lp* , 0 Najprej nismo pomnili takšne zime, zdaj ne pomnimo takšnega začetka pomladi. Letošnji pomladanski sneg, kije vse kaj več kot samo bajtarski gnoj, je povzročil na Gorenjskem precej zmede in le*?V~ ^jriedeljo je bil zaradi plazov v Podljubelju nekaj časa zaprt mejni prehod Ljubelj. Tik pred zaključkom redakcije pa so bile še vedno zaprte ceste na Pokljuko z bohinjske in gorjanske smeri, cesta v Rodovno, proti Soriški planini in še nekatere druge. Ekipe Cestnega podjetja delajo neprekinjeno. — A. Z. — Eoto: E. Perdan Leto XXVIII. Številka 21 Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Ueakar Kranj, torek, 1. 4. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot portednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA. ZA GORENJSKO 6. STR AN i Redka so mesta v naših gorah, kjer še niso pristali ali jih vsaj obleteli heli-*£Pterji Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Piloti namreč 'niso nri' le sl'°Je#a Posla- temveč morajo biti tudi dobri poznavalci gora in~ Pa,j'llh stintlh '" "('/nevarnejših kotičkov. Na Kredarici je helikopter že poghrf pnstal 1,1 P("u'scl l' dolino precej ponesrečencev v triglavskem N(l Zgornjem Plavžu na -Jesenicah je gradbeno podjetje. Sava 2 dvsrnic že z8radilo nov dom dr Franceta Berglja, kije namenjen starejšim občanom. V ""■"i so garsonjere, v spodnjih prostorih prostori za družbeno prehrano m ^UŽabni prostori ter prostori za redno zdravniško službo. Dom stoji odmak-""''i od glavne ceste, tako da bodo v njem stanu/oči občani zares lahko v preživljali jesen sio/vga življenja. * urejujejo še notranjost doma. jubile j xx m xxt eš anica 14. STRAN: »Bomo pa kar vdrli« špeceroa V četrtek zvečer je bilo v kinu Center v Kranju zadnje predavanje iz ciklusa Priprave na obrambo, skrb nas vseh. Zadnji predavanji sta bili v kinu Center in se jih je udeležilo veliko Kranjčanov. () pripravah na obrambo je govoril Aci Puhar. (jk) — Eoto: F. Perdan Jutri in v četrtek potuje štafeta po Gorenjski Štafeto mladosti, ki je v nedeljo krenila na pot v istrskem mestu Labin, bodo jutri in pojutrišnjem nosili gorenjski mladinci. Od primorskih tovarišev jo bodo dobili ob 13.40 nad Cerknim. Nesli jo bodo skozi Poljansko dolino v Škofjo Loko, Petriču spet trije rekordi Na Reki se je končalo državno mladinsko prvenstvo v plavanju, kjer so Kranjčani dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Med vsemi pa se je najbolj izkazal Borut Petrič, ki je dosegel tri nove jugoslovanske rekorde. Na 400 m kravi in 200 m delfin je dosegel nova mladinska rekorda. Na 400 m kravi je plaval v času 4:22,6 ter na 200 m delfin 2:24,3. Petrič pa je dosegel nov jugoslovanski absolutni rekord za male bazene na 800 m kravi s časom 9:02,8. V ekipni konkurenci je zmagala Crvena zvezda, kranjski Triglav je zasedel 8. mesto, medtem ko je bila najboljša slovenska ekipa Ljubljana, ki je zasedla odlično 8, mesto. .J. J. kamor bodo prispeli ob 15.10. Naprej bo štafeta potovala skozi Selško dolino in bo prispela v Železnike ob 16.10. Od tu bo nadaljevala pot skozi Dražgoše, Kropo in Kamno gorico v Radovljico, kjer jo bodo sprejeli ob 17.45. Štafeta bo prenočila na Jesenicah, kamor bo prispela ob 19.10. Večje proslave ob sprejemu štafete bodo pripravili v Škofji Loki, Radovljici in na Jesenicah. Na svoji poti bo štafeta obiskala tudi številne partizanske spomenike in spominska obeležja. V četrtek bo štafeta odšla na pot ob 7.30 proti Žirovnici in skozi Begunje v Tržič, kamor bo prispela ob 8.45. Tržiški mladinci jo bodo kranjskim predali v Dupljah ob 9.30. Po kranjski občini bo štafeta potovala do 11.15. Mladincem iz občine Lju-bljana-Šiška jo- bodo predali mladinci iz Šenčurja. Prva večja prireditev v četrtek ob sprejemu Štafete bo v Tržiču. Zelo svečano jo bodo sprejeli tudi v Dupljah, v Kranju pa bo program tekel ves čas bivanja štafete v kranjski občini. Sodelovala bo godba na pihala, recita-torji, govorniki in folklorna skupina. Prireditev in sprejem štafete bo na Trgu revolucije v Kranju. V kranjski občini bodo štafet-no palico nosili najboljši učenci osnovnih in srednjih šol, mladinci iz krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela, ki so se posebno izkazali pri delu in vojaki ter športniki. -lb Državno prvenstvo v Planici Ker so se v Planici izboljšale snežne razmere, se je komisija za skoke SSJ odločila, da bo izvedla letošnje državno prvenstvo v skokih za člane v sredo, 2. aprila, ob 14. uri na 90-metrski skakalnici. J. J. Zdrsnilo na snegu V sredo, 26. marca, dopoldne je okoli sto dijakov ekonomske šole z Jesenic šlo preko Jamnika proti Dražgošam. Nenadoma pa je dijakinji Simoni Mastnak, stari 16 let, z Jesenic, spodrsnilo, tako da je /drsela po snegu v globino in obležala v nezavesti. Ranjenko so reševali dijaki sami, nato pa so jo z avtomobilom prepeljali v zdravstveni dom Kranj, od tu pa v ljubljansko bolnišnico. H XIV. MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM OD 11. DO 20. APRILA 1975 Naročnik: Tito v Makedoniji Predsednik republike in predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito je v ponedeljek dopotoval na večdnevni obisk v SR Makedonijo. Skopje ga je pričakalo okrašeno z zastavami in praznično razpoloženo. Povsod, kjer je potoval, so ga prebivalci navdušeno pozdravljali. Štafeta * že potuje Malo po dvanajsti uri je v nedeljo iz revolucionarnega Labina v Istri krenila na pot letošnja štafeta mladosti, ki bo 25. maja predala Titu čestitke vseh Jugoslovanov, posebno pa mladine, za njegov triinosemdeseti rojstni dan. Na velikem ljudskem zborovanju, ki je bilo eda »najmočnejša« delov na organizacija v občini. Nič protizakonitega ni v tem. če potem organizacije in kolektivi odmerijo nekaj sredstei' — po navadi niso visoka — vendar se obenem danes lahko tudi sprašujemo, če so te prošnje v nešteto kopijah umestne, če so lahko še vedno aktualne in rešljive, če pomislimo, da bi marsikdaj mora/a finančno podpreti in podpirati ustrezna interesna skupno*/. Tako so raznušl/ali na neki seji sindikata, ki je imel spet — kolikokrat že! — pod točko razno dnevnega reda kup prošenj za denarno pomoč. Menili so, da bi vendarle morale interesne skupnosti tudi v tem pogledu pokrivati posamezna področja dejavnosti ohčaimi Za tak način zbiranja sredstev se bodo v prihodnje sku-pme občanov, društva in šole morali opredeliti. Prekiniti bodo morali z ustaljeno večletno prakso in iskati sredstva tam, kjer so jih tudi upravičeni dobiti. D. S. Za preurejeno vpadno cesto sta dva načrta. Prvi je star okrog 10 let in načrtuje »generalno« preureditev ceste z novim mostom. Na osnovi sedanjih cen bi taka modernizacija vpadnice, ki jo zagovarja sekretariat za urbanizem, veljala poldrugo milijardo dinarjev. Kje in kako jih zbrati, v Tržiču ne vedo. Druga, »mlajša« inačica popravila vpadne ceste pa je za tretjino cenejša in bi jo bilo mogoče uresničiti letos. Gre za razširitev cestišča na sedanji pločnik ter zgraditev novega pločnika za pešce. Katera inačica modernizacije bo prevladala in kdaj se bo popravilo začelo, je odvisno od bližnjega sestanka predstavnikov tržiške občinske skupščine, sekretariata za urbanizem in skupnosti za ceste. Družbenopolitični zbor predlaga, da je treba letos tržiško cestno ozko grlo odpraviti. To bo po besedah predstavnikov izvršnega sveta občinske skupščine mogoče le, če bo osvojena druga, cenejša inačica načrta. J. Košnjek Nov stroj za papir Pred poldrugim letom sta se kolektiva AERO Celje in Tovarna celuloze Medvode odločila za združitev, ki naj bi prinesla uresničitev skupne želje: lastno proizvodnjo papirja. Izdelan je bil investicijski program, razpisan mednarodni natečaj za dobavo opreme in v začetku julija lani je sledil pričetek gradbenih del. Tri - gradbena podjetja vestno izpolnjujejo roke, tako da bodo z gradbenimi deli končali julija letos, medtem ko morajo monterji mariborske Hidromontaže končati z montažo opreme v hali za proizvodnjo papirja do novembra. Dobavitelj stroja za papir je firma ANDRITZ-WAAGNER BIRO-SIEMENS in omogoča letno izdelavo 20.000 ton najkakovostnejših brezlesnih papirjev, kot AC papir, heliografski papir, papir za brezkončne formularje ipd. Poizkusna proizvodnja papirja naj bi stekla novembra letos. Ker je proizvodnja papirja velik potrošnik tehnološke pare in električne energije, so zgradili parni kotel z zmogljivostjo 40 ton pare na uro. Za gorivo uporabljajo mazut, kasneje pa bodo plin. 6,4 MW parna turbina z generatorjem pa bo skrbela za preskrbo z električno energijo. Vrednost celotne investicije znaša 430 milijonov dinarjev. To so združena sredstva vseh TOZD Aera ter posojila Jugobanke in tujih dobaviteljev. Vsa proizvodnja bo temeljila na domači surovini, izdelan papir pa bodo porabili v drugih TOZD Aera, saj so ga do sedaj morali uvažati. Za vodenje obratovanja novih naprav so že bili sprejeti novi delavci, od katerih jih je 40, ki bodo delali pri stroju za papir, že na izpopolnjevanju v tujini. Število zaposlenih se bo od sedanjih 320 povečalo na 470. Ob povečevanju proizvodnih zmogljivosti niso pozabili na delavce, saj gladijo sodobni obrat družbene prehrane, skupaj z ostalimi delovnimi organizacijami iz Medvod bodo zgradili samski dom. V tovarni celuloze letno proizvedejo okoli 20.000 ton celuloze v vrednosti 120 milijonov dinarjev. Z načrtovano proizvodnjo papirja v količini 20.000 ton pa bodo vrednost proizvodnje povečali za štirikrat. Pred nedavnim so se povezali z Gozdnim gospodarstvom in lesno industrijo Gorenjske ter si v celoti zagotovili surovinsko osnovo, predvsem z načrtnim vlaganjem. — fr Ze letos nova cesta na Soriško planino! Škofja Loka, 1. aprila — Danes opoldan se bodo na sedežu skupščine občine Škofja Loka sestali predstavniki družbenopolitičnih organizacij komune, odbora za pripravo projekta zimsko turističnega centra Soriška planina, GG Kranj, cestnega podjetja Kranj in Skupnosti za ceste SRS. Kot smo zvedeli, obsega dnevni red eno samo točko, in sicer rekonstrukcijo ter asfaltiranje ceste od Zalega logu v Selški dolini do Soriške planine. Ta makadamska prometna vez (približno 12 kilometrov) je namreč doslej pomenila glavno zavoro pri uresničevan ju načrtov izgradnje zimskega športnega središča pod I.ajnarjem, saj ni bilo jasno, kje vzeti potrebna sred stva, s katerimi bi financiral] njeno ra/širitev in prilagoditev nekajkrat povečanemu navalu turistov. V obrazložitvi so pristojni forumi navedli, da je objekt žal izpadel iz petletnega investicijskega plana Cestnega sklada in da bo pač treba potrpeti do leta 1979, ko naj bi se sestavljal nov podoben dokument. Včeraj pa so iz Ljubljane nepričakovano sporočili razveseljivo novico: denar v visini več milijard starih din je zagotovljen! SDK je sklenila odstopiti skladu do pred kratkim blokirano vsoto, ki so jo zbrali z zasežbo nezakonitih »črnih« reprezentančnih fondov, odkritih ob izrednih inšpekcijskih kontrolah v posameznih gorenjskih podjetjih, nekaj pa bo odtegnila tudi od zneska, namenjenega ureditvi nove »uranske« ceste Gorenja vas — Škofja Loka, kajti znano je, da so zanjo pomotoma zbrali dve milijardi preveč. Dela na trasi proti Sorici (osnutek predvideva namestitev sedem metrov širokega asfaltnega traku) bodo menda stekla ze v začetku meseca maja. Podrobnosti si preberite v prihodnji številki Glasa. 1. G. Bistričane zanimajo avtobusna postajališča Predvidenih postajališč v Bistrici za avtobuse lokalnega potniškega prometa v Tržiču je bilo več, vendar se zadnje čase uporabljajo /a posta jališča najrazličnejša mesta. Z otvoritvijo nove osnovne šole v Bistriti pri Tržiču je postal problem avtobusnih postajališč še bolj pereč, ftaj čakajo otroci na začasnih nepokrit ih postajališčih, pa naj bo vreme dobro ali slabo. Tako ugotavlja delegacija krajevne skupnosti Bistru a m vpra-šuje občinsko skupščino, ali so bila postajališča določena Delegacija sodi, da bi morala o lokaciji za po stajališča razpravljati tudi krajevna skupnost. Občinska skupščina v odgovoru pravi, da so bila postajališča za mestni avtobusni promet določena 20. marca lani. V komisiji so sodelovali predstavniki podjetja SAP, po staje milice, komisije /a varnost v cestnem prometu, v kateri je tudi član krajevne skupnosti Bistrica, tet referent /a komunalne zadeve tržiške občinske skupščine. Komisija je določila postaiališča pri Val javen v Bistrici, pred blokom v Bistrici 159 in pri Peku oziroma pri vhodu v Združeno lesno industriio Trži.' Sledtiir (m taiališče je v veljavi že dlje. Postajališča so /a zdaj oprem ljena le I oznakami. Za boljšo opremo in pokritje čakališč pa v letošnjem programu negospodarskih investicij ni denarja. Razpisna komisija podjetja Etiketa Žiri razpisuje na podlagi sklepa DS podjetja prosto delovno mesto direktorja podjetja. Za direktorja podjetja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje splošne in posebne pogoje: Splošni pogoji: a) da je državljan .SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi akti in družbenimi dogovori, b) da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali pravne smeri* ter 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih v proizvodnih OZD, c) da ima srednjo izobrazbo ekonomske ali njej sorodne smeri in 15 let prakse na vodilnih delovnih mestih v proizvodnih OZD, č) da je moralno in politično neoporečen in je predložil program razvoja podjetja. Poseben pogoj: obvezno opravlja vsa dela in opravila splošnega sektorja. Stanovanja ni na voljo. Prijave na razpis sprejema razpisna komisija do vključno 15. aprila 1975 do 14. ure. Prijavi morajo biti predložena dokazila od točke a), b), c) in č) splošnih pogojev tega razpisa. Slab turistični start Prvi podatki o obisku domaČih in tujih gostov pri nas kažejo, da turistični delavci niso zaman ugotavljali, da bo katastrofalno slaba zima močno vplivala tudi na turistični promet v zimski sezoni. Januarja so v radovljiški občini zabeležili 54.474 prenočitev; od tega 45.583 domačih in 8891 tujih gostov. To je sicer za okrog 5 odstotkov več kot januarja lani, vendar je bilo tujih gostov v prvem letošnjem mesecu kar za 39 odstotkov manj. Na Bledu je bil obisk za približno 2 odstotka manjši kot lani in so zabeležili skupaj 26.501 prenočitev. Nekaj na boljšem .so bili v Bohinju, kjer so bili hoteli v primerjavi z lanskim prvim mesecem kljub slabemu vremenu bolje zasedeni. Pa tudi počitniški domovi in zasebne sobe niso bili prazni. Tako so v Bohinju zabeležili 23.616 prenočitev, od tega 2649 tujih. Na prvi pogled bi morda lahko kdo dejal, da to niso niti tako slabi podatki. Vendar je prav, da štejemo za turistični start celotno letošnje zimsko obdobje. Na pogled dokaj ugodnemu januarju namreč sledi katastrofalen februar. Podatki sicer še niso zbrani, vendar ker je zima ta mesec povsem odpovedala in ni bilo tudi toliko šolarjev, bo turistična bera slaba. Delno bo morda izvlekel slabo zimsko sezono le marec, saj je marsikdo, ko je zapadel sneg, izkoristil nekaj din dopusta. A. Z. Dom borcev in invalidov Kranj, Levstikova 8 razpisuje delovno mesto točajke OD po dogovoru, nastop dela takoj. Popust na vseh letošnjih sejmih V četrtek popoldne so vsi trije zbori kranjske občinske skupščine razpravljali o predlogu za znižanje stopnje posebnega občinskega prometnega davka za letošnje sejemske prireditve Gorenjskega sejma v Kranju. Delegati so sklenili, da bo na X I V. mednarodnem spomladanskem kmetijskem sejmu od 11. do 20. apri le na jubilejnem XXV. niedn.irod nem gorenjskem sejmu od H. do 1H. avgusta, na VIII. mednarodnem sejmu obrti in opreme od 10. do 1!). oktobra in na XVI. novoletnem sejmu od 17. do 26. decembra letos predpisani ■'- odstotni posebni občinski prometni davek znižan na 2 odstotka. Z drugimi besedami to pomeni, da bodo vsi predmeti na letošnjih sejmih V Kranju najmanj /a 2 od st ot ka cenejši. Za tako znižanje so se na skupšči ni odločili med drugim tudi zato, ker običajno potem tudi razstavljavci oblikujejo večje popuste in ker je promet na sejmu zato precej večji. Tr.iv tako je večji tudi obisk. In ker. prihajalo na se|eruske prireditve obiskovalci iz raznih krajev Slovnu |e m od drugod, si marsikdo takrat Ogleda tudi Kranj in obišče druge trgovske lokale 'Tako so posredno ob sejemskih prireditvah poveča promet tudi v trgovskih lokalih v mest u. Za smotrnejše zapo slovanje Skupščina skupnosti za zaposlovanje Kranj je prejšnji teden sprejela finančni načrt skupnosti za letošnje leto ter razpravljala in sklepala o poslovnem poročilu skupnosti v lanskem letu. Po prispevni stopnji 0,16 odstotka od bruto osebnih dohodkov bo skupnost razpolagala v letošnjem letu 9 6,4 milijona din, ostali dohodki pa so še prenesen8 neporabljena sredstva *z preteklega leta, sredstva iz združenih sredstev za štipendiranje in pa sredstva za investicije iz preteklih let, tako da znašajo skupni dohodki 9,8 milijona din. Dohodek iz prispevka za zaposlovanje se bo po občinah zbiral takole: v kranjski občini bo zbrano 2,9 milijona din, v jeseniški 1 milijon, v škofjeloški občini 1,1 milijona din, v radovljiški pa 830.000 in v tržiški 450.000 din. Izdatke pa so planirali takole: 2,5 milijona din je namenjenih za delo strokovnih služb zavoda za zaposlovanje, nekaj nad milijon din bo porabljenih za poklicno usmerjanje, strokovno usposabljanje in prekvalifikacijo ter denarno pomoč med usposabljanjem, stroške z nezaposlenimi in drugo ter za štipendiranje 1,8 milijona din. Sredstev za zavarovanje za primer brezposelnosti in socialno varnost letos ne bodo povečali, ker za to dejavnost zadostujejo neporabljena sredstva še iz preteklih let v višini 2,4 milijona din. Po resoluciji o družbeno gospodarskem razvoju republike Slovenije, bi zaposlenost v tem letu ne smela presegati 3 odstotkov letno, prav tolikšen pa naj bi bil tudi porast produktivnosti. Za gorenjsko področje pa je bilo že lani in tudi leta pred tem značilno ekstenzivno zaposlovanje z visoko stopnjo letne zaposlenosti. Lani je bila ta 4,4 odstotka, v posameznih občinah kot je na primer kranjska celo 6-od-stotna, v jeseniški 4,5-od-stotna, medtem ko je bila v ostalih občinah pod regij* skim poprečjem. Ob tako velikem zaposlovanju se seveda postavlja vprašanje o realnosti potreb po tolikšnem številu delavcev, posebno še ob dokaj neugodni izobrazbeni srstavi zapo* slenih na Gorenjskem, zato bo treba — tako so menili na skupščini skupnosti zaposlovanja — tem vprašanjem letos nameniti Še več pozornosti. L M. — hitro — enostavno — poceni gradite z zidaki ZAHTEVAJTE PROSPEKTE bled belinka tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314177 telex 31 260 yu bel SadolinPX65 — uživa mednarodni sloves — odlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki — najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa — uničuje plesen m zajedalce ter je odporen pred vremenskimi vplivi — služi za osnovni ter končni premaz in je izdelan v 13 barvah — Zahtevajte prospekte in navodila za uporabo Obvestilo Krajevna skupnost Šenčur obvešča vse občane Kranja in okolice, da je Ja njenem območju in okoliških gozdovih STROGO PREPOVEDALO odlaganje smeti in odpadkov. Jato v zvezi s tem obveščamo oz. pozivamo vasčane Šenčurja, da se JAKO) prijavijo V uradnih urah v pisarni KS za nabavo smetnjakov, ,z katerih bo odvažal smeti Komunalni sei vis Kranj, in to V smislu odločbe SO Kranj objavljene V Uradnem vestniku Gorenjske štev •S-268/71. Vasčane Srednje vasi pa obveščamo, da odvažajo smeti jamo, ki je ob cesti Šenčur—Velesovo. Opozarjamo vse občane, posebej pa še krajane KS Šenčur, da f*VnaJ0 po tem obvestilu Kdor ho zaloten, da na nedovol jcnem kraju °dlaga smeti ali druge odpadke, na kar pazijo pooblaščeni krajani, bo Predlagan občinskemu sodniku za prekrške za najstrožje kaznovanje. Elektronske pošasti v službi človeka O/i P. □ L 1. - 0 1 i 0 0 Kako nepogrešljivo vlogo igra računalništvo v gospodarstvu in nasploh v življenju Slovencev, najbolje priča preobremenjenost Republiškega računskega centra v Ljubljani, kjer razmišljajo že o uvedbi kompjutrskega sistema tretje generacije V Sloveniji zagotovo ni inštituta, zavoda ali ustanove, ki bi po obsegu nakopičenega empiričnega znanja utegnil konkurirati Republiškemu računskemu centru v Ljubljani. Seveda nimamo v mislih le kadrov oziroma živih strokovnjakov, ampak predvsem elektronske . računalnike, sposobne, da v najkrajšem možnem času prebavijo, presortirajo in preanalizirajo nepojmljive količine podatkov. Ob odprtju RRC, leta 1968, se je marsikdo vprašal, ali naložba ni nemara preuranjena, ali računalnik CDC 3300 ne bo morda pomenil strela v prazno. Toda že pičlih dvanajst mesecev pozneje so spričo skokovito naraščajočih potreb njegove zmogljivosti postale preskromne. Lahko bi ga sicer dopolnjevali, vendar ne v nedogled. Zato je trojica ustanoviteljev RRC (Izvršni svet SRS, Združeno podjetje Iskra in Univerza v Ljubljani) raje šla v akcijo pridobivanja novih partnerjev, ki jih je danes skupno trinajst. Spomladi leta 1972 so iz združenih sredstev financirali uvoz računalnika CYBER 70, s čimer smo Slovenci praktično stopili v drugo, višjo fazo uveljavljanja kompjuterske tehnike v gospodarstvu, znanosti in raziskovalni dejavnosti. Za zgodnje obdobje je bilo namreč značilno nekoordinirano, skoraj stihijsko nabavljanje raznih tipov šibkejših kompjuterjev, kar je naša podjetja stalo precej denarja, ni pa vselej opravičilo pričakovanj. No, kar zadeva CYBER 70, so ugotovitve ravno nasprotne. Kljub izjemni učinkovitosti je od prvega dne dalje stoodstotno zaseden. Da bi lahko zadostili zahtevam, so pred iredavnim uvedli troizmensko delo in redno obratovanje raztegnili tudi na sobote in nedelje. A ker niti ta ukrep ni zalegel, je RRC jel iskati dodatne tehnične rešitve. Poleg decembrske »okrepitve notranjega spomina« na 320 enot (K), je februarja sledilo naknadno montiranje štirih magnetnih diskov, katerih potencial znaša skoraj pol milijarde znakov. Kakor sporočajo, so slednji dvignili zmogljivost aparature za 50 odstotkov. Upravi bodo pomagali premostiti krizo zaradi preobremenjenosti, ki naj bi jo dokončno odpravil šele nakup orjaškega super stroja tretje generacije, nekajkrat večjega kot sta CDC 330Oin CYBER 70. Zanimivo je, da so prav izračuni samega računalnika pripeljali do sklepa o prehodu na močnejšo napravo, ki je racionalnejši od nenehnega širjenja obstoječega kompjutrskega fonda. Ne bo napak, če v zaključku navedemo par glavnih prednosti velikih računalniških sistemov. Zlasti izstopa ugotovitev, da so storitve le-teh opazno cenejše kot pri šibkejšem »sorodstvu«. Doseganje istih rezultatov z manjšimi računalniki bi ob nepogrešljivih priključkih stvar bistveno podražilo, pri čemer bi bila kvaliteta storitev zanesljivo okrnjena. Ne nazadnje je upoštevanja vreden faktor tudi večja popolnost gigantov, ki tehnološko zastarijo znatno kasneje kot »srednji« in »majhni« modeli. Hkratna obdelava dveh, treh ali štirih programov ter uvajanje terminalov odpravljata prostorske ovire in omogočata, da moderni računalnik enako dobro rabi interesentom v kateremkoli kraju republike, ne glede na oddaljenost centra. Nejevernim Tomažem, ki dvomijo o koristnosti elektronskega računalništva nasploh in ki v njem vidijo hudičevo iznajdbo, bodočega zasužnjevalca duha, pa svetujemo, da preberejo bogato ilustriran priročnik Tomaža Kalina in Petra Likarja »Z računalnikom na prvi sprehod«. Avtorjema je uspelo v preprostem, do-padljivem slogu, polnem nazornih prispodob, približati laiku, vsestransko uporabnost skrivnostnih aparatur, brez katerih se ljudje ne bi mogli niti preštevati niti pošiljati raket v Zemljino in Lunino orbito. »In ko bo bralec te knjižice lepega dne v resnici srečal računalnik,« pravi uvodoma dr. Aleksandra Kornhauser, »zanj ne bo več sodobna izdaja Drakule, temveč stroj s svojo logično anatomijo, s svojim značilnim jezikom, hiter, natančen in nepodkupljiv, a vendarle samo stroj, ki pomaga delati, ustvarjati, odločati; in ki obvezuje človeka, da bo še intenzivneje kakor doslej izkoriščal neprecenljivo bogastvo, s katerim tudi najpopolnejši robot ne more niti poskušati tekmovati — možgane.« I. Guzelj Okrnjena kulturna dejavnost Na drugi seji obeh zborov skupščine radovljiške kulturne skupnosti 21. marca so obravnavali in sklepali o presežkih sredstev v minulem letu, o družbenem dogovoru za skupno porabo v občini ter o programu in finančnem načrtu kulturne dejavnosti za letos. Sklenili so, da se lanski presežki v višini 108.000 dinarjev, ki so se natekli na žiro račun kulturne skupnosti, vrnejo gospodarstvu. Ko so razpravljali o občinskem družbenem dogovoru o skupni porabi za letos, so ponovno kritično ocenili postopek dosedanjih dogovarjanj in usklajevanj prispevnih stopenj. Menili so, da kljub razumljivim potrebam za večje financiranje in vzajemno prispevanje denarja za osrednje slovenske kulturne ustanove ne bi smeli tako zmanjšati prispevne stopnje občinski kulturni skupnosti. V radovljiški občini je namreč lani znašala prispevna stopnja 0,58, letos pa le 0,37 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Tako naj bi bilo letos za kulturo v občini namenjenih le 2,611.000 dinarjev, lani pa je bilo v finančnem načrtu v začetku leta predvidenih 2,740.000 dinarjev. Po valorizaciji, ki je bila določena z družbenim dogovorom, se ie lani vsota povečala na 3.167.000 dinarjev. Toda kot rečeno zaradi stabilizacijskih ukrepov in varčevanja tega denarja niso porabili. Delegati so zato sklenili, da bodo z razliko, ki je nastala ob valorizaciji, pokrili manjkajoča sredstva za financiranje letošnjega minimalnega programa kulturnih dejavnosti. Čeprav se je kulturna skupnost znašla v zelo neugodnem položaju, so na seji obeh zborov skupščine družbeni dogovor potrdili. Izrekli pa so vrsto kritičnih pripomb na račun republiškega družbenega dogovora o skupni porabi. Tako je bilo tudi postavljeno vprašanje, zakaj ni nikjer pojasnjeno, v katere namene pri vzajemnem financiranju bodo porabljena sredstva iz prispevne stopnje 0,20, brez katere so ostale občinske kulturne skupnosti. Pri letošnjem programu kulturne skupnosti so največ razpravljali o tistih dejavnostih, ki jih bo zmanjšanje sredstev najbolj prizadelo. Omenjeno je bilo knjižničarstvo, ki bo od načrtovanih 788.100 dinarjev, dobilo le 621.372 dinarjev. Ta dejavnost, ki je dobro razvita in ima dobro vpeljano knjižničarsko mrežo, bo močno okrnjena. V podobnem položaju so se znašli tudi Muzeji radovljiške občine, ki bodo prav tako morali program močno skrčiti. Pri tem pa Odbor za medsebojna razmerja podjetja Poliks Žiri I . razpisuje prosto delovno mesto vodje obutvenega obrata Za zasedbo tega delovnega mesta se zahtevajo naslednji pogoji: da ima opravljeno tehnično čevljarsko ali podobno šolo in najmanj 3 leta prakse v stroki ali da ima visoko kvalifikacijo čevljarske stroke in najmanj 6-letno prakso v stroki ter prosta delovna mesta več kvalificiranih kleparjev Osebni dohodki po tarifnem pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prošnje s kratkim življenjepisom dostavite na upravo podjetja. bodo morali ob letošnji 30. obletnici osvoboditve Begunj zagotoviti denar za vsa obnovitvena dela, nabaviti nekaj nove opreme in izdati katalog za Muzej talcev. Namesto predvidenih 731.971 dinarjev bo za muzejsko dejavnost na voljo 660.000 dinarjev. Za množično amatersko kulturo v okviru ZKPO, ki združuje 22 kulturnih društev in več samostojnih sekcij, bo zmanjkalo nekaj nad 30.000 dinarjev. To bo vplivalo predvsem pri programu sodelovanja z zamejci, zdomci in prijateljskimi občinami Varaždin, Svilajnac in Brus. Lani je bilo za najnujnejša vzdrževalna in obnovitvena dela pri kulturnih domovih na voljo 150.000 dinarjev, letos pa bo kljub podražitvam za to ostalo 133.000 dinarjev. Prav tako bodo skrčena sredstva za spomeniško varstvo, arhivsko službo, za program kulturne akcije in za vse druge izvajalce programa. Izločene iz programa in finančnega načrta pa so akcije nekaterih republiških kulturnih ustanov. Delegati so se morali odločiti za takšno rešitev, saj mora kulturna skupnost sprejeti še nekatere nove obveznosti, ki jih lani ni imela v programu. Gre predvsem za tiste dejavnosti, ki so letos izločene iz občinskega proračuna (odplačilo anuitet za stavbo občinske knjižnice, sofinanciranje postavitve pretvornika radia Jesenice na Katarini, financiranje akcij fotokino klubov in drugo). Tako bodo z letošnjim minimalnim programom lahko zadovoljili v občini le najnujnejše potrebe. Ce pa bo dotok denarja ugodnejši od predvidenega, bodo skušali v drugem polletju program z rebalansom dopolniti. Ker prvotni predlog finančnega načrta, ki je znašal 3,783.336 dinarjev, ni bil usklajen s pozneje do* ločeno prispevno stopnjo, so delegati končno potrdili načrt v višini 3,034.000 dinarjev. Izvršnemu odboru kulturne skupnosti pa so naložili, da preuči možnosti, da odplačilo nekaterih obveznosti preloži na naslednje leto. , JR Ji |ftW jHlk "Kl"*ni in um -ocniftki oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din. polletna J Ti din, cena za 1 Atevilko 1 dinar. — OproAccno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. za 2 leti. Ponudbe oddati pod »Predplačilo« 1857 GARSONJERO ali večjo sobo išče mati z otrokom. Darn predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku. Zamenjam dvosobno STANOVANJE za trosobnega v bloku. Zemva, Kranj, Begunjska 6 1859 Zamenjam dvosobno STANOVANJE v Niški banji — zdravilišče, za enako v Kranju ali okolici. Interesenti naj se javijo na Reginčevo 1, Kranj 1774 posesti Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. Čirčiče 11, Kranj 1860 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. Čirčiče 11, Kranj 1860 Prodam PARCELO za vikend -izredna lega. Naslov v oglasnem oddelku. 1861 Kmetu ugodno prodam zaraščen GOZD. Naslov v oglasnem oddelku zaposlitve Iščemo SNAŽILKO za skupne prostore, stolpnica Moša Pijadeja 44. Plača po dogovoru. Oglasite se na stanovanje 10 v isti stolpnici 1863 Iščemo SNAŽILKO za skupne prostore, stolpnica Maše Pijadeja 44. Plača po dogovoru. Oglasite se na stanovanje 10 v isti stolpnici 1863 Takoj vzamem pomočnika in delavca za KLEPARSKO STROKO. Plača po dogovoru. Bohinc Janez, kleparstvo, Radovljica 1864 obvestila STRUZIM in LAKIRAM PARKET. Mlakar Vojko, Kamnogoriška 47 c, Ljubljana 1711 IZREDNA PRILOŽNOST - FOTO AMATERJI! Razvijam filme in izdelujem fotografije — črno-bele v enem dnevu, barvne v treh dneh. Kvaliteta odlična, cene solidne. Filme lahko pošljete po pošti in jih prejmete po povzetju. Fotografije za potne liste in legitimacije dobite v dveh urah. Po potrebi fotografiram na domu — samo pokličite na telefon 22-091, Kranj. FOTO »MILE« Cest a 1. avgusta 5/20, Kranj 1865 kii Kranj CENTER 1 aprila amer. barv. pust. POBEGNIL SEM S HUDIČEVEGA OTOKA ob 16.. 18. in 20. uri 2. aprila amer barv. pust POBEGNIL SEM S HUDIČEVEGA OTOKA ob 16. in 18. uri. premiera amer. barv, DAISV MILLER ob 20. uri :). aprila amer. barv. DAISV MILLER ob 16. in 18. uri. ob 20.15 nastopajo DUBROVNIŠKI TRUBADURJI Kranj STORŽIČ 1 aprila amer. barv. PLAČILNI DAN ob 16.. 18. in 20. uri 2. aprila* amer.-itai. barv. CS vojni MOSTIŠČE ob 16.. 18. in 20. uri 3. aprila amer. barv. pust. POBEGNIL SEM S HUDIČEVEGA OTOKA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 1. aprila amer.-ital. barv. CS vojni MOSTIŠČE ob 18. in 20. uri 2. aprila angl.-ital. barv. klim. PAJKOVO OKO ob 18. in 20. uri aprila angl.-ital. barv. krim. PAJKOVO OKO ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 1. aprila arigl. barv. vojni TROJNI ODMEV ob 18. uri 2. aprila angl. barv. vojni TROJNI ODMEV ob 18. in 20. uri .!. aprila franc. barv. krim. MARSEJSKI KLAN ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 1. aprila amer. barv. risani POPAJEVE NOVE PRIGODE ob 18. uri, amer. barv. drama VZLJUBIL BOŠ MOJO MAMO ob 20. uri 2. aprila amer. barv. risani POPAJEVE NOVE PRIGODE ob 18. uri, amer. barv. drama VZLJUBIL BOŠ MOJO MAMO ob 20. uri aprila amer. barv. krim. ZADNJE ZATOČIŠČE ob 20. uri Železniki OBZORJE 2. aprila amer. barv. vvestern LOS AMIGOS ob 20. uri ' najdeno Našel sem avtomobilsko GUMO na poti v Šenčur. Naslov v oglasnem oddelku. 1866 zahvala Pred leti sem kupila plašč v podjetju KROJ Škofja Loka. Postal mi je pretesen, pa sem ga nesla v tovarno. Prijetno sem bila presenečena, ko sem dobila popravljen, plašč, in to brezplačno. Zahvaljujem se in priporočam tovarno KROJ. T. M. 1867 Priče in morilci Režija: Alan J. Pakula Gl. vloge: VVarren Beattv, Hume Cro- nin, Paula Pretiss Politična dramo J. Pakule, ki so jo s precejšnjim uspehom predstavili tudi na letošnjem Festu, bi lahko uvrstili med tiste angažirane filme, katerih kri-tit'no oblikovana vsebina brez kakršnihkoli predsodkov posega v našo stvarnost. Priznani ameriški režiser se je namreč »podal« v zakulmje sodobnih političnih procesov in razkril umazana pravila političnih iger, kjer ima odločilno besedo velekapital, ki pa v doseganju svojih ciljev ne izbira sredstev. To velja seveda za ZDA in najbrž tudi podobnost zgodbe z okoliščinami preiskave o atentatu na predsednika Johna Kenne-dvja ni samo naključna. Zgodba govon o atentatu na pomembno politjčnb osebnost, ki je uradno dejanje slaboumnega in slave željnega posameznika, v resnici pa je umor samo del umazane igre, ki se nadaljuje z odstranitvijo vseh prič atentata. Film tudi kaže nemoč posameznika v boju s kapitalisti in z mafijo. Prvi namreč s pomočjo organiziranega kriminala ohranjajo svoje pozicije in oblikujejo politiko skladno lastnim interesom. M. G. ZAHVALA Ob tragični smrti očeta, moža, brata in strica Janeza Vovka Jermanovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem tovarne Iskra Otoče, SGP Gorenje Radovljica, poklicni gasilski četi Jesenice in Železniško-transportnemu podjetju Ljublj ana za poklonjene vence in vsem ostalim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Iskrena zahvala tudi dr. Markežu in vsemu osebju bolnic t Jesenice za lajšanje bolečin pri njegovi bolezni. Zahvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena, sinovi in hčerka Hraše, Avstralija, 29. marca 1975 Zahvala Tiho in brez slovesa je odšla naša dobra in skrbna mama, sestra in teta Marija Jež roj. Vončina Iskreno s»- zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč v teh težkih dneh, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu posebne osnovne šole Kranj za tolažbo, pomoč in cvetje, ZB Kokrica, pevcem za žalostinke, dr. Zgajnarju za dolgotrajno zdravljenje in g. župniku za tople besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči mož Št elan, hčerka Marica z možem Silvom, sin Lojze z družino, sestre Rozka, Fani, Jožica, Pavla in ostali sorodniki. Srakovlje, Kanal, Hraše, Sp Bela, Dol. Tribuša, Slap ob Idrijci, Vojsko, 26. marca 1975 Še enkrat: »Mrhovinarji« nad zapuščeni avtomobil 18. marca 1975 smo v 23. številki Glasa pisali o šestih Mojstrančanih, ki so bili pred občinskim sodiščem na Jesenicah obsojeni zaradi kaznivega dejanja tatvine rezervnih delov iz zapuščenega avtomobila v Mojstrani. Avtomobil je bil last jeseniške Carinarnice. Storilce kaznivega dejanja smo omenjali le z začetnicami njihovih imen in priimkov in omenjali njihov kraj bivališča. Po objavi članka pa smo dobili več pisem in sprejeli nekaj telefonskih pozivov, v katerih se oglašajo nekateri Mojstrančani. češ da prejemajo nekaj prav neprijetnih vprašanj od znancev, ker se začetnice njihovih imen ujemajo z inicialkami resničnih storilcev. Priporočajo tudi, naj bi objavili polna imena storilcev, saj gre vendar za polnoletne ljudi in ne za mladoletnike. Pri tatvini dostavnega avtomobila v Mojstrani so sodelovali in bili obsojeni: Matija Mestek, rojen 1913 iz Mojstrane, Adolf Kramžar, rojen 1910 iz Mojstrane, Franc Meglic, rojen 1938 iz Mojstrane, Anton Mertelj, rojen 1947 iz Belce, Jože Mestek, rojen 1950 iz Gozd-Martuljka in Janez Brane, rojen 1942 iz Belce. Pri tatvini v Martuljku pa je sodeloval Marjan Jeglič, rojen 1950 iz Podkorena. D. Sedej kik 4^ottiurka\ TOZD iMESNA INDUSTRIJA/ \ MURSKA SOBOTA / DIETNA HRENOVKA uporabno: za ulkusno, črevesno, hepatalno,žolčno, sladkorno dieto in otroško prehrano Asortiman in uporabnost odobrila Gastroenterološka sekcija SZD A 10-275 naprava za polavtomatsko valjenje A 10-275 in A 10-400 VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO Brodogradilište, tvornica dizel, motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula p P ŠT 208, TELEFON: CENTRALA (052) 24-322 TELEX 25 252 YU ULJTES A 10-275 naprava za polavtomatsko varjenje A 10-275 in A 10-400 je naprava za ekonomično polavtomatsko varjenje in je izpopolnjena, zato ima še večje zmogljivosti Serija naprav z oznako A 10 predstavlja naprave za polavtomatsko varjenje v zaščitni atmosferi plina. Izpopolnjena naprava A 10-275 omogoča hitro in zanesljivo varjenje tankih in debelejših metalov z uporabo elektrode premera do 1,2 mm. A 10-275 omogoča visoko proizvodnost s širokim delovnim obsegom; je vsestransko uporabna naprava, stroški vzdrževanja so nizki ter je zato koristna investicija za vsako delavnico; zaradi posebno lahke pištole je pripravna in omogoča hitro delo ob minimalnem zagrevanju Celotna naprava je na vozičku s štirimi kolesi trgovsko am^ Umi A TOZD proizvodno Vi ■ ■ v ■ ■ !■ 1 |C SI /w in servisno Cl^ll ULCl 1 TRGOVINA podjetjf ■ ■■ ■ ■ ■ LJUBLJANA n. sol. o./ /b. o./ Kmetovalci! Ne zamudite ugodne prilike in si že v predsezoni kupite kmetijske stroje za vsa letošnja dela, posebno za spravilo sena po konkurenčnih cenah. Za pomlad si nabavite takoj: trosilnike hlevskega gnoja KRPAN 30, razsipalnike umetnih gnojil Vicon-Creina B-75. Za spravilo sena takoj dobite motorne kosilnice BCS, traktorske bočne in zadnje-domače-uvožene, obračalnike za seno Favorit 220 in Panonija 0-220, samonakla-dalne prikolice Senator 22 in Pionir-17, puhalnika Tajfun, ventilatorje za dosuše-vanje sena, silokombajn Mengele MB-J. Informacije daje Agrotehnika TOZD trgovina Ljubljana s poslovalnicami Ljubljana, Titova 38 (315-555), prodajalna Jurček, Ljubljana, Titova 50 (313-398), Murska Sobota, Titova 25 (069 21-508), Celje, Aškerčeva 19 (063 25-500), Maribor, Meljska 5 (062 23-081), Ljutomer (069 81-083). Dobava blaga takoj! Obiščite nas na sejmu Alpe—adria v Ljubljani na GR od 3. do 8. aprila 1975. »Bomo pa kar vdrli« Gimnazijci in šport Mladostna objestnost nasilno vdrla v Valvasorjev dom pod Stolom.— Najprej obtoženi kaznivega dejanja velike tatvine, nato pa kaznivega dejanja nedotakljivosti stanovanja — Je šlo res le za »nekoliko neprevidno dejanje«? Valvasorjev dom' pod Stolom oskrbuje Planinsko društvo Radovljica in je tako kot večina visokogorskih postojank odprt le nekaj mesecev na leto. Izjemoma nudi oskrbo le v izrednih priložnostih kot je na primer zimski pohod na Stol in ob drugih vzponih na Stol, ki potekajo organizirano in o katerih je Planinsko društvo Radovljica prej obveščeno. Vse do lani se ni še zgodilo, da bi bil v mesecih, ko je dom zaprt, kakšen planinec v tako resni nevarnosti, da bi se moral nasilno zateči v Valvasorjev dom. Tudi zaradi tega ne, ker konec koncev dom do Žirovnice niti ni tako oddaljen — do njega pelje makadamska cesta in je dostopen celo z avtomobilom — poleg vsega pa niti ne leži tako visoko v gorah kot recimo Prešernova koča na Stolu. Vsak planinec ve, kako strahotno kaže zobe zima vrh Stola in vsak obenem tudi dobro ve, da, če je že pri Valvasorju, je praktično tudi že v Završnici, v dolini. Pri Planinskem društvu Radovljica so imeli le en primer upravičenega nasilnega vstopa v kočo na Križkih podih. Lani pa so jim vlomili v Valvasorjev dom . .. RAZIGRANA »PLANINSKA« PETERKA Ze lani torej se je pet mladih planincev, ki niti niso več tako mladi, odločilo, da se v prosti soboti in nedelji naužijejo čistega planinskega zraka. Na ljubljanski železniški postaji so kupili povratne karte za »gorenjca« Marko Širine, rojen 1952, po poklicu orodjar, stanujoč v Ljubljani, dure Japič, rojen 19/>4, po poklicu šofer, stanujoč v Ljubljani, Ladislav Kisel, rojen 1951, delavec iz Ljubljane, Janez Zakotnik, rojen 1954, študent iz Ljubljane, Milen k o Dženadič, rojen 1959. študent iz Ljubljarle. Z njimi je bila tudi K. -I., rojena leta 1954 iz Ljubljane. Najprej so nameravali potovati do JeMnk in od tu dalje na Vršič, toda, ko so obrnili žepe, so zbrali kaj tnalo cvenka. Po izjavah sodeč kakih 250 Torek — L aprila 1975 dinarjev. S seboj so imeli dve ribji konzervi in nekaj vina, ki so ga okušali že v vlaku. Do Žirovnice je že pošel, zato so se oglasili v gostilni Pod Stolom. Tu so ha večer tudi izvedeli, da je Valvasorjev dom zaprt, a so izjavili, da bodo kar vdrli, če je zaprto. Okoli 22. ure so prisopihali do Valvasorjevega doma — ,po izjavah sodeč si je K. J. poškodovala nogo — na stranskih vhodnib vratih nasilno odstranili letev, ki je bila pribita prek prvih vrat, odstranili steklo in zlezli v dom, kjer so si na škodo Planinskega društva prisvojili drva za kurjavo, alkoholne pijače, cigarete in jest vine v vrednosti 723,20 dinarjev. Poškodovana K. J., ki pozneje ni iskala nobene zdravstvene pomoči, je šla spat, drugi pa so zakurili, jedli juho, pili čaj in popivali ter sem in tja iz shrambe kaj prigriznili, kajti dve ribji konzervi, ki so ju imeli s seboj, sta bili očitno preskromna popotnica. Vsakokrat poprej so se družno podpisovali v knjigo gostov, tokrat pa se niso. PEČ BI KAJ LAHKO RAZNESLO... Naslednic jutro je bila podoba notranjosti Valvasorjevega doma kaj klavrna: po tleh črepinje, razmetane obleka, z vinom polite spodnje hlače in neznansko vroča peč. Skozi dimnik doma se je vso noč nepretrgoma kadilo, saj so kurili kot nori, tako da so se enkrat že celo sami zbali, da bo peč razneslo. Njihove domneve je še naslednje jutro potrdil oskrbnik, ki jih je našel v domu . . . Ko so napravili zapisnik škode, so jo ocenili na 1103,20 dinarjev, peterko pa obtožili kaznivega dejanja velike tatvine. Šele nato je Marko Sirme prijavil materialno škodo Planinski zvezi Slovenije, zagovarjal pa se je, da je prej mislil vlom prijaviti, vendar obenem tudi meni, da so imeli pravico vlomiti, če niso imeli drugega zasilnega prenočišča v gorah. Kdaj se torej lahko vlomi v planinsko postojanko? Planinska zveza Slovenije je v svojem dopisu navedla, da točnega določila o tem ni, da pa gre v konkretnem primeru za nekoliko neprevidno dejanje, da jim več ni očitati, da si je K. ■). poškodovala kolčni sklep in da je vlom opravičljiv, da ne gre za kaznivo dejanje in da predlagajo ustavitev postopka. OBŽALOVAL JE LE EDEN Pri radovljiškem Planinskem društvu pa se niso strinjali s tem mnenjem, saj je končno več kot preveč očitno, da so obtoženi že prej izvedeli, da je dom Zaprl (lahko bi tudi prek rednih dnevnih obvestil v raso pisu ), da so kljub temu šli na pot. Planinec pa se v dom ali kočo lahko nasilno zateče le v primeru, če je v budi stiski, da ga ogroža vihar, burja, da je v smrtni nevarnosti. Omenjeni v takih stiskah nikakor niso bili. Poškodovana pa ni iskala nikakršne zdravniške pomoči. Peterka še naslednji dan ni zapustila doma . . . Nato so bili obtoženi zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja vsak na 1 mesne zapora pogojno za dve leti s tem, da morajo povrniti škodo. Razen Jureta Japiča se drugi niso čutili krive. Sodbe so pravnomočne I). Sede j Mnogokrat uporabljamo izrek: »Zdrav duh v zdravem telesu!« Teorija in praksa se nemalokrat razhajata. Kako pa ju usklajuje gimnazijec? Zadnja leta poudarjamo množičnost v športu. Želimo ga približati vsakemu članu naše sredine. Današnji tempo zahteva od posameznika predvsem izredne duševne napore. Športno udejstvovanje prinaša razvedrilo, sprostitev ter boljšo psihološko in fizično pripravljenost človeka na vsakdanje probleme. V ta namen so bile zasnovane organizacije — šolska športna društva, krajše ŠSD. Njihova naloga je približati mladega človeka športu, podpirati množičnost, ki nam s primerno selekcijo omogoča tudi odkrivanje talentov in v naslednji fazi njihovo razvijanje v okviru različnih športnih klubov. Tudi Gimnazija v Kranju ima svoj ŠSD, ki uspešno deluje že štiri leta, dve leti pa sodeluje tudi v tekmovanju za najboljši SŠD v Sloveniji. Člani društva so vsi dijaki gimnazije. Delujejo v najrazličnejših sekcijah: košarki, odbojki, namiznem tenisu, orodni telovadbi. V drugih panogah pa ne delujejo na sami šoli, ker nimajo na voljo -ustreznih prostorov (atletika, plavanje, vaterpolo, smučanje, alpinizem, rokomet itd.). Zato trenirajo pri svojih klubih, šolo pa zastopajo na tekmovanjih. Na teh so v pretekli sezoni dosegli lepe rezultate: v košarki prvo, mesto na turnirju v počastitev dneva republike, na Gorenjskem področnem tekmovanju fantje drugo mesto v atletiki, tretje mesto v malem nogometu in rokometu, dekleta prvo mesto v atletiki itd. Rezultati se vpisujejo v posebno kroniko društva, v njej pa so tudi rezultati internih tekmovanj že omenjenih sekcij. Društvo ima tudi svojo oglasno desko, kjer se lahko vsakdo seznani z najpomembnejšimi športnimi dogodki doma, v svetu in seveda na sami gimnaziji. Matej Kranjc, predsednik ŠSD: »Naše društvo deluje v skladu s svojim statutom. Vodi ga upravni odbor, njegovi člani pa so predstavniki vseh razredov. Ožje vodstvo predstavlja 6-člansko predsedstvo. Njegove sklepe mora potrditi upravni odbor. Pri vodenju društva poskušamo čimbolj uveljaviti, načela samoupravljanja. Reprezentančne in rekreativne treninge vodimo sami ob pomoči našega mentorja, o delovanju posameznih sekcij pa vodimo dnevnike. S tem razvijamo sposobnosti nas samih, stimuliramo sodelovanje v ŠŠD in v daljnosežnem razvoju skrbimo za nove kadre. Pri tem nam je v veliko spodbudo in pomoč naš mentor prof. Robas, ki nesebično žrtvuje svoj prosti čas. Pomaga nam pri organizaciji, predvsem pa pri idejnem vodenju društva. Zanimivo je, da največ gimnazijcev sodeluje v košarkarski sekciji. Za to so verjetno vzrok ugodni pogoji. Trenirata kar dve reprezentanci, obisk pa je številen tudi v času, ki je rezerviran za rekreativce. Na šoli je tudi košarkarska liga, tako za dekleta kot za fante. Prvaki letnikov se pomerijo na koncu lige še za-naslov šolskega prvaka. Klub majhni telovadnici je obisk teh tekem dovolj velik. Po koncu košarkarske lige se bo začela tudi odbojkarska liga, društvo pa ima v načrtu tudi izvedbo tekmovanj v nami/nem tenisu in šahu. Uspešno |c zadela delati tudi planinska sekcija, katere za zdaj še ne odlikuje množičnost, pač pa težavnost pristopov in stopenj. K sodelovanju želimo pritegniti čimveč dijakov, saj se dobro zavedamo pomena in pozitivnega vpliva alpinizma na mladega človeka. Smo majhno društvo in kot pri vseh amaterskih športnih organizacijah nam predstavlja naše finančno stanje enega največjih problemov. Skihi nas tudi še vedno relativno majhna odzivnost dijakov, ki pa jo poskušamo odpraviti z vztrajnim delom. Reprezentance sestavljajo večinoma dijaki, ki se s temi panoga mi ukvarjajo tudi zunaj šole. Zato je tu poudarek predvsem na ui 'a nosti. Ker nam šolske ure telovadbe še Vedno zaradi časovne oine|enosti ne prinašajo dovolj gibanja, smo organizirali tudi rekreativne skupine. Njihova naloga je odtegniti dijaka premajhni gibljivosti, ki postaja glavni problem sodobnega človeka. Zal še vedno nismo mogli organi- 1 zirati dovolj rekreativnih skupin zaradi prezasedenosti telovadnice. Gimnazija je namreč vezana na nekatere kranjske šole.« Na nekatera vprašanja pa je odgovoril mentor prof. Janez Robas: Kolikšna je vloga ŠŠD v življenju gimnazijcev? »Človek bi se moral gibati vsaj eno uro dnevno. Gimnazijci imajo tedensko dve uri telovadne vzgoje, kar je seveda odločno premalo. Zato naj bi ŠŠD omogočil športno udejstvovanje vsem, ki si ga želijo in ki so ga potrebni. Zal pa smo ugotovili, da so zanj zainteresirani predvsem tisti, ki so aktivni že v klubih. Na obisk pa vpliva v veliki meri tudi znanje, ki ga dijaki prinesejo iz osnovne šole. Panoge, ki so jih tam že dobro spoznali, še naprej razvijajo, druge pa zanemarjajo. Zato si SSD prizadeva zbuditi zanimanje in preprečiti preveč enostransko razvijanje športa na šoli.« »Kje so po vašem mnenju vzroki za še vedno premajhno aktivnost gimnazijcev na matični šoli in vzroki za vse bolj pogosto posedanje mladih po lokalih?« »Eden glavnih vzrokov je verjetno šolska obremenitev. Šport zahteva čas, saj vemo, da resnično aktivni športniki trenirajo več ur dnevno. Mnogo gimnazijcev pa se vozi iz okoliških krajev in jim že tako dokaj neugodni termini treningov ne ustrezajo. 3 Klubi v mestih so dovolj močni, da pritegnejo k sodelovanju mlade, kar je seveda pravilno. Toda zaradi tega in premajhne navezanosti upada obisk na šoli. Vzrok, da mladi posedajo v zaprtih prostorih, kavarnah, je verjetno preveč lagodno življenje in prej majhna potreba po gibanju. Odločilnega pomena je tudi družba mladega človeka, ki lahko vpliva športno pozitivno ali negativno bodisi ga navadi na posedanje po lokalih ali pa ga naveže na šport. Vse bolj pa me bega odnos mhu\w do tuje lastnine, premajhna odg0' vornost in čuvanje najetih prostorov in orodja.« »Kakšno in kolikšno je delo mentorja? Kakšno je vaše mnenje o gimnazijskem j ŠŠD?« »Delo mentorja na osnovni šoli je pomembnejše. Pri delovanju gimnazijskega SŠD je delež mentorja mnogo manjši zaradi samoupravlja- ! nja. Pri tem se pojavljajo problemi, j kot izbira resnih referentov, pobi- j ranje članarine in obveščanje članov. Da bi spodbudili k sodelovanju naše dijake, smo na konferenci' profesorskega zbora sklenili, da-bomo nagradili dijake, ki sodelujejo v društvu bodisi kot igralci olA športniki ali kot organizatorji in J upravljavci. S tem ima vsak dijakj možnost izboljšati svojo oceno izl telesne vzgoje. Eden od perečih problemov pa je| tudi higiena vadbenih prostorov. Zaradi zasedenosti je vzdrževanje zelo težko. Šola pa ima namen zamenjati tudi orodje, ki je že obrabljeno. Kljub problemom in razbitemu urniku pa moram priznati, da je dru-' šivo dovolj aktivno. Pohvaliti mo-1 ram tudi sedanji odbor. Naša skupna in največja želja pa je odpraviti vsaj največje probleme, in to v čim krajšem času. Pogovor z mentorjem in predsednikom ŠŠD gimnazije v Kranju nam j je pokazal, kako deluje njihovo dru- j štvo in s kakšnimi problemi se srečuje. Ne smemo pozabiti, da zanima- j nje s prehodom iz osnovne šole V J srednjo šolo upada. Skupaj moramo poiskati vzroke za to. In ne samo tOj Skupaj se moramo tudi boriti proti temu pojavu, kajti /.a tem se lahko skriva tudi nezainteresiranost in neodgovornost do družbe. Mladim Ijlfcl dem je potrebno pomagati pri njihovem formiranju. To pa ni le nalog;« posameznikov, tO je naloga nas vseh. to je postavljanje trdnih temeljev &a prihodnost naše družbe. G. Z. V šolah v radovljiški občini plavalni bazeni V radovljiški občini so v začetku tega meseca začeli dograjevati telovadnice pri nekaterih osnovnih šolah, graditi pa so začeli tudi novo os novno šolo v Begunjah. Denar za nadaljevanje del in za uresničitev program otroškega varstva ter posebnega šolstva bodo zbrali s prispevkom delavcev v organizacijah združenega dela, s prispevkom obrt nikov in kmetovalcev. Zaposleni v organizacijah združenega dela bodo plačevali 2 odstotka od bruto oseb nih dohodkov, prav toliko bodo prispevali tudi obrtniki. Kmetje pa bodo prispevali 2 odstotka od katastrskega dohodka; hi sicer tisti, ki imajo več kot 2000 dinarjev katas-t rskega dohodka. V petek ob 13. uri se je v Radovljici sestal izvršni svet občinske skupščine. Med drugim je razprav ljal tudi o začeti gradnji osnovne šole v Begunjah in o dograditvi telovadnic. Temeljito je ocenil financ ni načrt celotnega programa in ugotovil, da s«- bo po samouprav nem sporazumu v prihodnjih letih nalek lo toliko denarja, da bodo začrtani prpgram kljllb predvidenim podra Žitvatn zlahka uresničdi. Precej denarja bo celo še ostalo. Zato so na petkovi seji sklenili, da bodo v vseh šolah v radovljiški občini (v tistih, kjer dograjujejo telovadnice in tudi v begunjski) zgradili še pokrite plavalne bazene. V dosedanjih razpravah o nadalje vanju gradnje telovadnic in begunjske šole je bilo sicer v raznih organih m na terenu \ občini precej govora tudi o gradnji plavalnih bazenov. Vendar je ve- ina takšne predloge zavrnila Menili so, da bi bilo to SJ naše razmere in oh sedanjih pogoji"1 ter možnostih vseeno ,reveliko raZ' košje. Izvršni svet pa j. bil na zadnjj seji drugačnega mnenja, ("'lani s(> ugotovili, da bi bilo oh predvidenelj ostanku denarja škoda zamudi« enkratno priložnost. Zato so sklenil* da se do začetka prihodnjega šolskega leta /gladijo tudi plavalni bazeO* A. Z, gorenjska nogometna liga Predsednik krajevne skupnosti Stražišče Franc Verdnik je v petek prerezal fak prvega trim kabineta na Gorenjskem. V preurejeni telovadnici SD Sava Je namreč novoustanovljeni trim klub Sava s pomočjo TKS Kranj dobil nov r^kreacijski prostor. Le-ta je namenjen vsem občanom ter tudi vsem športni-K(>m. (dh) - Foto: F. Perdan ri'a demonstratorja orodij trim kabineta v Stražišču sta bila člana trim iud)a Sava Zvone Mastnak in Janez Znidaršič. Vsi gostje so si. z *Qfdmanjcm ogledali demonstracijo (dh) - Foto.' F. Perdan Športne novice iz Medvod Največ kegljačev Y Tekstilni tovarni Medvode vse VecJo pozornost posvečajo rekreaciji ?ftposlenih. Člani kolektiva se, naj-°U množično ukvarjajo s keglja- Uspešno prvo leto v Komendi j P.red nedavnim so imeli športniki ^'d ustanovljenega športnega dru-^ V{* Komenda Drvi redni letni ob-j111 zbor, kjer so ocenili uspešno prvo ?t() delovanja društva. Udeležba na /l'pščini je bila številna, saj je bila V()i'ana nabito polna. Največji sPt»h je društvo doseglo, ko je lani gadilo in uredilo več igrišč ter °'>ro organiziralo tekmovanja ob ^ esecu športa Komenda 74. V k^tvu delujejo šahovska, nogo-L^7*a. košarkarska, namiznoteniš-J? in hokejska sekcija. Pred nedav-Jf^.Pa so ustanovili še kegljaško ."ko i' Jo sel, ■ 11 t>lJu. V letošnjem letu namerava- li . zgraditi še slačilnice, ki so aJyečji problem društva. k . ^ zborovanju so podelili več Kihanj najboljšim sekcijam, eki-g^Mn posameznikom. Za najboljše ba Športnika Komende so izbrali Atleta Marna. S. Lah škim športom ter se tako ženska kot moška ekipa redno udeležujeta področnih tekmovanj. Precej članov kolektiva pa je vključeno v ostala športna društva, kjer se ukvarjajo bodisi s športom ali rekreacijo. Razvejana dejavnost Čeprav športno društvo Color Medvode deluje šele drugo leto, se članstvo lahko pohvali z lepimi tekmovalnimi dosežki. Društvo danes združuje šest sekcij, ki skrbijo tako za tekmovalni šport kot rekreacijo. Najbolj delavni sta kegljaška in strelska sekcija, v tem ko planinsko smučarska sekcija skrbi za rekreacijo zaposlenih ter ima v oskrbi počitniški dom na Voglu. Balinarji tudi v Medvodah Ureditev dveh balinišč pri nogometnem igrišču v Medvodah je zahtevala potrebo po ustanovitvi balinarske sekcije nogometnega kluba, ki šteje 50 članov. Ze spomladi se bodo tnedvoški balinarji vključili v redno tekmovanje, obenem pa bodo pripravili tekmovanje sindikalnih ekip, s čimer želijo povečati zanimanje za to zvrst športa ter v svoje vrste pridobiti predvsem mlajše člane. -fr Mladinci in pionirji 6. aprila V soboto, 6. aprila, nadaljujejo tekmovanje tudi mladinci in pionirji v gorenjski nogometni ligi. Lestvice jesenskega dela so naslednje: Šenčur ob točko Mladinci — A skupina Jesenice 7 6 0 1 25:12 12 Tržič 7* 6 0 1 21:15 12 Naklo . 7 5 0 2 18:14 -10 Triglav 7 3 1 3 16:11 7 Bohinj 7 3 0 4 13:16 6 Alples 7 1 2 4 7:14 4 Bled 7 1 1 5 11:19 3 Lesce 7 1 0 6 7:17 2 Mladinci - B skupina LTH 7 5 2 0 23: 8 12 Sava 7. 5 1 1 35: 3 11 Britof 7 4 1 2 20:11 9 Medvode 7 3 2 2 12: 9 8 Primskovo 7 3 1 .3 19:21 7 Šenčur 7 2 1 4 24:24 5 Preddvor 7 0 0 7 10:42 0 Korotan (- 4) 7 1 0 6- 10:35 - 2 Pionirji — A skupina: LTH 8 6 0- 2 22:12 12 Jesenice 8 6 0 2 18:11 12 Alples 8 5 1 33:10. 11 Bled 8 4 1 3 18:18 9 Britof 8 3 2 3 29:14 8 Bohinj 8 4 0 4 17:21 8 Lesce 8 3 0 5 22:17 6 Šenčur 8 3 0 5 16:44 6 Medvode A 8 0 0 8 5:33 0 Pionirji — B skupina: Primskovo 7 7 0 0 40: 3 14 Tržič 7 6 0 1 21: 5 12 Naklo 7 3 2 2 14:11 8 Sava 7 3 1 3 15: 8 7 Preddvor 7 3 0 4 14:26 6 Triglav 7 2 1 4 14:11 5 Podbrezje 7 1 2 4 11:18 4 Korotan (- 2) 7 0 0 7 5:52 - 2 izven konkurence Medvode B 8 0 0 8 -4:45 0 P. Novak Občni zbor ŠD Šenčur Pred dnevi je Športno društvo Šenčur imelo občni zbor, na katerem ■so pregledali delo izvršilnega odbora ter vseh klubov, ki delujejo v okviru športnega društva. Največji, najstarejši in tudi najbolj aktiven je bil nogometni klub. Težave ima le z nogometnim igriščem, ki je precej skromno. Zavidanja vredne uspehe je v pretekli sezoni dosegel tudi košarkarski klub, saj so šenčurski košarkarji prišli letos v slovensko consko ligo. Žalostno pa je, da morajo telovadnico za treninge iskati zunaj Šenčurja, ko ima šenčurska osnovna šola dovolj veliko in lepo telovadnico. Namiznoteniški klub je v pretekli sezoni pripravil nekaj tekmovanj, prav tako tudi drsalni oziroma hokejski klub, ki pa je letos zaradi mile zime bil bolj v zatišju. Led na šenčurskem drsališču ni bil dovolj trd. Šahovski klub, ki tudi deluje že od vsega začetka, se je osamosvojil. Na prvenstvih Gorenjske in republike so lepe uspehe dosegle predvsem pionirke in pionirji, ki so na petkovem občnem zboru prejeli pohvale in nagrade. Nadalje so izvolili nov izvršilni odbor ŠD, za predsednika pa ponovno Martina Balažiča. V bodoče bodo sprejemali nove podporne člane, dosedanje člane pa bodo pripravljali predvsem za tekmovanja. Z letošnjim letom bodo začeli izbirati tudi šenčurskega športnika leta. Športni park, ki ga je ŠD Šenčur začelo graditi že lani na zemljišču nad osnovno šolo Stanka Mlakarja, letos zaradi finančnih težav verjetno ne bodo nadaljevali. F. Erzin Zaradi slabega vremena je bilo prvo spomladansko kolo v gorenjski Članski nogometni ligi nepopolno. Medvode : Alples 1:1 Na domačem igrišču so morali Medvodčani pustiti gostom iz Železnikov eno točko. Sodil je Jože Eljon iz Kranja. Naklo : Šenčur 1:1 Ze v začetku so domači napadalci presenetili goste in jim zabili gol. Gostje so šele v zadnji minuti izenačili in tako z največjo težavo iztržili 1 točko. Sodil je Benkič iz Škofje Loke. Korotan : Bohinj 5:1 S to zmago je Korotan prevzel vodstvo na lestvici. Pri stanju 1:0 so gostje zastreljali kar dve enajstmetrovki. Sodil je Verbič iz Kranja. Lesce : Jesenice 1:2 Na zasneženem igrišču sta bili ekipi enakovredni; gostje so povedli, nakar so domačini izenačili, proti koncu pa so si še sami zabili gol. Tako so gostje odnesli obe točki. Tekmo je sodil Tomše iz Kranja. Merkurjevci na snegu Sindikalna organizacija Veletrgovina Merkur Kranj je na smučiščih Krvavca za svoje člane priredila letošnje sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Nastopilo je 60 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v tri razrede — ženske, moške nad 30 let ter moške do 30 let. Rezultati — ženske: 1. I. Berčič 31,8, 2. Valant 34,1, 3. Vrhovnik 35,0, 4. Zibelnik 39,9, 5. Mervič 40,0, 6. Mokorel 42,4, 7. Cerkovnik 44,9, 8. Črnilec 1:14,8, 9. Kalan 1:20,4; moški nad 30 let: 1. Kučina 25,2, 2. Mojstrovič 26,6, 3. Likar 33,2, 4. Jauh 33,4, 5. Sega 34,5, 6. Hartman 35,0, 7. Strel 36,6, 8. Volčič 36,7, 9. Jesih 46,9, 10. Petač in Zupan 48,2; moški do 30 let: 1. Hrovatin 25,1, 2. Šolar 26,2, 3. Teran 27,4, 4. Gostiša 28,2, 5. Grzetič 28,2, 6. Jelčič 30,0, 7. Jenko 30,5, 8. Benedičič 30,6, 9. Lebar 30,8, 10 Čimžar 31,0. -dh Telovadnica kmalu narpd Pri osnovni šoli Franca Bukovca v Preski pri Medvodah gre h koncu graditev nove telovadnice. Telovadnica bo imela dva prostora s skupno površino 600 kv.m z manjšo galerijo in večnamenskim prostorom katerega bodo uporabljali za podaljšano bivanje. Novost je posebna nizozemska talna obloga »po-lustiks«, za katero trdijo, da ima boljše lastnosti od parketa. Računajo, da bo telovadnica odprta konec aprila, s tem pa tudi začetek pouka telesne vzgoje za vse učence, saj so do sedaj učenci nižjih razredov telovadili kar v razredih. -fr Preddvor : Britof 2:4 Prvi del je pripadel domačinom, v drugem pa so gostje z boljšo kondicijo izenačili in zabili še 2 gola. Sodil je F. Gros iz Kranja. Tekma Bled : Primskovo pa zaradi, visokega snega na Bledu *ii bila odigrana. P. Novak Vodovodni stolp : Gimnazija 6:0 b.b. V nadaljevanju odprtega zimskega vaterpolskega prvenstva Kranja so bili spet doseženi pričakovani rezultati. Tekstilindus je odpravil Radovljico, Iskra je dobila točki z Borcem, Triglav I pa z Domžalami. Derbi srečanja med Vodovodnim stolpom in Gimnazijo ni bilo, ker so slednji^ imeli v vodi premalo igralcev. Izidi: Vodovodni stolp : Gimnazija 6:0, Radovljica : Tekstilindus 5:8, Borec : Iskra 6:12, Triglav I : Domžale 14:5 ter tekma 6. kola Domžale : Kamnik 2:22. Lestvica: Triglav II '44 Vodov, stolp 5 4 Kamnik 5 4 Triglav I 5 4 Tekstilindus 5 3 Gimnazija 5 2 Iskra 5 2 Radovljica 5 Domžale 6 Borec 5 1 0 1 0 0 0 60:37 8 0 1 61:26 8 0 1 63:27 8 0 1 64:40 8 48:44 6 36:29 4 35:45 4 45:45 2 18:89 2 2 3 3 4 5 0 0 5 24:72 0 Pari prihodnjega kola: Triglav II : Borec, Tekstilindus : Iskra, Gimnazija : Triglav 1, Radovljica : Vodovodni stolp. -dh Sava v vodstvu Komisija za namizni tenis pri TKS Kranj je tudi letos organizatorica občinske namiznoteniške lige. Po petih kolih so v vodstvu igralci stražiške Save pred Naklanci. Lestvica je nepopolna, saj nekatere ekipe organizatorju ne pošiljajo zapisnikov dvobojev. Izidi: Dijaški dom : Naklo 2:5, Žabnica Triglav I 5:0, Sava : Golnik 5:1, Voklo : Triglav II 5:0 b.b., JLA : Šenčur 5:4, Trboje : Adergas 1:5. Lestvica: Sava 5 5 0 25: 4 10 Naklo 5 4 1 24:12 9 Golnik 5 4 1 21:15 9 Voklo 4 4 0 20: 2 8 JLA 4 3 1 19:12 7 Žabnica 5 2 3 15:15 7 Adergas 5 2 3 15:16 7 Dijaški dom 4 2 2 14:11 6 Šenčur 5 1 4 11:20 6 Triglav I 4 1 3 10:17 6 Trboje 5 0 5 4:25 5 TriglavII 5 0 5 2:25 5 -dh Pušnik odstopil na rallyju »Tara 75« Preteklo nedeljo je AMD Titove Užice v okolici Tare organiziralo prvi rallV za državno prvenstvo. Značilnost tega rallyja je, da je odstopil lanski državni prvak in prvi letošnji favorit v razredu nad* 1300 ccm Aleš Pušnik s sovoznikom Rokom Freverjem. Motor renaulta 12 gordini očitno ni vzdržal hudih naporov 881 km dolge poti, ki je bila v večini prekrita s snegom. Odlično pa je vozil Brišnik (prav tako član AMD Šk. Loka), ki je z vozilom re-nault 12 gordini v razredu nad 1300 ccm zasedel drugo mesto, v skupni uvrstitivi pa je bil tretji. Dobro pa so se izkazali tudi drugi slovenski vozniki, saj so v ekipni uvrstitivi zasedli odlično drugo mesto, takoj za Srbijo. šport med vikendom NOGOMET - V nedeljo so startali nogometaši v republiških ligah. Zaradi snega pa je bilo Več tekem preloženih. Kranjska Sava je gostovala v Ajdovščini, kjer je izgubila z domačim Primorjem /• 0:2 (0:1 I Tekmi Triglav : LTH in Tržič : Adria pa sta bili preloženi. Pari prihodnjega kola: Triglav : Primorje, Usnjar : Sava, Tržič : Tabor. ROKOMET - V II. zvezni ženski ligi so rokometašice iz Železnikov izgubile z neposrednim tekmecem za izpad 7:9, z ekipo Triko iz Bosanske Gradiške. V prihodnjem kolu bo Alples doma igral z ekipo Velenja. Tudi ta tekma bo odločala o razvrstitvi na dnu lestvice. V republiški moški ligi pa je Tržič visoko izgubil v Slovenj Gradcu s 15:31 (6:15). Po prvem spomladanskem kolu je v vodstvu Slovenj Gradec, Tržič pa je na solidnem 5. mestu. V prihodnjem kolu bodo Tržičani doma gostili Sevnico. V ženski republiški ligi niso bile odigrane vse tekme. Med njimi tudi Sava : Brežice. Na igrišče v Kranj je prispela ekipa iz Brežic in sodnik, medtem ko so od domače ekipe prišle le tri igralke. Zaradi zasneženega igrišča tekme ni bilo mogoče odigrati. Vendar bi domače vodstvo moralo pravočasno obvestiti ekipo Brežic. ODBOJKA - V republiški moški ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Novo mesto : Bled ():.'{. Koper : -Jesem< e 1 i V vodstvu sta Sava in Jesenice, Bled*pa je na odličnem .3. mestu. Pari prihodnjega kola: Jesenice ; Polskava, Bled ; Kamnik. V ženski republiški ligi je bila tekma Jesenice : Fužinar preložena na ti april. REZULTATI: do 785 ccm: I. Matošević (C. Zastava) 1883, 2. Petković (N. Sad) ... 7. Prusnik (ŠOLT), 8. Koželj (Šk. Loka); do 1150 ccm: I. Asanović (C. z.) 1814, 2. Milavec (Šk. Loka) 2337, ... 6. Vidic (SI. avto) 3817; do 1300 ccm: I. Smakić (T. Užice) 1846, 2. Šuster (SI. avto) 2723; nad 1300 ccm: I. Alihodžić (Sarajevo) 1780, 2. Brišnik (Šk. Loka) 1830; skupna uvrstitev: 1. Alihodžić (Sar.) 1780, 2. Asanović (C. z.) 1814, 3. Brišnik (Šk. Loka) 1830, ... 11. Milavec (Šk. Loka), 12. Šuster (SI. avto), 13. Prusnik (ŠOLT), ... 15. Koželj (Šk. Loka) Franci Perdan V Kranju plezalna šola Pri alpinističnem odseku Planinskega društva Kranj se je začela pretekli mesec plezalnoalpinistična šola, v katero se je za zdaj vključilo 18 bodočih alpinistov-pri-pravnikov. Teoretični del šole se je že začel. Prvi predavatelj je bil znani jeseniški alpinist in gorski reševalec Uroš Zupančič, ki je udeležence šole seznanil z zgodovino alpinizma. Kljub temu Planinsko društvo Kranj še sprejema prijave za plezal-noalpinistično šolo. Tako kot pretekle bo dala tudi letošnja šola nove alpiniste in kasnejše gorske reševalce. -jk 15 biti mest« pod močnejšim udarom kot podeželje, zato moramo posvetiti organizaciji SLO v mestu še več pozornosti.« Sredi februarja so se v organizaciji koordinacijskega odbora za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci SZDL Kranj in ob pomoči Delavske univerze Kranj začela v krajevnih skupnostih kranjske občine predavanja z naslovom Obramba, skrb pas vseh. Predavanja, popestrena s filmom, so se končala pretekli četrtek in se jih je udeležilo več tisoč ljudi. Zadnje predavanje iz tega obrambnega izobraževalnega ciklusa -je imel v kinu Center v Kranju Aci Puhar. Orisal je povojni gospodarski, politični in vojaški položaj v svetu, splošni ljudski odpor in vlogo krajevnih skupnosti ter organizacij združenega dela v njem, pomen odborov za splošni ljudski odpor, naloge JLA, partizanske »mote in narodne zaščite v morebitni vojni ter dosežke pri splošnem ljudskem odporu v mestu, na podeželju in organizacijah združenega^ dela in pomanjkljivosti ter naloge, ki še slede. Aci Puhar je še posebej opozoril na poznavanje ljudi in prostora ter na slabosti, ki jih pri' organizaciji SLO v Kranju ne manjka. Predavatelj na zadnjem predavanju v Kranju in dva od številnih obiskovalcev predavanja v kinu Center so gostje današnje rubrike. Aci Puhar se poklicno ukvarja s pripravami na splošni ljudski odpor na Gorenjskem: »Tako kot na predavanjih za širši krog občanov, taka predavanja sem imel štiri, kot na predavanjih za sekretarje osnovnih organizacij ZK po vseh gorenjskih občinah je bila udeležba dobra. Splošni ljudski odpor je po nekaj letih zaživel in našel prostor in razumevanje v ustanovah, krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugje, o čemer pred štirimi leti še nismo mogli govoriti. SLO je postal organizacijsko resna tvorba. To se i/, leta v leto stopnjuje. Lahko rečem, da je bila stopnja pripravljenosti lani še veliko slabša od letošnje. Danes smo že tako daleč, da bi se v primeru vojne ali agresije znali vsaj pravilno obnašati, kar je veliko. Priprave na morebitno agresijo v mestih zaostajajo za pripravljenostjo na podeželju. V tem primeru je po vaseh lažje, saj so medsebojni odnosi ljudi trdnejši. V primeru vojne utegne Franc Škrab s Huj, tiskarski mojster v kranjskem Tekstilindusu: »S področja splošnega ljudskega odpora sem že poslušal nekaj predavanj in uspešno končal tudi tečaj. Z zanimanjem sem sledil današnjemu predavanju, ki ga ugodno ocenjujem. Posebno sta mi bila všeč poziv in ugotovitev predavatelja, da se moramo res: neje organizirati in preiti od besed k dejanjem. Želim, da bi takšna predavanja v Kranju še organizirali, vendar bi morala biti konkretnejša. Mene zanima na primer delovanje zdravstva in prehrambenih ustanov v primeru splošnega ljudskega odpora. Takšna predavanja bi ljudem veliko koristila.« Saša Dimčev s Huj, admi-nistratorka v kranjski Savi: »Za današnje predavanje sem prejela vabilo in sem se mu odzvala. Prvič sem bila na takšnem predavanju in sem popolnoma zadovoljna. Menim, da sem od danes dalje bolj seznanjena s splošnim ljudskim odporom. Posebno poučen se mi je zdel primer s področja preskrbe s prehrambenimi artikli in živili iz leta 1973, ko smo hipoma razgrabili nekatera živila. Sklepam, da se bomo morali v prihodnje na tem področju bolje organizirati. Ljudi takšna predavanja zanimajo. To potrjuje dober današnji obisk in pozornost med besedami predavatelja.« •I. Košu jek Spet Avseniki v Kranju Ni še tako dolgo, ko je po dolgih letih končno v Kranju v kinu Cento spet gostoval priljubljeni ansambel Avseniki. Za njihov nedavni nastop so zmanjkale vstopnice praktično še preden so bile V prodaji. Ker sprejme dvorana kina Center v Kranju le okrog 700 obiskovalcev, so bili številni Kranjčani in prebivalci okoliških krajev takrat prikrajšani za prijet ne melodije. Da bi ustregel številnim ljubiteljem, st' je ansambel Avseniki nepričakovano odločil, da bo v Kranju še enkrat nastopil. Koncert bo danes (torek!), ob 17. uri v veliki sejemski hali v Savskem logu, ki sprejme neprimerno več obiskovalcev kot dvorana kina Center. Vstopnice bodo v prodaji v sejemskih blagajnah v Savskem logu dve uri pred koncertom. A. Ž. Eksplozija v Železarni V nedeljo. 30. marca, dopoldne je nastala eksplozija v polnilnici za dušik pri strojnici čistilnih naprav v Železarni Jesenice. Pri tem sta bila huje ranjena tudi Miha Dečman (roj. 1938) z Jesenic, ključavničar zaposlen pri Vodovodu, in pa Ivan Košnjek (roj. 1918), strojnik v Železarni. Eksplozija je nastala, ko je Dečman prižgal plin na koncu štirimetrske cevi, montiral jo je na glavni vod, da hi izpraznil ostanke plina v plinovodu vse do glavnega ventila. Tega so zaprli 'že prejšnji dan zaradi okvare na zunanji napeljavi. Ko je plamen na koncu cevi pojemal, je opazil, da manometer za merjenje pritiska ni v redu, zato ga je odvil. Tedaj pa je iz cevi udaril pliii in prišel v stik s plamenom-na koncu cevi, zato je nastala eksplozija. Ogenj je uničil tudi ostrešje polnilnice in poškodoval opremo. Škode je za okoli 10.000 din. Izgubljen na Pokljuki V petek, 28. marca, okoli 11. ure se je iz Šport hotela na Pokljuki podal sam s smučmi na sprehod zahodno-nemški državljan Bovve VVolfsgang iz Ulma. Po sledeh smuči so ugotovili, da se je pri smerokazu napotil proti Iludnemu polju. Ker se zvečer do 20. ure še ni vrnil, so iz hotela sporočil 'dogodek gorski reševalni službi v Boh. Bistrici. Več gorskih reševalcev in delavcev milice iz Boh. Bistrice se je ponoči podalo na Pokljuko, zjutraj- naslednjega dne pa je prišla na pomoč še ena skupina reševalcev. Vendar pa so pogrešanega že ponoči našli in ga živega in zdravega pripeljali spet v ho.tel. Najboljše moštvo Lesc 23. marca je bilo v Velenju hitropotezno šahovsko prvenstvo -reprezentanc slovenskih mest ' in krajev. Med 51 moštvi je igralo tudi 8 moštev z Gorenjske. Nepričakovan uspeh je doseglo moštvo Lesc v postavi Roblek, Mali, Matjašič, Harinski, Petrovič in Kaše. Gorenjska moštva so se uvrstila takole: 9. Lesce, 10. Jesenice I, 18. Radovljica, 19. Kranj I, 20. Kranj II, 31. Škofja Loka, 41. Tržič in 44. Jesenice II. Hkrati so igrale tudi mladinske eprezentance. Med 24 moštvi je nladinska reprezentanca Kranja '.asedla odlično 4. mesto. Zmagal predsednik Na petkovem prvenstvu občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica v veleslalomu so zabeležili rekordno udeležbo. Na zelo dobro pripravljeni progi, ki jo je občinska zveza za telesno kulturo pripravila na Zatmiku, je startalo kar 312 članov sindikata i/, delovnih organizacij v občini. Organizatorji pa niso presenečeni le nad številom udeležencev, marveč tudi nad izidom tekmovanja. Povsem nepričakovano je zmagal in dosegel najboljši čas med vsemi tekmovalci prav predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica Marjan Vrabec. So v Tržiču možnosti za srednjo šolo? Delegacija Bombažne predilnice in tkalnice je zastavila občinski skupščini Tržič zanimivo vprašanje. Delegate je zanimalo, ali so v Tržiču, upoštevajoč sorazmerno majhnost občine z dobrimi 12.000' prebivalci, pogoji za ustanovitev ene od srednjih šol. Skupščina v odgo-VOru uvodoma ugotavlja, da vprašanje ni enostavno, temveč je celovite in vsestranske narave, zato določnejšega in dokončnega odgovora ni mogoče'posredovati. .Skupščina je s svojimi strokovnimi organi na tem področju pripravljena sodelovati z republiško izobraževalno skupnostjo in Zavodom /a šolstvo SRS, predvsem pa s skupščino gorenjskih občin. Tržičani menijo, da bo to vprašanje treba reševati v skladu s srednjeročnim programom razvoja srednjega šolstva na Gorenjskem. -|k Prepozno jo je opazil V četrtek. 27. marca, ob 20.30 se je na regionalni cesti v Cerkljah pripetila lažja prometna nezgoda. Pavla Mlinar (roj. 1910) z Zg. Brnika je pred avtobusno postajo prečkala cesto po prehodu za pešce, nato pa nadaljevala hojo po skrajni desni strani ceste proti Zg. Brniku. Za njo je pripeljal v osebnem avtomobilu Jane/. Karun (roj. 1943) iz Cerkelj, ki je Mlinarjevo prepozno opazil in jo pri prehitevanju oplaznil z desnim delom avtomobila. Mlinarjeva je padla in se laže ranila. Zadel kolesarja V sredo. 20. marca, ob 19.25 se je na regionalni cesti na Zg. Brniku pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jurij Plave (roj. 1955) iz Ljubljane je v ostrem desnem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v levo ter trčil v 11-letnega kolesarja Antona Rehbergerja z Zg. Brnika, kije pravilno po svoji desni privozil iz nasprotne smeri. Ranjenega kolesarja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Izsiljevanje prednosti V četrtek, 27. marca, o1, 18.45 se je na magistralni cesti na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Ponikvar (roj. 1944) z Jesenic je zavijal v levo s ceste na parkirni prostor restavracije Pikova dama, pri tem pa ni počakal vozila, ki so vozila iz nasprotne smeri in so imela prednost. Zato je trčil v osebni avtomobil nemške registracije, ki ga je vozil Jože Vodopivec (roj. 1933) iz Trbovelj. V trčenju je bila lažje ranjena sopotnica v Vodopivčevem avtomobilu, škode pa je za 13.000 din. Neprimerna hitrost V petek, 28. marca, ob 12.15 se je na magistralni cesti v Podtaboru pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Jože Debelak (roj. 1926) iz Nove vasi je na viaduktu Lešnica zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti zapeljal v levo in trčil v odbojno ograjo, od tu pa ga je odbilo še na desno stran..Voznik ni bil ranjen, škode pa je za 10.000 din. Vinjen za volanom V soboto, 29. marca, ob 17. uri se je na cesti ° potrebe 450 starih milijonov, kar zgovorno priča, da se organizacij1' otepajo s prostorsko st isko. Podan je bil tudi zelo zanim'v predlog TOZD LTH iz Škofje LoM da bi v Škofji Loki zgradili umetOT drsališče in so sami pripravljeni tU'!1 finančno in materialno pomaga*1' Skupščina je ta predlog podprla >n ga bo dala v razpravo še ostali"1 delovnim organizacijam. J. Starman