Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2013-03/8 -rT7 ZAKLJUČNO POROČILO CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta V4-1075 Naslov projekta Ogroženost naših gozdov zaradi borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus Vodja projekta 22935 Saša Širca Naziv težišča v okviru CRP 5.09.03 Analiza tveganja za širjenje borove ogorčice v Sloveniji Obseg raziskovalnih ur 1537 Cenovni razred C Trajanje projekta 10.2010 - 09.2013 Nosilna raziskovalna organizacija 401 Kmetijski inštitut Slovenije Raziskovalne organizacije -soizvajalke 404 Gozdarski inštitut Slovenije 481 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 4 BIOTEHNIKA 4.01 Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo Družbenoekonomski cilj 08. Kmetijstvo 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 4.01 - Veda 4 Kmetijske vede - Področje 4.01 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 3.Sofinancerji Sofinancerji 1. Naziv Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Naslov Dunajska 22, 1000 Ljubljana B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 4.Povzetek raziskovalnega projekta2 SLO V sklopu projekta smo se osredotočili na praktične izzive in rešitve v primeru vnosa borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus v naravno okolje v Sloveniji. Ocenili smo tveganja za vnos, ustalitev in širjenje borove ogorčice pri nas s pomočjo identifikacije različnih načinov vnosa, ustreznosti ekoloških razmer za razvoj parazitske ogorčice pri nas, prisotnosti vektorjev ter razpoložljivih gozdnih habitatov (območij), kamor se borova ogorčica lahko razširi. Ocenili smo obseg ogroženih sestojev iglavcev glede na vrsto gostiteljev v Sloveniji. Analizirali smo zunanjo trgovino in trgovinske tokove borovega lesa ter lesa drugih iglavcev (okrogli les in žagan les) kot možnega načina vnosa borove ogorčice in njenih prenašalcev. Ocenili smo potencialne izgube vrednosti okroglega lesa zaradi eradikacije (izkoreninjenja) borove ogorčice iz potencialnih žarišč, zlasti zaradi izvajanja ukrepov izdelave sekancev iz celih dreves ter impregnacije lesa kot potencialnih ukrepov za zmanjšanje ekonomske škode. Narejen je modelni izračun škode za povprečne razmere v območjih borovih sestojev v Sloveniji, ki zajema primerjalno analizo stroškov pridobivanja lesnih sortimentov ter zmanjšanje vrednosti zaradi izdelave sekancev iz celotnih dreves. Z razvojem modela naravnega širjenja borove ogorčice preko njenih vektorjev in hitrosti pojava borovega venenja smo dobili orodje, s katerim bo mogoče primerjati načine širjenja obravnavanega škodljivca po naravni poti oziroma širjenja, ki je posledica človeške aktivnosti. S tem so postavljeni temelji za razvoj napovedovanja širjenja oziroma pojavnosti tega škodljivca v Slovenskem geografskem območju, v primeru, da pride do vnosa tega škodljivca v to območje ter bolj učinkovito načrtovanje in spremljanje zadrževalnih ukrepov. ANG The project focused on challenges and solutions for the eventual introduction of pinewood nematode (PWN) Bursaphelenchus xylophilus in natural environment in Slovenia. We evaluated the risk of introduction, establishment and spreading of PWN in Slovenia. We analyzed different introduction pathways and ecological conditions for the development of the pest nematode, the presence of vectors and the available forest habitats (areas) where PWN can establish. We assessed the extent of endangered conifer forests depending on the type of host species in Slovenia. Further, we analyzed foreign wood trade by analyzing flows of pine and other coniferous wood (round wood and sawn timber) as an introduction pathway of PWN and its vectors. We estimated the loss of round wood in eradication scenario of PWN from potential hotspots by producing wood chips from whole trees and the preservation of wood as a potential measures to mitigate the economic damage. The calculation includes a comparative analysis of costs from obtaining wood assortments and the value reduction for wood chips production from whole trees for average conditions in Slovenia pine forests. The model for natural spread of PWN using vector insects and the model for occurrence of pine wilt disease was also developed. These tools will enable comparison of the pest spread by natural means and to assess the influence of human activities on PWN spread. Using these tools the forecasting of incidence and spread of PWN can be developed in a certain geographical area of Slovenia as well as more effective planning and monitoring of the containment measures. 5.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 Borova ogorčica, Bursaphelenchus xylophilus je izredno napadalna vrsta, ki povzroča hitro propadanje iglavcev - predvsem vrst rodu Pinus, redko Picea, Abies in Larix. Za svoj razvoj potrebuje vektorje, ki so v Sloveniji razširjeni. V naravi se B. xylophilus širi z drevesa na drevo preko odraslih hroščev ksilofagnih kozličkov iz roda Monochamus (Coleoptera: Cerambycidae). V Sloveniji so zastopane štiri vrste tega rodu: M. galloprovincialis (določeno kot podvrsti M. g. pistor in M. g. galloprovincialis) - borov žagovinar, M. sartor - krojaški žagovinar, M. sutor - čevljarski žagovinar in M. saltuarius - dimnikarski žagovinar. Les (hlodovina ter večji in manjši kosi lesa npr. lesni sekanci) gostitelj skih rastlin in lesena pakirna embalaža predstavljajo največje tveganje za vnos borove ogorčice in njenih vektorjev v našo državo. Slovenija ima dinamično naravo zunanje trgovine z lesnimi proizvodi. Glede na namen projekta je v analizi velik poudarek na uvozu izbranih lesnih proizvodov, ki so potencialni prenašalci borove ogorčice in/ali njenih vektorjev, iz Portugalske in Španije ter delno iz Združenih držav Amerike in Kanade, obravnavana je tudi Kitajska. Po podatkih SURS smo med izbranimi lesnimi proizvodi, ki so lahko vektor prenosa borove ogorčice, v letu 2010 iz Portugalske uvozili 20 ton lesnih sekancev iglavcev in 4 tone lesnih ostankov. Iz Španije smo v letu 2010 uvozili največ lesnih ostankov, in sicer 163 ton, 163 ton lesnih sekancev iglavcev, sledi lesna embalaža z 33 tonami. Iz ZDA in Kanade smo uvozili predvsem žagan les iglavcev (133 ton iz Kanade in 12 ton iz ZDA), iz Kanade tudi okrogli les iglavcev (126 ton). Menimo, da je potencialna nevarnost večja pri lesnih proizvodih, ki nastajajo iz lesa slabše kakovosti, to so predvsem lesena embalaža (palete), in manjša pri žaganem lesu, ki je v principu narejen iz kakovostnega lesa. Najbolj kritične točke za vnos in širjenje borove ogorčice v Sloveniji so: pristanišče, mejni prehodi, proizvodni obrati in skladišča lesa. Ogroženost posameznih gostitelj skih vrst borove ogorčice smo opredelili s količinami lesne zaloge, ki se nahaja na območjih, kjer je povprečna mesečna temperatura v juliju enaka ali večja 20 °C. Analizo smo naredili za niz vremenskih podatkov od 1971-2000 ter za projekcijo klimatskih sprememb za obdobji 2021-2050 in 2061-2090. Predvidene klimatske spremembe močno povečajo ogroženost vseh vrst gostitelj skih rastlin. Ugotavljamo, da bi ob sanaciji borove uvelosti po napadu borove ogorčice (B.xylophilus) prišlo do precejšne gospodarske škode. Višina izgub je sicer precej odvisna od tržne cene za lesne sekance. V danih razmerah moramo za pokritje stroškov dela, ki nastanejo pri izdelavi sekancev na kamionski cesti, iztržiti najmanj 11 €/nm3. Izračunane modelne ekonomske izgube upoštevajo le vidik poseka, spravila, izdelave in prodaje. Poleg teh lahko nastopajo še izgube donosa zaradi predhodnega poseka celih sestojev ter stroški, povezani z novim osnovanjem gozda na površinah, kjer so bili posekani vsi iglavci. Le ti so odvisni še od širšega spektra dejavnikov (delež iglavcev v sestoju, starost sestojev, ...), ki niso zajeti v naših izračunih. Preučili smo tudi eno od alternativnih možnosti ravnanja z lesom iglavcev, ki bi prihajal z območij, ki jih je prizadela borova ogrščica. Ena od možnosti je uporaba lesa za izdelavo telekomunikacijskih drogov oziroma impregniranega lesa. Zaradi dobro impregnabilne beljave, je za izdelavo telekomunikacijskih drogov, borovina (Pinus sp.) še posebej zaželena. Biocidni proizvod prepoji celotno beljavo in s tem zagotovo uniči vse potencialne lesne škodljivce v lesu. Postopek z impregnacijo po drugi strani dovoljuje tudi standard ISPM 15. Borova ogorčica B. xylophilus v Sloveniji še ni bila ugotovljena, od predstavnikov rodu Bursaphelenchus pa sta bili v preteklosti ugotovljeni dve vrsti, B. hofmanni in B. mucronatus. Na ogorčice rodu Bursaphelenchus smo v sklopu projekta naleteli v 4 vzorcih lesa, ki so bili pobrani v okolici Ljubljane (lokacija Golovec) in okolici Brnika. V vzorcih iz lokacije Brnik smo ugotovili vrsto B. mucronatus. Najdba B. mucronatus v Sloveniji je posebnega pomena saj je vrsta zelo podobna ogorčici B. xylophilus, hkrati pa je prilagojena tudi podnebnim razmeram, ki ustrezajo B. xylophilus (gostiteljske rastline, prenašal ci, okoljski pogoj itn.). Podrobna analizira nukleotidnega zaporedja fragmenta rDNA je s pomočjo filogenetske analize razkrila, da ogorčice iz tega vzorca spadajo v skupino B. hofmanni in pripadajo vrsti B. pinasteri. Gre za prvo najdbo te vrste ogorčic na ozemlju Slovenije. Borove ogorčice v Sloveniji nismo ugotovili, vsi analizirani vzorci so bili negativni na vrsto B. xylophilus. V nematološki laboratorij na KIS smo uvedli metodo PCR z detekcijo v realnem času za identifikacij borove ogorčice. Metoda temelji na TaqMan kemiji. Metodo smo validirali in pripravili ustrezno dokumentacijo v skladu s standardom kakovosti ISO 9001. S pomočjo modeliranja širjenja oziroma določitve območij, ki so primerne za razvoj borove ogorčice smo ugotovili, da je hitrost naravnega širjenja počasna. Čas širjenja do končne točke širjenja je pogojen z lokacijo vstopne točke. Najhitreje se bolezen razširi iz vstopne točke Brnik, kjer traja povprečna doba širjenja v sedanjih klimatskih razmerah 200 let, medtem ko je ta doba iz luke Koper najdaljša in traja več kot 291 let. Klimatske spremembe sicer povečajo hitrost širjena, vendar jo tudi najbolj neugodne klimatske spremembe (obdobje 2061-2090) skrajšajo le za približno polovico. V tem primeru bi se borova ogorčica razširila po Sloveniji iz vstopne točke Brnika v približno 100 letih. Kot je razvidno je hitrost naravnega širjenja počasna in potrjuje dejstvo, da je človeški faktor tisti, ki najhitreje razširi borovo ogorčico oziroma z drugimi besedami, rezultati poudarjajo pomen uveljavljanja strogih fitosanitarnih ukrepov, ki preprečujejo hitro širjenje ogorčice po vstopu v državo. Simulacije učinkovitosti izvajanja fitosanitarnih ukrepov za preprečevanje širjenja borove ogorčice kažejo na uspešnost preprečevanja širjenja. Ob predpostavki, da obstaja 99,5 % verjetnost, da s posekom gostiteljskih rastlin preprečimo nadaljnje širjenje ogorčice iz žarišča, povprečna doba popolne eradikacije ogorčice ni presegla 5 let ob različnih klimatskih scenarijih. Pri najmanj ugodni ponovitvi je bila najdaljša doba za popolno eradikacijo 30 let. Hkrati s širjenjem smo naredili izračun količin ogrožene oziroma poškodovane lesne zaloge ter ocenili obseg gospodarske škode. S klimatskimi spremembami naraščajo količine lesnih zalog. Iz prvotno ogroženih 8.954.000 m3 lesnih zalog borovcev, se ogroženost lesnih zalog ob klimatskih spremembah poveča na 14.464.000 m3 v obdobju 2021- 2050 ter na 18.577.000 m3 v obdobju 2061 - 2093. Obseg gospodarske škode v prvih letih narašča, z dolžino dobe navzočnosti borove ogorčice pa pade in se kasneje ustali. Višina in dinamika škode je odvisna od vstopne točke kot tudi od klimatskih sprememb. 6.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Zastavljene projektne cilje smo v celoti realizirali. Ocena tveganja za vnos, ustalitev in širjenje borove ogorčice pri nas temelji na identifikaciji različnih načinov vnosa, ustreznosti ekoloških razmer za razvoj parazitske ogorčice pri nas, prisotnosti vektorjev ter razpoložljivih gozdnih habitatov (območij), kamor se borova ogorčica lahko razširi. Pripravili smo prostorske podlage za izdelavo ocen tveganja za vnos in širjenje borove ogorčice in preučili možne načine vnosa borove ogorčice v Slovenijo. Ocenili smo obseg ogroženih sestojev iglavcev glede na vrsto gostiteljev v Sloveniji. Analizirali smo zunanjo trgovino in trgovinske tokove borovega lesa in lesa drugih iglavcev (okrogli les in žagan les) kot možnega načina vnosa borove ogorčice in njenih prenašalcev. Ocenili smo izgube vrednosti okroglega lesa zaradi eradikacije borove ogorčice iz potencialnih žarišč, zlasti izvajanja ukrepa izdelave sekancev iz celih dreves ter impregnacijo lesa kot potencialni ukrep za zmanjšanje ekonomske škode. Narejen je modelni izračun za povprečne razmere v območjih borovih sestojev v Sloveniji, ki zajema primerjalno analizo stroškov pridobivanja lesnih sortimentov ter zmanjšanje vrednosti zaradi izdelave sekancev iz celotnih dreves. S pomočjo simulacij skega modeliranja smo ocenili potencialni obseg škode. Z zasnovanim modelom za oceno tveganja vnosa in širjenja borove ogorčice smo izdelali karte, s katerih je mogoče razbrati, katera območja v Sloveniji predstavljajo večje, srednje ali le manjše tveganje. Izdelana je simulacija širjenja borove ogorčice v času in prostoru za izbrane stalne vzorčne ploskve. Z modelom za izvedbo simulacije širjenja borove ogorčice smo pripravili simulator širjenja borove ogorčice iz poljubne točke v Sloveniji, s čimer smo bolje pripravljeni na morebitni vnos tega škodljivca v našo državo. Rezultati modela so izračunani za različne scenarije podnebnih sprememb. Opravili smo analizo 95 vzorcev lesa in 5 vzorcev ličink hroščev, ki smo jih vzorčili na kritičnih točkah za vnos borove ogorčice v Slovenijo. Prav tako smo opravili monitoring žagovinarjev na 5 lokacijah po Sloveniji in ugotovili vrstno sestavo. Vpeljali smo metodo PCR z detekcijo v realnem času za identifikacij borove ogorčice s katero lahko hitro in zanesljivo analiziramo veliko število vzorcev na prisotnost borove ogorčice. 7.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Delo na projektu je potekalo brez sprememb, skladno s programom projekta. V letu 2013 se je na projekt priključil raziskovalec Roman Pavelin iz Biotehniške fakultete, ki je poznavalec gozdne entmofavne in je s svojim znanjem pomembno prispeval k kvaliteti projektnih rezultatov na segmentu spremljanja navzočnosti vektorjev borove ogorčice. 8.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 3298982 Vir: COBISS.SI Naslov SLO E-varstvo gozdov Slovenije ANG e-Forest protection of Slovenia: Portal Opis SLO e-Varstvo gozdov Slovenije (eVGS) je elektronski informacijski sistem za varstvo gozdov v Sloveniji. Podoben je sistemu Fito-Info, to je Slovenskemu informacijskemu sistemu za varstvo rastlin, le da je eVGS specializiran za področje varstva gozdov. Sistem eVGS je sestavljen iz dveh enot. Prvo enoto predstavlja podatkovna zbirka in drugo portal. Podatkovna zbirka eVGS predstavlja osrednje skladišče podatkov varstva gozdov v Sloveniji. Dostop do zbirke je omejen. Namen portala eVGS je, da posreduje znanja o varstvu gozdov, da spodbuja komunikacijo na temo varstva gozdov, da predstavlja pripomoček pri delu gozdarjev, da sporoča javnosti aktualna dogajanja na področju varstva gozdov. Vsebine portala eVGS so: priročnik za določevanje vzrokov poškodb drevja, elektronska revija Novice iz varstva gozdov, izobraževalno gradivo, slovar strokovnih pojmov, letna poročila iz varstva gozdov, arhiv poročil in elaboratov poročevalske, prognostično-diagnostične službe za gozdove (PDP), predpisi povezani z varstvom gozdov, aktualni dogodki na področju varstva gozdov, posebni nadzori škodljivih organizmov povezani z gozdarstvom, javno dostopni podatki iz zbirke eVGS. ANG e-Forest protection of Slovenia (eVGS) is an electronic information system for forest protection in Slovenia. It is similar to the system Fito-Info, i.e. Slovenian information system for plant protection; however, eVGS is specialized for the field of forest protection. The system eVGS has two units: database and portal. The eVGS database is central data warehouse for forest protection in Slovenia. Access to the database is restricted. Purpose of the eVGS portal is to mediate knowledge about forest protection, to encourage communication in the field of forest protection, to be a tool for forester's everyday work, to inform public about events in the field of forest protection. The contents of eVGS portal is: manual for determining causes of tree damages, electronic journal News from forest protection, educational material, glossary, forest protection yearly reports, archive of reports and expert's detailed report of Reporting, prognostic-diagnostic service for forests (PDP), forest protection legislation, current events in the field of forest protection, special surveys of harmful organisms related with forestry, database. publicly available data from eVGS Objavljeno v Društvo za varstvo rastlin Slovenije = Plant Protection Society of Slovenia; Zbornik predavanj in referatov 10. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Podčetrtek, 1.-2. marec 2011; 2011; Str. 237-240; Avtorji / Authors: Ogris Nikica Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 2. COBISS ID 3368358 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Privabljanje hroščev družine Cerambicidae in drugih ksilofagnih hročev, potencialnih prenašalcev Bursaphelenchus xylophilus s pomočjo semio-kemikalij v Sloveniji ANG The attraction of cerambycids and other xylophagous beetles, potential vectors of Bursaphelenchus xylophilus, to semio-chemicals in Slovenia Opis SLO Opravljena je bila študija prisotnosti kozličkov v Sloveniji na osmih lokacijah v sestojih Pinus nigra, P. sylvestris, P. halepensis, Picea abies in Abies alba. Med žagovinarji je bil največji ulov vrste M. galloprovincialis 17.54%, sledil je M. sutor 0,09% in M. sartor 0,04%. Največji ulov kozličkov na vseh lokacijah je bil v juliju. Najbolj učinkovit atraktant se je bil etanol in a-pinen, zatem Gallowit in Pheroprax. Pripadniki rodu Monochamus so bili najbolj pogosti v sestojih P. nigra, kot najbolj učinkovit atraktant za žagovinarje se je izkazal Gallowit, sledil je etanol in a-pinen, najmanjši ulov pa je bil z uporabo atraktanta Pheroprax. ANG The study assesed the presence of xylophagous beetles in Pinus nigra, P. sylvestris, P. halepensis, Picea abies and Abies alba stands at eight locations in Slovenia. Among Monochamus species, M. galloprovincialis represented 17.54%, M. sutor 0.09% and M. sartor 0.04% of the long-horned beetles collected. The most effective attractant was ethanol+a-pinene, followed by Gallowit®; the least effective attractant was Pheroprax®. Monochamus individuals were most numerous in the P. nigra stand and were attracted in the greatest numbers by Gallowit®, followed by ethanol+a-pinene. Objavljeno v Agricultural Research Organization.; Phytoparasitica; 2012; Vol. 40, no. 4; str. 337-349; Impact Factor: 0.724;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.979; WoS: DE; Avtorji / Authors: Jurc Maja, Bojovic Srdjan, Fernández Mercedes Fernández, Jurc Dušan Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 356Q614 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Posebnosti skladiščenja lesa, pridobljenega pri sanaciji, ter upoštevanje varstveno-sanitarnih posebnosti pri sanaciji velikih poškodb ANG Specifics of conservation and utilization of storm-damaged timber considering phytosanitary sanctions during the sanitation of large-scale damages in forests Opis SLO V prispevku so bolj podrobno opisane metode skladiščenja lesa, ki so uporabne tudi v naših razmerah, z njihovimi prednostmi in slabostmi. Izbira ustrezne metode je odvisna od več dejavnikov, kot so vrsta ujme, poškodb dreves, obdobja skladiščenja, količine lesne mase, zakonskih omejitev in ekonomskih vidikov. Z ustreznim ukrepanjem lahko močno zmanjšamo potencialno škodo. Ukrepe moramo prilagoditi vrsti in intenziteti ujm, drevesnim vrstam in količinam lesa ter dostopnim tehnologijam. ANG More detailed methods of storage timber with their advantages and disadvantages which are useful in the conditions in Slovenia are discussed in the article. Selection of the appropriate method depends on several factors such as the type of storms, damage trees, storage period the quantity of wood, legal constraints and economic considerations. The appropriate action can greatly reduce the potential damage. The measures we have adapted to the type and intensity of storms, tree species and quantities of wood and available technology. Objavljeno v Zveza gozdarskih društev Slovenije; Gozdarski vestnik; 2013; Letn. 71, Št. 1; str. 39-50; Avtorji / Authors: Triplat Matevž, Piškur Mitja, Humar Miha Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 9.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine7 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 3524712 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Območja tveganja za vnos borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus v Sloveniji ANG Risk areas for the introduction of pinewood nematode Bursaphelenchus xylophilus to Slovenia Opis SLO Za potrebe nadzora borove ogorčice v Sloveniji smo določili območja večjega tveganja za vnos tega škodljivca v državo. Po vsej državi smo identificirali več kot 130 kritičnih točk za vnos ter jih povezali s podatki o razširjenosti gostiteljskih rastlin. 3 km pas okrog kritičnih točk smo opredelili kot območja večjega tveganja. S pomočjo geografskega informacijskega sistema smo izdelali karto, kjer opravljamo intenzivnejše preglede in vzorčenja gostiteljskih rastlin v sklopu posebnega nadzora borove ogorčice. ANG For the nematode control purposes in Slovenia we have determined the areas of greatest risk of introducing this pest into the country. Throughout the country we have identified more than 130 critical points of entry linked to data on the host plants distribution. Risk areas were classified as 3 km zone around the critical points. Using geographical information system we created a map of risk areas where more intensive inspections and sampling of the host plants takes place in the national pinewood nematode survey. Šifra F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Objavljeno v Društvo za varstvo rastlin Slovenije = Plant Protection Society of Slovenia; Izvlečki referatov; 2011; Str. 99-100; Avtorji / Authors: Širca Saša, Knapič Matej, Ogris Nikica, Kolšek Marija, Urek Gregor Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 2. COBISS ID 3662440 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Nevarnost borove ogorčice v Sloveniji ANG Pinewood nematode treatning to Slovenia Opis SLO V prispevku je bila predstavljena borova ogorčica in nevarnost za slovenske gozdove v primeru njenega vnosa. V Sloveniji so razmere za nemoteno širjenje borove ogorčice precej ugodne, saj so gostiteljske rastline (Pinus nigra in P. sylvestris) precej razširjene, prisotni so hrošči rodu Monochamus, ki so prenašalci borove ogorčice in razmeroma ugodne podnebne razmere. Poleg tega, so v Sloveniji pogosti tudi dejavniki, ki vplivajo na stres gostiteljskih rastlin (poletna suša, pogosti vetrolomi in snegolomi, požari itn.) in s tem na hitrejši razvoj in širjenje vektorjev borove ogorčice, hroščev rodu Monochamus. Predstavljene so bile aktivnosti, ki jih izvajamo za zgodnje odkrivanje vnosa in širjenja borove ogorčice kot so načini detekcije in diagnosticiranja. The presentation of pine wood nematode and a threat to Slovenian forests in the case of its introduction was shown. The environmental conditions in ANG Slovenia are favourable for pinewood nematode spreading because of widespread distribution of host plants (Pinus nigra and P. sylvestris), the presence of Monochamus beetles which transmit pine wood nematodes and favourable climate conditions. Besides, the factors that influence on plant stress (summer droughts, windbreaks, snowbreaks, fires etc.) occur quite frequent in Slovenia causing greater multiplication and spread of vectors -beetles of Monochamus genus. The methods of detection and diagnosis that are conducted for the early detection of the introduction and spread of PWN were also presented. Šifra F.34 Svetovalna dejavnost Objavljeno v Televizija Slovenija 1, 1. program, oddaja Ljudje in zemlja; 2011; Avtorji / Authors: Širca Saša, Gerič Stare Barbara Tipologija 3.11 Radijski ali TV dogodek 3. COBISS ID 3372198 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Biodiverziteta enzomofavne v sestoju rdečega bora na posestvu Brdo glede na različne metode vzorčenja ANG Biodiversity of entomofauna in the red pine forest of the Brdo estate regarding to different sampling methods used Opis SLO Prispevek na konferenci je zajel analizo biodiverziteta enzomofavne v sestoju rdečega bora na posestvu Brdo. Vzorce hroščev smo lovili v križne pasti s čašo za mokri ulov v enomesečnih intervalih od junija do novembra. V letu 2010 smo uporabili tri vrste atraktantov (etanol + a-pinen, Pheroprax in Gallowit) v pasteh, ki so bile nastavljene približno 1,5 m od tal. V letu 2011 pa smo uporabili dve vrsti atraktantov in sicer etanol + a-pinen ter GaloProtect 2D v pasteh, ki smo jih nastavili v spodnji del krošnje dreves. Ulov cilnih hroščev (Monochamus spp.) je bil značilno večji v pasteh, ki so bile nastavljene v krošnje dreves. ANG The conference contribution presented the analyses of entomofauna biodiversity in the red pine forest of the Brdo. The samples were collected by using cross vane funnel traps with wet collecting cups in one-month intervals from June to November. Three different attractants were used in 2010 (etanol + a-pinen, Pheroprax and Gallowit) in traps installed approximately 1.5 m above ground. In 2011 etanol + a-pinen and GaloProtect 2D were used in traps hung in the lower canopy of the trees. The capture of the target beatles (Monochamus spp.) was significantly better when the traps were installed in the tree canopy. Šifra F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Objavljeno v Universidad de Granada;Universidad Rey Juan Carlos; 7th Symposium and Workshop on the Conservation of Saproxylic Beetles, 12-14 May 2012, Granada - Spain; 2012; Str. 22; Avtorji / Authors: Pavlin Roman, Meterc Gregor, Borkovič Danijel, Jurc Maja Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 4. COBISS ID 3480486 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ukrepi za nadzor, zatiranje ali upočasnjevanje širjenja ob vdoru novih, gozdu škodljivih organizmov ANG Measures to control, suppress or slow down the spread of the invasive forest harmful organisms Opis SLO Gozdarstvo si mora zastaviti jasno opredeljen cilj obvarovati slovenski gozd pred nevarnimi škodljivimi organizmi z izdelavo strategije. Cilj je obvarovati zdravje in vitalnost gozdov in drevja z aktivnostmi, s katerimi preprečimo vnos, zasledimo in z ukrepi odgovorimo na že prisotne ali nove škodljive organizme domačega ali tujega izvora. Strategija mora obrazložiti nujnost njenega nastanka in dejavnike, ki povečujejo tveganja za zdravje drevja in gozda v današnjem času. Jasno mora imeti opredeljene odgovorne inštitucije, ki so dolžne izvesti ukrepe v okviru fitosanitarnega sistema, o kateremu je govora v prispevku. ANG Forestry needs to set clearly defined goals to make strategies to preserve the forest against invasive forest harmful organisms. The aim is to protect the health and vitality of forests and trees with the activities to prevent introductions, detection and pest management strategies of new indigenous or alien origin. The strategy should explain the necessity of its creation and the factors that increase the risk to the health of trees and forests today. The contribution presents the strategy that must have defined institution roles for actions in the context of plant health system. Šifra F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Objavljeno v Zveza gozdarskih društev Slovenije; Posvet Kako učinkovito obvladati poškodbe gozdov večjih razsežnosti; 2012; Str. 23-26; Avtorji / Authors: Jurc Dušan, Piškur Barbara, Ogris Nikica, Hauptman Tine, De Groot Maarten Tipologija 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 10.Drugi pomembni rezultati projektne skupine8 Kokalj, V., 2011. Žagovinarji (Cerambycidae: Monochamus) kot vektorji borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus) v Sloveniji.- Diplomsa naloga, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo i obnovljive gozdne vire, 36 str.+ priloge Prispevek na 3. seminarju in delavnici iz varstva gozdov: JURC, Maja, METERC, Gregor, PAVLIN, Roman, BORKOVIČ, Danijel. Monitoring vektorjev borove ogorčice (Monochamus spp.) v Sloveniji : [3. seminar in delavnica iz varstva gozdov, Štore pri Sežani, 21. junij 2012]. 2012. http://www.zdravgozd.si/dat/dogodki/46.pdf. [COBISS.SI-ID 3418534] Praktična predstavitev diagnostike vrst rastlinskih bolezni in škodljivcev: GERIČ STARE, Barbara, ŽERJAV, Metka, MAVRIČ PLEŠKO, Irena, VIRŠČEK MARN, Mojca, ŠIRCA, Saša, STRAJNAR, Polona, MODIC, Špela, SCHROERS, Hans-Josef, LAMOVŠEK, Janja. Diagnostika rastlinskih bolezni in škodljivcev : predstavitev ob Dnevu očarljivih rastlin, Ljubljana, Botanični vrt, 18. maj 2012. 2012. [COBISS.SI-ID 3859560] 11.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 11.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO V sklopu raziskav modeliranja smo ugotovili, da bi bil ekološki učinek na širjenje borove ogorčice v naravnih razmerah (izključujoč vse človekove dejavnosti: posegi v gozd, turizem, transport) v Sloveniji razmeroma majhen. Na temelju analiz smo ugotovili, da bi se škodljivec preko svojih vektorjev najhitreje razširil po Sloveniji iz vstopne točke Brnik, kjer traja povprečna doba širjenja v sedanjih podnebnih razmerah 200 let, medtem ko je ta doba iz luke Koper najdaljša in traja več kot 291 let. Z razvojem modela naravnega širjenja borove ogorčice preko njenih vektorjev in hitrosti pojava borovega venenja smo dobili orodje, s katerim bo mogoče primerjati načine širjenja obravnavanega škodljivca po naravni poti oziroma širjenja, ki je posledica človeške aktivnosti. S tem so postavljeni temelji za razvoj napovedovanja širjenja oziroma pojavnosti tega škodljivca v nekem geografskem območju, v primeru, da pride do vnosa tega škodljivca v to območje ter bolj učinkovito načrtovanje in spremljanje zadrževalnih |ukrepov._ ANG The ecological impact of the spread of PWN by natural means (excluding all human activities: interventions in the forest, tourism, transport) in Slovenia is relatively small. Based on the modeling analysis, we found that the pest would the most rapidly spread across Slovenia with vectors insects from Brnik entry point, where the average age of its spread would be 200 years in the current climate conditions. The spread from the Koper port would be the longest lasting more than 291 years. We developed the model for natural spread of PWN using vector insects and the model for occurrence of pine wilt disease. Developed tool will enable comparison of the pest spread by natural means and to assess the influence of human activities. Using these tools the forecasting of incidence and spread of this pest can be developed in a given geographical area as well as more effective planning and monitoring the containment measures. 11.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Gozd ima velik gospodarski, okoljski in socialni pomen, zato je potrebno ustrezno načrtovati ukrepe, ki preprečujejo ogrožanje tega pomembnega naravnega vira. Rezultati projekta imajo zelo velik pomen glede poznavanja problematike in pripravljenosti strokovnih in drugih služb na morebiten vnos borove ogorčice v Slovenijo. Rezultati so prvič pokazali razsežnost tega problema, saj bi se v primeru vnosa in širjenja tega škodljivca gozdarski sektor znašel pred večjim problemom. Ogrožene zaloge lesne biomase se trenutno ocenjujejo na približno 9 milijonov kubičnih metrov borovega lesa. Eradikacija tega škodljivca skladno z evropskimi predpisi, bi povzročila večjo logistično težavo, ker bi bilo potrebno v zelo kratkem času posekati površino veliko približno 2800 ha in obdelati od 280.000 do 450.000 m3 lesa zgolj na posamezni točki eradikacije. Rezultati projekta poudarjajo pomen intenzivnega monitoringa ter pravočasno načrtovanje ukrepov s katerimi bi lahko zajezili ali vsaj močno omejili, širjenje tega škodljivca ob morebitnem vnosu v Slovenijo. ANG Forests have great economical, environmental and social importance therefore the proper planning for their preservation is essential. The project results have great importance on the knowledge of the problems and preparedness of the expert and other services on the eventual introduction of pine wood nematode in Slovenia. The results show for the first time the extension of this problem, since the forestry sector could confront a large problem in the case of PWN introduction and spread. The threaten stock of wood biomass is currently estimated on approximately 9 million cubic meters of pine wood. The eradication of this pest according EU regulations will cause a larger logistical problem because a large area of approximately 2800 ha should be managed in a very short time and about 280.000 to 450.000 m3 of wood should be processed at only one eradication spot. Project results highlight the importance of intensive monitoring and appropriate measure planning prevent or diminishing the spread of this pest at eventual entry in Slovenia. 12.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine. 12.1.Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v domačih znanstvenih krogih 0 pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?12 Celotna gozdarska stroka, Zavod za Gozdove RS, sektor lesne biomase 12.2.Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v mednarodnih znanstvenih krogih □ pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:— Formalnega sodelovanja s tujimi inštitucijami v sklopu projekta ni bilo. Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:14 Formalnega sodelovanja s tujimi inštitucijami v sklopu projekta ni bilo. 13.Izjemni dosežek v letu 201215 13.1. Izjemni znanstveni dosežek Ni. 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Ni. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi elaborat na zgoščenki (CD), ki ga bomo posredovali po pošti, skladno z zahtevami sofinancerjev. Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: Kmetijski inštitut Slovenije vodja raziskovalnega projekta: Saša Širca ZIG Kraj in datum: Ljubljana 17.10.2013 Oznaka prijave: ARRS-CRP-ZP-2013-03/8 1 Opredelite raziskovalno področje po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku). Nazaj Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 8 in 9 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 11 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 12 Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 13 Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 14 Največ 1.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 15 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2012 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/ Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2013-03 v1.00 6D-71-0F-BD-0B-F3-BF-31-36-A7-9B-FB-B1-62-8A-19-A6-12-34-B4 Ocena ogroženosti naših gozdov zaradi borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus Podatki o projektu Naslov projekta: Ogroženost naših gozdov zaradi borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus Šifra projekta: V4-1075 Naziv prijavitelja: Kmetijski inštitut Slovenije Sodelujoče raziskovalne organizacije: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta; Gozdarski inštitut Slovenije Trajanje projekta: 1.10.2010 - 30.9.2013 Ime in priimek vodje projekta: dr. Saša Širca Člani projektne skupine: dr. Saša Širca, Matej Knapič, doc. dr. Gregor Urek, dr. Barbara Gerič Stare, dr. Polona Strajnar, Tadej Galič, dr. Nikica Ogris, dr. Nike Krajnc, mag. Mitja Piškur, prof. dr. Maja Jurc, Danijel Borkovič, Roman Pavlin, doc. dr. Miha Humar Vsebina in program dela V projekt smo zajeli raziskave, ki so pomembne za pridobivanje informacij glede ogroženosti slovenskih iglastih gozdov ob morebitnem vnosu in širjenju borove ogorčice. Opredelili smo tveganje za njen vnos in širjenje ter ocenili ranljivost slovenskih gozdov, da se lahko pravočasno, predvsem pa ustrezno pripravimo na zgodnje ukrepanje za izkoreninjenje oziroma omejitev širjenja tega škodljivca. Identificirali smo možnosti obvladovanja, jih ovrednotili in izdelali oceno ogroženosti gozdov zaradi borove ogorčice. 1. sklop: Ocena tveganja za vnos, ustalitev in širjenje Ocena tveganja za vnos, ustalitev in širjenje borove ogorčice pri nas temelji na identifikaciji različnih načinov vnosa, ustreznosti ekoloških razmer za razvoj parazitske ogorčice pri nas, prisotnosti vektorjev ter razpoložljivih gozdnih habitatov (območij), kamor se borova ogorčica lahko razširi. Pripravili smo prostorske podlage za izdelavo ocen tveganja za vnos in širjenje borove ogorčice in preučili možne načine vnosa borove ogorčice v Slovenijo. Ocenili smo obseg ogroženih sestojev iglavcev glede na vrsto gostiteljev v Sloveniji. Analizirali smo zunanjo trgovino in trgovinske tokove borovega lesa in lesa drugih iglavcev (okrogli les in žagan les) kot možnega načina vnosa borove ogorčice in njenih prenašalcev. Analiza zajema naslednje drevesne vrste: bor, smreka in jelka ter združeno skupino drugi iglavcev v skladu s Kombinirano nomenklaturo. Ločeno smo obravnavani zunanjetrgovinski tokovi za okrogle les in žagan les v obdobju zadnjih petih let (2006-2010). 2. sklop: Ocena gospodarskih učinkov Ocenili smo izgube vrednosti okroglega lesa zaradi eradikacije borove ogorčice iz potencialnih žarišč, zlasti izvajanja ukrepa izdelave sekancev iz celih dreves ter impregnacijo lesa kot dveh od potencialnih ukrepov za zmanjšanje ekonomske škode. Narejen je modelni izračun za povprečne razmere v območjih borovih sestojev v Sloveniji, ki zajema primerjalno analizo stroškov pridobivanja lesnih sortimentov ter zmanjšanje vrednosti zaradi izdelave sekancev iz celotnih dreves. 3. sklop: Proučevanje vektorjev Vektorje borove ogorčice (Monochamus spp.- žagovinarje) smo raziskovali na terenu in sicer v sestojih najpomembnejših gostiteljskih vrst borove ogorčice (v sestojih Pinus nigra, P. sylvestris, P. halepensis, Picea abies, Abies alba) in v kontroliranih laboratorijskih pogojih. Spremljali smo razširjenost žagovinarjev, raziskovali njihovo biologijo (fenologijo, posebej kemično komunikacijo) ter ekologijo. V kontroliranih pogojih smo ugotavljali prehranske značilnosti nekaterih vrst žagovinarjev ter navzočnosti vrst rodu Bursaphelenchus v prenašalcih - v vzorcih ličink in hroščev rodu Monochamus. 4. sklop: Preučevanje navzočnosti Bursaphelenchus vrst v Sloveniji Ugotavljali smo navzočnost borove ogorčice in sorodnih vrst rodu Bursaphelenchus v sestojih iglavcev v Sloveniji. Na podlagi prostorskih podlag za izdelavo ocen tveganja smo identificirali območja večjega tveganja vnosa in širjenja borove ogorčice v Sloveniji, kjer smo opravili vzorčenje propadajočih in sumljivih dreves iglavcev. V sklopu projekta smo vzorčili in analizirali 100 vzorcev lesa simptomatičnih in propadajočih dreves iglavcev (Pinus, Picea in Abies). 5. sklop: Izboljšanje diagnostike Metodo PCR-RFLP, ki jo na KIS trenutno rutinsko uporabljamo pri identifikaciji vrst rodu Bursaphelenchus smo nadgradili z metodo PCR v realnem času. Izbrali smo najustreznejšo metodo (eden od kriterijev je tudi cena testa) ter jo vpeljali v delo našega laboratorija. Metodo smo validirali in pripravili ustrezno dokumentacijo v skladu s standardom kakovosti ISO 9001. 6. sklop: Modeliranje S pomočjo simulacijskega modeliranja smo ocenili potencialni obseg škode. Z zasnovanim modelom za oceno tveganja vnosa in širjenja borove ogorčice smo izdelali karte, s katerih je mogoče razbrati, katera območja v Sloveniji predstavljajo večje, srednje ali le manjše tveganje. Omenjene karte so podlaga za spremljanje morebitnega pojava borove ogorčice, izbor ustreznih ukrepov na območjih z različno stopnjo tveganja in načrtovanje fitosanitarnih ukrepov. Izdelana je simulacija širjenja borove ogorčice v času in prostoru za izbrane stalne vzorčne ploskve. Z modelom za izvedbo simulacije širjenja borove ogorčice imamo pripravljen simulator širjenja borove ogorčice iz poljubne točke v Sloveniji, s čimer smo bolje pripravljeni na morebitni vnos tega škodljivca v našo državo. Rezultati modela so izračunani za različne scenarije podnebnih sprememb. Kazalo Podatki o projektu............................................................................................................................1 Vsebina in program dela..................................................................................................................2 Uvod...............................................................................................................................................12 1. sklop: Ocena tveganja za vnos, ustalitev in širjenje..................................................................14 1.1 Ocena tveganja za vnos, ustalitev in širjenje borove ogorčice pri nas................................14 1.1.1 Vnos...............................................................................................................................14 1.1.2 Naselitev in širjenje.......................................................................................................16 1.1.3 Literatura in viri............................................................................................................17 1.2 Prostorske podlage za izdelavo ocen tveganja za vnos in širjenje borove ogorčice...........18 1.2.1 Temperatura..................................................................................................................18 1.2.2 Vodna bilanca...............................................................................................................21 1.2.3 Gostota gostiteljev.........................................................................................................29 1.2.4 Literatura in viri............................................................................................................34 1.3 Možni načini vnosa borove ogorčice v Slovenijo.................................................................36 1.3.1 Vnos borove ogorčice....................................................................................................36 1.3.2 Uvoz in premeščanje lesa in lesene pakirne embalaže.................................................36 1.3.3 Literatura......................................................................................................................37 1.4 Ocena obsega ogroženih sestojev iglavcev glede na vrsto gostiteljev v Sloveniji...............38 1.4.1 Ocena obsega ogroženosti sestojev borovcev...............................................................38 1.4.2 Ocena obsega ogroženosti sestojev smreke..................................................................41 1.4.3 Ocena obsega ogroženosti sestojev macesna................................................................44 1.4.4 Ocena obsega ogroženosti sestojev jelke......................................................................47 1.5 Analiza zunanje trgovine in trgovinskih tokov borovega lesa in lesa drugih iglavcev........50 1.5.1 Sistem spremljanja tokov blaga (povzeto po gradivih SURS-a)...................................50 1.5.2 Uvoz izbranih lesenih proizvodov v Slovenijo...............................................................51 1.5.3 Izvoz izbranih lesenih proizvodov iz Španije v Slovenijo..............................................58 1.5.4 Izvoz izbranih lesenih proizvodov iz Portugalske v Slovenijo.......................................58 1.5.5 Proizvodnja in prodaja palet in nakladalnih lesenih plošč v EU27 in Sloveniji..........58 1.5.6 Literatura in viri............................................................................................................61 1.6 Ugotovitve in sklepi..............................................................................................................62 2. sklop: Ocena gospodarskih učinkov...........................................................................................64 2.1 Ocena izgube vrednosti okroglega lesa zaradi izdelave sekancev iz celih dreves...............64 2.1.1 Literatura in viri............................................................................................................65 2.2 Impregnacija lesa kot potencialni ukrep za zmanjšanje ekonomske škode..........................66 2.2.1 Količine primerne surovine za izgradnjo lesne infrastrukture......................................66 2.2.2 Zahteve glede surovine za telekomunikacijske drogove................................................67 2.2.3 Biocidni proizvodi za zaščito lesa.................................................................................70 2.2.4 Zahteve glede impregnacije lesa za infrastrukturno rabo............................................72 2.2.5 Impregnabilnost lesa z izbranim biocidnim proizvodom..............................................74 2.2.6 Odpornost impregniranega lesa na škodljivce na prostem...........................................77 2.2.7 Terminologija................................................................................................................79 2.2.8 Literatura in viri............................................................................................................80 2.3 Ugotovitve in sklepi..............................................................................................................80 3. sklop: Proučevanje prenašalcev.................................................................................................82 3.1 Razširjenost vektorjev borove ogorčice (Monochamus spp.- žagovinarji)..........................82 3.1.1 Uvod..............................................................................................................................82 3.1.2 Prenašalci borove ogorčice v Sloveniji.........................................................................82 3.2 Biologija fenologijo, posebej kemično komunikacijo) in ekologija žagovinarjev..............89 3.2.1 Uvod..............................................................................................................................89 3.2.2 Metode dela...................................................................................................................90 3.2.3 Rezultati.........................................................................................................................91 3.3 Prehranske značilnosti nekaterih vrst žagovinarjev............................................................99 3.3.1 Prehranske značilnosti kozličkov (Cerambycidae).......................................................99 3.3.2 Prehranske značilnosti ujetih vrst žagovinarjev (Monochamus sp.)...........................100 3.4 Navzočnosti vrst rodu Bursaphelenchus v prenašalcih......................................................100 3.5 Ugotovitve in sklepi............................................................................................................100 4. sklop: Preučevanje navzočnosti Bursaphelenchus vrst v Sloveniji..........................................102 4.1 Navzočnost borove ogorčice in sorodnih vrst rodu Bursaphelenchus v sestojih iglavcev v Sloveniji....................................................................................................................................102 4.1.2 Vzorčenje.....................................................................................................................102 4.1.3 Laboratorijske analize.................................................................................................103 4.2 Rezultati..............................................................................................................................103 4.3 Literatura in viri.................................................................................................................108 4.4 Ugotovitve in sklepi............................................................................................................109 5. sklop: Izboljšanje diagnostike..................................................................................................110 5.1 Nadgradnja identifikacije borove ogorčice z metodo PCR v realnem času.......................110 5.2 Validacija v skladu s standardom kakovosti ISO 9001......................................................111 5.3 Literatura in viri.................................................................................................................113 5.4 Ugotovitve in sklepi............................................................................................................114 6. sklop: Modeliranje...................................................................................................................115 6.1 Modeliranje s CLIMEX programom..................................................................................115 6.2 Simulacija širjenja borove ogorčice s celičnimi avtomati.................................................118 6.2.1 Metode dela.....................................................................................................................118 6.2.2 Rezultati.......................................................................................................................121 6.2.3 Literatura in viri..........................................................................................................216 6.2.4 Ugotovitve in sklepi.....................................................................................................217 Kazalo preglednic Preglednica 1.2.1: Temperaturni razredi in tveganje za širjenje borove ogorčice.......................18 Preglednica 1.2.2: Temperatura za poletne mesece obdobja 1971-2000 za 9 lokacij ter modelirano povišanje temperatur za obdobji 2021-2050 ter 2061-2090.............................19 Preglednica 1.2.3: Priredba debelinskih stopenj iz debelinskih razredov.....................................30 Preglednica 1.2.4: Tarife v preglednici odsek in upoštevani gostitelji..........................................31 Preglednica 1.2.5: Skupine gostiteljev...........................................................................................31 Preglednica 1.2.6: Meje razredov za skupine gostiteljev (št. dreves/ha).......................................31 Preglednica 1.5.1: Struktura uvoza okroglega lesa iglavcev po državah v letu 2010...................52 Preglednica 1.5.2: Struktura uvoza žaganega lesa iglavcev po državah v letu 2010....................53 Preglednica 1.5.3: Struktura uvoza lesene embalaže po državah v letu 2010...............................56 Preglednica 1.5.4: Uvoz lesnih ostankov, sekancev, žagovine, pelet in briket (v tonah)...............57 Preglednica 1.5.5: Izvoz lesnih ostankov, sekancev, žagovine, pelet in briket (v tonah)...............57 Preglednica 1.5.6: Značilnosti izvoza palet iz Slovenije................................................................60 Preglednica 1.5.7: Izvoz ploščatih palet po državah - leto 2009..................................................60 Preglednica 1.5.8: Značilnosti uvoza palet v Slovenijo.................................................................60 Preglednica 1.5.9: Uvoz ploščatih palet po državah - leto 2009..................................................61 Preglednica 2.1.1: Primerjava dohodkov normalnega gospodarjenja z gozdom ter dohodkov nastalih v primeru sanacijskih ukrepih (upoštevajoč minimalni premer žarišča (500m) in predpostavki, da do napada pride v sestoju (100% gozdnatost))..........................................65 Preglednica 2.1.2: Podroben prikaz izračuna gospodarske škode................................................65 Preglednica 2.2.1: Delež lesnih vrst v lesni zalogi Slovenije v letu 2010......................................66 Preglednica 2.2.2: Posek smreke in bora v celotnem poseku v letu 2010.....................................66 Preglednica 2.2.3: Posek po debelinskih stopnjah (prsni premer, 1,3 m od tal, v bruto m 3)........66 Preglednica 2.2.4: Posek bora (bruto m3po letih) po debelinskih razredih v letih 2003 in 2007.67 Preglednica 2.2.5: Minimalne zahteve za mehanske lastnosti drogov..........................................67 Preglednica 2.2.6: Aktivne učinkovine, ki se uporabljajo za zaščito lesa in so vključene v program ocenjevanja..............................................................................................................71 Preglednica 2.2.7: Najpomembnejši baker -etanolaminski pripravki namenjeni za zaščito lesene infrastrukture in njihova sestava............................................................................................72 Preglednica 2.2.8: Zahteve povezane z impregnacijo lesenih drogov v vakuumsko-tlačni komori. Zahteve se nanašajo le na obdobje nadtlaka.........................................................................73 Preglednica 2.2.9: Zaščitni pripravki, primerni za impregnacijo lesenih drogov. Podan je tudi delež bakrovih spojin v pripravkih ter zahtevana retencija zaščitnega pripravka................73 Preglednica 2.2.10: Mokri navzemi zaščitnih pripravkov na osnovi bakra in etanolamina pri smrekovih, borovih in bukovih vzorcih, impregniranih s postopkom potapljanja ali potapljanja v kombinaciji z nad in podtlakom.......................................................................75 Preglednica 2.2.11: Izpiranje bakrovih učinkovin iz smrekovih, borovih in bukovih vzorcih zaščitnih s pripravki na osnovi bakra in etanolamina s postopkom potapljanja ali potapljanja v kombinaciji z nadtlakom in podtlakom............................................................77 Preglednica 2.2.12: Ocene razkroja vzorcev (EN252; SIST-TS CEN/TS 12037).........................78 Preglednica 2.2.13: Navzem pripravka Silvanolin in Silvanol GBP v smrekove vzorce in ocena razkroja v posameznih letih izpostavitve. Vzorci so bili izpostavljeni terenskemu testiranju od 7. 4. 2006 do 15. 6. 2011...................................................................................................79 Preglednica 3.2.1: Opisi petih lokacij monitoringa kozličkov iz roda Monochamus v letih 2011 in 2012........................................................................................................................................91 Preglednica 3.2. 2: Število ujetih žagovinarjev (Monochamus spp.) v letu 2011 po lokacijah, datumih lovljenja in atraktantih.............................................................................................94 Preglednica 3.2.3: Število ujetih žagovinarjev (Monochamus spp.) v letu 2012 po lokacijah, datumih lovljenja in atraktantih.............................................................................................95 Preglednica 3.2.4: Število ujetih kozličkov (Cerambycidae) glede na poziciji pasti in vstavljene atraktante na lokaciji Brdo v letih 2010 in 2011...................................................................97 Preglednica 3.3.1: Gostiteljske drevesne in prehranjevalne navade vrste kozličkov iz roda Monochamus..........................................................................................................................99 Preglednica 4.2.1: Morfometriske značilnosti ogorčic vrste B. pinasteri iz lokacije Golovec.... 106 Preglednica 6.2.1: Pravilo določitve razdalje širjenja borove ogorčice glede na gostoto gostiteljev.............................................................................................................................119 Preglednica 6.2.2: Verjetnost naselitve v celico v odvisnosti od temperature in sušnega stresa 119 Preglednica 6.2.3: Mejne vrednosti razredov gostote gostiteljev (št. dreves/ha)........................119 Preglednica 6.2.4: Trajanje simulacij..........................................................................................121 Preglednica 6.2.5: Potencialna hitrost širjenja borove ogorčice................................................122 Preglednica 6.2.6: Učinkovitost ukrepov v različnih podnebnih razmerah za primer simulacije z vsemi gostitelji (v %, n = 300).............................................................................................123 Preglednica 6.2.7: Potencialni obseg škode (€/ha).....................................................................124 Kazalo slik Slika 1.1.1: Kategorizacija prioritetnih območij za nadzor vnosa borove ogorčice v Sloveniji....15 Slika 1.2.1: Karta povprečne mesečne temperature julija v obdobju 1971-2000. Temperatura je razdeljena v 4 razrede glede na tveganje borove ogorčice....................................................20 Slika 1.2.2: Karta povprečne mesečne temperature julija za srednji scenarij podnebnih sprememb v obdobju 2021-2050.............................................................................................................20 Slika 1.2.3: Karta povprečne mesečne temperature julija za srednji scenarij podnebnih sprememb v obdobju 2061-2090.............................................................................................................21 Slika 1.2.4: Vodnozadrževalna kapaciteta tal v mm......................................................................22 Slika 1.2.5: Potencialna evapotranspiracija za julij za obdobje 1971 - 2000 (vir: ARSO)..........23 Slika 1.2.6: Potencialna evapotranspiracija za julij za obdobje 2021 - 2050 (vir: ARSO)..........23 Slika 1.2.7: Potencialna evapotranspiracija za julij za obdobje 2061 - 2090 (vir: ARSO)..........24 Slika 1.2.8: Povprečna količina padavin za julij za obdobje 1971 - 2000 (vir: ARSO)................25 Slika 1.2.9: Povprečna količina padavin za julij za obdobje 2021 - 2050 (vir: ARSO)................25 Slika 1.2.10: Povprečna količina padavin za julij za obdobje 2061 - 2090 (vir: ARSO)..............26 Slika 1.2.11: Območja pojavljanja sušnega stresa za obdobje klimatskih podatkov 1971 - 2000 (vir: ARSO).............................................................................................................................27 Slika 1.2.12: Območja pojavljanja sušnega stresa za obdobje klimatskih podatkov 2021- 2050 (vir: ARSO).............................................................................................................................28 Slika 1.2.13: Območja pojavljanja sušnega stresa za obdobje klimatskih podatkov 2061 - 2090 (vir: ARSO).............................................................................................................................29 Slika 1.2.14: Gostota dreves za 1. skupino gostiteljev (rdeči bor, črni bor, zeleni bor, rušje in ostali bori)..............................................................................................................................32 Slika 1.2.15: Gostota dreves za 2. skupino gostiteljev (navadna smreka, duglazija)....................33 Slika 1.2.16: Gostota dreves za 3. skupino gostiteljev (bela jelka, evropski in japonski macesen). ................................................................................................................................................33 Slika 1.2.17: Gostota dreves za vse gostitelje................................................................................34 Slika 1.4.1: Potencialna ogroženost sestojev bora zaradi borove ogorčice ob sedanjih klimatskih razmerah.................................................................................................................................38 Slika 1.4.2: Potencialna ogroženost sestojev bora zaradi borove ogorčice ob projekciji klimatski sprememb za obdobje 2021 - 2050........................................................................................39 Slika 1.4.3: Potencialna ogroženost sestojev bora zaradi borove ogorčice ob projekciji klimatski sprememb za obdobje 2061 - 2090........................................................................................40 Slika 1.4.4: Potencialna ogroženost sestojev smreke zaradi borove ogorčice ob sedanjih klimatskih razmerah...............................................................................................................41 Slika 1.4.5: Potencialna ogroženost sestojev bora zaradi borove ogorčice ob projekciji klimatski sprememb za obdobje 2021 - 2050........................................................................................42 Slika 1.4.6: Potencialna ogroženost sestojev smreke zaradi borove ogorčice ob projekciji klimatski sprememb za obdobje 2061 - 2090.........................................................................43 Slika 1.4.7: Potencialna ogroženost sestojev macesna zaradi borove ogorčice ob sedanjih klimatskih razmerah...............................................................................................................44 Slika 1.4.8: Potencialna ogroženost sestojev macesna zaradi borove ogorčice ob projekciji klimatski sprememb za obdobje 2021 - 2050.........................................................................45 Slika 1.4.9: Potencialna ogroženost sestojev macesna zaradi borove ogorčice ob projekciji klimatski sprememb za obdobje 2061 - 2090.........................................................................46 Slika 1.4.10: Potencialna ogroženost sestojev jelke zaradi borove ogorčice ob sedanjih klimatskih razmerah.................................................................................................................................47 Slika 1.4.11: Potencialna ogroženost sestojev jelke zaradi borove ogorčice ob projekciji klimatski sprememb za obdobje 2021 - 2050........................................................................................48 Slika 1.4.12: Potencialna ogroženost sestojev jelke zaradi borove ogorčice ob projekciji klimatski sprememb za obdobje 2061 - 2090........................................................................................49 Slika 1.5.1: Uvoz okroglega in žaganega lesa iglavcev v Slovenijo..............................................54 Slika 1.5.2: Uvoz okroglega in žaganega lesa bora v Slovenijo....................................................54 Slika 1.5.3: Izvoz okroglega in žaganega lesa iglavcev iz Slovenije..............................................54 Slika 1.5.4: Izvoz okroglega in žaganega lesa bora iz Slovenije...................................................55 Slika 1.5.5: Uvoz in izvoz lesene embalaže (KN 4415)..................................................................55 Slika 1.5.6: Proizvodnja palet v Sloveniji......................................................................................59 Slika 2.2.1: Razmerje med mokrim navzemom po 24 urah potapljanja in gostoto vzorcev izdelanih iz različnih lesnih vrst.............................................................................................76 Slika 3.1.1: Monochamus galloprovincialis (Olivier, 1795) - borov žagovinar.........................84 Slika 3.1.2: Karta razširjenosti vrste Monochamus galloprovincialis v Sloveniji.........................84 Slika 3.1.3: Monochamus sartor (Fabricius, 1787) - krojaški žagovinar, samec.........................85 Slika 3.1.4: Monochamus sartor (Fabricius, 1787) - krojaški žagovinar, samica........................85 Slika 3.1.5: Karta razširjenosti vrste Monochamus sartor v Sloveniji..........................................86 Slika 3.1.6: Monochamus saltuarius (Gebler, 1830) - dimnikarski žagovinar.............................86 Slika 3.1.7: Karta razširjenosti vrste Monochamus saltuarius v Sloveniji....................................87 Slika 3.1.8: Monochamus sutor (Linnaeus, 1758) - čevljarski žagovinar, samec.........................88 Slika 3.1.9: Monochamus sutor (Linnaeus, 1758) - čevljarski žagovinar, samica........................88 Slika 3.1.10: Karta razširjenosti vrste Monochamus sutor v Sloveniji..........................................89 Slika 3.2.1: Časovna dinamika ulova vrste Monochamus galloprovincialis na atraktant Galloprotect 2D1 v letih 2011 in 2012...................................................................................96 Slika 3.2.2: Časovna dinamika ulova vrst M. sutor, M. sartor in M. saltuarius na atraktant Galloprotect 2D v letih 2011 in 2012.....................................................................................96 Slika 4.2.1: Vzorčenje lesa propadajočih dreves iglavcev in lokacije najdb ogorčic rodu Bursaphelenchus po Sloveniji..............................................................................................103 Slika 4.2.2: Morfološke značilnosti samic ogorčic vrste B. pinasteri iz lokacije Golovec..........104 Slika 4.2.3: Morfološke značilnosti samcev ogorčic vrste B. pinasteri iz lokacije Golovec........105 Slika 4.2.4: Restrikcijski fragmenti rDNA ogorčic vrste B. pinasteri iz lokacije Golovec..........107 Slika 4.2.5: Filogenetsko drevo nukleotidnih zaporedij ogorčic vrste B. pinasteri iz lokacije Golovec in sorodnih vrst......................................................................................................108 Slika 5.1.1: Shematski prikaz rDNA evkarionstskih organizmov. Tandemsko se ponavlja predel, ki nosi zapis za 18S, 5,8S in 28S rRNA ter vmesna nekodirajoča zaporedja označena z ITS (notranji prepisani vmesnik), ETS (zunanji prepisani vmesnik) in NTS (ne-prepisani vmesnik). Nukleotidni začetniki za metodo PCR v realnem času, ki smo jo uvedli, prepoznajo predel ITS v rDNA................................................................................................................111 Slika 5.1.2: Grafični prikaz naraščanja fluorescence med reakcijo PCR v realnem času predstavlja pomnoževanje matrične molekula DNA pri vzorcih pozitivnih kontrol B. xylophylus z razredčeno genomsko DNA (1:20, 1:40, 1:80, 1:160, 1:320, 1:640, 1:1.280, 1:12.800 in 1:128.000), ki smo ga detektiralipri določanju občutljivosti metode..............112 Slika 5.1.3: Izračun standardne krivulje pri vzorcih s serijsko razredčeno DNA vrste B. xylophylus. Izračun standardnih parametrov, s katerimi se preverja učinkovitost pomnoževanja DNA v PCR reakciji z detekcijo v realnem času (E = 98,25%, S = -3.3645, R2 = 0,9941). Vsiprametri so v sprejemljivih mejah................................................................113 Slika 6.1.1: Shema osnovnega delovanja CLIMEX programa.....................................................115 Slika 6.1.2: Ugodni pogoji za pojav bolezni borove uvelosti v Evropi (rdeče ugodno za razvoj bolezni, modro neugodno)....................................................................................................116 Slika 6.1.3: Ugodni pogoji za pojav bolezni borove uvelosti v Evropi ob simulaciji klimatskih sprememb, kjer je dvig temperature v poletnih mesecih 1 °C ( rdeče ugodno za razvoj bolezni, modro neugodno)....................................................................................................117 Slika 6.2.1: Sosedstvo celice v celičnih avtomatih, razširjeno Moorovo sosedstvo.....................118 Slika 6.2.2: Koper - Karte potencialnega širjenja.......................................................................126 Slika 6.2.3: Koper- Poškodovana lesna zaloga in površina........................................................138 Slika 6.2.4: Koper - Potencialni obseg gospodarske škode.........................................................150 Slika 6.2.5: Brnik - Karte potencialnega širjenja........................................................................156 Slika 6.2.6: Brnik - Poškodovana lesna zaloga in površina.........................................................168 Slika 6.2. 7: Brnik - Potencialni obseg gospodarske škode.........................................................180 Slika 6.2.8: Hoče - Karte potencialnega širjenja.........................................................................186 Slika 6.2.9: Hoče - Poškodovana lesna zaloga in površina.........................................................198 Slika 6.2.10: Hoče - Potencialni obseg gospodarske škode.........................................................210 Uvod Borova ogorčica, Bursaphelenchus xylophilus (Steiner & Buhrer) Nickle, spada v družino Aphelenchoididae, deblo Nematoda. Uvrščamo jo med izredno nevarne škodljivce v gozdarstvu, saj lahko v eni vegetacijski sezoni povzroči odmiranje velikih sestojev iglavcev vseh starosti. Ogroža predvsem bore (rod Pinus), v manjši meri pa tudi druge iglavce. Za napad ogorčice B. xylophilus je značilen izredno hiter propad gostitelja; napadeni bori, ki so še v začetku poletja navidez zdravi, jim lahko proti koncu poletja že začnejo odmirati iglice. Borovo ogorčico je zelo težko obvladovati, saj je vezana na prenos s hrošči rodu Monochamus in se lahko v eni rastni sezoni nenadzorovano razširi na večja in včasih tudi težko dostopna območja. Edini učinkovit način obrambe je preprečevanje vnosa v naravno okolje, v primeru le tega pa je potrebno takojšnje ukrepanje, da se zatre zgodnji napad na manjših območjih in s tem prepreči njeno nadaljnje širjenje. Glede na to, da se borova ogorčica počasi, a nezadržno širi obstaja precejšnje tveganje njenega vnosa v naravno okolje tudi pri nas. V projektu smo analizirali tveganje za njen vnos in širjenje ter ocenili ranljivost slovenskih gozdov. Rezultati analize nam bodo v pomoč za pravočasno, predvsem pa ustrezno pripravo na ukrepe omejitve širjenja tega škodljivca oz. njegovo izkoreninjenje. Slovenija leži v podnebnem pasu z višjimi poletnimi temperaturami in sodi med območja, kjer bi se borova ogorčica lahko ustalila, razširila in povzročila precejšnjo gospodarsko škodo. Dodatno tveganje predstavljajo tudi globalne podnebne spremembe, ki ne vplivajo le na pojav in širjenje novih, nevarnih škodljivih vrst, ampak tudi na pogostejši pojav stresnih dejavnikov, ki vplivajo neposredno na zdravstveno stanje in kondicijo različnih gojenih in samoniklih rastlinskih vrst. Globalno segrevanje vpliva tudi na dvig srednjih letnih in poletnih temperatur, s čimer se ustvarjajo pogoji za intenzivnejši razvoj rastlinskih škodljivcev, vključno z borovo ogorčico. Z intenziviranjem globalnega trgovanja se povečuje nevarnost za vnos tujerodnih škodljivih organizmov, zato je identifikacija načinov vnosa ključna za primerno nadzorovanje najbolj tveganih poti. Izdelana ocena tveganja za vnos in širjenje borove ogorčice pri nas temelji na identifikaciji različnih načinov vnosa in razpoložljivih območij, kamor se borova ogorčica lahko razširi. V projektu smo ocenili obseg ogroženih sestojev iglavcev v Sloveniji. Izdelane ocene bodo služile kot podpora uradnim službam, da bodo lahko v primeru vnosa borove ogorčice v Slovenijo pravočasno in ustrezno ukrepale. V okviru projekta smo pripravili prostorske podlage za izdelavo ocen tveganja za vnos in širjenje borove ogorčice, identifikacijo možnih načinov vnosa borove ogorčice v Slovenijo, s pomočjo simulacijskega modeliranja smo ocenili potencialni obseg škode. Spremljali smo razširjenost prenašalcev borove ogorčice, raziskali njihovo biologijo fenologija, posebej kemična ekologija in prehranske značilnosti - palatabilni testi ali testi všečnosti hrane) ter ekologijo. Preučili smo navzočnost vrst rodu Bursaphelenchus v prenašalcih, ugotavljali smo navzočnosti borove ogorčice in sorodnih vrst rodu Bursaphelenchus v sestojih iglavcev v Sloveniji. Vpeljana je bila tudi metodološka nadgradnja diagnostike borove ogorčice - PCR v realnem času. S pomočjo zasnovanega modela za oceno tveganja vnosa in širjenja borove ogorčice smo izdelali karto, s katero bo mogoče razbrati, katera območja v Sloveniji predstavljajo večje, srednje ali le manjše tveganje. Omenjena karta bo podlaga za spremljanje morebitnega pojava borove ogorčice, za izbor ustreznih ukrepov na območjih z različno stopnjo tveganja in pri načrtovanju fitosanitarnih ukrepov. V projektu je bila izdelana tudi simulacija širjenja borove ogorčice v času in prostoru za izbrane stalne vzorčne ploskve. Z modelom za izvedbo simulacije širjenja borove ogorčice imamo pripravljen simulator širjenja borove ogorčice iz poljubne točke v Sloveniji, s čimer bomo bolje pripravljeni na morebitni vnos tega škodljivca v našo državo. 1. sklop: Ocena tveganja za vnos, ustalitev in širjenje 1.1 Ocena tveganja za vnos, ustalitev in širjenje borove ogorčice pri nas 1.1.1 Vnos Borova ogorčica se najpogosteje prenaša prek mednarodnega trgovanja z lesom oziroma lesnimi proizvodi. Pri uvozu žaganega lesa, hlodovine in ostružkov iz območij ZDA in Kanade je bila borova ogorčica že večkrat prestrežena na Finskem, Norveškem, Švedskem in v Franciji. Znotraj EU je bila borova ogorčica večkrat ugotovljena pri premeščanju lesa in lubja iz Portugalske. Najbolj kritične točke za vnos in širjenje borove ogorčice v Sloveniji so: pristanišče, mejni prehodi, proizvodni obrati in skladišča lesa. Kritične točke so tudi preostali gospodarski subjekti, ki trgujejo ali skladiščijo les, lubje in lesne proizvode vključno z lesenim pakirnim materialom (LPM) po izvoru iz tujine. Slovenija je s svetom, tudi s prekooceanskimi državami, povezana s pristaniščem Koper, v katerega dnevno prihajajo ladje z vseh koncev sveta in prek katerega poteka intenzivno mednarodno trgovanje, tudi z lesom. Poleg mednarodnega trgovanja z lesom pa je v Sloveniji zelo razvita tudi lesno-predelovalna industrija, kar se zrcali v obstoju številnih proizvodnih obratov in skladišč lesa po vsej Sloveniji. Kritične točke za vnos borove ogorčice v Slovenijo so vstopne točke mednarodne trgovine (pristanišče in letališče); razne točke razkladanja in skladiščenja lesa, lesenih proizvodov, lesene pakirne embalaže in lubja iglavcev ter lesni proizvodni obrati. V sklopu projekta smo določili območja večjega tveganja v Sloveniji za vnos tega škodljivca v državo. Po vsej državi smo identificirali več kot 130 kritičnih točk za vnos ter jih povezali s podatki o razširjenosti gostiteljskih rastlin. 3 km pas okrog kritičnih točk smo opredelili kot območja večjega tveganja (slika 1.1.1). S pomočjo geografskega informacijskega sistema smo izdelali karto, kjer opravljamo intenzivnejše preglede in vzorčenja gostiteljskih rastlin v sklopu posebnega nadzora borove ogorčice. • Območje največjega tveganja za vnos (155.000 ha) smo določili na osnovi podatkov: - o žagah, kjer je prisoten les iglavcev iz mednarodne trgovine (podatki ZGS) - točkah izrazite mednarodne trgovine (Luka Koper in letališče na Brniku), skladišč lubja iz Portugalske • Območje srednjega tveganja za vnos (93.000 ha) smo določili na osnovi podatkov: - o točkah skladišč lesnega pakirnega materiala (LPM) oziroma izrazite manipulacije LPM (na primer nekateri mejni prehodi) na Primorskem smo upoštevali tudi klimatske pogoje ter razširjenost črnega bora blizu točk potencialnega vnosa • Območja manjšega tveganja za vnos (60.000 ha) smo določili na osnovi podatkov lokalnih distributerjev lubja iz Portugalske Slika 1.1.1: Kategorizacija prioritetnih območij za nadzor vnosa borove ogorčice v Sloveniji. Borova ogorčica je še eden od škodljivcev, katerega najučinkoviteje širi ravno človek s svojimi dejavnostmi. Zaradi globalnih razmer, ki vladajo v današnjem svetu (velik pretok blaga in ljudi, turizem idr.) in zaradi precejšnje razširjenosti gostiteljskih rastlin po celotnem ozemlju Slovenije, so mogoče točke vnosa razširjene po celi državi. Za namene zgodnjega odkrivanja vnosa takega škodljivca je potrebna ustrezna strokovna usposobljenost predstavnikov uradnih služb in predvsem dovolj pogosto spremljanje zdravstvenega stanja gozdov v državi. Zaradi kombinacije parazitskega in saprofitskega življenjskega kroga (Wingfield, 1983) lahko borova ogorčica preživi v napadenem lesu daljša obdobja, odvisno od ustreznosti okoljskih razmer (temperatura, navzočnost gliv modrivk in ustrezna vlažnost lesa) se borova ogorčica v napadenem lesu lahko tudi razmnožuje (saprofitski del življenjskega kroga borove ogorčice -prehranjuje se z glivami). Te lastnosti ji omogočajo, da preživi daljše razdalje med transportom. Najbolj verjeten način vnosa borove ogorčice v nenapadena območja je, če se ob uvozu lesa skupaj z ogorčico vnese tudi njen prenašalec. Prenašalci lahko preživijo v lesu le, če je zagotovljena zadostna količina vlage. Večja je hlodovina oziroma večji so kosi lesa, dalj časa lahko žuželka preživi, zaradi česar hlodovina in žagan les pomenita večjo nevarnost za vnos prenašalca kot na primer leseni ostružki. Leseni ostružki lahko vsebujejo večjo količino vlage, ki omogoča, da ogorčice znotraj njih preživijo, toda njihova obdelava v glavnem preprečuje, da preživijo prenašalci (Rutherford in sod., 1990). Tudi določene predhodne obdelave lesa ne zagotavljajo popolne zaščite pred vnosom tega škodljivca. Odvisno od velikosti in vlažnosti hlodovine, temperaturnih razmer in intenzivnosti oziroma natančnosti ukrepov (temperaturna obdelava lahko borova ogorčica preživi obdelavo lesa). Večkrat so bile v Evropi v uvoženem lesu najdene tudi druge ogorčice, tovrstne najdbe lahko potrdimo tudi v Sloveniji (primer B. hofmanni v lesni pakirni embalaži po izvoru iz Izraela, ki naj bi bila toplotno obdelana). To nam nakazuje, da borova ogorčica lahko preživi tudi take postopke (predvsem je vprašljiva doslednost pri izvedbi postopka), kar predstavlja tveganje za vnos tudi pri takemu materialu. Tudi verjetnost, da se škodljivca odkrije med fitosanitarnim postopkom pri premeščanju ali uvozu takega materiala je dokaj majhna, predvsem zaradi velikosti pošiljk in sorazmerno majhnih količin lesa, ki se vzorči in analitsko pregleda. 1.1.2 Naselitev in širjenje Največje tveganje za naselitev je način vnosa borove ogorčice ob hkratnem vnosu z njenimi prenašalci. Glede na prisotnost gostiteljskih rastlin praktično po celotnem ozemlju države (zadostujejo tudi drevesa, ki rastejo posamezno - npr. okrasna drevesa) je naselitev borove ogorčice, v primeru vnosa okuženih prenašalcev, zelo velika. Gostiteljske vrste borove ogorčice so predvsem bori, vrste rodu Pinus, najbolj občutljive pa so vrste: P. bungeana Zucc., P. densiflora Seib. Et Zucc., P. luchuensis Mayr, P. massoniana Lamb., P. nigra Arn., P. pinaster Ait., P. sylvestris L. in P. thunbergii Parl. Kot gostitelji lahko nastopajo tudi drugi iglavci (Larix, Abies, Picea), vendar so poročila o škodah, povzročenih na njih, skromna. V ZDA so zaradi borove ogorčice zaznali tudi propad vrst rodov Picea in Pseudotsuga, vendar v zelo omejenem obsegu. Analiza geografske razprostranjenosti gostiteljskih vrst borove ogorčice je predstavljena v poglavju 1.2 (Prostorske podlage za izdelavo ocen tveganja za vnos in širjenje borove ogorčice). Za naselitev borove ogorčice na določeno območje so odločilni okoljski dejavniki in prisotnost vektorjev. V literaturi je naveden prag 20 °C, ki vpliva na izražanje borove uvelosti. Edini kriterij, ki določa ali se bolezen izrazi ali ne, je v trajanju dnevne temperature nad 20 °C vsaj mesec dni, ki omogoča popoln razvoj borove ogorčice ter hkrati ustrezno namnožitev. Obseg in hitrost propada gostiteljskih rastlin je pogojena tudi s sušnim stresom, vendar je podatkov na temu segmentu v literaturi precej malo. V primeru, da temperatura v poletnem terminu ne preseže praga, se borova uvelost načeloma ne pojavi in lahko govorimo o latentnih okužbah z borovo ogorčico. V takih razmerah je razvoj borove ogorčice upočasnjen in predstavlja tudi večjo grožnjo na terenu, ker je odkrivanje tako napadenih dreves precej oteženo (ne prihaja do izražanja bolezenskih znamenj). Spodnja temperatura, kjer lahko borova ogorčica prične z razvojnim krogom je določena pri 9,5 °C, pri temperaturi 15 °C traja njen razvojni krog 9 dni v toplejših razmerah pri 30 °C pa zgolj 4 dni (CABI/EPPO). Okoljske razmere za ustalitev in nemoteno širjenje borove ogorčice so v Sloveniji sorazmerno ugodne, kar temelji predvsem na dokaj ugodnih podnebnih razmerah in končno tudi v nekaterih vzporednih dejavnikih, ki vplivajo na stres gostiteljskih rastlin (poletna suša, pogosti vetrolomi in snegolomi, požari itn.) in s tem na hitrejši razvoj in širjenje podlubnikov - potencialnih prenašalcev borove ogorčice. Analiza okoljskih dejavnikov za ustalitev in nemoteno širjenje borove ogorčice je predstavljena v poglavju 1.2 (Prostorske podlage za izdelavo ocen tveganja za vnos in širjenje borove ogorčice). Poleg prisotnosti gostiteljskih rastlin in ugodnih okoljskih dejavnikov so za uspešno naselitev borove ogorčice na določenem območju potrebni tudi prenašalci (Smith in sod., 1997), vrste rodu Monochamus. V Sloveniji so bile ugotovljene vrste: M. sartor, M. saltuarius, M. sutor in M. galoprovincialis (Jurc in sod., 2003). Za omenjene vrste je dokazano, da so prenašalci vrste B. xylophilus. Omenjene žuželke so v Sloveniji razširjene v celotnem arealu iglavcev (navadne smreke, rdečega in črnega bora ter jelke). Rezultati preučevanja prenašalcev borove ogorčive v Sloveniji je predstavljena v sklopu 3 (Preučevanje prenašalcev). 1.1.3 Literatura in viri CABI/EPPO. 1997. Bursaphelenchus xylophilus. V: Quarantine Pests for Europe (2. izaja) CAB International. University Press Cambridge. pp. 581-592. JURC, M., UREK, G., ŠIRCA, S., MIKULIČ, V., GLAVAN, B., 2003. Borova ogorčica, Bursaphelenchus xylophilus (Steiner & Buhrer, 1934) Nickle, 1970 - nova nevarnost za slovenske gozdove? Zb. gozd. lesar. 72: 121-156. RUTHERFORD, T. A., MAMIYA, Y., WEBSTER, Y. M., 1990. Nematode induced pine wilt disease, factors influencing its occurrence and distribution. Forest Science 36: 145-155. SMITH, I. M., MCNAMARA, D. G., SCOTT, P. R., HOLDERNESS, M., BURGER, B., 1997. Quarantine Pests for Europe. Data sheets on quarantine pests for the European Union and for the European and Mediterranean Plant Protection Organization.- Second Edition. CAB International & European and Mediterranean Plant Protection Organization (EPPO), 1425 str. WINGFIELD, M. J., 1983. Transmission of pine wood nematodes to cut timber and girdled trees. Plant Disease, 67: 35-37. 1.2 Prostorske podlage za izdelavo ocen tveganja za vnos in širjenje borove ogorčice 1.2.1 Temperatura Določili smo tri temperaturne razrede glede na tveganje za širjenje borove ogorčice. Temperaturne razrede smo določili glede na ugotovite različnih raziskav (Pérez et al., 2008; Naves & de Sousa, 2009; Soliman et al., 2011) (preglednica 1.2.1, slika 1.2.1). Vzeli smo povprečno mesečno temperaturo julija, ki pri nas predstavlja najtoplejši mesec. Vir podatkov za karto temperature je ARSO (2006). Preglednica 1.2.1: Temperaturni razredi in tveganje za širjenje borove ogorčice. Temperatura (°C) Tveganje < 18 - 18-19 nizko 20-21 srednje > 22 visoko Karte temperature pri simulacijah podnebnih sprememb so nastale na osnovi podatkov simulacij, ki jih je naredil Bergant (Bergant, 2007). Simulacije so bile narejene za 3 različne podnebne scenarije in sicer za : - restriktiven scenarij, kjer je povečanje temperature in spremembe padavinskega režima najmanjše - povprečen scenarij, kjer so bile spremembe povečanih temperature in spremenjenih padavin, večje kot v restriktivnem scenariju in hkrati najbolj pričakovane - maksimalen scenarij, kjer so predvidene spremembe temperatur in padavin največje, hkrati pa je verjetnost, da se bodo temperature in padavine spremenile v napovedanih okvirjih, najmanjša Izračuni so bili narejeni za različne zvezne časovne serije obdobij 30 let. V naše obdelave smo vključili najbližje obdobje 2021-2050 ter obdobje med leti 2061-2090. V nadaljnjih izračunih smo uporabili le rezultate povprečnega scenarija. Simulacije scenarijev so bile izračunane za 9 krajev Slovenije; Portorož, Bilje, Slap pri Vipavi, Postojna, Rateče - Planica, Murska Sobota, Maribor, Novo mesto in Ljubljana po obdobjih. Devet točk je vsekakor premalo, da bi lahko z ustrezno prostorsko interpolacijo oblikovali zanesljivo rastrsko karto v km mreži, zato smo si pomagali s kartami, ki jih je ARSO izdelal v km mreži za obdobje 1971-2000, ki temelji na gosti mreži meteoroloških postaj ter hkrati vključuje podatke reliefa. V prvem koraku smo iz teh kart določili vrednosti v točkah za omenjenih 9 lokacij. Z metodo navadnega kriginga (sferičen semivariogram in vplivnost 4 točk) smo izvedli prostorsko interpolacijo med točkami. Za posamezno rastrsko celico smo izračunali faktor razlike s karto za obdobje 1971-2000, ki je nastala na osnovi podrobnejših meritev in modela reliefa. Na ta način smo rezultate kriginga za obe časovni obdobji ustrezno prilagodili vrednostim v km mreži. Čeprav ima tovrstni način nekaj pomanjkljivosti, pa predstavlja edini način, da iz podatkov 9 točk prilagodimo vrednosti km mreži, ki odraža spremembe reliefa in mikroklimatske značilnosti. V preglednici 1.2.2 so predstavljene modelirane temperature za poletne 3 mesece za 3 obdobja in za 9 krajev. Iz nje je razvidno, da povprečne spremembe temperatur v posameznem mesecu z časovno oddaljenostjo naraščajo. V prvem obdobju napovedi klimatskih sprememb se denimo poveča temperatura v mesecu juliju v povprečju za 2,27 °C, medtem ko v naslednjem obdobju naraste celo na 4,96 °C. Preglednica 1.2.2: Temperatura za poletne mesece obdobja 1971-2000 za 9 lokacij ter modelirano povišanje temperatur za obdobji 2021-2050 ter 2061-2090 . Kraj/ 1971-2000 2021-2050 2061-2090 obdobje JUN JUL AVG JUN JUL AVG JUN JUL AVG Bilje (BI) 19,70 21,87 20,90 1,69 2,11 3,00 3,71 4,87 6,02 Ljubljana (LJ) 18,14 20,09 19,20 1,89 2,44 3,13 3,94 5,23 6,13 Maribor (MB) 18,13 19,76 18,84 1,91 2,52 3,17 4,00 5,21 6,13 Murska Sobota (MS) 17,97 19,49 18,49 1,94 2,60 3,26 4,16 5,43 6,33 Novo mesto (NM) 17,82 19,65 18,60 2,06 2,62 3,20 4,27 5,40 6,22 Portorož (PK) 20,23 22,42 21,27 1,58 1,92 2,62 3,30 4,26 5,22 Postojna (PO) 15,69 17,89 17,03 1,70 2,16 2,92 3,60 4,75 5,76 Rateče-Planica (RP) 14,09 15,98 14,97 1,57 1,98 2,78 3,35 4,51 5,51 Slap pri Vipavi (SL) 18,78 21,17 20,59 1,58 2,07 3,14 3,67 4,95 6,37 Povprečje 17,84 19,81 18,88 1,77 2,27 3,02 3,78 4,96| 5,96 Slika 1.2.1: Karta povprečne mesečne temperature julija v obdobju 1971-2000. Temperatura je razdeljena v 4 razrede glede na tveganje borove ogorčice. Slika 1.2.2: Karta povprečne mesečne temperature julija za srednji scenarij podnebnih sprememb v obdobju 2021-2050. Slika 1.2.3: Karta povprečne mesečne temperature julija za srednji scenarij podnebnih sprememb v obdobju 2061-2090. 1.2.2 Vodna bilanca Ker smo v modeliranje širjenja borove ogorčice želeli vključiti tudi sušni stres, smo z modeliranjem osnovnih členov vodne bilance, pripravili tematske podlage za določitev območij z izrazitejšim pomanjkanjem vode. 1.2.2.1 Kapaciteta tal za vodo Pri izračunu kapacitete tal za vodo smo uporabili podatke Digitalne pedološke karte Slovenije, 1:25000, verzija KIS CTO. Pomembne dodatne lastnosti te verzije pedološke karte je povprečna globina pedokartografske enote ter skeletnost v horizontih tal. Poleg omenjenih atributnih podatkov pedološke karte smo z modeliranjem podatkov teksture posamezne pedosistematske enote določili volumsko gostoto tal ter kapaciteto tal za vodo. Pri tem smo uporabili naslednje principe dela: - ker tekstura tal posamezne pedosistematske enote variira, smo na osnovi podatkov profilov digitalne pedološke karte določili povprečni teksturni razred za posamezni horizont tal ter za modeliranje uporabili srednje vrednosti teksturnega razreda. Volumsko gostoto smo modelirali z on-line dostopnim programom, ki uporablja prilagojen model po Saxtonu (http://www.pedosphere.ca/resources/bulkdensity/worktable_us.cfm). Kapaciteto tal za vodo pa z modelom za določanje hidravličnih lastnosti tal (Saxton in sod., 1986), prav tako dostopen na internetu (http://staffweb.wilkes.edu/brian.oram/soilwatr.htm). - pedosistematskim enotam z izrazitejšimi oglejevalnimi procesi v globini tal (različne oblike glejev ter obrečna oglejena tla) smo pripisali maksimalne možne vrednosti kapacitete tal za vodo, saj je utemeljeno pričakovati, da je vode do globine 1 m toliko, da borovci ne doživijo sušnega stresa. Končni rezultat vodnozadrževalne kapacitete tal je razviden iz slike 1.2.4. Slika 1.2.4: Vodnozadrževalna kapaciteta tal v mm. 1.2.2.2 Evapotranspiracija V osnovi je bil postopek izdelave kart evapotranspiracije borovih sestojev enak izdelavi tematskih kart za temperaturo. Ker pa smo vodno bilanco računali na mesečnem nivoju, smo karte izdelali za vsak mesec posebej. Dejansko evapotranspiracijo smo računali tako, da smo vrednost potencialne evapotranspiracije pomnožili s faktorjem rastline. Pri iskanju podatkov o faktorju rastline za borovce smo imeli velike težave, saj je le malo literaturnih virov, ki bi navajali podrobnejše podatke. Po intenzivnem iskanju smo se odločili, da uporabimo podatke, ki jih je objavil Rutter (Rutter, 1959). Uporabili smo isti faktor rastline omenjene reference za obdobje november - marec (0,86), za oktober in april smo uporabili faktor 1,05, ki je predstavljal interpolacijo med polno vrednostjo in vrednostjo v mirovanju. Za mesece polne rasti (maj-september) smo izračunali povprečje objavljenih meritev in določili, da je faktor rastline za borovce v tem obdobju 1,24. Spodnji karti evapotranspiracije borovcev za mesec julij smo dodali, da ilustriramo razlike, ki jih prinaša scenarij klimatskih sprememb. Slika 1.2.5: Potencialna evapotranspiracija za julij za obdobje 1971 - 2000 (vir: ARSO). Slika 1.2.6: Potencialna evapotranspiracija za julij za obdobje 2021 - 2050 (vir: ARSO). Slika 1.2.7: Potencialna evapotranspiracija za julij za obdobje 2061 - 2090 (vir: ARSO). 1.2.2.3 Padavine Tematske karte padavin so bile narejene po enakem postopku, kot karte temperature za izbrani obdobji prikaza klimatskih sprememb. Širina padavinskih razredov je različna. Za obdobje 1971 -2000 je prvi razred širok 80 mm, naslednji 20 mm, potem pa do zadnjega razreda 30 mm. Zadnji razred je širok 60 mm. Slika 1.2.8: Povprečna količina padavin za julij za obdobje 1971 - 2000 (vir: ARSO). Slika 1.2.9: Povprečna količina padavin za julij za obdobje 2021 - 2050 (vir: ARSO). Za obdobje 2021-2050 klimatskih sprememb predstavlja prvi razred najmanjša povprečna vrednost padavin, do vrednosti 175 mm so razredi široki 20 mm, nato pa do vključno zadnjega 40 mm. Za obdobje 2061-2090 smo razrede prilagodili tako, da je širina prvih šestih razredov široka 20 mm, zadnjih dveh pa 30 mm. Kot je razvidno iz kart klimatskih sprememb so bo vzorec in količina padavin spreminjala. Če lahko v prvem obdobju, 2021-2050, pričakujemo povečane količine padavin za mesec julij v primerjavi z obdobjem 1971-2000, lahko iz slike 1.2.10 razberemo, da bo količina padavin v mesecu juliju v obdobju 2061-2090 veliko manjša. Na letnem nivoju razlike niso tako očitne, saj se zmanjša količina padavin za približno 2,5 % (izračunano za simulacijo v devetih točkah oziroma krajih), če primerjamo obdobje 2061-2090 z obdobjem 2021-2050 oziroma se povečajo padavine v obdobju 2021-2090 za nekaj manj kot odstotek v primerjavi z obdobjem 1971-2000. Slika 1.2.10: Povprečna količina padavin za julij za obdobje 2061 - 2090 (vir: ARSO). 1.2.2.4 Sušni stres Iz predstavljenih elementov vodne bilance smo za posamezen mesec izračunali pojav morebitnega sušnega stresa. Sušni stres smo opredelili kot območja, kjer se vsebnost vode v tleh zmanjša pod 50 % rastlinam razpoložljive vode. Upoštevali smo, da ima sušni stres vpliv na širjenje borove ogorčice šele takrat, ko traja vsaj 2 meseca zaporedoma. Predpostavili smo namreč, da se lahko manifestirajo negativni sinergistični učinki poškodb prevodnega sistema zaradi borove ogorčice ter ovirane preskrbe rastlin z vodo zaradi okoljskih pogojev, ko trajajo daljše časovno obdobje in je večji del poškodb ireverzibilne narave. Kot lahko ugotovimo iz slik 1.2.11 do 1.2.13 se območja pričakovanega sušnega stresa z napovedanimi klimatskimi spremembami povečujejo. Če lahko za sedanje obdobje pričakujemo pojavljanje sušnega stresa na primorskem in v porečju Mure, lahko za naslednje klimatsko obdobje ugotovimo, da se območja pričakovanega sušnega stresa pričnejo pojavljati tudi v notranjosti Slovenije, predvsem v smeri jugovzhoda. Napoved klimatskih sprememb za obdobje 2061-2090 pa se odraža v izrazito neugodnih razmerah za rast rastlin, saj kaže, da se naj bi sušni stres pojavljal v celotnem dolinskem delu Slovenije, delno pa tudi na višjih nadmorskih višinah. Povijanj« tu£nege si resa p« borovoh v dveh zaporednih mesecih is oMobjt 1971-2000 Brez Slika 1.2.11: Območja pojavljanja sušnega stresa za obdobje klimatskih podatkov 1971 - 2000 (vir: ARSO). M Pojavljanje sušnega &tresa pri borovcih v dweh zaporednih mesecih za c-bdotie 2021-2050 Brez ■i Stres Slika 1.2.12: Območja pojavljanja sušnega stresa za obdobje klimatskih podatkov 2021- 2050 (vir: ARSO). Slika 1.2.13: Območja pojavljanja sušnega stresa za obdobje klimatskih podatkov 2061 - 2090 (vir: ARSO). 1.2.3 Gostota gostiteljev Yoshimura in sod. (1999) so ugotovili, da obstaja minimalna gostota gostiteljev pod katero napad borove ogorčice ni uspešen. To sta potrdila Gordillo in Kim (2012) v simulacijah zgodnjega zatiranja borove ogorčice, kjer se je gostota dreves pokazala kot ključni dejavnik poleg gostote populacije vektorjev. Pripravili smo grafično podlago gostote gostiteljev za namen simulacije širjenja borove ogorčice v Sloveniji. Metoda dela Gostoto gostiteljev borove ogorčice smo pripravili s pomočjo podatkovne zbirke Gozdni fondi, katere lastnik in skrbnik je Zavod za gozdove Slovenije (GOZDF, 2010). Podatki so veljavni za leto 2010. Gozdni fondi so organizirani v več preglednicah: • odsek (osnovni podatki o gozdnih odsekih, npr. lokacija, površina, tarife po skupinah drevesnih vrst), • odsgzd (gozdne združbe v odsekih in njihova površina), • odsses (gozdni sestoji v odsekih, njihova zasnova, sklep, razvojna faza idr.), • odssesdv (lesna zaloga in volumenski prirastek po debelinskih razredih in drevesnih vrstah v gozdnem sestoju). Podatki v podatkovni zbirki Gozdni fondi se zbirajo po navodilih Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (RS, 1998 in spremembe). Za izračun gostote dreves smo uporabili podatke iz preglednic: • odsek (površina, tarifni razredi za tri skupine drevesnih vrst), • odssesdv (lesna zaloga po debelinskih razredih in drevesnih vrstah). Postopek izračuna gostote dreves je bil naslednji: 1. Lesna zaloga po debelinskih razredih in drevesnih vrstah v gozdnih odsekih V preglednici odssesdv je lesna zaloga navedena po gozdnih sestojih in drevesnih vrstah. Ker se v gozdnem odseku praviloma pojavlja več sestojev, želeli smo pa dobiti lesno zalogo po drevesnih vrstah v gozdnem odseku, smo pripravili vsote lesnih zalog po pet debelinskih razredih (preglednica 1.2.3) in drevesnih vrstah po posameznih gozdnih odsekih. Preglednica 1.2.3: Priredba debelinskih stopenj iz debelinskih razredov Debelinski razred Debelinska stopnja I. 10-19 cm 3 in 4 (12,5-17,5 cm) II. 20-29 cm 5 in 6 (22,5-27,5 cm) III. 30-39 cm 7 in 8 (32,5-37,5 cm) IV. 40-49 cm 9 in 10 (42,5-47,5 cm) V. 50 in več cm več kot 10 (več kot 50 cm) 2. Prireditev tarif iz debelinskih stopenj v debelinske razrede Zavod za gozdove Slovenije za izračun volumna dreves uporablja enotne tarife (Kotar, 2003). Poznamo naslednje enotne tarife: prirejene Alganove tarife (za prebiralne gozdove), prirejene Schaefferjeve tarife (za enodobne gozdove) in vmesne tarife po Čoklu za gozdove prehodnih oblik. Iz tarif lahko izračunamo volumen drevesa s pomočjo tarifnega razreda in debelinske stopnje. Za izračun gostote dreves smo potrebovali tarife po debelinskih razredih. Zato smo prilagodili tarife iz debelinskih stopenj v tarifne razrede. To smo naredili tako, da smo izračunali povprečje volumna drevesa v določenem tarifnem razredu po določenih debelinskih stopnjah (preglednica 1.2.3). 3. Število dreves po debelinskih razredih in drevesnih vrstah v gozdnih odsekih Gostoto dreves smo izračunali po 5. debelinskih razredih iz vsote lesenih zalog po debelinskih razredih in drevesnih vrstah v gozdnih odsekih, ki smo jo pripravili na način opisan v točki 1 in podatkov (površine in tarifnih razredov), ki so bili določeni v preglednici odsek. Uporabili smo prilagojene tarife za debelinske razrede, kot smo to izračunali v točki 2. Tarife so v preglednici odsek podane po osmih drevesnih skupinah. Uporabili smo tarife za prve tri drevesne skupine (preglednica 1.2.4). Število dreves v določenem debelinskem razredu smo izračunali tako, da smo lesno zalogo v debelinskem razredu delili z volumnom povprečnega drevesa, katerega smo dobili iz tarif (točka 2). Iz števila dreves po debelinskih razredih smo izračunali skupno število dreves v gozdnem odseku po drevesnih vrstah. Preglednica 1.2.4: Tarife v preglednici odsek in upoštevani gostitelji. Tarifna skupina Gostitelji 1 navadna smreka 2 bela jelka 3 rušje, rdeči bor, črni bor, zeleni bor, ostali bori, duglazija, japonski macesen, evropski macesen 4. Gostota dreves po skupinah gostiteljev Iz števila dreves po drevesnih vrstah smo izračunali število dreves po skupinah gostiteljev. Določili smo tri skupine gostiteljev glede na njihovo občutljivost na borovo ogorčico (preglednica 1.2.5). Gostoto smo izračunali tako, da smo število dreves v gozdnem odseku delili s površino gozdnega odseka. Tako smo dobili gostoto dreves na ha. Pri tem smo domnevali, da so drevesa enakomerno razporejena po celem gozdnem odseku. Preglednica 1.2.5: Skupine gostiteljev. Skupina gostiteljev Gostitelji 1 rdeči bor, črni bor, zeleni bor, rušje in ostali bori 2 navadna smreka, duglazija 3 bela jelka, evropski in japonski macesen 5. Razdelitev gostote dreves po skupinah gostiteljev v razrede Za potrebe simulacije širjenja borove ogorčice smo gostote dreves po skupinah gostiteljev razdelili v 5 razredov, katerih meje so kvartili (preglednica 1.2.6). Skupno gostoto gostiteljev smo izračunali kot povprečje skupne gostote vseh gostiteljev na celični ravni modela. Preglednica 1.2.6: Meje razredov za skupine gostiteljev (št. dreves/ha). Skupina gostiteljev Spodnji kvartil Mediana Zgornji kvartil 1 7,6 27 83,3 2 30,7 96,0 211,7 3 6,9 25,4 71,5 vsi 64,5 160,6 290,7 6. Karte gostot skupin gostiteljev Iz pripravljenih podatkov na zgoraj opisan način smo izdelali karte gostot treh skupin gostiteljev z ločljivostjo 1 km x 1 km, kar se ujema z ločljivostjo ostalih podatkov (slika 1.2.14-1.2.17). Slika 1.2.14: Gostota dreves za 1. skupino gostiteljev (rdeči bor, črni bor, zeleni bor, rušje in ostali bori). Slika 1.2.15: Gostota dreves za 2. skupino gostiteljev (navadna smreka, duglazija). Slika 1.2.16: Gostota dreves za 3. skupino gostiteljev (bela jelka, evropski in japonski macesen). Slika 1.2.17: Gostota dreves za vse gostitelje. 1.2.4 Literatura in viri ARSO, 2006. Povprečna temperatura zraka za obdobje 1971-2000: 12 mesečnih kart in 1 letna karta v digitalni rasterski obliki z ločljivostjo 1 km. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo. Bergant K., 2007. Projekcije podnebnih sprememb za Slovenijo. V: Jurc M (ur.) Podnebne spremembe - Vpliv na gozd in gozdarstvo. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire, Ljubljana, Strokovna in znanstvena dela, 130: 67-86 Center za tla in okolje pri Kmetijskem inštitutu Slovenije, 2013. Ditalna pedološka karta Slovenije z dodatnimi atributi tal, Merilo 1:25000 Gordillo L, Kim Y, 2012. A simulation of the effects of early eradication of nematode infected trees on spread of pine wilt disease. European Journal of Plant Pathology 132, 101-9. GOZDF, 2010. Gozdni fondi. Podatkovna zbirka. In.: Zavod za gozdove Slovenije. Kotar M, ed, 2003. Gozdarski priročnik. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Naves P, de Sousa E, 2009. Threshold temperatures and degree-day estimates for development of post-dormancy larvae of Monochamus galloprovincialis (Coleoptera: Cerambycidae). Journal of Pest Science 82, 1-6. Pérez G, Diez JJ, Ibeas F, Pajares JA, 2008. Assessing pine wilt disease risk under a climate change scenario in Northwestern Spain managing forest ecosystems: the challenge of climate change. In: Bravo F, Jandl R, LeMay V, Gadow K, eds.: Springer Netherlands, 269-82. (Managing Forest Ecosystems; vol. 17.) RS, 1998. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih. In. (Ur.l. RS 5242/1998.) Soliman T, Hengeveld GM, Robinet C, Mourits M, van der Werf W, Oude Lansink A, 2011. A risk assessment model on pine wood nematode in the EU. In. Change and uncertainty -challenges for agriculture, food and natural resources, EAAE congress. Zürich: ETH Zürich, 112. Rutter, A. J., 1959, Evaporation from a plantation of Pinus sylvestris in relation to meteorological and soil conditions, Ass. Int. Hydrol. Sci., 48: 101-110 Saxton, K.E., W.J. Rawls, J.S. Romberger, and R.I. Papendick. 1986. Estimating generalized soil-water characteristics from texture. Soil Sci. Soc. Am. J. 50(4):1031-1036 Yoshimura A, Kawasaki K, Takasu F, Togashi K, Futai K, Shigesada N, 1999. Modeling the spread of pine wilt disease caused by nematodes with pine sawyers as vector. Ecology 80, 1691702. 1.3 Možni načini vnosa borove ogorčice v Slovenijo 1.3.1 Vnos borove ogorčice Po podatkih EPPO je borova ogorčica trenutno najbolj razširjena v severni Ameriki in Aziji. Prisotna ali splošno razširjena je v naslednjih državah oz. provincah: ZDA, Kanada, Mehika, Kitajska, Tajvan, Japonska in republika Koreja. Leta 1999 je bila vrsta B. xylophilus ugotovljena na Portugalskem na vrsti P. pinaster Ait. Od takrat dalje so na Portugalskem poskušali vrsto izkoreniniti, vendar so bili do sedaj vsi poskusi neuspešni. V letu 2008 se je borova ogorčica na Portugalskem močno razširila in v drugi polovici leta je bila ugotovljena tudi v Španiji. Po podatkih Stalnega odbora za varstvo rastlin pri Evropski Komisiji (SCPH) je bila borova ogorčica konec leta 2009 ugotovljena tudi na Madeiri, ki je avtonomna regija Portugalske. Ocenjujejo, da ta najdba ne predstavlja večjega tveganja za širjenje borove ogorčice, ker na temu območju ni lesnopredelovalne industrije in se iz otoka praktično nič ne premešča. Španija je v 2012 poročala o novi najdbi borove ogorčice v bližini Portugalske meje v pokrajini Extremadura. Novo lokacijo so odkrili v okviru aktivnosti nacionalnega načrta ukrepov. Najdba je v pokrajini Extremadura v bližini Portugalske meje (595 m od meje) in 45 km od prejšnje najdbe (Sierra di Dios Padre). Španija ima tri razmejena območja za borovo ogorčico: v pokrajini Extremadura sta dve žarišči: Sierra de Dios Padre iz leta 2008 in Velverde del Fresno iz 2012 ter v pokrajini Galicia, kjer je eno žarišče iz leta 2010. Nemčija je v letu 2012 poročala o najdbi B. xylophilus v lesnih sekancih z izvorom iz ZDA (Pinus palustris), ki naj bi bili toplotno obdelani, vendar so kljub temu v vzorcu ugotovili borove ogorčice. Vnos borove ogorčice je mogoč iz držav, kjer se borova ogorčica navzoča preko različnih poti vnosa. Borova ogorčica lahko vstopa na neokužene območja na naslednjih poteh vnosa: - Rastline/sadike gostiteljskih rastlin namenjene za sajenje, razen semen (vključno z bonsaji); - Deli gostiteljskih rastlin (vključno z božičnimi drevesi); - Les gostiteljskih rastlin in leseni proizvodi iz neobdelanega lesa; - Lesni sekanci in odpadni les gostiteljskih rastlin; - Lesena pakirni material iz lesa gostiteljskih rastlin; - Lubje gostiteljskih rastlin. Prenos ogorčic preko semen ali storžev gostiteljskih rastlin še ni bil dokazan, zato tudi zapisov o možnem vnosu po tej poti v literaturi ni. Tudi iglice gostiteljskih rastlin ne predstavljajo večjega tveganja za vnos, ker se borova ogorčica ne zadržuje v temu tkivu (Evans in sod., 1996). Prenos borove ogorčice se dogaja s pomočjo hroščev žagovinarjev, ki izhajajo iz napadenega drevesa/območja in se med zrelostnim hranjenjem premikajo na zdrava drevesa. Teoretično lahko tudi ti hrošči predstavljajo določeno tveganje kot avtostoparji, vendar je nivo tveganja po tej poti zelo težko oceniti. V analizi tveganja za EPPO območje je navedeno, da je tveganje vnosa preko hroščev - avtostoparjev neznano in ocenjujejo, da je zanemarljivo (Evans in sod., 2009). 1.3.2 Uvoz in premeščanje lesa in lesene pakirne embalaže Najbolj tvegan in najbolj verjeten način vnosa borove ogorčice v nenapadena območja je, če se ob uvozu lesa skupaj z ogorčico vnese tudi njen prenašalec, ki lahko preživi v lesu le, če je zagotovljena zadostna količina vlage. Večja je hlodovina oziroma večji so kosi lesa, dalj časa lahko žuželka preživi, zaradi česar hlodovina in žagan les pomenita večjo nevarnost za vnos prenašalca kot na primer leseni ostružki. Najbolj kritične točke za vnos in širjenje borove ogorčice v Sloveniji so: pristanišče, mejni prehodi, proizvodni obrati in skladišča lesa. Slovenija je s svetom, tudi s prekooceanskimi državami, povezana s pristaniščem Koper, v katerega dnevno prihajajo ladje z vseh koncev sveta in prek katerega poteka intenzivno mednarodno trgovanje, tudi z lesom. Poleg mednarodnega trgovanja z lesom pa je v Sloveniji zelo razvita tudi lesnopredelovalna industrija, kar se zrcali v obstoju številnih proizvodnih obratov in skladišč lesa po vsej Sloveniji. V procesu trgovanja je borova ogorčica dokaj neobčutljiva na razne postopke in lahko preživi določene postopke obdelave lesa in trgovske transporte. Odvisno od velikosti in vlažnosti hlodovine, temperaturnih razmer in intenzivnosti oziroma natančnosti ukrepov (temperaturna obdelava, fumigacija) lahko borova ogorčica preživi obdelavo lesa. V hlodovini je precej težko zagotoviti letalne razmere za borovo ogorčico zaradi njene velikosti. V primeru slabe kontrole oz. ob površnem izvajanju ukrepov se pričakuje, da v določenih primerih borova ogorčica preživi transport oz. obstoječe obdelovalne prakse. Če so zagotovljeni ustrezni pogoji (temperatura, navzočnost gliv modrivk in ustrezna vlažnost lesa) se borova ogorčica v napadenem lesu lahko tudi razmnožuje (saprofitski del življenjskega kroga borove ogorčice - prehranjuje se z glivami) (EPPO, 2003). Tudi možnost, da se borovo ogorčico ugotovi v uvoženih pošiljkah je sorazmerno majhna predvsem zaradi tega, ker se večinoma pregleduje zgolj spremna dokumentacija pošiljk in ker je možnost odvzema vzorcev za analizo na borovo ogorčico omejena glede na količine materiala v mednarodnem toku (nemogoče je vzorčiti in analizirati vsako pošiljko). Les (hlodovina ter večji in manjši kosi lesa npr. lesni sekanci) gostiteljskih rastlin in lesena pakirna embalaža predstavljajo največje tveganje za vnos borove ogorčice in njenih vektorjev v našo državo. Obseg trgovanja z lesom in uvoza ter premeščanja lesene pakirne embalaže v Sloveniji je podrobneje predstavljen v poglavju 1.5 Analiza zunanje trgovine in trgovinskih tokov borovega lesa in lesa drugih iglavcev. 1.3.3 Literatura EPPO. 2003. Bursaphelenchus xylophilus and its vectors: procedures for official control. National regulatory control systems. EPPO Standards PM 9/1. EPPO Bulletin 33: 301-304. Evans, H. F., McNamara, D. G., Braasch, H., Chadoeuf, J. & Magnusson, C. 1996. Pest Risk Analysis (PRA) for the territories of the European Union (as PRA area) on Bursaphelenchus xylophilus and its vectors in the genus Monochamus. EPPO Bulletin 26: 199-249. Evans, H. F., Kulinich O., Magnusson, C., Robinet C. 2009. Report of a Pest Risk Analysis for Bursaphelenchus xylophilus. EPPO. 1.4 Ocena obsega ogroženih sestojev iglavcev glede na vrsto gostiteljev v Sloveniji Oceno obsega ogroženosti sestojev posamezne vrste gostiteljskih rastlin smo izračunali tako, da smo naredili presek med podatki lesne zaloge (ZGS) ter območij s povprečno julijsko temperaturo višjo od 20 °C 3 različnih obdobij in sicer podatkov za obdobje 1971-2000 ter projekcij klimatskih sprememb, ki jih je naredil Bergant (Bergant, 2007). Ocena dinamike ogroženosti borovcev in vseh ostalih gostiteljskih rastlin je podrobneje prikazana v poglavju 6, v nadaljevanju so predstavljene le maksimalne količine lesne zaloge posameznih gostiteljskih rastlin, ki so potencialno ogrožene. 1.4.1 Ocena obsega ogroženosti sestojev borovcev Oceno smo naredili skupno za vse borovce, ki so v podatkih o lesni zalogi opredeljeni v naslednjih kategorijah: bori, rdeči bor, črni bor, zeleni bor, ostali bori. Potencialni obseg ogroženosti borovcev v sedanjih podnebnih razmerah znaša 8.956.014 m3 lesnih zalog (slika 1.4.1). Slika 1.4.1: Potencialna ogroženost sestojev bora zaradi borove ogorčice ob sedanjih klimatskih razmerah. Ob projekcijah klimatskih sprememb za obdobje 2021-2050 (Bergant, 2007) se povečajo količine ogorženih lesnih zalog na 14.650.679 m3 (slika 1.4.2). Povprečen dvig temperature za mesec julij znaša v tej projekciji 2,27 °C. Slika 1.4.2: Potencialna ogroženost sestojev bora zaradi borove ogorčice ob projekciji klimatski sprememb za obdobje 2021 - 2050. Projekcija klimatskih sprememb za najbolj oddaljeno obdobje, 2061-2090, nakazuje, da bo ogroženo kar 18.577.607 m3 (slika 1.4.3). Povprečen dvig temperature za mesec julij znaša v tej projekciji 4,96 °C. Slika 1.4.3: Potencialna ogroženost sestojev bora zaradi borove ogorčice ob projekciji klimatski sprememb za obdobje 2061 - 2090. 1.4.2 Ocena obsega ogroženosti sestojev smreke Potencialni obseg ogroženosti lesnih zalog smreke v sedanjih podnebnih razmerah znaša 8.826.763 m3 (slika 1.4.4). Slika 1.4.4: Potencialna ogroženost sestojev smreke zaradi borove ogorčice ob sedanjih klimatskih razmerah. Ob projekcijah klimatskih sprememb za obdobje 2021-2050 se povečajo količine ogorženih lesnih zalog smreke na 36.340.915 m3 (slika 1.4.5). Slika 1.4.5: Potencialna ogroženost sestojev smreke zaradi borove ogorčice ob projekciji klimatski sprememb za obdobje 2021 - 2050. Projekcija klimatskih sprememb za najbolj oddaljeno obdobje, 2061-2090, nakazuje, da bo ogroženo kar 72.381.440 m3 smreke (slika 1.4.6). Slika 1.4.6: Potencialna ogroženost sestojev smreke zaradi borove ogorčice ob projekciji klimatski sprememb za obdobje 2061 - 2090. 1.4.3 Ocena obsega ogroženosti sestojev macesna Potencialni obseg ogroženosti macesna v sedanjih podnebnih razmerah znaša 211.287 m3 lesnih zalog (slika 1.4.7). Slika 1.4.7: Potencialna ogroženost sestojev macesna zaradi borove ogorčice ob sedanjih klimatskih razmerah. Ob projekcijah klimatskih sprememb za obdobje 2021-2050 se povečajo količine ogorženih lesnih zalog macesna na 617.546 m3 (slika 1.4.8). Slika 1.4.8: Potencialna ogroženost sestojev macesna zaradi borove ogorčice ob projekciji klimatski sprememb za obdobje 2021 - 2050. Projekcija klimatskih sprememb za najbolj oddaljeno obdobje, 2061-2090, nakazuje, da bo ogroženo kar 1.761.970 m3 (slika 1.4.9). Slika 1.4.9: Potencialna ogroženost sestojev macesna zaradi borove ogorčice ob projekciji klimatski sprememb za obdobje 2061 - 2090. 1.4.4 Ocena obsega ogroženosti sestojev jelke Potencialni obseg ogroženosti jelke v sedanjih podnebnih razmerah znaša 968.717 m3 lesnih zalog (slika 1.4.10). Slika 1.4.10: Potencialna ogroženost sestojev jelke zaradi borove ogorčice ob sedanjih klimatskih razmerah. Ob projekcijah klimatskih sprememb za obdobje 2021-2050 se povečajo količine ogoržene lesne zaloge jelke na 5.252.833 m3 (slika 1.4.11). Slika 1.4.11: Potencialna ogroženost sestojev jelke zaradi borove ogorčice ob projekciji klimatski sprememb za obdobje 2021 - 2050. Projekcija klimatskih sprememb za najbolj oddaljeno obdobje, 2061-2090, nakazuje, da bo ogroženo kar 19.406.756 m3 (slika 1.4.12) lesnih zalog jelke. JELKA 2061-2090 ^—v, Slika 1.4.12: Potencialna ogroženost sestojev jelke zaradi borove ogorčice ob projekciji klimatski sprememb za obdobje 2061 - 2090. 1.5 Analiza zunanje trgovine in trgovinskih tokov borovega lesa in lesa drugih iglavcev 1.5.1 Sistem spremljanja tokov blaga (povzeto po gradivih SURS-a) Podatki o zunanji trgovini so lahko zelo koristni pri spremljanju potencialne nevarnosti prenosa borove ogorčice in/ali njenih vektorjev v Slovenijo. Podatki omogočajo sledenje tokov blaga po šifrah Kombinirane nomenklature v skladu s sistemoma Intrastat in Extrastat. Oba sistema imata svoje metodološke posebnosti, ki jih je treba pri interpretacijah podatkov dobro poznati, zato navajamo nekatera pojasnila, ki so predvsem povezana z uvozom (in izvozom) lesenega pakirnega materiala. Opredelitev obeh sistemov SURS opredeljuje kot: ''Intrastat je statistika blagovne menjave med državami članicami Evropske unije (EU), pri kateri se podatki mesečno zbirajo s statističnimi obrazci neposredno od poročevalskih enot. Intrastat je bil uveden leta 1993 ob uvedbi skupnega evropskega trga, ko podatkov o blagovni menjavi med državami članicami zaradi ukinitve notranjih meja ni bilo več mogoče pridobivati iz carinskih deklaracij. Statistika blagovne menjave s tretjimi državami (t.i. Extrastat) kot vir podatkov še naprej uporablja carinske deklaracije.'' V sistem Intrastat so vključeni tisti gospodarski subjekti, ki jih SURS opredeljuje kot: ''Gospodarski subjekt je v tekočem letu vključen v statistično raziskovanje Intrastat, če: • trguje z blagom z gospodarskimi subjekti v drugih državah članicah EU in • je skupna vrednost njegovih odprem blaga v države članice EU ali prejemov blaga iz držav članic EU v preteklem koledarskem letu presegla t.i. nacionalni vključitveni prag.'' Vključitveni prag vrednosti je za leto 2010 znašal 200.000 EUR za odpreme in 120.000 EUR za prejeme blaga. Poročevalska enota lahko delno ali v celoti prenese izvajanje poročanja na tretjo osebo-deklaranta, vendar je še vedno edina odgovorna za pravočasnost, popolnost in točnost posredovanih podatkov. Kot država trgovinska partnerica je pri izvozu v obeh sistemih prikazana namembna država, pri uvozu pa v sistemu Intrastat država odpreme, v sistemu Extrastat pa država porekla. Če slednja ni znana, je prikazana država odpreme oz. država, od koder je blago prispelo. Pri embalaži je posebnost ta, da se v primeru začasnega gibanja blaga, kot so na primer palete, le to ne vključuje ločeno v sistem poročanja Intrastat. Tudi začasni prejemi ali odpreme blaga, kjer blago ni predmet oplemenitenja, predelave, dodelave ali popravil se v sistemu Intrastat ne poroča. V sistemu Extrastat se lahko lesena embalaža obravnava v smislu začasnega uvoza in/ali začasnega izvoza. To pomeni, da je potrebno uradne podatke interpretirati glede na specifičnosti obeh sistemov evidenc. Če se z embalažo trguje kot z običajnim blagom, se le ta poroča za Intrastat. Če se embalaža obravnava kot sestavni del drugega blaga, s katerim se trguje, pa se ne poroča posebej. Ne poroča se tudi v primeru, ko se pričakuje, da se bo embalaža vrnila dobavitelju. Vračljiva embalaža se v tem primeru obravnava kot začasni prejem ali odprema in se ne poroča za Intrastat. 1.5.2 Uvoz izbranih lesenih proizvodov v Slovenijo V skladu s cilji, opredeljenimi v projektu, v sklopu 1, smo podrobno analizirali uvoz blaga izbranih lesnih proizvodov, ki so lahko potencialni prenašalci borove ogorčice in/ali njenih vektorjev. Vir osnovnih podatkov je statistika zunanje trgovine SURS. a) 4401 Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah; iver in podobni drobci, žagovina, lesni odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike (Opomba: Produktna skupina ''440110 Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah'' ni bila predmet analize) Podrobna predstavitev količin in strukture uvoza in izvoza je v preglednicah 1.5.4 in 1.5.5. Uvoz lesnih ostankov, sekancev, žagovine in pelet ter briket ima trend povečevanja obsega blagovne menjave.. Z letom 2009 so se posodobile šifre Kombinirane nomenklature, ki omogočajo lažjo spremljavo posameznih vrst lesnih ostankov in lesnih goriv v obliki pelet. Večino lesnih ostankov in žagovine se porabi v proizvodnji lesnih kompozitov. Z letom 2011 so se šifre KN zopet spremenile, sistem delitve pa je ostal enak (peleti, žagovina, lesni ostanki). V nadaljnji analizi smo obravnavali iveri in sekance iglavcev ter lesne ostanke. Uvoz lesnih sekancev iglavcev (KN 44012100) je v letu 2010 znašal 20.524 ton, od tega je večina izvirala iz Avstrije (53 %) in Hrvaške (37 %). Uvoz iz Španije je znašal 163 ton (243 ton v letu 2009), iz Portugalske pa 20 ton. Uvoza iz Kanade, Združenih držav Amerike in Kitajske ni bilo. Uvoz lesnih ostankov (KN 440113080) je v letu 2010 znašal 156.127 ton, večina uvoza je izvirala iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine (84 % vsega uvoza v tej skupini). Uvoz iz Španije je znašal 161 ton,iz Portugalske 4 tone. Uvoza iz Kanade, Združenih držav Amerike in Kitajske ni bilo. a) KN 4403 Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan) Skupina proizvodov, zajetih v KN 4403 zajema okrogli les različnih drevesnih vrst. Za namene prikaza obsega uvoza lesnih proizvodov, ki so lahko prenašalci borove ogorčice in/ali njenih vektorjev, smo obravnavali okrogel les iglavcev. - 440310 Obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi Uvoz drogov je v Slovenijo majhen in je v letu 2010 znašal 54 ton in je v celoti izviral iz Srbije in Hrvaške. - 440320 Les iglavcev, neobdelan ali grobo obdelan, nezaščiten Uvoz v letu 2010 je znašal 46.290 ton. Struktura uvoza po državah, ki predstavljajo nad 90 % uvoza glede na maso, je v preglednici 1.5.1. V preglednici so tudi količine in relativni pomen uvoza okroglega lesa iglavcev iz Španije, Portugalske, ZDA in Kanade, katerih delež je zanemarljiv. Uvoza iz Kitajske v tej KN ni bilo. Preglednica 1.5.1: Struktura uvoza okroglega lesa iglavcev po državah v letu 2010. Država Uvoz (ton) Delež AT Avstrija 25.898 0,56 BA Bosna in Hercegovina 10.493 0,23 HU Madžarska 4.063 0,09 HR Hrvaška 3.460 0,07 PT Portugalska - - ES Španija - - CA Kanada 126 0,00 US Združene države - - b) 440710 Les iglavcev, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, nad 6 mm debeline Uvoz v letu 2010 je znašal 480.501 ton. Struktura uvoza po državah, ki predstavljajo nad 90 % uvoza glede na maso, je v preglednici 1.5.2. V preglednici so tudi količine in relativni pomen uvoza žaganega lesa iglavcev iz Španije, Portugalske, ZDA in Kanade, katerih delež je zanemarljiv. Uvoza iz Kitajske v tej KN ni bilo. Preglednica 1.5.2: Struktura uvoza žaganega lesa iglavcev po državah v letu 2010. Država Uvoz (ton) Delež AT Avstrija 397.283 0,83 CZ Češka republika 49.705 0,10 SK Slovaška 17.046 0,04 PT Portugalska - - ES Španija - - CA Kanada 133 0,00 US Združene države 12 0,00 V principu je žagan les iglavcev, ki je predmet mednarodne trgovine kakovosten in izdelan iz zdravih dreves. Žagan les slabše kakovosti, ki je izdelan tudi iz suhih dreves ter delov dreves slabše kakovosti, se predvsem uporablja pri izdelavi lesene embalaže in v principu ni predmet mednarodne trgovine. V sliki 1.5.1 so prikazani trendi v uvozu z okroglim lesom iglavcev ter žaganim lesom iglavcev, v sliki 1.5.2 posebej za okrogli les in žagani les bora. Iglavci okrogli les Iglavci žagan les Končno poročilo CRP: Ogroženost naših gozdov zaradi borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus (V4-1075) Slika 1.5.1: Uvoz okroglega in žaganega lesa iglavcev v Slovenijo. Bor okrogli les Bor žagan les Slika 1.5.2: Uvoz okroglega in žaganega lesa bora v Slovenijo. V sliki 1.5.3 so prikazani trendi v izvozu z okroglim lesom iglavcev ter žaganim lesom iglavcev, v sliki 1.5.4 posebej za okrogli les in žagani les bora. Iglavci okrogli les Iglavci žagan les Slika 1.5.3: Izvoz okroglega in žaganega lesa iglavcev iz Slovenije. Bor okrogli les Bor žagan les Slika 1.5.4: Izvoz okroglega in žaganega lesa bora iz Slovenije. c) 4415 Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, bobni in podobna embalaža za pakiranje iz lesa, bobni (tulci) za kable iz lesa, palete V zunanji trgovini z lesenim pakirnim materialom (embalažo) je po masi nad 90 % lesenih palet tako v uvozu kot tudi izvozu. V letu 2010 je v obeh primerih znašal delež lesenih palet 93 % v kategoriji lesenega pakirnega materiala (embalaže). Gibanje uvoza in izvoza je prikazano v sliki 1.5.5. Izvoz je v letu 2009 zaradi gospodarske recesije beležil večji upad kot uvoz. Uvoz Izvoz Slika 1.5.5: Uvoz in izvoz lesene embalaže (KN 4415). Z vidika spremljanja nevarnosti za vnos borove ogorčice v Slovenije so ključni podatki o uvozu te skupine lesnih proizvodov, med katerimi prevladujejo palete. Uvoz lesene embalaže je v letu 2010 znašal 29.388 ton. Struktura uvoza po državah, ki predstavljajo nad 90 % uvoza glede na maso, je v preglednici 1.5.3. V preglednici so tudi količine in relativni pomen uvoza lesene embalaže iz Španije, Portugalske, ZDA in Kanade, katerih relativni delež je zanemarljiv. Uvoz iz Kitajske v tej KN je znašal 3 tone. Preglednica 1.5.3: Struktura uvoza lesene embalaže po državah v letu 2010. Država Uvoz (ton) Delež HU Madžarska 12.655 0,43 AT Avstrija 2.981 0,10 DE Nemčija 2.923 0,10 PL Poljska 2.523 0,09 HR Hrvaška 2.319 0,08 BA Bosna in Hercegovina 1.856 0,06 IT Italija 1.465 0,05 PT Portugalska - - ES Španija 33 0,00 US Združene države 5 0,00 CA Kanada 1 0,00 CN Kitajska 3 0,00 Preglednica 1.5.4: Uvoz lesnih ostankov, sekancev, žagovine, pelet in briket (v tonah). Leto 2006 2007 2008 2009 2010 44012100 Iverji, sekanci in podobno, iglavcev 30.526 16.357 19.973 13.341 20.524 44012200 Iverji, sekanci in podobno, neiglavcev 4.681 4.084 8.859 64.562 86.010 44013010 Zagovina, aglomerirana ali ne v okroglice, brikete, pelete ali podobne oblike [do 2008] 61.371 46.303 42.405 - - 44013020 Zagovina, odpadki in ostanki, aglomerirana ali ne v okroglice, brikete, pelete ali podobne oblike, peleti - - - 37.807 41.914 44013040 Zagovina, odpadki in ostanki, aglomerirana ali ne v okroglice, brikete, pelete ali podobne oblike, drugo, žagovina - - - 26.253 24.709 44013080 Zagovina, odpadki in ostanki, aglomerirana ali ne v okroglice, brikete, pelete ali podobne oblike, drugo, drugo - - - 147.316 156.127 44013090 Odpadki in ostanki, aglomerirani ali ne v okroglice, brikete, pelete ali podobne oblike [do 2008] 62.466 110.056 211.839 - - Skupaj 159.044 176.800 283.076 289.279 329.284 Vir osnovnih podatkov za preglednic 1.5.4 in 1.5.5: SURS, obdelava GIS (5. avgust 2011) Preglednica 1.5.5: Izvoz lesnih ostankov, sekancev, žagovine, pelet in briket (v tonah). Leto 2006 2007 2008 2009 2010 44012100 Iverji, sekanci in podobno, iglavcev 77.452 90.547 106.386 74.028 69.265 44012200 Iverji, sekanci in podobno, neiglavcev 11.426 7.140 16.204 36.930 26.503 44013010 Zagovina, aglomerirana ali ne v okroglice, brikete, pelete ali podobne oblike [do 2008] 34.272 38.569 25.796 - - 44013020 Zagovina, odpadki in ostanki, aglomerirana ali ne v okroglice, brikete, pelete ali podobne oblike, peleti - - - 41.880 38.809 44013040 Zagovina, odpadki in ostanki, aglomerirana ali ne v okroglice, brikete, pelete ali podobne oblike, drugo, žagovina - - - 27.235 40.056 44013080 Zagovina, odpadki in ostanki, aglomerirana ali ne v okroglice, brikete, pelete ali podobne oblike, drugo, drugo - - - 153.953 161.995 44013090 Odpadki in ostanki, aglomerirani ali ne v okroglice, brikete, pelete ali podobne oblike [do 2008] 107.799 159.974 184.785 - - Skupaj 230.949 296.230 333.171 334.026 336.628 v 1.5.3 Izvoz izbranih lesenih proizvodov iz Španije v Slovenijo Preverili smo tudi poročanje Španije o izvozu izbranih lesnih proizvodov v Slovenijo (Eurostat). Obravnavali smo okrogli les iglavcev, žagan les iglavcev in leseno embalažo. V obdobju 2006-2010 iz Španije v Slovenijo ni bilo izvoza okroglega lesa iglavcev niti žaganega lesa iglavcev. Blagovni izvoz v Slovenijo je bil prisoten v skupini 4415 Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, bobni in podobna embalaža za pakiranje iz lesa, bobni (tulci) za kable iz lesa, palete. 4415 10 Zaboji, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža, koluti (tulci) za kable: 4415 10 10 zaboji, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža 4415 10 90 koluti (tulci) za kable 4415 20 Palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče, paletne prirobnice: 4415 20 20 ploščate palete; paletne prirobnice 4415 20 90 drugo Izvoz lesene embalaže v Slovenijo je v letu 2010 znašal 37,7 ton. Ob upoštevanju celotnega izvoza lesene embalaže iz Španije v države EU27, ki je znašala v letu 2010 56.367 ton, je delež Slovenije zanemarljiv, saj glede je glede na maso znašal v letu 2010 0,0007. V uvozu iz Španije v Slovenijo so prevladovale palete. 1.5.4 Izvoz izbranih lesenih proizvodov iz Portugalske v Slovenijo Preverili smo tudi poročanje Portugalske o izvozu izbranih lesnih proizvodov v Slovenijo (Eurostat). Obravnavali smo okrogli les iglavcev, žagan les iglavcev in leseno embalažo. V obdobju 2006-2010 iz Portugalske v Slovenijo ni bilo izvoza okroglega lesa iglavcev niti žaganega lesa iglavcev. Blagovni izvoz v Slovenijo je bil prisoten v skupini 4415 Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, bobni in podobna embalaža za pakiranje iz lesa, bobni (tulci) za kable iz lesa, palete. Izvoz lesene embalaže v Slovenijo je v letu 2010 znašal pod 1 tono (300 kg). Ob upoštevanju celotnega izvoza lesene embalaže iz Portugalske v države EU27, ki je znašala v letu 2010 53.937 ton, je delež Slovenije zanemarljiv. V uvozu iz Portugalske v Slovenijo so prevladovali proizvodi iz skupine, ki zajema zaboje, škatle, gajbe, sode in podobno embalažo. 1.5.5 Proizvodnja in prodaja palet in nakladalnih lesenih plošč v EU27 in Sloveniji Statistični Urad RS (SURS) opredeljuje Nomenklaturo industrijskih proizvodov (NIP) kot seznam industrijskih proizvodov, na podlagi katerega se v Sloveniji statistično spremlja gibanja in rezultate industrijske proizvodnje. NIP temelji na evropskem seznamu proizvodov PRODCOM (PRODucts of COMmunity). Na podlagi te nomenklature smo analizirali prodajo palet v EU 27 z namenom prikaza relativnega pomena Španije in Portugalske v proizvodnji palet. V državah EU27 je bilo v letu 2010 prodanih skupaj 706,6 milijonov kosov palet (PRODCOM kodi 16241133 in 16241135), od tega 570,3 milijonov ploščatih palet (PRODCOM koda: 16241133). Države z največjim obsegom prodaje palet so Italija (25 %), Nemčija (11 %) in Francija (10 %). Španija je prodala skupaj 63,6 milijona kosov, od tega 39,1 milijona kosov ploščatih palet, Portugalska pa 24,9 milijona kosov palet, od tega 7,8 milijona kosov ploščatih palet. Slovenija je v letu 2010 proizvedla 2,66 milijona kosov palet in nakladalnih lesenih plošč, od tega 2,23 milijona lesenih palet. V obeh primerih predstavlja v okviru EU27 0,4 % delež. Trend proizvodnje palet v Sloveniji prikazuje slika 1.5.6. Največji delež predstavljajo ''klasične'' palete, ki so tudi najbolj razširjene v uporabi tako v Sloveniji kot tudi v Evropi. -16.24.11.330 -16.24.11.350 -Skupaj palete Slika 1.5.6: Proizvodnja palet v Sloveniji. Vir: SURS, obdelava GIS 16.24.11.330 Ploščate palete, paletne prirobnice iz lesa [kos] 16.24.11.350 Druge palete, zabojaste palete in nakladalne plošče iz lesa [kos] Zunanja trgovina Slovenije s paletami je dinamične narave. Podrobno jo prikazujejo preglednici 1.5.6 in 1.5.8. Zanimive so tudi destinacije izvoza (preglednica 1.5.7) in uvoza (preglednica 1.5.9). Izvozni trgi za palete so predvsem Italija, Nemčija in Avstrija; uvoz pa se vrši iz Hrvaške, Madžarske in zanimivo Avstrije ter Nemčije. Preglednica 1.5.6: Značilnosti izvoza palet iz Slovenije. Enota mere KN šifra 2006 2007 2008 2009 2010 ton 44152020 Palete, ploščate, paletne prirobnice 21.149 27.847 28.386 19.289 23.352 ton 44152090 Palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa, drugo 3.290 3.317 3.475 1.311 1.509 1.000 EUR 44152020 Palete, ploščate, paletne prirobnice 5.331 7.789 8.239 5.732 7.045 1.000 EUR 44152090 Palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa, drugo 1.204 1.377 1.491 706 1.187 kosov 44152020 Palete, ploščate, paletne prirobnice 1.290.067 1.721.134 1.701.985 1.250.734 1.476.958 Preglednica 1.5.7: Izvoz ploščatih palet po državah - leto 2009. Izvoz 2009 ton Delež Skupaj 19.289 1,00 IT Italija 9.791 0,51 DE Nemčija 2.682 0,14 AT Avstrija 2.380 0,12 HR Hrvaška 1.144 0,06 HU Madžarska 900 0,05 FR Francija 444 0,02 CZ Češka republika 338 0,02 Preglednica 1.5.8: Značilnosti uvoza palet v Slovenijo. Enota mere KN šifra 2006 2007 2008 2009 2010 ton 44152020 Palete, ploščate, paletne prirobnice 25.122 26.986 29.965 28.055 27.444 ton 44152090 Palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa, drugo 2.583 2.131 2.592 1.440 1.572 1.000 EUR 44152020 Palete, ploščate, paletne prirobnice 6.181 7.677 8.718 7.215 7.068 1.000 EUR 44152090 Palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa, drugo 1.372 1.294 1.309 856 1.158 kosov 44152020 Palete, ploščate, paletne prirobnice 1.008.571 1.096.269 1.229.828 1.241.145 1.179.762 Končno poročilo CRP: Ogroženost naših gozdov zaradi borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus (V4-1075) Preglednica 1.5.9: Uvoz ploščatih palet po državah - leto 2009. Uvoz 2009 ton Delež Skupaj 28.055 1,00 HU Madžarska 1.1420 0,41 HR Hrvaška 5.824 0,21 AT Avstrija 4.506 0,16 DE Nemčija 1.364 0,05 PL Poljska 1.201 0,04 IT Italija 1.042 0,04 1.5.6 Literatura in viri Navodilo o postopku pri uvozu in izvozu vračljive embalaže, št. 9/2006 (2. prečiščeno besedilo), CURS. GZS Združenje za promet - Nacionalni paletni komite 2010, Informacije o EPAL in podatki o proizvodnji EUR palet v Sloveniji SURS: podatkovni portal SI-Stat UREDBA KOMISIJE (ES) št. 948/2009 z dne 30. septembra 2009 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi Statistika blagovne menjave med državami Članicami EU: Navodila za poročevalske enote 2011. SURS in CURS, 47 str. Bursaphelenchus xylophilus and its vectors: procedures for official control. 2011. National regulatory control systems. European and Mediterranean Plant Protection Organization. PM 9/1 (4), 8 str. Eurostat 2011. Baze podatkov o proizvodnji, zunanji trgovini in embalaži Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Uradni list RS 84/06, 106/2006, 110/2007, 67/2011 (68/2011 popr.) Navodilo o razvrščanju odpadne embalaže med odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek in odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek. 2011. MOP (http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/odpadki/navo dilo_razvrscanje_embalaze_koe_nkoe.pdf) 1.6 Ugotovitve in sklepi Borova ogorčica, Bursaphelenchus xylophilus je izredno napadalna vrsta, ki povzroča hitro propadanje iglavcev - predvsem vrst rodu Pinus, redko Picea, Abies in Larix. Za svoj razvoj potrebuje vektorje, ki so v Sloveniji razšijeni. Vrste rodu Monochamus (M. sartor, M. saltuarius, M. sutor in M. galoprovincialis), ki so potrjeni vektorji obravnavane ogorčice, so pri nas razširjene v celotnem arealu iglavcev (navadne smreke, rdečega in črnega bora ter jelke). Tudi podnebne razmere v Sloveniji so za razvoj borove ogorčice in razvoj njenih vektorjev ugodne. V naših iglastih gozdovih se pogosto pojavljajo sanitarne sečnje zaradi vpliva škodljivcev, patogenih gliv, požarov, predvsem v monokulturah črnega bora na Krasu. Vsi vektorji borove ogorčice (potrjeni - kot je rod Monochamus, in nepotrjeni vektorji -predstavniki družine Curculionidae in Scolytidae) so sekundarne vrste, torej tiste, ki naseljujejo predvsem poškodovane in prizadete gostitelje. Relativno slabo zdravstveno stanje gostiteljev borove ogorčice je le eden izmed razlogov za morebitno širjenje borove ogorčice v naših gozdovih. Za naselitev borove ogorčice na določeno območje so odločilni okoljski dejavniki in prisotnost vektorjev. V literaturi je naveden prag 20 °C, ki vpliva na izražanje borove uvelosti. Edini kriterij, ki določa ali se bolezen izrazi ali ne, je v trajanju vsaj mesec dni, ki omogoča popoln razvoj borove ogorčice ter hkrati ustrezno namnožitev. Obseg in hitrost propada gostiteljskih rastlin je pogojena tudi s sušnim stresom, vendar je podatkov na temu segmentu v literaturi precej malo. V primeru, da temperatura v poletnem terminu ne preseže praga, se borova uvelost načeloma ne pojavi in lahko govorimo o latentnih okužbah z borovo ogorčico. V takih razmerah je razvoj borove ogorčice upočasnjen in predstavlja tudi večjo grožnjo na terenu, ker je odkrivanje tako napadenih dreves precej oteženo (ne prihaja do izražanja bolezenskih znamenj). V Sloveniji so razmere za ustalitev in nemoteno širjenje borove ogorčice precej ugodne, kar temelji predvsem v razširjenosti gostiteljskih rastlin, navzočnosti vektorjev B. xylophilus, sorazmerno ugodnih podnebnih razmerah in končno tudi v nekaterih vzporednih dejavnikih, ki vplivajo na stres gostiteljskih rastlin (poletna suša, pogosti vetrolomi in snegolomi, požari itn.) in s tem na hitrejši razvoj in širjenje podlubnikov - potencialnih vektorjev borove ogorčice. Vsem naštetim dejavnikom pa lahko dodamo še navzočnost mednarodnega pristanišča in precej razvite lesno-pridelovalne industrije v Sloveniji. Poleg zgoraj naštetih dejavnikov pa je za vnos in širjenje borove ogorčice ključna tudi temperatura. Prostorske podatke o temperaturi smo razvrstili v 3 oziroma 4 razrede. Pri tem velja izpostaviti, da smo območja, kjer je najvišja povprečna mesečna temperatura manjša od 18 °C opredelili, kot tista, kjer razvoj borove ogorčice ni mogoč. Območja z višjo povprečno mesečno temperaturo smo razdelili v tri razrede skladno s vplivom temperature na razvoj borove ogorčice. S pomočjo natančne karte podatkov temperature obdobja 1971-2000, smo z metodo prostorske interpolacije (kriging) priredili podatke za proučevani obdobji klimatskih sprememb, t.j. 2021-2050 in 2061-2090. Povprečna sprememba temperature v mesecu juliju je v bližnjem obdobju predvidenih klimatskih sprememb znašala 2,27 °C ter za obdobje 20612090 4,96 °C. Ker ima negativna vodna bilanca pomemben vpliv na izraženost bolezni borove uvelosti in samo širjenje borove ogorčice, smo pripravili prostorske podlage za posamezne elemente vodne bilance, ki določajo pogoje za pojavnost sušnega stresa pri gostiteljskih rastlinah. Za te potrebe smo na temelju digitalne pedološke karte opredelili vodnozadrževalne lastnosti tal. Za ostala elementa vodne bilance, padavine in evapotranspiracijo, smo s pomočjo natančnih kart obdobja 1971-2000 ter z metodo prostorske interpolacije (kriging) priredili podatke za proučevani obdobji klimatskih sprememb. Ogroženost posameznih gostiteljskih vrst borove ogorčice smo opredelili s količinami lesne zaloge, ki se nahaja na območjih, kjer je povprečna mesečna temperatura v juliju enaka ali večja 20 °C. Analizo smo naredili za niz vremenskih podatkov od 1971-2000 ter za projekcijo klimatskih sprememb za obdobji 2021-2050 in 2061-2090. Predvidene klimatske spremembe močno povečajo ogroženost vseh vrst gostiteljskih rastlin. Najbolj tvegan in najbolj verjeten način vnosa borove ogorčice v nenapadena območja je, če se ob uvozu lesa skupaj z ogorčico vnese tudi njen prenašalec, ki lahko preživi v lesu le, če je zagotovljena zadostna količina vlage. Večje so dimenzije okroglega lesa (hlodovine, lesa za celulozo ...) oziroma večji so kosi lesa, dalj časa lahko žuželka preživi, zaradi česar okrogli neobdelan les in žagan les pomenita večjo nevarnost za vnos prenašalca kot na primer leseni ostružki. Najbolj kritične točke za vnos in širjenje borove ogorčice v Sloveniji so: pristanišče, mejni prehodi, proizvodni obrati in skladišča lesa. Slovenija ima dinamično naravo zunanje trgovine z lesnimi proizvodi. Glede na namen projekta je v analizi velik poudarek na uvozu izbranih lesnih proizvodov, ki so potencialni prenašalci borove ogorčice in/ali njenih vektorjev, iz Portugalske in Španije ter delno iz Združenih držav Amerike in Kanade, obravnavana je tudi Kitajska. Po podatkih SURS smo med izbranimi lesnimi proizvodi, ki so lahko vektor prenosa borove ogorčice, v letu 2010 iz Portugalske uvozili 20 ton lesnih sekancev iglavcev in 4 tone lesnih ostankov. Iz Španije smo v letu 2010 uvozili največ lesnih ostankov, in sicer 163 ton, 163 ton lesnih sekancev iglavcev, sledi lesna embalaža z 33 tonami. Iz ZDA in Kanade smo uvozili predvsem žagan les iglavcev (133 ton iz Kanade in 12 ton iz ZDA), iz Kanade tudi okrogli les iglavcev (126 ton). Menimo, da je potencialna nevarnost večja pri lesnih proizvodih, ki nastajajo iz lesa slabše kakovosti, to so predvsem lesena embalaža (palete), in manjša pri žaganem lesu, ki je v principu narejen iz kakovostnega lesa. Kot potencialna nevarnost prenosa je pomembna tudi skupina lesnih ostankov, predvsem sekanci iglavcev, ki jih v manjših količinah uvažamo iz Španije in Portugalske. Palete imajo v uvozu po masi relativno majhen delež, vendar pa imajo relativno majhno maso na enoto, zaradi česar se pojavljajo v velikem številu v blagovni menjavi s tujino. Glede na priporočila EPPO (2011) predlagamo, da se sistem kontrole v večji meri skoncentrira na kontroli lesnih ostankov (še posebej sekancev iglavcev) ter pri večjih kupcih lesnih palet. Predlagamo ažurno (mesečno) spremljanje tokov lesnih proizvodov iz Portugalske in Španije, v okviru zakonskih možnosti v sistemu Intrastat. Ker so palete v mednarodnem prometu označene v skladu s standardom ISPM-15, v sistemu EPAL pa še dodatno z oznakami, ki so določene za EUR-o palete, je vsaka označena paleta sledljiva do države izvora oziroma države proizvajalke. Pri družbah za ravnanje z odpadno embalažo v skladu z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo bi bilo možno preverjati stanje palet iz izbranih držav, s poudarkom na Portugalski in Španiji. EUR palete so sicer zaradi dodatnih strogih kriterijev in sistema kontrole s strani pooblaščenih organizacij bolj pod nadzorom kot ostale palete, ki se pojavljajo na trgu ali ki so embalaža za blago v zunanji trgovini. 2. sklop: Ocena gospodarskih učinkov 2.1 Ocena izgube vrednosti okroglega lesa zaradi izdelave sekancev iz celih dreves V tem sklopu bomo predstavili oceno izgube vrednosti okroglega lesa zaradi sanacije borove ogorčice iz potencialnih žarišč, zlasti izvajanja ukrepa izdelave sekancev iz celih dreves kot enega od potencialnih ukrepov za zmanjšanje ekonomske škode. Narejen bo modelni izračun za povprečne razmere v območjih borovih sestojev v Sloveniji, ki bo zajemal primerjalno analizo stroškov pridobivanja lesnih sortimentov ter zmanjšanje vrednosti zaradi izdelave sekancev iz celotnih dreves. Lesno zalogo za izračun gospodarske škode nastale v primeru napada borove ogorčice (B. xylophilus) smo pridobili iz gozdnogospodarskega načrta GGE Kras II (2008-2017). Ugotovili smo, da med rastiščno gojitvenimi razredi prihaja do velikih razlik med lesno zalogo listavcev in iglavcev, zato smo se odločili, da prikazujemo izračune na podlagi splošnih povprečij pridobljenih iz GGE, ter na podlagi podatkov za rastiščno gojitveni razred, kjer je zastopanih največ iglavcev in je lesna zaloga precej višja od povprečja. V tem primeru gre za sestoje bora na apnencu (RGR 12713). Pri izračunu smo upoštevali tudi delež gozdnatosti ter delež iglavcev na predvideni površini. Oba podatka sta povzeta po GGNE. Za izračun tržne vrednosti lesnih sortimentov smo uporabili odkupne cene za les na kamionski cesti, ki smo jih pridobili na spletni strani podjetja Steza d.o.o. Pri oceni sortimentne strukture smo upoštevali podatke iz preteklih sečenj od lokalnih agrarnih skupnosti iz našega ciljnega področja (območje nizkega krasa). Tako smo predpostavili, da bo 80 % vsega poseka predstavljal celulozni les (27 €/m3), preostalih 20 % pa hlodovina (41 €/m3). Preračun iz bruto količin v neto količine smo izvedli z veljavnim pretvorbenim faktorjem za iglavce (0,85). Skupni volumen nadzemne lesne mase smo izračunali z uporabo faktorja (1,12; na podlagi vrednosti iz Gozdarskega priročnika, ki temeljijo na nemških meritvah za črni bor) za del lesne mase, ki ni zajet v poseku (vejevina in igličevje).V izračunu stroškov smo upoštevali stroške sečnje in spravila (20 €/m3; na podlagi podatkov pridobljenih iz gozdnogospodarskega načrta za GGE Kras II in spletne strani Steza d.o.o.), medtem ko smo pri izdelavi sekancev stroškom dodali še stroške sekalnika (3 €/nm3; na podlagi informacije proizvajalcev gozdnih sekancev). Glede na to, da morajo biti vsi sekanci, na razmejenem območju za venenje borov, manjši kot 3 cm v vsaki od treh dimenzij, smo uporabili temu primeren pretvorbeni faktor za gostoto nasutja (2,5) za velikostni razred lesnih sekancev P16 (EN 14961-4:2011). Prodajna cena sekancev, ki smo jo upoštevali pri izračunu znaša 12 €/nm3. V preglednici 2.1.1 so prikazane ocene količin in predviden prihodek od prodaje. Bolj natančne predpostavke in izračun je predstavljen v preglednici 2.1.2. Preglednica 2.1.1: Primerjava dohodkov normalnega gospodarjenja z gozdom ter dohodkov nastalih v primeru sanacijskih ukrepih (upoštevajoč minimalni premer žarišča (500m) in predpostavki, da do napada pride v sestoju (100% gozdnatost)). GGE KRAS II Krajevna enota RGR 12713 Lesna zaloga [m3/ha] 140 192 Delež iglavcev 45% 85% Ocenjena nadzemni volumen dreves iglavcev [m3/ha] 71 182 Modelni posek [neto m3/ha] 54 138 Dohodek pri prodaji sekancev na KC [€/ha] 177 277 Dohodek od prodaje okroglega lesa na KC [€/ha] 523 1.345 RAZLIKA v dohodku med prodajo sekancev in okroglega lesa na KC [€/ha] - 346 - 1.069 Preglednica 2.1.2: Podroben prikaz izračuna gospodarske škode GGE Kras (celotno območje) LZ [m3/ha] 140 Delež iglavcev 45% Polmer vplivnega območja [m] 500 3000 Povšina ogolele povšine [ha] 79 2827 Gozdnatost 61% 100% 61% 100% Izdelava sekancev Nadzemna lesna masa iglavcev [m3] 3.376 5.562 121.550 200.247 Prodajna cena sekancev [€/nm3] 10 11 12 10 11 12 10 11 12 10 11 12 Vrednost sekancev 84.410 92.851 101.292 139.061 152.967 166.873 3.038.752 3.342.627 3.646.502 5.006.181 5.506.799 6.007.417 Dohodek sekancev [€] -8.441 0 8.441 -13.906 0 13.906 -303.875 0 303.875 -500.618 0 500.618 Izdelava lesnih sortimentov Posek [bruto m3] 3.015 4.966 108.527 178.792 Posek [neto m3] 2.562 4.221 92.248 151.973 Vrednost lesa naKC [€] 76.176 125.496 2.742.343 4.517.864 Dododek lesa na KC [€] 24.927 41.067 897.387 1.478.397 GGE Kras (RGR 12713) LZ [m3/ha] 192 Delež iglavcev 85% Polmer vplivnega območja [m] 500 3000 Povšina ogolele povšine [ha] 79 2827 Gozdnatost 61% 100% 61% 100% Izdelava sekancev Nadzemna lesna masa iglavcev [m3] 8.687 14.312 312.742 515.226 Prodajna cena sekancev [€/nm3] 10 11 12 10 11 12 10 11 12 10 11 12 Vrednost sekancev 217.182 238.900 260.619 357.796 393.576 429.355 7.818.558 8.600.414 9.382.269 12.880.656 14.168.721 15.456.787 Dohodek sekancev [€] -21.718 0 21.718 -35.780 0 35.780 -781.856 0 781.856 -1.288.066 0 1.288.066 Izdelava lesnih sortimentov Posek [bruto m3] 7.757 12.778 279.234 460.023 Posek [neto m3] 6.593 10.862 237.349 391.020 Vrednost lesa na KC [€] 195.998 322.896 7.055.913 11.624.240 Dododek lesa na KC [€] 64.137 105.662 2.308.932 3.803.842 2.1.1 Literatura in viri Načrt ukrepanja v primeru pojava borove uvelosti v Republiki Sloveniji. 2010. Ljubljana, MKGP - Fitosanitarna uprava RS Gozdnogospodarski načrt za gospodarsko enoto Kras II za leto 2008-2017. 2008. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana, Krajevna enota Kras II Cene lesa in storitev v gozdarstvu. 2012. Steza d.o.o. (http://www.steza.net/01_apl/07_CMS/index.php/cene-lesa-in-storitev-v-gozdarstvu) KRAJNC N.,, PIŠKUR, M., KLUN, J., PREMRL, T., PIŠKUR, B., ROBEK, R., MIHELIČ, M., SINJUR, I.. Lesna goriva : drva in lesni sekanci : proizvodnja, standardi kakovosti in trgovanje. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica, 2009. 81 str., ilustr. ISBN 978-961-6425-50-6. Čokl M. 1961. Gozdarski in lesnoindustrijski priročnik.Tablice. 3. izdaja. Ljubljana, Državna založba Slovenije: 366 str. 2.2 Impregnacija lesa kot potencialni ukrep za zmanjšanje ekonomske škode 2.2.1 Količine primerne surovine za izgradnjo lesne infrastrukture (Podatki v tem poglavju so pridobljeni iz letnega poročila ZGS o gozdovih za leto 2010, obdelava mag. Mitja Piškur GIS). Za izdelavo drogov za različne telekomunikacijske vode je primeren les naslednjih iglavcev: les smreke (Picea abies) in les bora (tako rdečega (Pinus sylvestris), kot črnega (Pinus nigra)). Delež smreke in jelke v lesni zalogi je 37,4 % (Preglednica 2.2.1). Jelka zaradi pogostega mokrega srca in nagnjenosti h kolesivosti za drogove ni zaželena. Preglednica 2.2.1: Delež lesnih vrst v lesni zalogi Slovenije v letu 2010. smreka jelka bori maces. dr. igl. bukev hrasti pl. list. dr.t.list. meh.list. iglavci listavci 31,5 7,6 5,9 1,2 0,2 31,8 7 4,9 8,2 1,7 46,4 53,6 Delež smreke in bora v celotnem poseku je nekoliko večji (Preglednica 2.2.2) in znaša 43,6 Preglednica 2.2.2: Posek smreke in bora v celotnem poseku v letu 2010. _SM+BOR_SM BOR Skupaj_43,6 39,6_4_ Za drogove so najprimernejši debelinski razredi med 10 cm in 30 cm. Posek po debelinskih stopnjah je razviden iz preglednice 2.2.3. Podatki so prikazani za celotno Slovenijo in za primer OE Sežana. Iz preglednice je razvidno, da je letno posekamo približno 300.000 m3 bruto lesa primernega za drogove. Preglednica 2.2.3: Posek po debelinskih stopnjah (prsni premer, 1,3 m od tal, v bruto m3). IGL 10- IGL 30- IGL nad 30 50 50 IGLAVCI Vsi gozdovi 273.456 814.015 720.595 1.808.066 OE Sežana 16.952 26.669 3.244 46.866 Za telekomunikacijske drogove je še posebej primeren les bora, zato v preglednici 2.2.4 podajamo podrobnejše podatke o debelinskih razredih posekanega bora v letih 2003 in 2007. Iz preglednice je razvidno, da je velik delež posekane borovine primeren za izdelavo drogov. Preglednica 2.2.4: Posek bora (bruto m3 po letih) po debelinskih razredih v letih 2003 in 2007. Debelinski razred Povprečje 20032007 1. 10 19 9.590 2. 20 29 25.161 3. 30_39 38.137 4. 40_49 24.476 5. 50 in več 7.902 sk Skupaj 105.266 2.2.2 Zahteve glede surovine za telekomunikacijske drogove a) Zahteve za kakovost gozdnih lesnih sortimentov za izdelavo drogov Pri izbiri materiala je potrebno upoštevati zahteve standarda SIST EN 12510. Upoštevati je treba zahteve glede dimenzij in oblike drogov. Lesne vrste in pogoji za ustreznost dreves, iz katerih bodo izdelani drogovi - Drogovi morajo biti izdelani iz lesa rdečega bora (Pinus sylvestris) ali lesa smreke (Picea abies). - Drogovi iz lesa jelke (Abies sp.) niso dovoljeni. b) Mehanske lastnosti - Vrednosti za mehanske lastnosti lesa (modul elastičnosti in upogibna trdnost) morajo ustrezati zahtevam standarda prEN14229 - Mehanske lastnosti lesa drogov iz lesa smreke ali bora so navedene v preglednici 2.2.5. Preglednica 2.2.5: Minimalne zahteve za mehanske lastnosti drogov. Mehanska lastnost Vrednosti Upogibna trdnost 55 Mpa Tlačna trdnost - pravokotno na smer vlaken 6 Mpa Tlačna trdnost - v smeri vlaken 40 Mpa Strižna trdnost - pravokotno na smer vlaken 23 Mpa Strižna trdnost - v smeri vlaken 4 Mpa c) Sušenje - Med sušenjem morajo biti drogovi navzkrižno zloženi v kopico. Drogovi morajo biti zloženi tako, da je omogočeno dobro zračenje (ne pretesno skupaj). Spodnji drogovi morajo biti vsaj pol metra od tal na lesenih nosilcih. Pod kopico drogov med sušenjem mora biti asfaltna ali peščena ali prodnata površina brez trave, ki omogoča učinkovito odvodnjavanje. - V bližini sušečih drogov ne sme biti kupov starega, trhlega lesa. d) Ravnost -Krivost drogov - Dovoljena je le enojna, enakomerna krivost drogov. Sprejemljivi so le drogovi, kjer daljica med sredino zgornje in sredino spodnje ploskve v celoti poteka po drogu. Dvojna ali večkratna krivost ni dovoljena. e) Grče - Prazne luknje od izpadlih grč obravnavamo kot grče. Največja dovoljena globina praznih lukenj od izpadlih grč je 10 mm. Dimenzije grč se določajo v skladu s standardom SIST EN 12510. - Na območju, ki je med 0,5 m in 3,0 m nad spodnjim delom droga (peto droga), so dovoljene grče ali skupine grč, ki skupaj ne presegajo 5 % obsega droga na mestu merjenja ali 8 % dela obsega droga na mestu merjenja, ki je brez grč. - Na kateremkoli mestu droga sta na 0,3 m dolžine lahko prisotna največ dva venca grč. Vsota premerov grč v vencu ne sme preseči 20 % obsega droga na mestu merjenja. Poleg tega vsota vseh premerov grč na katerikoli sekciji dolžine 0,3 m, ne sme skupaj preseči 40 % obsega droga na sredini izbrane 0,3 m sekcije. f) Naklon vlaken (Zavitost) - Naklon vlaken je naraven pojav. V primeru prevelikega naklona lahko pride do torzijskega loma. - Okrogli les za drogove mora biti po možnosti čim bolj ravne rasti. Dovoljen naklon usmerjenosti vlaken je do 1/12,5. (Naklon vlaken se najlaže oceni iz usmerjenosti razpok) Bistvene razlike v naklonu vlaken pri istem drogu niso dovoljene. Naklon vlaken se meri na najmanj enem metru dolžine droga kot odklon od osi, podan kot razmerje, ki na primer v primeru 1/12,5 pomeni 8 cm odklona na enem metru dolžine. g) Širina beljave - Pri drogovih iz borovega lesa mora biti beljava širša, od 20 mm na celotnem območju droga. h) Širina branik - Število branik v beljavi, merjeno najmanj 50 mm iz centra prereza, ne sme biti manjše od 10 na 25 mm. Ta zahteva velja tako za drogove izdelane, iz borovega kot tudi smrekovega lesa. i) Smolni žepki, vrasla skorja - Smolni žepki in vrasla skorja je dovoljena v primeru, da globina smolnih kanalov in vrasle skorje ne presega 5 % premera na mestu merjenja, da je širina manjša od 10 % premera hloda, dolžina pa je manjša od premera droga. Kakorkoli le ena dimenzija smolnih kanalov in žepkov lahko doseže največjo določeno veličino, ostale dimenzije pa morajo biti za polovico manjše od maksimalno dovoljenih vrednosti. - Posamezni smolni žepki in deli z vraslo skorjo se morajo nahajati vsaj 500 mm narazen. - Dimenzije se merijo kot največje vrednosti za globino, širino in dolžino. j) Mehanske poškodbe - Poškodbe segajo lahko največ 5 % premera na mestu poškodovanja v globino. Na posameznem drogu sta dovoljeni največ dve mehanski poškodbi, ki pa morata biti vsaj 500 mm narazen. - Kakršnekoli mehanske poškodbe, ki potekajo pravokotno na os droga, niso dovoljene. k) Srčne in zvezdaste razpoke v notranjosti droga - Dovoljene so le srčne in zvezdaste razpoke, navedene v členu 6.3.8 standarda SIST EN 12510. - Konica (vrh) droga lahko vsebuje le srčne ali zvezdaste razpoke z manj kot 5 kraki. Na peti je dovoljena ena srčna ali zvezdasta razpoka, pri čemer dva kraka lahko segata največ 5 mm pod površino droga. V primeru, da ena razpoka sega do površine, je lahko le ta dolga največ 500 mm (od pete droga navzgor). Kolesivost ni dovoljen. l) Sušne razpoke ali pokline na obodu droga - Dovoljene so le razpoke navedene v členu 6.3.9 standarda SIST EN 12510. - Sušne razpoke, ki potekajo vzporedno s smerjo vlaken, niso opredeljene kot napaka, v primeru, da dimenzije ne presegajo zahtev standarda SIST EN 12510. Neprekinjena razpoka je lahko dolga največ 50 % dolžine droga. Globina razpok je lahko največ 50 % premera droga. - Dovoljene so le sušne razpoke, ki se pojavijo pred impregnacijo. Tako je površina teh razpok po impregnaciji impregnirana in zato ne predstavljajo nevarnosti za okužbo z glivami. Razpoke, ki se pojavijo po impregnaciji, niso dovoljene. Razpokam po impregnaciji se izognemo tako, da impregniramo ustrezno suhe drogove. m) Druge vrste razpok in kolesivost - Druge vrste razpok, kot so zunanje razpoke (enojna, križna) ter kolesivost, razen tistih, navedenih v tehnični specifikaciji, niso dovoljene. n) Obarvanja zaradi delovanja gliv modrivk - Obarvanje zaradi delovanja gliv modrivk je dovoljeno, če ne vpliva na uspešno izvedbo impregnacije. Modrenje na površini ne sme presegati 50 % površine droga. Na preseku pa modrenje ne sme presegati 50 % površine beljave. o) Trohnoba - Na drogovih ne sme biti prisotnih nikakršnih znakov trohnobe, niti površinske niti v sredini. p) Poškodbe zaradi insektov - Večji obseg poškodb zaradi delovanja insektov niso dovoljen. - Dovoljene so le poškodbe navedene v členu 6.2.2 standarda SIST EN 12510. Dovoljene so manjše poškodbe primarnih in sekundarnih insektov. Dovoljenih je 5 rovov/izletnih odprtin s premerom, manjšim od 1,5 mm; ali 20 rovov/izletnih odprtin s premerom, manjšim od 1,0 mm enakomerno razporejenih na katerihkoli 100 mm dolžine droga. - Dovoljene so le poškodbe primarnih in sekundarnih insektov (mušičavost). Za te poškodbe je značilno, da so črno obarvane. - Poškodbe hišnega kozlička (Hylotrupes bajulus) niso dovoljene. r) Vlažnost - Pred impregnacijo mora biti vlažnost vseh drogov nižja od 25 %. - Pri drogovih, obarvanih zaradi delovanja gliv modrivk, mora biti vlažnost lesa nižja od 23 %. Končno poročilo CRP: Ogroženost naših gozdov zaradi borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus (V4-1075) 2.2.3 Biocidni proizvodi za zaščito lesa Na slovenskem tržišču je bilo v letu 2011 registriranih 1243 biocidnih pripravkov, namenjenih za različne namene uporabe. Za zaščito lesa (vrsta izdelka 8) je bilo priglašenih 7 % pripravkov (92) (Nekateri pripravki so registrirani za več namenov uporabe, nekateri pa se celo uporabljajo kot fitofarmacevtska sredstva) (http://www.uk.gov.si/). Ta podatek jasno nakazuje, da so zaščitni pripravki za les ena izmed najpomembnejših vrst biocidnih izdelkov. Pred začetkom implementacije Direktive o biocidih, je bilo na trgu 81 aktivnih učinkovin za zaščito lesa (Hughes, 2004). Po uvedbi strožjih zahtev Direktive o biocidih (98/8/EC) se trenutno lahko uporablja le še 40 aktivnih učinkovin (preglednica 2.2.6). 17 aktivnih učinkovin je že uvrščenih na Aneks I, Direktive o biocidih (98/8/EC). Biocidi na Aneksu I so prestale zahtevno presojo o njihovi okoljski primernosti. Preostale učinkovine na to presojo še čakajo. Pričakovati je, da vse aktivne učinkovine iz preglednice 2.2.6 ne bodo uvrščene na Aneks I. Trenutno je najbolj pod vprašanjem kreozotno olje. Trenutna pogajalska izhodišča nakazujejo, da bo kreozot dovoljen le za zaščito lesa v tretjem razredu izpostavitve in to le za prehodno, petletno obdobje (http://ec.europa.eu) (Humar 2010). Pri tem velja opomniti, da so železniške pragove uvrstili v tretji razred izpostavitve, saj naj bi se pragovi večinoma uporabljali na nasipih, kjer ne prihaja do zastajanja vode. V zaščitnih pripravkih, registriranih na slovenskem tržišču, se nahaja le 20 različnih aktivnih učinkovin. Med 90 registriranimi pripravki jih kar 39 vsebuje IPBC, 26 permetrin, 25 propikonazol in 23 borovo kislino (preglednica 2.2.6). Preglednica 2.2.6: Aktivne učinkovine, ki se uporabljajo za zaščito lesa in so vključene v program ocenjevanja. Iz preglednice so razvidne aktivne učinkovine, ki so že vključene na Aneks I Direktive o biocidih (98/8/EC) in število registriranih biocidnih pripravkov, ki vsebujejo posamezno aktivno učinkovino v Sloveniji. Vključenos t na Aneks I v Število biocidnih št učinkovina CAS pripravkov s to učinkovino 1 IPBC 55406-53-6 Da 39 2 permetrin 52645-53-1 26 3 propikonazol 60207-90-1 Da 25 4 borova kislina 10043-35-3 Da 23 5 Cu(II) karbonat—Cu(II) hidroksid (1:1) 12069-69-1 9 6 DCOIT 64359-81-5 9 7 ADBAC 68424-85-1 8 8 diklofluanid 1085-98-9 Da 5 9 tebukonazol 107534-96-3 Da 5 10 dinatrijev oktaborat tetrahidrat - DOT 12280-03-4 Da 4 11 cipermetrin 52315-07-8 3 12 Cu oksid 1317-38-0 2 13 kreozot 8001-58-9 2 14 tolilfluanid 731-27-1 Da 1 15 diamin 2372-82-9 1 16 fenpropimorf 67564-91-4 Da 1 17 fenoksicarb 72490-01-8 1 18 etofenproks 80844-07-1 Da 1 19 Bardap 26 N-Didecil-N-dipolietoksiamonijev 94667-33-1 1 20 borat / Didecilpolioksetilamonijev borat 214710-34-6 1 21 K-HDO 66603-10-9 Da 0 22 Cu-HDO 312600-89-8 0 23 vodikov cianid 74-90-8 0 24 tiabendazol 148-79-8 Da 0 25 dazomet 533-74-4 0 26 dinatrijev tetraborat 1330-43-4 Da 0 27 sulfuril fluorid 2699-79-8 Da 0 28 borov oksid 1303-86-2 Da 0 29 Cu dihidroksid 20427-59-2 0 30 natrijev sorbat 24634-61-5 0 31 BKC Zmes več kemikalij 0 32 flufenoksuron 101463-69-8 0 33 tiametoksam 153719-23-4 Da 0 34 klotianidin 210880-92-5 Da 0 35 DDAC Zmes več kemikalij 0 36 TMAC Zmes več kemikalij 0 37 bifentrin / bifenat 82657-04-3 0 38 ciprokonazole 94361-06-5 0 39 klorfenapir 122453-73-0 0 40 tiakloprid 111988-49-9 Da* 0 *Opomba: Nova učinkovina, ki je leta 1998 še ni bilo na trgu Kakorkoli zavedati se moramo, da kljub temu, da nekateri zaščitni pripravki vsebujejo širok spekter biocidnih učinkovin, vsi niso namenjeni za zaščito lesa v stiku z zemljo (4 razred izpostavitve). Za zaščito lesa v stiku z zemljo so primerni le pripravki, ki vsebujejo bakrove aktivne učinkovine ali kreozotno olje in se v lesu dobro fiksirajo. Teh biocidnih proizvodov pa ni ravno veliko. Na slovenskem tržišču sta na voljo dva pripravka na osnovi kreozotnega olja in 11 pripravkov na osnovi bakrovih spojin (preglednica 2.2.7). Uporabo kreozotnega olja omejuje zahtevnejša tehnologija impregnacije, med tem ko so bakrovi biocidni proizvodi laže uporabni. Zato je bila raziskava izvedena z izbranim predstavnikom biocidnih proizvodov, Silvanolinom, izdelkom domač ega proizvajalca Silvaprodukt. Preglednica 2.2.7: Najpomembnejši baker -etanolaminski pripravki namenjeni za zaščito lesene infrastrukture in njihova sestava. Biocidni proizvod_Aktivne učinkovine_ Wolmanit CX 10 Wolmanit CX 8 Wolmanit CX 8 WB Kemwood ACQ 2300 Kemwood ACQ 1900 Korasit KS Impralit KDS Impralit KDS 4 Silvanolin Tanalith E 3485 Tanalith E 3492 2.2.4 Zahteve glede impregnacije lesa za infrastrukturno rabo Tehnični parametri opreme Vakuumiranje - Oprema mora omogočati, da se v polni impregnacijski komori, vzpostaviti tlak, manjši od 30 mbar. - Ko se v komori vzpostavi ustrezen podtlak, je potrebno ta tlak zagotavljati še 60 min pri borovih in 150 minut pri smrekovih drogovih. - Po koncu vakuumiranja je treba čim prej, pri nespremenjenem podtlaku, zaliti komoro z zaščitnim pripravkom. Nadtlak - Nadtlak v komori, popolnoma zaliti z zaščitnim pripravkom, mora biti višji od 9 bar. Največji dovoljen tlak je 11 bar. - Ta tlak, mora biti konstanten ves čas tlačnega dela impregnacije. - Čas trajanja nadlakta je odvisen od lesne vrste in intenzivnosti vpijanja zaščitnega pripravka v les (preglednica 2.2.8). Bakrova učinkovina Cu-HDO Borova učinkovina Bakrova učinkovina Kvartarna amonijeva spojina Borova učinkovina Bakrova učinkovina Triazoli Borova učinkovina Preglednica 2.2.8: Zahteve povezane z impregnacijo lesenih drogov v vakuumsko-tlačni komori. Zahteve se nanašajo le na obdobje nadtlaka. Drogovi iz borovine Drogovi iz smrekovine Minimalno obdobje trajanja nadtlaka 45 min 480 min Mokri navzem zaščitnega pripravka v les (m3) V prvih 15 minutah < 5 kg < 3 kg skupaj < 350 kg < 210 kg Navzem se izraža v l oziroma v kilogramih na količino drogov v komori izraženih v m3 Drugo Vakuumiranje - Po koncu nadtlaka, iz komore odstranimo zaščitni pripravek in drogove še enkrat vakuumiramo 20 min pri podtlaku manjšem od 100 mbar. S tem zmanjšamo izcejanje pripravka iz impregniranega lesa. V impregniranem delu moramo doseči suhi navzem vsaj 20 kg/m3. K suhemu navzemu prištevamo tudi etanolamin, ki deloma izhlapi iz lesa. Globina prodora in suhi navzem - Pri drogovih izdelanih iz borovega lesa, mora biti beljava droga v celoti prepojena z zaščitnim pripravkom. Doseči moramo razred penetracije NP5 v skladu s standardom SIST EN 351-1. - Pri drogovih izdelanih iz smrekovega lesa, mora biti globina penetracija pri spodnjem, mehansko vrezanem delu (opcija) vsaj 25 mm (NP4), na preostalem delu droga pa 8 mm. Preglednica 2.2.9: Zaščitni pripravki, primerni za impregnacijo lesenih drogov. Podan je tudi delež bakrovih spojin v pripravkih ter zahtevana retencija zaščitnega pripravka. Biocidni proizvod Delež Cu v pripravku Suhi navzem * Wolmanit CX 10 16,30 % 18 kg/m3 Wolmanit CX 8 13,04 % 20 kg/m3 Wolmanit CX 8 WB 13,04 % 20 kg/m3 Kemwood ACQ 1900 17,30 % 22 kg/m3 Korasit KS 15,20 % 22 kg/m3 Impralit KDS 20,53 % 15 kg/m3 Impralit KDS 4 10,26 % 24 kg/m3 Silvanolin 0,25 %** 18 kg/m3 Tanalith E 3485 22,50 % 20 kg/m3 Tanalith E 3492 20,50 % 20 kg/m3 - * Suhi navzem se nanaša na navzem vseh sestavin pripravka z izjemo vode. Dejanski suhi navzem je nekoliko nižji, saj del etanolamina izhlapi iz lesa. Suhi navzem se določa posredno, z določanjem koncentracije Cu v impregniranem lesu. - ** Ta pripravek je pripravljen za uporabo, 2.2.5 Impregnabilnost lesa z izbranim biocidnim proizvodom a) Materiali in metode Zaščitni pripravki Pripravili smo dve različni koncentraciji zaščitnega pripravka Silvanolin. Koncentracija elementarnega bakra v pripravkih je v pripravkih z višjo koncentracijo znašala 1 %, v pripravkih z nižjo koncentracijo pa 0,25 %. Zaščitni pripravek z višjo koncentracijo je namenjen zaščiti lesene infrastrukture, ki se nahaja v za les zelo ogrožajočem območju, med tem ko je pripravek nižje koncentracije namenjen za zaščito manj ogroženega infrastrukturnega lesa Priprava in impregnacija vzorcev Vzorci (1.5 x 2.5 x 5.0 cm) so bili izdelani iz beljave smrekovine (Picea abies), beljave rdečega bora (Pinus sylvestris) ali beljave bukovine (Fagus sylvatica). Zaščiteni so bili po dveh postopkih. Polovica vzorcev je bila impregniranih po vakuumskem postopku v skladu s standardom SIST EN 113 (ECS, 1989). Drugo polovico vzorcev pa smo pri normalnih pogojih 24 ur namakali v zaščitnih pripravkih. Vsem vzorcem smo gravimetrično določili mokri navzem. Zaščitene vzorce smo nato štiri tedne sušili in sicer: prvi teden v zaprti, drugi in tretji teden v polzaprti in četrti teden v odprti komori ter na ta način simulirali naravno sušenje. Izpiranje Izpiranje bakrovih učinkovin smo določili v skladu z modificirano standardno laboratorijsko metodo SIST ENV 1250 (ECS, 1994). Čela vzorcev smo zatesnili z raztaljenim parafinom. V čašo smo zložili po tri vzorce impregnirane z istim pripravkom, jih obtežili in prelili s 300 mL destilirane vode. Za vsak zaščitni pripravek in koncentracijo smo uporabili tri čaše (devet vzorcev). Čaše z vzorci smo postavili na laboratorijski stresalnik (55 min-1). Vodo v čašah smo v desetih dneh sedemkrat zamenjali. V zbranih izpirkih smo na koncu z atomsko absorpcijsko spektroskopijo (AAS) (Varian Spectra AA Duo FS240) določili vsebnost izpranega bakra. b) Rezultati in razprava Med vakuumsko-tlačno impregnacijo so pripravki dobro prodrli v les, ne glede na drevesno vrsto. Najbolje so se prepojili borovi (571 kg/m3), najslabše pa v smrekovi vzorci (516 kg/m3) (Preglednica 2.2.11). Glavni razlog za to razliko je slabša Impregnabilnost smrekovega lesa v primerjavi z beljavo borovine (Richardson, 1993). Preglednica 2.2.10: Mokri navzemi zaščitnih pripravkov na osnovi bakra in etanolamina pri smrekovih, borovih in bukovih vzorcih, impregniranih s postopkom potapljanja ali potapljanja v kombinaciji z nad in podtlakom. Postopek zaščite Lesna vrsta Ccu [%] Potapljanje Vakuumsko tlačna impregnacija Mokri navzem zaščitnega pripravka [kg/m3] smreka 0,25 1 211 (12) 258 (2) 495 (16) 518 (33) bor 0,25 1 250 (5) 284 (6) 562 (11) 578 (18) bukev 0,25 1 298 (7) 325 (12) 544 (10) 553 (9) V oklepajih so navedeni standardni odkloni. Po štiriindvajset urnem potapljanju so bili povprečni mokri navzemi (272 kg/m3) še enkrat nižji, kot pri vzorcih, ki smo jih impregnirali v vakuumu (544 kg/m3). Rezultat je pričakovan (Wilkinson, 1979), saj med potapljanjem ni delovala zunanja sila, ki bi izboljšala prodiranje zaščitnih pripravkov v les. Mokri navzem po potapljanju je najbolj odvisen od gostote vzorcev. To razmerje je še posebej dobro razvidno iz slike 2.2.1. Vpijanje zaščitnih pripravkov med potapljanjem je omejevala količina lesne mase. V gostejših vzorcih je bilo na voljo več lesne mase, ki je lahko vpila tudi več tekočine. Zato je navzem zaščitnih pripravkov v smrekove vzorce (239 kg/m3) po 24 urah potapljanja za petino manjši od navzema bukovih vzorcev (303 kg/m3) (preglednica, slika 2.2.1). 300- 290- 280- 270- CD tj 260 ■ ro C 1 250 ■ o 240- 230- bukev bor smreka 400 450 500 550 600 650 Gostota (kg/m3) Slika 2.2.1: Razmerje med mokrim navzemom po 24 urah potapljanja in gostoto vzorcev izdelanih iz različnih lesnih vrst. V vseh primerih so pripravki z nižjo koncentracijo aktivnih učinkovin nekoliko bolje prodrli v les, kot pripravki z višjo koncentracijo (preglednica 2.2.10). Razloga za to sta dva. Etanolamin zniža površinsko napetost zaščitnih pripravkov, zato pripravki z večjim deležem etanolamina laže prodirajo v les kot tisti z nižjo. Poleg tega je smola topna v etanolaminu, zato se je v pripravkih, ki vsebujejo več etanolamina bolj stopila in s tem omogočila zaščitnemu pripravku, da je v les prodiral tudi preko sproščenih smolnih kanalov. Zadnja razlaga osvetli predvsem izboljšanje prodiranja biocidnih raztopin v vzorce, izdelane iz lesa iglavcev. Glavni namen raziskave je bil določiti, kako sestava zaščitnega pripravka, koncentracija, postopek zaščite in drevesna vrsta vplivata na izpiranje bakrovih ionov iz lesa. Iz vzorcev zaščitenih s potapljanjem (5,1 %) se je v povprečju izpralo za petino manj bakrovih spojin, kot iz vzorcev zaščitenih z vakuumskim postopkom (6,2 %) (preglednica 2.2.11). Verjetno smo z vakuumiranje v vzorce vnesli preveč bakrovih učinkovin in v impregniranem lesu ni bilo na voljo dovolj mest za fiksacijo. Poleg tega je znano, da zaščitni pripravki na osnovi bakra in etanolamina za dobro vezavo v les potrebujejo vodno okolje (Cao in Kamdem, 2004b). Verjetno je lahko tudi to eden izmed razlogov za boljšo vezavo bakra v les, ki je med potapljanjem 24 ur bil v vodnem okolju, v primerjavi z vakuumsko impregniranim lesom, ki se je v zaščitnem pripravku namakal le dve uri, po tem pa se je površina vzorcev že pričela sušiti (preglednica 2.2.11). Preglednica 2.2.11: Izpiranje bakrovih učinkovin iz smrekovih, borovih in bukovih vzorcih zaščitnih s pripravki na osnovi bakra in etanolamina s postopkom potapljanja ali potapljanja v kombinaciji z nadtlakom in podtlakom. Postopek zaščite Lesna vrsta cCu [%] Potapljanje Vakuumsko tlačna impregnacija Delež izpranega Cu [%] smreka 0,25 1 2,7 (0,1) 3,4 (0,2) 2,8 (0,1) 4,2 (0,2) bor 0,25 1 5,6 (0,2) 4,8 (0,2) 4,0 (0,5) 7,5 (0,3) bukev 0,25 1 5,2 (1,0) 7,1 (0,3) 4,5 (0,3) 14,1 (0,8) V oklepajih so navedeni standardni odkloni. Na splošno so se pripravki z nižjo koncentracijo aktivnih učinkovin bolje vezali v les, kot pripravki višje koncentracije, ne glede na uporabljen postopek zaščite ali uporabljeno lesno vrsto. Na vezavo baker-etanolaminskih pripravkov je močno vplivala vrsta lesa V povprečju se je najmanj bakrovih učinkovin izpralo iz smrekovih vzorcev (3,4 %). Ta rezultat je spodbuden, saj je smrekovina v Sloveniji najpogosteje uporabljena vrsta za impregnacijo. Iz borovih vzorcev se je izpral večji delež bakra (5,8 %) kot iz smrekovine. Najslabšo fiksacijo pa smo določili pri bukovih vzorcih (7,6 %). 2.2.6 Odpornost impregniranega lesa na škodljivce na prostem a) Metode dela Zaščitni pripravki Za testiranje smo uporabili vodotopni biocidni proizvod Silvanolin dveh različnih koncentracij, tako da smo med impregnacijo lahko dosegli dva različna ciljna navzema (preglednica 2.2.13). Suhi navzem označuje vse sestavine pripravka Silvanolin, ki so ostale v lesu po impregnaciji, z izjemo vode. V prvem primeru je bila koncentracija bakra v pripravku 0,36 %, v drugem primeru pa 0,09 %. Razmerja med ostalimi aktivnimi učinkovinami so bila v obeh primerih enaka, kot je navedeno v varnostnem listu proizvajalca. Za primerjavo smo vključili še neimpregnirane-kontrolne vzorce in vzorce impregnirane s komercialnim pripravkom Silvanol GBP (CCB) (Silvaprodukt). Impregnacija vzorcev Uporabili smo vzorce smrekovine (Picea abies Karst.), dimenzij 25 mm x 50 mm x 500 mm. Vzorce smo po treh tednih uravnovešanja pri 20 °C in 65 % relativni zračni vlažnosti impregnirali z biocidnimi proizvodi po vakuumsko tlačnem postopku (1 h vakuum, 2 h nadtlak 8 bar, 10 min vakuum). Po impregnaciji smo vzorcem gravimetrično določili mokri navzem. Za vsakega od uporabljenih biocidnih proizvodov smo uporabili 11 vzporednih vzorcev, 10 smo jih izpostavili na terenskem polju, enega pa smo shranili v laboratoriju za morebitne dodatne analize. Končno poročilo CRP: Ogroženost naših gozdov zaradi borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus (V4-1075) Izpostavitev vzorcev Po štirih tednih sušenja pri sobnih pogojih smo impregnirane in neimpregnirane kontrolne vzorce izpostavili terenskemu testiranju. S testiranjem smo pričeli 7. 4. 2006. Testiranje je potekalo na Oddelku za lesarstvo v Rožni Dolini v Ljubljani na pretežno senčni in zatišni legi (300 m. n. m). Izpostavljeni so v tretjem razredu izpostavitve (nepokrito na prostem, pogosto močenje, voda zaradi konstrukcijske pasti ne more prosto odtekati) (EN 335-1/2 1992). Skozi celotno obdobje trajanja raziskave je bila vsako uro spremljana temperatura in zračna vlažnost z vremensko postajo Davis, ki je bila postavljena na Gozdarskem inštitutu (približno 300 metrov oddaljena od testnega polja). Podatke o dnevni količini padavin smo pridobili od Agencije Republike Slovenije za okolje s klimatološke postaje Ljubljana Bežigrad. Klimatski podatki so prikazani kot povprečja tedenskih meritev. Ocenjevanje vzorcev je potekalo vsako leto med petnajstim majem in petnajstim junijem. Vsak vzorec smo si natančno ogledali in ocenili stopnjo razkroja v skladu s standardoma EN 252 in SIST-TS CEN/TS 12037 (preglednica 2.2.12). Preglednica 2.2.12: Ocene razkroja vzorcev (EN 252; SIST-TS CEN/TS 12037). Ocena Razvrstitev Opis preizkušanca 0 Ni znakov razkroja Na preizkušancu ni zaznavnih sprememb 1 Neznaten razkroj Na vzorcu so vidni znaki razkroja, vendar razkroj ni intenziven in je zelo prostorsko omejen: - Spremembe, ki se pokažejo predvsem kot sprememba barve ali zelo površinski razkroj, mehčanje lesa je najpogostejši kazalnik, razkroj sega do 1 mm v globino. 2 Zmeren razkroj Jasne spremembe v zmernem obsegu: - Spremembe, ki se kažejo kot mehčanje lesa 1 mm do 3 mm globoko na 1 cm2 ali večjem delu vzorca 3 Močen razkroj Velike spremembe: - Izrazit razkroj lesa 3 mm do 5 mm globoko na večjem delu površine (večje od 20 cm2), ali mehčanje lesa gobje kot 10 mm na površini večji od 1 cm2 4 Propadanje Preizkušanec je močno razkrojen: - Ob padcu z višine 0,5 m se zlomi b) Rezultati Namen te raziskave je bil določiti trajnost zaščitenega lesa v tretjem razredu izpostavitve. Vzorci, zloženi v spodnji vrsti, so bili ne glede na tip impregnacije bolj vlažni in bolj razkrojeni, kot vzorci v zgornji vrsti. Poleg tega se je pri vzorcih v spodnjem sloju razkroj pojavil prej. Na vseh vzorcih v zgornji plasti je bila zgornja površina bolj ali manj degradirana zaradi delovanja UV svetlobe ne glede na tip impregnacije. Površina je postala siva in vlaknasta zaradi razgradnje osnovnih komponent lesa. Prvi znaki glivnega razkroja so se pojavili na smrekovih, neimpregniranih vzorcih že po prvem letu izpostavitve. V nadaljnjih letih je postajal razkroj vedno bolj izrazit, tako da smo vzorce iz smrekovine po petih letih testiranja na prostem ocenili s povprečno oceno 3,2, kar pomeni, da smo ocenili izrazit razkroj 3 mm do 5 mm globoko na velikem delu površine (večje od 20 cm2). Skoraj na vseh vzorcih je bil viden tudi micelij, za katerega menimo, da je pripadal eni od vrst tramovk (Gloeophyllum sp.j. To domnevo so po dveh letih potrdila tudi plodišča, ki so se pojavila na kontrolnih vzorcih. Po drugi strani pa na impregniranih vzorcih nismo opazili nobenih znakov glivnega razkroja. Tako vzorci impregnirani z nižjo koncentracijo, kot tudi vzorci impregnirani z višjo koncentracijo Silvanolina so bili povsem ohranjeni ne glede na to v kateri plasti so se nahajali. Tudi na vzorcih impregniranih s pripravkom Silvanol GBP, nismo zaznali nobenih znakov razkroja (preglednica 2.2.13). Preglednica 2.2.13: Navzem pripravka Silvanolin in Silvanol GBP v smrekove vzorce in ocena razkroja v posameznih letih izpostavitve. Vzorci so bili izpostavljeni terenskemu testiranju od 7. 4. 2006 do 15. 6. 2011. Biocidni pripravek Ciljni suhi navzem (kg/m3) Mokri navzem (kg/m3) Dejanski suhi navzem (kg/m3) 2007 2008 Ocena 2009 2010 2011 Silvanolin 4,9 19,6 397 368 4 18,1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Silvanol GBP 4 409 4,1 0 0 0 0 0,1 kontrola 0 0 0 0,2 0,8 1,8 2,8 3,2 2.2.7 Terminologija Aktivna(e) učinkovina(e); - Ena ali več kemikalij, sestavin zaščitnega biocidnega proizvoda, ki mu zagotavlja(jo) specifično aktivnost proti biološkim dejavnikom razkroja. Biocidna učinkovine - aktivna učinkovina Beljava - Del drevesa, ki je imel ob poseku žive parenhimske celice. Globinski postopki zaščite - Procesi, ki vključujejo funkcije in postopke, ki omogočajo penetracijo pripravljenih zaščitnih pripravkov v les. Globina prodora - globina, do katere so prodrle aktivne učinkovine med postopkom impregnacije. Jedrovina - del dreves, ki je imel ob poseku mrtve parenhimske celice. Obarvano jedrovino imenujemo črnjava. Pri borovem lesu je jedrovina obarvana rdeče-rajavo, beljava pa je svetla. Pri smrekovem lesu s sprosim očesom ni mogoče ločiti beljave od jedrovine. Retencija = Navzem - Mokri navzem označuje količino zaščitnega pripravka, ki ga je vpil les med procesom impregnacije. Suhi navzem označuje količino aktivnih učinkovin, ki so ostale v lesu po impregnaciji. Vrezovanje - Postopek luknjanja/prebadanja vzdolžnih površin lesnih sortimentov, ki pripomore in zagotavlja globljo in enakomernejšo penetracijo zaščitnih pripravkov Zahtevana penetracija - zahtevana globina prodora - Minimalna zahtevana globina penetracije/prodora do katere morajo prodreti aktivne učinkovine zaščitnega pripravka v les. Zahtevana retencija - zahtevan navzem - Potreben navzem/retencija zaščitnega sredstva v delu za analizo. Zahtevana retencija je izražena v kilogramih na kubični meter pri globinskih postopkih zaščite. peta droga - spodnji del droga 2.2.8 Literatura in viri http://www.uk.gov.si/fileadmin/uk.gov.si/pageuploads/pdf/RBP-februar10.pdf Register biocidnih proizvodov Biocidal Products Directive 98/8/EC, 1998. Official Journal of the European Communities L 123:1-63 Aneks I Direktive o biocidih 98/8/EC (2010) http://ec.europa.eu/environment/biocides/annexi_and_ia.htm (24.10.2011) Richardson BA. 1993. Wood Preservation. Second edition. E & FN Spon, London, 226 Wilkinson JG. 1979. Industrial timber preservation. Associated Buisiness Press, London, 478 Cao J, Kamdem DP. 2004a. Moisture adsorption characteristics of copper-ethanolamine (Cu-EA) treated Southern yellow pine (Pinus spp.). Holzforschung; 58:32-38 Zavod za gozdove Slovenije. 2010. Poročilo zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2010. http://www.zgs.gov.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_P0R0CILA/Porgozd10_Solc1. pdf 2.3 Ugotovitve in sklepi Ugotavljamo, da bi ob sanaciji borove uvelosti po napadu borove ogorčice (B.xylophilus) prišlo do precejšne gospodarske škode. Višina izgub je sicer precej odvisna od tržne cene za lesne sekance. V danih razmerah moramo za pokritje stroškov dela, ki nastanejo pri izdelavi sekancev na kamionski cesti, iztržiti najmanj 11 €/nm3. Pri prej omenjenih predpostavkah je dohodek v primeru napada borove ogorčice v prvem primeru za 66 % manjši, v drugem pa za kar 79 %. V kolikor bi sekance prodali za 16 €/nm3 gospodarske škode sploh ne bi zaznali, ampak bi izdelava sekancev prinašala celo večje donose, kot prodaja lesnih sortimentov. Pri tem je potrebno poudariti, da so to zeleni sekanci, z večjo vsebnostjo vode ter večjim deležem iglic, kar dejansko znižuje njihovo tržno vrednost. Poleg tega se postavlja vprašanje lokalnega trga zelenih lesnih sekancev in dejanske možnosti prodaje večje količine teh sekancev. Predvidevamo, da bi se cena sekancev na trgu zaradi nenadne velike ponudbe lahko še znižala, kar bi dejansko predstavljalo še večjo izgubo donosa. Ocene donosa oziroma zgube dohodka so sicer precej odvisne od deleža iglavcev v lesni zalogi, zato smo izračunane opravili na podlagi gozdov, ki so najbolj izpostavljeni problematiki borove ogorčice. V preglednici 2.1.2 smo prikazali podrobnejši izračun gospodarske škode, ki zajema tudi različne cene lesnih sekancev. Izračunane modelne ekonomske izgube upoštevajo le vidik poseka, spravila, izdelave in prodaje. Poleg teh lahko nastopajo še izgube donosa zaradi predhodnega poseka celih sestojev ter stroški, povezani z novim osnovanjem gozda na površinah, kjer so bili posekani vsi iglavci. Le ti so odvisni še od širšega spektra dejavnikov (delež iglavcev v sestoju, starost sestojev, ...), ki niso zajeti v naših izračunih. Pri uporabi predstavljenih izračunov se moramo zavedati, da so bili narejeni na podlagi različnih predpostavk, ki izhajajo iz podatkov objavljenih v Gozdnogospodarskih načrtih Enote Kras II (2008-2017), na podlagi trenutnih cen gozdno lesnih sortimentov (marec 2012) in na podlagi nekaterih obstoječih in splošno uporabljenih faktorjev. Dejanski donos ali izguba donosa ob napadu borove ogorčice se lahko bistveno razlikuje od naših izračunov. V drugem sklopu tega dela se je razvijala ena od alternativnih možnosti ravnanja z lesom iglavcev, ki bi prihajal z območij, ki jih je prizadela borova ogrščica. Ena od možnosti je uporaba lesa za izdelavo telekomunikacijskih drogov oziroma impregniranega lesa. Zaradi dobro impregnabilne beljave, je za izdelavo telekomunikacijskih drogov, borovina (Pinus sp.) še posebej zaželena. Biocidni proizvod prepoji celotno beljavo in s tem zagotovo uniči vse potencialne lesne škodljivce v lesu. Postopek z impregnacijo po drugi strani dovoljuje tudi standard ISPM 15. Izkazalo se je, da biocidni proizvodi dobro prodirajo v les in lesu zagotavljajo ustrezno življenjsko dobo. Za impregnacijo se je še posebej izkazal biocidni proizvod Silvanolin, slovenskega proizvajalca Silvaprodukt, kar omogoča večjo stopnjo prilagodljivosti v primerjavi z uvoženimi proizvodi. S postopkom impregnacije lesu bistveno zvišamo dodano vrednost. Ti postopki popolnoma preprečijo širjenje in uničijo vektorje borove ogorčice, kozličke rodu Monochamus spp. Za uničenje živih borovih ogorčic v lesu bi bile potrebne dodatne raziskave. 3. sklop: Proučevanje prenašalcev 3.1 Razširjenost vektorjev borove ogorčice (Monochamus spp.- žagovinarji) 3.1.1 Uvod Bursaphelenchus xylophilus, borova ogorčica, je škodljiv organizem, ki je uvrščen na EPPO A2 listo. Ogorčica je naravno prisotna v Severni Ameriki (Kanada, ZDA, v Mehiki ni potrjena) in je bila verjetno zanesena z uvoženim lesom na Japonsko v začetku 20. stoletja. Na Japonskem je povzročala masovno odmiranje avtohtonih vrst borov, kot so Pinus densiflora, P. thunbergii in P. luchuensis, in predstavlja najnevarnejši škodljiv organizem za vrste roda Pinus. Razširila se je tudi na Kitajsko, Korejo, Portugalsko in Tajvan. V zadnjem času povzroča v toplejših južnejših predelih ZDA sušenje eksotičnih vrst borov, npr. Pinus sylvestris. Ne glede na to omejeno pojavljanje borovega venenja v Severni Ameriki je B. xylophilus široko razširjen v severnoameriških naravnih sestojih iglavcev in ne povzroča njihovega sušenja. Leta 1999 je bil B. xylophilus odkrit na obmorskem boru (P. pinaster) v kontinentalnem delu Portugalske, leta 2009 pa tudi na Madeiri. Omejeni izbruhi so se pojavili v Španiji v letih 2009, 2010 in 2012, kjer je bila borova ogorčica izkoreninjena. Bori (Pinus spp.) so najbolj dovzetne gostiteljske rastline za borovo ogorčico, vendar so tudi drevesne vrste iz rodov Abies, Chamaecyparis, Cedrus, Larix, Picea in Pseudotsuga njeni možni gostitelji (Evans in sod., 1996). V naravi se B. xylophilus širi z drevesa na drevo preko odraslih hroščev ksilofagnih kozličkov iz roda Monochamus (Coleoptera: Cerambycidae). Ti lahko prenesejo ogorčico bodisi v poganjke živih dreves pri zrelostnem prehranjevanju kozličkov obeh spolov, ali, v odvisnosti od vrste žagovinarja, v deblo, debelejše veje, lesne ostanke oz. pred kratkim posušena drevesa pri ovipoziciji samic. Prenos B. xylophilus na živa drevesa pri zrelostnem žrtju kozličkov lahko povzroči venenje borov, vendar le v primeru, če je ogorčica prenesena na občutljivo vrsto bora ob ugodnih vremenskih in edafskih razmerah. Ni nujno, da vnos ogorčice v bore ali druge drevesne vrste povzroči razvoj venenja. Pri transmisiji preko ovipozicije mora biti gostiteljska rastlina primerna za ovipozicijo (oslabljen, sušeč ali pred kratkim odmrli iglavec), hkrati pa morajo biti zagotovljeni pogoji za nadaljevanje življenja ogorčic v živih rastlinskih celicah in hifah lesnih gliv. Ogorčica je lahko med ovipozicijo prenesena tudi na posekan les ali sečne ostanke. Izjeme so kleki (Thuja spp.) in tise (Taxus spp.), ki se štejejo za imune na napad žagovinarjev in vnos borove ogorčece. Borova ogorčica se zlahka prenaša s trgovanjem z lesom, bodisi kot blago (žive rastline, hlodovina, žagan les itd.) ali kot lesena embalaža, ki se prevaža z drugim blagom (razen lesnega pakirnega materiala, kar je regulirano z ISPM No. 15 'Regulation of Wood Packaging Material in International Trade' (FAO, Rome, revised 2009). Več podrobnosti o njeni biologiji, razširjenosti in ekonomskem pomenu najdemo v objavi Smitha in sod. (1997). 3.1.2 Prenašalci borove ogorčice v Sloveniji Pri ugotavljanju razširjenosti žagovinarjev v Sloveniji smo zbrali podatke starejših objav in jih dopolnili s podatki naših raziskav spremljanja vektorjev borove ogorčice v letih 20102012. Dodani so tudi doslej neobjavljeni podatki (lokacije) iz tekočih raziskav. 3.1.2.1 Metoda dela Razširjenost vrst roda Monochamus je ugotovljena z zajemanjem podatkov iz različnih virov: * podatki iz starejših objav (Müller, 1949-1952, Brelih in sod., 2006, Osrednja zbirka PMS, Ljubljana); ** podatki naših raziskav spremljanja vektorjev borove ogorčice (Koželj, 2010, Kokalj, 2011, Jurc in sod. 2012, Pavlin in sod., 2012, Križnar, 2012) ter ***neobjavljeni podatki iz tekoče raziskave CRP 1075 ter ManFor BC. Areale in značilnosti drugih ksilofagnih vrst, ki so možni vektorji borove ogorčice, so pri nas raziskovali Titovšek (1973; 1983), Pavlin (1991) in Jurc (2001). 3.1.2.2 Rezultati Potrjeni vektorji borove ogorčice so samo nekatere vrste roda Monochamus (Mamiya, 1975; Mamiya in Furukawa 1977; Smith in sod., 1997). Omejili smo se le na 4 vrste roda Monochamus, ki so bile ugotovljene v Sloveniji. Rod žagovinarjev (Monochamus) uvrščamo v družino kozličkov (Col.: Cerambycidae), ki obsega okoli 30.000 vrst, večinoma v tropskih območjih. V območjih z zmernih podnebjem je število opisanih vrst manjše in upada proti severu. Rod Monochamus Dejean, 1821 obsega okoli 150 različnih vrst, ki so razširjeni v Aziji, Evropi, Severni Ameriki in Afriki, kjer se pojavlja večina vrst. Po Benseju (1995) se v Evropi pojavlja le pet endemičnih vrst: Monochamus galloprovincialis (Olivier, 1795), Monochamus sartor (Fabricius, 1787), Monochamus sutor (Linnaeus, 1758), Monochamus urussovii (Fischer, 1805) in Monochamus saltuarius (Gebler, 1830). Sama (2002) navaja za severno in centralno Evropo šest vrst iz roda Monochamus, od katerih se ena vrsta deli v dve podvrsti: M. sartor; Monochamus rosenmuelleri (Cederhjelm, 1798), Monochamus galloprovincialis galloprovincialis (Olivier, 1795), Monochamus galloprovincialis pistor (Germar, 1818), M. sutor, M. saltuarius, Monochamus impluviatus Motschulsky, 1859. V Sloveniji imamo štiri vrste tega rodu: M. galloprovincialis (določeno kot podvrsti M. g. pistor in M. g. galloprovincialis - en podatek v slovenski favni in sicer na uvoženem lesu) -borov žagovinar, M. sartor - krojaški žagovinar, M. sutor - čevljarski žagovinar in M. saltuarius - dimnikarski žagovinar. a) M. galloprovincialis - borov žagovinar Elitri sta v sprednji tretjini enakomerno izbočeni, brez prečne vdrtine. Ščitek je porasel z rumeno belimi dlačicami, ki manjkajo na zgornjem delu ob srednji liniji. Pokrovki sta porasli z dlačicami podobno kot pri vrsti M. sutor, večinoma so dlačice okrasto rumene, lahko pa tudi belo sive ali rumenkaste. Pronotum je pri obeh spolih pokrit s številnimi majhnimi belo rumenimi dlakastimi madeži. Tipalke in noge so pri osnovni obliki (var. galloprovincialis) rdeče rjave, pri var. pistor Germ. pa črne, poleg tega so tipalke pri samicah belo prečno črtaste. Elitri sta po celotni dolžini močno punktirani (vidno že ob 10-kratni povečavi) v vzdolžnih linijah, proti koncu zadka razdalja med vdolbinicami narašča. Bazalni del pokrovk je zrnat. Velikost 12-25 mm (slika 3.1.1). Slika 3.1.1: Monochamus galloprovincialis (Olivier, 1795) - borov žagovinar. V srednji Evropi prevladuje var. pistor, v zahodni in jugozahodni Evropi pa osnovna vrsta (Freude in sod., 1966). Podatki o razširjenosti M. galloprovincialis v Sloveniji so v arealni karti (slika 3.1.2). UL VL WL Slika 3.1.2: Karta razširjenosti vrste Monochamus galloprovincialis v Sloveniji. b) Monochamus sartor - krojaški žagovinar Velikost osebkov je od 21 do 35 mm. V sprednji tretjini pokrovk je prisotna prečna vdrtina. Ščitek gosto in enakomerno porasel z rumeno belimi dlačicami, brez gole srednje linije. Osnovna barva je črna. Pokrovki sta pri samcih skoraj goli ali neizrazito poraščeni, pri samicah pa pokriti z večjim številom belkastih dlačic v obliki lis. Elitri se pri samcih proti zadnjemu delu razločno ožata, pri samicah pa skoraj nič (sliki 3.1.3, 3.1.4). (M C Slika 3.1.3: Monochamus sartor (Fabricius, 1787) - krojaški žagovinar, samec. Slika 3.1.4: Monochamus sartor (Fabricius, 1787) - krojaški žagovinar, samica. V srednji Evropi je razširjen zlasti v gorskih predelih (Freude in sod., 1966). Podatki o razširjenosti M. sartor v Sloveniji so v arealni karti (slika 3.1.5). UL VL WL Slika 3.1.5: Karta razširjenosti vrsteMonochamus sartor v Sloveniji. c) M. saltuarius - dimnikarski žagovinar Elitri sta v sprednji tretjini enakomerno izbočeni, brez prečne vdrtine. Srednja linija ščitka je v celoti ali samo do polovice brez svetlih dlačic. Elitri sta razločno punktirani samo na sprednjem delu (skoraj nič zrnato), proti zadku pa je nato punktacija zelo rahla in razpršena. Na elitrah in pronotumu se nahajajo številne lise rumenkastih dlačic, vmes pa je prisotna črna žametna osnovna poraščenost, ki je razvidna že s prostim očesom. Velikost 11-19 mm (slika 3.1.6). Vrsta je v srednji Evropi redkejša, njeni areali so vzhodne Alpe, Češka, Slovaška, Karpati, proti vzhodu do Japonske (Freude in sod., 1966). Pri nas je M. saltuarius je redek, v zadnjem času njegova populacija narašča (Brelih in sod., 2006). Od naših palearktičnih vrst iz roda Monochamus se samo areal M. saltuarius prekriva z arealom B. xylophilus. Pri ostalih treh palearktičnih in naših vrstah (M. galloprovincialis, M. sator in M. sutor) se njihovi areali ne prekrivajo z arealom B. xylophilus (EPPO qurantine pest ...). Podatki o razširjenosti M. saltuarius v Sloveniji so v arealni karti (slika 3.1.7). UL VL WL Slika 3.1.7: Karta razširjenosti vrste Monochamus saltuarius v Sloveniji. d) M. sutor - čevljarski žagovinar Elitri sta v sprednji tretjini enakomerno izbočeni, brez prečne vdrtine. Bazalni del pokrovk je zrnat, pokrovki sta po celotni dolžini močno in gosto punktirani, kar je vidno že ob 10-kratni povečavi. Svetle dlačice, s katerimi je porasel ščitek, so v celotni dolžini srednje linije prekinjene z gladko, neporaščeno črto. Osnovna barva je črna; pokrovki sta bolj ali manj porasli z belo rumenimi dlačicami v obliki lis, ki pa lahko (zlasti pri samcih) tudi manjkajo. Pronotum je pri samcih skoraj brez dlakastih lis, pri samicah pa se dve svetli dlakasti lisi nahajata pred sredino vratnega ščita. Tipalke in noge so črne, pri samicah so tipalke belo prečno črtaste). Velikost 15-24 mm (slika 3.1.8, 3.1.9). Slika 3.1.8: Monochamus sutor (Linnaeus, 1758) - čevljarski žagovinar, samec. Slika 3.1.9: Monochamus sutor (Linnaeus, 1758) - čevljarski žagovinar, samica. V srednji Evropi predstavlja M. sutor najpogostejšo vrsto roda. V Nemčiji vrsta ni prisotna le v posameznih območjih, zlasti v nižinah (Freude in sod., 1966). Podatki o razširjenosti M. sutor v Sloveniji so v arealni karti (slika 3.1.10). Rod Monochamus (neevropske vrste) je kot vektor borove ogorčice uvrščen kot karantenski v EU Direktivo 77/93, 29/00 EEC I-A-I. Vrste rodu Monochamus, ki so potrjeni ali zelo verjetni vektorji borove ogorčice, so: M. carolinensis Olivier, M. clamator LeConte, M. marmorator Kirby, M. mutator LeConte, M. notatus (Drury), M. obtusus Casey, M. rubigeneus Bates, M. scutellatus subsp. scutellatus Say, M. scutellatus subsp. oregonensis LeConte, M. titillator (Fabricius), M. alternatus Hope., M. nitens Bates, M. saltuarius Eschscholz, M. tesserula White, M. urussovii (Fischer), M. galloprovincialis (Oliv.), M. sator Fabricius, M. sutor (L.). Najpomembnejši vektor B. xylophilus na Japonskem je vrsta M. alternatus, v ZDA so to vrste M. carolinensis, M. scutellatus subsp. scutellatus ter M. scutellatus subsp. oregonensis. Gostitelji kozličkov roda Monochamus so bori (Pinus spp.), jelke (Abies spp.), smreke (Picea spp.), čuge (Pseudotsuga spp.), macesni (Larix spp.) in cedre (Cedrus spp.). UL VL WL Slika 3.1.10: Karta razširjenosti vrsteMonochamus sutor v Sloveniji. 3.2 Biologija (fenologijo, posebej kemično komunikacijo) in ekologija žagovinarjev 3.2.1 Uvod O biologiji vrst žagovinarjev ni veliko znanega. Več zanimanja za raziskave Monochamus spp. je povzročila potrditev teh kozličkov kot vektorjev borove ogorčice šele leta 1999, po pojavu nevarne ogorčice v sestojih obmorskega bora na Portugalskem (Suosa in sod., 2001). Največ je raziskav bioekologije M. galloprovincialis, o drugih naših vrstah je znanje nezadostno (Jurc in sod. 2003). Zato smo se ukvarjali z dopolnitvijo znanj o bioekologiji naših vrst žagovinarjev. Za veliko podlubnikov in ostalih ksilofagnih žuželk je znano, da jih privlači vonj gostiteljskih dreves. Komercialni atraktanti velikokrat temeljijo na osnovi monoterpenov gostitelja (npr. a-pinen) in etanola (Fan in sod., 2007; Phillips in sod., 1988). V Severni Ameriki sta Billings in Cameron (1984) in Billings (1985) dokazala kairomski odziv vrste Monochamus titillator na mešanico feromonov podlubnikov, ki je delovala sinergistično s terpentinom gostiteljskega drevesa. Raziskave Allisona in sod. (2003) so pokazale, da ipsenol in ipsdienol, agregacijska feromona vrst iz roda Ips DeGeer, 1775, delujeta visoko sinergistično z a-pinenom in etanolom pri privabljanju vrst Monochamus clamator (LeConte, 1852) in Monochamus scutellatus (Say, 1824), medtem ko feromonske komponente podlubnikov iz roda Dendroctonus Erichson, 1836 pri tem niso učinkovite. V Španiji so Pajeras in sod. (2004) raziskovali učinek feromonskih komponent podlubnikov iz roda Ips na ulov vrste Monochamus galloprovincialis (Olivier, 1795). Feromonske komponente so testirali posamično (ipsenol) ali v mešanici (ipsenol, ipsdienol, cis-verbenol in metil-butenol), skupaj s hlapljivimi snovmi gostitelja (terpentin ali a-pinen in etanol). Mešanica štirih feromonskih komponent roda Ips skupaj s hlapljivimi snovmi gostitelja se je pokazala kot visoko učinkovita (Pajares in sod., 2004). Vloga ipsdienola, ipsenola, cis-verbenola, metil-butenola in kombinacije a-pinena z etanolom kot atraktantov za vrsto M. galloprovincialis je bila v Španiji testirana tudi na terenu, z namenom pridobiti ustrezni operativni kairomonski preparat za monitoring te vrste (Ibeas et al. 2007). Mešanica, sestavljena iz a-pinena, etanola, ipsenola, ipsdienola in metil-butenola je bila zelo uspešna pri lovljenju kozličkov M. galloprovincialis, Acanthocinus griseus in Arhopalus syriacus, kot tudi podlubnikov Ips sexdentatus, Orthotomicus erosus and Hylurgops ligniperda (Francardi in sod. 2009). V zadnjem času so bile opravljena tudi raziskave o spolnih atraktantih in paritvenem vedenju vrste M. galloprovincialis (Ibeas in sod., 2007; 2009), poleg tega je prišlo tudi do znatnega napredka pri proučevanju feromonov. Ugotovili so, da samčki vrste M. galloprovincialis proizvajajo agregacijski feromon 2-undecyloxy-1-etanol. Ta komponenta deluje na ulov skupaj s standardno kairomonsko mešanico a-pinena, ipsenola (2-metil-6-metilen-7-okten-4-ol), in 2-metil-3-buten-2-ola sinergistično, zato bi bila lahko v prihodnosti uporabna kot atraktant v pasteh, s katerimi bi opravljali monitoring vrste M. galloprovincialis kot vektorja borove ogorčice (Pajares in sod., 2004; Ibeas in sod., 2007; Pajares in sod., 2010). 3.2.2 Metode dela Poiskali smo podatke v literaturi o biologiji naših vrst žagovinarjev (Suosa in sod., 2001, Brelih in sod., 2006, Bense, 1995, Hernández in sod., 2011). V letih 2011 in 2012 smo raziskovali biologijo-fenologijo žagovinarjev (Monochamus spp.) na lokacijah Kastelec, Dekani, Brdo pri Kranju, Podpeč ter Prevalje z uporabo atraktantov GalloProtect 2D® in a-pinen+etanol. Podatki o lokacijah, kjer so bile opravljene raziskave, so podani v preglednici 1. Na lokacijah Kastelec in Dekani je klima submediteranska: povprečna letna temperatura znaša 13,8 °C; povprečna temperatura med vegetacijsko dobo znaša 21,6 °C; maksimalna temperatura presega 27 °C; minimalna temperatura je pod 16 °C; padavin je 1031 mm. Na lokacijah Brdo in Prevalje je klima alpska: povprečna letna temperatura znaša 9,5 °C; povprečna temperatura med vegetacijsko dobo znaša 17,8 °C; maksimalna temperatura presega 24 °C; minimalna temperatura je pod 12 °C; padavin je 1336 mm, (Statistični letopis Republike Slovenije 2000 - 2010). Lokacije so bile izbrane tako, da so (z izjemo macesna) na njih zastopane vse pomembnejše drevesne vrste iglavcev v Sloveniji. Na vseh petih lokacijah drevesne vrste, ki so vpisane v preglednici 3.2.1, prevladujejo v lesni zalogi. Lokacija Kastelec s črnim borom je bila v preteklosti močno obremenjena s peščenimi delci zaradi transporta tovornjakov po makadamski cesti ob sestoju. Cesta je sedaj sanirana, v spodnjem sloju sestoja se vse bolj uveljavlja jesen (Fraxinus sp.). Sestoj v Dekanih z alepskim borom (Pinus halepensis) je edini, kjer je ta vrsta bora zastopana na večji površini. V sestoju je precejšen delež mrtvega lesa. Na lokaciji Brdo prevladuje rdeči bor (Pinus sylvestris). Pasti so nameščene znotraj raziskovalne ploskve GIS-a za intenzivni monitoring gozdnih sestojev, ki je pred divjadjo zaščitena z električnim vodnikom. Na lokaciji Podpeč na rastišču Abieti-Fagetum prevladuje jelka (Abies alba), prisotne pa so tudi druge drevesne vrste, zlasti smreka (Picea abies) in bukev (Fagus sylvatica). Za sestoj smreke (P. abies) v Prevaljah je značilna visoka populacija zapredkaric (Hym.: Pamphiliidae). Preglednica 3.2.1: Opisi petih lokacij monitoringa kozličkov iz rodaMonochamus v letih 2011 in 2012. Lokacija 1. Kastelec 2. Dekani 3. Brdo pri Kranju 4. Podpeč 5.Prevalje Ekološka regija submediteranska submediteranska predalpska dinarska alpska Koordinate pasti N 4557248, E 51386786 N 455450, E 51381759 N 4628704, E 5144005 N 4595923, E 5144353 N 4654175, E 5148978 Nadmorska višina 308 m 95 m 338 m 342 m 700 m Kameninska osnova / tip tal apnenec / evtrična rjava tla karbonatni fliš / evtrična rjava tla silikatni in karbonatni konglomerat, dolomit, apnenec / rjava tla apnenec nekarbonatna matična podlaga Fitocenološka združba Seslerio autumnalis-Quercetum pubescentis Seslerio autumnalis-Quercetum pubescentis Hacquetio-Fagetum Abieti-Fagetum Blechno-Fagetum Prevladujoča drevesna vrsta Pinus nigra -umetno osnovan sestoj Pinus halepensis - umetno osnovan sestoj Pinus sylvestris Abies alba Picea abies -umetno osnovan sestoj Starost dreves 50-60 let 70-80 let 60-65 let 70-90 let 60-90 let 3.2.3 Rezultati 3.2.3.1 Biologija in ekologija a) M. galloprovincialis Razvoj poteka v različnih vrstah borov. Larva se prehranjuje pod skorjo in v lesu oslabljenih ali nedavno odmrlih tankih deblih ali vejah ter v krošnjah (običajno premera 3-8 cm). Razvojni krog poteka običajno 1 leto, zabubi se spomladi v lesu. Odrasli hrošči se pojavljajo od junija do septembra na lesu gostiteljskih rastlin in grmičevju, kjer se prehranjujejo s skorjo in iglicami (Bense, 1995). Odrasli hrošči so prisotni od junija do septembra. Na drevesih obžirajo skorjo mladih poganjkov. Larve so večinoma v borih (Freude in sod., 1966). M. g. pistor je redek, vendar populacija narašča (Brelih in sod., 2006). V letih 2009 in 2010 so v Španiji (pokrajina Aragon, blizu Teruela) opravili raziskavo o razdaljah, ki jih preleti vrsta Monochamus galloprovincialis.. Namen raziskave je bil izboljšati poznavanje vedenja vrste Monochamus galloprovincialis (Coleoptera: Cerambycidae) v smislu njenih letalnih sposobnosti. Prvi rezultati iz leta 2009 so pokazali, da znaša maksimalna razdalja, ki jo preleti M. galloprovincialis, približno 1800 m. V letu 2010 so bile narejene izboljšave poskusnih metod (individualno označevanje žuželk, uporaba drugačnih lovnih pasti). Skupaj je bilo izpuščenih 1198 osebkov, od katerih so jih ponovno ujeli 81 (6,7 %). Maksimalna razdalja, ki so jo opravili ponovno ujeti osebki, je znašala 7100 m. Od skupaj 81 ponovno ujetih osebkov jih je 18 (22 %) preletelo razdaljo, daljšo od 1800 m in 11 (14 %) razdaljo, daljšo od 3000 m (Hernández in sod., 2011). b) M. sartor Razvoj poteka v iglavcih (zlasti smreki, občasno jelki ali borih). Larva se prehranjuje pod skorjo in v lesu nedavno odmrlih (posekanih) ali oslabljenih drevesih večjega premera. Razvojni krog poteka 1 leto, redkeje 2 leti, zabubi se meseca maja ali junija v lesu. Odrasli hrošči se pojavljajo od junija do septembra, na gostiteljskih rastlinah, kjer se prehranjujejo na vejicah in iglicah (Bense, 1995). Imagi se pojavljajo julija in avgusta na neobeljeni hlodovini smreke. Larvalni stadij se na začetku razvoja nahaja pod skorjo, kasneje v lesu. Včasih gre na oslabljene gostitelje (Freude in sod., 1966). M. sartor je pogost in njegova populacija je stabilna (Brelih in sod., 2006). c) M. saltuarius Razvoj poteka v iglavcih (pretežno smreki, občasno borih). Larva se prehranjuje pod skorjo in v lesu nižjih, nerazvitih vejah ali odmirajočih krošnjah , zlasti debeline 2-5 cm. Razvojni krog poteka 1 leto, zabubi se spomladi v lesu. Odrasli hrošči se pojavljajo od junija do septembra na gostiteljskih rastlinah, kjer se prehranjujejo na vejicah in iglicah (Bense, 1995). Pojavlja se od junija do avgusta na smreki in boru (Freude in sod., 1966). d) M. sutor Razvoj poteka v iglavcih (v centralni Evropi pretežno na smreki, v Skandinaviji pogosto na borih). Larva se prehranjuje pod skorjo in v lesu oslabljenih ali nedavno odmrlih stoječih ali podrtih debel (vej), zlasti debeline 8-14 cm. Razvojni krog poteka običajno 1 leto, zabubi se spomladi v lesu. Odrasli hrošči se pojavljajo od junija do septembra na lesu gostiteljskih rastlin in grmičevju, kjer se prehranjujejo s skorjo in iglicami (Bense, 1995). Pojavljajo se predvsem v nižinah od julija do septembra na smrekah s skorjo. Larve se prehranjujejo na smreki, tudi na jelki (Freude in sod., 1966). M. sutor je pogost in od leta 1980 njegova populacija narašča (Brelih in sod., 2006). 3.2.3.2 Kemična ekologija kozličkov Za veliko podlubnikov in ostalih ksilofagnih žuželk je znano, da jih privlači vonj gostiteljskih dreves. Komercialni atraktanti velikokrat temeljijo na osnovi monoterpenov gostitelja (npr. a-pinen) in etanola (Fan in sod., 2007; Phillips in sod., 1988). V Severni Ameriki sta Billings in Cameron (1984) in Billings (1985) dokazala kairomski odziv vrste Monochamus titillator na mešanico feromonov podlubnikov, ki je delovala sinergistično s terpentinom gostiteljskega drevesa. Raziskave Allisona in sod. (2003) so pokazale, da ipsenol in ipsdienol, agregacijska feromona vrst iz roda Ips DeGeer, 1775, delujeta visoko sinergistično z a-pinenom in etanolom pri privabljanju vrst Monochamus clamator (LeConte, 1852) in Monochamus scutellatus (Say, 1824), medtem ko feromonske komponente podlubnikov iz roda Dendroctonus Erichson, 1836 pri tem niso učinkovite. V Španiji so Pajeras in sod. (2004) raziskovali učinek feromonskih komponent podlubnikov iz roda Ips na ulov vrste Monochamus galloprovincialis (Olivier, 1795). Feromonske komponente so testirali posamično (ipsenol) ali v mešanici (ipsenol, ipsdienol, cis-verbenol in metil-butenol), skupaj s hlapljivimi snovmi gostitelja (terpentin ali a-pinen in etanol). Mešanica štirih feromonskih komponent roda Ips skupaj s hlapljivimi snovmi gostitelja se je pokazala kot visoko učinkovita (Pajares in sod., 2004). Vloga ipsdienola, ipsenola, cis-verbenola, metil-butenola in kombinacije a-pinena z etanolom kot atraktantov za vrsto M. galloprovincialis je bila v Španiji testirana tudi na terenu, z namenom pridobiti ustrezni operativni kairomonski preparat za monitoring te vrste (Ibeas in sod. 2007). Mešanica, sestavljena iz a-pinena, etanola, ipsenola, ipsdienola in metil-butenola je bila zelo uspešna pri lovljenju kozličkov M. galloprovincialis, Acanthocinus griseus in Arhopalus syriacus, kot tudi podlubnikov Ips sexdentatus, Orthotomicus erosus and Hylurgops ligniperda (Francardi in sod. 2009). V zadnjem času so bile opravljena tudi raziskave o spolnih atraktantih in paritvenem vedenju vrste M. galloprovincialis (Ibeas in sod., 2007; 2009), poleg tega je prišlo tudi do znatnega napredka pri proučevanju feromonov. Ugotovili so, da samčki vrste M. galloprovincialis proizvajajo agregacijski feromon 2-undecyloxy-1-etanol. Ta komponenta deluje na ulov skupaj s standardno kairomonsko mešanico a-pinena, ipsenola (2-metil-6-metilen-7-okten-4-ol), in 2-metil-3-buten-2-ola sinergistično, zato bi bila lahko v prihodnosti uporabna kot atraktant v pasteh, s katerimi bi opravljali monitoring vrste M. galloprovincialis kot vektorja borove ogorčice (Pajares in sod., 2004; Ibeas in sod., 2007; Pajares in sod., 2010). 3.2.3.3 Ulov žagovinarjev (Monochamus spp) v Sloveniji v letih 2011 in 2012 V letih 2011 in 2012 smo na petih lokacijah s pomočjo atraktantov (GalloProtect 2D, a-pinen+etanol) ugotavljali prisotnost žagovinarjev (Monochamus spp.) v sestojih petih najpomembnejših vrst iglavcev pri nas. Rezultati ulova za leto 2011 so v preglednici 3.2.2, za 2012 pa v preglednici 3.2.3. V letu 2011 je med žagovinarji absolutno prevladoval ulov vrste Monochamus galloprovincialis. Na obeh lokacijah v submediteranski geografski regiji (Dekani in Kastelec) smo determinirali samo to vrsto, obakrat smo največ osebkov ujeli v mesecu juniju. Vrsta M. galloprovincialis je prevladovala tudi na lokaciji Brdo pri Kranju, kjer je bil največji ulov zabeležen v avgustu in septembru. Na lokacijah Podpeč, Brdo in Prevalje so se v ulovu pojavljali tudi drugi žagovinarji (M. saltuarius, M. sartor in M. sutor), vendar v manjšem številu. Z izjemo dveh osebkov žagovinarjev, ki sta se ujela na kombinacijo a-pinena in etanola oz. v kontrolno past, so se vsi ostali osebki ujeli v past z vstavljenim atraktantom GalloProtect 2D. Preglednica 3.2. 2: Število ujetih žagovinarjev (Monochamus spp.) v letu 2011 po lokacijah, datumih lovljenja in atraktantih. Lokcija Datum lovljenja GalloProtect 2D n a-pinen+etanol n Kontrola n DEKANI 23.05.2011 - 06.07.2011 M. galloprovincialis 59 06.07.2011 - 03.08.2011 M. galloprovincialis 26 03.08.2011 - 08.09.2011 M. galloprovincialis 30 08.09.2011 - 19.10.2011 M. galloprovincialis 2 KASTELEC 23.05.2011 - 06.07.2011 M. galloprovincialis 11 06.07.2011 - 03.08.2011 M. galloprovincialis 6 06.07.2011 - 03.08.2011 Monochamus sp.1 1 Monochamus sp.1 1 03.08.2011 - 08.09.2011 M. galloprovincialis 4 PODPEČ 24.05.2011 - 11.07.2011 M. saltuarius 3 BRDO PRI KRANJU 18.05.2011 - 06.07.2011 M. galloprovincialis 6 18.05.2011 - 06.07.2011 M. saltuarius 3 06.07.2011 - 04.08.2011 M. galloprovincialis 1 04.08.2011 - 21.09.2011 M. galloprovincialis 19 04.08.2011 - 21.09.2011 M. saltuarius 1 04.08.2011 - 21.09.2011 M. sutor 1 21.09.2011 - 11.10.2011 M. sutor 1 PREVALJE 26.05.2011 - 07.07.2011 M. sartor 1 26.05.2011 - 07.07.2011 M. saltuarius 2 26.05.2011 - 07.07.2011 Monochamus sp. 1 07.07.2011 - 10.08.2011 M. saltuarius 2 M. saltuarius 1 07.07.2011 - 10.08.2011 M. sartor 2 VSE LOKACIJE 18.05.2011 - 11.10.2011 M. galloprovincialis 164 VSE LOKACIJE 18.05.2011 - 11.10.2011 M. saltuarius 11 M. saltuarius 1 VSE LOKACIJE 18.05.2011 - 11.10.2011 M. sartor 3 VSE LOKACIJE 18.05.2011 - 11.10.2011 M. sutor 2 VSE LOKACIJE 18.05.2011 - 11.10.2011 Monochamus sp.1 2 Monochamus sp.1 1 VSE LOKACIJE 18.05.2011 - 11.10.2011 Skupaj 182 Skupaj 1 Skupaj 1 1Poškodovani primerki, pri katerih bi bila determinacija do vrste vprašljiva. Tudi v letu 2012 je med žagovinarji prevladoval ulov vrste M. galloprovincialis, vendar je celotni ulov (72 osebkov) predstavljal le 39,6 % ulova v letu 2011. Razlika je lahko posledica drugačnih vremenskih pogojev ali pa je zmanjšan ulov posledica večletnega lova žagovinarjev na istih lokacijah. Vrsta M. galloprovincialis je podobno kot v letu 2011 prevladovala na treh lokacijah (Dekani, Kastelec in Brdo pri Kranju). Na obeh submediteranskih lokacijah se je največ osebkov vrste M. galloprovincialis ujelo v juliju, na lokaciji Brdo pri Kranju pa v avgustu. Na lokaciji Podpeč v celotnem obdobju praznjenja pasti nismo našli niti enega primerka žagovinarjev. Med atraktani se je kot najbolj učinkovit pokazal GalloProtect2D, na katerega se je ujelo 72 od skupaj 81 ujetih primerkov (88,9 %). Na submediteranskih lokacijah se je v pasteh z a-pinenom in etanolom ujelo 9 osebkov vrste M. galloprovincialis. V kontrolnih pasteh na vseh petih lokacijah ulova žagovinarjev ni bilo. Preglednica 3.2.3: Število ujetih žagovinarjev (Monochamus spp.) v letu 2012 po lokacijah, datumih lovljenja in atraktantih. Lokcija Datum lovljenja GalloProtect 2D n a-pinen+etanol n DEKANI 29.05.2012 - 29.06.2012 M. galloprovincialis 10 M. galloprovincialis 2 29.06.2012 - 24.07.2012 M. galloprovincialis 13 M. galloprovincialis 1 24.07.2012 - 30.08.2012 M. galloprovincialis 3 KASTELEC 29.05.2012 - 29.06.2012 M. galloprovincialis 3 M. galloprovincialis 6 29.06.2012 - 24.07.2012 M. galloprovincialis 11 24.07.2012 - 30.08.2012 M. galloprovincialis 6 BRDO PRI KRANJU 01.06.2012 - 28.06.2012 M. galloprovincialis 4 01.06.2012 - 28.06.2012 M. sutor 1 28.06.2012 - 25.07.2012 M. galloprovincialis 6 25.07.2012 - 29.08.2012 M. galloprovincialis 7 29.08.2012 - 10.10.2012 M. galloprovincialis 3 PREVALJE 31.05.2012 - 28.06.2012 M. sutor 3 28.06.2012 - 29.07.2012 M. sartor 1 29.07.2012 - 23.08.2012 M. sartor 1 VSE LOKACIJE 29.05.2012 - 10.10.2012 M. galloprovincialis 66 M. galloprovincialis 9 VSE LOKACIJE 29.05.2012 - 10.10.2012 M. sutor 4 VSE LOKACIJE 29.05.2012 - 10.10.2012 M. sartor 2 VSE LOKACIJE 29.05.2012 - 10.10.2012 Skupaj 72 Skupaj 9 1Lokacija Podpeč je iz tabele izpuščena, ker v letu 2012 na njej nismo našli žagovinarjev. 2Kontrolna past (brez atraktanta) je iz tabele izpuščena, ker v letu 2012 v kontrolnih pasteh nismo našli žagovinarjev. Monochamus galloprovincmlis 2011, 2012 100 90 80 70 60 Slika 3.2.1: Časovna dinamika ulova vrste Monochamus galloprovincialis na atraktant Galloprotect 2D1 v letih 2011 in 2012. 1V ulovu za leto 2012 je zajetih tudi 9 osebkov M. galloprovincialis, ki so se ujeli na kombinacijo a-pinena in etanola M. sutor, M. sartor, M. saltuarius 2011, 2012 30 25 20 15 10 Slika 3.2.2: Časovna dinamika ulova vrst M. sutor, M. sartor in M. saltuarius na atraktant Galloprotect 2D v letih 2011 in 2012. V letu 2011 je bilo največ osebkov M. galloprovincialis ujetih v mesecu juniju, vendar je bil ulov visok tudi v juliju in avgustu. Delno lahko visok ulov pripišemo tudi vremenskim razmeram. Leto 2011 je bilo eno najtoplejših, odkar v Sloveniji merijo temperature. Najbolj je izstopal september, ko je po celi državi odklon presegal dolgoletno povprečje (1961-1990) za 3 °C. Nadpovprečno visoke temperature so se nadaljevale vse do sredine prve dekade oktobra (Poročilo o meteorološki dejavnosti v RS za leto 2011). V letu 2012 je bil na splošno ulov manjši, največ osebkov se je ulovilo v juliju. Za razliko od leta 2011 je bil ulov v letu 2012 od septembra naprej zanemarljiv. Devet osebkov M. galloprovincialis, ki so se ujeli na atraktant a-pinen in etanol, smo našli le na dveh submediteranskih lokacijah (sliki 3.2.1, 3.2.2). Skupni ulov vrst M. sutor, M. sartor in M. saltuarius je v letih 2011 in 2012 dosegel le 9,6 % ulova vrste M. galloprovincialis. V obeh letih je bil najvišji ulov dosežen v mesecu juniju, v letu 2011 je prevladovala vrsta M. saltuarius, v letu 2012 pa M. sutor. Podrobnejši ulov po vrstah in lokacijah je predstavljen v preglednicah 3.2.2 in 3.2.3. 3.2.3.4 Ulov kozličkov (Cerambycidae) na lokaciji Brdo v letih 2010 in 2011 Poleg vrst iz roda Monochamus so se v pasti lovili tudi predstavniki drugih rodov kozličkov (Cerambycidae). Podrobneje je predstavljen ulov na lokaciji Brdo pri Kranju v letih 2010 in 2011, ko smo preizkušali ulov na 4 različne atraktante (a-pinen + etanol, Gallowit, Galloprotect 2D in Pheroprax) in dve poziciji pasti (pri tleh, v krošnji). Število ujetih kozličkov je prikazano v preglednici 3.2.4. Preglednica 3.2.4: Število ujetih kozličkov (Cerambycidae) glede na poziciji pasti in vstavljene atraktante na lokaciji Brdo v letih 2010 in 2011. Leto Namestitev pasti Atraktant Vrsta 2010 2011 Pri tleh V krošnji a-pinen + etanol ® Gallowit ® Pheroprax Kontrola a-pinen + etanol Gallo® protect Kontrola Stictoleptura rubra 1 Rhagium inquisitor 2 45 2 3 Arhopalus rusticus 3 4 Spondylis buprestoides 25 1 8 2 Acanthocinus aedilis 1 Acanthocinus reticulatus 1 Leiopus nebulosus 1 Monochamus galloprovincialis 26 Monochamus saltuarius 4 Monochamus sutor 2 SKUPAJ 32 46 2 1 12 38 V preglednici 3.2.4 je prikazan ulov kozličkov (Cerambycidae) v pasteh na lokaciji Brdo v letih 2010 in 2011. Leta 2010 so bile vse pasti nameščene v lesene okvire, tako da se je sredina pasti nahajala približno 1,5 m od tal. V letu 2011 so bile pasti dvignjene pod drevesne krošnje na višino, kjer se nahajajo prve žive veje (8-10 m). Leta 2010 smo poleg kombinacije a-pinena in etanola in kontrole (brez feromona) uporabljali še kairomonsko mešanico Gallowit in komercialni feromon za privabljanje osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) Pheroprax. Slednjega smo zaradi slabega ulova kozličkov leta 2011 opustili, Gallowit pa smo nadomestili z novim kairomonskim pripravkom Galloprotect 2D, ki vsebuje tudi agregacijski feromon vrste M. galloprovincialis. Zaradi zamenjave atraktantov je primerjava med ulovom v letih 2010 in 2011 glede na poziciji pasti (pri tleh, v krošnji) le posredna. Poudariti velja, da v letu 2010 ne glede na vstavljen atraktant nismo ujeli niti enega osebka ciljnih vrst iz roda Monochamus, leta 2011 pa smo na Galloprotect 2D ujeli 32 osebkov, ki so pripadali trem različnim vrstam, največ ulova (26 osebkov) pa je pripadalo vrsti M. galloprovincialis (rdeče izpisan ulov v preglednici 3.2.4). Iz tega lahko sklepamo, da Galloprotect 2D uspešneje privablja žagovinarje kot stara kairomonska mešanica Gallowit. Vrsta Spondylis buprestoides se je na kombinacijo a-pinena in etanola lovila bolje pri tleh (25 osebkov) kot v krošnji (8 osebkov). Gallowit v pasti pri tleh je bil zelo učinkovit pri privabljanju vrste Rhagium inquisitor (45 osebkov). Na Galloprotect 2D v krošnji sta se v letu 2011 ujela le dva osebka R. inquisitor, vendar delni rezultati ulova v letu 2013 kažejo, da bo ulov te vrste v letošnjem letu bistveno večji. Dozdeva se, da je vrstna pestrost ulova ne-ciljnih kozličkov v krošnji manjša (4 osebki) kot pri tleh (6 osebkov). Bistveno manjša pestrost ulova v krošnji pa je bila značilna zlasti za ulov podlubnikov (Scolytinae). Verjetno je to posledica nižje višine leta roječih hroščev (Pavlin in sod., 2012). Rezultati potrjujejo, da je najpomembnejši potencialni vektor borove ogorčice pri nas Monochamus galloprovincialis, predvsem pa so pomembna spoznanja o pogostnosti ostalih vrst iz roda Monochamus (M. sartor, M. sutor in M. saltuarius), ki povečujejo potencialno nevarnost ob vnosu borove ogorčice s tem, da bo omogočen prenos patogena ne le na bore ampak tudi na smreko, jelko in druge iglavce. Ugotovili smo, da je uporaba novega registriranega sredstva za privabljanje kozličkov GalloProtect 2D® bistveno uspešnejša kot uporaba do sedaj preizkušenih sredstev (Gallowit® in Pheroprax®) (Jurc in sod, 2012, 2013, Pavlin in sod. 2012). 3.2.3.5 Dodatni ulov ne-ciljnih vrst členonožcev (Arthropoda) Ena od glavnih pomanjkljivosti uporabe atraktantov, ki temeljijo na kairomonskem učinku, je izjemno velik ulov ne-ciljnih vrst žuželk. V letih 2010 in 2011 smo podrobno analizirali celoten dodatni ulov na lokaciji Brdo (Pavlin in sod., 2012). Če običajno ne-ciljni ulov v pasteh računamo v odstotkih ali promilah, je pri ulovu žagovinarjev situacija drugačna. Pri najuspešnejši kombinaciji atraktanta in pozicije pasti (Galoprotect 2D / past v krošnji / 2011) glede na ciljni ulov smo ob vsakem ujetem osebku iz roda Monochamus ujeli še 21,7 osebka dodatnega ulova različnih členonožcev (Arthropoda). 96 % dodatnega ulova je pripadalo žuželkam (Insecta). Med ujetimi žuželkami so bili v največjem številu zastopani hrošči (Coleoptera) s 64 % ujetih osebkov. 82 % vseh ujetih hroščev je pripadalo osmim družinam, katerih predstavniki so plenilci podlubnikov. Med plenilskimi družinami hroščev je bila številčno najbolj zastopana družina pisancev (Cleridae) s kar 97 % ujetih osebkov. Cleride so bile zastopane z obema evropskima vrstama roda Thanasimus: T. formicarius (73 %) in T. femoralis (27 %). V celotnem ulovu so žagovinarji (Monochamus spp) zastopani s 4,4 %, obe ujeti plenilski vrsti iz roda Thanasimus pa s 46,2 %. Izjemno visoke vrednosti dodatnega ulova so tudi posledica razmeroma nizkega števila ujetih žagovinarjev. Z atraktanti, ki vsebujejo feromonske komponente podlubnikov (Scolytinae) verjetno kljub izboljšavam ne bo mogoče bistveno znižati visokega ulova ne-ciljnih vrst žuželk. Zaradi izjemne pomembnosti žagovinarjev kot vektorjev borove ogorčice je potrebno še naprej raziskovalno spremljati učinek atraktantov, ki so trenutno na razpolago in tudi morebitne nove, izboljšane proizvode. Ob morebitni daljši uporabi v gozdu pa lahko na osnovi rezultatov raziskav pričakujemo na testnih območjih zmanjšanje populacij predatorskih hroščev, kar bi lahko pripeljalo do namnožitev populacij podlubnikov. 3.3 Prehranske značilnosti nekaterih vrst žagovinarjev 3.3.1 Prehranske značilnosti kozličkov (Cerambycidae) Vsi kozlički (Cerambycidae) so fitofagni. V larvalnem stadiju živijo pod skorjo ali v lesu lesnatih rastlin - dreves ali grmov. Za svojo prehrano lahko uporabljajo les različnih debelin in stanj v smislu starosti, vlage in stopnje razkroja. Nekatere vrste živijo tudi v olesenelih delih zelišč. Imagi so običajno prisotni na svojih gostiteljskih rastlinah, kjer grizljajo liste, iglice ali cvetove. Odrasli hrošči se lahko prehranjujejo tudi s pelodnim prahom ali pa ližejo sok, ki izteka iz poškodovanih dreves. Prehranske značilnosti slovenskih vrst žagovinarjev (rodMonochamus) so povzete v preglednici 3.3.1. Preglednica 3.3.1: Gostiteljske drevesne in prehranjevalne navade vrste kozličkov iz roda Monochamus. Vrsta Ekološki status, gostitelske drevesne vrste in prehranjevalne navade Monochamus galloprovincialis Oligofag na boru (Pinus), zlasti na rdečem in črnem boru (P. sylvestris in P. nigra), priložnostno na smreki (Picea). V deblu in vejah premera 3-8 cm v drevesni krošnji, tudi v posekanih drevesih in lesu za kurjavo. Odrasli osebki objedajo tudi skorjo mladih vej in poganjkov. Monochamus saltuarius Oligofag na smreki (Picea) in boru (Pinus). Zlasti pogost na spodnjih vejah (premer 2-5 cm) starejših dreves. Prehranjujejo se tudi na sveži vejevini, prekriti z lišaji. Monochamus sutor Oligofag na smreki (Picea), priložnostno v srednji Evropi tudi na jelki (Abies), v Skandinaviji pa na boru (Pinus). Na stoječih drevesih in sveži, neobeljeni hlodovini in debelejših vejah. Redkeje na sušečih mlajših drevesih in v gradbenem lesu. Monochamus sartor Oligofag na smreki (Picea), redkeje na jelki (Abies) in boru (Pinus). Larve se prehranjujejo zlasti pod skorjo sveže posekanih, še ne obeljenih dreves. Monochamus spp. Oligofagne vrste na iglavcih. Larvalni stadij se sprva prehranjuje pod skorjo, nato se zavrta v les. Ekološki opisi so povzeti po Brelihu s sod. (2006) in Kochu (1992). 3.3.2 Prehranske značilnosti ujetih vrst žagovinarjev (Monochamus sp.) O prehranjevanju žagovinarjev v Sloveniji lahko sklepamo tudi na osnovi zastopanosti drevesnih vrst v gozdnih sestojih na lokacijah s postavljenimi pastmi oz. prevladujoče drevesne vrste. Nekaj ugotovitev lahko podamo na podlagi podatkov v preglednicah 3.2.1 (opis lokacij), 3.2.2, 3.2.3 (ulov žagovinarjev) in 3.3.1 (prehranjevalne navade). Razmeroma veliko število ujetih osebkov vrste M. galloprovincialis na treh lokacijah (Dekani, Kastelec in Brdo pri Kranju) s skoraj čistimi sestoji treh različnih vrst borov (Pinus nigra, P. halepensis in P. sylvestris), potrjuje ugotovitve iz literature, da se ta vrsta prehranjuje z različnimi vrstami borov. Vrsto M. saltuarius smo našli na ploskvi v Prevaljah s prevladujočo smreko in na Brdu, kjer prevladuje rdeči bor. Tudi to potrjuje že znane ugotovitve v preglednici 3.3.1. Vrsto M. sutor smo (pričakovano) našli na lokaciji Podpeč s fitocenološko združbo Abieti-Fagetum, v kateri sta zastopani tako jelka kot smreka. Nekaj ujetih primerkov na lokaciji Brdo pa nakazuje, da se vrsta tudi pri nas morda prehranjuje na rdečem boru. Vrsto M. sartor smo v letih 201l in 2012 našli le na lokaciji Prevalje, kjer prevladuje smreka, kar je skladno z ugotovitvami iz literature. 3.4 Navzočnosti vrst rodu Bursaphelenchus v prenašalcih Navzočnosti vrst rodu Bursaphelenchus v prenašalcih smo preverjali v 5 vzorcih ličink žagovinarjev, ki so bili pobrani na lokaciji v bljižini Volčjega potoka. Na tej lokaciji se je v letu 2013 pojavilo obširneje sušenje borovih dreves vrste P. sylvestris, zato je bil tudi pojav žagovinarjev na tej lokaciji nekoliko večji. Vzorce ličink žagovinarjev smo nabrali po odstranitvi lubja propadajočih dreves. Posamezen vzorec, ki smo ga analizirali na prisotnost ogorčic, je bil sestavljen iz desetih živih ličink. V laboratoriju smo vzorce živih ličink postavili na ekstrakcijo ogorčic s pomočjo metode Baermann-u (EPPO, 2013). Izločili smo celokupno populacijo ogorčic in jih pregledali s pomočjo mikroskopa. Predstavnikov vrst rodu Bursaphelenchus v analiziranih vzorcih nismo ugotovili. V celokupni nematopopulaciji so bile prisotne le saprofitske vrste družine Rhabditidae, ki so načeloma navzoče v vsaki organski gmoti in so površinsko lahko prisotne tudi na ličinkah žuželk. 3.5 Ugotovitve in sklepi V naravi se B. xylophilus širi z drevesa na drevo preko odraslih hroščev ksilofagnih kozličkov iz roda Monochamus (Coleoptera: Cerambycidae). V Sloveniji so zastopane štiri vrste tega rodu: M. galloprovincialis (določeno kot podvrsti M. g. pistor in M. g. galloprovincialis) -borov žagovinar, M. sartor - krojaški žagovinar, M. sutor - čevljarski žagovinar in M. saltuarius - dimnikarski žagovinar. Najpomembnejši potencialni vektor borove ogorčice pri nas je Monochamus galloprovincialis, predvsem pa so pomembna spoznanja o pogostnosti ostalih vrst iz roda Monochamus (M. sartor, M. sutor in M. saltuarius), ki povečujejo potencialno nevarnost ob vnosu borove ogorčice s tem, da bo omogočen prenos patogena ne le na bore ampak tudi na smreko, jelko in druge iglavce. Ugotovili smo, da je uporaba novega registriranega sredstva za privabljanje kozličkov GalloProtect 2D® bistveno uspešnejša, kot uporaba do sedaj preizkušenih sredstev (Gallowit® in Pheroprax®). Zaradi izjemne pomembnosti žagovinarjev kot vektorjev borove ogorčice je potrebno še naprej raziskovalno spremljati učinek atraktantov, ki so trenutno na razpolago in tudi morebitne nove, izboljšane proizvode. Ob morebitni daljši uporabi v gozdu pa lahko na osnovi rezultatov raziskav pričakujemo na testnih območjih zmanjšanje populacij predatorskih hroščev, kar bi lahko pripeljalo do namnožitev populacij podlubnikov. O prehranjevanju žagovinarjev pri nas lahko sklepamo na osnovi zastopanosti drevesnih vrst v gozdnih sestojih na lokacijah s postavljenimi pastmi oz. prevladujoče drevesne vrste. Razmeroma veliko število ujetih osebkov vrste M. galloprovincialis na treh lokacijah (Dekani, Kastelec in Brdo pri Kranju) s skoraj čistimi sestoji treh različnih vrst borov (Pinus nigra, P. halepensis in P. sylvestris), potrjuje ugotovitve iz literature, da se ta vrsta prehranjuje z različnimi vrstami borov. Vrsta M. saltuarius se je našla na ploskvi v Prevaljah s prevladujočo smreko in na Brdu, kjer prevladuje rdeči bor. Vrsto M. sutor smo (pričakovano) našli na lokaciji Podpeč s fitocenološko združbo Abieti-Fagetum, v kateri sta zastopani tako jelka kot smreka. Nekaj ujetih primerkov na lokaciji Brdo pa nakazuje, da se vrsta tudi pri nas morda prehranjuje na rdečem boru. Vrsta M. sartor se je v letih 201l in 2012 našla le na lokaciji Prevalje, kjer prevladuje smreka, kar je skladno z ugotovitvami iz literature. Navzočnosti vrst rodu Bursaphelenchus v prenašalcih smo preverjali v 5 vzorcih ličink žagovinarjev, ki so bili pobrani na lokaciji v bljižini Volčjega potoka. Ogorčic rodu Bursaphelenchus v analiziranih vzorcih nismo ugotovili. V celokupni nematopopulaciji so bile prisotne le saprofitske vrste družine Rhabditidae, ki so načeloma navzoče v vsaki organski gmoti in so površinsko lahko prisotne tudi na ličinkah žuželk. 4. sklop: Preučevanje navzočnosti Bursaphelenchus vrst v Sloveniji Število opisanih vrst ogorčic v rodu Bursaphelenchus Fuchs v zadnjem času precej spreminja, saj se je zanimanje za ta rod močno povečalo zaradi borove ogorčice. Trenutno je v rod vključenih več kot 90 vrst, katerih skupna značilnost je ekološka povezava z različnimi žuželkami predvsem hrošči skupine podlubnikov (Coleoptera: Scolytidae). Poznavanje avtohtone nemato-populacije določenega območje je zelo pomembna predvsem zaradi tega, ker nam prisotnost določenih vrst poda dovolj dobro oceno o primernosti okolja za naselitev in širjenje borove ogorčice. Borovi ogorčici najbolj sorodna vrsta je B. mucronatus, ki izkorišča enake ekološke niše (prenašalci, življenjski prostor) kot borova ogorčica. Prisotnost te vrste na določenem območju nam veliko pove o ustreznosti ekosistema za njeno sorodnico, borovo ogorčico. Po drugi strani je poznavanje avtohtone nemato-populacije večjega pomena za primerno pripravljenost strokovnih služb v državi v primeru vnosa borove ogorčice npr. razvoj primernih metod detekcije in identifikacije itd. Borova ogorčica B. xylophilus v Sloveniji še ni bila ugotovljena, od predstavnikov rodu Bursaphelenchus pa sta bili do sedaj ugotovljeni dve vrsti, B. hofmanni in B. mucronatus (Urek in Širca, 2005; Urek in sod., 2007). Na temelju nematoloških analiz so bile v večini vzorcev ugotovljene pretežno na saprofage ogorčice družin Rhabditidae in Cephalobidae. Nekaj ogorčic je bilo identificiranih do rodu, pri čemer je bilo v obravnavanih vzorcih ugotovljeno v glavnem zastopanost rodov Aphelenchoides, Cryptaphelenchus, Anomyctus in Bursaphelenchus. Vrste rodu Bursaphelenchus so pri nas sorazmerno redke in se v sklopu posebnega nadzora borove ogorčice v Sloveniji najdejo v 3 - 5 % analiziranih vzorcev (Gerič Stare in sod., 2010). Vrsta B. mucronatus je bila ugotovljena v vzorcih lesa propadajočih rdečih borov Pinus sylvestris iz okolice Brnika in Kidričevega, vrsta B. hofmanni pa je bila izolirana iz dreves črnega bora Pinus nigra na krasu v bližini Sežane (Urek in sod., 2007). 4.1 Navzočnost borove ogorčice in sorodnih vrst rodu Bursaphelenchus v sestojih iglavcev v Sloveniji Na podlagi prostorskih podlag za izdelavo ocen tveganja smo identificirali območja večjega tveganja vnosa in širjenja borove ogorčice v Sloveniji, kjer smo opravili vzorčenje propadajočih in sumljivih dreves iglavcev. V sklopu projekta smo vzorčili in analizirali skupno 95 vzorcev lesa iglavcev iz rodov Pinus in Abies. Dvaintrideset (32) vzorcev smo pobrali na Primorskem, 57 v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem ter 6 vzorcev na Koroškem. 4.1.2 Vzorčenje Vzorčili smo s pomočjo ročne žage, sekire in vrtalnika (lesni sveder). Posamezen vzorec smo sestavili iz podvzorcev odvzetih na do 5-ih drevesih. V primeru uporabe lesnega svedra smo vzorčili naključno s 25 mest (25 zavrtin) s pomočjo lesnega svedra premera 12 mm, pri počasnem vrtanju, da smo preprečili pregrevanja vzorca. Vzorčenje s sekiro smo opravili do globine približno 5 cm. Vzorčili smo tudi na predelih debla ali debelejših vejah višje v krošnji. Odpadke, ki so nastali v teku vzorčenja (žaganje, oblanci, sekanci, itn.) smo zbrali in shranili v PVC vrečke. V sklopu projekta smo vzorčili in analizirali skupno 95 vzorcev lesa simptomatičnih in propadajočih dreves iglavcev (Pinus in Abies). 4.1.3 Laboratorijske analize V laboratoriju smo vzorce lesa 14 dni inkubirali pri povišani zračni vlagi. Zatem smo iz vzorcev izločili celokupno populacijo ogorčic s pomočjo metode po Baermann-u (EPPO, 2013) in jih pregledali s pomočjo mikroskopa. Identifikacijo vrst rodu Bursaphelenchus smo potrjevali z molekularnimi metodami PCR-RFLP (Burgermeister et al., 2009) in določanjem nukleotidnega zaporedja (Gerič Stare in sod., 2009). 4.2 Rezultati Na kritičnih točkah za vnos borove ogorčice v Slovenijo smo opravili vzorčenja lesa propadajočih borovih dreves ter jih analizirali na prisotnost borove ogorčice. V sklopu projekta smo nematološke analize opravili na skupno 100 vzorcih (Slika 4.2.1). Na ogorčice rodu Bursaphelenchus smo naleteli v 4 vzorcih lesa, ki so bili pobrani v okolici Ljubljane (lokacija Golovec) in okolici Brnika. V vzorcih iz lokacije Brnik smo ugotovili vrsto B. mucronatus (slika 4.2.1). Analiza ogorčic iz vzorca pobranega na lokaciji Golovec je razkrila navzočnost vrste B. pinasteri Baujard (Nematoda: Parasitaphelenchidae), ki je na ozemlju Slovenije pred tem še nismo zasledili. Vzorec ogorčic smo podrobno analizirali z morfometrijsko metodo (preglednica 4.2.1, slika 4.2.2, slika 4.2.3). Slika 4.2.1: Vzorčenje lesa propadajočih dreves iglavcev in lokacije najdb ogorčic rodu Bursaphelenchus po Sloveniji. t bul ijuiicif^-PuS rnuuLnjL.ii fcuri£phe= 3 3 <= 2 ■'Opomba: razredi gostote gostiteljev so določeni v preg^ ednici 6.2.3 Verjetnost naselitve Stohastični celični avtomati vključujejo verjetnostno spremenljivko. V našem modelu smo verjetnost vključili z dvema spremenljivkama: povprečna mesečna temperatura julija in sušni stres (preglednica 6.2.2). Preglednica 6.2.2: Verjetnost naselitve v celico v odvisnosti od temperature in sušnega stresa Temperatura Verjetnost Verjetnost naselitve v celico, ob (°C)* naselitve v celico (%) prisotnosti sušnega stresa (%) > 22 80 100 20-21 50 70 18-19 10 30 Opomba: *povprečna mesečna temperatura julija v 30 letnem obdobju Preglednica 6.2.3: Mejne vrednosti razredov gostote gostiteljev (št. dreves/ha) Skupina Razred gostote gostiteljev 1 2 3 4 Pinus spp. nad 0 do pod 7,6 od 7,6 do pod 27,0 od 27,0 do pod 83,3 od 83,3 vsi gostitelji nad 0 do pod 64,5 od 64,5 do pod 160,6 od 160,6 do pod 290,7 od 290,7 Gostota populacije vektorjev Pravilo upoštevanja gostote populacije vektorjev. Za Slovenijo nimamo na voljo dovolj podatkov o gostoti populacije vektorjev borove ogorčice, tj. kozličkov iz rodu Monochamus (žagovinarji), za namen simulacije širjenja borove ogorčice, katerega prostorska ločljivost je 1 km x 1 km. Zato smo se odločili, da bomo uporabili naslednjo predpostavko: žagovinarji so v Sloveniji splošno prisotni. Pojavijo se v povezavi z odmrlimi iglavci eno leto kasneje upoštevajoč njihov razvojni krog. Zato smo pri simulaciji širjenja borove ogorčice uporabili pravilo +1 leto: gostitelj se posuši zaradi borove ogorčice, v posušenem drevesu se razvijejo žagovinarji, naslednje leto izletijo in širijo borovo uvelost do razdalje 3 km. Žarišče, ukrepanje Žarišče je definirano s krogom, katerega polmer je odvisen od gostote gostiteljev, središče pa s celico, kjer je prisotna borova ogorčica. To pravilo je identično pravilu za določitev razdalje širjenja borove ogorčice. Predpostavka: verjetnost, da smo borovo ogorčico z ukrepom (posekom) zaustavili je 99,5 %. Zato je verjetnost, da se bo borova ogorčica širila naprej iz območja, kjer smo žarišče posekali, manjša kot 0,5 %. Iz posekanih žarišč se lahko širi borova ogorčica še tri leta po poseku zaradi npr. trajanja poseka, možnosti namnožitve v panjih, ostankih ipd. Predpostavka: vsa nova žarišča odkrijemo in jih posekamo. Inkubacijska doba Inkubacijska doba je tri leta. To je doba, katera mora preteči, da se iz začetne točke vnosa borova ogorčica začne širiti v okolico. 6.2.1.2 Različice izračunov modela Izbrali smo tri lokacije, ki potencialno predstavljajo največ možnosti za vnos, in iz njih simulirali širjenje borove ogorčice: 1. Luka Koper, X: 402.980 m, Y: 46.592 m; 2. Letališče Brnik, X: 458.459 m, Y: 120.928 m; 3. Spodnje Hoče, uvoz okroglega lesa iz tujine, X: 551.096 m, Y: 151.211 m. Z razvitim modelom lahko simuliramo širjenje borove ogorčice iz poljubne začetne lokacije in več lokacij na enkrat. Različice izračunov modela se med seboj razlikujejo po tem, katere skupine gostiteljev upoštevajo, ali ukrepamo in po podnebnih razmerah: • Upoštevanje gostiteljev: gostitelji so samo bori, upoštevamo vse gostitelje. Predpostavka: gostota in lesna zaloga gostiteljev je konstanta. • Za vsak primer upoštevanja različnih gostiteljev smo izračunali model z ukrepi ali brez ukrepov. Simulacijo z ukrepi smo ponovili 300 krat, simulacijo brez ukrepov 30 krat. Pri simulaciji z ukrepi smo spremenili pravilo razdalje širjenja v žarišču (na površini ukrepa) tako, da smo domnevali, da bodo vektorji leteli do 3 km ne glede na gostoto gostiteljev. • Model smo izračunali za tri različne podnebne razmere: sedanje razmere (obdobje 1971-2000), scenarij podnebnih sprememb 2021-2050, scenarij podnebnih sprememb 2061-2090. Pri tem smo predpostavljali, da so podnebne razmere med simulacijo konstantne. Skupaj smo tako izračunali 36 različic, tj. 12 različic na izbrano izhodišče. 6.2.1.3 Izračun gospodarske škode Izračun gospodarske škode smo izvedli po metodologiji, ki jo je pripravila delovna skupina 2: Ocena gospodarskih učinkov. Za izračun tržne vrednosti lesnih sortimentov smo uporabili odkupne cene za les na kamionski cesti, ki smo jih pridobili na spletni strani podjetja Steza d.o.o. (marec 2012). Pri oceni sortimentne strukture smo predpostavili, da bo 80 % vsega poseka predstavljal celulozni les (27 €/m3), preostalih 20 % pa hlodovina (41 €/m3). Preračun iz bruto količin v neto količine smo izvedli z veljavnim pretvorbenim faktorjem za iglavce (0,85). Skupni volumen nadzemne lesne mase smo izračunali z uporabo faktorja (1,12; na podlagi vrednosti iz Gozdarskega priročnika).V izračunu stroškov smo upoštevali stroške sečnje in spravila (20 €/m3), medtem ko smo pri izdelavi sekancev stroškom dodali še stroške sekalnika (3 €/nm3). Glede na to, da morajo biti vsi sekanci, na razmejenem območju za venenje borov, manjši kot 3 cm v vsaki od treh dimenzij, smo uporabili temu primeren pretvorbeni faktor za gostoto nasutja (2,5) za velikostni razred lesnih sekancev P16 (EN 14961-4:2011). Predvideli smo izpad dohodka, ki bi nastal v primeru, da sekance prodamo po ceni 11 €/nm3, in primer, da sekancev ne prodamo, ampak jih pustimo v gozdu oz. jih uničimo na samem mestu napada borove ogorčice. Gospodarsko škodo smo tukaj definirali kot razliko v dohodku med stroški izdelave lesnih sekancev in prodajo okroglega lesa na kamionski cesti. 6.2.2 Rezultati 6.2.2.1 Trajanje simulacije in potencialna hitrost širjenja borove ogorčice Iz rezultatov simulacij lahko sklepamo, da je za čas trajanja širjenja borove ogorčice bistvenega pomena vstopna točka. Tako je čas trajanja najkrajši iz Brnika, tj. iz središča Slovenije, in najdaljši iz Kopra: naravno širjenje borove ogorčice iz Brnika ob ne ukrepanju z upoštevanjem sedanjih podnebnih razmer in vseh gostiteljev bi trajalo povprečno 200 let, iz Kopra 294 let, iz Hoč 233 let (preglednica 6.2.4). Preglednica 6.2.4: Trajanje simulacij Različica simulacije Trajanje (let) Št. pon. St. odklon Kraj Podnebje Ukrep Gostitelji Najmanj Povprečno Največ Brnik 1971-2000 Ne bori 181 199,8 221 30 10,1 Brnik 1971-2000 Ne vsi 189 200,6 223 30 8,2 Brnik 1971-2000 Da bori 3 3,8 21 300 2,2 Brnik 1971-2000 Da vsi 3 3,6 16 300 1,8 Brnik 2021-2050 Ne bori 116 132,4 146 30 8,1 Brnik 2021-2050 Ne vsi 138 147,5 164 30 6,2 Brnik 2021-2050 Da bori 3 4 20 300 2,8 Brnik 2021-2050 Da vsi 3 4 22 300 2,7 Brnik 2061-2090 Ne bori 99 100,7 106 30 1,3 Brnik 2061-2090 Ne vsi 108 108,5 113 30 1 Brnik 2061-2090 Da bori 3 4,3 22 300 3,1 Brnik 2061-2090 Da vsi 3 3,9 24 300 2,8 Hoče 1971-2000 Ne bori 266 280,5 300 30 7,9 Hoče 1971-2000 Ne vsi 213 233 247 30 8,4 Hoče 1971-2000 Da bori 3 4 19 300 2,9 Hoče 1971-2000 Da vsi 3 3,9 30 300 2,8 Hoče 2021-2050 Ne bori 181 190,3 204 30 5,2 Hoče 2021-2050 Ne vsi 168 199,4 234 30 12 Hoče 2021-2050 Da bori 3 3,9 24 300 2,9 Hoče 2021-2050 Da vsi 3 4,1 21 300 3 Hoče 2061-2090 Ne bori 137 141,2 146 30 2,7 Hoče 2061-2090 Ne vsi 143 150,1 163 30 4,7 Hoče 2061-2090 Da bori 3 4,1 27 300 3 Hoče 2061-2090 Da vsi 3 4,3 20 300 3,3 Koper Koper Koper 1971-2000 Ne bori 276 291,5 307 30 8,3 1971-2000 Ne vsi 268 294,2 337 30 12,5 1971-2000 Da bori 3 4,7 17 300 3 Različica simulacije Trajanje (let) Št. pon. St. odklon Kraj Podnebje Ukrep Gostitelji Najmanj Povprečno Največ Koper 1971-2000 Da vsi 3 4,8 21 300 3,3 Koper 2021-2050 Ne bori 177 199,5 222 30 10,4 Koper 2021-2050 Ne vsi 182 199,8 217 30 7,8 Koper 2021-2050 Da bori 3 4,8 22 300 3,3 Koper 2021-2050 Da vsi 3 4,8 24 300 3,4 Koper 2061-2090 Ne bori 148 150,1 157 30 2,1 Koper 2061-2090 Ne vsi 149 150,2 155 30 1,7 Koper 2061-2090 Da bori 3 5 18 300 3,2 Koper 2061-2090 Da vsi 3 5 17 300 3,2 Opom ba: najmanjše in najdaljše trajanje je izraženo v absolutnih vrednostih Podnebne razmere bi lahko zelo vplivale na trajanje in s tem na hitrost širjenja borove ogorčice. Trajanje se bi z upoštevanjem scenarija podnebnih sprememb 2061-2090 skrajšalo skoraj za polovico, na primeru vstopne točke Brnik iz 200 na 108 let, Koper iz 294 na 150 let, Hoče iz 233 na 150 let povprečno. Preglednica 6.2.5: Potencialna hitrost širjenja borove ogorčice Različica simulacije Hitrost širjenja (km leto Kraj Podnebje Ukrep Gostitelji Najmanj Povprečno Največ Brnik 1971-2000 Ne bori 0,65 0,72 0,79 Brnik 1971-2000 Ne vsi 0,71 0,79 0,84 Brnik 1971-2000 Da bori 0,00 0,26 0,92 Brnik 1971-2000 Da vsi 0,00 0,22 1,41 Brnik 2021-2050 Ne bori 0,98 1,08 1,24 Brnik 2021-2050 Ne vsi 0,97 1,08 1,15 Brnik 2021-2050 Da bori 0,00 0,31 0,98 Brnik 2021-2050 Da vsi 0,00 0,32 0,93 Brnik 2061-2090 Ne bori 1,36 1,43 1,45 Brnik 2061-2090 Ne vsi 1,41 1,47 1,47 Brnik 2061-2090 Da bori 0,00 0,40 1,00 Brnik 2061-2090 Da vsi 0,00 0,34 1,10 Hoče 1971-2000 Ne bori 0,66 0,70 0,74 Hoče 1971-2000 Ne vsi 0,80 0,85 0,92 Hoče 1971-2000 Da bori 0,00 0,30 1,17 Hoče 1971-2000 Da vsi 0,00 0,30 0,95 Hoče 2021-2050 Ne bori 0,96 1,03 1,08 Hoče 2021-2050 Ne vsi 0,84 0,98 1,17 Hoče 2021-2050 Da bori 0,00 0,29 1,04 Hoče 2021-2050 Da vsi 0,00 0,35 1,30 Hoče 2061-2090 Ne bori 1,34 1,39 1,43 Hoče 2061-2090 Ne vsi 1,20 1,31 1,37 Hoče 2061-2090 Da bori 0,00 0,34 0,83 Hoče 2061-2090 Da vsi 0,00 0,40 1,31 Koper 1971-2000 Ne bori 0,73 0,77 0,81 Koper 1971-2000 Ne vsi 0,73 0,83 0,92 Koper 1971-2000 Da bori 0,00 0,53 1,03 Koper 1971-2000 Da vsi 0,00 0,56 0,80 Koper 2021-2050 Ne bori 1,01 1,12 1,26 Koper 2021-2050 Ne vsi 1,13 1,22 1,34 Koper 2021-2050 Da bori 0,00 0,54 0,89 Koper 2021-2050 Da vsi 0,00 0,56 1,17 Koper 2061-2090 Ne bori 1,42 1,49 1,51 Različica simulacije Hitrost širjenja (km leto 1) Kraj Podnebje Ukrep Gostitelji Najmanj Povprečno Največ Koper 2061-2090 Ne vsi 1,58 1,63 1,64 Koper 2061-2090 Da bori 0,00 0,61 0,89 Koper 2061-2090 Da vsi 0,00 0,64 0,98 Opomba: najpočasnejše in najhitrejše širjenje je izraženo v povprečnih vrednostih Simulacija je v primeru ukrepanja trajala največ 30 let. Simulacija je pri upoštevanju trenutnih podnebnih razmer in vseh gostiteljev iz vstopne točke Brnik povprečno trajala 3,6 let, Koper 4,8 let, Hoče 3,9 let. Toplejše podnebje je simulacijo v primeru ukrepanja podaljšalo zaradi ugodnejših pogojev za širjenje borove ogorčice: na primeru vstopne točke Brnik iz 3,6 na 3,9 let, Koper iz 4,8 na 5,0 let, Hoče iz 3,9 na 4,3 let. Povprečna hitrost širjenja v primerih brez ukrepanja je bila 0,65-0,92 (0,78 povprečno) km leto-1, v primeru toplejšega podnebja pa je bilo širjenje hitrejše, tj. 0,84-1,64 km leto-1 (preglednica 6.2.5). Ukrepanje je borovo ogorčico zaustavljalo, povprečna hitrost širjenja je bila v primeru ukrepanja 0,36 km leto-1, v primeru toplejšega podnebja 0,42 km leto-1. Iz rezultatov simulacij lahko sklepamo, da bodo ukrepi potencialno zelo učinkoviti, saj bi večino vnosov borove ogorčice zatrli že po treh letih, tj. za primer vnosa v Brnik 83-85,3 %, v Hoče 81,3-84,7 %, v Koper 60,3-66,7 % (preglednica 6.2.6). V Kopru bi v prvih treh letih zatrli značilno manj primerov kot v primeru vnosa v Brnik ali Hoče. Razlog za to je predvsem v ugodnejših podnebnih razmerah za širjenje borove ogorčice v submediteranskem okolju (predvsem je prisoten sušni stres že v trenutnih podnebnih razmerah). V 10 letih od vnosa bi z ukrepi potencialno zatrli že skoraj vse primere, tj. v primeru Brnika 95,7-98,3 %, Hoč 91,394,0 % in Kopra 91,0-92 %. Dokončno bi najbolj pesimističnem scenariju z ukrepi zatrli borovo ogorčico v 30. letih. Preglednica 6.2.6: Učinkovitost ukrepov v različnih podnebnih razmerah za primer simulacije z vsemi gostitelji (v %, n = 300) Leto Brnik Hoče Koper P1 P2 P3 P1 P2 P3 P1 P2 P3 3 85,3 83,0 85,0 84,7 83,3 81,3 66,7 65,3 60,3 10 98,3 96,0 95,7 96,0 94,0 91,3 91,3 92,0 91,0 20 100,0 99,7 99,7 99,7 99,7 100,0 99,7 99,7 100,0 30 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Opomba: podnebne razmere P1: 1971-2000, P2: 2021-2050, P3: 2061-2090 6.2.2.2 Potencialni obseg škode Razlika v dohodku med prodajo izdelave lesnih sekancev po ceni 11 €/nm3 in prodajo okroglega lesa na kamionski cesti (»gospodarska škoda«) za sedanje podnebne razmere, vse gostitelje in primer ne ukrepanja se je gibala od - 231 do -342 €/ha povprečno (preglednica 6.2.7). Zaznali smo velike razlike glede na mesto vstopa borove ogorčice v Slovenijo: najmanjša je bila v Kopru (-231 €/ha), v Hočah je bila razlika za 25 % večja, v Brniku za 48 %. V primeru, da bi sekance pustili v gozdu ali jih uničili, bi škoda bila 11,5 krat večja, tj. v simulaciji je znašala 2654-3932 €/ha povprečno. V primeru ukrepanja se je povprečna razlika povečala v primeru Brnika in Hoč, Kopra pa zmanjšala: v primeru, da bi lesne sekance prodali po ceni 11 €/nm3 je znašala za Brnik 557, €/ha, Hoče 320 €/ha, za primer Kopra pa se je zmanjšala in je znašala 63 €/ha. Razlog za zmanjšanje v primeru Kopra je v manjši količini poškodovane lesne zaloge vseh gostiteljev (v okolici Kopra je predvsem bor). Če lesnih sekancev ne bi prodali in bi njihova proizvodnja pomenila izključno strošek, bi izguba v primeru ukrepanja znašala 3686 €/ha za primer Hoč, 6414 €/ha za Brnik in 729 €/ha na primeru Kopra. V primeru toplejšega podnebja, ukrepanja in vseh gostiteljev ob ceni lesnih sekancev 11 €/nm3 je bilo zaznati trend upadanja škode, če vzamemo izhodiščni točki Brnik in Hoče, tj. pri Brniku je povprečna škoda padla iz 557 na 516 €/ha, pri Hočah pa iz 320 na 308 €/ha v podnebnih razmerah 2021-2050. Pri Kopru pa se je povprečna škoda povečala iz 63 na 79 €/ha. Če bi lesne sekance pustili v gozdu, bi pri Kopru strošek narasel iz 729 na 914 €/ha, v primeru Brnika bi padel iz 6414 na 5939 €/ha, v primeru Hoč bi padel iz 3686 na 3549 €/ha v podnebnih razmerah 2021-2050, v podnebnih razmerah 2061-2090 pa bi narastel na 3996 €/ha. Preglednica 6.2.7: Potencialni obseg škode (€/ha) Različica simulacije Cena sekancev 11 €/nm3 Cena sekancev 0 €/nm3 Kraj Podnebje Ukrep Gostitelji Min. Povp. Maks. Min. Povp. Maks. Brnik 19712000 Ne bori -110 -103 -96 -1266 -1185 -1106 Brnik 19712000 Ne vsi -357 -342 -329 -4112 -3932 -3790 Brnik 19712000 Da bori -222 -179 -118 -2553 -2063 -1359 Brnik 19712000 Da vsi -606 -557 -497 -6976 -6414 -5720 Brnik 20212050 Ne bori -101 -99 -96 -1163 -1135 -1102 Brnik 20212050 Ne vsi -372 -368 -365 -4279 -4237 -4196 Brnik 20212050 Da bori -201 -172 -132 -2319 -1975 -1515 Brnik 20212050 Da vsi -569 -522 -470 -6555 -6013 -5414 Brnik 20612090 Ne bori -99 -98 -97 -1136 -1129 -1121 Brnik 20612090 Ne vsi -421 -419 -418 -4850 -4829 -4810 Brnik 20612090 Da bori -197 -155 -98 -2266 -1786 -1124 Brnik 20612090 Da vsi -568 -516 -465 -6544 -5939 -5357 Hoče 19712000 Ne bori -101 -99 -97 -1165 -1141 -1120 Hoče 19712000 Ne vsi -293 -289 -284 -3370 -3322 -3273 Hoče 19712000 Da bori -317 -215 -110 -3653 -2476 -1268 Hoče 1971- Da vsi -394 -320 -245 -4539 -3686 -2822 Različica simulacije Cena sekancev 11 €/nm3 Cena sekancev 0 €/nm3 Kraj Podnebje Ukrep Gostitelji Min. Povp. Maks. Min. Povp. Maks. 2000 Hoče 20212050 Ne bori -101 -100 -99 -1160 -1147 -1134 Hoče 20212050 Ne vsi -338 -336 -333 -3888 -3864 -3839 Hoče 20212050 Da bori -191 -154 -107 -2199 -1775 -1226 Hoče 20212050 Da vsi -390 -308 -196 -4489 -3549 -2262 Hoče 20612090 Ne bori -102 -101 -101 -1174 -1165 -1157 Hoče 20612090 Ne vsi -380 -379 -378 -4378 -4363 -4347 Hoče 20612090 Da bori -195 -173 -150 -2240 -1995 -1731 Hoče 20612090 Da vsi -456 -347 -212 -5248 -3996 -2441 Koper 19712000 Ne bori -112 -108 -105 -1286 -1247 -1209 Koper 19712000 Ne vsi -237 -231 -224 -2728 -2654 -2579 Koper 19712000 Da bori -111 -75 -41 -1279 -858 -467 Koper 19712000 Da vsi -84 -63 -41 -972 -729 -470 Koper 20212050 Ne bori -105 -103 -100 -1210 -1183 -1157 Koper 20212050 Ne vsi -269 -265 -261 -3092 -3048 -3008 Koper 20212050 Da bori -123 -86 -44 -1414 -992 -509 Koper 20212050 Da vsi -140 -104 -69 -1611 -1193 -790 Koper 20612090 Ne bori -100 -100 -99 -1157 -1150 -1143 Koper 20612090 Ne vsi -290 -288 -287 -3338 -3319 -3301 Koper 20612090 Da bori -105 -74 -41 -1209 -855 -473 Koper 20612090 Da vsi -111 -79 -46 -1272 -914 -528 Opomba: vrednosti so povprečne tudi minimalne in maksimalne. Koper Tukaj predstavljamo karte potencialnega širjenja izbrane ponovitve simulacij za primer vstopne točke Koper. Pri vsaki karti je v glavi navedena različica simulacije. Pripravili smo karte za obdobje 20-100 let po vnosu, tj. 5 kart za leta 20, 40, 60, 80 in 100 po vnosu. Iz kart lahko razberemo dve naravni oviri za borovo ogorčico. Prvo predstavlja temperaturna omejitev, ko je povprečna mesečna temperatura julija manjša kot 18 °C in se geografsko razteza v črti Snežnik - Javorniki - Hrušica - Trnovski gozd. Druga geografska ovira je vidna predvsem pri primeru, ko vzamemo za gostitelje samo bore in jo predstavlja dolina reke Mure, tj. Ravensko in Dolinsko ,kjer skoraj ni primernih gostiteljev za borovo ogorčico. To sta dve naravni oviri, ki bi jih lahko uporabili za upočasnitev širjenja borove ogorčice iz obeh strani, tj. iz notranjosti Slovenije proti obali ali obratno in notranjosti proti Goričkem ali obratno. Naravno podnebno oviro Dinarskega gorstva bi lahko borova ogorčica predrla pri Postojna - Rakek in Tolmin - Idrija. Pri toplejšem podnebju, kot ga predvidevata scenarija podnebnih sprememb, bo ta naravna ovira skoraj v celoti izginila. Temperaturna ovira je prav tako podprta z gostitelji, saj na podobnem območju ni borov, gostiteljski most se sklada s temperaturnim mostom pri Postojni in Idriji. Koper, podnebje: 1971-2000, ukrep: ne, gostitelji: bori Koper, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: bori Koper, podnebje: 2061-2090, ukrep: ne, gostitelji: bori Koper, podnebje: 1971-2000, ukrep: ne, gostitelji: vsi Koper, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: vsi Koper, podnebje: 2061-2090, ukrep: ne, gostitelji: vsi Pri kartah, kjer je simulacija upoštevala ukrepanje, smo izbrali ponovitev, kjer je širjenje borove ogorčice trajalo najdlje. Poškodovana lesna zaloga in površina Slika 6.2.3: Koper- Poškodovana lesna zaloga in površina V tem poglavju predstavljamo grafikone potencialno poškodovane lesne zaloge in površine kumulativno zaradi borove ogorčice za vse različice simulacije iz vstopne točke Koper. Različica simulacija je navedena v glavi grafikona. Vsaka različica je bila izračunana z več ponovitvami (z ukrepi 300 krat, brez ukrepov 30 krat) in ker gre za stohastične celične avtomate, je vsaka ponovitev nekoliko drugačna, smo grafikone opremili s tremi črtami, ki prikazujejo minimalno, povprečno in maksimalno vrednost potencialno poškodovane lesne zaloge in površine glede na vse ponovitve v obravnavanem letu. Pri vseh grafikonih primera simulacij za sedanje podnebne razmere se v začetku grafikona nekoliko upočasni zaradi naravne temperaturne ovire in pomanjkanja gostiteljev na črti Snežnik - Javorniki - Hrušica - Trnovski gozd. Nato se razpon možne poškodovane lesne zaloge in površine razširi, ko prehaja širjenje v osrednjo Slovenijo, in na koncu se ustali. M O ra c 18 o 8 16 0 8 14 1 12 10 8 6 4 2 0 Koper, podnebje: 1971-2000, ukrep: ne, gostitelji: bori 50 100 150 200 Leto 250 300 350 MIN. POVP. MAKS. ra c > O CL Koper, podnebje: 1971-2000, ukrep: ne, gostitelji: bori o o o 600 500 400 300 200 100 50 100 150 200 Leto 250 300 350 MIN. POVP. MAKS. Pri toplejšem podnebju je razlika med minimalno in maksimalno krivuljo manjša, kar nakazuje manjšo variabilnost napovedi potencialne poškodovane lesne zaloge in površine ter izraža pravilo modela, da je verjetnost naselite borove ogorčice pri toplejšem podnebju večja. Krivulja je pri toplejšem podnebju nekoliko strmejša, kar nakazuje, da bo širjenje hitrejše. 0 0 0 Koper, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: bori o o o o ro M O ra c 20 18 S 16 14 12 10 50 100 150 200 250 Leto MIN. POVP. MAKS. 8 0 0 Koper, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: bori -MIN. -POVP. -MAKS. 20 o 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 Leto -MIN. -POVP. -MAKS. -MIN. -POVP. -MAKS. Pri različici simulacij, ki upoštevajo vse gostitelje, naravna temperaturna ovira Dinarskega gorstva ni bistveno upočasnila širjenje borove ogorčice. V tem primeru je bila v primerjavi s simulacijami, kjer upoštevamo samo bore kot gostitelje, potencialno poškodovana lesna zaloga mnogo večja, saj je vključena še smreka in jelka idr. iglavci, tj. 71,9 Mm3 pri vseh gostiteljih in 15,3 Mm3 pri borih. Potencialno poškodovana površina bi zajemala ob upoštevanju sedanjih podnebnih razmer skoraj vso površino, ki jo poraščajo gostitelji: pri upoštevanju vseh gostiteljev bi borova ogorčica potencialno poškodovala 728.165 ha od možnih 731.898 ha; pri upoštevanju samo borov, pa bi borova ogorčica potencialno poškodovala 480.765 ha od možnih 508.449 ha (Goričko ostane neposeljeno zaradi naravne ovire Ravensko - Dolinsko) ob upoštevanju sedanjih podnebnih razmer. Leto -MIN. -POVP. -MAKS. Koper, podnebje: 1971-2000, ukrep: ne, gostitelji: vsi Leto -MIN. -POVP. -MAKS. Leto -MIN. -POVP. -MAKS. Koper, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: vsi -MIN. -POVP. -MAKS. 160 o o q 140 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 Leto -MIN. -POVP. -MAKS. Koper, podnebje: 2061-2090, ukrep: ne, gostitelji: vsi 1200 o o ^ 1000 x 800 -C ro c 600 > cl 400 200 0 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 Leto -MIN. -POVP. -MAKS. Pri grafikonih, kjer prikazujemo potencialno poškodovano lesno maso in površino v primeru ukrepanja, najprej opazimo, da je obdobje trajanje simulacije krajše, saj z ukrepanjem končno borovo ogorčico zaustavimo. Razpon med minimalno in maksimalno črto je relativno večji kot pri različici simulacije brez ukrepanja. Leto -MIN. -POVP. -MAKS. Koper, podnebje: 1971-2000, ukrep: da, gostitelji: bori -MIN. -POVP. -MAKS. Leto -MIN. -POVP. -MAKS. Koper, podnebje: 2021-2050, ukrep: da, gostitelji: bori -MIN. -POVP. -MAKS. Koper, podnebje: 2061-2090, ukrep: da, gostitelji: bori o o o o o ro M O ra c 14 12 10 8 6 4 2 0 10 12 Leto 14 16 18 20 MIN. POVP. MAKS. > o CL Koper, podnebje: 2061-2090, ukrep: da, gostitelji: bori 40 35 30 25 20 15 10 5 0 10 12 Leto 14 16 18 20 MIN. POVP. MAKS. Ob upoštevanju vseh gostiteljev in trenutnih podnebnih razmer bi borova ogorčica potencialno poškodovala 447.980 m3 v 22 letih (na 18.322 ha), po pesimističnem scenariju pa tudi do 1,2 Mm3 lesne zaloge na površini 38.372 ha. Pri upoštevanju scenarija podnebnih sprememb za obdobje 2021-2050 se bi lahko potencialne poškodbe pojavile že na 793.644 m3 (21.603 ha) oz. po maksimalnem izidu simulacij tudi do 1,9 Mm3 (40.324 ha) v 25 letih. Zanimivo je, da bi bila po scenariju podnebnih sprememb 2061-2090 potencialno poškodovana lesna zaloga in površina manjša kot v primeru scenarija 2021-2050. 6 8 4 6 8 4 o o o o o 14 12 ro M O 10 Koper, podnebje: 1971-2000, ukrep: da, gostitelji: vsi 14 Leto 19 24 MIN. POVP. MAKS. > o CL o o o Koper, podnebje: 1971-2000, ukrep: da, gostitelji: vsi 45 40 35 30 25 20 15 10 5 14 Leto 19 24 MIN. POVP. MAKS. 8 6 4 9 0 4 9 Koper, podnebje: 2021-2050, ukrep: da, gostitelji: vsi ro M O 20 o 8 18 g 16 X 14 12 10 8 6 4 2 0 14 19 24 29 Leto MIN. POVP. MAKS. Koper, podnebje: 2021-2050, ukrep: da, gostitelji: vsi > o CL o o o 45 40 35 30 25 20 15 10 5 14 19 24 29 Leto MIN. POVP. MAKS. 4 9 0 4 9 Koper, podnebje: 2061-2090, ukrep: da, gostitelji: vsi ro M O 16 o o q 14 o o <-" 12 x 10 8 6 4 2 10 12 Leto 14 16 18 20 MIN. POVP. MAKS. > o CL Koper, podnebje: 2061-2090, ukrep: da, gostitelji: vsi 40 35 30 25 20 15 10 5 10 12 Leto 14 16 18 20 MIN. POVP. MAKS. Potencialni obseg gospodarske škode Slika 6.2.4: Koper - Potencialni obseg gospodarske škode. V tem poglavju prikazujemo razliko v dohodku med prodajo lesnih sekancev po ceni 11 €/nm3 in prodajo okroglega lesa na kamionski cesti za vse različice simulacij iz vstopne točke Koper (»gospodarska škoda«). V vsaki različici simulacije je prišlo do gospodarske škode. Če vzamemo različice simulacij, kjer upoštevamo za gostitelje samo bore in brez ukrepanja, ugotovimo, da se gospodarska škoda do 50 leta naglo povečuje na 150-163 €/ha, potem pa se začne spuščati na 86-83 €/ha. Hitremu povečevanju gospodarske škode v prvih letih lahko 0 4 6 8 0 4 6 8 pripišemo visoki gostoti borov v jugozahodni Sloveniji. Hitremu dvigu gospodarske škode sledi njena ustalitev in majhen upad zaradi temperaturne ovire na Dinarskem gorstvu. Koper, podnebje: 1971-2000, ukrep: ne, gostitelji: bori -MIN. -POVP. -MAKS. Koper, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: bori -MIN. -POVP. -MAKS. Koper, podnebje: 2061-2090, ukrep: ne, gostitelji: bori -MIN. -POVP. -MAKS. V primeru različice simulacije, kjer upoštevamo vse gostiteljev in brez ukrepov, gospodarska škoda narašča v celi časovni vrsti. Po 30. letih se gospodarska škoda za nekaj let ustali na ok. 150 €/ha zaradi temperaturne ovire Dinarskega gorstva. Potem do konca simulacije gospodarska škoda narašča do 289 €/ha ob upoštevanju sedanjih podnebnih razmer, 334 €/ha povprečno v scenariju podnebnih sprememb 2021-2050 in 377 €/ha povprečno v scenariju podnebnih sprememb 2061-2090. Koper, podnebje: 1971-2000, ukrep: ne, gostitelji: vsi -MIN. -POVP. -MAKS. Koper, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: vsi -MIN. -POVP. -MAKS. Koper, podnebje: 2061-2090, ukrep: ne, gostitelji: vsi -MIN. -POVP. -MAKS. V primeru ukrepanja gospodarska škoda skoraj enakomerno narašča do iztrebljenja borove ogorčice, ki v najslabšem primeru traja 25 let ob upoštevanju visoke učinkovitosti ukrepov in vseh drugih predpostavk modela. Za izračun simulacij, kjer upoštevamo ukrepe, je značilno, da obstaja velika variabilnost v nastali gospodarski škodi, ki se s trajanjem še povečuje. Tako je npr. v primeru upoštevanja vseh gostiteljev in sedanjih podnebnih razmer po 10 letih razpon 24-79 €/ha, po 20 letih 55-163 €/ha. Velika variabilnost možnih izidov simulacije pri upoštevanju ukrepov kljub velikim številom ponovitev (n = 300), je tudi poglavitni razlog za izjeme v rezultatih, kot je npr. povprečna škoda v primeru scenarija podnebnih sprememb 2021-2051 je večja kot v scenariju podnebnih sprememb 2061-2090. Koper, podnebje: 1971-2000, ukrep: da, gostitelji: bori 0 -20 -40 -60 -80 -C ■—' -100 ra T3 O -120 -140 -160 -180 -200 8 8 1 1 0 1 1 1 6 18 2 A \ _/ / \\ \ \ A \ \ \ A / \ A \ / \ V \ / \ / \ / Leto MIN. POVP. MAKS. Koper, podnebje: 2021-2050, ukrep: da, gostitelji: bori -50 -c -100 si ra ° -150 >on -200 -250 25 Leto MIN. POVP. MAKS. 0 Koper, podnebje: 2061-2090, ukrep: da, gostitelji: bori 0 -20 -40 -60 -80 -C ■—' -100 ra T3 O -120 -140 -160 -180 -200 1 0 1 2 1 4 16 18 2 Leto MIN. POVP. MAKS. Koper, podnebje: 1971-2000, ukrep: da, gostitelji: vsi -20 -40 -60 -C -80 ra T3 -100 O -120 -140 -160 -180 0 1 0 15 2 02 Leto MIN. POVP. MAKS. 0 -MIN. -POVP. -MAKS. Brnik Slika 6.2.5: Brnik - Karte potencialnega širjenja. Tukaj predstavljamo karte potencialnega širjenja izbrane ponovitve simulacij za primer vstopne točke Brnik. Pri vsaki karti je v glavi navedena različica simulacije. Pripravili smo karte za obdobje 20-100 let po vnosu (5 kart za leta 20, 40, 60, 80 in 100). Pri naravnem širjenju (brez ukrepanja) borove ogorčice iz Brnika je v primerjavi širjenja iz Hoč in Brnika najhitrejše, saj se vstopna točka nahaja v središču Slovenije. Širjenje zaustavljajo naravne razmere: prenizka temperatura in pomanjkanje gostiteljev. Temperaturna ovira za borovo ogorčico predstavlja Dinarsko gorstvo na črti Snežnik - Javorniki - Hrušica -Trnovski gozd, Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in Pohorje. Gostitelji (bori) imajo nesklenjen areal predvsem na Dinarskem gorstvu in dolini Mure Ravensko - Dolinsko. Če upoštevamo vse gostitelje, je njihov areal sklenjen skoraj po vsej površini Slovenije z izjemo Ravensko - Dolinsko, predela Ljubljanske kotline, predel Ptujskega polja in posamezni predeli okolice Brežic. Primerjava kart različnih podnebnih razmer v enaki časovni točki je pokazala, da bo širjenje borove ogorčice v toplejšem podnebju hitrejše. Če se osredotočimo na napredujoči rob širjenja, je le ta pri toplejšem podnebju ostrejši in bolj gladek. Razlog za to je v pravilu modela, ki predvideva, da je verjetnost naselitve borove ogorčice pri višji temperaturi večja. Brnik, podnebje: 1971-2000, ukrep: ne, gostitelji: bori Leto 60 Leto 80 A N 0 20 40 80 km 1 i i i I i i i I Legenda Žarišče T< 18 °C Gostitelji Posek Leto 100 Brnik, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: bori Brnik, podnebje: 2061-2090, ukrep: ne, gostitelji: bori Brnik, podnebje: 1971-2000, ukrep: ne, gostitelji: vsi Brnik, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: vsi Brnik, podnebje: 2061-2090, ukrep: ne, gostitelji: vsi Pri kartah, kjer je simulacija upoštevala ukrepanje, smo izbrali ponovitev, kjer je širjenje borove ogorčice trajalo najdlje. V primeru, kjer upoštevamo za gostitelje samo bore, se je borova ogorčica širila raje proti jugu in jugozahodu, pri upoštevanju vseh gostiteljev pa proti severozahodu in zahodu. Pri toplejšem podnebju obstaja večja verjetnost, da se razširi na večje območje zaradi ugodnejših pogojev za razmnoževanje borove ogorčice in njenih vektorjev. Brnik, podnebje: 1971-2000, ukrep: da, gostitelji: bori Brnik, podnebje: 2021-2050, ukrep: da, gostitelji: bori Brnik, podnebje: 2061-2090, ukrep: da, gostitelji: bori Brnik, podnebje: 1971-2000, ukrep: da, gostitelji: vsi Brnik, podnebje: 2021-2050, ukrep: da, gostitelji: vsi Legenda 0 5 10 20 km 1 i i i I i i i I Poškodovana lesna zaloga in površina Slika 6.2.6: Brnik - Poškodovana lesna zaloga in površina. V tem poglavju predstavljamo grafikone potencialno poškodovane lesne zaloge in površine kumulativno zaradi borove ogorčice za vse različice simulacije, ki imajo za vstopno mesto Brnik. Različica simulacija je navedena v glavi grafikona. Vsaka različica je bila izračunana z več ponovitvami (z ukrepi 300 krat, brez ukrepov 30 krat) in ker gre za stohastične celične avtomate, je vsaka ponovitev nekoliko drugačna, smo grafikone opremili s tremi črtami, ki prikazujejo minimalno, povprečno in maksimalno vrednost potencialno poškodovane lesne zaloge in površine glede na vse ponovitve v obravnavanem letu. Pri različici simulacij brez ukrepov in gostitelji so samo bori, do 40 leta potencialno poškodovana lesna zaloga narašča enakomerno, potem se za približno 10 let krivulja za nekoliko položi zaradi manjše gostote in lesne zaloge borov, nato začne potencialno poškodovana lesna zaloga pospešeno naraščati, končno se upočasni in ustali na 15,3 Mm3 na površini 480.756 ha. Pri toplejšem podnebju bo borova ogorčica potencialno poškodovala večjo površino in količino lesne zaloge: v scenariju podnebnih sprememb 2021-2051, 17,4 Mm3 borov na 563.009 ha; v scenariju podnebnih sprememb 2061-2090, 18,2 Mm3 borov na 614.624 ha. Iz zgoraj navedenih vrednosti lahko vidimo, da v simulacijah borova ogorčica ni zasedla vse možne površine - razlog je v nesklenjenem arealu borov, kjer določene površine borova ogorčica ne napade, kljub ugodnim podnebnim razmeram. Brnik, podnebje: 1971-2000, ukrep: ne, gostitelji: bori 18 o 8 16 o __„ o 14 m ■ £ * 12 10 8 6 4 2 0 ro M O 50 100 150 200 250 Leto MIN. POVP. MAKS. > o CL Brnik, podnebje: 1971-2000, ukrep: ne, gostitelji: bori o o o 600 500 400 300 200 100 0 50 100 150 200 250 Leto MIN. POVP. MAKS. Pri toplejšem podnebju je razlika med minimalno in maksimalno krivuljo manjša, kar nakazuje manjšo variabilnost napovedi potencialne poškodovane lesne zaloge in površine ter 0 0 izraža pravilo modela, da je verjetnost naselite borove ogorčice pri toplejšem podnebju večja. Krivulja je pri toplejšem podnebju nekoliko strmejša, kar nakazuje, da bo širjenje hitrejše. Brnik, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: bori ro M O 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 20 40 60 80 Leto 100 120 140 160 MIN. POVP. MAKS. > o CL Brnik, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: bori o o o 600 500 400 300 200 100 0 20 40 60 80 Leto 100 120 140 160 MIN. POVP. MAKS. 0 0 -MIN. -POVP. -MAKS. Pri upoštevanju vseh gostiteljev je krivulja rasti potencialno poškodovane lesne zaloge in površine tipična S krivulja, ki je značilna za naravno širjenje. Pri upoštevanju podnebnih razmer 1971-2000 bi lahko borova ogorčica končno poškodovala 71,9 Mm3 na 728.366 ha, pri scenariju podnebnih razmer 2021-2050, 102,6 Mm3 na 900.290 ha, pri scenariju podnebnih razmer 2061-2090, 136 Mm3 na 1,0 mio ha. Brnik, podnebje: 1971-2000, ukrep: ne, gostitelji: vsi o o o o o o ro M O ra c 80 70 60 50 40 30 20 10 0 50 100 150 200 250 Leto MIN. POVP. MAKS. Brnik, podnebje: 1971-2000, ukrep: ne, gostitelji: vsi > o CL O o o 800 700 600 500 400 300 200 100 0 50 100 150 200 250 Leto MIN. POVP. MAKS. 0 0 Brnik, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: vsi 120 o o o o 100 o o * 80 60 40 20 20 40 60 80 100 Leto 120 140 160 180 MIN. POVP. MAKS. 0 0 Brnik, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: vsi -MIN. -POVP. -MAKS. Brnik, podnebje: 2061-2090, ukrep: ne, gostitelji: vsi ro M O ra c 160 140 120 100 80 60 40 20 0 20 40 60 Leto 80 100 120 MIN. POVP. MAKS. Brnik, podnebje: 2061-2090, ukrep: ne, gostitelji: vsi o o o 1200 1000 > o CL 800 600 400 200 20 40 60 Leto 80 100 120 MIN. POVP. MAKS. Pri simulacijah kjer upoštevamo zaustavljanje širjenja borove ogorčice z ukrepanjem, smo borovo ogorčico zatrli v najbolj pesimističnem primeru v 25 letih. Količina potencialno poškodovanih borov bi ob upoštevanju podnebnih razmer 1971-2000 znašala povprečno 967 km3 na 13.250 ha v 17 letih. Pri toplejšem podnebju bi bila potencialno poškodovana količina večja in sicer pri scenariju podnebnih sprememb 2021-2050, 1,5 Mm3 na 24.548 ha v 21 letih, pri scenariju podnebnih sprememb 2061-2090, 1,6 Mm3 na 26.194 ha v 23 letih. Pri upoštevanju vseh gostiteljev in ukrepanja bi bila potencialno poškodovana količina bistveno večja. V podnebnih razmerah 1971-2000 bi lahko končno bilo poškodovanih povprečno 2,5 Mm3 na 13.329 ha v 17 letih, v scenariju podnebnih sprememb 2021-2050, 5,3 Mm3 na 31.098 ha v 23 letih, v scenariju podnebnih sprememb 2061-2090, 7,3 Mm3 na 40.703 ha v 25 letih. 0 0 0 Leto -MIN. -POVP. -MAKS. Brnik, podnebje: 1971-2000, ukrep: da, gostitelji: bori -MIN. -POVP. -MAKS. 25 o o o 8 20 Brnik, podnebje: 2021-2050, ukrep: da, gostitelji: bori ro M O ra c 15 10 8 10 12 14 16 18 20 22 Leto MIN. POVP. MAKS. > o CL Brnik, podnebje: 2021-2050, ukrep: da, gostitelji: bori o o o 40 35 30 25 20 15 10 5 10 12 14 Leto 16 18 20 22 MIN. POVP. MAKS. 5 0 4 6 0 6 8 4 Leto -MIN. -POVP. -MAKS. Brnik, podnebje: 2061-2090, ukrep: da, gostitelji: bori 45 40 35 30 25 20 15 10 5 14 Leto 19 24 MIN. POVP. MAKS. 0 4 9 Leto -MIN. -POVP. -MAKS. Brnik, podnebje: 1971-2000, ukrep: da, gostitelji: vsi -MIN. -POVP. -MAKS. Brnik, podnebje: 2021-2050, ukrep: da, gostitelji: vsi ro M O ra c 90 o 8 80 o S 70 x 60 50 40 30 20 10 14 Leto 19 24 MIN. POVP. MAKS. Brnik, podnebje: 2021-2050, ukrep: da, gostitelji: vsi > o CL 50 45 o o o X 40 35 30 25 20 15 10 5 14 Leto 19 24 MIN. POVP. MAKS. 0 9 4 0 4 9 Brnik, podnebje: 2061-2090, ukrep: da, gostitelji: vsi 120 o o o o 100 ro M O O X 80 60 40 20 0 14 19 24 29 Leto MIN. POVP. MAKS. > o CL 70 60 50 40 30 20 10 0 Brnik, podnebje: 2061-2090, ukrep: da, gostitelji: vsi 14 19 24 29 Leto MIN. POVP. MAKS. 4 9 4 9 Potencialni obseg gospodarske škode Slika 6.2. 7: Brnik - Potencialni obseg gospodarske škode. V tem poglavju prikazujemo razliko v dohodku med prodajo lesnih sekancev po ceni 11 €/nm3 in prodajo okroglega lesa na kamionski cesti za vse različice simulacij iz vstopne točke Brnik (»gospodarska škoda«). V vsaki različici simulacije je prišlo do gospodarske škode. Ob upoštevanju, da so gostitelji samo bori in ne ukrepanja, bi v prvem letu gospodarska škoda znašala 75 €/ha, potem bi zelo hitro narasla do največje vrednosti, tj. v podnebnih razmerah 1971-2000, na povprečno 231 €/ha v 9 letih, po scenariju podnebnih sprememb 2021-2060, na povprečno 251 €/ha v 6 letih, po scenariju podnebnih sprememb 2061-2090, na povprečno 240 €/ha v 6 letih. Po kulminaciji gospodarske škode začne le ta naglo padati in sicer v toplejšem podnebju bi padla na minimum po 31 letih na 68 €/ha, ob upoštevanju sedanjih podnebnih razmer pa po 74 letih na 71 €/ha. Po tem obdobju bi škoda spet nekoliko narasla in se ustalila na 86-93 €/ha. Brnik, podnebje: 1971-2000, ukrep: ne, gostitelji: bori 150 200 250 Leto MIN. POVP. MAKS. Brnik, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: bori 0 -50 -100 -150 ra T3 O -200 -250 -300 20 40 60 80 100 120 140 16 s* - zj / J r T Leto MIN. POVP. MAKS. 0 0 Brnik, podnebje: 2061-2090, ukrep: ne, gostitelji: bori 20 40 60 80 100 120 -50 -100 T -150 T3 O -200 -250 -300 Leto MIN. POVP. MAKS. Ob upoštevanju vseh gostiteljev in ne ukrepanja je časovni potek potencialne gospodarske škode precej drugačen, saj v simulaciji že sam začetek prinaša največ gospodarske škode, tj. 773 €/ha povprečno. V naslednjih petih letih doseže sam vrh in sicer 793-831 €/ha povprečno v odvisnosti od upoštevanja podnebnih razmer. Nato začne naglo padati in v sedanjih podnebnih razmerah po 35 letih pade skoraj na minimum, v toplejšem podnebju pa po 20 letih. Gospodarska škoda se končno ustali na 289-377 €/ha povprečno v odvisnosti od upoštevanja podnebnih razmer. Brnik, podnebje: 1971-2000, ukrep: ne, gostitelji: vsi -100 -200 -300 TO -C -400 ■—' -500 TO T3 O -600 -700 -800 -900 -1000 50 100 150 200 250 Leto MIN. POVP. MAKS. 0 0 0 0 Brnik, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: vsi -MIN. -POVP. -MAKS. Brnik, podnebje: 2061-2090, ukrep: ne, gostitelji: vsi -MIN. -POVP. -MAKS. Ob upoštevanju ukrepov in da so gostitelji samo bori se je gospodarska škoda pričela z vrednostjo 136 €/ha povprečno. Potem se v naslednjih 2-3 letih gospodarska škoda povzpne na maksimum, tj. 240-260 €/ha povprečno. Nato je gospodarka škoda načeloma upadala in se je končala pri 69-266 €/ha povprečno v odvisnosti od upoštevanja podnebnih razmer. Ob upoštevanju vseh gostiteljev in ukrepanja je bila gospodarska škoda največja prvo leto ukrepanja in je znašala 859 €/ha povprečno. Potem gospodarska škoda upada in v 17-25 letih znaša še 278-321 €/ha povprečno v odvisnosti od upoštevanja podnebnih razmer. Brnik, podnebje: 1971-2000, ukrep: da, gostitelji: bori ra 0 -50 -100 -150 "g -200 -250 -300 -350 0 1 01 5 2 02 V Leto MIN. POVP. -MAKS. Brnik, podnebje: 2021-2050, ukrep: da, gostitelji: bori ra 0 -50 -100 -150 "g -200 -250 -300 -350 0 1 0 1 52 02 A , wV v j \ /a\I \ v J AVr \ / \ \ i Y \ 7 \ 1 \j Leto MIN. POVP. MAKS. Brnik, podnebje: 2061-2090, ukrep: da, gostitelji: bori 0 -50 -100 -150 ra T3 O -200 -250 -300 25 Leto MIN. POVP. -MAKS. Brnik, podnebje: 1971-2000, ukrep: da, gostitelji: vsi -100 -200 -300 TO -C -400 ■—' -500 TO T3 O -600 -700 -800 -900 -1000 0 1 0 12 14 16 1 ^ * 4 \ t n/ -j \ / v / m \ v f A Leto MIN. POVP. MAKS. 0 Brnik, podnebje: 2021-2050, ukrep: da, gostitelji: vsi ra -100 -200 -300 -400 -500 o -600 >tn -700 -800 -900 -1000 0 5 10 15 20 25 Leto Hoče MIN. POVP. MAKS. Brnik, podnebje: 2061-2090, ukrep: da, gostitelji: vsi -100 -200 -300 TO -C -400 ■—' -500 TO T3 O -600 HSI -700 -800 -900 -1000 5 10 15 20 25 3 i A mctv' A7 \ A v \ l /N J y v / Leto MIN. POVP. MAKS. Slika 6.2.8: Hoče - Karte potencialnega širjenja Tukaj predstavljamo karte potencialnega širjenja izbrane ponovitve simulacij za primer vstopne točke Hoče. Pri vsaki karti je v glavi navedena različica simulacije. Pripravili smo karte za obdobje 20-100 let po vnosu, tj. 5 kart za leta 20, 40, 60, 80 in 100. Širjenje borove ogorčice je potencialno hitrejše kot iz Kopra in počasnejše kot iz Brnika. Tudi v tem primeru širjenje borove ogorčice naleti na naravne ovire, tj. temperaturna omejitev in nesklenjen areal gostiteljev. Pri upoštevanju, da so gostitelji samo bori, se širjenje borove ogorčice zaustavi proti vzhodu po 39-43 letu v odvisnosti od upoštevanja podnebnih razmer (pri toplejšem podnebju je to prej) zaradi nesklenjenega areala borov na Ravensko - Dolinsko. Zato v tem primeru Goričko ostane nepoškodovano. Obstaja pa verjetnost, da se borova 0 0 0 ogorčica razširi po Avstrijski strani na Goričko vendar tega v simulacijah nismo predvideli. Ob upoštevanju vseh gostiteljev se borova ogorčica potencialno razširi tudi na Goričko po naravnem mostu gostiteljev na zahodnem delu Ravenskega. V tem primeru (ob upoštevanju podnebnih razmer 1971-2000) je širjenje hitrejše, npr. v 100 letih se bi brez ukrepanja borova ogorčica razširila do Vrhnike, v primeru upoštevanja samo borov, pa se bi razširila do Domžal in Pijave Gorice. Hoče, podnebje: 1971-2000, ukrep: ne, gostitelji: bori Leto 60 Leto 80 A N 0 20 40 80 km 1 i i i I i i i I Legenda Žarišče T< 18 °C Gostitelji Posek Leto 100 Hoče, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: bori Hoče, podnebje: 2061-2090, ukrep: ne, gostitelji: bori Hoče, podnebje: 1971-2000, ukrep: ne, gostitelji: vsi Hoče, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: vsi Hoče, podnebje: 2061-2090, ukrep: ne, gostitelji: vsi Pri kartah, kjer smo pri simulaciji upoštevali ukrepanje, smo izbrali ponovitev, kjer je širjenje borove ogorčice trajalo najdlje (vseh ponovitev je bilo 300 za vsako različico simulacije). Primerjava kart med vsemi gostitelji in samo bori pokaže, da pri upoštevanju vseh gostiteljev obstaja večja verjetnost ponovnega pojava žarišča po pojavu, kar se končno pozna pri skupni površini, ki smo jo z ukrepanjem izkrčili, ta je pri vseh gostiteljev večja za ok. 7.000 ha povprečno. Hoče, podnebje: 1971-2000, ukrep: da, gostitelji: bori Hoče, podnebje: 2021-2050, ukrep: da, gostitelji: bori Hoče, podnebje: 2061-2090, ukrep: da, gostitelji: bori Hoče, podnebje: 1971-2000, ukrep: da, gostitelji: vsi Hoče, podnebje: 2021-2050, ukrep: da, gostitelji: vsi Hoče, podnebje: 2061-2090, ukrep: da, gostitelji: vsi Poškodovana lesna zaloga in površina Slika 6.2.9: Hoče - Poškodovana lesna zaloga in površina. V tem poglavju predstavljamo grafikone potencialno poškodovane lesne zaloge in površine kumulativno zaradi borove ogorčice za vse različice simulacije iz vstopne točke Hoče. Različica simulacija je navedena v glavi grafikona. Vsaka različica je bila izračunana z več ponovitvami (z ukrepi 300 krat, brez ukrepov 30 krat) in ker gre za stohastične celične avtomate, je vsaka ponovitev nekoliko drugačna, smo grafikone opremili s tremi črtami, ki prikazujejo minimalno, povprečno in maksimalno vrednost potencialno poškodovane lesne zaloge in površine glede na vse ponovitve v obravnavanem letu. V primerih simulacij širjenja borove ogorčice z upoštevanjem samo borov in brez ukrepov se v zadnji polovici rast potencialno poškodovane lesne zaloge nekoliko ustali potem pa ponovno prične rasti. Razlog za to je naravna ovira (Dinarsko gorstvo), ob katero trči širjenje borova ogorčica. V primeru širjenja iz Kopra in Brnika, se ta pojav zgodi prej. Kočno ob podnebnih razmerah 1971-2000 bi bila potencialno poškodovana lesna zaloga 15,3 Mm3 na 480.756 ha povprečno, ob upoštevanju scenarija podnebnih sprememb 2021-2050, 17,3 Mm3 na 563.085 ha, v scenariju podnebnih sprememb 2061-2090, 18,2 Mm3 na 614.624 ha. Hoče, podnebje: 1971-2000, ukrep: ne, gostitelji: bori ro M O ra c 18 o o 16 0 8 14 1 12 10 8 6 4 2 0 50 100 150 200 Leto 250 300 350 MIN. POVP. MAKS. Hoče, podnebje: 1971-2000, ukrep: ne, gostitelji: bori > o CL O o o 600 500 400 300 200 100 50 100 150 200 Leto 250 300 350 MIN. POVP. MAKS. 0 0 0 ro M O ra c 20 o 8 18 8 16 o r-i 14 x 12 10 8 6 4 2 Hoče, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: bori 50 100 150 200 250 Leto MIN. POVP. MAKS. > o CL Hoče, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: bori o o o 600 500 400 300 200 100 50 100 150 200 250 Leto MIN. POVP. MAKS. 0 0 0 0 20 o 0 20 40 60 80 100 120 140 160 Leto -MIN. -POVP. -MAKS. Ob upoštevanju vseh gostiteljev in brez ukrepanja je potencialno poškodovan volumen lesa bistveno večji od različice simulacije, kjer so upoštevani samo bori. Ob upoštevanju podnebnih razmer 1971-2000, bi lahko borova ogorčica potencialno poškodovala 71,9 Mm3 na 728.000 ha, v scenariju podnebnih sprememb 2021-2050, 102,6 Mm3 na 900.000 ha, v scenariju podnebnih sprememb 2061-2090, 136,0 Mm3 na 105,6 Ma. Za različice simulacij, kjer upoštevamo vse gostitelje in brez ukrepanja, je značilno, da ima krivulja obliko v črki S, kjer je zadnji konec zelo podaljšan, kar pomeni, da se maksimalni vrednosti približa mnogo prej. Tako se pri sedanjih podnebnih razmerah končni potencialno poškodovani lesni zalogi in površini približa leta 200, maksimalno pa v letu 247. Pri upoštevanju scenarija podnebnih sprememb 2021-2050 je ta razlika še večja, maksimalni vrednosti se približa že leta 135 po vnosu, cela simulacija pa traja 234 let. Leto -MIN. -POVP. -MAKS. Hoče, podnebje: 1971-2000, ukrep: ne, gostitelji: vsi -MIN. -POVP. -MAKS. Hoče, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: vsi ro M O ra c 120 o o o o 100 o o X 80 60 40 20 50 100 150 200 250 Leto MIN. POVP. MAKS. Hoče, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: vsi > o CL 1000 900 o o o X 800 700 600 500 400 300 200 100 50 100 150 200 250 Leto MIN. POVP. MAKS. 0 0 0 0 Hoče, podnebje: 2061-2090, ukrep: ne, gostitelji: vsi 160 o o q 140 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 Leto -MIN. -POVP. -MAKS. Hoče, podnebje: 2061-2090, ukrep: ne, gostitelji: vsi 1200 o o ^ 1000 x 800 -C ro c 600 > cl 400 200 0 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 Leto -MIN. -POVP. -MAKS. Ob upoštevanju ukrepov se trajanje simulacije zelo zmanjša, tj. vsega na 20-31 let, kar nakazuje uspešnost zatiralnih ukrepov (poseka), kakor jih definira pravilo modela. V različicah simulacij, kjer smo upoštevali samo bore, je kumulativno potencialno borova ogorčica poškodovala 0,8-1,1 Mm3 na 20.000-21.000 ha površine povprečno v odvisnosti od upoštevanih podnebnih razmer. Razpon med minimalno in maksimalno krivuljo je še mnogo večji in je obsegal 0,3-1,9 Mm3 na 12.000-39.000 ha povprečno v odvisnosti od upoštevanih podnebnih razmer. Če upoštevamo vse gostitelje in ukrepanje, je količina potencialno poškodovane lesene zaloge in površine bistveno večja. Ob upoštevanju podnebnih razmer 1971-2000, je bila potencialno poškodovanih 2,1 Mm3 na 20.000 ha povprečno, v scenariju podnebnih sprememb 20212050, 2,3 Mm3 na 20.000 ha povprečno, v scenariju podnebnih sprememb 2061-2090, 2,6 Mm3 na 20.000 ha. Razpon med minimalno in maksimalno krivuljo je večji in je znašal 0,56,1 Mm3 na 6.000-39.000 ha površine povprečno v odvisnosti od upoštevanih podnebnih razmer. ro M O 20 o 8 18 g 16 X 14 12 10 8 6 4 2 Hoče, podnebje: 1971-2000, ukrep: da, gostitelji: bori 10 12 14 Leto 16 18 20 22 MIN. POVP. MAKS. > o CL Hoče, podnebje: 1971-2000, ukrep: da, gostitelji: bori 25 o o o X 20 15 10 8 10 12 14 16 18 20 22 Leto MIN. POVP. MAKS. 0 4 6 8 5 0 4 6 ro M O ra c 20 0 1C o 16 x 14 12 10 8 Hoče, podnebje: 2021-2050, ukrep: da, gostitelji: bori 14 19 24 29 Leto MIN. POVP. MAKS. > o CL o o o Hoče, podnebje: 2021-2050, ukrep: da, gostitelji: bori 35 30 25 20 15 10 5 0 14 19 24 29 Leto MIN. POVP. MAKS. S 18 6 0 9 4 9 4 Leto -MIN. -POVP. -MAKS. Hoče, podnebje: 2061-2090, ukrep: da, gostitelji: bori -MIN. -POVP. -MAKS. Leto -MIN. -POVP. -MAKS. Hoče, podnebje: 1971-2000, ukrep: da, gostitelji: vsi -MIN. -POVP. -MAKS. Hoče, podnebje: 2021-2050, ukrep: da, gostitelji: vsi ro M O ra c 50 o 8 45 8 40 x 35 30 25 20 15 10 5 14 Leto 19 24 MIN. POVP. MAKS. Hoče, podnebje: 2021-2050, ukrep: da, gostitelji: vsi > o CL O o o 35 30 25 20 15 10 5 0 14 Leto 19 24 MIN. POVP. MAKS. 0 9 4 9 4 Leto -MIN. -POVP. -MAKS. Hoče, podnebje: 2061-2090, ukrep: da, gostitelji: vsi -MIN. -POVP. -MAKS. Potencialni obseg gospodarske škode Slika 6.2.10: Hoče - Potencialni obseg gospodarske škode V tem poglavju prikazujemo razliko v dohodku med prodajo lesnih sekancev po ceni 11 €/nm3 in prodajo okroglega lesa na kamionski cesti za vse različice simulacij iz vstopne točke Hoče (»gospodarska škoda«). V vsaki različici simulacije je prišlo do gospodarske škode. Ob upoštevanju različice simulacije, kjer smo za gostitelje vzeli samo bore in da ni bilo ukrepanja, je gospodarska škoda narasla do maksimalne vrednosti v 4-5 letih in je znašala 321-329 €/ha povprečno v odvisnosti od upoštevanih podnebnih razmer. Nato v 27-32 letih škoda naglo upade na 93-107 €/ha povprečno in potem zelo dolgo in počasi upada na minimum 86-93 €/ha povprečno. Hoče, podnebje: 1971-2000, ukrep: ne, gostitelji: bori Leto -MIN. -POVP. -MAKS. Hoče, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: bori 0 -50 -100 "t? § -150 ra "g -200 -250 -300 -350 0 5 01 01 02 0 25 J K Leto MIN. POVP. MAKS. V simulacijah, kjer smo upoštevali vse gostitelje in naravno širjenje borove ogorčice brez ukrepanja, je gospodarska škoda narasla v 5-6 letih na 423-434 €/ha povprečno v odvisnosti od upoštevanih podnebnih razmer. Nato v 23-29 letih je gospodaska škoda padla na minimum na 229-339 €/ha povprečno. Potem do konca trajanja simulacije gospodarska škoda ponovno nekoliko naraste na 289-377 €/ha povprečno v odvisnosti od upoštevanja podnebnih razmer. Hoče, podnebje: 2021-2050, ukrep: ne, gostitelji: vsi -50 -100 -150 TO -C -200 ■—' -250 TO T3 O -300 -350 -400 -450 -500 50 100 150 200 250 Leto MIN. POVP. MAKS. Hoče, podnebje: 2061-2090, ukrep: ne, gostitelji: vsi -50 -100 -150 TO -C -200 ■—' -250 TO T3 O -300 -350 -400 -450 -500 20 40 60 80 100 120 140 160 18 Leto MIN. POVP. MAKS. 0 0 0 0 Ob ukrepanju in upoštevanju samo borov, je bil začetna gospodarska škoda 284 €/ha. Nato je gibanje gospodarske škode zelo raznoliko in razpon je velik, tj. ob upoštevanju podnebnih razmer 1971-2000 je bil 42-385 €/ha povprečno, v scenariju podnebnih sprememb 20212050 je bil 30-475 €/ha povprečno, v scenariju podnebnih sprememb 2061-209 je znašal 32631 €/ha povprečno. Ob upoštevanju vseh gostiteljev je bil razpon gospodarske škode še večji in sicer je v podnebnih razmerah 1971-2000 obsegal 84-722 €/ha povprečno, v scenariju podnebnih sprememb 2021-2050 je znašal 97-402 €/ha povprečno, v scenariju podnebnih sprememb 2060-2090 je bil 150-447 €/ha povprečno. Hoče, podnebje: 1971-2000, ukrep: da, gostitelji: bori 0 -100 -200 JS -300 T -400 T3 -2 -500 >1/1 -600 -700 -800 1 1 5 2 02 /—C\ v, N/ I v 1 \ \ /v A \ \ \ / v \ / Leto MIN. POVP. MAKS. Hoče, podnebje: 2021-2050, ukrep: da, gostitelji: bori ra 0 -100 -200 -300 "g -400 >i/i -500 -600 -700 30 Leto MIN. POVP. MAKS. Hoče, podnebje: 2061-2090, ukrep: da, gostitelji: bori ra 0 -100 -200 -300 "g -400 -500 -600 -700 30 Leto MIN. POVP. -MAKS. Hoče, podnebje: 1971-2000, ukrep: da, gostitelji: vsi 0 -100 -200 JS -300 -r -400 ra T3 -2 -500 >1/1 -600 -700 -800 15 20 2 53 03 Leto MIN. POVP. MAKS. Hoče, podnebje: 2021-2050, ukrep: da, gostitelji: vsi -100 -200 ra -C -300 si ra T3 O -400 -500 -600 -700 25 Leto MIN. POVP. MAKS. ra 0 -100 -200 -300 "g -400 -500 -600 -700 Hoče, podnebje: 2061-2090, ukrep: da, gostitelji: vsi 25 Leto MIN. POVP. MAKS. 6.2.3 Literatura in viri Hayes B, 1984. Computer recreations: the cellular automaton offers a model of the world and a world unto itself. Scientific American 250, 12-21. Lichtenegger K, 2005. Stochastic cellular automata models in disease spreading and ecology. Graz: Karl-Franzens Universität GrazDiploma thesis. Packard NH, Wolfram S, 1985. Two-dimensional cellular automata. Journal of Statistical Physics 38, 901-46. 0 0 0 Šemrov D, Kotnik T, Miklavčič D, 1996. Modeliranje bioloških in kemijskih sistemov s celičnimi avtomati. Elektrotehniški vestnik 63, 241-8. 6.2.4 Ugotovitve in sklepi Modeliranje širjenja oziroma določitve območij, ki so primerne za razvoj borove ogorčice, smo izvedli z dvema različnima pristopoma. Naprej smo uporabili programski paket CLIMEX, ki predstavlja standardno orodje za modeliranje odziva posameznega organizma na klimatske dejavnike. Zaradi manj natančnih podatkov, ki so potrebni za učinkovito modeliranje in preizkus vpliva klimatskih dejavnikov na razvoj borove ogorčice, smo s programom CLIMEX naredili le primerjavo primernosti območij v Evropi za razvoj borove ogorčice oziroma pojav bolezni borove uvelosti. Rezultat kaže, da je zaradi borove ogorčice ogrožen večji del Evrope. Bolezen se ne more razviti le v skandinavskih državah, Angliji in Irski ter ponekod na severu Evrope ter seveda v večjih gorskih oziroma hribovitih predelih. Ob klimatskih spremembah, ki bi povzročile dvig povprečne temperature za 1 °C, bi se bolezen lahko razvila tudi na delu južne Anglije in v manjši meri tudi na jugu Švedske. Zelo bi se zmanjšala tudi območja na severu Nemčije in Poljske ter državah Benelux-a in Francije, ki so za razvoj bolezni neprimerna. Modeliranje s CLIMEX programom je zelo primerno za ugotavljanje primernosti območij za razvoj posameznega organizma v širši prostorski ločljivosti (kontinent ali svet), manj primeren pa je program za prostorsko modeliranje na nacionalnem nivoju. Modeliranje naravnega načina širjenja bolezni borove uvelosti v Sloveniji, ogroženosti lesnih zalog ter vpliva klimatskih sprememb na širjenje borove ogorčice, smo izvedli s stohastičnimi celičnimi avtomati. Modeliranje smo izvedli v 1 km x 1 km mreži. Hitrost in obseg širjenja borove ogorčice smo opredelili s štirimi spremenljivkami in sicer vrsto in gostoto gostiteljskih rastlin, temperaturo in sušnim stresom. Ob tem smo predpostavili, da so vektorji prisotni v vseh okoljih, vendar se populacija namnoži do mere, ko učinkovito sodeluje v prenosu borove ogorčice, z enoletno zakasnitvijo. Prav tako smo upoštevali dobo 3 letne inkubacije od prvega vnosa borove ogorčice do širjenja v sosednje celice. Modeliranje smo izvedli v več različicah. Določili smo 3 potencialna vstopna mesta za borovo ogorčico in sicer luko Koper, mednarodno letališče Brnik in žago z lesom mednarodne trgovine v bližini Maribora. Prav tako smo simulirali izvedbo ukrepov t. j. poseka v 3 km pasu okoli najdbe borove ogorčice. Vse simulacije smo izvedli za 3 obdobja podnebnih razmer; sedanje razmere (obdobje 19712000), scenarij podnebnih sprememb 2021-2050 in scenarij podnebnih sprememb 2061-2090 in to v 30 ali 300 ponovitvah. Izračun gospodarske škode smo izvedli po metodologiji, ki je podrobno predstavljena v poglavju »Ocena gospodarskih učinkov«. Rezultati modeliranja naravnega širjenja kažejo, da je hitrost naravnega širjenja počasna. Čas širjenja do končne točke širjenja je pogojen z lokacijo vstopne točke. Najhitreje se bolezen razširi iz vstopne točke Brnik, kjer traja povprečna doba širjenja v sedanjih klimatskih razmerah 200 let, medtem ko je ta doba iz luke Koper najdaljša in traja več kot 291 let. Klimatske spremembe sicer povečajo hitrost širjena, vendar jo tudi najbolj neugodne klimatske spremembe (obdobje 2061-2090) skrajšajo le za približno polovico. V tem primeru bi se borova ogorčica razširila po Sloveniji iz vstopne točke Brnika v približno 100 letih. Kot je razvidno je hitrost naravnega širjenja počasna in potrjuje dejstvo, da je človeški faktor tisti, ki najhitreje razširi borovo ogorčico oziroma z drugimi besedami, rezultati poudarjajo pomen uveljavljanja strogih fitosanitarnih ukrepov, ki preprečujejo hitro širjenje ogorčice po vstopu v državo. Simulacije učinkovitosti izvajanja fitosanitarnih ukrepov za preprečevanje širjenja borove ogorčice kažejo na uspešnost preprečevanja širjenja. Ob predpostavki, da obstaja 99,5 % verjetnost, da s posekom gostiteljskih rastlin preprečimo nadaljnje širjenje ogorčice iz žarišča, povprečna doba popolne eradikacije ogorčice ni presegla 5 let ob različnih klimatskih scenarijih. Pri najmanj ugodni ponovitvi je bila najdaljša doba za popolno eradikacijo 30 let. Hkrati s širjenjem smo naredili izračun količin ogrožene oziroma poškodovane lesne zaloge ter ocenili obseg gospodarske škode. Čeprav je z leti širjenja trend naraščanja ogroženega območja skoraj premo sorazmeren, je v sedanjih klimatskih razmerah moč opaziti počasnejše naraščanja ogroženih površin oziroma količin lesnih zalog ob manj ugodnih razmerah za širjenje (naravne ovire, prisotnost gostiteljskih rastlin ipd.). Klimatske razmere zmanjšujejo vpliv negativnih dejavnikov na širjenje borove ogorčice in ohranjajo ogroženost površin oziroma lesnih zalog skoraj premo sorazmerno z leti širjenja. S klimatskimi spremembami naraščajo količine potencialno ogroženih lesnih zalog. Iz prvotno ogroženih 8.954.000 m3 lesnih zalog borovcev, se ogroženost lesnih zalog ob klimatskih spremembah poveča na 14.464.000 m3 v obdobju 2021-2050 ter na 18.577.000 m3 v obdobju 2061-2093. Obseg gospodarske škode v prvih letih narašča, z dolžino dobe navzočnosti borove ogorčice pa pade in se kasneje ustali. Višina in dinamika škode je odvisna od vstopne točke kot tudi od klimatskih sprememb.