X*JIZWICA | JfL'V*XIU I * CfUU I glasilo marati r Wnn CELJE GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE LETO XXVIII - ŠT. 6-7 - 9. JULIJ 1986 Ob pričetku izgradnje objekta »A« v novem celjskem mestnem središču »Srce« sta glavni direktor Ingrada Janko Golob In predstavnik zavarovalne skupnosti Triglav Cveto Knez podpisala listino, ki jo Je pred vgraditvijo prebral Inž. Henrik Čmak v prisotnosti predstavnikov naročnika, Izvajalca In nadzornega organa na dan betoniranja temeljne plošče, 29. maja 1986. Foto Vili Šuster 20. julij-praznik občine Celje V spomin na ustanovitev prve partizanske enote na celjskem območju, Prve celjske čete, 20. julija 1941. leta, praznujejo delovni ljudje in občani celjske občine ta dan kot svoj praznik. Četudi je Prva celjska četa delovala le od 20. julija do 27. avgusta, torej le mesec in sedem dni, je zanetila iskro upora na tem območju, ki se je hitro razplamtela v vseljudski odpor. V počastitev praznika bodo v občini številne prireditve in proslave. Osrednje bodo na dan pred praznikom, 19. julija. Tako bo dopoldne najprej slavnostna seja celjske občinske skupščine, na kateri bodo podelili pet Slandrovih nagrad in podpisali listino o pobratenju z občino Sombor. Množično zborovanje v počastitev praznika celjske občine bo 19. julija ob 17. uri na avtopoligonu na Ljubečni. Sicer pa bo ta dan slavnostno tudi na Dobrni, kjer bodo odprli obnovljeni hotel Zagreb ter prav tako obnovljeno gostišče Triglav. Mimo tega bodo predstavili monografijo zdraviliškega kraja. V programu prireditev na čast občinskega praznika je tudi otvoritev tunelske peči v opekarni Ljubečna. V dnevih pred praznikom pa bo še več kulturnih in športnih prireditev, tako razstava del akademskega slikarja Avgusta Lavrenčiča, nastop folklorne skupine iz Madžarske, tekmovanja v tenisu, plavanju, streljanju, šahu, kolesarstvu itd. Sem sodi tudi tradicionalni Skokov atletski memorial, konjeniški turnir v preskakovanju ovir in še in še. Popravek V številki 4—5 Glasila z dne 26. maja 1986 je bilo v prispevku »Za uspešno delo« na prvi strani navedeno, da prvo nagrado GIP »Ingrad« prejme 17 delavcev iz TOZD Mehanizacija za izjemne dosežke pri gradnji visečega mostu v Levcu. Med temi delavci je bil zapisan tudi Stanko šega. Kasneje se je ugotovilo, da je on sodeloval le na začetku del, prožneje pa ne. Zato del nagrade ne pripada njemu, temveč Esadu Kojiču iz TOZD Mehanizacije, kateremu je bila tudi dodeljena. Štefka Krušič KRŠITVE DRUŽBENIH USMERITEV PRI RAZPOREJANJU DOHODKA IN OD Bitka za večji dohodek Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1986 (U-radni list SRS, št. 43/85 in 6/86; odslej resolucija) v IV. poglavju med drugim določa razvojne možnosti glede na doseženo stopnjo razvoja in materialne možnosti pri u-stvarjanju dohodka ter usmeritve za njegovo razporejanje. Navajamo glavne opredelitve v resoluciji za leto 1986 na področju delitve osebnih dohodkov in sklada skupne porabe. Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v temeljnih organizacijah združenega dela se smejo v glo-balu povečati skladno s povečanjem doseženega dohodka in skladno z drugimi kakovostnimi dosežki; čisti realni osebni dohodki na zaposlenega delavca se smejo povečati samo tam, kjer sta povečanje in storilnost in izboljšanje gospodarjenja nadpovprečna. Na ravni delovne organizacije smo upoštevali to u-smeritev, saj stopnja rasti dohodka v obdobju januar— marec 1986 za 90 indeksnih točk presega rast bruto o- sebnih dohodkov in sklada skupne porabe. Tudi iz primerjave kazalnikov uspešnosti, predpisanih z Odredbo o evidenci kazalcev iz planskih aktov OZD (Uradni list SRS, št. 3/86) je razvidno, da je skupni kazalnik uspešnosti na ravni delovne organizacije večji od 1,00, kar pomeni, da je DO GIP Ingrad glede na okoliščine in glede na predpisano indeksiranje kazalnikov v primerjavi s podskupino dejavnosti in v primerjavi z enakim obdobjem v predhodnem letu sorazmerno uspešno poslovala. Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva o gibanju osebnih dohodkov in sklada skupne porabe v primerjavi z rastjo dohodka, posredovanim izvršnim svetom občin, so bile ugotovljene kršitve družbenih u-smeritev skorajda v vseh panogah gospodarstva v Sloveniji, razen v vodnem gospodarstvu, gradbeništvu, kmetijstvu in ribištvu. Z namenom, da se poenoti aktivnost na tem področju, je stekla v Sloveniji enotna akcija, katero so usmerjali izvršni sveti občin. Odločili so se za enoten program, po katerem naj temeljne organizacije, ki so po poslovnih rezultatih iz prvega periodičnega obračuna evidentirane kot »prekoračitelji« osebnih dohodkov in sklada skupne porabe, do 30. 9. 1986 v celoti uskladijo gibanje osebnih dohodkov z doseženimi rezultati poslovanja. Pri analiziranju odstopanj od sprejetih družbenih u-smeritev v Sloveniji, je bilo ugotovljeno, da so odločilni vzroki za nastali položaj v naslednjem; 1. Visoka inflacija in znotraj nje visoka rast cen življenjskih potrebščin. 2. Dosledno izvajanje sprejete politike na področju delitve osebnih dohodkov v preteklih letih v Sloveniji, ki je kljub boljšim rezultatom dela in višjim življenjskim stroškom skorajda izravnalo poprečne osebne dohodke v Sloveniji glede na poprečje v Jugoslaviji. 3. Padanje realnih osebnih dohodkov v preteklih letih se je nekako zaustavilo v letu 1985, vendar v gradbeništvu še vedno osebni dohodki zaostajajo za poprečjem gospodarstva v Sloveniji, kar pojasnjuje prej napisano ugotovitev, da gradbeništvo kot panoga ni preseglo globalnih resolucijskih u-smeritev. Iz sestava DO GIP Ingrad so med prekoračitelje o-sebnih dohodkov po globalnih usmeritvah resolucije zavedene naslednje TOZD; GO Žalec, GO Ljubljana, Lesni obrati Gomilsko, Mehanizacija in DSSS. Navedene temeljne organizacije se sicer smatrajo kot »prekoračitelji«, vendar je na ravni delovne organizacije dosežena usklajenost v pogledu osebnih dohodkov in sklada skupne porabe. To usklajenost dovoljujejo interni splošni akti in branžni sporazum. Prekoračitev osebnih dohodkov, oziroma nedoseganje dohodka, opravičujemo v gradbeništvu s sezonskim značajem dela v panogi in s še vedno nizkimi poprečnimi osebnimi dohodki v primerjavi z ostalimi panogami gospodarstva. Računamo, da bo ravnovesje na področju delitve dohodka, osebnih dohodkov in sklada skupne porabe ponovno vzpostavljeno v naših temeljnih orga- (Nadaljevanje na 2. strani) Gradnja poslovnega objekta za Konus v Slovenskih Konjicah uspešno napreduje. To je skupno Ingradovo gradbišče, saj pri Izgradnji sodeluje kar šest naših temeljnih organizacij, nosilci Izvajanja del pa so delavci TOZD gradbena operativa Slov. Konjice. Foto Vili Šuster Imenovanja na vodilna mesta v DO Nove višine določenih prejemkov Delavski svet delovne organizacije je na drugi izredni seji, dne 19. junija 1986, po predhodnem razpisnem postopku, imenoval Mirana Krkleca, dipl. inž. gradb., na dela in naloge »pomočnika glavnega direktorja za opravljanje združenih funkcij komercialno tehničnega in o-perativno-koordinacijskega pomena na nivoju delovne organizacije,« za 4-letno mandatno dobo. Prav tako je delavski svet na isti seji imenoval Franca Berginca, diplomiranega psihologa, na dela in naloge »pomočnika glavnega direktorja za področje splošnih zadev, del samoupravnega in delegatskega sistema in koordiniranja z zunanjimi institucijami«, za 4-letno mandatno dobo. Delavski svet skupnih služb je na seji, dne 10. junija letos, po predhodnem razpisnem postopku, imenoval Bojana Okrogarja, dipl. inž. gradb., za direktorja sektorja priprave procesov, za 4-letno mandatno dobo. Na isti seji je delavski svet skupnih služb, po predhodnem razpisnem postopku, reelekcija, imenoval Toma Studnlčka, gradb. inženirja, za direktorja komercialnega sektorja, za 4-letno mandatno dobo. Delavski svet TOZD GO Laško je na seji, dne 9. junija 1986, po predhodnem razpisnem postopku, imenoval Julijana Mejača, rojenega 14. 5. 1943, ing. varstva pri delu, na dela in naloge individualnega poslovodnega organa — direktorja TOZD GO Laško, za 4-letno mandatno dobo. Delavski svet TOZD IGM Medlog je na seji, dne 18. junija 1986, po predhodnem razpisnem postopku, reelekcija, imenoval Staneta Zagodeta, dipl. gradb. inž., na dela in naloge individualnega poslovodnega organa — direktorja TOZD IGM Medlog, za 4-letno mandatno dobo. Delavski svet TOZD Proizvodni obrati je na seji, dne 2. 7. 1986, po predhodnem razpisnem postopku, reelekcija, imenoval Jožeta Pintarja, inž. org. dela, na dela in naloge individualnega poslovodnega organa — direktorja TOZD Proizvodni obrati Celje, za 4 letno mandatno dobo. Delavski svet delovne organizacije je obravnaval program o načinu realizacije razvojnega programa delovne organizacije GIP Ingrad, ki ga je predložil ob reelekciji glavni direktor, Janko Golob, dipl. oec. in na osnovi tega zavzel pozitivno stališče do ponovnega imenovanja in programa. Tako je delavski svet DO dne 30. junija 1986, po predhodnem razpisnem postopku in soglasju vseh udeležencev v postopku v delovni organizaciji in pri Skupščini občine Celje, ponovno imenoval Janka Goloba, diplomiranega ekonomista za glavnega direktorja delovne organizacije GIP »Ingrad« Celje, za 4 letno mandatno dobo. Program dela delavskega sveta DO GIP Ingrad Celje od julija 1986 do Januarja 1987 Delavski sveti temeljnih organizacij in delovne skupnosti Skupne službe so sprejeli sklepe o novih višinah določenih prejemkov in sicer gre za nagrade ob delovnih jubilejih, nagrade ob upokojitvi in odpravnine za primer smrti delavca, dodatek za borce in osebni dohodki pripravnikov. O višini regresa, ki je bil med tem časom že izplačan, smo poročali v prejšnji številki. Nagrade ob delovnih jubilejih — za 10 let delovne dobe — za 20 let delovne dobe — za 30 let delovne dobe — za 35 let delovne dobe pri DO Ingrad — (za 15 let del. dobe v DO) — (za 25 let del. dobe v DO) Nagrade ob upokojitvi in odpravnine za primer — do 20 let delovne dobe — nad 20 let delovne dobe Dodatek za borce — leto 1941, 1942 — leto 1943 — leto 1944 — leto 1945 23.557,— din 35.335.— din 47.114,—din 58.892,— din 29.680,— din 41.000,— din smrti delavca 94.228,— din 141.342,—din 3.880,— din 3.100,—din 2.720,— din 2.320,— din Osebni dohodki pripravnikov (osnova je povprečje VII-XII. meseca je znašal 64.253.— din) — skrajšan program (II. stop.) — triletni program (III., IV. stop.) — štiriletni program — višja šola — visoka šola preteklega leta, ki 41.764,— din 44.977,— din 48.190,—din 57.828,— din 70.678,— din Nove višine za nagrade ob upokojitvi in odpravnine ter dodatek za borce veljajo od 1. 1. 1986, medtem ko za nagrade ob delovnih jubilejih in osebni dohodki pripravnikov veljajo nove višine od 1. 4. 1986 dalje. Do konca leta še pet sej S predlogom programa dela, ki ga dajemo v razpravo, želimo doseči vsebinske spremembe s tem, da pravočasno planiramo obravnavo ključnih področij dela delavskega sveta delovne organizacije. Predlog predvidenih obravnav na posameznih sejah izhaja iz ugotovitev prejšnjega obdobja, pristojnosti, ki izhajajo iz samoupravnih aktov in določenih predvidenih spremembah vloge delavskega sveta. Seveda bodo dnevni redi fleksibilni In odprti za potrebne dopolnitve. 14. avgust 1986 1. Obravnavanje analize rezultatov poslovanja za obdobje 1. 1. 1986 do 30. 6. 1986 • polletni obračun • analiza uresničevanja plana v I. polletju 1986 2. Poročilo odbora za gospodarjenje 3. Problematika dela finančnega sveta 4. Obravnava gradiva in sprejem stališč do gradiva delegacije za Zbor združenega dela Skupščine občine Celje 5. Poročilo odbora za cene družbenega standarda 6. Sprejem dolgoročnega plana DO GIP Ingrad. 11. september 1986 1. Problematika izobraževanja v DO GIP »Ingrad« — poročilo komisije za izobraževanje 2. Obravnava varnostno politične ocene — poročilo komiteja za SLO in DS 3. Informacije v DO GIP Ingrad — poročilo uredniškega odbora in izdajateljskega sveta 4. Obravnava aktivnosti na področju dograjevanja organiziranosti poslovnega sistema DO 5. Obravnava gradiva in sprejetje stališč delegacije za zbor združenega dela Skupščine občine Celje. 16. oktober 1986 1. Uresničevanje samoupravnih splošnih aktov v DO GIP Ingrad — poročilo (Nadaljevanje s 1. strani) nizacijah v naslednjih mesecih leta, ko bo gradbena sezona na višku in bo temu morala slediti dinamika dohodka, vseh vrst porabe in akumulacije. Zaradi tega so pred nami najzahtevnejše naloge. To je bitka za dohodek in kakovostno proizvodnjo, vzporedno s tem pa bitka za visoke osebne dohodke, ki bodo temeljili na povečani storilnosti in na nadpoprečnih poslovnih rezultatih. Pregled poprečnih Izplačanih čistih osebnih dohodkov na delavca mesečno, v obdobju Januar—marec 1986 Neto OD na delavca mesečno Celje 67.192 Laško 60.369 Šentjur 69.747 Slov. Konjice 71.080 Žalec 63.544 Ljubljana 65.979 Rog. Slatina 70.347 IGM Medlog 63.833 Proizv. obrati 67.855 Lesni obrati 76.915 Mobilia 76.611 Mehanizacija 75.242 Prevozi 71.536 Projektivni biro 114.690 DSSS 80.980 DO skupaj 70.864 SR Slovenija 80.394 Olga Logar, iur. odbora za samoupravne akte 2. Ocena družbenega standarda delavcev v luči zagotavljanja minimalnih pogojev za nastanitev in prehrano delavcev — poročilo odbora za družbeni standard 3. Obravnava tekoče gospodarske problematike — poročilo odbora za gospodarjenje 4. Poročilo o delovanju odbora za samoupravno delavsko kontrolo 5. Obravnava gradiva in sprejetje stališč delegacije za Zbor združenega dela Skupščine občine Celje. 6. november 1986 1. Obravnava analize rezultatov poslovanja za obdobje od 1. 1. do 30. 9.1986 • devetmesečni obračun • analiza gospodarjenja in analiza uresničevanja plana od 1. 1. do 30. 9. 1986 2. Obravnava plana kadrovske politike 3. Obravnava stanovanjske problematike in razpis stanovanjskih posojil za leto 1987 4. Poročilo o Inventivni dejavnosti v letu 1986 in predvidena aktivnost v letu 1987 5. Analiza de|a in organiziranosti DSSS 6. Obravnava gradiva za Zbor združenega dela Skupščine občine Celje. 18. december 1986 1. Obravnava problematike s področja SLO in DS (problem prerazporeditve delovnega časa, zimski delovni pogoji itd.) 2. Izhodišča za pripravo plana za leto 1987 3. Analiza izvajanja investicijskega programa v letu 1986 4. Obravnava gradiva za Zbor združenega dela Skupščine občine Celje. 12. proizvodno tekmovanje Organizatorji letošnjega proizvodnega tekmovanja gradbenih delavcev Slovenije iz GP Grosuplje so vzorno pripravili tekmovališča v svojih obratih na Viču v Ljubljani. Tekmovanje je tudi letos spremljala velika zavzetost vseh tekmovalcev, da bi svoje naloge čim hitreje in natančneje opravili. Veliko pripadnost delovnim organizacijam, iz katerih so prihajali delavci, so kazale premočene delovne obleke, prepoteni obrazi in želja po dosegu čimboljšega mesta. O rezultatih so odločale sekunde in centimetri, dosežene točke pa kažejo, da so bile ekipe dokaj izenačene. Naši odrarji so bili četrti, prav tako žerjavista, zidarji pa so bili peti, železokrivci deseti in tesarji dvanajsti. Nastopilo je 13 delovnih organizacij, v skupni uvrstitvi pa so bili naši osmi. Žerjavista Toni šplljak In Uroš Košir ter vodja naših ekip Bogomir Maček V vezanju armature so tekmovali Vojislav Bakanovlč, Kaslm Karahodžlč In Ahmet Avdaglč Beneficirana delovna doba za gradbince? Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije in Splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije vodita akcijo za priznanje zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, na posebno težkih in za zdravje škodljivih delih v gradbeništvu. Ugotavljamo, da so mnoga dela v gradbeništvu, kljub uvajanju novih tehnologij in strojnega dela, še vedno težka, fizično naporna in izpostavljena vsem vremenskim vplivom. Posledice se kažejo v večjem odstotku obolelih in invalidnih delavcev ter v težnji po predčasnem in invalidskem upokojevanju. Beneficirana doba bi naj bila skrajni varstveni ukrep in upoštevana šele, ko so podvzeti vsi drugi varstveni ukrepi, individualizacija pa se kljub temu povečuje. Republiški sindikat gradbenih delavcev in Poslovno združenje predlagata za benefi-kacijo naslednja dela v gradbeništvu: — delo v kamnolomu, — strojniki in vozniki težke gradbene mehanizacije, — vozniki cestnih motornih vozil nosilnosti 6,5 ton in več (vključno avtomešal-ci), — žerjavisti in delavci na montaži in demontaži stolpnih žerjavov, — postavljale! jeklenih odrov nad 3 m višine. Delavski svet delovne organizacije in predsedstvo sindikata delovne organizacije predlagata razširitev kroga del še na klasične gradbene poklice: — zidar, tesar, železokri-vec, gradbeni delavec, — strojni ključavničar na montaži opažnih in mostnih konstrukcij, — pri odrarjih je dana dopolnitev, da se upoštevajo tudi odrarji do 3 m višine in ne samo nad 3 m. Svoj predlog utemeljujemo z dejstvi, ki jih je nakazala analiza invalidske problematike v delovni organizaciji, izdelana v letu 1985: — da je invalidizacija v zadnjih treh letih v porastu kljub upadanju števila zaposlenih, — število zahtevkov za invalidsko ocenitev se iz leta v leto veča, — v skupnem številu upokojitev prevladujejo invalidske in predčasne, — delež invalidov, delavcev z zdravstvenimi omejitvami pri delu in tistih, ki so pogosto bo|ni, predstavlja skoraj tretjino vseh zaposlenih, v gradbeni operativi pa celo več, — med invalidi prevladujejo klasični gradbeni poklici: zidar, tesar, gradbeni delavec, železokrivec, — invalidnost nastopa že po 20 letih dela, — v gradbeništvu je zelo ma|o lažjih del, na katera bi lahko razporejali invalide ali pa prerazporejali delavce iz težkih in zdravju škodljivih del in nalog in s tem preprečevali nastanek invalidnosti. Akcija je še vedno v fazi predloga. Sledila bo temeljita raziskava in izdelava elaborata, s katero bo ugotovljena upravičenost predloga in materialne možnosti gradbenih organizacij ter Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V ta namen bo potrebno zvišati prispevno stopnjo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za vsa dela, za katera bo sprejeta zavarovalna doba s povečanjem. Delavski svet in sindikat naše delovne organizacije sta pobudo pozitivno ocenila. Predlagata, da se doba raziskave in priprave predloga skrajša, ker je 1 do 2 leti predolga. Marija Gazvoda SOLA ZA ŽIVLJENJE Delavska univerza tudi letos razpisuje večerno O-SNOVNO SOLO za delavce, ki nimajo enega ali več razredov osnovne šole. Po statističnih podatkih je takšnih kar 26 % zaposlenih. Odziv na vpis je razmeroma skromen, daleč pod pričakovanji, glede na število delavcev brez končane osnovne šole. Za preseganje takega stanja, da bi izpolnili svojo družbeno in politično dolžnost, organizira Delavska u-niverza tri oblike šolanja: — večerno osnovno šolo (traja 18 tednov za en razred); — oddelki osnovne šole v DO za en ali več razredov; — usposabljanje za delo (I. in II. stopnja) ob sočasni pridobitvi osnovnošolske izobrazbe. Vse informacije lahko dobite na Delavski univerzi Celje, telefon 25-620. Služba za izobraževanje Odre so postavljali Janko šumlga, Radoslav Rakovič In Teodor Miklavčič Med tesarji so tekmovali Frido Artič, Ivan Crnogoj In Stjepan Tkalec Pri zidarjih so tekmovali Ludvig Haložan, Julijus Stančič In Stjepan Zbiljski OBVEZNOSTI OZD DO DELOVNIH INVALIDOV Naloga, ki terja več solidarnosti Nova pokojninsko-invalidska zakonodaja nalaga združenemu de|u vse več obveznosti v zvezi z invalidizacijo. Organizacija združenega dela je dolžna zagotoviti delovnemu invalidu s preostalo delovno zmožnostjo ustrezno delo ne glede na to, ali Ima takšna dela trenutno prosta ali ne. Če jih nima, mu mora zagotoviti ustrezna dela In naloge pri drugi OZD. Prav tako je dolžna delovnemu invalidu o-mogočiti prekvalifikacijo, oziroma dokvalifikacijo v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Delavci uveljavljajo pravice iz invalidskega zavarovanja v tisti TOZD, v kateri so delali v času nastanka invalidnosti in to pod pogoji in na način kot določajo samoupravni splošni akti. To pomeni, da nova zakonodaja zahteva reševanje problematike invalidnosti tam, kjer je ta nastala, to je v TOZD. Temu torej ni moč uiti, čeprav ne manjka težav v operativi, ko delovnega invalida ni kam prerazporediti, saj lahkih del skorajda ni. Poleg navedenega pomeni tak način reševanja tudi materialno obveznost TOZD, saj mora invalidu zagotoviti nadomestilo OD za ves čas čakanja na razporeditev na ustrezno delo. V naši delovni organizaciji smo interne samoupravne akte uskladili z obstoječo zakonodajo in vanjo vnesli predpisana načela, za praktično izvajanje pa še nismo ustvarili ustreznih pogojev (neustrezna kadrovska zasedba v strokovnih službah, zgrešena miselnost o praktičnem reševanju invalidske problematike s strani odgovornih delavcev v proizvodnji itd.). Lahko rečemo, da nas je nova zakonodaja našla nepripravljene. Kako obsežna je invalidska problematika, nam dokazujejo podatki, da se število invalidnih delavcev veča ob upadanju sorazmernega števila zaposlenih: leto število invalidov % od popreč. štev. zaposlenih 1982 212 6,2 % 1983 224 6,7 % 1984 219 6,9 % 1985 230 7,6 % 1986 234 8,8 % Pri upokojevanju je tudi vedno več zahtevkov za invalidsko upokojitev: leto skupaj upokojitve v % starostna predčasna Invalidska 1982 100 43,4 59,6 1983 100 60,5 39,5 1984 100 35,6 28,8 35,6 1985 100 39,6 8,5 51,7 Predčasna upokojitev, ki jo je uvedel novi zakon PIZ, postaja nezanimiva zaradi odbitnih procentov, zaradi česar pride do nepolne pokojninske osnove in nižje pokojnine. Sklepamo, da zaradi tega število zahtevkov za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja iz leta v leto narašča. V preteklem letu je bilo predstavljenih invalidski komisiji 80 delavcev (samo celjska regija), povprečna starost teh delavcev je bila 50 let. Da bi premaknili problematiko z mrtve točke, bi bilo potrebno slediti naslednjim ciljem: — vložiti vse napore v preprečevanje nastajanja invalidnosti (preventiva); — angažirati zlasti delavce v neposredni proizvodnji za aktivno sodelovanje (koristni predlogi, tehnične izboljšave, inovacije) pri pridobivanju proizvodnih delovnih mest, primernih za invalidne delavce s preostalo delovno zmožnostjo, (a-daptacija obstoječih delovnih mest); — v okviru obstoječe dejavnosti, zlasti v gradbeni operativi in IGM, uvesti postransko dejavnost, ki bo vključevala več lažjih del, primernih za invalide; — izboljšati kadrovsko zasedbo v strokovni službi, ki obravnava invalidsko problematiko; — vzpostaviti boljšo povezavo med strokovnimi službami (kadrovsko-socialna, služba varstva pri delu, tehnično-opera-tivne službe TOZD in zdravstveno službo); — v čim večji meri se posluževati prekvalifikacije, oziroma dokvalifikacije in tako omogočiti delavcem vrnitev na produktivno delo v neposredno proizvodnjo; — samoupravne organe (delavski svet, komisija za delovna razmerja) in sindikat seznanjati z invalidsko problematiko. Našteti organi bi morali to problematiko obravnavati vsaj enkrat letno. Iskanje ustreznega dela v drugih OZD je bilo doslej brez uspeha. Vsaka delovna organizacija ima svoje invalide in ni razumevanja za zaposlovanje tujih. Isto se dogaja pri iskanju ustreznega dela v temeljnih organizacijah znotraj naše delovne organizacije (premalo solidarnosti, invalidnega delavca se povsod branijo in ga odklanjajo). Več bi bilo potrebno narediti prav na področju solidarnosti med TOZD. To je samo bežen pregled problematike. V strokovnih službah delovne skupnosti Skupne službe je imenovana posebna delovna skupina, ki je že proučila problematiko in dala pobudo za pristop k učinkovitejšemu reševanju. O tem bomo še poročali v nadaljevanju. Jožica Verdnik IZ RAZVOJNE SLUŽBE: Lahek montažno-demontažni sistem I1SŠ-H Novi proizvodni prostori za TOZD Prevozi Proizvodna hala za Elmo Črnuče pri Ljubljani Stališča o nadaljnjem razvoju sistema informiranja in komuniciranja v OZD ter nalogah zveze sindikatov pri tem Ze pred časom je Kompas izrazil željo, da bi gradbena podjetja razvila tako montažno konstrukcijo, ki bi bila primerna za hitro montažo vseh potrebnih objektov v avtokampih. Potrebe so tudi po večjih površinah pokritih parkirnih prostorov pred večjimi javnimi objekti a|i ob vpadnicah ter po urejenih počivališčih ob avtocestah s sanitarnimi objekti in okrepčevalnicami. Še bi lahko naštevali potrebe po nadstreških in manjših objektih, ki bi se lahko hitro in ceneje zmontirati s serijsko proizvedenimi pre-fabrikati. V ta namen smo razvili lahek montažno-demontažni sistem. Elementi so dimenzionirani tako, da se lahko dostavijo in montirajo z avtomobilom, ki ima vgrajeno dvižno ročico. S tem se stroški transporta in montaže zmanjšajo na minimum. Med seboj se pre-fabrikati spajajo z vijačenjem, kar omogoča hitro montažo in po potrebi tudi kasnejšo demontažo in uporabo istih elementov na drugi lokaciji. Osnovni elementi konstrukcije so nosilci in stebri. O-blikovani so po smernicah v arhitekturi, ki imajo svoj vzor v antiki. Nosilec je lahko dolžine 6,00 ali 4,80 m z obojestranskim naklonom šest stopinj ali polovičen pri enokap-nicah in zvezdastih paviljonih. Podprt je lahko v sredini ali na konceh. Na srednjo podporo je lahko položen horizontalno ali v naklonu šest stopinj. Steber in nosilec tvorita nosilno o-grodje, ki se lahko glede na namembnost poljubno razmesti v prostoru In pokrije z variantnimi izvedbami stre-šin ali še dodatno zapre z različnimi izvedbami prefa-briciranih fasadnih elementov kot so okvirne konstrukcije z zasteklitvami, lahke sendvič izvedbe iz lesa ali kovine ali masivni fasadni elementi. To omogoča svobodo o-blikovanja in možnost prilagajanja objektov tako namembnosti kot danemu okolju kljub serijski proizvodnji prefabrikatov. Navedli bi le nekaj področij uporabnosti tega novega sistema. Najbolj enostavne izvedbe so pokriti parkirni prostori, pokrite tržnice, čakalnice na avtobusnih postajališčih, pokrite razstavne površine ipd. Sledijo kioski za prodajo vozovnic in časopisov. Na počivališčih avtocest se lahko s to konstrukcijo izvedejo okrepčevalnice in sanitarni objekti. Zlasti široko je področje uporabe v turizmu. V avtocampih in turističnih naseljih se lahko z enakimi elementi sestavijo pokriti parkirni prostori, recepcije, sanitarni objekti, gostinski objekti in bungalovi. Na »diskih« ob ležiščih nosilcev je lahko vgrajen znak turistične agencije, simbol kampa ali hotela, grb ipd., kar daje celotni kompoziciji lastno noto in ima hkrati reklamni značaj. Posebno področje uporabe so razstavišča in paviljoni za likovne in kulturne prireditve. Zlasti tu pride do izraza nova kvaliteta — možnost demontaže pri provizorijih in spreminjanju razporeda v prostoru. V gostinstvu so te konstrukcije primerne za slaščičarne, okrepčevalnice in bifeje na posebnih lokacijah (parki, turistični in zdraviliški kraji ipd ...) V trgovini so namenjeni butikom in specialnim prodajalnam kot so cvetličarne, prodajalne kozmetike, spominkov, izdelkov umetne o-brti ipd. Tudi v obrtni dejavnosti bi se našle primerne rešitve, na primer za frizerske in kozmetične salone ter za modna oblačila. Nakazali smo nekatera področja uporabe takega mon-tažno-demontažnega sistema. Verjetno pa bi se ob raziskavah tržišča našle še nove možnosti. Zato je naslednji korak prepuščen komerciali, da z raziskavo tržišča ugotovi potrebe, na osnovi katerih se bo lahko dimenzionirala nova proizvodnja. Elza Črepinšek, dipl. inž. arh. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je obravnavalo informacijo o uresničevanju stališč republiškega sveta ZSS o informiranju v ozdih in ugotovilo, da so kljub napredku na tem področju (posebej vidnem v kombiniranju različnih sredstev in načinov informiranja in komuniciranja, tehnoloških ter grafičnih posodobitvah in uvajanju računalniško podprtih informacijskih sistemov) stališča republiškega sveta ZSS, posebej v tistem delu, ki govori o ustrezni 'vsebini informacij in po-družbljanju, še vedno aktualna. Predsedstvo zato poudarja, da naj organizacije in organi ZSS: V okviru svoje politične odgovornosti za informiranje in komuniciranje v ozdih stalno in sprotno ocenjujejo vsebino, pravočasnost in razumljivost informacij ter samoupravnim in poslovodnim organom predlagajo spremembe in izboljšave; spodbujajo izgradnjo takega sistema informiranja in komuniciranja v ozdih, ki bo kot notranje povezan sistem na kar najbolj smotrn način zagotavljal potrebne informacije ter omogočal dajanje pobud in predlogov in s tem posredno povečeval motivacijo za delo in samoupravljanje ter krepil pripadnost kolektivu; dosledno uveljavljajo uresničevanje načela javnosti dela vseh zavezancev tega načela, pri tem pa naj bodo sami za zgled, da bo sistem informiranja in komuniciranja ustrezno opravljal svojo funkcijo; delujejo tako, da se bo krepila odgovornost poslovod- organov in strokovnih služb za pripravo sprotnih in celovitih informacij, tako neposredno za odločanje kot za sredstva informiranja in komuniciranja; na podlagi zakona o javnem obveščanju in zakona o družbenem sistemu informiranja zahtevajo preverjanje vsebine, organiziranosti in normativne urejenosti sistema informiranja in informacijskih sistemov ter zagotovitev potrebnih pogojev za delovanje informacijske in informativne funkcije, pri tem pa naj sami aktivno sodelujejo; podprejo prizadevanja za tehnološko posodobitev informacijskih sistemov oziroma družbenega sistema informiranja, hkrati pa zahtevajo vsebinsko in organizacijsko povezanost informacijskih služb ter služb za informiranje in samoupravljanje v ozdih ter ustrezno dostopnost podatkov in informacij iz računalniško podprtih Informacijskih sistemov; še bolj sodelujejo z novinarji in organizatorji obveščanja v ozdih tako pri razvijanju sistema informiranja kot tudi pri uveljavljanju in razlaganju lastnih stališč in aktivnosti (informiranje, usposabljanje, pomoč in zaščita); ter vodstva ZSS na vseh ravneh tudi sama nastopajo kot pomemben vir širših družbenoekonomskih informacij za delavce v ozdih. Predsedstvo naroča odboru za obveščanje in politično propagando, da naj za uresničevanje teh stališč in o-beh zakonov s tega področja sindikalnim organizacijam in aktivistom ter organizatorjem informiranja v ozdih svetuje in pomaga pri konkretnih aktivnostih v ozdih in občinah. celje - celje - celje - celje - celje KAJ BO S SPODNJO GRAŠČINO — 2e lep čas prazna spodnja celjska graščina, bivša vojašnica Slavka Šlandra poleg Narodnega doma, bo, kot vse kaže, v kratkem zaživela. Zavod občine za izgradnjo in planiranje bo namreč objavil razpis za oddajo prostorov v najem in za njihovo ureditev v trgovske, gostinske in podobne lokale. Del prostorov bo namenjen tudi kulturni dejavnosti, precej pa tudi stanovanjem. Kako bo v praksi rešeno to vprašanje, bomo videli v kratkem. nih iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD rOZD GO ZALEG Na gradbišču JUG II v Poreču Z gradnjo stanovanjskih hiš na lokaciji JUG Poreč smo pričeli že v zgodnjih spomladanskih dneh. Naši delavci so prišli na gradbišče 17. marca in takoj pričeli z delom. Po pogodbi moramo zgraditi 26 stanovanjskih hiš, od tega 14 vrstnih, 10 samostojnih in 2 garso-nieri. Vrednost del znaša več kot 229 milijonov dinarjev. Na začetku nas je ovirala neurejena dokumentacija, po- sebno skrb pa nam je povzročalo stanovanje, ki je v turističnem Poreču ze|o drago. Do konca maja smo stanovali v počitniških zmogljivostih Virovitice iz Osijeka, zdaj pa smo v stanovanjskih barakah ljubljanskega SCT ter v turističnih sobah v okolici Poreča. Hrano že ves čas vozimo iz restavracije Decumanus, celodnevni obrok pa stane 2800.— dinarjev. Gradnja hiš poteka na dveh lokacijah. Na spodnji lokaciji je bila sama zemlja in zato ni bilo težav pri zemeljskih delih. Pravo nasprotje temu pa je bila tako I-menovana zgornja lokacija, kjer je tik pod površino apnenčasta skala. Zato smo morali tla minirati, vrtalna kladiva pa so v maju delala po dvanajst, včasih tudi po več ur na dan. Z miniranjem smo končali prve dni junija. V objekte smo in še bomo vgradili več kot 1800 kubičnih metrov betona, 103 000 komadov modularne opeke ter 100 000 kg armature. Rok gradnje je štiri mesece, zato je naš delovni dan dolg po dvanajst ur, ob betonažah pa se zavleče tudi pozno v noč. V preteklih mesecih nam tudi vreme ni bilo naklonjeno. Kljub temu posamezne objekte gradimo v skladu s terminskim načrtom. Med obema deloma gradbišča je zavel pravi tekmovalni duh, za kar imajo največ zaslug delovodje Ernest Lampret, Ranko Maka-rič in Stanko Korenjak. Prav tako se moramo zahvaliti delavcem drugih Ingradovih temeljnih organizacij in kooperantom. Simon Brdnik, vodja objekta TOZD GO LJUBLJANA TOZD GO CELJE S sodelovanjem do uspeha V maju letos smo pričeli z gradnjo objekta »A« na kompleksu »SRCE« v Celju. To je na začetku Mariborske ceste, sicer pa blizu hotela Celeia in poslopja Elektro. Objekt gradimo za trg, za znanega kupca Zavarovalnico Triglav. Po pogodbi lahko naše delo traja leto dni, gre pa za delo v vrednosti 600 milijonov dinarjev. Mi pa smo sklenili, da moramo nalogo opraviti čimprej in objekt še pred dogovorjenim rokom predati uporabniku. Pri gradnji sodelujejo vse naše temeljne organizacije, zato bo le v sodelovanju zagotovljen uspeh. Do danes so nam uspele že tri velike akcije: Z izkopom gradbene jame smo pričeli 8. maja 'm končali 10. maja. Izkopali in pre- peljali smo več kot 5000 kubičnih metrov materiala. S polaganjem in vezanjem armature smo pričeli 22. maja in končali 28. maja. Položili in zvezali smo več kot sto ton klasične armature. Z betoniranjem talne plošče smo pričeli 29. maja ob 8.30 uri in končali naslednji dan ob 6 uri. Pri tem smo voradili 1200 kubičnih metrov betona. To je bila ena največjih be-tonaž v zadnjih letih. Pri betoniranju smo v ploščo vgradili temeljno listino z osnovnimi podatki: Klet z zakloniščem za 200 oseb, pritličje z zunanjo pasažo ter pet etaž skupne neto površine 4500 kvadratnih metrov. Konstrukcija je armirano betonska, obložena s fasadno opeko in pokrita s kombiniranimi strehami. Tanja Robida Polaganje armature 28. maja — Foto Miran Terglav Betoniranje 29. maja Je motilo deževno vreme £3 Te stanovanjske objekte že po videzu spoznamo, da Jih gradimo na primorskem Osnovna šola v Zgornjem Kašlju pravočasno zgrajena do praznika krajevne skupnosti iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD TOZD GRADBENA OPERATIVA SLOVENSKE KONJICE S poslovnim objektom Konusa (v Izgradnji) dobivajo Slovenske Konjice novo podobo Franc Bratina, vodja gradbišča i iiMiiiiiHof A itm ■ Na objektu Konusa srečamo delavce več naših TOZD Stanovanjsko-poslovnl objekt v novem mestnem središču Slovenskih Konjic V Zrečah pospešujejo z zaključnimi deli na objektu avtobusne postaje, pričeli so tudi že urejati okolico. Foto: Vlil Šuster Lani zgrajena objekta za Konus — laboratorij (zgoraj) In kotlovnica (spodaj) i IIC- r |: : 1 | f : 1 ; t iL- TOZD MEHANIZACIJA Upokojena naša sodelavka V aprilu letos se je upokojila Fanika Skamen, vodja obračuna servisnih storitev v naši temeljni organizaciji. Drugače pa bi ji lahko rekli tudi duhovni vodja športne rekreacije v TOZD. Fanika je dolga leta združevala delo v našem kolektivu, še v Betonu od leta 1954. Lahko trdimo, da je Fanika sodila v tisto generacijo delavcev, ki so sprejemali delo v kolektivu kot zavestno odločitev, da se le z delom služi vsakdanji kruh. Sem sodi tudi udarniško delo pri prostovoljnih akcijah za pridobitev skupnih objektov. Ni bilo vprašanja ali bo plačano ali ne, važno je bilo, da se opravi v roku. Fanika je živela za »firmo« in ji dajala prednost pred drugimi obveznostmi. To je dokazovala tudi drugače, v delegaciji, katero je med redkimi uspešno vodila, v sindikatu in v samoupravnih organih. Za trud je sprejela nekatera priznanja in pohvale, vendar še zdaleč ne toliko kot si jih je zaslužila. V športni rekreaciji gre prav njej zasluga, da smo organizirali številne planinske pohode in da je kolesarska sekcija v Ingradu sploh zaživela. Tudi za o-premo je poskrbela z zavestjo, da je tudi to reklama za Ingrad. Za vse to smo Faniki hvaležni in ji želimo, da takšno zagnanost ohrani še naprej, tudi v svojem zasebnem življenju. Sodelavci v Mehanizaciji V akcijah Rdečega križa Občinski odbor Rdečega križa Celje je 29. maja 1986 organiziral zbiranje oblačil, obutve in drugega blaga, s katerim redno obnavljajo zaloge za pomoč občanom v naravnih in drugih nesrečah. V akciji je sodelovala tudi naša TOZD Mehanizacija z nudenjem prevoza blaga. Voznik tovornjaka je bil Anton Teržan. Sicer pa je pomembno, da se naša temeljna organizacija v takšnih akcijah pojavlja že več let in postaja njeno sodelovanje že tradicionalno. Občinski odbor RK Celje se temeljni organizaciji, šoferju Teržanu in vsem ostalim članom kolektiva, iskreno zahvaljuje. Prava solidarnost ne bi smela izgubiti svoje vloge in prav je, da se še potrjuje. Za hitrejšo in cenejšo gradnjo stanovanj Ob katastrofalnem padanju gradnje stanovanj tako v družbenem kot tudi v zasebnem sektorju, se je problematika oblikovanja cene kvadratnega metra stanovanjske površine zaostrila z več vidikov. Ta pojav Je posebej prisoten na ljubljanskem območju, kmalu pa bo tudi v drugih občinah, zato objavljamo misli z »Okrogle mize« organizatorjev na to temo In nekatere smernice s predlogi, ki jih je pripravila delovna skupina Splošnega združenja gradbeništva In Industrije gradbenega materiala. Povsod, kjer zadnje čase razpravljajo o gradnji stanovanj, zahtevajo, da jih je treba zidati hitreje in ceneje. To zahtevajo stanovalci, to zahtevajo stanovanjske skupnosti in politični forumi in to želijo tudi gradbinci, vendar dober namen ni dovolj, da bo upravičena zahteva za cenejše stanovanje dala rezultat, menijo na Splošnem združenju gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Zato so u-stanovili posebno delovno skupino, ki že nekaj časa preučuje težave, ki ovirajo gradnjo in pripravlja predloge, kaj narediti, da bi gradili stanovanja bolje, hitreje in ceneje. Omenjena delovna skupina je precej dela že opravila. Svoje ugotovitve so strnili v šest točk, ki jih na kratko povzemamo: 1. Pospešiti je treba izdelavo prostorskih zazidalnih načrtov in že od prve zasnove razmišljati, kako doseči ,da bo gradnja kar najsmotrnejša in cenejša. 2. Projektant mora projektirati tako, da bo izvajalec lahko uporabljal sodobne tehnologije in da bo imel stanovalec kar najnižje vzdrževalne stroške. 3. Potrebno je podpreti in spodbujati vse načine stanovanjske gradnje. 4. Osnova za določanje cen naj bo še naprej družbeni dogovor o oblikovanju cen stanovanj, ki pa naj ga vsi podpisniki čim prej dopolnijo in uskladijo z novimi predpisi. 5. Prodajno ceno stanovanj je treba razbremeniti vseh odvečnih stroškov. (Tukaj navajamo nekaj podat- kov, ki dokazujejo, da ne more biti le gradbenik tisti ki lahko nudi poceni zidavo. Gradbena cena je danes padla na komaj 35 odstotkov prodajne cene stanovanja, pa še tu so vključeni gradbeni material, transport in drugi stroški. Gradbinec torej »določa« razmeroma majhen de| cene stanovanj. Pri tem pa drugi stroški, ki težijo kvadratni meter stanovanja hitro rastejo: v Ljubljani so letos na stanovanja ponovno »obesili« stroške sekundarnih komunalnih naprav; komunalne organizacije strmo povišujejo prispevke za svojo razširjeno reprodukcijo; stanovanjska samouprava zahteva za naloge skupnega pomena (načrtovanje, programiranje, enotno strokovno vodenje) 1.560 dinarjev od vsakega kvadratnega metra; vse večji so tudi stroški financiranja, se pravi obresti za kredite, ki jih najamejo izvajalci del. 6. Cenejšo gradnjo in u-porabo stanovanj je potrebno dosegati tudi z ukrepi za racionalizacijo, tipizacijo in standardizacijo. O graditvi in ukrepih, ki jih je pripravila delovna skupina, je razpravljal izvršni odbor Splošnega združenja gradbeništva. Podčrtali so predvsem dvoje: a) Da se investicijski program ne more uporabljati za določanje cen stanovanj in sklepanje kupoprodajnih pogodb, saj je njegov namen povsem drug: namreč odločanje o investiciji. b) Da je po mnenju Splošnega združenja za določanje cen nedvoumno boljša pot dograditev dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji kot pa nadaljevanje sedanje cenovne anarhije. Povedali so, da so si gradbinci precej obetali od novega pravilnika, ki ga je v začetku leta sprejela ljubljanska stanovanjska skupnost, a tudi ta poskus je doživel veto Republiškega komiteja za tržišče, ki opozarja, da klavzula o spremenljivosti cene ni zakonita. Vlado Ovčar z Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo je podprl stališče, da investicijski program ne more biti osnova za določitev stanovanjskih cen. Naloga investicij- V gradnji osnovna šola v soseski Kolezlja skega programa je omogočiti družbeno presojo o u-pravičenosti neke investicije pa naj bo to industrijski objekt a|i stanovanjska soseska. Toda, šele ko se na podlagi te presoje naredi projektno nalogo in potem projekt, je možno izračunati ceno. Zanimiva je bila razprava o cenah stanovanj, kjer je povedal svoje stališče tudi predstavnik Republiškega izvršnega sveta. A še prej se vrnimo nazaj, kajti 17. januarja je na »okrogli mizi« o stanovanjski gradnji predsednica Republiškega komiteja za tržišče in splošno gospodarske zadeve, Jelka Žekar, pojasnila stališča tega komiteja, ki je doslej že mnogokrat miniraj predloge gradbincev, kako naj bi določali cene stanovanj. Spomnila je na 8. člen Zakona o sistemu družbene kontrole cen, ki določa, da morajo biti cene proizvodov po posebnih naročilih fiksne. Tak proizvod po posebnih naročilih je tudi stanovanje. Takoj po sprejemu tega Zakona novembra 1984 so se začeli poskusi, da bi 8. člen razveljavili, a ZIS je zavzel čvrsto stališče, da je treba to določbo dosledno izvajati In zvezna tržna inšpekcija tudi preverja, ali se pogodbe o prodaji stanovanj sklepajo v fiksnem znesku. Seveda ta fiksni znesek v pogoijh naše inflacije ni mišljen povsem dobesedno. Povsem na dlani je, da ne more biti avtomatizma kot pri uporabi indeksov za podražitve, je poudarla predsednica Republiškega komiteja za tržišče. Če hoče izvajalec uveljavljati podražitve, mora v pogodbi povsem konkretno določiti pravila igre: v kakšnem primeru in kako se bodo izračunavali popravki cene. Uporaba primerjav s ceno bornega stanovanjskega objekta ter drsne skale so po mnenju komiteja nedopustni avtomatizmi, kjer mora kupec sprejeti vse indekse, ne da bi bili ti strokovno razčlenjeni. Predstavnik republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora pa je na seji IO Splošnega združenja gradbeništva navajal Zakon o graditvi objektov, ki zahteva, da se na javni licitaciji izbere najugodnejšega ponudnika in z njim sklene pogodba. To naj bi uvedli tudi za stanovanjsko področje in na podlagi ponudbe izvajalcev določali cene stanovanj. Tak način pri gradnji stanovanj je nekoč že bil. Zdaj mnogi pravijo, da na stanovanjskem področju ni subjekta, ki bi Imel vlogo investitorja kot na primer pri industrijskih objektih. Po mnenju prej o-menjenega komiteja bi to vlogo morale prevzeti stanovanjske skupnosti s svojimi strokovnimi službami. Poudarili so tudi, da primerjava z baznim stanovanjskim objektom ne more biti osnova za določanje stanovanjskih cen, prav tako ne indeks podražitev, ki je lahko kvečjemu strokovni pripomoček. Menili so, da bi morali uradno določati indeks na Zveznem zavodu za statistiko, seveda po strokovni metodologiji, pri katere pripravi bi morali sodelovati tudi gradbinci. Skratka, zavzeli so se za to, da Splošno združenje pripravi strokovne podlage, kako konkretizirati pravila za spreminjanje »fiksnih« cen, ki jih zahteva 8. člen Zakona o sistemu družbene kontrole cen. Lojze Javornik Komentar Srečka Plšorna, vodje službe Ingradove pro- daje stanovanj k prispevku »Za hitrejšo in cenejšo gradnjo stanovanj« pa Je takle: Veliko Imamo skrbnikov, ki se trudijo za hitrejšo In cenejšo gradnjo stanovanj. Vendar nam uspeh teh dejavnikov lepo kaže »drsna lestvica« dograjenih stanovanj, ki jih je v zadnjih letih vse manj. Naša delovna organizacija je v posameznih letih zgradila naslednje število stanovanj: leta 1982 — 827 stanovanj, leta 1983 — 901 stanovanje, leta 1984 520 stanovanj, leta 1985 — 320 stanovanj In po oceni bomo letos zgradili 189 stanovanj. Stanovanjski objekt S-1 Zlgurat v Ljubljani Stanovanjsko poslovni objekt v Domžalah §§ pravna posvetovalnica UPORABA DRSNE LESTVICE V GRADBENI POGODBI S sklenitvijo gradbene pogodbe nastane za izvajalca obveznost, ki praviloma traja daljše časovno obdobje, s tem pa je verjetnost, da se bodo pogoji gospodarjenja spremenili, toliko večja. Pri visoki stopnji inflacije in stalnem porastu cen lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo treba v času izvajanja del popraviti pogodbeno ceno. Glede na to, da so zahteve investitorjev po fiksnih cenah stalno večje in da nekateri celo zahtevajo, da se izvajalci odpovedo u-porabi 637. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), bi bil ri-ziko povečanja cen in padanja vrednosti denarja na ta način prevaljen na izvajalca. Dosledna uporaba načela monetarnega nominalizma bi bila v takšnem primeru v nasprotju z načelom ekvivalenta dajatev ter načelom vestnosti in poštenja v pravnem prometu in načelom pravičnosti. Načelo monetarnega nominalizma je v ZOR omiljeno, saj zakon še posebej pri gradbeni pogodbi v 636., 637. in 639 členu predvideva spremembo (povečanje in znižanje) cene, zaradi sprememb cen elementov, na podlagi katerih je bi|a določena. Prav tako predvidevajo spremembo cene tudi posebne uzance o graditvi in to kljub določbi o nespremenljivosti cene. Iz navedenega torej Izhaja, da pravni viri, ki urejajo gradbeno pogodbo, dopuščajo spremembo cene, čeprav se stranki prvotno dogovorita, da se cena ne bo spremenila. Izključitev, oziroma odpoved ene pogodbene stranke uveljavljanju razlik v ceni je prav gotovo v nasprotju z načeli obligacijskega prava. Zakon o sistemu družbene kontrole cen, ki je glede na ZOR v pogledu oblikovanje cen specialni zakon, moramo upoštevati tudi pri oblikovanju cene v gradbeni pogodbi. Glede na naravo gradbenega objekta in na način oddaje del se določa cena v gradbeni pogodbi v »fiksnem znesku« v skladu z 8. čl. navedenega zakona. Čeprav zakon govori o fiksnem znesku, pa v nadaljevanju 8. člena daje možnost spremembe pogodbene cene. Iz tega torej izhaja, da zakon kljub načelni »fiksnosti« ne izključuje spremembe cene in torej sledi načelom obligacijskega prava. Zakon o sistemu družbene kontrole cen ne določa, katere predpostavke morajo biti izpolnjene, da se lahko spremeni pogodbena cena. V primeru spremembe cene je določeno samo to, da se le-ta lahko spremeni samo s spremembo pogodbe in v roku, ki je bil s pogodbo prvotno določen. Kakor vidimo, je potrebno spremembo cene urediti z aneksom k pogodbi, kar pomeni, da morata pogodbeni stranki ponovno doseči soglasje glede nove cene. Drsna lestvica je že dolgo znan instrument, ki zagotavlja, da ravnovesje, oziroma ekvivalent dajatev, ki je bil dogovorjen ob podpisu pogodbe, ostane neokrnjen tudi ob izpolnitvi pogodbe. Isti učinek lahko dosežemo tudi na ta način, da podražitve ugotavljamo po metodi stvarnih stroškov z dokazovanjem porasta cen na podlagi računov, oziroma druge dokumentacije. Ta način dokazovanja podražitev pa lahko sproži pravo papirnato vojno med obema strankama, zahteva pa tudi precejšen štab ljudi na obeh straneh, ki se ukvarjajo s to problematiko. Zaradi tega so pogodbeni partnerji že zdavnaj uvedli nepraktičnost in zamudnost te metode, tako da je danes najbolj pogost pojav: dogovor o drsni lestvici. Pri tem se v gradbenih pogodbah večinoma uporablja metodologija biroja za gradbeništvo. V zvezi s tem je potrebno opozoriti na dva načina u-porabe drsne lestvice: 1. Drsna lestvica se uporablja kot avtomatizem, po katerem se spreminja cena do konca pogodbenega roka tako kot kaže končni izračun na podlagi gibanja indeksov cen, ki so določeni v drsni lestvici. 2. Drsna lestvica se uporablja kot metoda za ugotavljanje porasta cen, oziroma spremembe cene iz 636., 637. in 639. člena ZOR. To pomeni, da se drsna lestvica vnese v pogodbo kot instrument, na podlagi katerega se bo ugotavljalo povečanje ali zmanjšanje cene, nad 2%, 5% oziroma 10% pri »fiksni ceni« od prvotno dogovorjene cene. V tem primeru se cena izračunava na podlagi drsne lestvice in popravi z upoštevanjem navedenih odstotkov. Sele na podlagi tega izračuna dobimo ceno, na podlagi katere lahko argumentiramo spremembo pogodbene cene v skladu z 8. členom Zakona o sistemu družbene kontrole cen. Medtem, ko se v prvem primeru sploh ne sklepa a-neks k pogodbi, ampak se na podlagi izračuna drsne lestvice tudi izstavljajo računi, oziroma situacije, je potrebno v drugem primeru na podlagi izračuna drsne lestvice z aneksom spremeniti pogodbeno ceno. Šele na tej podlagi je mogoče fakturirati tudi novo ceno. Ta način uporabe drsne lestvice je tudi v skladu z razlago 8. člena zakona. V primeru, da do sklenitve aneksa ne pride, lahko ob izpolnjenih predpostavkah iz 133. člena ZOR (upoštevaje spremenjenih o-koliščin) računamo z razvezo pogodbe, kar lahko pri velikih objektih predstavlja tudi temu primerno gospodarsko škodo. Uporaba drsne lestvice je primerna zlasti kot instrument, ki je vnaprej dogovorjen (ob podpisu pogodbe) In, ki služi za ugotav- ljanje podražitev v pogodbenem roku. Kakor smo videli ima izvajalec pravico, da zahteva spremembo pogodbe in s tem popravek cene. To pravico bo v praksi težko uresničiti, če ne bo vnaprej dogovorjena metoda, na podlagi katere bo izvajalec lahko dokazoval temeljnost svoje zahteve. Drsna lestvica se torej ne more uporabljati kot avtomatizem, po katerem raste cena do konca pogodbenega roka, menim pa, da je kot kriterij za u-gotavljanje morebitnih podražitev zelo primerna in zaradi preprečevanja nepotrebnih sporov tudi koristna. Načelo monetarnega nominalizma pomeni, da se obveznosti s potekom časa ne valorizirajo, ampak je dolžnik dolžan toliko enot denarja, kot se je prvotno zavezal. Ida Dimeč V želji, da pridobimo nove izvirne idejne zasnove in oblikovne rešitve objavljamo RAZPIS za Ingradovo novoletno čestitko '87, namenjeno našim poslovnim sodelavcem. Razpisni pogoji: — idejna zasnova je svobodna, — grafično oblikovanje naj bo prilagojeno možnostim tiskarske tehnike v dveh barvah, — format čestitke naj ustreza na trgu razpoložljivim kuvertam, — tekst čestitke naj bo v slovenskem in v nekaj svetovnih jezikih, — avtorji naj označijo osnutke s šifro in priložijo svoj naslov v posebni kuverti. Nagrade: — predložene osnutke bo ocenjevala komisija, ki jo bo imenoval DS, — za izbrane predloge bodo podeljene denarne nagrade in sicer: 1. nagrada 30.000.— din, 2. nagrada 20.000.— din, 3. nagrada 10.000.— din. Pričakujemo vaše sodelovanje, osnutke pošljite do 30. avgusta 1986 na naslov: GIP »Ingrad«, komerciala — razpis '87, 63000 Celje, Lava 7. kadrovske vesti V mesecu maju smo kadrovali 38 delavcev od tega sta se 2 vrnila iz JLA: TOZD GO Celje — 2 delavca, 3 zidarji, 2 tesarja; Laško — 5 delavcev, 2 tesarja, 2 zidarja: Šentjur — 2 gr. delavca: Slov. Konjice — gradb. delavec, 1 zidar, 1 tesar; Zajec — 2 gradb. delavca; Ljubljana — 1 gradb. delavec; Rogaška Slatina — 1 tesar, 1 zidar; Mehanizacija — 2 delavca, 1 stroj, ključavničar, 1 voznik kamiona; Proizvodni obrati — 2 kleparja, 3 ključavničarji; Lesni obrati — 1 tesar; Kroj. biro — Oštir Vladimir — projektant — statik I, Korošec Zvonko — odgovorni projektant — II, DSSS — Izp. Ljubljana — Dežman Valentin — vodja trženja; Prevozi — 1 čuvaj. V istem obdobju je odšlo 41 delavcev od tega v JLA 10. TOZD GO Celje — 6 zidarjev, 2 tesarja, 1 že|ezo-krivec, 1 skladiščnik; Šentjur — 2 zidarja; Slov. Konjice — 1 tesar; Rog. Slatina — 2 zidarja, 1 tesar, 1 betonirec; Mehanizacija —2 šoferja, 2 stroj, ključ., strugar KV, PU betonirec l;IGM Medlog — 1 zidar; Proizvodni obrati — 1 električar; Lesni obrati — 1 tesar; Ljubljana — 5 zidarjev, 1 čistilka, 1 gradb. tehnik, 1 tesar, 1 železokrivec; Mobilia — 2 mizarja, 2 gr. delavca; DSSS — Gaber Mojca — ret. vred. papirjev, Pogačnik Edita — pripravnik iz izp. Ljubljana. Na delu v Alžiriji je bi|o konec maja 94 delavcev. UPOKOJENI SO BILI: Invalidsko: MUJČIČ Ibrahim — rojen 1. 6. 1939, zidar v Celju, delo je združeval v naši organizaciji od 15. 7. 1972 do 5. 5. 1986, stalno bivališče ima Kamenica b. b., Slatina kod Tesliča. Starostno: FIRST Viktor — rojen 10. 3. 1926, železokrivec v Celju, delo je združeval pri naši DO od 1. 1. 1959 do 29. 4. 1983 ter od 5. 12. 1984 do 5. 5. 1986, stalno bivališče ima Gaber 17, Desinič. Predčasna upokojitev: RAJNAR Janez, zidar iz Ljubljane, delo je združeval do 4. 5. 1986. KLOPOTAN Anton, rojen 27. 10. 1929, železokrivec Iz Ljubljane, delo je združeval od 17. 10. 1973 do 18. 5. 1986, stalno bivališče Ima Presečno 81, Novi Marof. UMRLI SO: HUMSKI Antun, rojen 1.1. 1957, — samski — zidar iz Rogaške Slatine, delo je združeval od 1. 1. 1978 do 22. 5. 1986, stano bivališče je imel Poredže 9, Hum na Sutli. KROšL Franc, šofer, rojen 27. 2. 1948, delo je združeval v Mehanizaciji od 3. 9. 1974 do 5. 5. 1986. Zapustil je ženo Štefko, sinova Matjaža in Ferdinanda, stalno bivališče je imel Liptovska 20, Slov. Konjice. KLlClC Munira, čistilka Iz Ljubljane, delo je združevala do 14. 5. 1986. JAMNIK Anton — mizar Iz Mobilije, delo je združeval do 6. 5. 1986. Marija Pšaker ZAHVALA Ob boleči Izgubi moje drage mame MATILDE BRI-CMAN, se iskreno zahvaljujem sodelavcem obrata družbene prehrane In DSSS za darovane vence, Izrečena sožalja ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Brigita Brlcman V spomin Po prvomajskih praznikih nas je presenetila žalostna vest, da nas je za vedno zapustil v najbolj ustvarjalnih letih dolgoletni sodelavec in tovariš Franc Krošl. Kot mlad in sposoben voznik je v našo delovno organizacijo prišel leta 1974 in od takrat je v TOZD Mehanizacija v enoti Avtopark pridno in marljivo opravljal delo voznika na vseh vozilih. Sadovi njegovega dela so vidni povsod, najbolj pa v konjiški občini, kjer je kot voznik mešalca leta in leta vozil beton. V spominu nam bo za vedno ostal kot vesten in marljv delavec in tovariš. TOZD Mehanizacija ZAHVALA Ob boleči Izgubi drage sestre SILVIJE PILIH, se Iskreno zahvaljujem za darovane vence in izrečena sožalja. Iskrena hvala tudi Osnovni organizaciji sindikata TOZD Mehanizacija ter ostalim delavcem. Cenka Balek ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža ANDREJA POTEKA, se Iskreno zahvaljujem sodelavcem elektroservlsa In aktivu Zveze borcev za Izraze soža'ja, darovana venca ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zena Katarina s hčerko Kati Čas dopustov in počitnic Zakorakali smo v čas dopustov, s tem pa nekateri tudi z nogami v morje, ki je letošnje poletje precej drago za naš žep. Tokrat bi na kratko opisal razmere na področju počitniških kapacitet v naši delovni organizaciji. 2e v prejšnji številki našega glasila sem pisal o zasedenosti naših kapacitet, iz katere je bilo razvidno, da se je letos prijavilo za dopuste veliko število naših delavcev. Zato smo še pred dopusti pričeli s široko akcijo obnavljanja ter razširitve naših počitniških kapacitet in to bo trajalo še naprej. Tako smo do sedaj nabavili tri nove prikolice, delavci pa smo se tudi odločili, da bomo delali eno soboto za obnovitev teh kapacitet. Mnogi, ki bodo letos letovali, bodo kritizirali to in ono vendar v sedanjih razmerah več kot je bilo storjenega, ni bilo možno. Prikolice so že precej dotrajane, k čemur so pripomogli tudi sami koristniki kapacitet, saj je le malo takih, ki bi znali čuvati to našo skupno imovino. Menim, da bo potrebno v jeseni po končani sezoni napraviti popolno popravilo vseh kapacitet — zlasti prikolic ter baldahinov. Tega se je nujno lotiti, da ne bi pričakali nove sezone nepripravljeni ter nedorečeni. Problem je tudi z rezervnimi deli za naše prikolice — za tiste, ki so starejšega tipa. Za jesen predvidevamo tudi adaptacijo Počitniškega doma v Portorožu ter tudi ostalih objektov. Poleg naštetega pa bo potrebno spremeniti marsikaj tudi v naši zavesti, v zavesti koristnikov teh kapacitet. Marsikaj bi se dalo očuvatl, samo, če bi ljudje to hoteli — prepričan sem, da doma vsakdo čuva svoje in prav bi bilo, da se tako tudi obnaša v naši prikolici. Vsem, ki bodo letos letovali, želim veliko sonca in toplega morja — saj, če bo vsega tega dovolj, se bodo delno pozabile zgoraj navedene težave. Blaž Lilija Letos smo postavili nove prikolice v Rabcu Krvodajalska akcija Letos smo spremenili termin krvodajalske akcije na mesec junij, kar se je odrazilo v povečanem številu krvodajalcev, za kar smo bili pohvaljeni tudi s strani transfuzijskega oddelka. Akcija je bila organizirana 17. in 19. 6. 1986, kri je darovalo 34 krvodajalcev, in sicer: Vinko Vrbnjak, Ahmet Muhič, Mato Blaškovič, Ramo Mujkič, Emsud Hegič, Hasan Mujkič, Enis Pašagič, Alojz Košič iz GO Celje; Alojz Magajna, Nedeljko Jevič, Andrej Verdel, Marko Fevžer iz IGM Medlog; Branko Miklavčič, Jože Turk, Dušan Lipovšek, Viktor Brišnik iz Mehanizacije; Marjan Gorjanc in Ivan Dečman iz PO; Zvone Korošec, Ivo Jelen, Peter Puhan, Tomislav Teskera iz Projektivnega biroja; Boris Kroflič, Maks Ašič, Dragica Vrenko, Breda Plazar, Alenka Černe, Edita Čebela, Rudi Kotnik, Alojzija Mravljak, Risto Sovčev, Metka Hrastnik, Boris Zagode, Emil Puklavec iz DS skupne službe. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo za darovano kri In jih naprošamo, da spodbudijo še tiste, ki se za to humano akcijo še niso odločili. 49-krat daroval kri Kot smo obljubili dve številki nazaj, namenjamo ta kratek zapis ALOJZU MAGAJNI Iz TOZD IGM Medlog, ki Je zagotovo rekorder med Ingradovlml krvodajalci. Kri je daroval že kar 49-krat, prvič pred 26 leti. Alojz Magajna se Je rodil pred 43 leti v Jagrščah pri Idriji. Po končanem šolanju se je leta 1961 zaposlil v GIP Ingrad kot VK strugar. Vprašali smo ga kaj ga je spodbudilo, da Je postal krvodajalec? »Leta 1960 sem dobil poziv Iz bolnišnice, kjer so nujno potrebovali kri moje krvne skupine. Niti trenutka nisem pomišljal, takoj sem se odločil za odvzem. Od takrat dalje redno darujem kri. Sam Je še nisem potreboval, v takem položaju pa Je bila moja žena ob porodu, zato bom ostal krvodajalec dokler ml bo zdravje še dopuščalo.« Za njegova humana dejanja se mu zahvaljujemo v Imenu vseh, katerim je njegova kri rešila življenje ali ohranila zdravje. Tanja Gobec glas mladih Mladi in delo polovici leta Vsekakor lahko ocenimo prvo polletje kot precej neaktivno, vendar pa je potrebno pri tem poudariti, da smo zadane akcije in naloge v celoti izpolnili in to precej uspešno. Značilno za to obdobje je, da je bil dan velik poudarek na volitvah, kjer se je precej mladih vključilo v delo delegacij o-ziroma samoupravnih organov, veliko pa je bilo tudi aktivnosti ob sprejemanju novih samoupravnih splošnih aktov, kjer pa je mladina sodelovala bolj obrobno. Vključevali smo se tudi v delo Občinske konference ter ob kongresnih aktivnostih spre- v drugi mljali tudi gradivo, ki je bilo dano v razpravo. Zagotovili smo tudi potrebno število brigadirjev, ki so že na MDA širom po Jugoslaviji. V prihodnjem polletju pa nas čaka predvsem aktiviranje ter tesnejše sodelovanje z drugimi DPO v naši DO — sindikat ter ZK. Poudarek pa je potrebno prenesti tudi na razvijanje inovativne dejavnosti, saj je znanost, znanje nujno potrebno za razvoj in če ne bomo mladi pri tem pričeli delovati aktivno, potem tudi boljših rezultatov ne smemo pričakovati. Blaž Lilija Tudi tako se tekmuje V Titogradu se je uspešno zaključil XIX. festival dela mladih Jugoslavije. Celj- ZADNJE ČASE Zadnje čase se kislo držim pravijo da sem slabe volje pa nisem še vedno se znam smejati smešnim stvarem Zadnje čase hočem imeti poslednjo besedo pravijo da ne poznam bontona pa ga poznam še vedno sem olikana v olikani družbi zadnje čase bi se rada spremenila pravijo da se neznosno vedem pa ni res samo zadnje čase enostavno nočem več da bi vsak ki ima trenutno čas hodil po meni Biža sko ekipo je zastopalo 29 mladih tekmovalcev, med njimi tudi naša štipendista Vinko Viljevac in Želko Matič. Festival je bil za celjske mladince uspešen, saj smo v skupni uvrstitvi dosegli 5. mesto, še posebno dobro pa se je odrezal Vinko Viljevac, ki je v svoji panogi »tesarji« dosegel odlično prvo mesto in s tem dokazal, da poteka izobraževanje na področju proizvodnega dela zelo uspešno. Imenovanemu iskrene čestitke za doseženo uvrstitev. Zdenka Šmarčan TO IN ONO Pravijo, da bodo rezultati za preteklo obdobje odlični. Kako to misliš? Izguba bo namreč tako katastrofalna, da bomo upravičeni do širše družbene pomoči!!! —0— Vprašanje, koliko nas stane vsa ta administracija je vsekakor odveč, ob škodi ki jo naredi!!! Igre mladosti 1986 Mladinci Ingrada TOZD Projektiva so 31. maja 1986 organizirali že tradicionalne Igre mladosti — športne igre delavcev Ingrada. Danes vam posredujemo rezultate tekmovanj. ŠAH — 1. GO Celje, 2. DSSS, 3. GO Ljubljana STRELJANJE — 1. GO Celje, 2. DSSS, 3. Proizvodni obrati ODBOJKA — 1. Lesni o-brati, 2. GO Celje, 3. GO Šentjur NAMIZNI TENIS — 1. Projektivni biro, 2. Mehanizacija, 3. GO Šentjur MALI NOGOMET — 1. IGM Medlog, 2. Proizvodni o-brati, 3. GO Celje KEGLJANJE — 1. Mehanizacija, 2. Prevozi, 3. GO Ljubljana VLEKA VRVI — 1. Prevozi, 2. GO Slovenske Konjice, 3. IGM Medlog Vrstni red v skupni uvrstitvi; 1. Mehanizacija, 2. GO Celje, 3. IGM Medlog, 4. DSSS, 5. Dom učencev D. Finžgar, 6. Prevozi, 7. Proizvodni o-brati, 8. GO Šentjur, 9. Projektivni biro, 10. GO Ljubljana, 11. Lesni obrati, 12. Dom učencev Ljubljana, 13. GO Slovenske Konjice, 14. GO Zajec in 15. GO Laško. Vsem ekipam in nastopajočim se zahvaljujemo za sodelovanje in čestitamo k doseženim rezultatom. Zdenka Šmarčan VII. POHOD PLANINCEV SOZD ZGP GIPOSS Letos na Žavcarjev vrh Pripravljalni odbor za srečanje planincev Giposs iz mariborskega Gradbenega finalista vabi na VII. pohod planincev Gipossa, ki bo letos, 13. septembra 1986, na 914 m visok Žavcarjev vrh. Izhodišče pohoda bo motel Jezero v Bresternici (ob cesti Maribor—Dravograd). Od tam bo pot vodila mimo kmetij, po obdelanem svetu, pa tudi skozi jelove gozdove. Na čelu vsake skupine bo planinski vodnik. Do koče na Zavcarjevem vrhu, ki je cilj pohoda, je dobri dve uri hoda. Pot je primerna za vsakogar, posebna oprema ni potrebna, je napisano v povabilu pripravljalnega odbora. Podrobnejše informacije bodo prireditelji pohoda še sporočili, za zdaj je potrebno le, da se odločite in prijavite za pohod. Prijave za pohodnike iz naše delovne organizacije sprejema Alojz Krajnc v inženiringu komerciale DSSS. —mj V FINALU 35. ŠPORTNIH IGER GRADBINCEV SLOVENIJE V NOVEM MESTU SO ŠPORTNIKI INGRADA OSVOJILI PRVO MESTO Prehodni pokal šlG Je letos že dvaindvajsetič v Ingradu. V Novem mestu ga je prevzel Anton Aškerc Najbolj so presenetili naši strelci z osvojitvijo 1. mesta. Letos so se sploh izkazali, ne le z rezultati, temveč s prostovoljnim delom pri postavitvi novega strelišča v Ingradu. ŠlG ’86 V tekmovanju posameznih panog smo prvo mesto dosegli v šahu, kegljanju — ženske, streljanju — moški in namiznem tenisu — ženske, tretje mesto v kegljanju — moški, četrto mesto v odbojki — ženske in namiznem tenisu — moški, peto mesto v malem nogometu, šesto mesto v odbojki — moški, osmo mesto v streljanju — ženske in trinajsto mesto v balinanju. Organizator zaključnega tekmovanja je bil GIP Pionir Novo mesto, letošnjih ŠlG pa se je udeležilo 52 delovnih organizacij. Kegljači po nekaj letih spet v finalu. Bill so tretji Nogometaši so osvojili 5. mesto med 34 ekipami V skupni uvrstitvi 1. Ingrad, 2. Gradis, 3. Pionir Ljuba In Irena že tradicionalno Fotoreportaža: Vlil Šuster prve v n. tenisu šahlstl Imajo verjetno najdaljši »staž« med prvaki vseh šlG, tudi letos so prvi Božo v »elementu« . Odbojkarji so bili letos ponovno v finalu In osvojili šesto mesto »Glasilo« izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3000 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik Mojca Ja-grič, tehnični urednik Vili Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk in klišeji: AERO Celje. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).