumpati, so se s smehom odstranili. Tukaj vidite, ljudje božji, kakšni so klerikalci: na jeziku imajo vedno vero, a v srcu jo nimajo nič, celo nič!
Iz Hrastnika. Neki nadporočnik 97. pešpolka v Trstu se je vrgel na naši postaji pod tovorni vlak. Vendar pa ga stroj počasi vozečega vlaka ni zmečkal temveč porinil na stran. Spravili so ga v Celje v vojašnico in od ondot nazaj v Trst. Ba]e se mu je zmešalo.
Nesreča v rudniku. Rudar Matija Razboršek se je ukvarjal v sredo v premogovniku pri-Šv.
Rupertu z razstreljavanjem. Dva naboja sta eksplodirala, tretji pa je navidezno odrekel. Razboršek ga je hotel popraviti, v tistem hipu pa se je naboj razletel in vrgel nesrečneža ob steno tako silno, da je dobil hude rane na glavi in obrazu. Prepeljali so ga v Celje in je zelo dvomljivo, če bode okreval.
Umrl je v Celju bivši finančni uradnik in hišni posestnik 80 letni g. Šelander. Bil je vedno zaveden Slovenec in član celjske Čitalnice od njenega začetka. Posebno rad je podpiral našo dijaško kuhinjo. N. v m. p.!
Obesil se je v torek opoldne pri Koštomaju za Voglajno pri Celju 26 letni Westenov delavec Tičar na nekem drevesu. Vzrok tega čina je baje nesrečna ljubezen. Leopold Tičar je doma s Krškega. Bil je že enkrat v norišnici.
Na celjski višji gimnaziji se je v torek pričel pismeni zrelostni izpit.
v Iz Savinje so potegnili v soboto, dne 4. junija mrtvo truplo Ivana Pirca iz Topovelj. Ker je bil primoran zapustiti službo v polzelski tovarni, je popival s svojimi prijatlji ter se pripravljal za odhod v Ameriko. Vračal se je vinjen iz Št. Petra domov ter se ponesrečil nad grobelskim mostom. 27 letni fant je bil pošten ter lepega vedenja.
BrežiJki okraj.
Iz Podsrede. „Gospod, zakaj si mi jo pokazal, ako mi je ne daš?" (Klic proroka Jeremija). — Tako baje vzklika zadnje dni naš kaplan g. Podpečan. Je pač križ z ženskim svetom, kaj ne, g. kaplan? Toliko danes; sicer pa hočemo ob priliki zgorajšnje besede natančneje premišljevati. —
Iz Podsrede. „Jaz pa vodim v našem katoliškem izobl. dlustvu dopelbuh-haltungo", tako se hvali uas „cepiklist na mesec". Na vplasanje, kako se „dopelbuh-haltunga" vodi, se je „cepiklist" mozko odlezal: E, e, to je cist' lahko, vse nove ude in clanalino vpišem v knjigo po dvaklat in to nam pomaga, da imamo ze lol'ko udov. E, e.
Mali Pepcek.
b Iz Podsrede. Pri nas se nekaj kuha, pa imamo tudi upanje, da se bo nekaj dobrega skuhalo. Ko se bo skuhalo, tedaj boste zvedeli več!
b Iz Podsrede. Iz naše fare odhaja vsako leto mnogo fantov in celo tudi posestniki v pre-mogokope na Nemško iskat si — sreče. Zadnji teden je odšel tja posestnik Fr. Gršak iz Gorjan. Ali pa bo res tam našel srečo?
b Kapele. Torej ni res, kar je stalo v „Nar. Listu". No ti dopisunček že veš, samo če bolj ne lažeš ko kdo drugi? Zato psuješ, ker te peče. To bo menda! Pa saj za „Gospodarja" je kmalu kaj dobro. Če se ne more drugače, pa se malo po-psuje. Dokazov hočemo, dečko, dokazov! Si razumel? Če to pripovedujejo same Marijine device, bo menda že kaj na stvari? Misliš si samo: „če je res ^ali ne, samo da je smuknilo 50 svitlih kronic v žep". Vidi se ti, da moraš imeti prav slabo vest, ko si ne upaš ljadem v oči pogledati. Predno pa koga grajaš, poglej najprej svoje backe in bačulje, ki jih učiš vednega devištva, a so samo pred teboj sveti, po gostilnah pa sede drug drugemu na kolenih in ljubkujejo. Samo da ne bo to devištvo rodilo sadu, ki ga sam ne pričakuješ? Pameten bodi, pameten, pa raji glej na svoje ljudi, ki žive v tako lepi slogi, da jim še pesid mačka niste dober zgled. Za danes naj zadostuje to, če bo treba, gradiva dovolj. Opusti nadaljno obdol-ževanje bližnjega dokler Ti ni jasna cela stvar. Na svidenje! Kapelski naprednjak.
Dobje pri Planini. Tukajšnji župniku pokorni kramar Gretar je baje dobil velik strah, ker ga je nekdo glavarstvu naznanil, da se pri točenju vina ne ravna preveč po predpisih. Dragi Gretar, le pojdi k župniku Vurkelcu in se spovej svojih grehov — odpuščeno Ti bo vse in dobiš še zlato kolajno... Zdravko.
Stara vas na Bizeljskem. Cerkev sv. Lovrenca ima tukaj jako lep vinograd, v katerem raste izvrstno vino. Župnik in njegovi podrepniki pa hodijo pit to ' cerkveno vino. Cerkev nima na ta način denarja za nepotrebni hlev in le občina naj vse plača! Piv bi še vsak hudič, plačal pa nič!
v Iz Podsrede. V torek 7. tm. je v severnem delu tukajšnje občine in v sosednih Gotjanah in Veteruiku ropotala toča. Ker je padala med dežjem, ni zaznamovati posebne škode. Več škode pa je povzročila huda ploha, ki se je na to vlila. — Naliv je namreč mnogim posestnikom z ravno okopanih vinogradov kar cele plasti zemlje odnesel v ravnino. — Posestniki, obrnite se dokrajnih pomožnih odsekov!
PtujsHi ««raj.
Z dravskega polja. Strastni napadi katoliških (??) listov „Straže" in „Gosp." na naše učiteljstvo so me prisilili, da pogrejem v priljubljenem mi „Narodnem Listu" neke zadeve iz moje okolice. Z dopisom hočem svojim sotrpinom kmetom pokazati, kakšne ljudi mariborski duhovniški listi hvalijo in v nebesa povzdigujejo, kako surovo in tolovajsko pa napadajo učiteljstvo in sicer
največ zaradi tega, ker se jim nočejo brezpogojno vdati in pred njimi v prahu ležati. Da učitelji ne učijo naših otrok krive vere, to vemo prav dobro mi stariši, znano je pa to tudi vročekrvnim in vladeželjnim gospodom v Mariboru. — Toda k stvari. Bil je svoje dni pri Št. Janžu „izboren", „neizmerno delaven" in zato „prezaslužen" kaplan. Zato pa je smel tudi vsakega človeka poštriglati,« kteri ni plesal po njegovi viži. — Ta gospodek je rad obiskoval oboge vdove, pane^vseh, one, le edno samo. Ta je mati štirih sinov. In kaj se je zgodilo ? Gospod kaplan je kar nagloma sfrčal. To pa je blago vdovo tako razžalostilo, da je napodila svoje otroke po svetu, prodala posestvo, na ktero se je z malo doto priženila, ter šla v Maribor. Tam so jo neki že večkrat videli skup z njenim troštarjem. „Neumorno" je deloval ta gospod tudi za bralno društvo. Kot kak lajnar je nadlegoval po gostilnah ljadi s pušico za društvo in ob času zbirce ni bil zadovoljen le z rumeno pšenico, ampak je tirjal tudi kronce za društvo in jih mnogo nabral. A padle so menda v vodo, ker je napravilo društvo pod tako spretnim vodstvom dosti dolga! Pa gospod ni bil „samogolten". „Gospodar" in „Straža", le hvalita ga. Vajine glihe je!
Volitve v rogaški okrajni zastop so razpisane.
Toplice Rogaško Slatino je obiskalo do 31. maja 226 strank z 282 osebami.
Iz Ivanjkovec pri Ormožn. Dne 12. junija t. 1. ob 3. uri popoldne se vrši v gostilni gospe Kralj javno zborovanje tukajšnje kmetijske podružnice, na katerem bode poročal delegat za glavno skupščino c. kr. kmetijske družbe v Gradcu o isti ter predaval o vinarstvu g. deželni vino-rejski pristav Anton Puklavec. K temu zborovanju vabi vse podružnične člane, kakor tudi vse iste, kateri se za to velevažno organizacijo zanimajo, najvljudneje ter pričakuje polnoštevilne udeležbe načelstvo.
Sv. Lovrenc v Slov. Gor. Spoznali smo, da je bilo vse, kar nam je kaplan K. razlagal v bralni sobi, le hujskanje in laž. Zato mu svetujemo: ne lažite drugod tako kot ste pri nas; bedaki smo bili, da smo vam vse verjeli. A zdaj pa pojdemo v drugi tabor — narodne stranke, ker smo vas spoznali. — Več udov kmečke zveze, ki pa ni kmečka.
Sv. Lovrenc v Slov. Gor. Torej so se vendar uresničile besede Vašega dopisnika, da kaplan Koprivšek ne bo dočakal par let tukaj. Moral je iti. Dovolj jeze in razprtije je napravil v poprej mirni naši fari. Zmožnosti za resno narodno delo nima, le za hujskarije. Zato smo srečni, da smo se ga rešili. — Več faranov.
Sv. Lovrenc v Slov. Gor. Ko je prišel kaplan Koprivšek pri odhodu od nas iz cerkve, so šle Marijine device do farovža za njim, jokale in mu poljobovale roko. Tudi njemu je menda srce krvavelo, ko je moral zapuščati svoje ljubljene de
—	pardon ovčice. Naj se potolaži, saj najde drugje
—	še boljše.
Sv. Lovrenc v Slov. Gor. Marijina družba nosi žalno obleko za g. kaplanom. Ali pa ji je morda naložil pokoro? Ej, ej, potolažite se, bo že prišel drugi — mogoče boljši !!?
Nadvojvoda Franc Ferdinad.
To je najnovejša slika bodočega^avstrijskega cesarja, nečaka sedajnega cesarja Franca Jožefa I. Rojen je bil 18. decembra 1863 v Gradcu.
Jožef Garibaldi.
Tudi naši čitatelji so gotovo 'že večkrat slišali in čitali ime italjanskega junaka, takozvanega osvoboditelja Italije. Bojeval se je v mnogih bojih proti Avstriji (osobito 1. 1848), pozneje pa proti raznim drugim sovražnikom doma, ki so hoteli Italijo zasužnjiti. Tako je 11. maja t. 1. minilo 50 let, kar je s svojo „tisočglavo četo" pričel zmagoslavni bojni pohod v Sicilijo ter pozneje proti Napolitanom. Te njegove vojske so bile pravzaprav glavni povod za združitev Italije ; vršile so se v letih 1860. in so ojačile Italijo tako, da se je 1. 1866. še precej uspešno bojevala z Avstrijo. Italjani slave Garibaldija kot svojega največjega narodnega junaka. Pri nas v Avstriji pa pomeni slaviti tega moža toliko kot veleiz-dajstvo, ker je bil Garibaldi ves čas svojega življenja smrtni sovražnik naše države.
jtiarifaorsKi oliraj.
Iz Slov. Bistrice nam poroča narodni Slovenec, da se tam geslo svoji k svojim jako malo upošteva. Ne le, da slovenski ljudje, celo taki, ki se štejejo k zavednim narodnjakom, jako radi zahajajo v nemškonacijonalne trgovine, jih je tudi po nemškonacijonalnih gostilnah vedno dovolj videti. Na željo se lahko postreže z imeni.
Vabilo na veselico, katero priredi podružnica sv. Cirila in Metoda za Gornjo in Spodnjo Polj-skavo v nedeljo, dne 12. rožnika 1.1. v prostorih g. Lampa na Spodnji Poljskavi s sledečim^ vspo-redom: Petje, veseloigra „Edno uro doktor , sre-čolov, prosta zabava in ples. Začetek ob štirih popoldne. Vstopnina 30 vin. za osebo. Za obilno udeležbo se priporoča odbor.
v Iz Maribora. V torek.dne 5. junija 1.1. je priredilo zgodovinsko društvo za Slov. Štajer s sodelovanjem slovenskih narodnih mariborskih društev v Narodnem domu v Mariboru veliko narodno slavnost v spomin stoletnice rojstva pesnika Stanka Vraza. Mnogobrojen obisk iz celega Špodnjega Štajerja — največji seveda iz ormoškega okraja, domovine Stanka Vraza, od koder je prišlo tudi nekaj kmetskega ljudstva, je pokazal, da uživa zgodovinsko društvo velike simpatije med našim občinstvom. Posamezne točke sporeda je proizvajal z vso spretnostjo in preciznostjo čitalnični moški zbor in mariborski salonski orkester. Kot slavnostni govornik je nastopil g. dr. Fran Ilešič iz Ljubljane ter s svojimi v srce segajočimi besedami o življenja, delovanju in pomenu Stanka Vraza ter o celi ilirski dobi v obče vzbudil v hvaležnih poslušalcih nepopisno navdušenje. Za krono cele slavnosti se sme gotovo smatrati gledališka slika iz Vrazove dobe „Slava Stanku Vrazu", obstoječa iz treh delov. Ideja igre je ta, da politično pro-bujenje in osamosvojitev slov. naroda pod Napoleonom rodi nam Slovencem in Hrvatom kulturnega spisatelja Stanka Vraza, čegar delovanje za Jugoslovane zamoremo preceniti še le danes. Želeti bi le bilo, da bi Zgodovinsko društvo, ki je gotovo tudi poklicano skrbeti za okrepitev narodne samozavesti našega ljudstva, priredilo to slavnost že popoldne ia sicer v večjem obsegu bolj za ljudstvo, kar bi bilo razširjanju idej Zgodovinskega društva le dobrodošlo.
Gad je pičli 81etno hčerko Marijo kmeta Zupančiča v Peklu pri Poljčanah, ko je z dveletnim bratom nabirala rože, v nogo. Ko je dekle po občutku pika zagledala kačo, je strahu omedlela. _BratJepa_naglo tekel po očeta, ki je deklici nogo podvezal in nemudoma poklical zdravnika.
SioVcnJcgra^Ht
Točo go imeli v Št.. II ju in okolici pod Velenjem. Škode je precei — zlasti po vinogradih.
Iz Velenja. Klerikalci so skušali dobiti Šaleško posojilnico v svoje roke; to se jim je pa temeljito ponesrečilo. Namesto rajnega drž. posi. g. V. Ježov-nika je izvoljen za ravnatelja gosp. dr. Jakob Pirnat, grajščak v Št. Ilju pri Velenju; za njegovega namestnika g. Ivan Senica, trgovec v Stari vasi pri Velenju in na novo v odbor g. Jurij Rajšter od Pake. Drugi odborniki so še ostali do prihodnjega občnega zbora. S tem je poskus klerikalne stranke dobiti to mlado, a trdno posojilnico v svoje roke, odbit. V kratkem času šestih let je že prestala marsikatero borbo s klerikalci. To opišemo prihodnič.
üjutotncrsHi oHraj.
Iz Ljutomera. (Po volitvah). Povsod se opaža pred različnimi volitvami nekaka živahnost, čujejo se različna mnenja ali pa vlada vsaj majhno zanimanje, samo pri nas so minule volitve v okrajni zastop in odbor, v občinski zastop in v nadzorstvo okrajne posojilnice, ne da bi vzbudile najmanjši šum. — Volilci so oddajali v vse tri korporacije svoje glasovnice popolnoma mrtvo, brez zanimanja, čisto mehanično, kakor storijo to ljudje, kteri so brez lastne volje, kteri le slepo slušajo glas mogočnega, kterim se je vcepila le edina misel, pokoriti se brezpogojno. — Volitve v okrajni zastop je vodila znana volilna tvrdka Weixl, Škamlec in znani krapenski svetnik, kterim je ministriral ponižno naš okrajni načelnik, ki se je pokazal takrat v pravi luči, namreč kot človek brez lastnega samostojnega mišljenja. Pr volitvah v okrajni zastop je značilno to, da se je volilo brez ozira na zmožnosti kandidatov, samo po slepem in strankarskem povelju duhovniške stranke. Značilno pa je za celo katoliško stranko in nje nesebično narodnost tudi sledeče: Moža, ki je bil doslej in je tudi v naprej član okr. zastopa in odbora, se je naprosilo, da reklamira iz volilne liste par Nemcev. Glasni možakar pa se je odrezal: „Tega ne storim, nemci bi mi zamerili". Komično je bilo, ko so pregledovali generali po končanih volitvah v veleposest vrsto svojih izvoljenih ovčic in so se začele volitve kmečkih občin. — Prepričali so se namreč, da so izvoljeni sicer sami pristni backi, a da ni med njimi (veleposest voli povsod cvet inteligentnih mož :) niti jednega, ki bi bil količkaj zmožen voditi kot strokovnjak posle v okrajnem zastopu.— Spoznali so č. gg. generali pri tem pregledovanju, da so izvoljeni sicer sami dobri „katoliški" možje, a da so njih glave brez vsebine. — Da ne bi klerikalni voz v blatn obtičal, ugrizniti so morali klerikalci hočeš, nočeš, moraš, v sila kislo ja-beljko, morali so dovoliti, da izvolijo kmečke občine tistega od njih tolikokrat prekletega in tako strastno sovražnega Mišja, ki že leta in leta uspešno deluje v okrajnem zastopu in ima to v mezincu, kar bi se še le zvezarji z velikim trudom morali učiti. — G. Mišja, ki 'ni niti pristaš narodne stranke, niti razkričani „brezverski liberalec", marveč miren politik starejše Plojeve struje, ima za klerikalce to edino strašno napako, da si drzne v sedanjih razmerah, brez ozira, če prija to č. gg. Weixl in Škamlec, iti svojo ravno pot, misliti samostojno in uporabljati svoje izkušnje in zmožnosti po lastnem prepričanju, — in to je vzrok strastnega nasprotstva. Klerikalci so s tem pripoznali sami za njihovo stranko tako skrajno poniževalno in sramotno dejstvo, da niso mogli najti med svojimi ljudmi moža, ki bi po svojih zmožnostih količkaj lahko nadomestoval g. Mišja, in so vsled tega morali voliti moža, kterega iz dna duše strupeno sovražijo. — Tega moža pa so še morali povrh tega odlikovati celo s tem, da so ga izvolili okrajnim podnačelnikom in okrajnim odbornikom. —
Tako se godi, če se č. gg. ne zavedajo, da okrajni zastop ni društvo za prirejanje predpust-nih burk, marveč zbornica, kjer se rešujejo živ-ljenski interesi celega okraja in kterih rešitev že ljudstvo nestrpno pričakuje! — Pred durmi je gradnja železniške proge Ljntomer-Ormož, regulacija Ščavnice je neodložljiva, kmetijska šola je potrebna kakor sol, ceste so v tako slabem stanju kot nikjer, a o šolstvu sploh ni govoriti. — Kratko in malo, na vseh koncih in krajih čaka okrajni zastop polno dela, če hoče, da se povzdigne gmotno in kulturno stanje celega okraja. — Kako pa moremo mi kmetovalci, živinorejci, vinogradniki in obrtniki ljutomerskega okraja pričakovati rešitev svojih najnujnejših želj in potrebščin od zastopnikov okraja, ki nimajo za to zmožnosti, ki so voljeni samo na povelje iz farovža, voljeni toraj samo na povelje ljudij, kterim je blagor okraja deveta briga, a politična strast in strankarsko sovražtvo prva in edina božja zapoved.
In taki ljudje hočejo in bodo vodili in reprezen-tirali skozi cela tri leta v gospodarskem in kulturnem ozirn celi naš okiaj?!---Tužno
postane človeku ob tej misli. — Zapomnite si č. gospodje, da se je ljudstvo že naveličalo Vaših praznih sladkih obljub, da se je še naveličalo Vašega bratomornega hujskanja, in da čaka ljudstvo dela in uspehov Vašega delovanja in izpolnitve Vaših obljub — ter da Vas bode klicalo to ljudstvo, ki Vam je bilo že pred kratkim slepo udano, kmalu, kmalu neizprosno in neusmiljeno na odgovor. — Volitve v občinski zastop so se vršile v znamenju takozvane sloge. Ker narodna stranka ni marala prevzeti nobenega mandata in ker je bilo od voditeljev klerikalne stranke že tako napeljano, da je določil kandidate zbor volilcev brez ozira na nasvete volilnega odbora, izvoljeni so bili sami možje, ki so v prvi vrsti po volji kaplanu Škamlecu.
Zato pa smo dobili plačilo pri volitvah v nadzorstvo okrajne posojilnice. — Za nesebično požrtvovalnost pri občinskih volitvah, in da vsaj nekoliko pozabimo mržnje in večletne strupene napade po časopisju, smo bili prepričani, da bo vsaj tukaj kler. stranka politično tako kulantna in hvaležna ter bo vzela z ozirom na politično situacijo po zadnjih občinskih volitvah v Ljutomeru v svojo kandidatno listo za volitev nadzorstva vsaj kakega posameznega zmožnega in delavnega pristaša narodne stranke. — Zmago so imeli itak zasigurano. Pa zamanj! — Dobri smo tem gospodom pač, ko je treba iti v žerjavico po kostanj, a da bi imeli mi za to kako priznanje, tega pa bogvaruj. — Tega že ne dopušča našim klerikalcem njih požrešnost, brezna-čajnost in fanatična politična nestrpnost.
Ce pregledamo toraj izid različnih volitev, posebno onih v okrajni zastop, pridemo do zaključka da so voljeni po večini sami slepi pristaši duhovniške komande. — Žal so med njimi tudi nekateri; ki so se bahali svoj čas z naprednjaštvom in kateri so vsled častihlepnosti in dobičkaželjnosti vrgli v blato svojo politično značajnost.
Take so razmere na našem lepem murskem polju! Tužnim srcem gledamo v bodočnost trdno prepričani, da ho šlo vse in povsod po starem kopitu, namreč rakovo pot in nemčurju v roke, — in to samo, da se zadovolji krščansko katoliške težnje nekaterih posameznikov, ki nimajo ne srca ne smisla za napredek in blagor okraja.
Med tem ko se dvigajo drugi okraji in korakajo z duhom časa in napredka, obtičal bode naš okraj tudi v naprej v blatu Weixel-Škamlečeve klerikalne fanatične zagrizenosti in zaslepljenosti.
v Malanedelja. Malonedeljski „Svojmir" nam je v 22. štev. „Slov. Gosp." jako imponiral s svojim duhovitim dopisom. Tndi širše občinstvo gotovo zanimajo taki dopisi, najboljše bi pa bilo, če bi naš dični državni poslanec g. Roškar to reč v državnem zboru razjasnil, da bi se po celi Avstriji seznalo, da so se pri nas fantje klofutali. Jako bi nam „Svojmir" ustregel, ako bi hotel v kateri prihodnjih številk opisati zanimivo dogodbo, kako je neki bik iz purge neko deklo po „purgi" naganjal, da mu je siroče komaj ntekla. Poznajoči izvrsten talent „Svojmira" in njegovo spretno pero, upamo, da nas v najkrajšem času s to zgodbo razveseli.
Birmovanje v ljutomerski dekanQl bo po sledečem redu: 30. julija pri Sv. Križu, 31. julija v Ljutomeru, 1. avg. pri Mali Nedelji, 2. avg. pri Sv. Juriju ob Ščavnici, 3. avg. pri Kapeli in 4. avg. v Zgornji Radgoni.
Iz Ljutomera. V Veržeju pri Ljutomeru je utonil dne 30. maja 8 letni fantek Jože Kupljen. S tovarišem sta se šla kopat v Muro in pri tem je zašel dečko v globočino, od koder si ni mogel več ven pomagati. Mali tovariš je bežal in kričal na pomoč, katera je prišla prepozno. Neki Pečič iz Ver žeja, ki je bil blizu, pa ni hotel iti v vodo, češ, da je obut. Sprevod se je vršil 1. junija pop. Otroci pòd vodstvom g. naduči-telja Spragerja in gdč. učiteljice so zapeli malemu utopljencu ganljivo slovo, ki je dirnilo v srce vse navzoče. Žalujoča rodbina Kupljen se jim za to in pa g. župniku za lep nagovor prisrčno zahvaljuje.
Zadnji dopisi.
Zborovanje kmetijske podružnice v Št. Jurju ob juž. žel. se vrši v nedeljo, due 12. junija ob 8. uri zjutraj v prostorih nove ljudske šole po si dečem redn: 1. Poačno kmetijsko predavanje, govori gospod ravnatelj BHIe. 2. Gospodarski pogovori. 3. Vpisovanje novih udov. 4. Sprejem naročil na gnojila in semena. 5. Slučajnosti. 6. Pohod kmetijske šole v Bezovjn, kjer se nodo razkazovali nekteri novejši stroji, hlevi in gnojišče.
v Iz Gomilskega. Veliko vrtno veselico na Gomilskem priredi dne It», junija tukajšnje „Bralno društvo". Uprizorila se bo tudi na novem gleda liškem odrn narodna igra v petih dejanjih „Tihotapec". Sosedna društva se prosijo, da ta dan opu-
ste svoje prireditve in v obilnem številu posetijo Gomilsko. Geslo bodi: dne 19. junija vsi v Go-milsko.
Od Sv. Bolfenka pri Središču.
Kakor smo že poročali, se je vršil pogreb obče-spoštovanč, blage žene Helene Puklavec, posest-nice na Vitanu na binkoštno nedeljo popoldan. Čas pogreba je določil v dogovoru s sorodniki g. župnik Zadravec sam. Ker pa se je vršila ta dan v Središču cerkvena slavnost in se ob takih prilikah v farovžih dobro in veliko je in pije, je pozabil naš, za blagor svojih ovčic tako vnet, dušni pastir na svoje dolžnosti in je prišel s pojedine na pogreb za cele dve uri prepozno.
Ob določenem času se je zbrala ob krsti pokojnice ogromna množina ljudi, da bi jo spremljali na zadnji poti. Ljudstvo je čakalo in čakalo, ogorčenje in razburjenje je postajalo vedno večje, slišale so se povprek za župnika nič manj kakor laskaye opazke in bolj oddaljeni znanci so bili primorani oditi pred pogrebom. Žalujoče ostale, sorodnike in vse navzoče, katerih je bilo nad 500, je ta župnikova netaktnost užalila v dno duše. Ravno so hoteli pogrebci vzdigniti krsto, da bi ponesli drago pokojnico brez župnikovega spremstva k večnemu počitku, ko se je ta uzorni duhovnik vendar pripeljal od polne mize. Nastopila je že noč, ko smo zapustili pokopališče.
Ta nečnvena breztaktnost, da se ostreje ne izrazimo, je to odlično rodbino in vso sorodstvo, kakor tudi vse župljane tako razžalila, da je župnik s tem brezobzirnim postopanjem zgubil v domači in v vseh sosednih župnijah zadnjega prijatelja. Milostljivega g. knezoškofa si dovoljujemo prav ponižno vprašati, jeli odobrava tako brezobzirno postopanje tega župnika napram svojim župljanom ? Prosimo ga, naj vendar enkrat župnika korenito pouči, da se bo v prihodnje zavedal svoje dobro plačane dolžnosti. — Več župljanov.
Smrt pijančka. V Zagaju pri Št. Petru pod Sv. gorami so našli dne 1. junija zjutraj Uršič Josipa, znanega pijančka v potoku Trebčici mrtvega. K sosedu je šel na takozvano „furngo", kjer je rujno vince iz škafa srkal; domov grede je padel v majhni potoček ter utonil.
SloVcnci V tujini.
Slov. podp. In izobr. društvo „Domovina" v Gradcu ima svoje prostore Stigergasse 2./I.
Slovensko delavstvo na nemškem Štajerskem. V zadnjem času piše se prav mnogo v časopisju o slovenskem delavstvo na nemškem Štajerskem. Tukaj se oglasi naroden delavec, drameč in vzpodbujajoč svoje rojake k narodni zavednosti, tam spet narodno dekle, ki poživlja svoje rojakinje k ljubezni do milega nam jezika. In kako to ?, vprašal se bode mogoče marsikateri. — Ali nismo spali dovolj časa? Desetletja in desetletja so že minula in marsikateri slovenski delavec, ki je prišel sem v tujino, pozabil je prehitro na svojo domovino, da, postal je njen najhujši sovražnik. A danes, ko veje že na Slovenskem narodni duh, posebno na Spod. Štajerskem, kjer Z. S. N. M. tako vztrajno organizira našo mladino, prihajajo tndi semkaj v tujino krepkejše moči, prihaja narodno zavedno delavstvo. Narodna zavednost se krepi, slov. delavstvo na nemškem Štajerskem vstaja in mogoče že v kratkem za-svita nam dan, ko bode stopila na plan Narodna-delavska organizacija, dan vstajenja.
Da pa zamoremo to doseči, spoznati se moramo najpoprej sami med seboj, združiti moramo naše moči. Zategadelj poživljamo vso slov. delavstvo na nemškem Štajerju, pozivamo vse narodno čuteče Slovence in Slovenke, da nemudoma javijo svoje naslove na društvo „Domovina". Rojake v domovini pa prosimo, da nas tudi oni podpirajo v tem delu, ter pošiljajo naslove od svojih v tujini bivajočih znancev.
v Slov. podp. ln Izobr. društvo „Domovina" v Gradcu priredi v nedeljo, dne 12. rožnika veliko vrtno veselico na vrtu g. Glaczer. Klosterwiesgasse št. 5. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor.
' Vestni* „Zfczt slotfensH« napredne mladine".
Sv. Bolfenk pri Središču. Prisiljeni smo odgovarjati št. 20. v »SI. Gosp.«, ki piše, da njihova »mla-deniška zveza šteje 51 deklet, a »nazadnjaška« pa samo 15. Res, mala četa nas je, ampak z dušom in telom napredna. Tudi to moramo pripoznavati, da šteje njihova zveza 51 deklet in sicer nekaj izključenih od naše »Zveze« , nekaj tudi tistih, ki še sploh ne znajo misliti, kaj Je ta ali ona zveza. Naj še sam povem, kaka jim prede s fanti. Nedolgo temu so si izvolili pododbor; ali kaj ko nesreča nakdar ne praznuje. V kratkem po volitvah so jim odvedli orožniki v zapor nekega trgovskega frakarja, ker Je hotel o-skruniti 4 letno deklico. Dotični je bil tudi voljen in sicer za tajnikovega namestnika. Bati se Je res, da tudi drugi ne pridete na vrsto, ali pa še celo naša dva »eksfanta«.	Napredna mladina.
Üazne noVosti.
Zakopani zakladi. Na posestvu Franca Molnar-ja, na takozvani Aba-pusti pri Balkanyju na Oger-skem, so zosledili na več mestih zakopan denar iz rimskih časov. Izkopavanja se nadaljujejo in sicer baje z velikim uspehom.
Nevihta na Tirolskem. Zadnji vihar in dež je napravil tudi na Tirolskem ogromno škodo. V Telfsu je na primer razkrilo šolsko poslopje, pri Schöneresu je razdrlo železnico in večkje je ceste tako razdrapalo, da je obstal promet.
Genialen slepar. V Budimpešti se je ustrelil odvetniški kandidat Zoltan Sadorsky, ker je bil obtožen, da je ponaredil 34 menic in z njimi ogoljufal razne ljudi za 30.000 kron. Z denarjem je poravnal dolgove, ki jih je napravil pri sta-riših svoje neveste na račun njene dote.
Solna kislina v mašnem vinu. V Miinchenu je bil obsojen 14 letni Jožef Berchtold in 15 letni Ksaver Herrmann, ki sta oba gojenca poboljševalnega zavoda, prvi na 7 let in drugi na 3 leta težke ječe, ker sta namešala zavodovemu duhovniku solne kisline v mašno vino. Na srečo je duhovnik še stmp pravi čas okusil in ni izpil vina.
6000 litrov mleka v morje. V Rovinju v Istri je komisija za preiskovanje živil iz Gradca preiskovala te dni mleko. 6000 litrov se ga je konfisciralo in zlilo v morje, ker je bilo pomešano z vodo in gnojnico. Kaj pa sodnija pravi?
Na goriškem Krasu se je polovilo in pokončalo lani 109.000 litrov kobilic (t. j. 11 vagonov ali krog 45 miljonov kobilic). Stroškov je bilo za to 28.000 K. Letos se s strani deželnega odbora ni uvedla nobena akcija.
Hud udarec je doletela g. Lahovnika v Pre-valjah. V enem mesen mu je pograbila smrt kar štiri otročiče.
11.000 trt so porezali zlikovci kmetu Mat-Raduloviču v Žbandaju pri Poreču. Zločincev še niso dobili. Kriminaliteta v Istri silno narašča.
Ogeni. V Zg. Veličini bi. Sv. Lenarta v Sloven. Gor. je minuli pondeljek zjutraj zgorelo gospodarsko poslopje zakonskih Vantur. Hišo in živino so rešili — V Popovcih je zgorela pos. Vindišu hiša in gosp. poslopje. Vžgale so se saje v lesenem dimniku in od tam se je ogenj razširil na streho.
Listnica uredništva.
' Št. Jurij ob j. žel.: „Častitljivi" Žgankovki, ki je na Telovo igrala devico in menda pozabila, da je kaplana Ferdinanda Žganka porodila kot nezakonskega sina, bi gotovo preveč časti izkazali, oziroma bi si ona znala preveč domišljati, ko bi Vaš dopis priobčili. Zato oprostite, rajši kaj — bolj resnega! Saj vidite, da nam zdaj volilni boj jemlje silno dosti prostora. Zdravo! — Vojnik: Porabimb ob priliki, ko bo manj drugega gradiva! — P. S. Pula: Pride prihodnjič! Zdravo! — Planina - Loka: Istotako. Iskren pozdrav! — Podgrad - Št. Jnr ob j. žet.: Ne gre danes, ker je preveč drugega gradiva! Pa pride gototo! — Mozirje: „Smrdokavka" tudi ni šla več danes. Prihodnjič še ni prepozno!
01 ar oči si
kuharsko knjigo, da se ne le naučiš Pekatete pravilno kuhati, temveč da tudi izveš na koliko različnih načinov se dajo pripravljati. Pošlje ti jo Prva kranjska tovarna testenin v II. Bistrici. 155 42-2
Tlaprodaj je
lep Vinograd v Zabukovci pri Grižah s sadonosnikom, zidano hišo, hlevom in kozolcem ; zraven je lepa hosta in viničarska hiša. Več se izve v gostilni Baznič v Žalcu.
154 1
Spretnega sedlarja
sprejme v svojo hišo ,Posojilnica v Vojniku
pri Celju'. V hiši se je izvrševala že dolgo let sedlarska obrt. isi 2-1
T^A'JAl* gostilničarji, me-JL UZiU-l sarji in trgovci!
V malem mestu na Goriškem se radi oddaljenosti proda nadstropna .hiša z gostilničarsko koncesijo. Sposobna je tndi za mesarijo in trgovino. K hiši spada tndi nekaj zemljišča. 355 t Več pove Alojz Majcen, nadučitelj prt Sv. Daliu, p. Lucane, via Ehreuhausen, Štajersko*
Izurjena
kuharica
vešča nemškega in slovenskega jezika se sprejme v stalno službo s 1. julijem v Dubrovniku, Dalmacija. — Vpraša se v Vrtni ulici št. 10.
359 2-1
Darujte za Nar. sMad !
Lepa hiša
v trgu, pripravna za vsako obrt, v prometnem kraju blizu tovarne in cerkve se proda pod ugodnimi pogoji. — Natančna pojasnila daje Antonija Pernat vulgo Pihler na Muti pri Marnbergu (Štajersko). 150 3-2
Najboljše se dobi le pri nas!
Zelo ugoden natnp 145153 40 metrov ostankov.
Ceflr. voile, flanele in drtigo pralno blago, zelo lepo, sortirano. v dolgosti 1—8 m razpošilja po poštnem povzetju za 18 kron franko dobroznana razpošiljalnica
V. J. Havliček a bratr v Podebradech (Češko.)
Od ostankov se vzoici ne razpošiljajo. — Vzorce modnega blaga in manufakture z nizkimi cenami razpošiljamo franko.
Pazite na Vaš želodec
predno ni prepozno in podpirajte njegovo funkcijo kot čistilnega in prebavnega organa.
DomaČe sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinkuj očih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernostL napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzani za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.
Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. — GLAVNA ZALOGA: lekarna B, Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orla", Praga, Mala strana 203. vogel Nerudove ulice. IV" Pošilja se vsak dan 1 cela steklenica K2 —, pol steklenice KI.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 150. se pošlje mala steklenica, za K 2'80 se pošlje velika steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za K 8"— štiri velike, za K 22'— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-
Zaloga v lekarnah Avstro-ogrske.
Zakonska z odraslimi otroci iščeta stalno službo
oskrbnika
na deželi ali v mestu v kaki večji graščini ali veleposestvu. — Žena zna tudi nekoliko nemški govoriti. — Ponudbe na upravništvo tega lista.
155 1
Wovyivi^fiivu^r''^'iVu*!' ""ri"!* — *........ ^«f
Gostilna
z večjem prometom blizu rudokopa na Spodnjem Štajerskem se da takoj na račun pametni, dobro izobraženi, ne premladi osebi. — Tudi oženjenemu brez malih otrok, ako je žena dobra kuharica. — Ravno tam se da mala trgovina V najem. — Naslov se izve pri upravništvu tega lista. 153 3-1
Listnica upravništva.
„Rogatec". Naročnina plačana do 30. jun. 1.1.
LoterijsKe številke.
Line, dne 4. aprila 1910: Trst, ,, „ ,, m
83, 71, 5, 14, 41. 27, 6, 4, 50, 47.

Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1	kg sivega, dobrega, puljenega
2	K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-
inega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K. najfinejši drsni puh 12 K. — Kdor vzame '5 kg, dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, moorega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavni-koma. vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 26 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K. 14, K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 59 25-19
S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko.


& Sili, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
Priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev @
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji „Adler". § Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.


I
i^ZBBH585S0B3888g^
J_L
giiiBi:
11
WÄ
rm
vm
WÀ
is* WÄ
297 —12
Šubieeva slika
Franceta Prešerna
i ter Groharjev
\ Primož Trubar
v okvirju aU brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetili i}\ modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki - mi zahtevo franko -
IT

IX
Pluge, brane,
urufrjvmjv-u-unj-ri-.—nre^vrt- •i—ruVu^i1* * - TiVn^i* * *	-	^ *'"**" ^ * '*'
peronospora - brizgalnice in vse poljedelske stroje, žične mreže in umetna gnojila priporoča po
najnižjih cenah

•v
trgovino z železnino „Merkur", P. Majdič, Celje,
Poštne hran. račnn st. 54.366. Najboljša prilika za sigurno sledenje je plodonosno nalaganje gotovine --Telefon st. 48. --■ = pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
,LASTNI DONI'
S®

Pisarna je v Celjuij
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praz» nikov od 8.—12« ure © © © dopoldne. © © ©
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči raSun aVi na hranilne (vložite) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot'gotov denar, ne da bi se obrestovani« prenehalo, Rentni davek -plačuje zadruga in; ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celili 5 K,:odj naifi#CTih:ii9P:-^uT7'.JPo»ojlla..daje. prpti •• 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavi jen ju vrednotic,:	n*enice- ali', dolžtia pisma. — Odplačuje se na račun
©©©©© glavnice in,^r/esti,,-V; mepiežpili ali v posebßjsdogovorjenih četrt«-"-oziroma polletnih obrekih ©©©©©
je zemljišče, tričetrt ure od Maribora, v kat. občini Vodole, občina Karčevina, v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hos'te, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša i gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudbe na Josipa Sernec, posest, sina, Gradiška p. Pesnica. ii6
Širite „Narodni List!"
jo ceneje
oddamo od danes naprej vsakovrstne gramofone, eufone in plošče;"zahtevajte cenike. —^Istotam se dobi najboljši po-množevalni aparat ,levograf( za 20% znižano ceno kakor doslej. Slavna društva se opozarjajo po-ugodnost. — Zinauer & Co.,
sebno na to
Sv. Jakob v Slov. Gor. ios i


Kdor je osivel, izgleda star.
Izvrstna zajamčeno neškodljiva sredstva za barvanje las so :
1. VitkoT „Vedno mlad" piavo, rjavo, In črno barvilo. Pobarva takoj in trajno. Ena škatlja štiri krone.
2. Titkov „Nucin", stekleničica en« krono.
Ta sredstva za barvanje las so se jako dobro izkazala t tisoč slučajih. Edino pristna iz kem. laboratorija
Fr. Yitek & Co., Praga II
Zahtevajte samo Vitkove preparate, vse druge zavrnite!
te, J
Lekarnarja A.Thierryja balzam
(obi. varovano.)
Edino pristen z nuno Kot varstveno znamko.
Največjega učinka proti želodčnemu krčn, napenjanja, zaslezenju, motenju '4f prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti. Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika špecijalna
steklenica K 5'—.
Lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo
zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škat-ljici K 3'60. Naslov: Lekarna pri angelu varhu
A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu.
Dobiva se v skoro vseh lekarnah.
315 18-4

Rafael Salmič
trgovina z urami in zlsinino v „Narodnem domu'* v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ■ j ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.

Darujte dr. sv. Cirila in Metoda!
ni:
ni=
Nagrobne
vence
m
t raznih;; velikostih in cenah s trakovi;;,in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
.«v»*»-"»	—«■ • ■ •
efiaarjm«'' v - —1 -*t:arK«j«ixi
v Celju.

Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina, Celje. ■i
J
a;;
Vinko Kukovec
•
stavbeni podjetnik in tesarski mojster^ lastnik parne žage na Lavi pri Cel j p ===== prevzame vsakovrstna	= « ^
stavbena
zlasti tesarska dela.