Isfei*
r&ttk dao r«HB aobet, nedelj
ia praznik**«
j^ued dailf	Saturdaj«,
gundaja and Hollda/t.
PROSVETA
Cena Ust* j. |«.M
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Kntered m —cumi-«laM aiiu, j., .v.— .... .. ___________.	"'	' " "	" " " r*	m**mmm
uiinota,	AaTcMm,'JJSJTSjT CH1CAGO, ILL., PONDKUEK, 8. JULIJA <JULY 8), 1940
l'n««inl*kl ia upravallkl proatodi 1M67 South Laarndalo Aro.
\ Office of Publleatioa: >667 South Lawjnda)a Ara. Taiafhon«, Rockwall 4V04
Angleži potopili pet nemških parnikov v bližini Norveške
Acceptanca for mailing at ■pedal rato of poatag« proeidod far eeetion 1103, Act of Pet. 8. 1917, aathoriiad on Juna 14, 191*.
Sub«cription $«.00 Yaarly STEV.—NUMBER 132
LONDON, 8. jul.—Poročilo, da Wiflewke podmornice torpedi-le fti nemških parnikov na —feraem morju v bližini Bornega obrežja, je bilo navdu-m »prejeto v Ix>ndonu. Vfe-,j m nemški letaki uprizorili « napadov na angleška mesta rrfU veliko Število bomb. Naj-uj pet oaeb, med temi eden jjcaj, je bilo ubitih in veliko cvilo ranjenih. Poleg južnega rii Anglije ao Nemci bombar-inli iz zraka tudi Škotska me-i.
Angleški letalci so v soboto in ifcljo napadli z bombami nemil letališča in militarističiie ob-šte na Norveškem, lad jedel ni-r Bremenu in tovarne pri Em-tau. Letalski minister Je fatja-| da ao se vsa letala razen treh itfeo vrnila v svoja oporišča po
Vidih. .
KAIRO, EGIPT, 8. jul.—Eno-fnaeoake bojne mornarice v riji, blokirane po angle-lojnih ladjah, so se podale m boja. Polkovnik Salisbury mm, poveljnik angleške vojake posadke, je v svojem govoru • radiu izjavil demobllizacijo nscoakih mornarjev. 'Is tega kfcpajo, da se Francozi niso upi-.
.a
GRENOBLE, FRANCIJA, 8. il—Tu poročajo, da so Angleži »topili nadaljnji dve francoski ojsi M ji* v bližini Alžira, fran-Mkl Maroko. To sta bila ruši-b^Frondeur in topničarka Ri-
Alekaandrija, Egipt, 6. jul. —
Britake avotritete so izjavile, da bodo strogo pazile na francoske psrnike v tej luki, da se ne bo loben izmuznil in prišel v roke »vrainika. Francoski poveljniki w bili o tem informirani, prav tako člani posadk. Avtori-lete so dalje naznanile, da bodo francoski čaatnfki in mornarji prejemali »lično plačo kot An-rleži.
London, 6. jul. — Britske boj-
*	ladje zasledujejo zadnje eno-I* francoske bojne mornarice, u w »e izognile zasegi z begom. Angleški napad na francosko »ornarico pri Oranu, Alžirija,
*	rezultiral v uničenju treh francoskih bojnih ladij, ostale
*	"o bile zasežene.
Koliko francoskih bojnih la-»J je pobegnilo, je še uradna »jnoMt. Znano je le, da se je J*jina ladij nahajala v. angle-lukah, druga tretjina pri *»nu, Aestina pri Casablancu, Jroko in šestina pri Aleksan-■nj*. Egipt.
^oči je vlada proglasila vse
'»tfno obrežje in del južnega
*	vojno cono. To ozemlje ob-
okrog 12,000 kvadratnih
"J. Vsi civilisti ao morali za-
to cono.
Londonski list News Chroni-
*	i* objavil poročilo svojega Ut11^ da je vlada maršala j*!!* katere sedež je v VI-"V"' "radno pretrgala diplo-■""■n* odnošaje z Veliko BH-
Ar,|f,e*ki »unanji urad še ,f,f°nniran o prelomu.
<«mbon, odpravnik /*j**kih poslamških poslov v * *inoči naslovil os-If^t Churchillov« vladi napada in /.aaege franco-Z™}«* '^ij. Francoski po-( Corbin je reaig-teden.
J*« * Franee. Martinbme. 6. francoska admiral i teta
be 1 !	bojne la-
*	**Mt v Nižino tega otoka
francoske Vzhodne Indije in ga blokirala. Te pazijo na francoske parnike, ki se nahajajo v lukah, da jim preprečijo beg.
Berlin, 6. jul. — Naciji so izrazili zadovoljstvo, ko je prišlo poročilo iz Vichyja, da je francoska vlada pretrgala di-plomatične odnošaje z Veliko Britanijo. Oni naglašajo, da je ta korak popolnoma upravičen.
Nacijski krogi z zanimanjem zasledujejo razplet konflikta med Francijo in Veliko Britanijo. Nekateri celo pravijo, da se bo Francija pridružila Nemčiji in napovedala vojno Angliji, svoji bivši zaveznici. Napetost med Anglijo in Francijo se je poostrila zaradi zasege francoskih bojnih ladij.
V Berlinu pravijo, da bo Anglija popolnoma izolirana, če se bo Francija odločila za vojno. Samo tri nevtralne ali nezavo-jevane države — Irska, Španija in Portugalska — so v bližini Anglije. Vse druge evropske države so pod kontrolo totalitarnih držav, ali pa tako oddaljene od Anglije, da ne morejo vzdrževati normalnih odnošaje v z njo.
bardiranja iz zraka. Nemški bombniki so uprizorili tri navale na trdnjavo in vrgli veliko število bomb, ki pa so padle v morje. Izgub ni bilo in bombe niso povzročile nobene škode.
Hiler zavrnil ameriško svarilo
Amerika naj se briga za svoje zadeve
Washington, D. C„ 6. jun. — Nemška vlada je odgovorila državnemu tajniku Hullu, ki jo je posvaril pred vmešavanjem v zadeve ameriških republik. Odgovor je, da ima Nemčija prav tako pravico vmešavanja v ameriške ajadeve kot Združene države v evropske afere. Mohroejeva doktrina velja tudi za Evropo, ne samo za Ameriko.
To odkritje uključuje izjava državnega departmenta, nana-joča se na noto, katero je Hull prejel od nemškega zunanjega urada. Hull je sinoči dejal, da bo Amerika še nadalje sodelovala z Veliko Britanijo fn drugimi sovražniki evropskih diktatorjev.
"Nevmešavanje v zadeve ameriških republik po evropskih državah, kar zahteva Monroeje-va doktrina," pratf nemški zunanji minister v svoji noti, "je legalno in načelno veljavno le, če se te republike ne vmešavajo v evropske afere." Hull je namignil, da ne bo odgovoril na nemško noto.
Državni department je sinoči povedal nemškemu poslaništvu, da ne sme javno razpravljati o politiki in stališču ameriške vlade. To je odmev na izjavo, ki Jo je podal baron Edgar von Sfrel-gel, nemški konzul v New Orle-ansu, 14. Junija v razgovoru z reporterji. Konzul je dejal, d* Nemčija ne bo nikdar odpii*t/la Ameriki, ker dejansko podpira Veliko Britanijo v vojni z naciji. Konzul se Je pozneje opravičeval. da on ni podal izjave za objavo v tisku. On Je izrazil k svoje osebno mnenje, ne mwnja Hitlerjeve vlade.
Letalski napadi na angleška mesta se nadaljujejo. Vrhovno poveljstvo proglasilo vzhod- Franritn c* io r!
no angleško obrežje za vojno cono in odredilo f rfl/IC,/fl Se /«*! evakuacijo prebivalcev. Enote francoske bojne mornarice v Aleksandriji se podale
j brez boja
na Anglijo
Italija ožigosala zasego bojnih ladij
ženeva, Švica, 6. jul. — Poveljniki francoskih bojnih ladij so dobili ukaz, naj ustavijo vsak angleški parnik na morju in streljajo nanj v slučaju "agresije". Ukaz vsebuje komunike vlade premierja Petaina, nanašajoč se na pomorsko bitko z angleškimi bojnimi ladjami, ki je rezultirala v zasegi velikega števila francoskih ladij. Komunike je objavil list Le Petit Dauphinios v Grenoblu.
Ta pravi med drugim, da je podadmimi Gensoul, poveljnik francoske bojne mornarice, odklonil angleški ultimat glede Izročitve ali pa uničenja bojnih ladij,\nakar so Angleži pričeli streljati. Komunike ostro obsoja agresijo Angležev.
RlW 6. jul. — Tu objavljeno poročilo priznava, da so bile italijanske bojne ladje v bližini Orana, Alžirija, ko se je pričela bitka med angleško in francosko bojno mornarico. Italijanske ladje niso mogle priti pravočasno na pozorišče bitke, ki je rezultirala v zasegi francoskih
bojnih ladij.
Gibraltar, 6. jul. — Gibraltar Govornik na rimski radiopo- zapriseženi. Po osvoji prvi seji Jo m včeraj prvič tarča bom- staji** označil angleško akcijo »o naznanili, da bodo vodili "r*
^ngp — • z« strahopeten Čin. "Britski	-----" —"
častniki in mornarji ne bodo nikdar oprali te sramote," je rekel govornik. "Napadli so francoske bojne ladje v momentu, ko so vedeli, da se ne morejo braniti."
London, 6. jul. — Francoska bojna mornarica, katero je Anglija zasegla in internirala, je skoro prav tako močna in velika kot je bila ob izbruhu vojne — druga največja v Evropi in četrta ~na svetu. Glavno enote bojne mornarice so štele okrog 180 ladij. Koliko od teh se je nahajalo v francoskih lukah, ko je Francija podpisala premirje z Nemčijo in koliko v kolonialnih in angleških lukah, je tajnost. ^
Francoske Izgube na morju ao bile malenkostne do evakuacije . Dunkirka, pristaniŠČnega mesta ob Rokavskem zalivu. Francija je Um izgubila sedem rušilcev, toda izguba je bila nadomeščena z novimi, kl~so bili
nekaj dni prej zgrajeni in spu- K O mi »ar Kaganovič
ščeni na morje.
RUSUA STAVILA NOVE ZAHTEVE RUMUNIJI
Kralj Karol se zanaia na nemško pomoč
Irp t	/ '
RUMUNIJA DOBILA
NOVO VLADO
v >r ........-
Bukarešta, Rumunija, 6. jul. — Tu krožijo poročila, ki pa še nišo potrjena, 4a je sovjetska Rusija stavila nbve zahteve Rumuniji. Sovjeti hočejo dobiti kontrolo nad stnategičnimi mostovi Čez Donavo in Prut, rekama, ki tvorita novo mejo med Rumunijo in Rusijo.
Rumunija je dobila nacionalistično vlado. Predsednik te je Ion Gigurtu, prijatelj nemških nacijev. On je bil že večkrat gost diktatorja Hitlerja in maršala Goeringa, letalskega, ministra. Znamenja ao se pokazala, da je kralj Karol napel vse sile, da naveže prijateljske stike z berlinsko vladq v upanju, da mu bo Nemčija (priskočila na pomoč.
V novem kafiinetu je deset bivših članov Žflezne garde, na-cijem inaklonjene organizacije. Hans Otto Roth, vodja nomške manjšine v Transilvaniji, je bil imenovan za ministra. On je znan kot nasprotnik Madžarov in Židov. Vladna izprememba je bila naglo Izvršena. Nekaj ur potem, ko je G*>rge Tatarescu resigniral kot predsednik vlade, so bili Člani npvega kublneta
allstično politiko v soglasju i osjo Rim-Berlin." Gigurtu, eden največjih bogatinov v Rumuniji, je postal vodilna politična osebnost kot premier in vodja nacionalistične stranke.
BudlmpeSta* Ogrska, 6. jul. Tu izražajo nezadovoljstvo, ker je bil Roth Imenovan za člana novega rumunskega kabineta. V tem vidijo znamenje, da se bo Rumunija s podporo Nemčije odločno upirala zahtevi glede vrnitve Transilvanije Ogrski.
Hoflja, Bolgarija, 6. jul. — Uradni krogi poročajo, da je Bolgarija dobila zagotovila od Nemčije in Italije, da bosta sled-nji podpirali njene zahteve glede vrnitve Dobruže, ozemlja, katerega je morala Bolgarija odstopiti Rumuniji. Iz Moskve še ni prišel odgovor na apel, naj sovjetska vlada pojasni Bolgariji svoje stališče glede vpraša-»ja Dobruže.
Bombna eksplozija v angleškem paviljonu
"New York, 6, jul. — Dva detektiva sta bila ubita, pet pa ranjenih v bombni eksploziji, ki ae je pripetila v angleškem paviljonu na newyorški svetovni razstavi. Eksplozija je naredila veliko luknjo v tleh In razbila Šipe v oknih poljskega paviljona, ki je oddaljen od angleškega okrog sto čevljev. UblU *U bila detektiva Joaeph J. Lynch In Ferdinand Socha. Policijski ka- gM pozicijo, petan McUughlin in dva druga	—
polk*iM »o dobili težke poškod be.
dobil brco
Moskva, 0. Jul. — Uradna ča-sopisna agent ura Tasa poroča, da Je bil Uzarus M. Kaganovič odstavljen kot komisar oljne Industrije. To |>ozlclJo je dobil v oktobru preteklega leta Prej je btl komisar transportaclje. Na njegovo m««to Je bil imenovan M. Kedln. Njegov brat, Mihael M, Kaganovič, je bil razrešen dolžnosti kot IMalakl ko-misar 10. januarja tega l*U. Agentura Taas je takrat poročala, da je bil premeščen 11*^4««-
Angleiki fašisti skušajo osvoboditi Mosleyja
lx>ndon, 6. Jul. — Angleški
Argentinski predsednik
puetil sluiko
Buenos Alrea, Argentina, jun. — Predsednik Robert" M
__Ortlz je začaano pustil avojo
fašisti" ki' se skrivajo i l^do-; alužbo zarsdi -labega *'avja.
m. in okolici, snujejo organlza- - g «
rlio v uoanju, da bo U oavobo aedniški urad Je provasl 20 redu Oawslda MoalejrJa, njihove- bruarja l On trpI na aa voditelja, iz ječe Policija Je komi bolezni fn -lužbo Je pust«, aretirala Moale> ja ln osem dru ker ao rmi njegovi zdravniki svs-rfšiatičnlh voditeljev 2A.jtov.li plitek. Njagove p^le Je maja Njegova žena Je bila Ui- prevzel podpredsednik Hamon di aretirana.	' <8. Castillo.
Domače vesti
Zbor J8Z odglaMoval za izstop Ii
stranke
Cleveland. — Dvanajsti. redni sbor Jugoslovanske socialistične zveze irt Prosvetne matice je 6. julija, zadnji dan svojega zborovanja, sklenil s 36 glasovi proti 16, da zveza zapusti socialistično stranko ln postane samoatoj* na dravska politična in kulturna organizacija, ki bo podpirala vse demokratične delavske stranke, katere se iskreno bore za delavske pravice. Debata o tem vprašanju je trajala skoro en dan. Ampak ta sklep bo veljaven, ko ga potrdi Članstvo s splošnim glasovanjem, ki se ima izvršiti v treh mesecih. Sprejeta Je bila tudi resolucija za obrambo demokracije v tej vojni.
Oblaki
Chicago. — Vincent Urankar iz Mulberryja, Kan«., je 3. t. m. obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. — Dne 5. julija so nas pa obiskali Helen ln Frank Drugar, Elyria, O., Carl in Gertrude Groeber is Milwau-keeja, Wis., Dora Ickler is Lo-raina, O., Erna GaengelV* caga ter Mary in John Mubl iz South Benda, Ind. Slednja sta obiskala tudi Martina Potoksr-ja v Lyonsu ln prijatelje v Puli-manu in Ciceru, katerim se ia-hvaljujeta za gostoljubnost.
Clevelandske vesti
Cleveland. — Po dolgi in težki bolezni je umrla Anna Butala. Drugih podrobnosti vir, iz katerega posnemamo to poročilo, ne navaja. — Frank Cernc, ki se je težko poškodoval pri delu na progi železnice New York Central, je bil odpeljan v bolnišnico Glenville. Obiski še niso dovoljeni. — Is U bofnišnloe se je vrnila Ivana Pust in se sdaj nahaja pri svoji hčeri Mary Ma-toh, kjer jo prijateljice obidejo. — Mary Lušin, ki je že dolgo bolna, se Je podala v bolnišnico St. Luke.
Krvave volitve v Mehiki
Veliko število ljudi ubitih in ranjenih
Mežico Clty, 8. Jul__Predaed
niške volitve so izzvale krvav«1 bitke, v katerih Je bilo »0 do 100 oseb ubitih in na stotine ranje-nih. Tri milijone državljanov se je udeležilo volitev, ki naj bi odloČile, kdo bo prihodnji predsednik Mehike. Glavna kandidata sta bila general Manuel Avli« Camacho, kandidat revolucionarne (vladne) stranke, in general Juan Andreu Almazan, kandidat konservativnih 'krogov. Kdo je zmagal pri volitvah, ni znano. Štetje glasov bo zaključeno prihodnji četrtek in takrat bo naznanjen rezultat.
Policijske avtoritete so isjavi. le, da je bilo samo v glavnem mestu Mehike ubitih 28 oseb. Med žrtvami ao dva visoka uradnika — Vlncunte Obregon, bivši diktator poŠte in telegrafa, ter bivši general Melchor Gonza-les. Dva Američana sta bila ranjena. To sta Kdward J. Malini In Leonard Durao.
Skupna obramba ameriških držav
Združitev narodov zapadne hemisfere
Mežico CJtjr, fl. Jul,—Joaephua Daniels, ameriški po«lanik v Mehiki, je v svojem govoru apeliral na vse ameriške države, naj zgrade močno fronto za obrambo načel Monroejeve doktrine in proti zunanjim agresor* jem. Vse države naj gredo v M za ohranitev demokracije.
Poslanik Je govoril v jvezi s proslavami dneva neodvlatioati. "Dan neodvianoati ima letos večji pomen nego kdaj prej," je dejal. "Tirani so podjarmili mnogo tujih držav. Nelojalni elementje zunaj in znotraj naših mej skušajo zrušiti enotnost ameriških republik, zatretl civilne svobodščine in svobodi«' ustanove. Zunanji diktatorji in izdajalci doma napadajo ideale avobode in ehškopravnoati, na katerih je bil uatanovljen naš narod. Henea vojne as Je raz tegnila tudi na zapadno hemi-sfero, vendar vidimo Ae svetle točke na drugače temnem ob zoriu, Mnogo Jih Je, ki še trdno i verujejo v ideale, izražen« V Izjavi neodvisnosti/*
Predsednik Cardenaa j« naslovil poalanlco Danlelau s če-! strt ko ob obletnici praznovanja ameriške neodvianoati. Amarl ške zaatave ao vihrate na poalo . p jih poalaništva in konzulatov.
Kk» Se Janeirs. Brazilija. « jul. — Poslanik Jeffsraon Caf fery Je v svojem govoru pred akupino avojlh rojakov in domačinov izjavil, "da a« na 4. Julija, ko Združene države proslavljajo svojo neodvisnost, svobodi, bori za svoj obatsnek v novem svetu, i avoji trdnjsvi. Nsša vera v zmago Je neomajens."	* i
Parlamentarne volitve v Lat vi ji
2idje pozdravljajo tovjet.ke žete
• - . ..
Riga, LatvIJa, 6. Jul. — Prvo parlamentarne volitve v Latvijl n§ podlagi stare ustave, ki Je bila potisnjena 4ia stran/ko Karla Ulmanis uprizoril puč Um in M proglasil za diktator ja, se l>odo vršile 14. in 15, Julija. Vlada jo naznanila, da bo novi volilni zakon kmalu objav Ijen.
Vlada Je izjavila, da bo sledila zgledu Litve in ustanovila politični department v armadi. Vojaške enote bodo dobile poli* tične inštruktorje.
Vlncaa K reve - Mickevlclous, |H»dpredsednik litovske vlade, se je vrnil iz Moskve, kjer Je imel razgovore s sovjetskim premi* tfrjem in zunanjim komlsnrjem Molotovom. Informacijo Iz za* zanosljlvih virov se glase, da sta ae razgovarjala o bodočem obstoju Utve kot avtonomne republike v okviru zveze sovjetskih republik, viadanih iz Moskve.
Več tisoč židovskih delavcev, ki so se sestali na svojem zborovanju v Kovnu, glavnem me* stu Litve, Je sprejelo resolucijo s pozivom na avtoritete, naj prepovedo poučevanje hebrejskega jezika v židovskih šolah. Zidje m> pozdravili prihod ru-akih čet v Litvo in izrazili lojal-nost litovski komunistični stranki, aedanji "narodni" vladi ln novi ljudski vladi.
Ktockbolm, ftvedrta, 6. Jul. —* Tukajšnji list Tldnlngeu ja preja! poročilo od svojega dopisnika v Kovnu, da Je okrog 10,000 lltovakih vojakov zahtevalo formalno prlključenje Litve k sovjetski Rusiji, Vojaki so ss zbrali na glavnem trgu. kjer so govorili ruski vojaški častniki. V demonstracijah so noalll ve* like slike Stalina, UfllN, sovjetskega zunanjega komisarja Molotovs in Vorošilova, načelni* ka aovjetakega obrambnega odbora In bivšega vojnega komisarja.
Kanadski parlament odobril proračun ,
Ottawa, Kanada, 4. jun. — Proračun, ki <ftoloča potrošnjo $1,000,000,000 za ojsčsnje oborožene alle In fl^sncirsnje vojne, JS bil aprejet v psrlsmentu a 161 proti 17 glasovom. Psrls* ment Je odobril tudi npve davčne nsredbe, ki bodo prlneale $0*0,000,000 v vladno blagajno v leni fiakalnem letu.
LITVA PREKLICALA KONKORDAT Z VATIKANOM
Baltiške driavice pod sovjetsko dominacijo
CERKVENI KROGI ALARMIRANI
Kovno, Litva, 6. Jul. — Litovska vlada Je ainoči informirala Vatikan, da je preklicala kon-kardat ■ nJim. Diktator Anta-naa Smetona je sklenil konkor-dat i representanti papeža Pija XI. 27. septembra I. 1»27
Vlada je pojasnila, da so od-poved konkordata narekovali abnormalni odnošaji in položaj katoliških organisiacij v Litvi. Te organisacije so pošiljale velike vsote denarja v Vatikan.
Pomožni komisar za zunanje zadeve' sovjetske vlado V. G. Dekanozov, ki je sodeloval pri formiranje nove litovske vlade imtem, ko je ta prejela ultimat Iz Moskve, da mora sprejotl Sta* linove zahteve, se je sinoči vrnil v glavno mesto Litve. Poroči* Io se glasi, da bo ostal v Kovnu več dni in lavajal kontrolo nad litovsko komunistično stranko In pazil, da se bo vlada drša. la pogojev vzajemnega pakta glede vojaške pomoči, ki J« bil sklenjen v zadnjem oktobru.
Ruska diplomacija Je omogočila naglo sovjetsko okupacijo baltiških državic. Policija in vo* Jaška sila je pod sovjetsko kontrolo. Vsak rsgularnl poli* caj je dobil pomočnika In uvo* ljavljsae ao bile stroge regulacij« gladu vzdrževanja miru in discipline.
Rim, 6. Jul — Litovska odpoved konkordata i Vatikanom J« alarmirala papeža. Dolga pogajanja, ki so končno rezultirala v dosegi aporazuma ln obetala tadovoljlvo rešitev, so bila uničena z zadnjo gesto litovske vlade, V Vatikanu na, vidijo nobenega znamenja za Izboljšanje odnošajev z baltiškimi državicami, dokler tnalo pod sovjetsko dominacijo.
Litva je edina baltiška državica, v kateri tvorijo katoliki večino. Stavilo duhovnikov znaša 1200, cerkva 224, poleg tega pa so tam representlranl vsi rodovi katoliške cerkve. Vatikan se Ml, da bodo preklicu konkordata sledile persekuclje katolikov.	\
Parobrodne druibe te podale
Han Franclaco, CsL, 6. Jul.— Pacific Amerlcasi H|ilpow*iere' Aaaoriation j« sinoči naznanila sklenitev pogiidbe z unijo Marine Cooka A Stewarda, včlanjeno v Kongresu industrijskih organizacij. S tem Je odvrnila pretečo stavko, ki bi paratizlrsls plovbo |>srnlkov ob obrežju Pacifika, Unija Jo Izvojevala zvl-šanje plača In druge pridobitve. Pogajanja a predstavniki paro-brodnih kompanlj ao trajala vsč mesecev In parkrat so bila prs-trgsns.
Amerika aretirala holandske mornarje
Detroit, M h.*)., «. Jul. — Devetnajst članov p<aMdka holand-akega tovornega parnika Prins vvillem II. Je bilo aretiranih na obtoibo subverzivnlh aktivnos-atl. Aretacijo Je odredil John L Zurbrirk, distriktni »migracij* »ki direktor. On Je dejsl, ds J« akcija sledila, ko Js prejel Informacije, da ao mornarji sku* šali uničiti psrnik, ko aš je na-hsjsl v bližini Ssndsskyja, O. Val ao bili odvedeni v »apor Zaslišanje ae bo pričalo prihodnji teden.	' . ..

PBOSVETA
PROSVETA
THE EW LIG HTEN M ENT . ■ in lastnina iujv«mu m
h* m m*. 9*« a» pai UA*. 91 M m f—HUt » te ChM 9IM aa «te latet PLtl m »at totei h te«
(tettea. »»
pmm> K4.1 m »rte« ptMiMšdfm te v «tetete. te i» teUN latMlM
vili
«rW., wlU te ntante
ter m»
PROSVETA
MIT-M te l»atei Am,

or tu
f «fc|»*j» m prim-JJmir ti. llteK
p —»al. 4» vMTte • teaa "
Registracija tujezemceo
Med izbruhom histerije, ki j« nastalo med burbonci v prvi polovici junija, ko je Hitlerjeva klavna malina udrla v Belgijo, Holandijo in Francijo, je kongres hitro sprejel zakon, ki nalaga nedržavljanom, da se morajo registrirati in dati odtis svojih prstov federalnim oblastem. Mislili smo, da bo predsednik veti-ral ta nedemokratični načrt, a zmotili smo se; predsednik ga je pred nekaj dnevi podpisal in z njegovim podpisom je zakon stopil v veljavo.
Roosevelt je ob podpisu izjavil, kakor je poročalo časopisje, da mora biti novi zakon tol-mačen in izvajan ne sama kot zakon za obrambo deiele, temveč tudi kot zakon za zaščito lojalnih nedržavljanov, ki ao gostje Združenih držav. To menda pomeni, da bodo oni tuje^ zemci, ki le niso državljani in ki bodo brez obotavljanja vpiaali svoje ime in bivalilče ter si pustili odtisniti prste, s tem pokazali, da imajo dobre namene in se bodo s tem zavarovali pred sumničenjem, da so pristali pete kolone. v- -ji
Ne glede na to, če bo tudi tako tolmačen in izvajan in tudi če se ne bo v nobenem primeru izrabljal proti nedolžnim ljudem, dejstvo ostane, da je zakon nedemokratičen In nale edino upanje je, da ostane v veljavi le začasno, dokler traja nevarnost vojne za Združene države. Zakon je obenem "silly," bedast, ker — kljub najbo«j!!m izgovorom — postavlja vse nedržavljane pod senco osumljenja, da nekaj ni v redu z njimi. Dejstvo namreč je, da velika večina nedržavijanov le nima državljanstva zaradi tega, ker le nlao toliko časa tuka/ da bi ga bili deležni po zakonitih predpisi Zaradltega pa ne zaalužijo sramotenja, ki ga bodo čutili z registracijo in prstnimi odtisi, posebno le, ako jih bodo pri tem grobi In arogantni lokalni oblaatniki likanlrali na ta ali oni način.
Amerilka demokracija bi al morala nedržavljane čim prej islolati In jih pridobiti zase — s tem zakonom jih bo pa prej odbila. In to bo koristilo peti koloni I
t
Ford, bojkoter demokracije
Henry Ford, avtomobileki magnet, je dobi) naročilo sa izdelavo 3000 letalskih motorjev za Združene države ln 6000 za Anglijo, toda Ford je odklonil anglelko naročilo, sprejel na je amerilko. Naročilo Anglije je odklonft « motivacijo, da bi to bilo proti njegovemu p;in* cipu nevtralnosti! Ko je amerilka vlada izvedela za Fordovo početje, je preklicala naročilo za svoje letalske motorje in zdaj bo to naročilo oddala drugi družbi, kar je prav storila, d
Fordov izgovor glede njegove nevtralnosti je vllek arogantnoatl. Med tem ko devetdeeet odstotkov prebivalcev Združenih držav želi Hitlerjev poraz In ne da nič na nevtralnoat, se magnet Ford postavlja, kakor da je država zase, katera lahko stoji nad mnenjem in simpatijami smerllkega ljudstva! Na drugi strani pa ima Ford svoje tovarne v Kanadi, ki tamkaj niso nevtralne; — Ford ima dva principa, enega za Kanado in drugega za Združene države!
de nekaj. Kaj bi rekli delavcem v Fordovih tovarnah, če bi se uprli delu na letalskih motorjih za Anglijo? Ce bi aabotirali U motorje? Ali jim ne bi rekli — in morda bi Jim Ford sam to rekel — da spadajo v peto kolono? Tako pa, ker se j« Ford uprl in bojkotiral Anglijo, kakšen naziv zdaj on zasluži? ~~
Najtrše bo resnica, česar je magnet Ford obdolžen, da ima v svoji službi nacljske Nemce sa inženirja. Da je prejel od Hitlerja odlikovanje, Je že Ntara vest.
Kdo hujska koga?
Glasovi iz
naselbin
Kako je Valentintit izgubil teleta
We*t MiddJenr*, Pa. — Včeraj sem opisal, kako sem izgubil enega od prašičkov, ki sem jih vozil iz Mengša, danes pa bom povedal, kako sem izguMJ teleta. Že sem večkrat omenil, da je ne! oče ha run ta I Z vsem — pri hiti se pravi pri Bertu, toda brez goetilne.
Nekoč je oče kupil štiri teleta in naročil goepodarjem, naj jih dostavijo na nal dom Oče zva-ga teleta, odlteje denar zanje in jih dene v hlev. Meni pravi, naj pripravim voz, denem nanj kur-nik, da jih zjutraj odpeljem v Ljubljano. Teleta So že prodana in peljal jih bom temu in temu mesarju. Oče so vedeli, da eem poznal že vse mesarje v Ljubljani. Naročijo mi, naj teleta za» peljem v klavnico, jih tam zva-gam Ur dobim potrdilo,' nakar naj grem k mesarju, da dobim denar.
Tlati večer prile soseda, po imenu Burjeva Mica (že mrtva) in vprala očeta, če gre zjutraj v Ljubljano. Pove ji, da bom lel Jaz. "Ali bi se mogla le jaz z njim peljati V* Odgovori ji, da lahko.
Zjutraj ob ttirih z očetom nakrmiva teletai Dala ava koruznega močnika v veliko steklenico, to pa teletu porinila v gobec in moral je požirati, tudi če ne bi hotel. Potem jih naloživa na voz. Kmalu pride soseda z majhno kolafico, v kateri je morala imeti jajca. Vsaj tako sem sodil, ker jo je hotela imeti pri sebi. Zaprežem konja, se vse-dem na voz in hajdi proti Ljubljani.
Cesta od Ponove vasi proti Grosupljem je bila na novo posuta. Ko sem konja Ivrknil, je -hitro potegnil in teleta ao v k urniku nazaj omahnila. In ker je voz po nasuti cesti odskako-val, je zadaj pri kurniku odnehal zapah, da so se vrata odprla. Ko sem pognal konja, da je cuknll voz, je moralo tele pasti zadaj z voza. Sicer je bilo privezano, toda se je vrv utrgala.
Ko pridem že skoro na Grosuplje, pogledam nazaj, če je vae v redu. Ker ee mi je zdelo; da so samo tri teleta, pogledam I« enkrat. Vidim, da enega manjka. Uatavim in grem okrog voza. Vrata so od prta-in tele se je izgubilo. Kaj naj storim? Rečem soeedl, ki je le sedela na vosu, da so tri teleta boljla kot pa eno Izgubljeno. 8 temi tremi grem kar aam naprej, ona pa , naj se vrne v Ponovo vas in tam pove Antonu Priteklu, našemu zetu, da aem Izgubil teleta, katerega naj gre laket. Pravim ji, da bo lahko le po bližnjici pri-tla do vlaka in z njim v LJubljano.
Sla je nazaj. Ko je prišla v Ponovo vaa, je videla, da teleta le love. Napodili ao ga pod Spa-nov kozolec, tam ujeli« naložili na dvqiko!nico ta ga/ pdjifli V nam. Oče ee je začudil. Soseda mu je pojasnila, kaj ae je zgodilo in da aem tel z ostalimi teleti naprej. "Ju. saj pravim, on je večji tele od tega,** je komentiral oče. Nalotll je teleta na
drugi voz, napregel konja, s sosedo na voz in po bližnjici proti LjubljanL
Komaj sem v Ljubljani zvagal teleta in djal konja v hlev, Že pride oče. "T! s mrkov«! AH je treba te sitnosti? Tu imai od vage listek." Pa je udaril po konju in se takoj vrnil domov.
Žalosten sam odtel po denar za teleta in se v Ljubljani le malo pomudil. Rojilo mi je po glavi, da me doma le nekaj čaka in da bova z očetom ropotala. Le okregal me je, čel da izgubljeno stvar je treba iskati. Štiri goldinarje zaslužka ali pa teleta izgubiti res ni kar tako.
In tako je bila sreča v nesreči, da se je vselej dobro izteklo. Se dosti jih vem in polagoma bo vae prišlo na vrsto, če mi bo uredništvo hotelo priobčiti ik brez skrbi. Tone—ured.) Vae, kar sem že opisal in kar bom le, ae je dogodikl pred 40 leti.
Anton Valentinčič, 262
Daaea je »platno hujskanje Roosevelt huj-aka amerilko ljudstvo na vojno a Hitlerjem, imperialistl tukaj in tam hujskaje drug drugega proti komur le. le aaclsti. fašisti in Stalinove! ne hujskajo nikogar in lepo nagovarjajo narode na božji mir .. .
Med tam ko je imperlalletitna Francija sa-mo sebe porazita, se je spet zganil Junalki Sta-'lin in sačel martirati na Balkan Pa smo či-, (Dnij« t sedali heloaM
"Cankar*' priredi maškeradni cirkus
ClevelandL Ohio. — Marsikdo se bo vprašal: Kaj je pa spet to? Smejal in mogoče tudi čudil se bo, ko bo enkrat prečital ta dopis, kaj vae se Cankarjevi igralci izmislijo. Hkrati se bo vpratal, komu neki ae poljubi vsega tega dela in truda. Naj si k<Jo misli karkoli, resnica je, da bo podal dramaki zbor Ivan Cankar matkeradni ali nalemljeni cirkus v nedeljo, 14. julija, na izletniških prostorih druitev SNPJ.
Znano nam je bilo, da imajo ljudje radi kake vrste predstavo v prosti naravi. Toda vprizarjati igre brez odra in akuatičnih naprav je nemogoče. Pa pride nal podpredsednik, znani komik Anton Eppich na dan z novo idejo, s cirkusom, ki naj bi nudil občinstvu nekaj sa oko. On je pripovedoval in mi smo z zanima- au njem sledili njegovemu tolma- t čenju, kako se da oblači ljudi v živalske maske, izdelati ogrodja za velike živali kot za slona, ži-rafo, konja in druge. V ta ogrodja, prevlečena z blagom ln pobarvana, se postavi ljudi, ki bi imitiral! živali ln proizvajal vsakovrstne atrakcije v zabavo ljudem. •
' Vse to se nam je zdelo »ko* raj nemogoče, ampak njegova prepričevalna trditev, da je bil že aam v takem cirkusu, ko je bil le majhen fantek — to je bilo enkrat na pustni torek, da so se vozili po Metliki in bili nalemljeni v opice in druge živali, zbijali burke ter na moč zabavali melčane — nam je dalo poguma. Se tolski učitelj ga je t* krat pohvalil in mu stisnil v roko desetico. Takrat mu je bilo tudi prerokovano, da se bo nekoč uveljavil v poklicu igralca ali komika. In res se je to zgodilo. Danes poznamo mr. Eppich s že vsi Slovenci kot talentiranega komika, ki se sna vedno Uveljaviti s čim novim.
Tako se nam je začel dopadati predlog za cirkus. Seja je poverila to delo njemu in ga imenovala ravnatelja; tegjt cirkusa. Pred par meseci je pričel z de-
Stolp na newyorilct razstavi, e katerega ae Jpulčaje "parašu-tiatr na tla.
lom in danes vam lahko poročamo, da imamo izgotovljene že vse Živali, katere mislimo imeti to sezono v cirkusu. Za svojega cirkuškega pomočnika si je izbral inteligentnega Cankarjevega igralca Rudyja VVidmarja. Ru-dy je namreč krotilec teh živali. Drugi pomočnik mu bo Frankie Schuster. Kar le potrebuje sedaj, je strenirati ljudi po taktu godbe za različne atrakcije. To se mora izvršiti v prihodnjih dneh. Izbrane ima Že skoro vse igralce za gotove vloge.
Ta cirkus bo prava novost za nas vse. Smeha bo dovolj, ko bomo zagledali afriškega slona v naravni velikosti lomastiti v cirkuški paradi. Na hrbtu mu bo sedelo lepo dekle, kraljica džungle (Olga Marn). Konja bo jahala izvežbana jahalka (Jean Turkovich). Trije klovni bodo John Lube, Frank Plut in John Ceeh. Imena drugih igralcev mi Še danes niso znana.
Oder SND. je sedaj prava cirkuška menažerija. Tam čakajo živali na dan nastopa. Pri iz-gotavljanju kostumov in živali so pridno pomagali sledeči člani: Eppich, Widmar, Schuster, Lube, Skuk, Math Debevec, Jennie Dagarin, MiUie Babnik, France« in Pauline Tavčar, Mercedes Smuk in Bertha Eršte. Kot sami povedo, so imeli pri tem veliko zabave in špasa. Obeta se jim pa še več zabave v tem tednu, ko pride na vrsto vežba ali trening.
1 Kot pove mr. Eppich, je preskrbe! pravo cirkuško godbo, po katere taktu se bo premikala v ringu cirkuška parada. Voditelj godbe ali "drum-major" bo Tom Oblak ml., pravi profeaionalni godbenik. Ze samo ta godba z njihovim kapitanom na čelu bo zbudila veliko pozornosti. Ravnatelj Anton Eppich bo stal na vzvišenem prostoru ter naznanjal posamezne prizore. Govoril bo v hrvatskem dialektu, kar bo tudi nekaj posebnega. Ce bom izvedela le za kako posebnost, bom še poročala. Mislim pa, da že samo to zadostuje, da bo privabil ta cirkus ogromno množico ljudi na izletniške prostore društev SNPJ. Vi
A. Simčič, predsednica.
iftaL
m
v New Yorkn. katere Je
Novice iz Pemte
Cheawick, Pa. — Naša društva v Penni imajo smolo s prirejanjem piknikov ob nedeljah v korist svojih blagajn. Kakor so že poročali drugi, uključlvli urednika angleške sekcije, so jim agentje Jamesove administracije prepovedali točenje pijače na pennsylvanskem dnevu SNPJ. Kot je vsem znano, se pri tem še največ cvenka steče v društvene blagajne.
Dne 90. junija je hotelo neko naše društvo prirediti svoj piknik. Takoj so bili suhači mokre Pennsylvanije na licu mesta in vse razlili, kakor da bi bili v času prohibicije. Delavce na takih priredbah hočejo vleči v zapor, od koder naj jih društva potem vlačijo ven in plačajo iz blagajne za nezasluženo kazen.
Organizirano delavstvo bo moralo ob volitvah sedanji državni administraciji dati brco, drugače jim lahko naredi še velMco ne-prilik, kar gotovo ugaja velikim zavarovalnim družbam, ki so že postale največji farmar v Ameriki. Te družbe naglo grabijo propadle farme v svoje kremplje ter ustanavljajo korporacijske, farme.
V	New Kansingtonu pri podružnici milijonske Mellonove Aluminum Co. so delavci dne 28. junija odglasovali osem proti enemu za stavko. Ker družba dela milijonske profite, zahtevalo delavci lOe mezdnega povilka na uro. Do tega ao tudi upravičeni ne samo v tej, marveč v vseh tovarnah te mogočne družbe, ki ima monopol vse aluminijske produkcije v tej deželi.
Dne 29. junija je tukaj umrl John Pavlovich, po rodu Hrvat. Star je bil <8 let in tu zapušča ženo in veliko število odraalih otrok. Pokojni ni bil pri nobenem društvu, toda bil je član tukajšnjega slovenskega kluba, katerega članatvo mu je priredilo lep pogreb in sem se ga tudi jaz udeležil. Ob mrtvaškem odru je imel okrog 26 vencev, pogreba pa se je udeležilo okrog 86 avtov, dasi narod dela ob pon-deljkih.
Kakor slišim, je bil pokojnik zelo naprednega mišljenja, ali tudi z njim ae je zgodilo kakor s stotinami drugimi, to je, da se ni njegova želja upoltevala in imel je cerkven pogreb, katerega je vodil slovenski' župnik iz Pittsburgha. Tako sem po 17 letih bivanja v tej deželi allšal slovensko molitev. To smo morali peč val navzoči poslušati, nekateri radi, velika, večina neradi.
V	zadnji pozdrav je Anton Klemenčič v imenu članstva slovenskega kluba napravil pokojnemu kratek, toda zelo lep govor. Po tem sem sodil, da je bil pokojni selo priljubljen med tukajšnjimi Slovani. Umorila ga je naduha, katera ga je mučila dalj časa. Naj mu bo lahka ameriška gruda.
V	Prnsveti čitam, da ji tudi tukajšnjim rojakom znani Anton Zidantek zopet zbolel. Selim mu hitrega okrevanja.
AH ei# la
j^ondeijekjljt tt 11«
Ali vpliva materina starost na razvoj otroka?
Ljudstvo je že od .nekdaj trdilo a, a^iatarti zdrave,
ki dobe otroke v starih letih, pa snravii, ' svet potomce, ki kmalu m^*™*** Urijo svoje življenje kot pohabljen Tin S" Znanost se je takšnemu narfranju^^
kor pa kažejo mnoge raziskave, je v 2h , ^ ski veri vendarle nekaj resnice	IjU*
Tako je pravkar tudi otroška klinik« r« kovskega vseučilišča objavila zjskav k, ao hotele dognati, da-li kažejo otr^i starejših staršev res v večji meri Z nosti in manjvrednosti. Statistika se op"rl £ primere 13,000 otrok.	p * **
Izkazalo se je, da se pojavljajo neke oblike idiotstva predvsem na otrocih starih sunLv poeebna tista vrsta slaboumnosti, ki j0 Hr,rL ljajo težki pojavi telesne degeneraci e, H* poznamo pod imenom mongolizma. Ti otroci ki so videti v marsikakšnem oziru podobni Mwu golom zastajajo na živalski razvojni ,topniL Dunajski nevrolog dr. Blach je v njihovih mi genih in hrbteničnem mozgu odkril celo tiuič. no živalske, atavistične posebnosti. J- i
Vzroki mongolskega idiotstva so bili doslej neznani. Sedaj so odkrili vsaj enega in »k* preveliko staroat staršev, ali prav za prsv ma-tere. Kajti izsledki kažejo, da odloča staro* matere. Ce šteje mati ob rojstvu otroka itiri-deset let ali več, je verjetnost tem večja, da bo otrok manjvreden. Očetova starost nima vpli. Va na pogostost slaboumnosti med potomst-vom. Naziranje, da ima prevelika starostna razlika med možem in ženo neugodne posledice za potomstvo, je treba v tem smislu torej p©, praviti. Verjetno je, da odloča večja staroit matere zavoljo tega* ker proizvajajo klieos stanice v dobi proti klimakteriju manjvredne in življenja le malo zmožno jajčne stanice.
?
vai
Težko je ustreči ljudem. Skoraj vedno pogrešamo to, česar nimamo. Na žalost nas j« narava prikrojila po najrazličnejših merah. Nekaterim je dala par centimetrov več, neka* terim par centimetrov manj od tako zvane zlate sredine, ki si jo zamišljamo za vzor tetam vitine. Možje so se s tem v toliko bolj sprijas-nili, ker si le majhni želijo, da bi bili večji, do-Čim je pri ženskah mnogo slabte: majhne bi bile rade velike, velika pa majhne ali vssj manj-le.	v
Vprašanje je v tem, katera je na boljšem o-ziroma katera je zadovoljuejša; majhna ali velika. Vzemimo na primer žensko, ki meri v višino svojih 180 cm. Ta ne more razumeti, kako se more počutiti nesrečno ona, ki jih ina za 20—25 manj. Ta "Velikanka" je popolnoma nesrečna. Ce pride v kino ali kavsrn«, se ji dozdeva, da gledajo vsi le njo in ds so u hip kar umolknili, ko je vstopila. Komaj čaka, da pride do stola in se poniža. V gledalittu zapira sedečim pogled, v majhnem avtomobila nima kam dati nog, težko si kupi čevlje, roka-vice, obleko, da, celo moža si težko najde. In vendar — koliko majhnih jo zavida za njeno višino.
.Torej tudi majhne žene niso zadovoljne. 2e kot mlada dekleta ee počutijo nesrečne. Rade bi bile že prave damice, a postavica je še vedno vaa otroška, in tudi visoke pete ne zsleiejo mnogo. Kako zavidajo svoje vrstnice istih let, ki so jih ,že davno prerasle. Kaj vse bi Male a par centimetrov I Kjerkoli se kaj dogajo, dojijo v gneči in vidijo le v zrak nad seboj, ps nsJ se še toliko stegujejo.
Ako pa bi majhne in velike mislile na to, da si medsebojno zavidajo baš to, kar jih d* nezadovoljne, bi to nepotrebno čustvo na maH izginilo.
Pred dvajaetimi leti
(Iz Prosvete, 8. julija 1920)
Domače vesti. V Southviewu, Pa., je ns delu v jami ubilo 82-letnega Fr. Tomaiina a Ulfv njega Logatca na Notranjakem.
Dsiavsks vesti. Rudarska unija UMWA * podprla novo delavsko stranko.
Ameriške vssti. Demokratska »tranks j* na svojem zboru v San Franciscu non»nrrw Coxa za predeedniškega kandidata.
It inozemstva. Svet velike antante kmfer»-ra v S pa ju, Belgija, o zadevah Nemčija
Sovjetska Rusija. Poljska je v	£
ložaju, ko so njene zadnje čete zapaat.le Uit*
Jino.
(Dalje Is prve kolo««.) .
tali iz nacijskega vira verjetno vest <i« «• £ gteški imperialisti nahujskali pade Rumunijo in Balkan in zmeša Hitlerju ...
U mirne in trezno, bratje! ^^gšf0s riaHetl nehujakajo Stalina in se	^
— ni ničeaar narobe s Stalinom. K	f
narobe z angleškimi imperialisti. " ^ onimi imperialisti. Iti se la le«"*> >" huj skal i Fince proti Stalinu . • ~ ^j®
Takrat lmprtaltst! kako to, da so zdaj uspeli pri Stalmu
Posttr Showt How to Ditect Fifti Ctlmnist
HOW TO IDCNTIPV A -FIFTH OOkUMNItT1, lo ohown In tho •bova, dirtrlkutod on a natlo»wM» Mala ta 1,000 olty and atata SoSHn roproooaUnff A. F. of L unlon. »y tka Laafuo far Hamaa RlfhU, Frat» dom and Domoora*. "Or«anl«od labor, vrlth ali othor froodomdovtna AmoHoan«,- oaya MStth.vv Woll, prooldtott of tM Loatfia, "mu* rool out tho propaaandlata who dlarapt oar nafttoaol e«Ky by InoMIn« ro«p hatrodo. Thla la a H mor too*nt*HOi divldobofara |M oon*aar ond mlo.*

g. JULIJA
lovice V
5 starega kraja
Horenij*
^irttv Ljj^e nesreče
^ 18. maja. - Dne 17. zgodila * tako ime-
!l Moletovem klancu V hh huda avtomobilska ne-
fj^tere žrtev je postal 24-lesni trgovec Dane Zupan-Do nesreče je pn-
ikole:
kriza, veliki proizvodni stroški rokodelcev, pomanjkanje kredita, slaba tehnična in trgovska priprava rokodelcev.
Kriza ni nikaka novost, saj aa krize vedno bile. Pozabljamo pa, da je današnja kriza, kriza svetovne nadprodukcije, ne pa kriza nedovoljne krajevne produkcije.
Drugi vzrok je v dejstvu, da so proizvodni stroški obrtnika JpJgnjg Cernetalmnogo večji ne^o industrijski. ' Zks Hrovat s Cerneto- Zato so ti izdelki prvih tudi draž-Tirnim avtom cement z ji. Tovarniški izdelki se kupuje-mosta Pred Poharje- jo v večjih količinah, nego obrt-i-vinoje dal vozač običaj- niški. af ker pada tod cesta po Tretji vzrok slabega stanja itrmem Moletovem klan- obrtništva je pomanjkanje kre--pevši do Moletove pekar- dita, to je kapitala, katerega po-zavrl in ustavil. Z na- trebuje vsak obrtnik za svoj ob-. strani pa se je peljal s stoj. Posamezni obrtnik pač tež-oiebnim avtom lesni tr- ko dobi na posodo večjo vsoto dejane Zupančič. Tudi on narja, če ne nudi upniku dovolj-varnostne signale. Ker nega jamstva. Dobi ga le za vi-i precejšnjo brzino po šoke obresti, navigor, ni mogel pra- Četrta točka slabega stanja staviti avtomobila, aa- obrtnikov paJeži v njih slabi teh-egov voz trčil z vso silo Lični jn trgovski pripravi. Obrtna. Tako sta izpoveda- Lik je lahko odličen delavec, ma-• in njegova soproga, ki |0 verjetno pa je, da bi bil isto-_ priči nesreče. Isto so iz- časno tudi dober trgovec. Hrovat, ki je vozil tovor-1 ^^ je z neko 0rgani-in pomočnik Rabzel m zacij0 odpraviti te nedostatke in m Gabrijan. Drugi pa iz- i8bo!jAati 8labo stanje obrtniš-lujejo spet drugače. Pravi- Lya Ta organizacija je zadruga, ■tovorni avto v trenutku p^ ^ ge je zadrugarstvo ni obstal in da je pri pričelo širiti zelo zgodaj. Danes p rinil pred seboj lahki predstavljajo zadruge veliko ai-ivto. Kako se je torej UQf v kateri 80 združeni zlasti nesreča, bo morala ugo- slabfii glojit Zadrugarstvo je gi-natančnejša preiskava, banje, ki hoče s svobodnim zdru-jno je glavni vzrok Be- Sevanjem kupcev in producentov preoika cesta zaradi pre- postopoma ukloniti kapitalistič-a cesto pomaknjene Cer- ni na^jn proizvodnje in ga zame-hiše.	-	njati z novim. Odpade naj dobič-
ije je bilo tako silno, da karstvo, vsak delavec naj dobi osebni avto zarink v to- popolen ekvivalent svojemu de-I pri čemer je dobil Zu- lu. Zadrugarstvo hoče postaviti hude poškodbe po glavi, neposreden stik med konsumenti oje, da ga je zlasti moč-hn producenti, odstraniti veliko il volan, zaradi česar se število špekulantov, posrednikov lil po sedežih avtomebi-1 in tako omogočiti pocenitev vseh nezavesten. Soeed-1izdelkov/Zadruge bodo v bližnji priskočili na pomoč in ga bodočnosti zamenjale današnji ■ohraniti z umetnim di- sistem. S tem bo tudi odpravlje-Ipri življenju. Prišel je na borba za prestiž posameznika, ijsnji banovinski Zadružništvo pomeni mir, konec dr. Karel Matko, ki pa dvobojev. Podobno je sociali-vil samo smrt. Pokojne- Umu, razlika je samo v tem, da prenesli na njegov dom, zadrugarstvo Želi izboljšati soci-
brat g. Rafko Zupan- &lni položaj na miren način, no gostilno v Radečah. Da je marsikatera zadruga
. na Doleniakem propadla kmalu po ustenovi-. na Dolenjskem	n| bn kriy glab gigtem
mesto, 19. maja. — Ka- zadružništva, kakor to trdijo o nedeljo, je bil tudi nasprotniki, temveč člani, ki ni-dolenjskih cestah živa-Lo j^h gposobni sa vodstvo pod-Bt. Iz Ljubljane sta se jetja. Zadruga zahteva od svo-z motornim kolesom članov precejšnjo kulturno Injsko 31 letni stavbnik I naobraženost in sposobnost v Rtjh in njegova zaročen- vodstvu javnih poslov. Zato je je doma iz Smarjete, ima potrebno, da oblast dvigne kul-itilno na Dolenjski cesti \turn[ niVo obrtnikov. Ijani. Pri sv. Ani jima je Industrijski izdelki so kljub | koal cesto. Rajh se mu ©enenoeti še vedno predragi. |ogniti, pa so mu odpo- Nihče ne zahteva, da se napre-ttvore in že se je zgodi- industrije zaustavi. Na-ta. Tik pred Iško vasjo Lprotno omogočiti je treba živ 10111 v J^rek. Dekle, ki je hjenje in obstoj tudi onih, ki so na zadnjem sedežu, je od- Urtvovali kri za ustvaritev nove-v velikem loku na ilovna- ^ aoroat pa nimajo kruha. » » ni skoraj nič poško- Pomanjkanje kapitala je eden 1 pa je Rajh obležal glavnih vzrokov, ki ovira napre-rubitega motorja z zlom- Ljek našega obrtnika. Cim bolj nojf«> Zdravnik dr. Derea- M zahtevajo od obrtnika moderne nudil prvo pomoč, in ga | no zgrajene delavnice, orodje in M" svojim avtom v bol usmiljenihH
stroje, tem bolj mu je potreben kredit, ki ga mora investirati v svoje podjetje. Zaradi pomanjkanja kredita je obrtnik prisiljen dajati svoje izdelke tudi na upanje, če hoče, da jih spravi v promet. To vprašanje se lahko reši le z ustanovo obrtniških kreditnih zadrug, ki so ali Sulce-Delidevfcft ali pa Reifaiznovke. Delič je oanoval kreditne zadruge na načelih neomejene in solidarne odgovornosti članov. Krediti se dajejo le članom zadruge, ko so vplačali zadružne deleže. Zadrugo upravlja uprava brezplačno. Število Članov ni omejeno.
Statistike kažejo, da je. bilo konec 1996 v naši državi 96 kreditnih zadrug s članskimi deleži 5,962,296 din in rezervnimi fondi 8,171,460 din. Kapital torej pomeni že mnogo, vendar še ne vse. Rokodelec res lahko kupi vse potrebno, toda to bo drago plačal. Mnogo ceneje lahko dobijo obrtniki orodje in surovine^ Če jih nabavljajo skupno po na-bavljalnih zadrugah. Te nabav, ljajo direktno brez posrednikov.
V	veliko korist so obrtniku prodajalne zadruge. Vsak obrtnik je lahieo <veščak v svoji stroki, ne more pa biti vedno tudi dober trgovec. Marsikateri obrtnik svoje izdelke težje proda nego pridela. Prodajne zadruge pa imajo sa-eilj, nuditi svojim članom povoljno prodajo njih izdelkov.
Med obrtniki obstajajo tudi še proizvodne zadruge. Organtaaci-ja teh je najtežja točka zadružnega življenja, ker je potrebna absolutna solidarnost, disciplina, zaupanje, čut enakopravnosti in enake sposobnosti. Druga težava je, da se večina teh, potem ko so uspele, prelevi v akcionarska društva. Zadruga-postane navadna tovarna, ima več pomožnega osebja nego zadrugarjev. L. 1935 je bilo v naši državi 40 proizvodnih zadrug.
Težkoče, s katerimi se mora zadruga boriti, so velike, toda dobra volji in čut solidarnosti premagata vse. Zadruge so postale velika sila, zadružno gibanje naj idealnejša sinteza materialnih in duhovnih vrednot človeštva. Da pa bo to zadružništvo uspevalo, je potrebna svoboda, absolutna disciplina in požrtvovalnost. Svoboda, to je načelo, ki mora prevevati zadružno gibanje.
V	zadružništvu je moš! Ante Certalič.
WHO IS -THIS MAN??
96l LOOKS Al šul (bmkiam. ml DRESS8S uul a*. kl SPEAKS uul ,

HI HATtS n D-«o»tfJ*a»ia d»a>d'.-	.
HI HATtS IM«m» <1 ............I I......<ia i id »
HI SNM8S m *m mmi <1 So *miI— —pti ^
HI SPKIADS N*«* Sffadi MM«	OS«fe« Md km H dM>ay «a
HI PAYS la ie ****** ShU t* dhjhmSI** HI IMITATIS ka Nbh men*! by M*ie Ai*lewlN* w e apek
U)ko 9a. Jhiiu man.??
HE IS A FIFTH.
-j, DOBIT TRU9T SINU
Mi*
DAVSD

ki prekašajo Švedsko samo št-	uspel, napad večkrat ponoviti,
ZHruŽene umeriške^drftave, a s	dokler nI tank tuničen .. . Druga
tO razliko, da Amerika krije	prednost rezultira iz povečanja
lastne }K)treba, Švedska pa svo-	kinetične energije zaradi brzine jo proizvodnjo stavlja n« sve- aeroplana, ki jo je treba prišteti tovni trg. Precej razvita je ke- k brzini projektila in ki se v str-
mična industrija s svojimi su-	mem imdanju giblje med 30 do
140%. Iz tega razloga ni potrebno, da je borbeno letalo oborole-no a topovi pra t i rs no velikega kalibra. Ko govorimo o premi-kajočem se cilju, postane brzina streljanja važnejša od privzete velikosti kalibra, kajti brzina mora biti izredno velika, ako gre* mo za tem, da napadeni oilj čim-
_ ___H I 1	Pf«j uničimo. Aeroplan, oboro-
papir. Najstarejša pa je in-1 žen s dvema avtomatičnima to-
perfosfati, karbonati, pa tudi ekeplozivi. (V Stoekholmu je snamenita Nobelova tovarna di-namita.) Omembe vredna je tudi induatrija kavčuka, predvsem sa izdelavo gumene obutvt». Najvažnejše mesto pa savsema lesna industrija, kf obsega na tiso* če žag, na stotine tovarn ceiu* ose in kakšnih 70 tovarn zu
Opekel se je
Neki mladenič se sprehaja ob Savi in na lepem zasliši klice na pomoč. Steče tja In zagleda lepo mlado dekle, ki se sredi reke bori z valovi.
"Usmilite se me! Izgubljena sem l" mu zakliče dekle. "Ne, ne, jaz sem oženjen." "Hitro, hitro, na pomoč!" "Ali se mi boste obesili na vrat to me imenovali svojega junaka?" "Ne bom, ne bom!" Mladenič skoči v vodo in reši dekle.
Ta se ga oklene in vsa ganjena zaihti:	"
- "Gospod, vam se Imam zaliva« liti za svoje življenje! Kako naj se vam zahvaiim .. .**
"Dovolj, dovolj," se Je otrese rešitelj, "tega ne morem poslu, šatl. Na isti način sem se oženil."
Švedska, dežela gozdov in rud
Švedska je detfra ustavna monarhija, v kateri izvršujeta posta voda j no oblast kralj In pa Riksdag (državni rtk>r), ki sestoji iz dveh zbornic. Prvo tvori 150 članov, izvoljenih od pokrajinskih in občinskih odborov za dobo 8 let, v drugi pa je 220 članov, ki jih moški in ženski volilni upravičenci volijo vsaka štiri leta. 8edanji kralj Gustav Vi vlada od leta 1007. Celotna površina države obsega 448,961 kvadratnih kilometrov In ima 6,285,000 prebivalcev, kar bi dalo 24 prebivalcev na 1 kvadratni kilometer. Po narodnosti je med njimi 98.8 odstotkov Švedov, 0.7 odstotkov Fincev, 0J odstotkov Laponcev, ostalo ps tvorijo pripadniki drugih narodnosti. Po pretežni veČini je prebivalstvo protestentovsk* vere (99.8 odstotkov priseljenih^ Židov je 0.1 odstotka in prav toliko katoličanov.
V glavnem mestu Stoekholmu so pri ljudskem štetju lete 193« našteli 545,000 prebivalcev. Med večjimi važnejšimi mesti sta še Goeteborg z 362,000 in Malmtt s 145,000 prebivalci. Kakor Finska je tudi Švedska predvsem dežela jezer in gozdov. Bogastvo rud In vodnih sil ste jo napravili za pret^no Industrijsko državo. Gozdovi in pašniki zavzemajo 54.2 površine, medtem ko Je črne bemlje samo 9.1 odstotek. Pripomniti pa j« treba, da Je Švedsko kmetijstvo na veliki višini in je obdelana zemlja zelo donosna. Kljub temu pa kmetijstvo ne more kriti domaČega konzuma. To velja predvsem za žitno produkcijo, ki daje 7 milijonov cen*
tov pienioe, 4,128,000 centov rti, 2,066,000 centov ječmena in pa 12,658,000 centov ovsa na leto. Količina pšenice in rži pa
v zadnjem času naglo nazaduje v korist ovsa in pa detelje, ki savzemaita vedno večji deleft obdelane površine, ker je v sveti s napredujočo Živinorejo.
Med ostalimi poljskimi pri* delki je omembe vreden krom i|rf a mad industrijskimi ssde-zavzema prvo mesto sladkor na pesa, Id daje 20.8 milijonov centov sladkorja na lato. Slad korim pes« se goji zlasti v p* krajini SltanUi, živinoreja p» je razvita zlasti v Južnih pre-
g
du stri j a vligallc, ki premore približno 15 tovarn in salaga dobre - tri četrtine svetovnega konzuma.
Največ uvaža Švedska premoga in koksa, mineralnih olj, bombaža in bombažnih izdelkov, volne in volnenih izdelkov, žita in moke, kave, koš, gnojil, bakra, železa in jekla, izva*« pa surovine za papir in papirne izdelke, les in deske, železno rudo, lito železo, masla In par vžigalice, žalesnic ima Švedska 16,. 700 km, od tega 2666 km elek trlčnih prog. Trgovska mor na rica ima na razpolago brodovje poldrugim milijonom ton.
povomit aqw r eni sekundi
atreliti do deset granat ne 1 kvadr. meter bllndlrane povr-
šine.
Prav tako pa je potrebno, da l>o*udka letala računa tudi »last- -no obrambo pred napadi sovražnih lovakih letal. V ta namen je aeroplan oborožen še « vrtljivo, navadno dvojno strojnico, s katero upravljs drugi član posadke, ki je izvidnik In strelec. Po svoji veliki okreinosti in brzini nudi letalo v nizkem letenju cilj* ki ga Je izredno težko zadeti. Aeroplan! s topovi, ki na-pmlajo, pa morejo biti prav tako kakor tanki, sami napadeni med izvrševanjem dane naloge od strani sovražnih lovcev. Pred vsako akcijo proti blindiranim enotam se aeroplanl napadalci vedno zadržujejo na veliki viAini in so mnogokrat nevidni In neopazni. Zaradi nevarnosti nenadnega napada morajo biti _	„ bllndlrane enote v svojem »asto-
derne vojike," obstajajo vsČhlH I panju redno zaščitene i lastni-lz težkih strojnic In protltankov-1 ml lovskimi aeroplanl, da prepre-sklh topov, ki spremljajo pehoto od linija do linije in imajo nalogo, ustaviti nspad blindiranlh enot.
Ko govorimo o oklopnlh avtomobilih In modernih tankih s 15- do 20-millmetrakim oklopom čelno In podolftno, vidimo, da Js učinkovitost težkih strojnic, katerih kaliber nt prehaja 18 mm. telo majhna ali pa ctlo nikakršna. Pthota, ki razpotog* t orožjem večjega kalibra In t eksplozivno municijo, Ima očivldno več Ugledov za uspešno borbo
Letalo proti tanku
Od orožja sa borbo proti tankom se vedno tnova vse bolj In bolj aahteva velika okretnost. Protitankovska orožja, s katerimi so opremljene poedine mo-

v
bratov
f nesreča se je zgodila I* Npvem mestu pri posest-w>Ji Kraševčevi, kjer je v službi Mihael Klo-M»jen je i,j| domačih ko-,u«a pri vpreganju mu je
l*iadno z 7obTO| vrh
mu iNjHnel kožo pre-
■ a*«r»e strani jflave. Klo-r J» zavpit na pomoč in Iju-* nudil i »ogled ha groz-r«»>o skalpiranega Oddali mi g« v bol*
f	v
^arstvo--temeij.
OBRTNIŠTVA »vso nafelo narodne pro-P	« Konomično-
da ^ treba s čim 7/,fT>ikl Priti do do-» jt mnogokje Jrt- Ne moremo pa V^odeUtm "poaobno-^ia. Ce p. hočmno ^^drUtvo, moramo snovne vzroke ala-In ti ao
Uradniki
Carraa la Hedley ttteae.
mik (CIO)
Stoječi, od Irre aa
nmuk.
Mfiti
in
n.
proizvodnji) masla in sira. Oa-vtjt živine so našteli 2,965,000 glav, ovac in ostale drobnice 405,000, ko.*J 620,000, prašičev pa 1,800,000. Kar st gotdntgs bogastva tičk, Je Švedska med prvimi državami v Evropi. V severnih prudellh prevladuje Iglasto drevja, na jugu pa listnato, predvsem hrast In gaber. Bogata jt zemlja rud, zlasti Železa, primanjkuje pa premogs t- premogokoipi v Skaniji ga dajejo do 500,000 ton na leto — teko da ga j* treba uvažati. Zato Švedska ifevaža železno ru-o, ki se v veli.Vih množinah nahaja v pokraj ini velikih Jtzer Gavle In pa v k',lrunl na Upon-skem. Klrunskfi ruda Jt odlična kakovosti, a pridobivanja Je otežkočeno zaradi neprlpravne ege ozemlja. VI mirnem času so Jo isvažali ptf eko Lftite In Narvika. V Južulh pokrajinah pa to Jeklarne hi plavži boli Mgoetl. Švedska kovinska in dustrija slovi zlaatti po izdelavi rasnih specialnih izdelkov, pil, svedrov, nožev, svtomobil-skfh In asroplanslcih sestavnih delov In raznih str< »jsv, V sever nlh predelih Je tudi nek s J rud nlkov zlata In srebfji. V Ron sksrru so lete 193T' pridobili it rude 6,010 kg zlate la 29.400 kir »rebra. Pridobivajo tudi baker in cink. V najboljš** razvoju pa Jt elekt*om*talur.t»Ja zaradi
velikega bogastva votVuih sli (8 milijonov hp).
Kakor kovinska iktfoatrija, pa Imajo tudi mahanVn* str o ke vdikt težave zaradi \ pomanjkanja premoga. Kerrfcspalag« dežela z najboljšim M\»um v izobilja, skuša težave premaga-ti • tem, da izdoluje sptcUliri rane in dražje kakovoe \ ne. Izdelke. motorje, telegraf S ki Vn telefonski material, dinamr. tur bi ne. stroje sa predelov
| in prolsvodnje papln Umd na j vetja »redišla te Spada W aster as, sedež ena, vetjih tovarn 'eitkiromet/it jav, turbin, transformatorjev, lV>ko-motiv, tramvajskih vos itd. Ifaž-na Je Motela, kjer to velike« la djadelnltt, tnvame mo^oV ia Jeklenih izdelkov. ftvelavMi vee uživajo priročne počfc«, prlmaef In podobni pre4mi»0 ter otovaa ležišča. V tej sUt®-
čijo nasprotniku vsak poskušen
impad.
• w naintniSB^iaapa^v m. * * ^
Roosevelt orisal mirovni program
Razlika mad diktaturo in demokracijo
Hyde Park. K Y., 6, JuU — Predsednik Roosevelt jt v ras-govoru t reporterjl pojasnil program, f ki bi p« njtgovem mnenju ustvaril poffnjt sa svt-tovnl mir In dobro vlado. Dtjal jt, da svtovnl tnlr Ishko pride t
__________________________osvojitvijo bistvenih pogojev. TI
primerih tudi is boka teko, da Je so i svobods tiska, religij, lira-pred njimi najmočaejši blindlra* unja |n odprava bojaanl prtd nI del teh voail. Mimo tega ps izpadom In pomanjkanjem, ta orožja istočasno s prvim uda- On Je omenil tudi potrebo coni izdajo svoj položaj. Stvt- splošne razorožitve. Evropska da sovražni tanki ali artllerlja vojna In agresija diktatorjev s tistim trenutkom usmerijo I onemogočata rasorošitev. Golo ogenj na te odkrite pozicija, ds | Amerika Ja bila potisnjena v
ftnaivna orožja imajo en nedo-statek: delovati morejo proti napadaj očim oklopnim vozilom samo frontalno in le v itjemnlh
Jih uničijo. Sprtmlnjanje polo-žajev defenzivnih orožij ne pri-hsja v poštev, ker more biti uspeh tega premika saradl skrajne okretnost! tanka dvomljiv. Z drugimi besedami—ako protitankovskim topovom nt uspt, uničiti napadalca takoj s prvim udarom, Jt položaj Isgubljtn
oborožitveno tekmo zars<M tv-ropsklh dogodkov In ntvarnoati raztegnitve vojna na smtrlški kontinent.
V daljši diskusiji o filotofljl diktature, ki Jt v nasprotju t fU losofijo demokracije, Je priznal, da so totalitarne države kot Nemčija, Italija in Rusija bolj
Borba proti tanku s pomočjohi.pešne v gradnji letala pa nu3i cel niz prednosti, I "t mašlne nego demokracija.
Ljudstva teh držav nimajo nobene besede in pokoriti se morajo ukasom diktatorjev. V demokracijah gre vse bolj počasi. V teh ni aparate, kl*bl izsilil hitro izvajanje reform.KlJub te-mu nt smejo demokracij« dela-ti kompromisov s diktatorji, ker bi s tem ogražale In morda celo Izgubile dragocene svobodščine.
ki Jih ne gre zanemariti in zreti v primerjsnju z borbo na zemlji. »Največja prtdnost Jt v tem, da nudi tank seroplanu znatno občutljivejšo površino kakor temeljekim orožjem, kajti krovni oklop modemih blindiranlh voall ni debelejši od 8 do 10 milimetrov. V večini primerov je motor vgrajen zadaj In Jt sa hlajenja In vetronje potrebno večje število razastlh odprtin, ta- Porait protoni ko da bllndlranjt ne mor« prožiti driavljan$tvo zadostne zsščlte pred protltan-1 kovsklml 20-mlllmetlrsklml granatami. I* *ia sledi, da so posadka, motor In reiarvoar za gorivo Izredno izpostavljeni vsakemu zračnemu napadu z eksplozivnimi In vtlgalnlml granatami. Izredna okratnost In gibljivost letalstva omagpčata, da mor« a«
M frlnV-|.tvo so ^skočile v številu zlasti izbruhu evropske vojne v
Chltago, 6. Jul. — Kred i. Hchlodfeldt, dlraktor ImigracIJt In naturallzacljt v člkaškem dls-trlktu, |»«roča o imrastl prošenj za državljanstvo. IMH3 oseb Je dobilo državljsnstvo v fiskalnem letu, ki Jt bilo zaključeno HO. Junija, kar je rekordno število. Aplikacije za državljan«
od "strani tankovsklh enot. To Ima za posledico prehod v bliskoviti napad v strmem isuiatiju tako, da aeroplan napad« naj«»bčut-Ijlvejše točke. V tekem napadu iz velike višin« in od zadaj mor« pilot streljati iS relativno maj-
zadnjem septembru.
KMIVKNHKA NARODUA ,
I •ODPORNA JKDNOTA
Izdaja svoje pobMkarljt la it poMrboo liat Pr«iveU aa korkdl, ____ ■	ter pntr«l»ne agitacije svojih
htm oddatjeimstl, kar znatno va- druAlav.ia članaiva la ta ča sigurnost la točnost »4ava* Um* av»jih Mej.
nja.	'	L___ , . _
Glade na svadnjo brzino bor-[parnih •oranlaadj. Vi U-n*tfa letala, katera Je mnogo I mutacija l«a thšiajaa vK ja od brzine tanka, ki se p<» gtaailo. TereJ agHaUrteal zemlji Ubija * hitrostjo oholi » la mmmrn^ d« mi km/h, mor« Malo v pri- ergnntaar j »a ajlh fraHavaJ da prvi napad nI v ttloUlst aa patUJaJa Ihda trmrMm. ,
V senci albanskih planin

Spisal Ivan JonUt


"Ti jih ne vidiir ae j« »čudil stotnik. "Ni mogoče! Saj je mrtvaška procesija te čisto blizu ... Sto tisoč okostnjakov koraka za krstni Strašno I In ona ni v krsti . . . pred njo koraka ... na sencu ji zija velika krvava luknja ... in ... JoJ! Janez, pomagaj mit Roke steza po meni, za vrat me grabi..."
Zdaj si Janez ni vedel drugače pomagati, ko da je stotnika z vso silo stresal, da so mu za-šklepetali zobje in pokale kosti. Toda to je pomagalo. Prikazni so izginile in njegove razbeljene domišljije in drhčoč kot trs v vetru se je sesedel na posteljo Ur utrujeno poprosil sa kozarec sllvovke. Janez mu je brf ustregel, potem ps menil: "Zdaj bo pa najbolje, da la-lete in aa odpočijete, jaz grem pa tudi v posteljo." ~
Ali stotnik je hlastno odkimal. "Na le. Tu ostaal. Nalij mi spet kozarec. Tako. Sedi."
Janez se je vsedel na stoL Stotnik je izpraznil še nekaj kozarcev. Polagoma je prišel k sebi in okrog ustnic mu je spet »trepetal zanj tako značilen nasmehljsj, ki je bil na po) oto-ten in na pol preairljiv, nema maska trpinčene duše. Potem je izpregovoril:
"Ti se ml čudi«, kajne? Seveda. Da fl tedaj ostal na Studencu, bi ae takimJMvčnim napadom ravno j)e ««adil . .
"AH dobivale take napada pogosto?" ga je Janes boječe vprašal.
Mol je prikimal: "Cesto . .. Toda vedno Ia zvečer v mraka in kadar sem sam ... To Imam <mI vojne ..."	, -
Maj je Janezov pogled obtičal na mrtvaški lobanji, ki je stals na misi in otlo, brezizrazno strmela predse. "Zakaj le trpite tisto le stvar tamle?" m je opogumnil. "Ali ne mislite, da ram škoduje pogled na njo? Brrr ... jas bi je le ne trpel v svoji sobi r*
"Morda . . ." Stotnik si je dal naliti le en kozarec »Uvovke, potem sa je pa vlegel vznak na posteljo, sklenil roki pod glavo, se zagledal v strop ter Jamolklo nadaljeval: "Toda tista le lobanja je imela nekoč cvetoč obrazek, vabljive črešnjeve ustnice, ljubke jamice v licih, poredno savihan nosek in sinje oči, v katerih je bila vedno pomlad; In pokrivali so jo mehki zlati kodri, ki so v solncu lareli kot dozorelo plenično polje . . ."
Stotnikov obras je prevlekla koprena neuto-laftljive žalosti. "Vidiš luknjo na njenem levem aancu? Krogla Iz mojega aamokresa . .
Janez ja plašno pogledal lobanjo, potem pa stotnika. Obraz mu je vidno postajal vse bolj bled. Potem si pa nI mogel kaj, da ne bi napravil krepkega požirka is ateklenice. To mu Je kssalu prepodilo tesnobo is prsi in plahost is oči, obenem ja polivalo njegovo radovednost Stotnik Ja zamolklo nadaljeval: "Da, krogla is mojega lastnega aamokresa js za vedno ugasnila pomlad v njenih ©šah . . . Življenje Je kruto, toda v vojnem Času postane zverinsko I Komaj dva meseca aem jo poznal, ko jo je is-dajstvo v srbski vohunski službi spravilo pred madlarake vojaške aodnike ... In ker je bila Hrvatica, sa sklenili, da jo morajo usmrtiti hrvaški strelci pod poveljstvom hrvaškega častnika . • • Izbira ja padla na poročnika — Jureti* I Zakaj ravno nanj? Zato, ker je bil oeumljea — in tako po pravici I — srbofilstva! Naj srbofil ustreli srbsko vohunko! Koliko Masnih načrtov se Ja takrat gnetlo v moji razbeljeni glavi, da bi rešil njo, ki mi nI bila le sodelavka, temveč tudi ljubica ... Ali vse zaman, rešitve nI moglo biti. V obupu aem začel rasasilljsti, da bi aamaga sebe izdal in tako vsaj dosegel, da bi lel skupaj s njo v smrt.. Nikdar ne bom vedel, kako je ona mogla za-
slutiti mojo namero, toda saalutila jo je in u-spelo ji je, spraviti v moje roke prolnjo: 'Ljubi, pri vaem, kar ti Je svetega in pri najini ljubezni te saklinjam: molči, zakleni bolečino v dno srca in hrabro izviii svojo nalogo! Vem, da ti je hudo, da ae ti srce krči od bolečine, toda bolečina zatiranega naroda je večja in ae ji Je treba podrediti in Irtvovati! Bodi junak, ljubi, da bom lahko do poalednjega diha ponosna tiste I In naposled mi bo emrt od tvoje roke ljuMa, slajša . .
Ubogal sem jo. Toda kupa strahote le nI bila polna: strelcem so se tresle roke ... Smrtno zadeta, toda pri polni saveeti se je stsedla na tla ter me s svojimi sinjimi očmi, ki si jih ni bila pustila zavezati, nemo prosila; 'LJubi, izpolni svojo obljubo in dollnost. . / Se danes ne vem, kako sem premeril tistih deset korakov do nje . . . Tam sem se zgrudil na kolena pred njo... 'Bodi junak, moj ljubi r je zašepe-tala ona in ko je videla, da ae dviga moja roka a samokresom, se Je blaženo nasmehi jala: 'Hvala ti t Tako aem ponosna nate . . Pritisnil sem mrzlo cev aamokreea k njenemu sencu, za-mitel in sprolil... In nato se je vse stemnilo okrog mene ... Zbudil sam se v bolnišnici..."
Stotnik je poeegel po kosarku. Janes mu ga je napolnil s stran obrnjenim obrazom, ker ga je bilo sram solz, ki so mu zalivsle oči. Stotnik pa je trpko nadaljevd:
"In vendar vse naše tedanje žrtve niso pomagale, Srbija je bila vslic temu tepena . . . In potem sem se znašal v.Galiciji, v ruskem u-jetniltvu, nazadnje pa na solunaki fronti... In a kakšno naslado sem tedaj ubijal Nemce, Madžare ... da mi zdaj njihova livljenja tele raz-bičano, izmučeno dulo ... In zdaj mi pravijo — čudak ... Da, čudak! Oni, ki me tako imenujejo, bi bili le vsa drugačni čudaki, če bi bili kdaj videli le senco strahot, skozi katere smo morali iti tedaj ml! — Toda izmučil sem se. Pojdi, prijatelj, in pozabi, kar si videl in slilal nocoj, kakor bi jas rad pozabil, pa ne morem."
In Janes je molče odšel.
Zjutraj je stotnik poklical Janesa k sebi. Bil je popolnoma miren in svež in Jsnes ni mogel opasiti na njegovem obrazu nobene aledi o si-nočnjem napadu. Mol je bil videti celo veder.
'Sedi I" je velel fantu, sam pa hodil gori in doli po prostorni sobi. "Zdaj pa poslušaj in ai sapomni, kar ti bom povedal, a nič ne vpraluj in ne govori o tem pred nikomur. Rasumet?"
"Razumem, gospod kapetan."
"Dobro. Ti zahajaš k čiči Nikoli — ne sar-devaj, nič napačnega ni to in jas sem vedel o tem le preden si prišel k meni — in tam delal napoto poročniku SaviČu, ki te sovrati, ker dekle kale nagnjenje do tebe, dočlm njega prosim ... Jas imam s Savičem majhen obračun, ki bi ga rad poravnal... Ali mi hočeš pomagati?"
"Kakor' se Ja ssčudil Janes.
"Povej Danici, naj bo prijazna s nJim, tebe naj pa vpričo njega zanemarja, tako da bo mislil, da je v tekmi smagal . . . Sploh naj bo s njim salo prijazna, da se bo počutil kot doma. Ti pa včasih raj« ostani v kuhinji pri čiči Ni-kolu in tako le mimo grede lahko popaziš na našega poročnika .. . Kadar bol opazil kaj posebnega, mi nemudoma sporoči."
"Toda, gospod kapetan," Je zazijal Janes, jas ne rasumem, kako — —."	^ ';!
"Saj ti nI la treba rasumeti," ga je smehljaje prekinil stotnik. "Toda ubogati moraš. To jo vso. Zdaj lahko grel."
(Dalje prihodnji!)
■SBBnsMMSHMaBMBm
Holandska
(Odlomki iz knjige "Podobice Is ^ Holandske").
KAMEL CAPKK
Stara
Ta mesta so si vsa podobna, pa naj gre sa Delft, sa Goudo sli za Leldea: pasovi tihih voda in stare, is opeke zgrajene katedrale z lesenimi oboki kakor v trebuhu trgovinske ladje; paradne mestne hiše in hišice, opremljene s vso šaro gizdavega in bogatega meščanstva, pa častiti!-ve mestne tehtnice in stolpčna vrata la ribje tržnice ln starodavne univerze, pe znamenite hiše, v katerih je bil nekoč umorjen neki grof Oranski ali kdo že, In še tihe ulice brez sgodovine, ki ao same koa kakšnega šeat-na j s tega ali sedemnajstega stoletja in sdaj s svojim apečlm kanalom dremljejo nekje isven Časa.
In te hiše so včasih aagnjene kakor stolp v Piai, ker ao zgrajene na pesku; ponekod ao samo dva vatla široke, ker atoje na kolih. V tej deleii vode In pe-ska je vaaka ped trdnih tal hudo dragocena; da bi varčevali s prostorom, vodi v zgornja nadstropja namesto stopnic samo nekaka grada, kakor pri kurnl-kih Tako Je treba pohiltvo aeliti akoai okna. kajti po teh atopni-
m
zgoraj izveske, ki nanje obesijo naj rečem le vam Gogh. Človek
lahko docela drugaše rasums van Ooghov kolorit, le vidi kolorit holandske zemlje, njene skoraj sttsninsato jasne barve in tiste opekaato rdeče barve, pa aočno selen? pašnike, loHi peaek, ja-barvane napiane plošče, in vso tisto veselje s čisto barvo, ki ss ksr iskri v njenem od sila Metem zraku. Vse to Je prinesel van Gogh ia svoje Niaoaemske, Zakaj barve v Franciji so docela drugače, topolnato srebrn kaste, modrikaste In opalno sive; da je tega Holandca malce ras-larilo južnejše sonce in Is je nastal Is nJega van Gogh v svoji najboljši obliki.
Mesto na hlodih: to Je dalo bfr-landskim mestom le neko pote-so. Takole je to: ko so hoteli pestsvltl mesto, so vseli kos vode, Jo obdali s nasipom, da se je naalils; potlej so tam zgradili hišice. Holandska mest« niso ra-stls od znotraj nas ven, marveč
v osredotočenih pasovih, sato nimajo mestnih periferij, ae ne rnptezajo kakor iapuščaj. marveč sede lepo kompaktno na ssle-ni loki. Skoraj b! dejal: Um le aa končuje katedrala, se Začenja krava la vlee varan; na seW-pašniku ae čiato ne priča kopo javi rdeč« mestece, ker Je krasno In pristno holandsko.
In od mesta do me*U vodijo ravnp ceste a starih alejami,
bruno z vrvjo in prav zato ao U okna tako široka. Prav zato ae Holandci Uko radi dffte doma ln ne begajo po nepotrebnem po ulicah in goetilnah, zakaj ko prida človek po Uh strmih stopnicah domov, ja veasl, da mu nt treba sopet lezli navzdol; rajši sedi do-ms ss svojim i zloščenim oknom in gleda škofi poševno zrcalo, ksj se godi na ulici In tam se ksjpsk nič ns godi, ker Je vsakdo doms in nihče ne tek« po nepotrebnem zunaj, rajši gledajo vsi v zrcala. Glej, kako Vse U zavisi od značaja Uit Zaradi Uga se holandsks mestna arhiUktu-ra akosi stoletja ai Uit kaj pe-sebno Izpremenila. Takle današnji Goud ali Dodoktje mogel vsoti isto doma igam* gladko o-peko In en«ko jasno, velika o-kna. iz kakršnih Js.ePosUVlJen stari Delft ali Utre#f, aamo da Je imel malce več prostora sa nove mestne četrti. Drugače so nove ulice ensko kdNktruktlvne in ensko modeme kakor tiste stsre, ki ss zrcalijo v stoletnih "grshtih" ( grsht imenujejo na Holandakem stoječo vodo hišaasll sta do
prev ). Samo pošillU m«loe skozi napol odprU vrata v sUno-vanjsk« interlere: Is vedna Je tam tako, kakor na slikah sta-Vermoem van DelfU Ia ka sem la rekel vaa Pelft,
I, če pa U voda Ječe od me-
i mesu. Je "klTtasl." Op.
v starih časih staregs Hobbema. Poleg cest so kanali, neskončni kanali, ki neskončno varijo vso ravsn. Kansli s mi, kanali z jadrnicami, kanali s cvetočimi lokvanji in na obaorju aleje jsgnedov, vrste vrb, rodbine vetrnih mlinov in stolpiči cerkva. Kanali ao namesto meje, kanali namesto cest, kanali namesto plotov, kanali namesto steza. Kmet vozi seno v barki, gre na čolnu dojit krave, pregleduje gvoja polja, stoječ na barčici in ae z drogom poganja dalje; Uko §e stoje vozi iz krs-ja v kraj in ne vem,, ali tudi ne orje in ne tanje stoječ na čolnu. Namesto ograje i ms oko« hiše kanal, namesto vratdvigalni mo-stiček, in stvar je v redu.
Od mesU do mesU vodijo ravni kanali, ti pa niso v zemlji, kakor drugod, marveč Uko rekoč nad zemljo; gladina vode je nad gladino Ul, voda teče zgoraj in ljudje si jo neksko tiščijo na-vzdol. Ladje jim plavajo skoraj nad glavami, vendar imajo trdno zaupanje v svoje nasipe in v svojo vodo; nemara prav to zaupanje tolikanj podpira njihove jezove. In da bosU vedeli: tu teče voda nekako narobe, namreč od spodaj navzgor;'s niže ležečih tal, iz njihovih kanalov se Črpa v reke in preliv«; zato i-mate pri kanalih cele aleje vetrnih mlinov, ki ne meljejo zrnja, marveč vodo; črpajo jo iz manjših vod v kanale, is kanalov v preliv«, is prelivov v reke, a iz rek odteče ta voda sama, dejal bi, per viss naturalee.
Dandanes vetina teh mlinov ne mahlja s rameni in ne melje vode, marveč je samo le nekak simbol Holandske; voda se črpa s elektriko.
Clavek in voda
Takisto aem videl na lastne frči, kako Ja prav za prav nasUla Holandska. Je to Uko ko z njenimi mesti: vzamejo kos morja, ga ograde in izčrpajo vodo; tako ostane dno, na katerega dobršen koa Evrope dostavlja po rekah svoje najboljše blato, morje pa droben pesek. Holandec vse to oaull in saaaje travo; to travo popasejo krave, ki Jih Holandec podoji in napravi alr, ln le-tega v Goud; ali v Alkmaaru proda na Angleško; vas to je« mimogrede povedano, naporen primer krogotoka materije.
Takšno nekdanje dno se imenuje polder in gs spoznaš po Um, da ae vMi čez mero obdelano, rodovitno in prijazno Ur nas ničemer ne spominja take pe-Utične reči, (kakor je človekov boj z vodo. TU sloveči polder j i so namreč nenavadno premočrtni. Ce se je Holandsc la lotil dels, da si sam ustvari zemljo, jo je napravil lepo po človeško, ss pra vi, po ravnilu, kakor kadar režejo deske. Skrivljens je samo Človeška zgodovina, toda človekovo delo je premočrtno.
Videl sem^ kako oeušujejo Zu idersko morje. PredsUviU si pravo morje, ki bi ss raztezalo takole med Ktsdnlm, Pribramom in Tabor jem morje s burjami, <>-toki ln paraiki in s vso oaUlo morsko prltlklino. Z ene strani grade ljudje nasip, ki je dolg trideset kilometrov a je pravs igrača v primeri s širno vodno gladino; po Uj igrački vozijo majhni vlaki Švedski granit, vaak dan kakšen meUr dalje; ln ko bo to končano, napravijo sredi morja reko In sredi reke otok; potlej se U morje izčrpa in čez kaklnih trideaat let pridejo aem čmobele krava — —
Da. toda le eedaj jih akrbi, komu naj raadele novo morsko dno. Kmet to Frieskegs ne mal
VRHNJA PLAST
"Presenečeni bomo, če boeU našli deeetico v UJ hiši.*
ra zapustiti svojih pašnikov ln lukar hi Haarlemskih polderjev ne mara s svojih raaorov; treba bo desetletij* preden bo is ala-nega pašnika poatala rodovitna In auha prst Majhni vUki na igračk as Um nasipu pa vodjo neugnano dalje ln holandski narod gradi dan sa dnem delo, ki bo šele bodolim pokolenjem prineslo kolač aira In nekaj tulipanov« čebulioa.
Tam. kjer ni nasipov, at morsko obrežja Čiato preprosto pra-plete s protjem. da se ne bi peščene naplavine zopat assute v vodo. ZsmiaHU ai, da aamo take lese in peščeni hribčki ločijo morje In arsaljo; če bi U ovira popustil«, bi asorals polovici Ho-landcev zlezla v coklje. Zato torej raste na Hslaniskem toliko vrb: treba Ja aadoeti protja sa njegova obraba.
Greta Garbo
TelUrn Janko
Ime filmske dive, v katero je bil zaljubljen širni svet. Mlada, zlatolasa. Kraljica src, magnet, čeprav na platnu. Umetnica, dekle, žena, morda tudi mati — bog ve —, na višku slave, sonce in zvezda, meteor, ki zažari nebo, kratek trenutek, poUm izgine, pa je zopet Uma, ako ne sveti lunk.
Prišla je, kakor sen, v v mladostni prešernosti, kakor dih, ker kratko je življenje, mladost je pa samo ena. Lasje izgubijo barvo, pojavijo se bele nitke, zapoznela pomlad majniikih šmarnic. Bila je in ni je več. Greta Garbo.
Na njeno mesto je stopila druga Zvezda.
Nisem bil zaljubljen v njo, kje je hodila, kakšna usoda jo je do-leUla ne vem, popisal sem jo samo za uvod.
Pred pošto ali pred "Figoy-cem" je stala. Majhna, debel uš-ka, narava jI ni dala lepoU, vedno razoglava in njena hoja je spominjala na rudarja, ki se vrača po končanem delu iz. podzemlja.
Ni je več. Morda je umrla.
GreU Gprbo.
"Jutro", "Slovenec, "Narod", "Večernik" .,.
Po Selenburgovi ulici je prihrumela vesela razigrana družba. Gospodična in dva gospoda v novih belih plaščih iz "balonske" svile. Prešerno se je kro-hotsU, menda v domišljiji, da je sama na svetu. Ali je nanjo vplivala pomlad, ko ae prebuja ljubezen, ali je bila pijana, ne vem. "Jutro", "Slovenec", "Narod", "Večernik" . . .
Po ulici se je s težkimi koraki prizibala debeluška.
Gospodje, prosim, najnovejše novice.
"Ne bo uttf— GreU Garbo, če nisi, pa 'nje na hči."
"JutfrOdo . . .H, ni mogla več, pogledala je z očmi, kakor skozi okno, skozi katerega se vidi v srce, gospodično, potem pa sU ji po nelepem licu pripolseli dve

solzi in oddrsela je s trudnim korakom, kakor delavec, ki se vrača s težkega dela zvečer domov, v Umno ulico.
'Gospodična'in gospoda sta se zasmejala. "Lahko noč, GreU Garbo." Ali vesU, kaj je psovka? Boli. Ce vam odrežejo prst, jih ostane še devet, vam izUk-nejo oko, de eno gleda, psovka pa zadene v srce, ki boli in ne pozabi. Ako je nezaslušena, gre da leč v mozeg, v kri, vzame vam spanje in vsUja dan za dnem. fedno se znova rodi, ne ugasne in ne umrje, ker je zadela preveč globoko.
2aliUv, izgovorjeni n*
te vzeti več nazaj Ur'** rečena, namenom« ^
noma, pogodila je cilj u' Jih zgreši.	*
Vas psuje človek, ki k u
Zali vas pa mia^t v prešernosti majskega' v. vas ki sU v iivljenju svojo dolžnost, ko omaguiju tej dolg, poti, na kateri ?, veliko mračnih, temnih
Lepa mlada gospodična ki i je narava obdala z v«em k*i ja mladim gospodom, «amo , lo in srcem ne, pomnit« mti, vse mine. Na tej trii poti, ki v našem stoletju ni do U s cveticami, ko nikdo ni , čen, ker srečen biti ne more psujU.
Tudi za vas ne bo vedno en maj, pride jesen, zima, ter i potrga cvetje z lic in ko bc hodila sključena v dve gubij* bo brada približala nosu -ko se zgodi, da vam kdo refe "GreU Garbo!"
Začetnik Gledališki ravnatelj: "D«, je nedvomno, da ste izredae lentirani. Ker ste pa šele 11 nik, se mi zdi, da uhteviti velfko plačo. Mislim namrst boste kot začetnik težko L Začetnik: "Saj prav utobi morali boljše plačati kot ravaU, ker bom teije igral kor drugi."
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja avoje publikacije i posebno list ProeveU n ka Ur potrebno agitacijo i društev in članstva ia za pn gando svojih idej. Nikakir
propagando dragih pornih organizacij. VsSki ganizacijs ima običajno m glasilo, Torej agiUteričai šq ia naznanila drugih podpri organizacij in njih drsfetcf se ne pošiljajo lista Presti«
TISKARNA S.N.P..
minuni
tiskarsko
Tlaka vabila aa veselice in shode, visitnice, čsanike, kajl koledarje, letake itd. v alovenskem, hrvaUkem, aloviikm, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih gj
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vas pojasnila daj« vodstvo tlakam«.—C«a«
onijsfco dalo prtt'
Pišite pe informacij« aa ssstor:
SNPJ PRINTERY
3657-59 Sa LAWNDALE AVBNUB TWL lMkw«fl «aS4 CHICAGO. ILLINOIS
naroČite si dnevnik prosveio
PS sklspn II. ntat k«.r«dj. s« lakk« saroa -s H-t P^j1 prliUI« «d«B. dva. tri. Itlrl aH pet «aa*r is drslh« k alaL List Pr««v«ta staa« sa m saak«. ss «sse sit ntiss. »V •ao totao naročala«. K«r pa llaal «• plalals »»• aess^ate iILj
m lisi U» prištof« k ■sročstai. I™*«** * J« list predrag sa člaa« SNPJ. List P"«"** rBT ZTcm gete*« I« v mki draiiai a«kd«, U bi rad «Ul ttrt tr«k d^ c-
liata ProaveU
Zrn Zdrsi. Sršav« la Kanada.9S.ee
m.. ...... .4

in
In. In. In
...........

s.ss s.aa ua
Is Kvrnpe Je.
U Olc«r« ia Cklcsf« |o....lJ»
1 tednik ia.........m
, f tednik« Is........
S tednik« is........
4	tednike Is........
5	tedsiko* is.......
..........
Hi
lil ta
IM
Lpolalte spodnji kapoa. priloiite Order v Mama la «i mmrMU Pmev«te. ltat, ki )« rnU	^
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri tek čUno* prewh« ^ SNPJ. «U te M preeell proč od druilne h» bo »hteral -tednik, bodo morsl Uiti čl«n is dotlčne dmžin«. >ki )• » ^ naročena as dnovnik Proareto, to takoj naananlti apr.^«ra
in obenem doplačati dotično vw>to liste Pro-vot*- Akotef. tedaj mora nprarnlitTo ssiiati datum s« to raoto naroen« •
_	ui
PROSVETA. SNPJ. SSS7 So. U«rnd«U Ara, C^kal* Priteioao p«iilj«i «ar«čnin« sa Mot Proseete raste ........
A Inhrl It........
1) !m....................................
'.........
N aster ................... ............^
Ustsrlte tednik In ga pripišite k -«|l n«rWnte< * m«te dmšta«:
.........O. dre*"*......
O. drnftt^ ........
S/................»».......•..••••••••
4)	......................ČL ***** *........
.......a ^^ *........
^ ..........................................
- —	ti«, .................. • . . ■■H
•naa....................