List f/hafa od oktobra 1947 kot tednik — Od 1, januar ja 1958 kot pol tednik — Od 1 januarja 1960 trikrat te densko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SOBOTA, DNE 6. FEBRUARJA 1965 LETO XVIII. — ŠT. 10 — CENA 20 DINARJEV i Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skofja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL MAKUC glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Pred sprejetjem občinskih družbenih planov Dne 8. februarja leta 1849,, malo pred osmo uro zjutraj, je v Kranju umrl doktor France Prešeren. V njegovih pesniških ustvaritvah je naš jezik dosegel svoj vrh in z njimi smo Slovenci ujeli evropski korak. Kar je Prešeren izrodil Slovencem, je raslo iz domačega pesniškega izročila in ostalo domače v jeziku, obliki in duhu; pri tem pa je bila ta poezija klasično dognana in na višini najboljše evropske, po Idejah v prvih naprednih vrstah in zato napovedovalka revolucionarne preobrazbe, ki je zajemala Evropo in se dotaknila 1848. leta tudi naših krajev. To je bil pravi zaklad poezije in naprednih pobud, pri katerem se Je bogatil In krepil slovenski narod, pri katerem so dobivali oporo Pesniki, pisatelji in politični voditelji za nadaljevanje slovenskega kulturnega dela in za boj zoper domače In tuje zaviralne sile, ki so stale na poti kulturni, politični in socialni osamosvojitvi slovenskega naroda. Prebivalstvo Gorenjske in občani Kranja se s posebno ljubeznijo in spoštovanjem pridružujemo počastitvi slovenskega kulturnega Praznika — Prešernovega dne — 8. februarja 1965. S seje občinske skupščine Kranj Predlogi družbenih planov in proračunov so v večini občin na Gorenjskem pripravljeni. V kratkem bodo o njih razpravljale občinske skupščine, ki jih bodo po vsej verjetnosti z določenimi spremembami tudi sprejele. Občinske skupščine pa so že določile dneve zborov volivcev, na katerih bodo tolmačenl družbeni plani In proračuni. Na takšnih demokratičnih zborih bodo dokončno besedo izrekli volivci In prilagodili družbeni plan njihovim potrebam in željam. V takem delovnem vzdušju pa bodo volivci morali odločiti še o nečem zelo važnem, o kandidatih za odbornike občinske ali republiške skupščine. Pomembnosti te odločitve se volivci že sedaj dobro zavedajo. Pri izvajanju smernic družbenega plana je zelb pomembno sodelovanje občanov. Njihova vloga je v zvezi z razvojem gospodarskega In družbenega sistema močno porasla. V okviru pravic In dolžnosti bodo s konstruktivnimi razpravami na zborih volivcev občani bistveno pripomogli k uresničitvi začrtane politike razvoja. Ta pomoč bo zlasti pripomogla na področju osebne potrošnje, družbenih služb, zaposlenosti in produktivnosti dela, stanovanjske in komunalne izgradnje ter terciarnih dejavnosti. Občine na Gorenjskem so se že v predosnutklh družbenega plana In proračuna s sodelovanjem r. delovnimi organizacijami in drugimi činitelji obvezale neposredno skrbeti za razvoj družbenih služb. Znano Je namreč, da ravno te službe v večini občin občutno zaostajajo za družbenimi potrebami. Njihov razvoj je predvsem potreben za rast življenjske ravni prebivalstva. To pa je končno smisel V nezavidljivem položaju Podjetja pred vprašanjem, kako bo s surovinami Kranj, 5. februarja — Na zadnji ^ji občinske skupščine Kranj, ki te bila minulo sredo, je veljala Slavna pozornost informacijam in razpravi o stanju preskrbe kranjske industrije z reprodukcijskim Materialom. Kranjska .industrija je namreč izrazito vezana na predelavo uvoženih surovin (bombaž, kavčuk, kemikalije itd.) in je tako pomanjkanje sredstev za tuje surovine občutila v najtežji ob- liki. Iskra in Sava delno aH popolnoma prekinjata proizvodnjo, temu se nadejajo tudi v Standardu, Tekstilindusu, Planiki in še kje. t Skupščina je odločila, da s težavami seznani republiški izvršni svet n zvezne ter republiške poslance, da bi lahko kranjske koristi zagovarjali v ustreznih razpravah. Večji zastoji v proizvodnji, razumljivo, prinašajo veliko Olajšava kmetom - borcem NOV Na Bohinjski Beli so imeli preteklo nedeljo Člani Zveze borcev Svoj letni občni zbor. Z zadovoljstvom so sprejeli odpovedi o davč-njh olajšavah in delnih oprostitvah davka za kmete, udeležence ^OV. Na zboru so ugotavljali, da •te bil kmet-borec vse doslej pre- več zapostavljen. Ta je povzročalo mnogo nezadovoljstva. Zlasti še v tistih družinah, v katerih ni bilo delovne sile, ali pa so družinski člani ostareli oziroma so slabega zdravja zaradi posledic vojne ali starosti. Mladih ljudi pa je na kmetijah zelo malo. gospodarsko škodo posameznim kolektivom in celotnemu gospodarstvu, obenem pa povzročajo tudi vrzeli v narodnem dohodku. Podjetja na območju kranjske občine, ki so se že uvrstila med izvoznike, so lani izvozila nekaj manj kot desetino svoje proizvodnje ali za 6 milijonov 792 tisoč dolarjev. Toda za svojo proizvod^ njo so kranjska podjetja morala uvoziti surovine v dvakratni vrednosti izvoza, s čimer so seveda se precej oddaljena od tako imenovanega deviznega samofinanciranja. Kljub temu ni vzrokov, da ne bi ob nadaljnjih izvoznih prizadevanjih po določenem obdobju dosegla tudi tega zastavljenega cilja. vsebine našega gospodarskega uspeha, doseženega zlasti zadnja leta. Kot v Kranju, tako na Jesenicah, Tržiču, Radovljici in škofji Loki je potrebno pospešiti razvpj splošnega in strokovnega šolstva In kulture. Več pozornosti je treba posvetiti razvoju preventivne in kurativne zdravstvene službe, zlasti pa skrbi otroškega varstva in starejšim osebam ter drugih oblik socialnega varstva. O vsem tem in o marsičem drugem bodo lahko občani odločno spregovorili na zborih volivcev. Lc-ti bodo v kranjski občini od 20. do 28. februarja, v Radovljici bodo prvi zbori že 10. februarja, v Škofjl Loki okrog 2p. februarja, na Jesenicah in Tržiču pa kmalu po 20. februarju. Smo torej tik pred važnimi zborovanji, na .katerih bomo odločali o zelo pomembnih rečeh! Z davčnimi olajšavami bodo občinske skupščine vzpodbujale razvoj zasebnih obratov v uslužnost-ni obrti in v gostinstvu kot dopolnilo družbenemu sektorju, že do sedaj je bil glede tega narejen korak naprej, letos bO ta skok znatno večji. Družbeni plan in proračun, ki zagotavlja občanom jasnejšo perspektivo in boljše življenje, bo naletel na zborih volivcev na velik odmev. Zato je pričakovati na zborih volivcev veliko udeležbo In pestro razpravo. DRAGO KASTELIC Žičnica na Zelenico Ljubelj, 5. februarja — Kot smo zvedeli v Tržiču, bodo konec fehru^ia slavili na Ljubelju še eno pomembno turistično pridobitev. Takrat bo otvoritev nove žičnice na Zelenico. Sistem žičnice je Isti kot na španovem vrhu nad Jesenicami. V tem času pa bo na Zelenici tudi nekaj večjih smučarskih tekmovanj. Vsekakor bo to velika pridobitev za ta kraj, saj bodo lahko na Zelenici smučali vse tja do sredine junija, ko se bodo na Jadranu In celo v notranjosti Slovenije že kopali. a J. J. 0 gospodar|en]u v veliki Iskri Ljubljana, 4. februarja — Včeraj je bilo prvo zelo široko zasnovano posvetovanje o najvažnejših gospodarskih vprašanjih našega največjega podjetja za elektro-mehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Iskre Kranj. Odgovorne predstavnike Iskrinih tovarn in skupnih služb, bank in ustreznih politično teritorialnih enot so seznanili z ne preveč pohvalno oceno letošnjih plan-sk ih predvidevan j po&fi mezn i h enot, s številnimi težavami notranjega in zunanjega izvora ter z izvozno problematiko. Z občinske konference ZK v Kranju Odločna beseda o gospodarskem razvoju komune • Administrativno urejanje družbenih zadev in pojmovanje gospodarskih odnosov zavira nadaljnji razmah gospodarstva • Politika nagrajevanja ne sme postati domena ožjega kroga • Nujnost načrtnega zmanjševanja uvoza • Vprašanje integracije reševati le s skupnim interesom udeleženih kolektivov • Poseben poudarek družbenim službam • 4. februarja je bila letna konferenca Zveze komunistov kranjske občine, na kateri se je razvila konstruktivna razprava o konkretnih problemih s področja gospodarstva, samoupravljanja, šolstva in kulture ter hkrati obravnavala nekatera idejno-politična vprašanja. Konferenca, kateri je prisostvovalo J. 18 delegatov, je bila v času^ pestrih obravnav zaključkov VIII. kongresa ZKJ in načrtnih priprav za V. kongres ZKS. Kot gostje so bili na konferenci navzoči MITJA RIBIČIČ, član CK ZKS, MIRKO ZLATNAR, ljudski poslanec, FRANC TROBEC, komandant kranjskega garnizona, CVETKA ŽNIDERŠIČ, članica okrajnega komiteja ZK, SLAVKO BEZNIK In EDO VONCINA, podpredsednika občine, VINKO KEPIC, predsednik občinskega združenja borcev NOV, STANE BOŽIČ, predsednik občinskega sindikalnega sveta in drugi. Sekretar občinskega komiteja ZK v Kranju, tovariš IVO KRČ je v svojem referatu o nekaterih vprašanjih gospodarskega razvoja občine in aktivnosti Zveze komunistov obravnaval številna pereča in aktualna vprašanji z gospodarskega in drugega področja. Analiziral je doseženo stopnjo gospodarskega razvoja in družbenih odnosov, govoril o produktivnosti dela in o krepitvi materialne osnove delavskega in družbenega samoupravljanja. Tovariš sekretar se je še posebej zadržal ob izvozu in poudaril, da smo se v neugodni situaciji znašli predvsem zaradi nezadostnega izvoza in ker smo zanemarili skrb za razvoj domače surovinske baze. Navedel je tudi podatek, da je v kranjski občini'kljub nekaterim slabostim glede investicijske politike prevladovalo načrtno gospodarjenje. Od celokupnih investicijskih sredstev je namreč odpadlo 80 odstotkov na opremo in modernizacijo proizvodnje in le 20 odstotkov na nove gradnje. Končno je tovariš KRČ spregovoril še o načelih deviznega samofinanciranja, kot nujne prehodne oblike k sproščeni in debirokratizirani zunanji trgovinski izmenjavi, o izrednem-pomenu znanstvcno-raziskovalnega dela, o integraciji, s poudarkom, da moramo z organizacijo integriranih podjetij rešiti protislovja enotnosti in samostojnosti posamičnih in skupnih interesov udeleženih delovnih kolektivov. Zanimiva razprava, v kateri je sodelovalo več delegatov in gostov, je bila v glavnem usmerjena na probleme gospodarstva. Le-ti izvirajo po mnenju diskutantov iz protislovij, ki se pojavljajo zaradi vedno hitrejše decentralizacije in uveljavljanja ekonomskih zakonitosti v gospodarstvu. Hkrati pa je še vedno opaziti ostanke administrativnega sistema, ki kažejo negativne posledice. Konferenca je nadalje ugotovila, da je za nadaljnji gospodarski razvoj predvsem nujen večji izvoz. Pri tem pa je potrebno uveljaviti princip deviznega samofinanciranja. Glede delitve dohodka, ki je predmet razprav na samoupravnih organih, pa se pojavljajo različna ugibanja in zaključki. Na konferenci so bila ocenjena tudi nekatera idejna vprašanja s področja kulture. To pa dokazuje nujnost proučevanja tega problema v komuni. Mitja Ribičič, je ocenil konferenco za zelo uspelo z^sti še, ker je bila podana iniciativa o tem, naj bi se vprašanje družbenih služb posebej obravnavalo na širšem posvetu članov ZK. Ugotovil je, da je vsebina referata in razprave izhajala iz dejanske problematike. Tako je konferenca lahko nakazala realno usmeritev za nadaljnje delo komunistov* Konferenca je izvolila nov 27-članski občinski komite, 5-člansko kontrolno in 5-člansko revizijsko komisijo ter 23 delegatov za V. kongres ZKS. — DRAGO KASTELIC Več sprememb zakonov v republiškem zboru Republiški zbor skupščine SRS °o na seji 10. februarja razpravljal kar o 18 dopolnitvah in spre-j^mbah zakonov. Mednje sodi za-*°n o knjižnicah, o osnovni šoli, ^kon o' dvojezičnih šolah in šo-Jan z učnim jezikom narodnostnih Manjšin v SR Sloveniji kakor J^di zakon o prosvetno-pedago-*ki službi. Nadalje bodo poslanci ^Uibliškega zbora obravnavali spremembe zakona o skladu SR-^lovenije za pospeševanje proizvodnje in predvajanje filmov, o ■Prešernovem skladu, o skladu Bo-•sa Kidriča, o zakonu o skladu *R Slovenije za pospeševanje kultnih dejavnosti, za pospeševanje založniške, časopisne,' knjigotrške n tiskarske dejavnosti. Republi-kenui zboru je podan tudi pred-?2 za razpravo zakona o sklaJu *S za negospodarske investicije, J ustanovitvi sklada za SRS za °lstvo in o predlogu zakona o cestnem skladu republike. Repub- liški zbor bo zavzel svoja stališča o spremembah zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin in o razpisu splošnih volitev v občinske in okrajne skupščine ter o volitvah poslancev skupščine SRS. Poslanci zbora so za sejo že prejeli predloge zakonov, sklepov in odlokov kakor tudi poročila pristojnih odborov republiškega zbora zakonodajno-pravne komisije ter komisije za usklajevanje republiških s predpisov z ustavo SRS k posameznim predlogom zakonov. Zato je pričakovati na seji republiškega zbora zanimivo razpravo, zlasti še, ker gre za pomembne spremembe zakonov D. K. Na občinski konferenci ZKse je zvrstilo mnogo govornikov \ JOHNSON POTUJE V JUŽNO AMERIKO V Rio de Janciru so sporočili in uradno potrdili, da bo sedanji ameriški predsednik prvič jobiskal nekatere južnolatinske države, med njimi tudi Brazilijo. URADNI POZIV Ljudska skupščina NDR je poslala parlamentom vseh držav, da naj se upro nameri bonnske vlade, da preneha z 8. majem preganjati zločince. PREGANJANJE INDIJCEV Okoli 126 tisoč Indijcev v pokrajini Natal v Južnoafriški uniji jc moralo zapustiti svoje domove in se nastaniti v posebnih rezervatih. To so napravili zaradi zakona o »ločevanju ras«. ODGOVORNE SO ZDA IN SZ V poneddick bo skupina azjj-sko-afriških držav predložila GS OZN dokument, v katerem bodo sporočili, da so za nemoteno delo OZN krive ZDA in SZ. INDONEZIJSKA ATOMSKA BOMBA Indonezijski obrambni minister je sporočil, da Indonezija pripravlja prvo atomsko bombo. Povedal je tudi, da bodo letos izdelali prve dirjgirane izstrelke. Njihova moč bo večja od drugih držav. ZAKAJ NI BILO ALBANCEV V VARŠAVI? * Tiranski radio je sporočil vzrok, zakaj se Albanci niso udeležili zasedanja varšavskega pakta. Vzrok je v tem, ker se pred zasedanjem, niso z njimi posvetovali. GRŠKI PREMIER ODPOTOVAL V četrtek popoldne je odpotoval iz Beograda grški premier Papandrcu. Izdali so tudi skupno sporočilo o grško-jugoslovanskih razgovorih. V teh dneh so mu podelili tudi naslov častnega doktorja beograjske univerze. SOVJETSKA ZAHTEVA Stalni predstavnik SZ v OZN je zahteval od U Tanta, naj posreduje pri kengoški vladi, da bi spustili sovjetskega novinarja, ki so ga pred kratkim aretirali. Vremenska napoved za danes In prihodnje dni: Danes bo spremenljivo oblačno. V naslednjih dneTT br> še. hladno in spremenljivo oblačno. Vremenska slika: Področje visokega zračnega pritiska nad srednjo Evropo in našimi kraji slabi, pod vplivom frontalnih motenj, ki se pomikajo preko Daltika proti jugu. Ob severnih vetrovih dotoka nad naše kraje hladen zrak. Vreme včeraj ob 13. uri: Bfniki — oblačno, minus 3, zračni pritisk 1020 milbarov — pada. Jezersko — oblaeno, posamezne snežinke, fi. Planica — oblačno, minus 3. Triglav-Krcdarica — oblačno, minus 14, piha severozahodni veter s hitrostjo 35 km na Tiskovne konference franeoske-i • pve:' ; ■'•'k;; tle Gaulla so prišle v zgodovino kot sodoben pojav \<•:;:•.•• i;ol;'.ične spretnosti. Povsod na svetu jih pričakujejo z napetimi u:.t'si, ker je znani, da izku-ieni general nima dlake na jeziku, lu> se sreča z. novinarskim zborom v Ehzcjski palači. Tako je bil prostor v Elh.ejski palači tudi na prvi letošnji tiskovni konferenci do zadnjega kotička nai.wln,jen. Novinarji iz številnih dežel se prav gotovo ne stiskajo brez razlogov. Ne mika jih samo značilna de Ciaullova mimika, s katero bogati svoje trditve, pač pa tudi vsebina generalovih besed, saj je znano, da si francoski predsednik prihrani za vsako tiskovno konferenco kakšno vznemirljivo vest, ki jo nnr.o^I pričakujejo kot ►►strelo z jasnega neba«. Drugega važnega dejstva prav tf>ko ne smemo spregledati, namreč korajžc, s katero francoski general vesla po strugi politične napetosti. Morda je prav zadnja tiskovna konferenca pokazala, da de Ganile na svoja vesla krepko pritiska. Brez dvoma so nicgnve politične pobude tako sveže, da nas prisi-ljuiejo k razmišljanju. De Gaulle je v svojih predlogih vsestranski. Brez strahu pred zamero se loteva najtežjih .stvari, o katerih tečejo diplomatski prepiri. Ne gre seveda vseh de Gaullovih prcdlo- krize, saj jc tudi za francoske pojme nerazumljiv sklep, da morajo finančna bremena za posredovanje »modrih čelad« nositi tudi države, ki so bile proti vojaškemu posredovanju. Po francoskih trditvah je mogoče sedanjo krizo rešiti samo s se- Pekingu verjetno največje politično priznanje. Nič ni čudnega, če je bil de Gaullov predlog v Ameriki takoj zavrnjen kot rešitev, ki sploh ne pride v poštev. V ocenjevanju nemškega problema se jc de Gaulle omejil na dolgoročne tolažbe. Po sestanku z alova vesla gov jemali brez kritične presoje, vendar francoska odkritost vsaj v grobih potezah prinaša pozitivne prvine v mednarodne odnose. De Gaulle na zadnji tiskovni konferenci v, Parizu ni odkril smodnika, vendar moramo priznati, da je stvari urejeno in čisto ocenjeval. Pretežni del njegovega pomenka je bil odmerjen sjifreča-nju se ie preizkusilo v vztrajnosti na pohodu ter poznavanju zgodovine NOV in v drugih vrlinah blizu 80 tabornikov, /branih v 15 moških ter v 4 ženske ekipe. Sodelovali so taborniki / Jesenic, iz Domžal, iz Celja. Pirana, Žirovnice, Ljubi i nne, Hrastnika, Škofje Loke in Bleda. Za lepšo podobo Jesenic Jesenice, 5. februarja — V ponedeljek bo na Jesenicah otvoritev nove poslovalnice trgovskega podjetja »T!ožca« "a Plavžu v zgornjem delu Jesenic. Junija meseca lani so pričeli z rekonstrukcijo stare mvdovalnice. Meti tem časom so dela za mesec dni ustavili, ker so morali delavci oditi na druim delovno metto. Stroški rekopstru\r'!e hi razširi« ve M znašali okoli 23 do 25 milijonov dinarjev. Površina prodajnega nrostora znaša nekaj več kot 260 m". To bo vsekakor pripomnilo k lepši podobi In preskrbi prebivalcev Jesenic, — J. J. DELAL SEM POŠTENO Kranj, 5. februarja — V sredo se je pričel zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Kranju 43-letni Matija T. iz Dupelj pri Kranju. Najprej je bil poslovodja samostojne gostilne »Pri Klemenc-ku« v Dupljah, kasneje pa je bil poslovodja poslovne enote podjetja »Delikatesa« Kranj. Obtožnica ga bremeni, da je od konca leta 1961 do maja 1962 obdržal od izkupička gostišča 763.891 dinarjev, od zneska namenjenega za obnovo gostilne najmanj 641.804 dinarje ter najmanj 371.563 dinarjev plačanega prometnega davka, ki bi ga moral odvesti pristojnim občinskim organom. Iz sredstev gostilne za nabavo spalnice s posteljnino in grelno blazino ter nekatero drugo blago si je pridržal 279.715 dinarjev. Skupni znesek je 2.056.973 dinarjev. Razen tega je obtožen, da je poleti 1962 pokuril blagajniški dnevnik, blagajniške prejemke in izdatke, dobavnice za nabavljeno pijačo in jedila ter interne obremenitve za jedila in pijačo po prodajni ceni za•čas od 1.9.1961 do 9. 5. 1962. leta. Kot pričakujejo, se bo danes pdpoJ.dne razprava končala. O zaključkih razprave vas bomo obvestili v prihodnji številki Glasa. J. J. SMRTNA ŽRTEV V STENI STORZlCA Tržič, 5, februarja — Včeraj popoldne so člani Gorske reševalne službe iz Tržiča prinesli v dolino 23-lotnega Miroslava Rožiča iz Tržiča. Dopoldne so ga našli mrtvega v steni Storžiča. V sredo, ko je nastopil dopust, se je dopoldne okoli devete ure napotil z doma pod Storžičem proti vrhu .Storžiča. Ker se pozno zvečer še ni vrnil v kočo,, je pastal oskrbnik koče zaskrbljen in je obvestil postajo LM Tržič. Se isti večer je pričeli skupina 12 gorskih reševalcev in miličnikov iz Tržiča iskati pogrešanega planinca. Včeraj zjutraj ob 11.45 so ga našli mrtvega. — J. J. NENADOMA JE STOPIL NA CESTO. Kranj, 5. februarja — Pred dnevi se je peljal s svojim avtomo'--lom fiat 600 Gorazd dr. Zavrrt^H po Koroški cesti proti kri : i, kjer se odcepi cesta na C?"4 o JLA. Tu je z avtomobilom ?:? ' M 62-letnega pešca Toma Kučka. V•» je Zavrnik vozil proti križišč". pešec nenadoma stopil z d«""'« strani na cesto. Vodnik osebr avtomobila nesreče nI ttftOge! preprečiti. Pešec je pri prnir"-''' nesreči dobil pretres mož"-"— In udare v glavo. Zavrn'.k fm ' < sam s svojim avtomobilom nd -Ijal v ZD Kranj, odkoder so - i kasneje odpeiHa1« v Ijubljanrk 9 bolnišnico. — J. J. ZAPRL POT AVTOMOBILI'7!'™' Kranj, 5. februarja — 63-! •' i i kolesar Viktor Mihe.Ičič je pel.hl po cesti proti Jezerskemu, in sicer pred nekim avtomobil - n, Kolesar je zapeljal na src ''n i ceste in zatem zavil na dese a S tem pa je zaprl pot avtomo'^'u, ki ga je vozil 43-letni Akln H'i-mar. Voznik ga ie hotel prehi'Mi po desni strani. Prišlo je do ir.'v-nja. Poškodovanem ko'esara so od peljali v ZD Kranj, kier so mu nudili prvo puunoč. — J. J. V obširnem poročilu so bili nakazani uspehi kot tudi težave po posameznih oddelkih.' V, kolektiv je vstopilo 61, odšlo pa 60 članov. Zaradi neprekinjenega dela v proizvodnih obratih je bilo pri njih opravljeno 52.126 ur dela v nadurah. Kemični oddelek jc v letu 1964 naredil 480.000 določitev, to je 8500 več kot v letu 1963. Pri analitskem delu so vpeljali novi metodi za ločeno fotometrično določevanje niclija in tantala ter fo-tomerično za cirkonij. V prevzemnem oddelku so imeli kadrovske probleme zaradi gibljivega dela prejemkov. Težave so imeli z raznoliko dinamiko dospelih preizkusov in obstoječimi kapacitetami strojev za izvedbo rezultatov. Izrazili so željo, da bi se z rekonstrukcijo v železarni obnovili in dopolnili stroji, od katerih je odvisna pravočasna dostava in točnost mehanskih vrednosti. Pomembno in uspešno je bilo v preteklem obdobju delo raziskovalnega oddelka, ki je aktivno posegal v kvalitetno problematiko in tudi že sodeluje pri kvalitetnem perspektivnem razvoju proizvodov železarne. Z raziskovalnim delom so dosegli uspehe s proizvodnjo jekla s povišano mejo iztezanja in izboljšano kvaliteto nerjavečih jekel. Uspešno razvijajo raziskovalno delo tudi na področju mehkih in nerjavečih avtomatskih, ventil-skih in proti ognju odpornih jeklih. Uspehi dosedanjega dela so plod sodelovanja s proizvodnimi obrati, ker se vsi zavedajo, da je razvoj le v kvalitetnem delu in da je treba proizvodnjo usmeriti v ekonomsko utemeijene izdelke. Tudi v oddelku kvalitetne kontrole je ugotovljen napredek. Delo samoupravnih organov je bilo plodno. Zbori IE so bili po delitvi na oddelke dobro obiskani. V zadnjem času so imeli mnogo razprav o načinu nagrajevanja, ker je bilo več ugovorov za prenizek gibljivi del dohodkov. Organe upravljanja in strokovne službe so zadolžili za izdelavo predlogov za popravo stroja. Omenili so tudi vzroke, zaradi katerih se v železarni še ni moglo uvesti 42-urnc-ga delovnega tedna. Na medobrat-nih športnih igrah so bili zelo aktivni. Za rekreacijo pa so izrazili željo, da bi bila cenejša, in zato večjemu številu ljudi dostopnejša. Po obširni razpravi, so izvolili nov odbor. — B. B. Hodit* v Te d*.i sva z mojo Katrco morala veliko prehoditi, da sva nalovila nokaj bodic. Na mnogih mestih je najin »fičko« odpovedal svojo zoslušnost. Celo svoje življenje sva imela v nevarnosti. # Sprehajala sva se po Kranju. Bilo je lepo vreme in zato sva tudi marsikaj videla. Pri novem kokrškom mostu pri hotelu Evropa so napravili odlično san-kališče. Odlično zaradi tega, ker vas »proga« pripelje naravnost v reko. Vidite, kako so Kranjčani iznajdljivi! Združili so zimski šport — sankanje z letnim — kopanjem v Kokri. Tistemu, ki je to »pogruntal«, bi midva s Katrco dala letošnjo Prešernovo nagrado. 9 Odšla sva naprej, vendar ne daleč. Od novega mosta do starega, ki bo menda postal zgodovinska znamenitost. Veliko ljudi se jezi lftnj, ker ga ne porušijo. Na njem sc shajajo tisti naši dijaki — »šo'lošprici«, ki se staršem nočejo zameriti in jim povedati, da hodijo naTftesto v šolo kar na ta most. Na njem se stekajo tudi najbolj vroči zaljubljenci, ker je most »zaprtega« tipa. Vsi, ki imajo veselje do orodne telovadbe, na' pričnejo kar na mostni ograji trenirati. Kljub ternu, da je vhod zagrnjen, lahko pridete z lahkoto nanj. <§ Večkrat me zanese pot na /nilski trg v Kranju. Kar z veseljem gledam na tako bogato založeni trs?. Naj takoj popravim, na vsebino trga. V oči mi je »nadlo« kislo zelje in krvavice. Brž sem jih kupil, sai je vprašanje, če jih bom prihodnjič še lahko dobil. Doma sem vso stvar malo bolj pogledal in vide], da so nekateri prodajalci na kranjskem živilskem trgu pravi mojstri svojega dela. Zaradi odlične kvalitete sem zelje shranil na smetišču, krvavice pa sem poklonil sosedovemu »cucku« za pravkar minuli praznik. - O Z željo, da bom v škof ji Loki imel več sreče pri nakupu, sem se vsedel na vlak in »hajdi« Proslava v Prešernovi rojstni hiši Zirovniška Svoboda, k: nosi ime po našem največjem pesniku dr. Francetu Prešernu se je odločila, da počasti letos njegov spomin s jv-oslavo v njegovi rojstni hiši v Vrbi. Na slovenski praznik, Prešernov dan, ko bodo številne šole organizirale izlete v Vrbo, bo tudi Svoboda »France Prešeren« iz Žirovnice gostovala v Prešernovi rojstni hiši. Branje Prešernovih del, oris njegovega življenja in z diapozitivi bodo udeležencem prikazali našega največjega pesnika in njegova velika dela. naravnost v mesto pod Lubnikom. Kar v redu sem nakupil. Prišel som nazaj na železniško postajo. Pritisnil sem na kljuko glavnih vrat. ZAPRTO! To že več mesecev. To je dobro za tistega, ki pride prezgodaj na postajo. Najprej mora na peron, od tam v čakalnico in šele zatem pride lahko do potniške blagajne. »Okoli o.oSv žep!« Ženskam so njihovo stranišče enostavno zaklenili, bodo že počakale, da bodo prišle domov. Grelne naprave v moškem stranišču so pa pripravljene za druge namene. Ko sem začutil potreb© po uporabi tega prostora, sem sc na srečo hitro znašel in stekel čez cesto v gostišče. Tu so me gostoljubno sprejeli. • Vse to se mi je toliko zamerilo, da sem se nazaj proti Kranju odpeljal kar z avtobusom. V Zabnici pa je avtobus imel nekoliko daljši postanek. Izstopil sem in pogledal razubešen plakat, na katerem piše razpored prireditev za občinski pra/.nik škofje Loke v decembru lani. Tudi plakat /a praznovanje so lepo ohranili. Priznali moramo, da so ti ljudje od sile varčni. Veste, vse to so Verjetno prihranili za prihodnje leto. Lepo soboto in še leolo nedeljo vam želi vaš BODIčAR Prvenstvo Škofje Loke v smučarskih skokih , Skofja Loka, 5. februarja — V nedeljo dopoldne ob desetih bo v Hotavljah na 15-motnski skakalnici občinsko prvenstvo za pilaj-se in starejše pionirje z navadnimi smučmi. Popoldne ob 14. uri pa bo v Poljanah enako tekmovanje za člane, starejše in mlajšo mladince ter pionirje s skakalnimi smučmi. Prijave za tekmovanja bodo sprejemali eno uro pred tekmovanjem. — J. J. Kakšno vino bomo pili? Brniki, 5. februarja — Tu je bila včeraj popoldne pokušn.ja nekaterih vin. Udeležili so se je nekateri uslužbenci »Aerodroma Ljubljana« ter posamezni vinski strokovnjaki iz Ljubljane. Vzorce vin so poslala štiri vinska podjetja iz Slovenije in Hrvatske. Skupaj je bilo 29 vzorcev različnih pijač. Najboljšo oceno je dobilo vino »Cviček Brežice«, last podjetja Slovenija vino. Vsa tista vina, ki so dobila dobro oceno, bodo imeli letos na aerodromu tudi na zalogi. To je bila prva poku šn j a na novem aerodromu in je po mnenju nekaterih zelo dobro uspela. — J. J. MARILYN MONROE amer. barv. cinem. film Ni nepomembno, da gledamo film o vzponu M. M. in Truffau-tovega Julesa in Jima istočasno. Marilvn in Catherine sta podobni osebnosti, le da je prvi potekala realizacija iz osebnosti v simbol, pri Catherine pa je obratno. Simbol absolutne ženske je umetniško kreiran v filmski osebnosti. Po času nam je Marilyn bližja in bolj splošna. Catherine je posamezna, skoraj privatna. Prvo je mit, drugo usoda. Zlom Marilvn Monroe nas zadeva, kolikor smo gledali njene filme, kajti igralec — občinstvo je elementarni konflikt fiilmske umetnosti zvezdniškega značaja. Na tej relaciji so se kopičijo napetosti, ki 60 onemogočile Marilvn. Vsa zakulisna mašinerija Hollvvvooda je le posledica prvega konflikta. Tudi poudarek na pomembnosti intimnega življenja {Millerjeva interpretacija) je drugotnega pomena. Ponavljanju, da je bila M. M. velika osebnost zaradi vsega tega, ne verjamem. Zvezdništvo ima svoje zakone in dvomim, da jih Marilvn ne bi poznala. Njen upor je bil, v zvezi z odmiranjem zvezdniškega na* čina izkoriščanja igralcev, nujnost, njen zlom pa bistveni del tega procesa. ■ JULES IN JIM fran. cinem. film režija F. Truffeut x igrajo J. Moreau, O. Werner H. Serres Ko gledamo film Jules in Jim se srečujemo z delom, katerega totalnost nam ne nudi nobene opore za razmišljanje o njem, niti opore za kritično interpretacijo njegove izpovedi. Pristajanje na njegovo potekanje, na način njegovega potekanja zmoti lahko le smrt, ki pa se izkaže za enako totalno kot je ljubezen, torej za enako absurdno ih nerazrešujočo. Ljubezen, ki je odprtost Truf-fautjevih ljudi proti svetu, je tudi njihov edini odnos do sveta. Na ta odnos je prevedena vsaka kretnja, vsaka beseda, vsako dejanje. Ti utopični odnosi imajo tragičen odraz v Julesu, ko odhaja sam, strt preko pokopališča. Tragedije ni niti V ljubezni niti v smrti. Tragična je le možnost sveta, da ohrani ljubezen kot edini način občevanja med ljudmi. Križnar Naško Kako še lahko interpretiramo Truffautov film? Ena izmed oblik pristajanja na njegovo neizogibnost je tudi sestavek izpod peresa I. G. Plamena Ko jc bil film Jules in Jim preteklo jesen na sporedu neke evropsko televizije je v TV programu pisalo: »■ Francoska ljubezenska komedija z Jeanne Moreau, Oskar Werner-jem in Hcnry Serresem. Je smrt Catherine in Jima res tolikanj modna (vsaj za tisti čas), da je nasmeh v stilu fin de siecla, ki ji ga po projekciji namenimo, vse, kar je ostalo od nenavadnih in norčavih občutkov eb gledanju prav takega filma? Eno je gotovo: zgodba je enkratna. Sc več: čeprav predstavlja resničnost zgodbe uresničitev nekih sanj, realizacija sanj pa velja v našem svetu slej ko prej za romanlizem, je vendar res, da postane človek po tem filmu pogumnejši v razkrinkavanju motivov svojih dejanj, v odkrivanju svojega tako rekoč drugega subjektivnega sveta. Jc neki svet, ki je od nas popolnoma neodvisen, dalje svet, ki ga oblikujemo v naši zavesti in za katerega preveč preprosto mislimo, da je edinj in svet, ki ga oblikujemo, kar pa se dogaja na za našo zavest navadno nespnznaven način in je torej resnica tc^a sveta ta, da nas ta svet oblikuje. Sedaj jo zadeva videti vsaj resna mar ne. Je mogoče tudi tragična? Smrt v filu je lepa, v smislu vsega v filmu izpovedanega. Se pravi, da je konec koncev občudujemo. In če ne prej, se nam nasmeh prikrade zdaj, ko se zavedamo poraza. Poraza tokov, ki nas vodijo z roko usode, poraza tokov med potmi, ki smo si jih zgradili in ki pomenijo naše zmagoslavje. Cesta po kateri Catherine z avtom zapelje Jima in ki se konča sredi reke, pa nas, priznajmo, pahne v kruto zadovoljstvo. Moč te krutosti je misel, iztrgana iz kontesta sanj iri zato, ker je iztrgana polna samoprevare. Saj vsi. ki občutimo, oa časa do časa, črvivost našega mesa in spremembe letnih časov zelo določeno čutimo smisel človekovega uničenja, to je, da iščemo novih, ali bolje, neizhojenih poti v nasprotje cestam, kjer naš avto kar sam od sebe, iz navade, zajaha v ovinek. Jules in Jim sta dva povsem nova človeka v neskončni vrsti, ki je kdaj teptala zemljo svojih prednikov. Njun humanizem je njun odnos. Jules ima rad tako Čatheri-no kot Jima. ker tako ohranja in kvalitetno obremenjuje svojo ljubezen do sočloveka. Jim ima rad Julesa. Catherifjfl, CMbetio. CaMie-rno Julesa. Jima in Alberta.. Gil-berto in Albert sta mejnika ljubezni te družine in zdj se, da jo njuna prisotnost razkraja, a boli gotovo je, da jo ilustrira kot stvarno. Vsebina življenj teh ljudi je ljubezen. Ljubezen jo konkretna, potrebna je za rojstvo, za življenje, za smrt. Ljubezen je to kar bomo, je to, kar smo in je to, kar smo bili. Catherine to ve in tudi ve, da je dosledna. Njena odločitev je zavestna, porojena iz čustev, iz korenin človeških, sanj. Njena smrt je njeno življenje. Z njo umre po njeni volji Jim in tudi njegova smrt nas ne pretrese Seveda ni to morda slabost avtorjev Rocheja in Truffauja, ampak je to njuna veličastna vizija skritih prostornosti človeških psih. Naša dolžnost je, da jih odkrijemo tudi med nami. L G. Plamen Prosvetni delavci JESENICE, 4. februarja - Včeraj je bil zaključen zadnji seminar, ki jih je zavod za prosvetno pedagoško službo Jesenice organiziral v počitnicah za prosvetne delavce radovljiške in jeseniške občine. Vseh seminarjev se je udeležilo 179 prosvetnih delavcev. Seminarske teme so vsebovale praktične — metodične napotke za delo v razredih. Pripombe o šolstvu JESENICE, 4. februarja - Danes je bila pri Zavodu zasprosvet-no pedagoško službo na Jesenicah zaključena razprava po posameznih strokovnih komisijah o predlogu revidiranega predmetnika in učnega načrta za osnovne Sole. V razpravi je sodelovalo 58 prosvetnih delavcev v dvanajstih komisijah. Sprejete so bile številne pripombe tako s strokovnega, kot s pedagoško-metodičnega vidika. Za" vod za prosvetno pedagoško službo Jesenice bo sprejete pripombe posredoval republiškemu sekretariatu za šolstvo. Predavanja in prireditve KRANJ — V torek, 9. februarje ob 19. uri bo v sejni dvorani pb-činske skupščine Kranj predavanje »SINJSKA ALKA IN GORA DINARA«. Prodavanje profesorja širne Letiniča iz Ljubljane br dopolnjevalo 245 barvnih diapozitivov. BRITOF - V nedeljo, 7. februarja bo Prešernova pros':ava V domu Andreja Kmeta v "Brllofu •Na proslavi, ki bo ob 16. uri/ bodo sodelovali: pevski /bor Slav-ček In recitatorji. SOBOTA, g. februarja, I0fi5 fl Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun 9 Iz naših komun © Iz naših komun Premiki škofjeloške industrije Kljub temu, da zaključni računi gospodarskih organizacij, ki naj bi pokazali uspešnost poslovanja v lanskem letu in družbeni plani za letošnje leto še niso narejeni in zato niso znani rezultati v številkah, lahko že sedaj — brez številk — ocenimo leto 1964 ikot leto korenitih sprememb v gospodarstvu škofjeloške občine. Medtem ko so gospodarske organizacije v preteklih letih težile Predvsem za intenzivnim življenjem, velikem zaposlovanju, nenasitnem vlaganju investicijskih naložb v nove objekte, stroje in opremo in so povečevale svoje proizvodne naloge predvsem zaradi Večjega obsega dela, je bilo lansko stanje povsem drugo. Podjetja so se preusmerila na temeljito specializacijo svoje proizvodnjo: Iskra v Železnikih izključno na elektroniotorčke, LIP na Češ- Strah pred strokovnostjo Skoro v vseh podjetjih škofjeloške občine kjer naj bi v smislu temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov Upravljanja v delovnih organizacijah razpisali mesto direktorja, so Komisije že začele z delom. V določenem številu podjetij so razpi-si že objavljeni. Zanimivo je, da v večini podjetij predstavniki delavskega sveta pri formiranju pogojev za kandidata direktorja postavljajo povsem realne pogoje, kjer se zahteva določena strokovna izobrazba, koralna neoporečnost ter tudi družbenopolitične kvalifikacije. Le iPonekod pa vztrajajo na dokaj subjektivnih stališčih in se še vedno bojijo, da bi prišel v podjetje človek z določeno strokovno izobrazbo. To je zlasti v tistih Podjetjih, ki so še sedaj brez Pravega strokovnega kadra. Pozi-tivno pa je pri posameznih podjetjih, da so v zvezi z razpisi popravili v svojih statutih določila Slede pogojev, ki so bili doslej Marsikje kaj malo zahtevni. V prihodnjih dneh pa bodo komisije pričele obravnavati že Prispele prošnje na posamezne razpise in bodo potem predlagale delavskim svetom ustrezne kandidate. — Z. P. njici v veliko serijsko proizvodnjo radio in TV ohišij za domačo ra-dioindustrijo, v posamezne kose finega pohištva za izvoz in v podboje za vrata, Jelovica v veliko-serijsko proizvodnjo tipiziranih oken in vrat in v serijsko proizvodnjo montažnih hiš, LTH v hladilno opremo in Elra postopoma v avtomatiko. BOLJE IZKORISTITI STROJE Razen tega so se vsa večja podjetja lani odločila za svoj način dela v prihodnje. V Gorenjski predilnici, ki jc že prej delala v treh izmenah in je lani uvedla v obratu kodrovke neprekinjeno proizvodnjo, se je z trVedbo tretje izmene priključila še Odeja. Vsa druga podjetja pa so se usmerila v izpopolnitev drimc i/mene. Tako-Jelovica postopoma uvaja nove stroje na delovnih mestih, k; so ji predstavljala ozka grla in s tem ukinjuje tretjo izmeno. LTH bo v vseh obratih razen v livarni v glavnem s smotrnejšo razporeditvijo strojev z dopolnitvijo novih in odprodajo odvečnih strojev postopoma uvedel dve polni izmeni z istim številom zaposlenih. Podobno tudi Iskra, LIP, Elra, Se-Str in še nekatera druga podjetja težijo k izpopolnitvi druge izmene jn odpravi tretje izmene. Vsi ti premiki bodo izvršeni v večini samo z minimalnimi sredstvi, predvsem lastnimi, v nekatere nove stroje in opremo. MANJ V ZIDOVE IN VEC ... Zato je tudi povsem razumljivo, da ©o bile .investicije lani po strukturi bistveno drugačne od investicij v prejšnjih letih. Razen manjših gradenj kot so nova pekarna, klavnica m tovarna močnih krmil, drugih investicij v zgradbe ni bilo. Letos pa bo razen gradnje proizvodne hale v Jelovici, ki bo edina Večja gospodarska investicija, samo še dokončanje začetih del. Zato pa je bilo toliko več sredstev vloženih v nove stroje in opremo. Z dokončno izvršeno rekonstrukcijo tovarn Sešir, LIP, Gorenjska predilnica in drugih, letos ta podjetja ne predvidevajo niti večjih investicij v stroje in opremo. Uspehi vseh teh ugodnih premikov v industrijskih podjetjih ško fjcloške občine so nadvse očitni. Proizvodnja je porasla za 22 odstotkov, nominalni osebni dohodki za približno 25 odstotkov, število zaposlenih se je v celoti povečalo samo za 8 odstotkov, v nekaterih delovnih organizacijah je ustvarjeno po več sto milijonov din skladov, ki jih bodo letos namenili za lastna obratna sredstva itd. Podatki o porastu produktivnosti dela iz rednih osebnih dohodkov, o boljšem izkoriščanju razpoložljivih strojnih zmogljivosti, o drugih pokazateljih, še niso znani. Res je, da so izvršene spremembe v dajatvah v lanskem letu nekaterim panogam go-snodarstva — predvsem lesnj industriji — pustile gospodarskem organizacijam del sredstev. Točna pa je tudi ocena, da so vse te spremembe znotrai gospodarskih organizacij v precejšnji meri vplivale na ugodne ti&pehe ob zaključku leta. KAKO BO LETOS? Na osnovi vseh teh zaključkov o gospodarjenju v letu 1964, so sprejele tudi smernice za letos. Število zaposlenih naj bi se povečalo samo za približno 4 odstotke, nominalni osebni dohodek naj bi porastel za 28 do 25 odstotkov, realni pa za 10 do 15 odstotkov. Celotni dohodek naj bi se povečal za približno 20 odstotkov itd. Skratka, letošnje obveze naj nebi bile manjše od lanskoletnih rezultatov. To pa naj bi v prvi vrsti dasegli z nadaljevanjem lani začete preusmeritve iz intenzivnega v ekstenzivno širjenje: z večjo produktivnostjo, boljšo organizacijo dela, izpopolnjeno tehnologijo, odpravo ozkih grl, uvajanjem novih strojev, izpopolnitvijo druge izmene, nadaljnjo specializacijo svoje proizvodnje. VINKO PINTAR »Usluge« v Poljanah Zaradi podiplomskega Izpopolnjevanja zdravnikov, splošne Prakse od 8. do 11. februarja 1965 bodo splošne ambulante Zdravstvenega doma Kranj sprejemale bolnike samo v nujnih primerih. Krajevna skupnost v Poljanah nad $kof jo Loko je poleg dveh obstoječih servisov ustanovila lani še zidarski in mizarski servis. Število zaposlenih se je povečalo iz prvotnih 9 že na 21 ob koncu lanskega leta. Kljub skromnemu začetku poslovanja tega servisa, 6aj niso 90 PROBLEMOV Na ponedeljkovem posvetu predsednikov vseh svetov občinske pupšćine Kranj so obširno obravnavali program dela skupščine za etos. plan predvideva, da se bo skupščina sestala do konca leta e 15-krat in da bo na sejah predvidoma obravnavala nad 90 za-oev, razen posameznih tekočih vprašanj, ki jih ni moč vnaprej Predvideti. Temu ustrezno bodo potrebne tudi številne seje svetov, predvideno je, da bosta v. večini oba zbora zasedala skupaj, zbor plovnih skupnosti pa bo verjetno imel tudi nekaj ločenih sej, po Potrebi tudi s sodelovanjem raznih družbenopolitičnih organizacij v občini, kar se je že lansko leto dobro uveljavilo. TABORNIKI OB 20-LETNICI SVOBODE V letošnjih semestralnih počitnicah se je v dijaškem domu v pranju zvrstilo precej seminarjev in posvetov, ki jih je organizirala *veza tabornikov ljubljanskega okraja. Najprej sta bila dva trodnevna seminarja za razne funkcionarje taborniških enot. V sobo-v° in nedeljo je bilo dvodnevno posvetovanje za starešine in naočnike taborniških odredov, od 1. do 3. februarja pa je bil trodnevni seminar za vodje taborniških enot medvedkov in čebelic. Na fieh seminarjih so razen redne snovi in novosti, ki so v taborniški organizaciji, razpravljali tudi o letošnjih taborniških prireditvah. jih bo kar precej, gaj sc bodo tudi taborniki vključili v prazno-Jjnje- 20-letnice osvoboditve. Precej govora je bilo tudi o letošnjem f/etu tabornikov Slovenije, ki bo v poletnih mesecih v Beli Krasni, o taborniških pohodih gorenjskih tabornikov in drugem. Vsi doloženci so pridobili precej teoretičnega in praktičnega znanja, ga bodo sedaj lahko prenesli v svoje organizacije. Prireditelj oz. °r8anizator teh seminarjev pa pričakuje, da se bo taborniška organizacija letos precej razširila in precej razživela. POTUJOČI KOVČEK V BESNICI V okviru KUD »Jože Papler« v Besnici že vrsto let deluje tudi .njižnica. ro nedavnega knjižnica ni imela toliko bralcev kot jih lrna seda',, ker je bil izbor knjig slab oziroma je imela knjižnica le. starejše knjige, ki eo jih večinoma že Večkrat prebrali. Knjižnica ^e poslovala le ob nedeljah dopoldan, sedaj pa dvakrat tedensko, n sicer ob torkih in petkih zvečer, po potrebi pa tudi ob nedeljah dopoldan. Knjižnico v Besnici bo treba obnoviti z novimi knjigami, *ieer pa v zadnjem času redno prejema knjige od Osrednje knjiž- 'ce v Kranju po potujočem kovčku. Tak način se šele uvaja oz. j0 ga v Besnici uveljavili lani. Knjižnica sama pa ima naročeno /ddi zbirko »Nova knjiga« in knjige Prešernove družbe, kar vse je ^očno poživilo in razširilo dejavnost te knjižnice. 30 KILOMETROV DO BRIVCA Gostinsko podjetje Dom na Jezerskem ne bo več imelo v svojem .^lokrojru frizerskega salona. To je sklenil upravni odbor tega podala na zadnji seji. Ce ne bodo našli ustrezne rešitve pri privatnih, se bo 850 prebivalcev tega kraja moralo posluževati frizerskih r*lug v 30 km oddaljenem Kranju in drugod. Salon pa je pomemben udi zaradi turizma, ki se na Jezerskem vse bolj uveljavlja. ZA MLADINSKO PLANINSTVO . v V planinskem domu na Lubniku je bil zaključen šestdnevni e^aj za mladinske planinske vodnike in gorske stražarje na Go-^nj.skem. Izpite pa bodo tečajniki polagali 13. in. 14. tega meseca » bivaku alpinističnega odseka PD Jesenice, v Martuljku. Za na-p^edek mladinskega planinstva je bil tečaj velikega pomena, 6aj ?Odo pripomogli, da se bo mladinski planinski šport razvijal po na- imeli nobenih kreditov, so že v prvem Jetu vložili v opremo in preureditev delavnic skoraj milijon lastnih sredstev. Tako so uspeli urediti delavnice za vse štiri servise, nabaviti najnujnejša osnovna sredstva in opremo. Kljub nizkim cenam, ki so odraz majhnih družbenih dajatev so v letu 1964 ustvarili 9 milijonov dohodka. Razen tega, da so osebne dohodke dvignili za več kot 80 odstotkov v primerjavi z decembrom 1963. leta in da so velik del sredstev vložili v adaptacijo in opremo, jim je še vedno ostalo toliko sredstev, da bodo tako v letošnjem kot v naslednjih letih lahko poslovali izključno z lastnimi sredstvi. Razen finančnega uspeha v preteklem letu, so dosegli še drug pomembnejši uspeh. Uspeli so pri občanih & svojim kvalitetnim delom, hitrim; in cenenimi uslugami. Najboljši dokaz je to, da so v decembru imeli oddane vse zmogljivosti letošnjega leta. Zato nameravajo v naslednjih mesecih še povečevati število zaposlenih. Ze pred tremi meseci so se tudi odločili o imenu novega obrtnega podjetja. Zaradi' sprec i ličnosti svojega poslovanja, da se ukvarjajo največ z izvrševanjem uslug va-ščanom in da bo to tudi njihov osnovni cilj v prihodnje, so sc odločili za ime »Usluga«, obrtno podjetje, Poljane. O vsem tem in še o raznih drugih stvareh, bi ta\ mlad kolektiv bil lahko vzgled številnim drugim delovni morganizaeijam. Zato kolektiv tudi upravičeno pričakuje, da bodo letos dosegli še večje in Z žičnico na Veliko planino Kranj, 5. februarja — Včeraj je ponovno pričela z obratovanjem žičnica na Veliko planino pri Kamniku. Zaradi okvare je minuli mesec prenehala obratovati. Posebna republiška komisija je sedaj pregledala žičnice in ugotovila, da je sposobna za obratovanje. Prav tako pa bodo pričeli voziti redni avtobusi na progi Ljubljana — žičnica — Kamniška Bistrica. — J. J. Električni semaforji na Bledu Bled, 5. februarja — Kot smo zvedeli, bodo letos v Sloveniji preizkusili električne semaforje na moštvenem prvenstvu SFRJ v namiznem tenisu. Tekmovanje bo od 19. do 21. marca letos na Bledu. Semaforje bodo uporabljali tudi na svetovnem prvenstvu. To bo nova preizkušnja za slovenske kadre v tehnični komisiji in tudi sodnike. — J. J. Razgovor s kmeti Jesence, 5. februarja — Pred nedavnim Je občinski odbor S7.DL pripravil razgovor s kmeti njihovega področja. Na tem razgovoru so razpravljali predvsem o davčni politiki ter o razvoju kmetijstva jeseniške občine nasploh. Podan je bil predlog, da se vsem tistim kmetom, ki bodo povečali stalež živine, prizna davčne olajšave. Vsekakor bi morali preiti na to, da kmetijsko proizvodnio specializiralo na po-edina področja. Odnravitl bi morali prakso, da vsak posameznik prideluje vse. Ker imalo sedaj v načrtu rejo goveje živin«, naj bi se predvsem preusmerili na boljšo pridelavo krme ter nekatere druge kulture. — J. J. P — market v Loki Skofja Loka, 5. februarja — V novem stanovanjskem naselju »Novi svet« v Skofji Loki bodo v kratkem odprli moderno trgovsko hišo. Sedaj urejujejo še zadnja dela, nakar pa bodo založili police z različnimi artikli. Prodajalno urejuje trgovsko podjetje »Prehrana« iz Ljubljane. V njej bo bife s hladnimi in toplimi jedili in pijačo, na drugi strani pa bo špecerijsko blago. Velike važnosti so^ tudi vsi pomožni prostori, ki omogočajo hitro in pravilno poslovanje. — J. J. Prebivalci naselja »Novi svet« v Skofji Loki že težko pričakujejo otvoritev nove trgovine Tri nove vlečnice Tržič, 5. februarja — Pred časom eo v Tržiču montirali tri vlečnice. Dve so montirali v vasi Hrastje pri Tržiču, in sicer je prva dolga 140 metrov in druga 300 metrov. Tretjo vlečnico pa so napravili na Ljubelju, in sicer 140 metrov dolgo. V Hrastjah jih je kupil SAP, na Ljubelju pa Kompas iz Ljubljane. Vse tri so kupili v Grazu v Avstriji. — J. J. Mladi športniki Semestralne počitnice so pionirji in mladinci prav lepo preživeli. Snega je blo dovolj, prav tako tudi smučanja, sankanja in drsanja, čeravno je nekajkart pona-gajalo slabo vreme. Na snežnih poljanah okrog Bleda, Gorij, Bohinjske Bele, v Bohinju in Radovljici je bilo vse dni počitnic zelo živahno in prijetno. Občinska zveza za telesno kulturo je poskrbela skupaj s šolskimi športnimi društvi za organizirano razvedrilo ,v tečajih, ki so jih prirejali v vseh krajih. Veliko pa so k boJj-šemu razpoloženju pripomogle tudi nove vlečnice. Ob zaključku tečajev je bilo vrsto tekmovanj v različnih zimskih športih. Pokazalo se je, da so v letošnjem seme-stralnem odmoru pridobili mladi smučarji in drsalci nove veščino in spretnosti v smučanju. Po poteh partizanske Ljubljane Letos bo organizacija pohoda ena izmed največjih prireditev v sklopu proslav 20-letnice osvoboditve Ljubljane. Zato je odbor za pohod že sedaj razpisal program prireditev. Manifestatdvni pohod za moške, ženske in mešane ekipe osnovnih šol bo 27. aprila, vse ostale disciplino pa 9. maja 1965. Odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« ima 6voj sedež v Ramenski ulici 7 in že sedaj zbira prijave ekip ali reprezentanc. Za tekmovalni pohod se morajo udeleženci prijaviti do 25. aprila, za manifestativni pa do 30. aprila 1965. Zmagovalne ekipe v obeh kategorijah tekmovalnega pohoda, prvoplasirane ekipe Združenja borcev NOV in zmagovalne ekipe v štafetah ter zmagovalec v malem maratonu bodo prejeli naslov: Zmagovalec pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« za leto 1965 ter plaketo zmagovalca v trajno last. Prejeli bodo seveda zlate, srebrne ali pa bronaste plakete. Vsi udeleženci prireditve pa bodo prejeli spominsko značko pohoda. D. K. Zaščitimo pešca na cesti Na torkovem posvetu TNZ s komandirji postaj LM nekaterimi drugimi predstavniki podobnih služb so razpravljali predvsem o zaščiti pe^ca in otroka na cesti. Namen posveta je bil predvsem v tem, kako izboljšati organizacijo dela uslužbencev LM in zagotoviti večjo varnost »nemotoriziranim« uporabnikom cest. Povod za posvet je bila tehtna razprava v tisku in njen odmev v javnosti o nesrečah in žrtvah na Tržaški cesti v Ljubljani, kjer .Je do sedl| Izgubilo življenje že šest otrok. Varnost pa se ni skoraj v nlčeaier izboljšala. Večina prometnih strokovnjakov meni, da se kljub porastu prometa za pešca nI napravilo skoraj nič. Vidimo pa, da je prav pešec in otrok največkrat Žrtev pri prometnih nesrečah. Tudi prometni miličniki ne morejo zagotoviti popolne varnosti pešcu. Denarja za rekonstrukcije cest ni, nesreč pa je vedno več. Udeleženci današn'cga posvet ovan ia so sklen'11, da bodo svo'a prizadevanja pndvoilli, vendar so se hkrati vprašali, kje so ostali činitelji, ki bi tudi morali prispevati k varnejšemu prometu? TNZ ima tud' velike težave s svojim kadrom. Ze od leta 1961. je vsako leto več uslužbencev odšlo kot pa prišlo. Fluktmcija je bila tako močna, da se jc v zadnjih nekuj letih Izmenjal celotni sestav miličnikov v Ljubljani. To pa predvsem zaradi naporne službe, saj traja njihov delovnik po deset ali pa še več ur dnevno, dežurstvo, nedeljsko in nočno delo ter podobno. Pri vsem tem pa so osebni dohodki majhni. KJE JE REŠITEV? Prvi ukrep, ki ga TNZ lahko napravi je ta, da poveča število miličnikov. Vendar je to začasna rešitev. Kaj bo pa potem? Ne smemo pa misliti, da so te težave samo v Ljubljani. Tudi v Kranju in v nekaterih drugih krajih na Gorenjskem je podobno. V Kranju Imamo dve šoli, ki imata izhod naravnost na cesto. Brez zaščite! kolikor so uspeli na kaz; anih smernicah in potrebah. postaji LM v Kranju, so postavljali na te izhode miličnike, ki so pazili na naše otroke. Nekoliko so si pomagali tudi s pionirji-miličniki, ki eo to nalogo opravljali zelo dobro. Vendar, če dajo na taka mesta miličnike, potem jih jim zmanjka za delo na drugih področjih svoje dejavnosti. Na Gorenjskem je bilo lani 3719 cestno prometnih prekrškov. Nad dva tisoč pa je bilo primerov kršenja javnega reda. Mandatno kaznovanih pa Je bilo 6649 oseb, ki so morale odšteti nekaj nad pet milijonov dinarjev kazni. Mnenje kranjskih predstavnikov na posvetu je bilo, da maralo za varnost pešca in otrok skrbeti tudi druge organizacije v občini. Tudi šole in starši raso napravili vsega, kar bi morali. Pri vsem tem se pojavlja vprašanje sredstev. Spomladi se označijo prehodi za pešce. Cez dva meseca se »zebre« zbrišejo zaradi vremena in drugih vzrokov. Da bi jih ponovno napravili, pa ni več denarja. Največje ozko grlo v Kranja Je cesta od Labor do odcepa ceste JLA s Koroške ceste. Na srečo pa bi z dograditvijo nove avto ceste Ljubljana — Jesenice mesto Kranj zelo razbremenili, ker bo ves tranzitni promet preusmerjen na novo cesto. Tudi proti letališču na Brniku se je promet zelo povečal. Ob nedeljah jc oa letališču tudi po 1500 avtomobilov. Okrajna in republiška komisija za varnost prometa se strinjata, da se uvede v vseh šolah pouk o prometni vzgoji. Osnovno skrb moramo posvečati preventivi. Samo v Kranju je v času prihoda asi odhoda z dela po 7 do 8 tisoč delavcev. Kje so pa potem še otroci in ostali, ki prihajaio v KranjT Večjo skrb pa bo treba posvetiti tehnični opremi uslužbencev TNZ. S tem jim bo omogočena hitra Intervencija pri nesrečah ali pri preprečitvi nesreče. Vsekakor bi zato stvar moral! Imeti materialna sredstva. — JOŽE JARC Slika prikazuje preurejeno samopostrežno trgovino na Jesenicah, ki bo odprta v ponedeljek ' SOBOTA', 9. februarja 1965 KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTI Trije nagrajenci KRANJ, 6. februarja — Ob Prešernovem dnevu bo predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir sprejel vidne kulturne in družbenopolitične delavce kranjske komune. Na sprejemu bodo podelili letošnje Prešernove nagrade. Skupščina je na zadnji seji osvojila predlog komisije, da naj bi podelili nagrade ing. arh. Romanu Zaletelu, Ccnctu Avguštinu in Henriku Marchelu. Prešernove štipendije ne bodo podeljevali, ker predlagatelji niso predložili študijskih ali znanstvenih del, kar je pogoj za dodelitev teh štipendij. Ing. arh. Roman Zaletel bo prejel prvo nagrado 300 tiloč dinarjev za idejni osnutek ureditve Pungerta in njegove neposredne okplioe. Komisija je lahko izbirala med tremi predloženimi osnutki. Ker ima najboljši nekaj pomanjkljivosti, ki jih primerno rešujeta druga dva predložena projekta, bodo boljši projekt odkupili, za slabšega pa bodo poravnali stroške izdelave. Cene Avguštin bo prejel nagrado 250 tisoč dinarjev za kulturno znanstveno delo Zgodovinski in arhitekturni razvoj Kranja. Delo je komisija označila kot strokovno najbolj dognano in izdelano, vanj pa so vložena raziskovanja in izkušnje 10-lctnega dela na tem področju. Prvi del obravnava zgodovino mesta kot urbanistične celote, v drugem avtor razpravlja o razvoju meščanske hiše, v tretjem pa analizira spomeniško varstvene vrednote in uporablja znanstvene izsledke za praktično reševanje urbanističnih in spomeniško varstvenih problemov. Enako nagrado bodo podelili tudi akademskemu slikarju Henriku Marchelu za samostojno razstavo v galeriji Prešernove hiše in dosedanje delo na področju slikarstva. Razstava pomeni s svojo kvaliteto merilo vseh modernih dosežkov sodobnega likovnega ustvarjanja na Gorenjskem. Dragocena sodobna vrednota njegovih del je v tem, da so sli k ar jeva izhodišča prirodni elementi, ki jim skuša dati oblikovno veljavo z modernim likovnim izrazom. Prešernov teden 1965 Z otvoritvijo razstave gorenjskih likovnikov v galeriji v Prešernovi hiši in v prostorih v Mestni hiši, so se v petek pričele proslave v počastitev obletnice pesnikove smrti — slovenskega kulturnega praznika. Danes, v soboto ob 19.30 bo v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja literarni večer gorenjskih književnikov. Na predvečer praznika bo počastitev Prešernovega spomina na grobu. V ponedeljek pa se bodo vrstile razstave že od popoldneva do večera. V renesančni dvorani Gorenjskega muzeja bo predaval univerzitetni profesor dr. Boris Pa* ternu o povojni slovenski poeziji. Zvečer ob 18. uri bo v Prešernovem gledališču večer, na katerem Preureditev na Jesenicah Ze leta in leta se ugotavlja, da na Jesenicah manjka primeren kulturni dom, ki naj bi nudil prostore vsem kulturnim organizacijam. Ze izdelani osnutki in načrti za gradnjo novega doma, pa tudi za adaptacijo obstoje\-oga Titovega doma, žal niso bili realizirani. Ker je pri sedanji situaciji v zvezi z investicijskimi gradnjami in finančnimi sredstvi nemogoče misliti na gradnjo novega cloma, je nujna odločitev za odgovarjajočo adaptacijo Titovega doma. S sorazmerno skromnimi finančnimi sredstvi bi bilo možno izvesti večjo adaptacijo in nuditi v obnovljenem domu potrebne prostore kulturnim organ;zaciiam, ki so brez strehe ali pa životarijo v nemogočih prostorih. Tako bi bilo rešeno vprašanje prostorov za kulturne potrebe Jesenic in bi za-čažno črtali z dnevnega reda vprašanje gradnje novega kulturnega doma, ker je trenutno ne- rešljivo. S tem ni rečeno, da bi .se Jeseničani odpovedali gradnji novega doma. Cufarjevo gledališče umetniško raste iz leta v leto. Uspehi v inozemstvu (Pesara, Monaco) in lanskoletna osvojitev zlate medalje na hrvatskem festivalu, kot tudi letnih 6 do 8 premier in 90 predstavami, dajejo gledališču tudi moralno pravico, da se potegujejo za nove prostore. Do teh pa ima vso pravico tudi jeseniška Svoboda, kajti plačevanje najemnine in še majhni prostori, ne nudijo društvu možnoisti razvoja. Tako kot pred 35. leti so še danes terenski sestanki pod odrom »Pri Jelenu« le z razliko, da tokrat sestanki niso ideino-oolitični. temveč likov-no-umetniski. Pevski zbor, ki je imel v letih po osvoboditvi primerna prostor v Titovem domu, danes razpolaga s sobico 3x4 m. Ansambel narodnih plesov, ki je znan preko meje, vadi v mali dvorani, kadar v njej ni razstave. V torek bo prva prireditev pod naslovom »Večer mladih filmskih ustvarjalcev« v Kranju. Večer bo pripravil kranjski študentski klub. Slika prikazuje Marijo Pergar v filmu Di-nah, avtor je Naško Križnar, foto Iz filma: Miha Podlogar Novourejen gledališki oder v delavskem domu pa je malokdaj uporaben, ker dvorano uporabljajo za zasedanje delavskega sveta Železarne Jesenice, za seje zborov skupščine občine Jesenice, razne občne zbore in sestanke. Te in Še mnogo drugih dajatev naj podprejo predlog Sveta za kulturo in presveto. Stanje stavbe Titovega doma na Jesenicah je z ozirom na njeno funkcionalnost in dotrajanje skrajno kritično, zato naj jo preuredijo, ker bi tako vsaj začasno rešili vprašanje prostorov? Predlog sta sprejela tudi oba zbora skupščine občine Jesenice. Prav bi bilo, daHn' skupščina zagotovila že v tekočem letu sredstva za pričetek del. Prešernovo gledališče danes ali nikdar več Lani je minilo sto let, odkar so Kranjčani prvič zaslišali z odrskih desk slovensko besedo. 29. junija 1864 so kranjski čitalničarji uprizorili prevod Benedixove Pravde in s tem se je začela bogata zgodovina kranjskega gledališkega udejstvovanja, ki je dalo slovenski kulturi precej vidnih gledaliških in filmskih umetnikov. Na deskah kranjskih amaterskih od^ rov so začeli svojo umetniško kariero filmski režiser France Stig-lic, dramske in filmske igralke Sonja Hlebš, Angelca Hlebcetova, Anka Cigojeva, igralca Franck Trefalt in Jože Pristov in se mnogi vidnejši podaniki boginje Ta-lij^. Gledališko udejstvovanje je doseglo vrh pred petnajstimi leti, ko je bilo v Kranju ustanovljeno poklicno Prešernovo gledališče in se je začela »zlata doba« za kranjsko dramatiko. To obdobje je bilo nasilno prekinjeno pred sedmimi leti z administrativno ukinitvijo gledališča. Nepremišljena in kampanjska poteza nekaterih vodilnih mož je povzročila nepopravljivo škodo kranjskemu kulturnemu življenju, škodo, ki je vse bolj vidna in očitna in bo potrebno precej več sredstev, da jo bomo popravili, kot pa jih je bilo takrat potrebnih za obstoj gledališča. Tega ne trdim kar tako, temveč to jasno občutim, kakor tudi to občuti večina mladih ljudi, ki jim kulturno življenje nekaj pomeni. Zakaj? Odkar je bilo ukinjeno poklicno gledališče, obisk gledaliških predstav vidno pada, s tem pa tudi zanimanje Kranjčanov za dramatiko, posebno pa kulturna vzgoja v Jej smeri. Zivotarjenje Irt samozadovoljevanje skupine amaterjev ne more dati današnjemu zahtevnemu potrošniku kulturnih dobrin tisto, kar bi želel. Kvaliteta predstav, ki je komaj kaj boljša od tistih pred sto leti, prav gotovo ne more privlačiti širše publike, posebno, če vemo, da je ta v današnji dobi filma in televizije precej razvalena. Gledalca lahko privabi v gledališče le kvalitetno delo, dobro režirano In s kvalitetnimi igralci. Lahko ml oporekate, češ saj so v Kranju številna gostovanja llubljanskih gledališč, pa tudi za niih nI pravega zanimanja. Zavedati se moramo, da ta gledališča v enem dnevu pridejo in odidejo, Imeti poklicno gledališče v komuni, pa pomeni imeti najmanj dvajset ljudi, ki se poklicno ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, ki lahko občutno požive tudi kulturno življenje po šolah in vaseh, za katere vemo, da iz leta v leto peša. Posebno lahko opažamo, da vse bolj upada zanimanje mladine za kulturno dejavnost, posebno pa še za gledališče. Včasih šolske dramske skupine niso bile redkost, danes pa jih sploh ni več. Jasno je, da mladini primanjkuje gledališke vzgoje, posebno pa še nekaj kar bi moralo biti del kulturnega izobraževanja vsakega človeka, posebno še mladega — vzgoja gledalca in poslušalca, vzgoja kulturnega potrošnika kulturnih dobrin. To vzgojo pa lahko da mladini, pa tudi drugim občanom, ki so jo očitno zelo potrebni, le kontinuirano delo poklicnega gledališča. Kdor tega ne verjame, naj opazuje na kulturnih prireditvah obnašanje poslušalcev, posebno mladincev, pa se bo o tem kmalu prepričal. Kulturna, posebno gledališka publika ni istovetna z obiskovalci kinematografov, gledali- bodo sodelovali: Prešernov zbor, Oder mladih in dramska skupina gledališča. Ob 20. uri pa bo predsednik občine razdelil letošnje Prešernove nagrade. V torek bo predavanje o Prešernovem življenju, ki bo združeno z recitacijami v domu na Primskovem. Poleg prireditev v Kranju pa je klub kulturnih delavcev pripravil recitacijske večere z naslovom »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi« v okoliških vaseh Kranja. Od 5. do 9. februarja p"a je v Prešernovem spominskem muzeju obnovljena razstava pesnikovih rokopisov. Manj strašna noč je v črne zemlje krili •.. Večer revolucionarne poezije, ki je bil v četrtek ob 19. uri v novo-opremljenih prostorih kluba v Šenčurju, je za pet različnih krajev pripravil Klub kulturnih delavcev iz Kranja. Z njim so kulturni delavci otvorili vrsto prireditev v okviru Prešernovega tedna. Večer je bil zasnovan kot prerez skozi našo revolucionarno liriko z izhodiščem v Prešernu, ki naj bi tako dobil vso polnost svojega revolucionarnega zamaha, ujetega v^ lirično razpoloženje. Sam koncept večera je privlačen, zanimiv, ker prinaša dokaj nov duh v obravnavanje Prešerna, izvedba, režija in sestava v celoti pa nista vredna posebnih besed, prej kritike za monotono izmaličenost, ki so jo uspeli podati pod dovolj obetajočim naslovom. Dejstvo je, da večer tak, kot je bil v Šenčurju, nima dosti zveze s Prešernom, saj je Prešernov samo KRST PRI SAVICI, ki sicer poda osnovo za nadaljevanje ' v partizanski in revolu- cionarni liriki, vendar se prvotni vtis Prešerna kot revolucionarja izgubi v prevelikem številu pesmi na isto temo. Veliko bolje bi bilo, ko bi kulturniki v svojem hotenju — prikazati Prešerna r- revolucionarja, ki je v času NOV pre-rastel Prešerna — lirika, ne uporabili njegove poezije samo za izhodišče, marveč primerjali pesnika z ostalimi, ki so prav tako ustvarjali v revolucionarnih obdobjih. Toliko o konceptu izvedbe, ki je kar preveč šablonsko zasnovan, da ne bi spominjal na žalostno resnico, ki se kaže v dosti oblikah delovanja — »CEŠ, ZA PODEŽELJE JE VSE DOBRO!« Vsekakor pa je Jiotenje kulturnih delavcev — razširiti praznovanje slovenskega kulturnega praznika tudi izven mestnih središč, pozitivno in dragoceno. Pogačnik Jože Posnetek prikazuje prireditev v Šenčurju škega gledalca jc treba vzgajati že v osnovni in nato v srednji šoli. Lahko mi oporekate, da bivše poklicno Prešernovo gledališče ni imelo najboljše publike. To je res, vendar le kvantitativno, ne pa tudi kvalitativno. Vzrok za to so bile razmere pred leti, seveda pa tudi nekoliko zgrešena repertoar-na politika. Prešernovo gledališče je hotelo biti za vsako ceno moderno in napredno, pa čeprav na račun na pol prazne dvorane. To se ne bo smelo več zgoditi. Repertoar novega poklicnega gledališča, ki ga Kranjčani potrebujemo in ga moramo ustanoviti, bo moral biti bolj dognan in prilagojen potrebam in okusu širše publike. Ne potrebujemo modernističnega ateljeja z nerazumljivimi deli, temveč gledališče, ki bo bistven del našega kulturnega življenja, gledališče, ki bo izraz teženj najširše publike, pa tudi vrh enega kulturniških delovanj v komuni. Da me ne boste napačno razumeli, tudi moderna dela so nam potrebna in jih Kranjčani ne bomo zavrnili, vendar pa ne samo in le moderna dela. • MAKS JEZA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA »Pri vas niste tako na tesnem kakor pri nas,« je nadaljeval Jaschke in odkril, zakaj sta pravzaprav prišla. »Kot socialist prav gotovo ne boš odrekel in bos vzel za nekaj časa sodruga pod streho.« »Prav rad,« je privolil Franc, ne da bi pogledal ženo, ki ji tujec ni bil všeč. Bala se je za sestro, a še bolj za moža, da bi ga potepuški Korger ne okužil s potovalno mrzlico. Toda nasprotovati si ni upala. Tako se je Prus Korger začasno naselil pri njih. 1 Ni 6e varala. Njena bojazen je bila upravičena. Korger je za.el hvaliti Rozikino lepoto. Neizkušeno dekle je zardevalo in po tem je Stefi sklepala, da sestri ni neorijeten. Tudi domov v Borjano ni več silila. Zdaj bi ji prav gotovo ne branila. »Ko bi bil Korger drugačen,« je razmišljala, »v redu! A ie pustolovec. Nekega dne jo bo pustil samo, izginil brez sledi in Rozi bo trpela.« se je spomnila svojega trpljenja, ki je k sreči bilo že nekie daleč, a ki bi se (je v strahu za moža pomislila) lahko ponovilo, ko bi ga ob Korgerjevih pripovedovanjih zamikali zopet tuji krajif In Korger m molčal o svojih potovanjih. Opisoval je Barcelono, Madrid in Pariz z Vsemi mikavnostmi. Z odporom ga je posluiala, ko je slišala, kako možu pripoveduje o svojih doživetjih v pariških bordelih. »Izbiral sem si vendo rdečelaske. Na rdečelaske imam piko. Kaj sodjte vi o rdečelaskah?« je silil v Franca s takimi in podobnimi vprašanji. »Ta pokvarjenec mora' čimprej iz hiše,« si je dopovedovala in fli. ko je nekega decembrskega dne povedal, da jc našel sobo, rekla: »Zdaj bo zopet vse dobro. Plavolasi izkušnjavec je odšel.« A kaj ko se je vračal na obiske! Niti burja, kakršna je bila ta dan, da se je penilo morje in je mraz rezal do kosti, ga ni zadržala. Mož je bil z njim vse preveč potrpežljiv. Ni mu povedal, da ima s seboj celo goro korekturnih pol in da bo moral zaradi Korger j a delati pozno v oioč, če bo hotel biti gotov. In Korger je zopet čvekal in opisoval podrobnosti o neki pariški rdečelaski, o kateri je že nekajkrat povedal. In potem o krajih, krajih, krajih, ki jih je s svojimi pripovedmi že neštetokrat prehodil in ki bi jih znale na pamet najbrž že stene v njihovi kuhinji, ko bi mogle govoriti. In Franc je postajal zopet zamišljen in nemirno otožen, kakor že večkrat, kadar je poslušal Korgerja. Stefi je vedela, da je mož daleč od Korgerjevih potovanj in pustolovščin. Kako naj bi vedela, da se njegove misli mude v minulem poletju pri rdečelaski, ki jo je tistega lepega julijskega dne v Sesljanu mimogrede srečala a jo prav tako mimogrede pozabila, ker se~TTranc, ko ga je pri odhodu iz kopališča nanjo opozorila, zanjo ni niti zmenil, kako\da je sploh ni videl. Kaj bi rekla, ko bi vedela, da jo je prav s to rdečelasko Franc varal skoro ves avgust in september, da je zaradi nje takrat pobegnil od nje, da jo je poznal že davno, da jo je ljubil* bolj kakor njo, da se je poročil z njo, ker je rdečelaska zavrnila njegovo ljubezen in da je zaradi te usodne rdečelaske njuno.iskonsko življenje zgrajeno na tako trhlih temeljih. Ničesar ni vedela o vsem tem. Opažala je samo, da postaja mož. čedalje bolj zamišljen in otožen M razdražljiv. Krivila je moževo prezaposlenost, še bolj pa tega neznosnega in pokvarjenega Korgerja, ki s svojimi pripovedovanji vedno bolj zastruplja moža in ki bi mu najraje že prvindan pokazala vrata. Tudi nocoj je opazila to otožnost, ki ni popustila niti potem, ko je Korgerja vzela burja in noč. Zaskrbljeno je opazovala moža, ko ko je lotil dela. Opazila je, da je nekajkrat dvignil pogled iznad krtačnih odtisov, ki jih je popravljal, in se zastrmel neznano kam. Rada bi prodrla v moževe misli in se otresla bojazni, ki jo je razjedala, a ni vedela kako. Moža je vendar ljubila, saj je bilo letošnje leto zanjo tako lepo in se je zato bala, da bi se vrnili časi nerazumevanja in prepirov ali še kaj hujšega. Ponovnih moževih Benetk ni hotela več doživeti, a ta Korger ga s svojim pripovedovanjem ni tiral samo v Benetke, marveč še dalj — v Pariz, Barcelono, Madrid... / Morda prav sedaj, ko je zopet odtrgal oči od korekturnih pol, razmišlja o Parizu, se sprehaja po znamenitih pariških ulicah in bulevarjih. Tako je zamišljen, da niti ne opazi, ko ga gleda. Zato mu je segla v temne kodre m sc naslonila nanj. »Kaj siliš vame,« se je zdrznil in jo odrinil. »Bojim se, da te bega kaka Korgerjeva rdečelaska,« je poizkusila s šalo in se ga hotela vnovič okleniti, a je sama neve kako, tako naglo se je zgodilo — nenadoma začutila močan udarec po licu, da se je opotekla in fee ujela šele ob steni. Za trenutek je okamenela. Se nikoli je ni udaril. Ni videla, da je prebledela tudi Rozi. Ni slišala, da se je v dnevni sobi prebudil Slavko in zajokal. Udarec jo Je ranil do nerazsodnosti. Zgrabila je vazo in jo vrgla v moža. Ni videla, kako jo je podzavestno ujel Ifl prav tako podzavestno postavil na mizo. Videla je samo, kako j<3 planil in zgrabil svojo tanko sprehodno palico. Kakor otrok se jc vrgla pod mizo in slišala, kako je palica švisnila skozi zrak in sc ob mizi zlomila. Ni videla, kako je mož prebledel in se zbal silovitega udarca, s katerim je v nerazsodnem besu hotel udariti. Nasprotno! Se bolj se je prestrašila, ker je mislila, da se bo Franc zaradi zlomljene palice še bolj razjezil. Zato se je pognal k vratom, zbežala kakor otrok, ki se boji udarcev, skozi predsobo, odklenila in po stopnicah zbežala na ulico, kjer je zavijala burja. Obstala je in začudeno gledala Rozi, ki je pritekla za njo s svojim in njenim plaščem. »Jaz pojdem proč! Nočem več biti tu!« je ihtela. »Pojdi k otroku!« sc ni zmenila za Rozikino ihtenje, podzavestno oblekla plašč in odtavala v burjo. ' Rozi je stekla za njo. »Kam greš?« jo je zgrabila za roko. »Pusti me!« je rekla trdo. i »Ne pustim te! Bojim se. Kaj nameravaš?« »Nič. K Bajberlovim grem,« je rekla. »Res?« »Da, a ti pojdi k otroku,« je zahtevala. SOBOTA, R. februarja 1%5 Prodam novo prikolico za fiat 750. Kozina Janez, Stareto-va 25, Kranj 4-42 Prodam moped Colibri in klavirsko harmoniko, 48-basno. Naslov v oglasnem oddelku. 427 Prodam prašiča za zakol, gumi voz, nosilnost 2 t. in kupim droben krompir. Hrašc 52, Smlednik. 443 Prodam (mrvo) seno, radio aparat »Tesla« z garancijo za ugodno ceno. Velesova št. 20 444 Prodam 3 m smrekovih plohov, Jošt 21. Naslov v oglasnem oddelku 445 Prodam nov elektromotor Elek-trovina, 3 KW, 2800 obratov. Naslov v oglasnem oddelku 446 Prodam suhe hrastove deske in levi vzidljivi štedilnik ter rabljena troja vrata. Zl. polje 15/A, Kranj 447 Prodam suha bukova drva. Stra-hinj 13, Naklo 448 Prodam lucerno. Posavc 13, Pod-nart 449 Prodam skoraj nov emajliran levi štedilnik. Zasavska 38, Kranj 450 Prodam prašičke, 6 tednov ataro. Lnhovče 52, Cerklje 451 Prodam dva prašiča za zakol. Jezerska c. 51, Kranj 452 Prodam vsclilvo hišo z vrtom, v blizini Sk. Loke. Naslov v oglasnem oddelku 453 Prodam italijanski otroški voziček. Poizve se: C. talcev 8, Kranj 454 Prodam nekaj tisoč kg krmilne pese. ftaslov v oglasnem oddelku 455 Ugodno prodam motorno kosilnico »Stciler«. Pogačnik Frane, Oto-če 21 in nov vetrobran za Vesno GS ( 456 Prodam 1000 kg repe. C. na Klanec 19, Kranj 457 Prodam štirižilni kabel, dolžina 45 m. Naslov v oglasnem oddelku 458 Prodam lambreto, D tipa, po generalni, za 60.000 in NSU Maxi, popolnoma nov s ščiinikon in garancijo, eventuclno zamenjam tudi za Topolino C. Informacije, Bri-tof 12, Kranj 459 Prodam dva pitana prašiča za zakol. Visoko 20, Preddvor 460 Prodam prikolico za moped. ]'><-ženik 3, Cerklje 461 Prodam B m suhih bukovih drv. Rovte 8, Podnart 475 Prodam kravo. Bašelj 18, Preddvor 476 Ugodno prodam dobro ohranjeno kuhinjsko opravo. Straži.ška 15. 477 Prodam krmilno repo in nemško deteljo po nizki ceni. Visn-ko 92, Šenčur 478 Prodam bikca, 300 kg težkeg:i. Jama 17, Kranj 479 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znan- in ženo jr,anvaijujemo se vsem sorouniKoin, pujaiciieiu m znancem, ki so spremili v njen zadnji dam na blejsko pokopališče našo najdražjo hčerko, sestro, mamico in ženo DORICO LEGAT roj. MohoriČ ji poklonili cvetja, in z nami sočustvovali. Prav posebna zahvala kolektivu 'Gozdnega gospodarstva Bled, gospodu župniku in govorniku za poslovilne besede. ČeSnjlca pri Podnartu, Bled Neutolažljivi: oče Peter, mama Terezija, brata Ivan in Peter, sestre Marija, Ana, Jelka, njena mala hčerkica Ircnca, sinko Joži in mož Jože SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Oddelek za finance Ste v.: 422-01/65-03 Datum: 6/2-1965 Na podlagi 146. člena v zvezi s 105., 106. in 144. členom zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37/64) izdaja oddelek za finance skupščine občine Kranj naslednji JAVNI POZIV Do najkasneje 28. februarja 1965 morajo vložiti davčno prijavo za odmero davka na dohodke od stavb za leto 19G5 vsi lastniki oziroma uživalci stavb, ne glede na to ali stavbo uporablja lastnik oziroma uživalec sam aH pa jo daje v najem. Prijaviti je treba tudi dohodke od poslovnih prostorov in garaž, bodisi da jih uporablja lastnik sam ali jih daje v najem ter o gospodarskih poslopij, če so oddana v najem. Davčno prijavo morajo vložili tl»dj lastniki ali uživalci stavb na vaseh in izven okoliša mest, turističnih in klimatskih krajev, razen v naseljih Lavtanski vrh,* Planica, Ce-pulje, Jošt nad Kranjem, Njivica, Podblica, Zabukovje, Ja-vornik, Pševo, Ncmilje, Jamnik, Zg. Kokra, Sp. Kokra, Potoče, Možjanca, Stefanja gora, Stiska vas, Ambrož, Lenart, Apno, Ravne, šenturska gora, Sidraž, Viševca, Vr-hovlje, Prenje, Sp. Jezersko, Zg. Jezersko (razen zaselkov Ravno In Ravenska in Makckova Podkočna), katera so v osnutku odloka o prispevkih in davkih -občanov v občini Kranj predvidena za» oprostitev plačila davka od 6tavb. Zavezanec, ki je dolžan vložiti napoved za odmero davka od stavb, pa je ne vloži v zgoraj navedenem roku, bo •moral plačati na račun povečanega davka 5% od odmerjenega zpeska. Rok za vložitev prijav ne bo podaljšan. Tiskovine — davčne prijave se dobijo v sprejemni pisarni skupščine občine Kranj — soba št. 70, in na krajevnih uradih, kjer se tudi vložijo izpolnjene prijave. JELOVICA lesna industrija ŠK. LOKA PRODA PO IZREDNO ZNIŽANIH CENAH Ker Imo izpopolnili dimenzije v notranji razporeditvi montažnih stanovanjskih hiš, je ostala na zalogi manjša količina notranjih vrat in vgrajenih omar: KOMPLETNA NOTRANJA VRATA: zunanje mere: 88 x 208 x 6,5 cm 2/3 steklo kom. 5 a din 9.000 88 x 200 x 8 cm 3/3 steklo kom. 4 a din 10 000 68 x 200 x 8 cm polna kom. 2 a din 8.000 68 x 200 x 8 cm 2/3 steklo kom. 35 a din 9.800 69 x 201 x 8 cm 2/3 steklo kom. 110 a din 11.000 VGRAJENE GARDEROBNE OMARE: DIMENZIJE 120 x 240 x 30 cm 128 x 240 x 57 cm kom. 39 a din 10.000 kom. 35 a din 11.000 Vgrajene omare so razstavljene, vezane, v pakete po en komplet. Interesenti naj sc osebno oglasijo v komercialnem oddelku podjetja ali pa tclefonično na številko 85-353 Skofja Loka. Imamo stalno na zalogi okna in tipska lamelna vrata, katera nudijo trgovska podjetja: ŽE-LEZNINA Skofja Loka, MERKUR Kranj, MURKA Lesce, LESNINA Ljubljana in SLOVENIJA-LES Ljubljana Se priporočamo! JELOVICA SKOFJA LOKA **daja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči ^čun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni ln odgovorni tednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena' posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za ncnaročnlke 30 din beie-**- Neplačanih malib oglasov ne objavljamo. »ŠIPAD« KRANJ TRGOVINA S POHIŠTVOM obvešča cenjene potrošnike, da SE JE PRESELILA iz dosedanjih V NOVE PROSTORE VSTOLPNICO C. JLA 6, Kranj Nudimo: spalnice, dnevne sobe, kuhinje In ostalo pohištvo po najnižjih cenah. Neobvezno si oglejte naše prodajne predmete . Se priporočamo! Zastava 600, 1!)G0, registiran, zavarovan, zimske in letne gume, rezervni deli, prodam za 700.000 dinarjev. Ogled pri Volčjaku Jožetu, Grenc 24, Sk. Loka. 480 Prodam radioaparat za avto, znamke Philips«. Vengust Anica, Valburga 40, Smlednik 481 Prodam 120 kg težke prašiče. Gubane Ludvik, Vodice 482 Štedilnik »Goran«, omajliran, levi, eno moško kolo, 6 okenskih rolet, drvonitke 90x120 cm ugodno prodam. Nosan Franc, Sk. Loka Stara c. n. h. 483 Prodam motorno slamoreznico s puhalnikom. Sp. Brnik 55, Cerklje 484 Prodam kravo s teličkom in 14-colske gume. Polica 2, Naklo 485 Prodam šivalni stroj »Singer« avlomatic. Nasl. v ogl. odd. 486 Navaden, skoraj nov kmečki voz prodam. Nasl. v ogl. oddelku 487 Kupim avio voIkswagen cena do 1,000.000 v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku 462 Komisija zdT sprejem in odpoved delovnih razmerij razpisuje prosta delovna mesta: L v splošnem oddelku 2. večje število kvalificiranih strugarjev iw rezkalcev 1. POGOJI: popolna srednja šolska izobrazba z najmanj 5 let prakse na delovnem mestu splošne smeri. 2. Kvalifikacija Pismene ponudbo poslati na »TOSO« Kranj. Gostinsko podjetje Dom na Jezerskem oddaja sobe za razne seminarje, konference in druge aranžmaje. Vas postreže z domačimi speci ali te tam i. V okolici Doma prijetni smučarski tereni z vlečnico. Cena pensiona od 1900 do 2200 din. Za informacije sc obračajte razen Doma tudi na Turistično društvo Jezersko. TVD KRANJ Kranj priredi 20. februarja ob 20. uri v vseh prostorih doma v STRAŽIŠČU tradicionalno MAŠKARADO Dostojne maske dobrodošle. Najboljše bodo bogato nagrajene. Rezervacija vstopnic v gostilni Bcnedik, telefon 25-18, Igra 6 mladih. Vabi odbor RAZPIS Delovna skupnost Glasbene šole Kranj razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE POGOJI: Ekonomska šola z najmanj 3 leti prakse ali administrativna šola z najmanj 5 let prakse in znanjem strojepisja. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razpisna komisija pri OBRTNEM PODJ. TRŽIČ, Tržič razpisuje mesto DIREKTORJA Pogoji: 1. gradbeni tehnik s 5-letno prakso na vodilnem mestu; 2. srednja strokovna izobrazba s 5-lelno prakso na vodilnem mestu; 3. visoko kvalificirani gradbeni delavec z 10-letno prakso na vodilnem mestu. Rok za prijave do 20.2.1965. ZAVOD ZA PROSVETNO PEDAGOŠKO SLUŽBO JESENICE razpisuje delovno mesto PROSVETNO PEDAGOŠKEGA SVETOVALCA ZA STROKOVNE ŠOLE Pogoji: višja ali visoka šola z najmanj 10 let šolske prakse. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Komunalnem podjetju . »VODOVOD« KRANJ Koroška cesta 41 razpisuje mesto UPRAVNIKA projektivnega biroja za nizke gradnje za projektiranje načrtov potreb vodovodov in kanalizacij Pogoj: visoka ali višja strokovna izobrazba z najmanj 10-letno prakso odgovornega projektanta. Pismene ponudbe sprejema splošni sektor podjetja. Kupim dobro ohranjen gumi voz za enega konja z nasilnostjo 2500 kg, višina gum 16 col z dvema zavorama. Ponudbe s ceno poslati na naslov Trampuž Mirko, Metlika. 463 Kupim rabljeno mizarsko mizo (ponk). Naslov v oglasnem oddelku 464 Kupim zazidljivo parcelo, nedograjeno ali dograjeno eno.stano-vanj.sko hišo. Naslov v oglasnem oddelku 465 Lesen model za betonske stebre za kozolec kupim ali vzamem v najem. Naslov v oglasnem oddelku 488 V Kranju ali bližnji okolici kupim dvosobno stanovanje. Ponudbe poslati pod »Stanovanje« 489 Kupim fordov motor M12 ali M15. Klari Aldo, Kranj, Stošiee-va 6 490 Kupim betonsko železo. Gašpirc Ciril, Pšenična Polica 7, Cerklje 491 Kupim konja »Bramn.-, starega 4—7 let, težkega do 500 kg. Klemene ič Anton. Seedjnje Brdo 8, Gor. vBp nad Sk. Loko 492 Kupim novega ali dobro ohranjenega DKW JUNIOR ali RENAULT. Ponudbe poslati pod »Gotovina avto« 493 Kupim ročni voziček z gumi kolesi ali sama kolosa. Studeno 26, p. Železniki 494 Kupim zazidljivo parcelo, lahko tudi v gradnji od Kranja do Medvod. Ponudbe po.slati na oglasni oddelek pod »Kranj« 4fl!5 Iščemo dobrosrčno starejšo žensko kot gospodinjsko pomočnico k tričlanski družini. Pogoji ugodn., plača od 18.500 - 20.000 — Pismene ponudbe poslati pod »Pridna« 386 Prosimo moško osebo, ki je konec oktobra dvignila krznen plašč, (kozliček) ki je bil v popravilu »Kr/.narstvo« Kranj, ter ga odnesla .stranki v Koper, da so zaradi pojasnila takoj zglasi v krznarstvu Kranj. Maistrov trg, št. 2 3U7 Dvosobno stanovanje oddam v Kranju. Ponudbe na ogl. oddelek pod Najboljši ponudnik« 388 Mlada zakonca iščeta v Kranju ali okolici sobo in kuhinjo proti nagradi 100.000 din. Naslov v ogl. oddelku 496 Delavki, ki dela na dve izmeni dam hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 497 Izgubil sem vozniško in prometno dovoljenje na ime P. J., najditelja prosim, da proti nagradi vrne na naslov. 498 Višji upokojenec, pošten od 55 let dalje, amater, ki ima veselje Romunija, žal Je ravno na * slednjem nekoliko odpovedala,' tako da Jo selektorji državne ANICA SAJOVIC 89