Stran 12. Obrtnija. Štedljivost in dobrotljivost ^Štedljivost je sebičnost, in štedljivi gospodarji nimajo srca za ljudsko revščino in bedo", trdijo nekateri in imenujejo pridigovanje štedljivosti škodljiv in nečlo veški n8uk. Ta prepogosti in nepremišljeni ugovor vzpodbuja nas, da na kratkoma razjasnimo, ali je razumna štedljivost, kakor se tu trdi, res nasprotnica one pre-vzvišene zapovedi: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!" in torej sovražnica dobrotljivost!. Naravnost moramo priznati, da smo odločni nasprotniki nepremišljene dobrotljivosti, ki nikdar ne doseže tistega namena, katerega ima prava dobrotljivost. Brez premisleka deliti denar med uboge prosilce je največja nespamet. Premnog obdarovanec daru ne uporabi v svoj prid, ampak na čim lažji način si ga je pridobil, tembolj se navaja lenobe in zapravljanja. Časopisi so prinesli kot dokaz te resnice zanimivo novico iz Pariza. Dobrotljivi ruski car podaril je namreč ob svojem odhodu iz Pariza več tisoč zlatih rubljev (rubelj je 3 krone 60 vinarjev našega denarja) da se razdele med največje reveže pariške. Toda kako so reveži uporabili ta velikodušni dar? Izkazalo se je ob pobiranju teh zlatih rubljev, da so jih nad Stran 13 tri četrtine našli v mestnih — žganjarijah, kjer so jih obdarovanci zapili. Razumna štedljivost, katero mnogi po pravici imenujejo modrost življenja, mora se odločno upreti takemu brezplodnemu načinu dobrotljivosti nasproti bližnjiku. Pripomoči revežu k rednemu zaslužku in pokazati mu sredstvo, in šele tam, kjer samopomoč ne doseže pravega uspeha, pomagati z denarjem in sicer na kar najkoristnejši način, to je načelo dobrotljivosti, katerega naj bi se zvesto držali vsi štedljivi gospodarji! Izkušnja uči, da oni, ki s 5 čez mero radodarni in nepremišljeno dobrotljivi, ne le, da s svojo dobrotljivostjo nikomur v resnici ne koristijo, ampak da uničujejo svoje in cesto svojih bližnjikov blagostanje. Pripoveduje se o nekem slovitem pisatelju, ki je umrl v velikih dolgovih, kako si je mnogokrat izposodil — seveda za vedno — pri prijatelju cekin, da bi si oskibel živeža in drugih potrebščin, da je pa brez obotavljanja ta cekin cesto brez premisleka podaril kar prvemu beraču, ki ga je ob vratih prosil miloščine. Nahajajo se ljudje, ki tiče sami v velikih denarnih zadregah, ki pa so tako nespametno dobrotiji-vega srca, da niti najdvomljivejšim prošnjikom ne morejo odkloniti prošnje za denarno posojilo ali za poroštvo pri njih dolgovih. Ti vzgledi nam prav jasno kažejo, kako smešna je dobrotljivost lahkomiselnega zapravljivca, in kako resnične so besede moža, ki pravi: B Štedljivost je krepost, brez katere si ni mogoče misliti niti pravičnosti proti sebi in drugim, niti uspešne dobrotljivosti proti bližnjiku". Nasprotno pa, kjer koli povprašate: „Kdo je ustanovitelj te ali druge sirotišnice ali bolnišnice8, ki so rešile pomanjkanja stotin zapuščenih sirot in onemoglih trpinov, navadno izveste, da so jih kot pomnik svojega blagega srca postavili ne ljudje, ki so se udajali razkošnemu življenju, ampak taki, ki so leta in leta modro štedili s svojim premoženjem, da ga slednjič posvete temu vzvišenemu namenu. Ako preiskujete doneske za ljudske knjižnice in druge velikodušne naprave v svrho izobrazbe revnih ukaželjnih ljudij, so največ pripomogli s svojimi sredstvi ne oni, katerih mošnja je pristopna vsem potepuhom in vsem postopačem, ampak previdno štedljivi gospodarji. Tudi zgodovina slovenskega narodnega razvoja lahko ponosno priča o velikodušnih činih mnogih skrbnih gospodarjev, ki so štedili s svojimi sredstvi z blagim namenom, da bi še mnogo let potem, ko bodo že v grobu počivali, koristili svojemu narodu. Koliko slovenskih mladeničev, ki so kot ubogi dečki zapustili revni dom svojih kmetskih starišev, izšolalo se je in se še bode za učene stanove po srednjih in visokih šolah s pomočjo ustanov blagih dobrotnikov: Cvetka, Kostanjev ca, Bapoca, Knaflja, Gori upa in mnogo drugih! Ta imena, ki so z zlatimi črkami zapisana v srcih mnogih vrednih sinov majke Slovenije, so najglasneje govoreči dokazi, da štedljivost ni umazana sebičnost, kakor trde njeni nasprotniki, ampak da .so baš štedljivi ljudje v resnici največji dobrotniki človeške družbe in največji dobrotniki svojega naroda. Vekoslav Kukovec.