LETO XXIX, ŠT. 33 PTUJ, 19. avgusta 1976 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA i_uyp8TyA „med zgodovinskimi osebnostmi naSe polpretekle dobe si je svojim delom ustvaril častno in spoštovanja vredno mesto..." Sklepna slovesnost številnih proslav, prireditev in manifestac^ ob letošnjem 8. avgustu - prazniku' občine Ptuj. O revolucionarnem življenju in delu dr. Franja Žgeča je govoril Alojz GOJCIČ, sekretar komiteja občinske konference ZKS Ptuj. Ob odkritju spomenika dr. Franju Žgeču v Domavi Dornava, vas v dolini Pesni- ce, na robu Slovenskih goric in Ptujskega polja, rojstni kraj Franja Zgeča, pionirja revolu- cionarne socialistične misli na ptujskem območju, vas, ki se v ptujski občini po osvoboditvi najhitreje razvija, ki je prijazen gostitelj MDA Slovenske gorice 76, je bila prizorišče zaključne manifestacije letošnjega pra- znovanja občinskega praznika, v nedeljo, 15. avgusta 1976. Med novo osnovno šolo, ki ponosno nosi ime svojega veli- kega rojaka in med prav tako novim vrtcem, so postavili veli- časten spomenik udeležencu oktobrske revolucije, predvoj- nemu revolucionarju, pionirju revolucionarnih socialistinih idej na ptujskem območju in velikemu pedagogu — dr. Fra- nju Žgeču. Pri odkritju spome- nika so bili navzoči, poleg žene Marije, hčerke Magde, sina Henrika in brata Martina, še številni predstavniki družbene- ga in političnega življenja ptuj- ske občine, gostje iz drugih kra- jev, brigadirji četrte izmene in pa domačini iz vse krajevne skupnosti. Zbrane je najprej pozdravil Jože Žuman, sekretar osnovne organizacije ZKS v Dornavi. O življenjski poti dr. Franja 2ge- Ca, o njegovem bogatem revo- lucionarnem in strokovno-pe- dagoškem delu je spregovoril Alojz Gojčič, sekretar komiteja občinske konference ZKS Ptuj. Navajamo le nekaj osnovnih podatkov: Franjo Žgeč je bil rojen 11. aprila 1896 v kmečki družini v Dornavi. V ruskem vojnem ujetništvu se je seznanil z revolucionarnimi socialisti- čnimi idejami, sodeloval v oktobrski revoluciji, leta 1918 se je vrnil v domovino in začel ustanavljati prve partijske or- ganizacije v Ptuju in njegovi okolici. Od 1919 do 1923 je Študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, potem pa še na Sor- boni v Parizu in v Ženevi, Kot pedagog je služboval na Preva- KonnMl Vertič je po odkritfn piedal spomenik ▼ vantvo pioniiskemu odiedu. Ijah, v Zagrebu, Mariboru, Ptuju, Celju. Leta 1934 je težje obolel in za posledicami trpel cela desetletja, kar ga je močno oviralo pri delu. 31. avgusta 1961 je umrl . . . Iz njegove bogate zbirke strokovnih člankov in razprav naj omenimo le razpravo HA- LOZE, v kateri je dal predvoj- nemu buržoaznemu režimu ja- sen odgovor na vprašanje ,,či- gava je zemlja v Halozah. Čiga- vi vinogradi, kdo ima kruh in kdo lačno deco ..." Sledil je kulturni program, v katerem je valovila revolucio- narna nit v spomin na velikega komunista in pedagoga. V pro- gramu so sodelovali: godba na pihala DPD Svoboda iz Ptuja, moški in mešani pevski zbor iz Dornave, pionirji OS dr. Fra- nja Zgeča in brigadirji četrte iz- mene MDA Slovenske gorice 76. Spomenik je odkril in ga pre- dal v varstvo pionirskemu odre- du dr. Franja Žgeča, predsed- nik zbora, delegatov krajevne skupnosti in eden najdelavnej- ših krajanov — Konrad Vertič. Ljudska in študijska knjižnica iz Ptuja pa je v avli osnovne šo- le pripravila razstavo o dr. Fra- nju Žgeču, ki si jo velja ogleda- ti. MG V koHniiieiii prof^anai je sodelovalo pieoej alni|te in ifcoior. Foto: Kod OSMI PTUJSKI FESTIVAL VAS VABI Jutri zvečer, ob 19. uri, se bo nad letnim prireditvenim prosto- r<^m, pod arkadami in med stenami minoritskega samostana, zatreslo ozračje od vedrih zvokov valčkov in polk osmega ptujskega festivala domače zabavne glasbe. Tako kot vsako leto bo hvaležno ptujsko občinstvo tudi letos napolnilo prireditveni prostor do zadnjega kotička. Upamo, da bo tudi vreme naklonjeno občinstvu in organizatorju festivala. Ptuj- skemu občinstvu se bo predstavilo 17 ansamblov domače zabavne glasbe, med njimi šest novincev, ki jim bo nastop na ptujskem festi- valu pomenil ,.ognjeni krst". Poleg tega pa bodo gostje ptuj- skega festivala še štirje znani ansambli in zbori. Jutri, v petek zvečer se bo občin- stvu predstavilo v izbirnem delu festivala vseh 17 ansamblov, vsak z dvema novima, prvič javno predvajanima melodijama, od katerih bo vsaj ena pevna. Posebno zanimivost in tudi kulturno doživetje bo pomenil gost jutrišnjega večera — Združeni pevski zbor združene lesne indu- strije Slovenije, pod vodstvom znanega pevovodje in glasbenika Tomaža Tozona. Tovarna glasbil Melodija iz Mengša in ptujske delovne organizacije pa bodo — tako v petek zvečer kot oba nadaljnja festivalska večera — poskrbela za presenečenja za obiskovalce z nagradnim žre- banjem in podelitvijo praktičnih nagrad. V soboto zvečer, prav tako ob 19. uri, bo nastopilo 10 do 12 ansamblov, po oceni strokovne komisije najboljših med dobrimi, ki se bodo potegovali za ORFEJA Z LIRO in za ostalih 8 razpisanih nagrad. Medtem, ko se bodo strokovne komisije in komisija za štetje glasov občinstva umaknile na strokovni posvet, bo nastopil s posebnim programom ljubljenec ptujskega občinstva — ansambel Jožeta Krežeta iz Maribora. Sledila bodo poročila komisij in podelitev nagrad, še prej pa bo izvedeno nagradno žrebanje za občinstvo. Po končanem programu na letnem prireditvenem prostoru bodo udeleženci festivala imeli možnost prijetno preživeti FESTIVALSKO NOC v in pred hotelom Poetovio Ptuj, kjer bosta za veselo festival- sko vzdušje skrbela kar dva znana ansambla. V revijskem delu Ptujskega festi- vala DZG, ki se bo začel v nedeljo popoldne že ob 15. uri, se bodo ptujskemu občinstvu predstavili vsi nagrajeni ansambli in ponovili melodije, za katere so prejeli nagrade. Kot gosta festivala pa bosta nastopila kar dva znana ansambla: Dobri znanci z Bracom Korenom in ,,Štirje kovači" iz Slovenj Gradca. Nastop obeh ansamblov bo spretno povezoval humorist Roblek. Tovarna glasbil ,,Melodija" iz Mengša in ptujske delovne organizacije pa bodo zopet poskrbele za presenečenje, tokrat^ z žrebanjem ,,glavnih" dabiUflK^_______________^ Tako kot prejšnja leta bo tudi letos občinstvo aktivno sodelovalo na festivalu. Prvi večer bo s poseb- nimi glasovnicami izbralo tri ansamble za nastop v finalnem ali tekmovalnem večeru, ko bo z novimi glasovnicami izbralo tri melodije za nagrade občinstva. Te nagrade niso majhne — 3 tisoč, dva tisoč in 1.500 dinarjev, zato se bodo ansambli prav gotovo potru- dili, da bi poželi čimveč simpat^ občinstva. Posebej je treba poudariti, da bo letošnji osmi Ptujski festival domače zabavne glasbe potekal pod pokroviteljstvom Kreditni banke Maribor, s podružnico v Ptuju. Naj še povemo, da bodo vsi obiskovalci festivala tudi letos prejeli lično brošuro osmega festi- vala, v kateri bo napisano vse o festivalu, objavljenih 6 zanimivih prispevkov, 22 fotografij, 19 bese- dil pesmi, s katerimi se bodo pred- stavili posamezni ansambli in seveda — reklame delovnih orga- nizacij in skupnosti, ki so s svojimi prispevki podprle festival. Vstopnice so že od ponedeljka dalje v predprodaji v upravi Zavoda Radio—Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Vsem zainteresira- nim priporočamo, da si naj vstop- nice zagotovijo pravočasno. PROTESTI MLADIH Prejšnji četrtek, t2. avgusta 1976 je bil v Domavi zbor brigadirjev, ki sodeljujejo v četrti izmeni mladinske delovne akcije Slovenske gorioe-76. Z zborovanja so tudi v naše uredništvo poslali telegram naslednje vsebine: \ BiUGADiRji Četrte izmene mladinske DELOVNE AKOJE SLOVENSKE GORICE 76 SMO OGORČENI NAD PRETEKLIMI DOGODKI NA AVSTRIJSICEM KOROŠKEM. NAJODLOCNEJŠE PROTESTIRAMO PROTI BRUTALNEMU ZNAŠANJU AVSTRIJSKIH OBLASTI NAD KOROŠKIMI SLO- \nENa, KI JE PLOD NAaONAUSTlCNIH SKRAJ- NEŽEV IN ŠOVINISTOV! Jutri festival domače zabavne glasbe Ptuj, 19. avgusta 1976. Samo^.dan'hasJqči do 8. festivala domače zabavne glasbe v Ptuju. Letni prireditveni prostor b(^ tako tri dni zapored nudil tistim obi^ovalcem, ki cenijo m poslušajo domačo zabavno glasbo, nekaj uric prijetnega, morda nenavadnega, novega ali pa starega, ie poznanega muziciranja. No, pustimo to. V oceno se ne nameravam<^ spuščati že zdaj. Za take stvari Je strokovna koipisija id seveda občinstvo. In prav občinstvo bo znalo ta problem še najbolje rešiti in postaviti festivalu domače glasbe piko na i. Res Je, da si poleg Ptuja še nekaj mest prizadeva, da med poletnim sušnim kulturnim obdobjem obogatijo počitniški in dopustniški dan, vendar to še ne pomeni, da gre med mesti za tekmovalno in prestižno vzdušje. Nasprotno. Prizadeva si LJubljana, Koper, Portorož, Kostanjevica in morda še kakšno mesto, da popestri poletno vročo sezono z nekaterimi kulturnimi ali zabavnimi programi. S festivalom se naš očak pravzaprav tradicionalno vključuje v obogatitev našega poletnega vsakdana. Ptujski festival Je tudi del 4. kulturnih srečanj in se kot tako enakomočno pridružuje vsem ostalim kulturnim prireditvam. Festival domače zabavne glasbe Je zares bolj zabavne narave, vendar 3-dnevni program skuša z nekaterimi novostmi postati tudi kulturna prireditev za delovne ljudi in občane. Festival ni tekma med kulturno in zabavo. Obe kvaliteti so danes vkomponirani v program, ki ga bomo sledili, poslušali in ocenjevali v petek, soboto in nedeljo v tem tednu. Prednost dajemo domači glasbi. 17 ansamblov se nam bo z glasbo predstavilo in tako ,,lansiralo" svoje najboljše skladbe in se potegovalo za Orfeja. Narečna besedila, izvirna glasba in dobra izvedba nas bo veselila, kaj nasprotnega, nam bo seveda pokvarilo naše razpoloženje. Ne bi bili veseli, če se nam ponesreči kakšen večer, ko smo v festival vložili toliko truda. Prve priprave so stekle že v mesecu decembru lanskega leta, v Januarju Je bil razpis za festival. Kasneje se Je posebna komisija dalj časa ukvarjala z besedili in z glasbo. Ni bilo enostavno in lahko potrditi in tako \ dovoliti ansamblu nastop na tekmovalnem delu festivala domače zabavne glasbe. Prav tako pomemben se J^e organizatorjem zdel revijski del, kije ponavadi vrh festivala in prava poslastica za obiskovalce. Se mnogo bi bilo potrebno napisati o bližajočem se festivalu. Naj si bo to o nagradah, o pokrovitelju, o sodelovanju z delovnimi organizacijami, s kulturno skupnostjo, z drugimi družbenopolitičnimi ter družbenoekonomskimi dejavniki v občini in zunaj nje. Festival Je pred pragom uspeha. Mora nam uspeti, govorijo in zatrjujejo organizatorji. Dobro moramo zaigrati in zapeti, pravijo glasbeniki in pevci. No, takšna zagnanost in tak optimizem Je za festival zdrav ter imeniten porok uspehu. Želja, da festival uspe. Je širšega pomena. Takega mnenja Je pokrovitelj {Kreditna banka Maribor — podružnica Ptuj), tako si želijo sodelujoče organizacije združenega dela. Kulturna skupnost in drugi. Posebej velja omeniti, da Je festival domače zabavne glasbe del nas, del našega delovnega dne in kot tak priložnost za vse, ki se hočejo zabavati, seznaniti z ljudmi in se morda tudi,,kulturno nahraniti". O okusih in afmitetah pa o takšni zvrsti glasbe prihodnjič. Danes Je bistveno to, da Je Jutri zvečer že prvi tekmovalni dan 8. ptujskega festivala domače zabavne glasbe. Kdor ne ljubi harmonike, naj posluša trobento ali citre, kdor ne mara srajce in kravate, naj gleda narodno nošo. Če pa tega ali onega ne bo videl. Je najbolje, da vzame brošuro in iz nje bere besedila, gleda reklame, fotografije itd., skratka naj posluša, gleda, bere, opazuje in premija s srcem naš festival domače zabavne giasbe. z. kodrič^ Na delu zadnja izmena brigadirjev skih delovttik akcij lirom po domovini delajo že zadnje izmene brigadirjev. Cas, namenjen zvez- nim in republiškim akcijam se izte- ka; v prihodnjih dneh bodo že znani rezultati letoSnjih akcij. Zanimiv je podatek, da je samo na zveznih akcijah v preteklem letu sodelovalo okrog 15.500 brigadir- jev, ki so s svojim delom prispevali 400 milijonov dinarjev, izraženih v norma uri. Nedvomno bo ta šte- vilka letos mnogo višja. Pomen akcije zdaleč več ne gledamo samo v luči ustvarjene materialne vrednosti, temveč dajemo prednost vzgojnemu, kulturnemu, otvMubMBM in drufemu rnoanih tu akcU«. Po izteku akcij r»- publiSk^ in zveznega znaSaja pa bodo mladi vse sile usmerili v lokalne akcije v kraju, kjer živijo in delajo. Lokalna mladinska delovna akcija je v mladinskih vrs- tah zapisana kot redna oblika dejavnosti mladih. Tudi na mladinski delovni akciji Slovenske gorice 76 dela že IV. izmena brigadirjev; vseh je 130; združeni so v brigado Štefana KovaCa-Marka, brigado Notranjskega odreda in brigado Danile Kumar iz Ljubljane. Ker je tudi ta izmena Številčno močnejša kot prvi dve, je pričakovati, da bodo delovni načrti preseženi. V tretji izmeni so brigadirji presegli delovni načrt za 43 odstotkov. Brigadirji IV. izmene pa so na nedavni skupščini sprejeli sklep, da skupaj z mladimi iz Dornave izvedejo udamiSko akcijo v kraju svojega bivanja. Mladi iz Dornave se niso v polni meri vključili v delo in življenje brigadirjev, je bilo med drugim ugotovljeno. Akcija Slovenske gorice 76 se bo iztekla 29. avgusta, takrat bo brigadirski zdravo zamrl tudi na ostalih akcijah v Sloveniji, razen na solidarnostni akciji Posočje 76. MG Predsednik republike jih je odlikoval v okviru prireditev ob prazniku občine Ptuj, je predsednik skupščine občine Ptuj, Branko Gorjup, na seji predsedstva izročil tudi odlikovanja, s katerimi je predsednik republike, tovariš Tito odlikoval posamezne delavce upravnih organov. Odlikovanja so prejeli: Ivan RAL', pomočnik republiškega sekretarja za občo upravo, pravosodje in proračun SRS, ki je prejel Red republike z bronastim vencem. Delavci upravnih organov skupščine občine Ptuj pa so preje- li: Danica Cvetko — Red dela s srebrnim vencem, Martin Slana — Red dela s srebrnim vencem ing. Dušan Suhadolnik — Medaljo de- la, mj 2. stran TEDNIK - četrtek, 19. avgusta 1976 Slovenska Bistrica Visoki vpisi posojila za ceste v delovnem kolektivu Gra- nit Slov. Bistrica, ki deluje v okviru Konstruktorja Maribor, so zabeležili na področju vpisovanja posojila za ceste pomembni uspeh. Sest od sedmih pogodbenih avto- prevoznikov-kooperantov v tej TOZD je vpisalo skupno 65.000 dinarjev posojila. Med pogodbenimi avtoprevozniki vpisniki so vpisali: Stane Mar- kež 15.000 dinarjev, Stanislav Jereb, Ivan llek, Edvard Pukl, Karel Kropf in Rudi Berdnik pa po 10.000 dinarjev. Ob tem so se vpisniki tudi zavezali, da bodo vpisano vsoto vplačali najpozneje v 20 mesecih. V. Horvat NOVA AVTO MEHANIČNA DELAVNICA KOMUNALNEGA PODJETJA PTUJ - TOZD AVTOPARK - TEMELJNI KAMEN BODOČE LOKAOJE KOMUNALNEGA PODJETJA. O razvoju delovne organizacije je govoril Franc Prime. Foto: Kosi Delavci Komunalnega podjetja Ptuj so praznik ptujske občine, 8. avgust, počastili z veliko delovno zmago — odprli so nove prostore avto-mehanične delavnice v Budini pri Ptuju. Skupna površina novih prostorov je 1^27 kvadratnih metrov, obsegajo servisni del delavnice s prizidkom. Objekt je zgrajen na podlagi tehnične dokumentacije, ki sta jo izdelala Projektivni biro Ptuj in IMP Ljubljana — TOZD Projekt, montaže, inženiring Maribor. Novo pridobljeni objekt je armira- nobetonska montažna hala — tipa GRADIŠ. Celotna investicijska naložba v objekt je znašala 10,433.689.— dinarjev, od tega znašajo končna sredstva 4,850.(X)0 dinarjev, preostali delež 5,583,689 dinarjev so lastna investicijska sredstva TOZD Avtopark. Vinko Cebek je prerezal vrvico in s tem simbolično odpri novi objekt. Foto: Kosi Začetki gradnje objekta nove avtomehanične delavnice segajo v leto 1974; gradnja pa je bila kon- čana v mesecu avgustu. Kot smo že omenili so delavci komunalnega podjetja Ptuj otvoritev novega obrata postavili v okvir prazno- vanja občinskega praznika. Objekt so svečano predali svojemu namenu II. avgusta. Ob tej priložnosti so na prostoru pred novo avto-mehanično delavnico pripravili krajšo slovesnost s kulturnim programom. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki družbeno-političnega življenja občine, predstavniki komunalnega podjetja in drugi gostje. V imenu TOZD Avtopark je navzoče najprej pozdravil vodja TOZD Marjan Mesaric, o pomenu novo pridobljenega objekta je govoril direktor podjetja, Fran Prime, slavnostni govor pa je imel Franc Klemenčič, podpredsednik občinskega sveta ZSS Ptuj. V svojem govoru je med drugim povedal, da v vsakodnevnem živ- ljenju premalo opozarjamo na delovne uspehe. Otvoritev novih prostorov — prerez vrvice in simbolično predajo objekta — so zaupali Vinku Cebeku, predsedniku delavskega sveta TOZD Avtopark. Kot je že običaj je bilo treba nove prostore tudi ,,krstiti". Za to so poskrbeli šoferji avtobusa, tovornjaka in strojnega vozila, ki so zapeljali vsak svoje vozilo v halo. K sveča- nemu obeležju je prispeval tudi novoustanovljeni moški pevski zbor TOZD Avtopark komunal- nega podjetja Ptuj, ki je zapel nekaj pesmi. Zbor šteje 12 članov, vodi pa ga Pepče Drnikovič iz Cirkulan. Udeleženci proslave so si nato ogledali prostore nove avtomeha- nične delavnice. Delavci komunal- nega podjetja pa se ne zadovolju- jejo samo s to pridobitvijo, temveč v okviru svojega bodočega razvoja načrtujejo še preselitev ostalih temeljnih organizacij na prostor, kjer je sedaj nova delavnica. Celo- ten projekt so delavci že potrdili. Otvoritev je potekala pod naslo- -vom: ,,Boljši pogoji dela, večja produktivnost". MG. RAZMIŠLJANJA OB PRAZNIKU Radi bi zapeli pesem o mogočnem pohodu na.šega na- predka in razvoja. Sredi zubljevbi radi ostali in spoštovano zrli v ves ta slovenski živelj in prostor ter si ogledovali nove ceste, sodobne tovarne, moderne šole, hiše, prodajalne itd. Dvignili bi se radi pod nebo in tam ostali kot svobodni in delovni ljudje, ki so spodobni še naprej ustvarjati, graditi in orati. Orati novo ledino, ledino cementa, jekla in zemlje, pri tem pa ostati svoboden, srečen m vesel Zakaj peti, zakaj se dvigati, zakaj orati? Se naj zazrem v prihodnost, ali preteklost, je vprašanje, ki si ga zastav^am? Ptuj in vsa okolica se je tudi letos pridružila prazno- vanju in ob tej priložnosti je najbolje, da preteklost povežem s prihodnostjo ter ob tem, seda- njosti pogumno zrem v oči, ki pravzaprav mora biti povezovalka med enim in drugim. Ptuj je bil prazničen. Ptuj je bil okrašen z zastavami. Ptuj je slavil nove delovne zmage. Praznik občine je poleg spomina na poslednji partizanski boj Lackove čete tudi pomnik in vsako leto mejnik gospodarskega in družbe- nega razvoja. Vsi vemo za Lacka, Osojnika, Kiambergerja, brate Reš in druge odločne in zavedne tovariše, Id so govorili in pisali o revoluciji, ognju, uporu, ^astavi, o rušenju, o zma^. Danes mi pišemo o revoluciji, napredku, govorimo delu, samoupravljanju in izobraže- vanju. Ocenjujemo vso to razdobje po vojni in ugotavljamo velike uspehe in spodbudne razultate razvoja naše domovine. Kaj nam pomeni praznik? Pomeni slavje, pomeni zmago socialistične revolucije, pomeni delovno zmago. Praznik je naš spomin, naše življenje in ne nazadnje tudi opomin vsemu tistemu, ki nas ta trenutek hoče podcenjevati, morda zatirati in izkoriščati. Je praznik samo delovna zmaga? Ne, je napredek, je svoboda, je hkrati kritika in hvala. Letos smo se • z uspešnimi delovnimi zmagami in s pridnostjo delovnih ljudi povzpeli iz manj razvitih na srednje razvite stopnice v republiki. Haloze in Slovenske gorice še stopajo za nami, a veseli smo, ker je njihov korak tako odločen, pogumen in tiden. Takšen kot korak Lacka, ali danes delavca iz mehanične delavnice, Agisa, • Kombinata, Perutnine in tako naprej. Povodca v Tmovski vasi s prikazom težavnosti kmečkega dela. FOTOiLangeriiolc Se odločnejši in trdnejši bo postal s spoštovanjem in s cenjenjem našega samoupravljanje in naše socialistične naravnanosti. Ne maram laži, ne maram prekrivanja in skrivanja, zapiranja oči pred resnico. Sam sebi sem svoboden vodmk, ki ne pozablja na socialistično zavest, na partijsko misel in idejo marksiz- ma. Tudi tebe slišim, ki praviš, da ne maiaš laži, spretnega manipuli- ranja, prekrivanja in izkoriščanja. Hotel bi te ta hip imenovati za dobrega, a te ne morem, ker se še bojim, da bi se izneveril, da bi izigral pridobljeno „titulo" dobre- ga. Zakaj bi lagali in skrivali raznorazne reči, zakaj zamolčati to aLi ono o neuspešnosti kakšne akdje, zakaj se zatekamo k posplošenim mnenjem? Zakaj tako, zakaj ne konkretne in jasne ocene in besede. Da bi bili bolj pošteni? Zakaj to ali ono še ni zrelo za javnost? Mar ni to neke vrste prekrivanja in beg pred javno kritiko. Le z odkritim in jasnim razpravljanjem, z odločno in dobro besedo, v kateri ne bo niti troliice laži, bomo spremenili zavest, jo poboljšali in pripeljali na nivo nepotrošniške in nepokvarje- ne miselnosti. Takšna miselnost je laliko usodna za našo samo- upravno organiziranost. Ob pisanju tega članka mi je nekako nelagodno. Tudi meni se zatakne misel, ko hočem z odkrito, resnično besedo povedati tisto, kar mi ni všeč in tisto, kar sem že nekolikokrat doživel Sugestijo namreč. Piši svobodno, tudi kritično, vendar pazi, kaj pišeš in tako dalje. Naj zaključim za mislijo, ki je Po novo asfaltirani cesti od Trnovske vasi proti Vitomarcem se je za kmetijsko povorico zvrstila kolona osebnih avtomobilov. Foto: M. Ozmec tako vsakdanja. Prepričan sem namreč, da so včeraj pri novo odprtih objektih - pri Peku, železnici, mehaničnih delavnicah, pri asfaltiranju cest, pri Petrolo- vem motelu in drugod - bile napake, a so se danes vse zbrisale in izginile, kajti uspeh je dokaz, uspeli je napako premagal. Prav gotovo je bila izrečena kakšna huda beseda. A morala je biti izrečena. Samo ljudje smo. Ljudje, ki najprej delamo, kasneje slavimo in se tako skupno bogatimo. Ne sme nam biti žal za hudo izrečeno besedo, za podano kritiko, za napisano slabo oceno o tem ali onem. Mnogokrat se reči zatakne- jo, napake se vrstijo. Zato jih ne preknvajmo ne zakrivajmo, da bomo jutri laliko slavili novo zmago! z.kodrič Pomurski - kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni pred otvoritvijo Priprave za letošnji že 14. Pomurski-kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni se bližajo sklepni fazi. Na zelo obsežnem razstavnem prostoru, ki meri kar 50.000 kvadratnih metrov bo letos razstavljalo 300 različnih podjetij iz vse Jugoslavije, pa tudi iz zamejstva. V preteklem letu je s tem, ko se je pomurski sejem priključil gospodarskemu razstavišču Ljubljana postal pomemben, ne samo za Gornjo Radgono oz. Pomurja, temveč za vso Slovenijo in opravlja važno nalogo pri razvoju kmetijstva pri nas. Sejem bo odprt od 21. do 28. avgusta 1976. V tem času se bo v Gornji Radgoni zvrstilo nekaj pomembnih prireditev. Tako bodo na dan otvoritve sejma odprli tudi novi vrtec, predali novo cesto svojemu namenu, na sa- mem sejmu pa se bo prav tako zvrstila množica prireditev, tako zabavnih kot tudi kulturnih. , B. V. Slovens/ca Bistrica industrija tudi v bodoče osnovni nosilec razvoja Po predlogu družbenega plana občine Slov. Bistrica za obdobje od 1976 do 1980, bo industrija osnovni nosilec razvoja v občini. Na podlagi razvojnih programov organizacij v občini predvidevajo, da bi se v tem obdobju celotni dohodek v občini realno povečal za 70,5 celotni družbeni proizvod na zaposlenega za 64 zaposlenost za 20,8 "/o, investicije in izvoz za 133 "/o in sredstva za poslovne sklade za preko 62 odstotkov. Z gradnjo prenosnega visoko in nizkonapetostnega omrežja bo občutno izboljšana preskrba občine z električno energijo, ki je osnovna podlaga za nadaljnji razvoj večine panog. V delovni organizaciji MPOL predvidevajo v prihodnjem obdobju kar za dva in pol kratno povečanje izvoza. Veliko možnosti za prodajo na tujih tržiščih ima tudi TOZD Steklarna Slov. Bistrica, v proiz- vodnji votlega razsvetljavnega stekla, predvsem na skandinav- skih, ameriškem in še nekaterih drugih tržiščih. Z dodatnimi finančnimi vlaganji in investicijami pričakujejo hitrejši napredek tudi v industriji gradbenega materiala, predvsem izboljšanju kvalitete izdelkov, posvetiti pa se bo treba tudi iskanju novih vrst proizvod- nje. Med panogami, ki bodo v večji meri vplivale na hitrejši gospodar- ski razvoj bistriškega gospodarstva je tudi lesnopredelovalna ^ indu- strija, katera deluje predvsem v okviru OZD LIP Slov. Konjice, v bistriški občini pa je več TOZD z finalnimi proizvodi. Na tem pod- ročju načrtujejo povečanje skupne proizvodnje za okoli 29 odstotkov. Z večjo prodajo na domačem tržišču računajo tudi v kolektivu Tovarne olja Slov. Bistrica in načrtujejo za okoli 70-odstotno povečanje proizvodne zmoglji- vosti. V. H. TEDNIK - četrtek, 19. avgusta 1976 3. stran Leskovec Pospravljanje zrnatega pridelka Te dni kmetje hitijo s pospravljanjem letošnjega pridelka žitaric še na zadnjih površinah,. zasejanih s temi pridelki. Vroči julijski dnevi so omogočili, da -pridelek pospravijo nekoliko prej kot je bilo pričakovati iz prakse zadnjih nekaj let. Kot zatrjujejo kmetje iz vasi Leskovec pri Slov. Bistrici, jim je letošnji pridelek prinesel lep izkupiček. ,,Na svoj račun" pa bodo tako prišli tudi mlinarji, katerim dela ne bo zmanjkalo. V sicer vedno manjšem številu krušnih peči pa se bodo bohotili veliki, lepo zapečeni hlebci domačega kruha. Mačev v Leskovcu Besedilo in slika: H. V. Videm pri Ptuju Pričeli gradnjo nove trgovine Na Vidmu pri Ptuju so pred kratkim začeli delavci gradbenega podjetja Stavbar iz Maribora, TOZD Drava iz Ptuja z dolgo Gradbišče nove trgovine na Vidmu z ogromnim žerjavom. pričakovano gradnjo nove trgovine z reprodukcijskim materialom in za odkup kmetijskih pridelkov. Trgovina bo last KK Ptuj, obrata za kooperacijo. V njej bodo še prostori krajevne skupnosti in pošte. Predvidoma bo zgradba izročena svojemu namenu že ob letošnjem dnevu republike. Zato delavci hitijo z delom, da bo vse pravočasno opravljeno, doslej so kletne prostore že zabetonirali, sledi prva plošča in zgradba bo hitro pod streho. Nova in lepa trgovina, v kateri bo tudi točilnica, bo za Videm velika pridobitev, še posebej, če bo trgovina dobro založena z vsem, kar danes kmečki človek potre- buje. V to pa ne dvomimo, saj si poslovodja že sedaj zelo prizadeva, da bi ustregel željam vseh kmetov kooperantov in drugih. Omenimo še naj, da se je novi gradnji morala umakniti dose- danja stavba, ki je bila povsem dotrajana, zato se je ni splačalo obnoviti. Besedilo in slika: O. K. MA BUDINE - MA BRSTJE 236:220 V poletni mrtvi športni sezoni sta se mladinska aktiva Budina in Brstje dogovorila, da odigrata maratonsko tekmo v nogometu. Tekmovala, nastopilo jih je 64, so igrali nogomet 32 ur. Pričeli so v petek 13. avgusta ob 17. uri na ignšču v Budini Najboljša strelca v ekipah sta bila Petek 38 golov in Klarič 27 golov. Tekmo je sodilo 7 sodnikov in beležilo 7 zapisnikarjev. V prijateljskem vzdušju pa so tekmo v nedeljo ob enih po polnoči končali. anc Novi gasilski dom v Gaberniku Mnoga gasilska društva v naši občini ne beležijo uspehov samo na področju požarne var- nosti, temveč so aktivna tudi drugod. Tako se je tudi gasil- sko društvo Gabernik odločilo, da si /gradi svoj gasilski dom. Gasilci so zavihali rokave in do danes so vložili že nad 3000 ur prostovoljnega dela, seveda pa so jim pomagali tudi vaščani. S tem so si gasilci prihranili pre- cej denarja oz. imajo manjše izdatke. Za v nedeljo 22. avgusta pri- pravljajo zanimivo tekmovanje oračev. Povezano s tem pa bo- do poskrbeli tudi za zabavo. Po.sebno presenečenje priprav- ljajo za ljubitelje humorja. Vsa sredstva, ki jih bodo dobili s to prireditvijo bodo prav tako na- menili za dograditev novega ga- silskega doma. g Y V Žetalah pereče Kot v marsikateri krajevni skupnosti na območju Haloz, se tudi v KS Zetale srečujejo z mnogimi perečimi problemi. Ko- maj so končali z vpisom javnega posojila za ceste, ki so ga presegli le za 2 odstotka, že so se spoprijeli z novimi nalogami, ki jih bo treba kar naprej in uspešno rešiti. Letošnja suša je poleg tega, da je prizadela večino pridelka na hribovitem območju, povzročila tudi to, da je precej višje ležečih kmetij ostalo brez vode. Prav zato bo treba v KS Zetale v čim krajšem času graditi še kakšen vodovodni zbiralnik, da bodo tudi tem domačijam zagotovili dobro oskr- bo z vodo. V srednjeročnem načrtu so si zadali precej konkretnih nalog, ki jih bodo morali uresničiti. Tako bodo uredili več krajevnih cest in nekaj drugih objektov v naselju Zetale. Težave imajo tudi na področju osnovnega šolstva. Z novim šol- skim letom bodo uvedli le pet razredov osnovne šole. Tako bo šola v Zetalah postala podružnica osnovne šole Martina Koresa v Podlehniku. Temu je precej pripomoglo množično odhajanje predvsem mladih ljudi v mesta pa tudi v tujino. Kljub vsem težavam, s katerimi se srečujejo pa niso pozabili na kulturno življenje na vasi. Tako je prosvetno društvo Zetale po dol- gem času spet zaživelo. S prostovoljnim delom so obnovili dvorano in tam že dvakrat uprizo- rili igro, s katero tudi gostijjejo po drugih vaških odrih. B. Vodušek Slovenska Bistrica Več sredstev v organizirano stanovanjsko gradnjo Financiranje stanovanjske graditve v občini Slov. Bistrica bo tudi v prihodnjem srednjeročnem planu slonelo še naprej na financiranju iz stanovanjskega prispevka in na lastnih naložbah, vendar bo v organizirano gradnjo usmerjenih mnogo več sredstev kot doslej. Ob tem se stopnja stanovanjskega prispevka po predvidevanjih ne bo veliko spremenila. Rast osebnih dohodkov pa bo omogočal bistveno povečanje stanovanjske gradnje. Pričakovati je tudi, da stanarine v prihodnjih petih letih še ne bodo povsem na ekonomski ravni, kljub temu pa se bodo v mnogo večji meri že približale stroškovnim stanarinam. Takšno prilagajanje bo zahtevalo tudi delno subvencioniranje stanarin. V občini Slov. Bistrica predvidevajo, da bodo v letih do 1980 vložili v stanovanjsko gradnjo blizu 114,2 miljona dinarjev. V tem obdobju bodo dokončali 299 družbenih stanovanj, katerih povprečna stanovanjska površina bo znašala okoli 52 kvadratnih metrov. Za razliko od preteklih let bo gradnja stanovanj porazdeljena na vsa večja urbana naselja v občini. Tako že sedaj potekajo ziiključne gradnje stanovanj v Oplotnici, na Pragerskem, v Poljčanah in v Slov. Bistrici. Pomembne premike pričakujejo tudi pri gradnji stanovanj zasebnih graditeljev, kateri naj bi v prihodnjih štirih letih vložili v to dejavnost okoli 340 miljonov in tako dokončali skupno okoli 400 stanovanj. V. H. KIDRIČEVO Tudi svet potrošnikov Ne moremo mimo tega, da raz- prave o osnutku zakona o združe- nem delu v večini krajevnih skup- nosti niso bile učinkovito izpe- ljane. Občani še vedno niso dovolj seznanjeni z vsebino, pomenom osnutka. Konkretnih predlogov sprememb in dopolnil v večini KS ne zasledimo. V KS Kidričevo je nekoliko drugače. Tu so sveti KS navadno sestavljeni iz kmetov. To pove podatek, da zaobsega KS Kidri- čevo kar 60 "7o kmečkega prebival- stva in 40 "/o neposrednih proiz- vajalcev. Povezovanje KS z združenim delom je v osnutku zakona jasno opredeljeno, v sami praksi pa še ni zaživelo. Kmetje zahtevajo odgovor na vprašanje, kdaj bodo pri delitvi dohodka sodelovali tudi oni, kdaj dobili svojstvo delavca, ,se vključili v sindikat. Očitajo nepravilno dodeljevanje kreditov velikim kmetijam. Manjši kmetje očitajo, da ostajajo ob strani, ne da bi se povezovali z združenim delom. Mnogokrat lahko slišimo, da smo na samem začetku preobrata .samouprave v KS. V KS Kidričevo so ,,daleč naprej od predvidevanj zakona. Vsaka vas ima svoj program, se tako vključuje v samoupravo. Svet KS le povezuje delo, kajti samouprava sveta KS v imenu vseh krajanov ne pelje naprej. Neposredno preko odbornikov je usklajevanje dela lažje, bolj učinkovito, skupni pro- gram pa lažje zajame načrtovano iz posameznih programov. Ker •vaščani sami odločajo o porabi sredstev, se skupno odločijo za delo, ki je za večino največjega pomena. Letos so vaščani Kungote popravili električno napetost, za vodovod v Apačah pa se je izven krajevnega prispevka zbralo 57 miljonov S dinarjev. KS Kidričevo ima boljše pogoje od večine drugih KS v občini. Ima veliko zaposle- nih, več lahko naredijo pod finančnim okriljem TGA Kidri- čevo. Že sredi julija je predsedstvo SZDL Slovenije na svoji seji obravnavalo nekatera aktualna vprašanja in naloge v zvezi s samoupravnim organiziranjem potrošnikov. Z osnovanjem sveta potrošnikov v KS Kidričevo pa so v korak z vsebino zakona in so že osnovali svet potrošnikov. Praksa je pokazala, da splošna delegacija ni učinkovita. Uvedli so posebne delegacije, v katerih imajo po 7 ljudi. Vsaka delegacija lahko bolj temeljito in stalno spremlja njej lastno področje. Eden izmed svetov je svet potrošnikov. So še na začetku, vendar so nekaj že naredili. Pri Merkatorju v Kidriče- vem so posredovali ob zvišanju cen in nezadostni preskrbi. S posredo- vanjem sveta se bo KS Kidričevo priključila na ptujski splošni vodo- vod, da bodo tako prišli do cenejše vode. MALCI jelen KRATKE NOVICE CIRKOVCE: V vaseh Sp. Jablane in Pongerce, v krajevni skupnosti Cirkovce, so asfaltirali okrog 1.100 metrov cest. Potrebni denar so zbrali krajani sami' in sicer 110 tisoč dinarjev na podlagi pogodbenih obveznosti, 179 tisoč dinarjev pa je prispevala krajevna skupnost. Dela je opravilo Komunalno podjetje Ptuj. zk OPLOTNICA: Krajani si želijo asfaltno povezavo z občinskim središčem. Dela na tem že tečejo precej časa, vendar mnogo počasneje kot bi želeli. Krajani so spoznali, da bodo dela lahko pospešili le z lastnimi sredstvi, zato so se nedavno na referendumu z večino odločili za samoprispevek, poleg tega pa bodo potrebna še dodatna vlaganja. Naraščajoči promet skozi Oplotnico, zlasti še zaradi bližine spomenika NOB na Osankarici, zahteva tudi boljšo oskrbo s pogonskim gorivom. Zato želijo urediti tudi bencinsko črpalko, kar bi koristno služilo tudi kmetovalcem, saj kmetijska n;ehanizacija hitro narašča, doslej pa zgubljajo ogromno časa, ko je treba k 12 km oddaljeni bencinski črpalki po pogonsko gorivo. VH ^ORMOZ: Delavci ormoškega Ograda te dni končujejo zemeljska dela pri napeljavi električnih kablov za javno razsvetljavo. Tako bo kmalu vso novo naselje ob vinski kleti dobilo javno razsvetljavo. Denar za izkop in napeljavo so prispevali občani sami, delno pa krajevna skupnost. Skupna vrednost del in materiala znaša 960 tisoč dinarjev. PTUJ: V potek je odpotovala v počitniško kolonijo Biograd na morju letošnja /adnja izmena. Posebnost te izmene je v tem, da je med njimi tudi 16 predšolskih otrok, v starosti od 4 do 6 let in okrog 20 šoloobveznih otrok. V sredo je bila v olimpijskem bazenu TGC Ptuj TRIM akcija — PLAVAJMO. Akcije so se udeležili predvsem šolski in predšolski otroci, manj pa je bilo odraslih. Vsi udeleženci akcije so prejeli nalepko in Trim značko. NP STOPERCE: V nedeljo, 22. avgusta bo gasilsko društvo proslavilo 40-letnico svojega uspešnega dela. Na proslavi bodo podelili priznanja najzaslužnejšim članom, izvedli gasilsko vajo, kulturni in zabavni program. Uspešno deluje tudi ženska desetina, ki je letos na občinskem tekmovanju zasedla celo prvo mesto. BV Moji spomini^ na brata Pranja Žgeča Letos obhajamo že 31-letnico osvoboditve naše porušene domo- vine in 35-letnico začetka boja v NOB. Kot bi pihnil veter, smo postali borci NOB bolehni in osi- veli, vendar veje duh v nas kot nekoč. Misli mi uhajajo nazaj v leto 1918—19, ko je prišel brat Franc Zgeč, še kot dijak iz ruskega ujetništva. Bilo mi je 12 let, ko je brat Franc sklical sestanek napred- nih vaščanov Dornave in Mezgove v naši hiši. Spominjam se tudi, kako je pripovedoval (na sestan- ku), da je v Rusiji kot vojni ujetnik pristopil na stran proletar- ske revolucije. Navdušeno je pripovedoval o njej in danes šele vidimo, kako je z gorečno vero in navdušenjem širil socialistično idejo pri nas, in da se je njegova ideja tudi z osvoboditvijo naSe domovine uresničila. V krogu njegovih najožjih sodelavcev sem pogostoma videval pri nas dr. Jožeta Potrča, komu- nista in pedagoga Jožeta Jurančiča in učitelja Svajgerja. Zal pa sem bil takrat premlad, da bi lahko razumel vse, o čemer so se pri nas pogovarjali. Kasneje, ko sem dorastel, šele takrat mi jc pojasnjeval krivičnost takratnega družbenega reda, v katerem jc lačni le delal, bogati pa še bolj bogatel. Trpljenje naroda bomo odpravili s prosvetljevanjem in z revolucijo, tako me je učil on, tako prepričljivo, da se mi kasneje ni bilo težko odločiti za NOB. Zaradi širjenja socialističnih idej, je imel vedno na vratu orožnike predaprilske Jugoslavije in tako tudi hišne preiskave. Čeprav je bil bolan, nas je vendar vse tri brate : Spomenic dr. Franju Žgeču v Domavi Foto: M. Ozmec navduševal, da se upremo okupa- torju. Tako smo začeli že leta 1941 sodelovati z osvobodilno fronto. Zato je bil brat Ignac leta 1942 izdan in 2. oktobra 1942 ustreljen v Mariboru. Z mržnjo do okupa- torja sem dalje sodeloval z OF in odšel v partizane. Kot politični aktivist Lackovega odreda za ptujski okraj sem dočakal svobo- do. Preletel sem v duhu to dolgo, a za nas kratko dobo. Zelo hitro je minilo teh 31 let svobode. Ponosni smo na svoja dejanja, ponosni na naše delo med okupacijo, še pose- bej pa smo lahko ponosni na današnje samoupravljanje, velike podvige v industriji, ki se lahko meri z evropskimi in visoki življenjski standard. Težko mi je, kadar se spomnim tovarišev, ki jih ni več. Padali so pod streli okupa- torjev in domačih izdajalcev, tako v Mostju pri Ptuju, v Gorišnici, v Spuhljah, v Prvencih, v Mezgov- cih, v Pacinju, na Polenšaku in drugod. Darovali so svoja življenja za nas vse, za življenje, ki ga je danes vredno živeti. Nikoli ne bodo pozabljeni in njihova junaška smrt bo zapisana v zgodo- vino 4-letne revolucije. Tudi malim posestnikom in kmetom, ki so podpirali OF naj velja naša zahvala za vso podporo in pomoč, kajd brez nje tudi naš oborožen boj ne bi uspel. Letos ob 31. obletnici svobode, lahko s ponosom gledamo na našo vas v Dornavi, ki je sedaj vsa obnovljena, ceste asfaltirane od Dornave do Moškanjc in do Ptuja. Ponosni smo na novo šolo dr. Franja Zgeča in na otroški vrtec. Ponosni smo na naše vaščane, da tako požrtvovalno sodelujejo v gradnji va.si. Želim si, da bi bili še v naprej tako složni, kot smo bili v dneh grmenja orožja, ob požganih domovih, objokanih materah, očetih, ženah in otrocih. Želim, da se ta grozodejstva ne bi nikoli več ponovila. Zgodovina NOB pa naj bo še poznejšim rodo- vom v uk in opomin. Našim mladim pa pripovedujmo doživ- ljaje iz teh težkih a lepih tovariSkih dni. Martin Zgeč-Janez XIV. KMETIJSKO-ŽIVILSKI POMURSKI SEJEM v GORNJI RADGONI od 21. do 29. avgusta 1976 v času sejma številne gospodarske, kulturne in zabavne prireditve 4. stran TEDNIK - četrtek, 19. avgusta 1976 OCENA PRAKTIČNE REŠEVALNE VAJE ENOT IN SLUŽB CIVILNE ZAŠČITE KS PTUJ Izhod iz stavbe je bil onemogočen, zato so ekipe reševale stanovalce po „plat- neni drči". - v počastitev 35. obletnice vstaje jugoslovansicih narodov in praznilca občine Ptuj je bila dne 14. avgusta 1976, ob 10. uri izve- dena vaja enot civilne zaščite kra- jevne skupnosti Ptuj. Vajo je pripravil štab civilne zaščite pri KS Ptuj v sodelovanju z občinskim štabom civilne zaščite, na osnovi posebej pripravljenega načrta in ostale dokumentacije, ki je bil predhodno predložen na vpogled republiškemu štabu CZ pri sekretariatu za ljudsko obrambo, kateri je že po pregledu načrta pozitivno ocenil vso pri- pravo vaje. Stab CZ pri krajevni skupnosti Ptuj je po sprejetju načrta pozval vse načelnike štabov CZ sodelujo- čih enot na območju KS, katerim je obrazložil in razdelil načrt prak- tične reševalne vaje, razdeljene pa so bile konkretne naloge posamez- nih enot. Na vaji je sodelovalo 50 enot CZ z skupaj 293 obvezniki iz sledečih Predsednik štaba za CZ pri KS Pti^, Edi Kozel po končani vaji sprejema raport vodij posameznih reševalnih ddp. TOZD: Centralne delavnice — Tozd za vzdrževanje voz Ptuj, TOZD Gradnje, Komunalno pod- jetje Ptuj, Kmetijski kombinat Ptuj, AGIS Ptuj, Mesokombinat Perutnina, TOZD Panonija, Trg. podj. Merkur, trg. podjetje IZBIRA, Cestno podjetje TOZD za vzdrževanje Ptuj, enote skup- ščine občine Ptuj, krajevne skup- nosti Ptuj, občinsko specializirane enote, gasilsko društvo Ptuj in Spuhlja in zdravstveni dom Ptuj. Vaja se je izvajala na jugo- vzhodni strani mesta Ptuja z napadom iz zraka z rušilnimi in zažigalnimi bombami ter radiolo- ško-kemičnim orožjem, iz česar sledi, da so na vaji v glavnem sodelovale enote radiološko biolo- ško kemične zaščite, gasilsko teh- nično reševalne enote, gradbeno tehnične enote, enote prve pomoči in občinski center za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmi- ranje, enote reda'in varnosti kakor tudi enote za asanacijo terena. Vaja se je razvijala po v naprej pripravljenem načrtu. Ker so enote CZ, ki so na vaji nastopale vestno in disciplinirano opravljale dolo- čene naloge je vaja po splošni oceni zelo dobro uspela. K opazovanju izvajanja vaje so bili povabljeni tudi vsi štabi CZ krajevnih skupnosti v občini ter TOZD, kateri na vaji niso sodelo- vali. Poleg tega pa se je vajo ogle- dalo še nad 1(XX) občanov, kar dokazuje veliko zanimanje obča- nov. Ker se je ta oblika usposabljanja obveznikov civilne zaščite poka- zala zelo primerna in uspešna je zaželjeno, da se s takim načinom Med bombardinnjem je „sovražnik** odvrgel tudi zažigalne bombe, ki so ,,zanetile požare, y*udem pa hude opekline". Feliks Bagar, predsednik občinskega štaba je sprgel raport od Edija Kozela ter sodelujočim ekipam čestital k uspešno oprav^eni nalogi. Foto: R dela nadaljuje pogosteje po vseh krajevnih skupnostih in OZD. Stab civilne zaščite pri krajevni skupnosti Ptuj se zahvaljuje vsem sodelujočim enotam in službam civilne zaščite kakor tudi štabu civilne zaščite pri skupščini občine Ptuj, ki so pripomogli k uspešnemu izvajanju te praktične reševalne vaje. Stab CIVILNE ZAŠČITE KRAJEVNE SKUPNOSTI Ptuj »Nacionalizacija - uporaba mestnega zemljišča pravna logika" Moj pokojni oče me je z oporo- ko postavil za univerzalnega dedi- ča nepremičnine, sestoječe iz ene enodružinske stanovanjske hiše, drvarnice in 3 a vrta. To posest sem nastopila 1944. Leta 1958 sem prejela odločbo, s katero se zemljišče, na katerem stoji hiša, drvarnica in vrt, naciofializira, hkrati pa kasneje plačilni pozdrav za plačevanje davka /a upcabo mestnega zemljišča, ki je znatno višji od prejšnjega klasičnega zemljiškega davka, ki sem ga red- no odvajala po vsakokratni odmeri davkarije. Sedaj me. zares zanima samo eno. Kaj smo bili taki hišni lastniki toliko družbeno nevarni, da se nam je nacionalizirala krpica zem- lje in da moramo za taisto sedaj plačevati znaten prispevek za uporabo mestnega zemljišča, če- prav je bila moja nepreklicna last pošteno kupljena, plačana, niko- mur nasilno odvzeta ali prigoljufa- na. Po drugi strani: kako to, da je možno v Krambergerjevem naselju in na Hajdini kupiti od privatni- kov velike gradbene parcele, v drugih katastralnih občinah pa je bila izvedena nacionalizacija ze- mljišča? Torej nekateri srečneži so že kasirali lepe denarce za prodane gradbene parcele, drugi pa so prejeli obveznice za nacionalizira- na zemljišča. Je Krambergerjevo naselje izven območja ptujske občine in Hajdina? Ni bilo tudi tu- kaj moč razširiti nacionalizacijske- ga pasu? Tem prodajalcem za odprodano zemljišče davčna upra- va samo zniža zemljiški davek za preostanek zemlje in zadeva je aa. Davek od prometa nepremičnin p^^ itak po navadi plača kupec. Zares me zanima vsa ta zadeva in se nenehno vprašujem, kje je tu juridična logika? Želim ustrezno poljudno, utemeljeno pojasnilo, obr^azložitev, ki ne bo zanimala sa- mo mene, temveč še marsikoga prizadetega. Osebno me ne muči želja po vikendu, bungalovu, jahti, hidrogliserju, dobro vem, da ne bom ničesar odnesla v Rogoznico ali na mestno pokopališče, nisem snob, materialist, morda pa sem le bila ,,kulak" in me je zato doletela zaslužena kazen, ali? Dragica Podpečan Ker vsebina pisma prav gotovo zanima še več naših bralcev, smo se obrnili na skupščino občine Ptuj, ki bralki in drugim zainteresiranim zadevo podrobno pojasnjuje. Prehod gradbenih zemljišč v družbeno lastnino je bil izveden na podlagi zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč v letu 1958. Po tem zako- nu so prešla v družbeno lastnino zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki so ležala v ožjih gradbenih okoliših me.st in naselij mestnega značaja. Tako so bila v občini Ptuj nacionalizirana vsa zemljišča, ki so ležala v območju mesta Ptuja, naselja Kidričevo in naselja Majšperk. Kraje, ki se štejejo za mesta in naselja mestne- ga značaja, je določil republiški izvršni svet, ožje gradbene okoliše pa posamezne občine. Tako izvršni svet, kot občine so stremele za tem, da se nacionalizirajo le tista območja, kjer je bila v načrtu večja stanovanjska in komunalna gradnja v bližnji bodočnosti. Sprejem zakona je bil takrat nu- jen, saj je bilo potrebno zagotoviti zemljišča za čimboljše/ reševanje stanovanjske gradnje in gradnje komunalnih objektov. Nekateri zasebni lastniki teh zemljišč, ka- tera so ravno zaradi predvidene gradnje dobila neko večjo vrednost kot bi jo imela sicer, so izkoriščali ta svoj položaj in z visokimi cena- mi zemljišč podraževali stanovanj- sko gradnjo. Kot smo že omenili, so na podlagi zakona prešla v družbeno lastnino tako nezazidana, kot tudi zazidana stavbna zemljišča, ki so ležala v območju, ki ga je na- cionalizacija zajela, ne glede na velikost. Lastnikom zgradb pa je bila priznana pravica uporabe zemljišča, na katerem zgradba sto- ji in zemljišča, ki je potrebno za njeno normalno uporabo, vse do- tlej, dokler zgradba stoji. Ta zemljišča hasnujejo enako kot če bi imeli na njih lastninsko pravico, skupaj z zgradbo pa so tudi pred- met pravnega prometa (lahko se dedujejo, prodajajo, podarijo). Ker ležijo ta zemljišča praviloma v območju, ki je komunalno ureje- no (cestami, vodo, elektriko, kanalizacijo) so njihovi uporabniki seveda dolžni plačevati poseben prispevek za koriščenje teh komunalnih naprav, kot ga zakon imenuje — prispevek na uporabo mestnega zemljišča. Zavezanci za plačilo tega- prispevka so vsi tisti, ki uporabljajo mestno zemljišče, ne glede na tp ali imajo na zemljišču oz. zgradbah lastninsko'pravico ali le pravico Uporabe. Tako zbrana sredstva so dohodek krajevnih skupnosti in jih smejo le te uporabljati strogo namensko in si- cer samo za zgraditev in rekonstrukcijo komunalnih objek- tov in naprav kolektivne potrošnje (za mestne ceste in ulice, trge, hodnike, pešpoti, dovozne poti, javne parkirne prostore, za zelene površine, za omrežje javne razsvetljave). Menimo, da je s'tem vprašanje nacionalizacije gradbenih zemljišč in plačevanja prispevka za upora- bo mestnega,zemljišča, pojasnje- no. Kar se tiče prodaje stavbnih zemljišč po zasebnikih, pa bi pripomnili, da je pospešena grad- nja v zadnjih letih, tako v zaseb- nem kot v družbenem sektorju, povzročila, da je občinam začelo primanjkovati za gradnjo primer- nih zemljišč. Ob izidu zakona o nacionalizaciji se seveda ni računa- lo s takim obsegom gradnje in so sedanje potrebe daleč presegle me- je tokrat določenih ožjih gradbe- nih okolišev. Pomanjkanje st-avbnih zemljišč, so seveda izkoristili nekateri za- sebniki._ Tako prodajanje in s tem bogatenje posameznikov, smo že nekoliko zajezili in sicer z razlastitvami zemljiških komplek- sov, namenjenih za stanovanjsko gradnjo, v korist občin. Takih razlastitev smo v naši občini doslej opravili 5 (Mariborska cesta — za- hod. Na Obrežju, Vičava — za- hod, Budina — Brstje, ob Selški cesti) in na ta način prenesli v družbeno lastnino čez 200 stavbnih parcel. Se več bo pa na tem podro- čju urejenega z uveljavitvijo pred kratkim sprejetega zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno gradi- tev, ki je dejansko razširil območja, določena z nacionaliza- cijo. NAČELNIK odd. za gospodarstvo in urbanizem Jože BOTOLIN, gradb. ing. DEJAVNOST VSAKEGA DRU- ŠTVA MORA BITI ŠIROKO ZASNOVANA, SE PRILAGO- DITI CELOTNI ORGANIZIRA- NOSTI DRUŽBE. Vsako društvo s pozitivno zasno- vanimi nalogami, skupnim intere- som ob na videz Se tako preprosti dejavnosti, je nujno dopolnilo živ- ljenja ljudi urbanih ali ruralnih na- selij. V lovskih družinah, društvih za varstvo okolja, gasilskih društ- vih, tu iščejo ljudje svoj pravi jaz. V začetku so se društva organizi- rala kar se da praktično, lahko re- čemo na čisto osebni predstavi in zahtevah, s predsednikom, ki je imel ,,glavno besedo". Danes je vsak posameznik vedno bolj ne le družbeno, temveč tudi politično bitje s svojimi interesi, zahtevami. Prav zato pa organiziranje društev po delegatskem načelu ni nikakrSna vizija. Je zahteva ljudi, članov dru- štev, ki niso zadovoljni le s svojim formalnim članstvom. Odločati ho- čejo o vsebini dela, o tem, kam vlo- žiti sredstva, s kom se povezovati, da delo ne bo le ozko usmerjena de- javnost predsednika, blagajnika ali morda izvršilnega odbora. Vse pre- večkrat se~nakšna oblika pojavlja oziroma nadaljuje še danes. Bistvo organiziranosti društev pri nas ne sme biti le osnovni inte- res, osnovna dejavnost — loviti ri- be, streljati divjačino, jo pozimi hraniti. Krog dejavnosti vsakega društva se mora prilagoditi celotni družbeni organiziranosti, načelom samoupravne družbe, ki člana dru- štva ne omejujejo ne na družbeno- političnem in ekonomskem podro- čju. Osnovni interes, ki pogojuje dejavnost članov v društvih (ta je lovec, drugi gasilec . . .) mora biti v družbi širše ovrednoten. Vsak tak Jnteres naj se dopolnjuje z družbe- nopolitično sedanjostjo. Žal je le malo društev, ki so pomemben družbenopolitičen dejavnik v okvi- ru kraja, občine . . . Ida Planine je referent za uprav- ne zadeve pri oddelku za notranje zadeve v Ptuju. Tako sem uspela zapisati najin pogovor: ,,Do izida novega zakona smo imeli registrira- nih 199 društev. Število seje pove- čalo na 250, saj je z novim zako- nom dobila vsaka KS svojo osnov- no organizacijo zveze vojaških sta- rešin. Najbolj dejavni so vsekakor gasilci. Delo je tisto, ki jih veže. Pri nas pri polovici društev dejavnost zamre. To se vidi tudi pri usklajevanju z zakonom o društ- vih." Zakon o društvih je prinesel no- vosti katere so? ,,Zakon veže društva, na dejav- nost, ki je povezana z načeli dele- gatskega sistema. V svoja pravila morajo društva vnesti tudi aktiv- nost v zvezi z družbeno samozašči- to. Sodelovati morajo z družbeno- političnimi organizacijami na tere- nu, njihovo delo mora biti javno." Kako ste ovrednotili nove smeri, vsebino delovanja društev? ,,Vse novo je dobrodošlo, potre- bno. Prav sedaj, pri usklajevanju se pokaže, katera društva delajo in katera ne. Ob tem bi lahko navedla društva, ki k usklajevanju še vedno niso pristopila; mnoga pa bi lahko pohvalila. Po zakonu je funkcija delegata društva častna družbena funkcija. Kakšna je ta funkcija? ,,Delegat ne nastopa kot posa- meznik, je predstavnik določenega društva, je odgovoren. Delegati so neposredno delegirani v občinsko in republiško zvezo. Preko njih društva spremljajo delo, usklajuje- jo svojo dejavnost, kar je novo." Ob koncu: ,,Društva naj redno spremljajo zakonodajo, da ne bo kdaj tako, kot se je zgodilo, da se leto po izidu zakona še tričetrt dru- štev ni odzvalo zakonu. Društva res delajo ali pa ne, vendar se vseh svo- jih dolžnosti še ne zavedajo." malCi jelen Prijetno s koristnim v Moškanjcih so se občani in delovni ljudje- z otvoritvijo adaptiranega gasilskega doma in 4. lukarskega praznika prijetno vključili v praznovanje občinskega praznika. Na obnovljenem gasil- skem domu je vrvico prerezal Alojz Donaj, predsednik temeljne delegacije krajevne skupnosti Gorišnica. Po prerezanju vrvice na vratih gasilskega doma se je začel četrti lukarski praznik. Dva lukarska vozova in pesem lukarjev je bila otvoritvena točka. Kasneje so naj- mlajši iz Markovec prikazali nekaj starih narodnih plesov, sledila je imenitna pripoved o lukarskih običajih in dogodivščinah, ob kon- cu še pletenje lukarskih vencev ter tekmovanje v hitrosti pletenja. Najhitrejša med pletiljami je bila Matilda Brec, ki je spletla tudi najlepši venec s čebulo. Program je vodil Franci Munda in ga tudi spretno in humorno povezoval. Praznovanje je še sledi- lo, kajti obiskovalci so izbrali lukarsko lepotico. Z večino glasov s obiskovalci za ,,lepotico dneva" izbrali Martino Obran. V imenu pokrovitelja Je o zgodovi- ni luka spregovoril Stanko Toma- nič. Pokrovitelj letošnjega lukarske- ga praznika je bil Kmetijski kombinat Ptuj, ki je z denarjem pomagal, da je ta veseli praznik v Moškanjcih le uspel. Ob koncu samo še to: opozoriti bi veljalo organizatorja, da ta imeniten običaj in staro narodno blago negujemo še v naprej, da postane prireditev masovnejša in pripravljena še z več dobre volje in entuziazma. Besedilo in slika: zk I.ukarice čakajo na ocenjevanje vmcev. Tudi v Majšperku lovski dom Pred kratkim smo se razgovar- jali s predsednikom in tajnikom lovske družine ,,Dravinja" iz Majšperka. Sprva je bil razgovor dokaj redkobeseden, saj nobeden od njiju ni želel govoriti o njiho- vem delu in uspehih, češ, da še niso vsega izvedli, kar so si začrtali. Kljub temu je predsednik ,,Dravinje", Ivan Kopušar le povedal: ..Intenzivneje smo začeli delovati šele pred dvema letoma, ko smo praznovali 50.-obletnico obstoja naše lovske družine in ob tej priložnosti smo razvili svoj prapor. To nas je še bolj vzpodbudilo k aktivnosti in kmalu smo začeli uresničevati našo dolgoletno zamisel, postaviti si svoj lovski dom. Težko smo našli pravo loka- cijo, vendar smo kljub temu v lanskem aprilu že začeli z gradnjo. Do danes smo uspeli narediti že precej, vendar bo še treba krepko pljuniti v roke preden bo lovski dom povsem končan. Omeniti je treba tudi to, da so člani naše lovske družine dali glavni delež k tej investiciji, saj so do danes vložili že okrog 4500 prostovoljnih delovnih ur, gradnjo pa so tudi finančno podprli. Vsak lovec jc v Lovski dom Je ie pod streho. letošnjem letu odstopil svoj odstrel tujim lovcem, saj na ta način dobi lovska družina znatno večja sred- stva, ki jih bo namenila za gradnjo lovskega doma." Nato je tajnik lovske družine ..Dravinja" Artur Rechboh dodal: ,,Čeprav smo veliko časa prebili na gradbišču, nismo ob tem pozabili na oskrbo divjačine. Odkupili smo še nekaj zemljišča okrog lovskega doma, tako da si bomo tam uredili krmno območje. Največja želja vseh naših lovcev pa je, da bi do konca letošnjega leta lovski dom vsaj zasilno dogradili, tako da bi naslednji občni zbor že lahko imeli v svojem prostoru. Upamo, da nam bo to uspelo, saj prav te dni, s prostovoljnim delom seveda, postavljamo nad 300 metrov elek- tričnega voda." Zaželimo tudi mi lovcem kar največ uspeha pri njihovem delu, saj ko bo lovski dom dograjen bodo s ponosom gledali nanj. Majšperk bo z lovskim domom in ribnikom, ki ga gradijo ribiči, dobil ne samo dva pomembna objekta, temveč lep turistični center, kjer bo marsikdo lahko poskrbel za svojo rekreacijo. Besedilo in slika: B. Vodušek TEDNIK - četrtek, 19. avgusta 1976 5. stran 6. stran TEDNIK - četrtek, 19. avgusta 1976 Ne pustimo jih utiliniti v teh dneh so se znova začeh oglašati naši stari znanci po vino- rodnih gričih. Njihov glas je izpo- polnil podobo pokrajine in nam na- znanil kako tiho in neslišno se k nam plazi jesen. Ze od nekdaj velja nepisano pra- vilo, da se sme klopotec oglasiti šele na Lovrenčevo, torej 10. avgusta, in to še mnogokje upoštevajo z vso resnostjo. Leto za letom pa se do- gaja, da se tu in tam že pred tem pojavi glas klopotca in tudi letošnje ni bilo izjema. ,,Ce ni klopotcev, potem grozdje ne zori!" pravijo haloške grče, ki jim je močan in lep glas v veselje in ponos. Kdove kako dolgo klopotci že pojejo svojo lese- no pesem in kdove aU jo Se bodo dolgo. V Halozah je klopotcev iz leta v leto manj; kakor da bi starih dotrajanih nihče ne zamenjal z no- vimi — in žal je res tako. Preneka- teri klopotec, ki ga je veter nalomil ali polomil mora za vedno onemeti. Možno je opaziti tudi nekaj novih, ki jim dež še ni pognal sivine v telo, a ti so izredno redki. Da postaja pe- sem haloških klopotcev otožna nam pojasnjuje še dejstvo, da sko- raj ni mladega človeka, ki bi hotel zarezali v les in izdelati,,jesenskega mogotca". Ce to primerjamo s ča- som, ki se ga spominja eden starej- ših Haložanov, ko pravi, da je ne- koč sleherni fantič celo jesen rez- ljal, da je le imel svojega klopotca, potem vsekakor prihodnost ,,mo- gotcev" ni rožnata. ,,To je bilo nekoč veselje, ko je oče zvlekel klopotca s podstrešja in ga spravil na najvišje drevo. Otroci smo skakali in vriskali od veselja. Potem smo posedli pod drevo in zrli v lopatice tako dolgo, dokler jih veter ni obrnil in se je zaslišal doneči glas. Danes pa se moji otro- ci kaj malo zmenijo za klopotce. Vse gre mimo njih ..." ,,Celo dekline so z nekim spošto- vanjem gledale za fantom, ki je znal lepega klopotca narediti in mu pravo melodijo vdihniti! Pje, kar tekmovali smo čigav bo glasnejši, večji!" ,,Ne, nobenega izmed mladih ne poznam, ki bi se ukvarjal z ,,oba- ci"; daleč naokrog ni nobenega. Mi starejši še tu in tam kakšnega ,,zri- htamo", a to je premalo. Nekoč sta bila pri vsaki hiši dva klopotca, da- nes je pri dvajsetih eden!" Vse to so besede ljudi, ki še znajo prijeti za žago in nož in izoblikovati pojočo podobo. A iz njihovih be- sed žari zvrhana mera strahu pred prihodnostjo. V sebi čutijo, da bo- do z njimi izginili tudi klopotci in z njimi ves čar vinorodnih Haloz. Mnogi se prešerno nasmejejo, kose Ostajam sam; daleč nadkrog nimam prijate^a, celo veter meje zapustil spomnijo, kaj vse so doživeli v zve- zi s klopotci, a kmalu jim nasmeh izgine in zopet so resni in nekam ti- hi. ,,Kje je bil velik klopotec tik ob hiši, so ga ponoči ,,zavrli", da bi lahko spali. Nemalokrat pa je po- noči močno zapihalo in vaški falo- tje smo vsem razvezah lopatice. To je bila pesem! Vse živo se je prebu- dilo daleč naokrog. Gospodarje šel sredi noči z lestvijo nad velikana, a zastonj ga je poskušal ustaviti. Ti- sto noč pač nihče ni spal." ,,0 ja, tudi ukradli so klopotca. Ce je kdo imel velikega in se je z njim preveč bahal, je kar čez noč iz- ginil . . ." Se mi razlagajo o vsem, kar so doživeli in njihove besede se mi zdi- jo kakor prošnja: ne pustite jih uti- hnid! Bodo res kdaj utihnili? Po- tem bodo le še spomini na ,,nekda- nje lepe čase pojočih klopotcev", ki pa ne bodo pričarali tistega, kar pričarajo pravi ,,obaci". Ne pusti- mo, da bi se vsi zreducirali le na po- lakirane in včasih prav kičaste spo- minke. Ne pustimo jih utihniti! Besedilo in slika: Franc Milošič mladi dopisniki OBRAMBNI DAN Imeli smo obrambni dan. Zbrali smo se pred šolo. Potem smo Sli v učilnice in se pogovarjali o obrambnem dnevu. Zatulila je sire- na. Tekli smo v gozd. Priletela so letala in krožila nad šolo. Ko so le- tala odletela, smo šli na pohod. Pot je bila označena z zvezdicami. Za malico smo imeli partizanski golaž. Malica nam je dobro teknila. Zvečer je bil miting. V šoli je bila proslava. Učenci naše šole in pio- nirji iz drugih republik so nastopa- li. Peli so partizanske pesmi in reci- drali. Po proslavi smo odšli na igrišče. Zakurili smo velik kres. Okrog kresa smo plesali kolo. Tudi jaz sem plesala in pela. Marjana Sprah, 2. a Osn. š. Martin Kores Podlehnik PO GORENJSKI Naša domovina. Že beseda sama izraža neko toplino kot npr. mati... Ti dve besedi nam otrokom pomenita vse. ■ Opisal bom del naše domovine tistim, ki še tam niso bili. Gorenjska'je ena naših najlepših pokrajin. Je alpska' pokrajina z gorami, rekami in jezeri. Gore so najlepše zjutraj, ko začne vzhajati sonce. Takrat zažarijo njeni vrhovi, na katerih je še sneg. Omembe vredni sta jezeri na Gorenjskem, Blejskoin Bohinjsko. Otoček s cerkvico na sredini Blejskega jezera je čudovit. Blejski grad, kije sezidan v živo skalo nad jezerom se spogleduje z gladino jezera. Ce gremo še bolj proti severozapadu, pridemo do Bohinj- skega jezera. Je večje od Blejskega in modre barve. Po njem vozijo čolni. Ob njem pa se pasejo znane gorenjske krave z velikimi zvonci okrog vratu. Pasejo jih planšarji. To so prijazni ljudje, ki ti ponudijo mleka in sira. Lep preživet dan, dobro prespana noč pod šotorom te okrepčata z novo močjo in željo, da še začneš globje prodirati v naravno lepoto te pokrajine. Jutranja svežina te spremlja vso pot do izvira Save Bohinjke, njen izvir je v slapu Savice, ki priteče izpod skal. Ko se vračaš nazaj še enkrat se dotakneš z očmi lepote doline Save Bohinjke, Bleda, dokler se ne pripelješ z avtobusom do Prešer- novega rojstnega kraja Vrbe. Nato se odpelješ mimo Kranjske gore v dolino pod Poncami, v Planico, kjer je smučarska' skakalnica. Ko si to ogledaš te pot vodi naprej proti Ratečam Tam je izvir Save Dolinke. Kp se pripelješ na gorski prelaz Vršič, se voziš po mnogih ovinkih na vrh in na drugi strani si spet v dolini Trente, kjer je izvir Soče. Odpelješ se po dolini Trente na I>rimorskO'. Tudi v tej pokrajini si ' lahko ogledaš še mnogo zanimivih krajev. To je del naše prelepe domovine, ki jo je hotel Hitler osvojiti zase. ' Vendar mu naši pardzani tega ;iiso ■ dopustili, izbojevali so ' boj hrabro in z močno voljo, da lahko danes svobodno občudujemo našo do- movino, ki se zrcali v gladini miru in pravičnosti. • Branko Tucovič, 8/b, OŠMajšperk MOJA MAMICA Moja mama je srednje postave, stara je 35 let. Je vesela, pa tudi jezna zna biti, če jo midva z brat- cem razjeziva. Ona nama pomeni vse, saj skrbi za naju, da nisva lačna in umaza- na. Pravzaprav ona za celo hišo skrbi, da je vse v redu. Ima dosti dela v stanovanju pa še na zemlji je treba delati. Dela rada, če je le zdrava. RAJKOTETICKOVIC, 3. b O. S. „Maksa Bračiča" Cirkulane Regulacija Pušenskega potoka Do konca avgusta bodo delavci vodne-gospodaiske ^upnosti Mura-Brava, Ptuj v Pušendh kcMičaU z delom na 440 m dolgem odcepu. Na tem mestu potok n^bdj poplavlja in so bila dela zato nujna. Na posnetku: zadnji metri leguUranja Puševskega potoka. Besedilo in slika: zk Slovenska Bistrica Delegatsko izobraževanje legatske šole so bili seznanjeni v de- lovnih kolektivih, krajevnih skup^ nostih, SIS in na drugih področjih družbenopolitičnega delovanja v bistriški občini, da bi se lahko pra- vočasno prijavili in zagotovili po- trebno število delegatov za to obli- ko izobraževanja. Dogovorili so se tudi za vire financiranja šole, ki bo- do iz proračuna skupščine občine, SIS, kluba samoupravljavcev in sredstev združenega dela. Organizacija in izvedba delegat- ske šole pomeni uresničevanje skle- pov občinske konference SZDL in vseh drugih dejavnikov v občini, ki so se skupno izrekli o nujnosti izva- janja izobraževanja delegatov raz- ličnih profilov in sredin. Ta potre- ba izhaja tudi iz nedavne ocene de- lovanja delegatskega sistema v ob- čini. V. H. ■ Koordinacijski odbor za družbe- no informiranje in usposabljanje delegatov pri OK SZDL Slov. Bi- strica je pripravil program šole in predvidel tudi okoli 40-članski pre- davateljski aktiv. Po programu bo ta šola trajala 35 ur, namenjena pa bo delegatom iz združenega dela, krajevnih skupnosti in SIS. Udele- žence bodo podrobneje seznanili predvsem s temelji delegatskega si- stema in komuniciranjem v njem, z načinom delovanja delegacij in s pomenom samoupravnega spora- zumevanja ter družbenega dogova- rjanja. Med temami te šole bodo tudi splošna in skupna poraba, dru- žbena samozaščita, priprava in vo- denje sestankov delegacij ter orga- niziranost družbeno-političnih or- ganizacij in njihova vloga v dele- gatskem sistemu. Z vsemi temi temami jesenske de- Karavana esperantistov v Ptuju Kot smo že poročali se je 13. avgusta na povratku z 61. svetovnega esperantskega kongresa v Atenah ustavilo in prenočilo v Ptuju 40 esperantistov iz 7 držav. Največ je bilo Belgijcev in Holandčanov po 4, po 2 iz Anglije in Portugalske ter po 1 iz Irske, Finske in Kanade. Zadnji je ostal tu 2 dni in si ogledal zanimivosti našega mesta. Tega pa niso mogli storiti ostali, ki so naslednji dan odpotovali naprej v Avstrijo in Nemčijo. Ze pred kongresom so si ogledali zanimiva mesta Makedonije in Čr- ne gore, po kongresu pa so se ustavili v Nišu in Varaždinu, prenočevali v Mitrovici in pri nas. Tu sta jih pozdravila v imenu SLOVENSKE ESPERANTSKE ZVEZE podpredsednik tov. Sirec in za mariborske in ptujske esperatiste tov. Domajnko... Udeleženca so navdušile lepote Jugoslavije. Izrazili so tudi za- dovoljstvo s postrežbo v hotelu PETOVIA. J. D- Kabel za javno razsvetljavo V naselju Ob ribniku, ob žagi in ob vinski kleti v Ormožu stanovanjska skupnost končuje s polaganjem električnega kabla za javno razsvetljavo. Stanovalci sami so prispevali štiristo tisoč, 560.000 din KS Ormož. Na sliki: Ogradovi delavci kcMičujejo z izkopom jaricov in polaganje kabla. Besedilo in slika: :/k objavlja naslednja prosta delovna mesta v TOZD Lesna industrija Ptuj 1. tehnični vodja pogoj: visoka šolska izobrazba lesne smeri m 5 let de- lovnih izkušenj 2. vodja splošnega oddelka pogoj: višja ali srednja izobrazba ekonomske ali pravne smeri m 2 do 4 leta delovnih izkušenj 3. delovodja furnirnice (dve) pogoj: srednja tehnična šola ali delovodska šola lesne smeri in 4 leta delovnih izkušenj 4. delovodja sodarne (dve mesti) p o g o I : srednja tehnična šola ali delovodska šola lesne smeri in 4 leta delovnih izkušenj 5. skladiščnik tovarne furnirskih sodov pogoj: poslovodska šola ali prodajalec m 4 leta delov- nih izkušenj 6. prevzemalec hlodovine pogoj: srednja strokovna ali delovodska šola — goz- darsko smeri m 2 leti prakse 7. tajnica pogoj: upravno-administrativna šola in 2 leti delovnih izkušenj 8. stroškovni knjigovodja pogoj: ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izku- šenj 9. obračunovalec odpreme in poenter pogoj: srednja strokovna izobrazba 10. mehanik - strugar p o (] o j : poklicna šola kovinske stroko in 2 leti prakse 11. elektrikah pogoj: poklicna šola ustrezne smeri in 2 leti prakse Ponudbe pošljite kadrovski službi podjetja v petnajstih dneh po ob|ayi. Vso kmetijsko orodje za kmetovalce — stiskalnice (5 % popusta) — brzoparilnike (10 % popusta) in drugo kmetijsko orodje. Kupcem priporočamo ugoden nakup pri ORODJU na Ormoški cesti. 50 % tovarniški popust - moškim bundam, suknjam politeks hlačam in plaščem - ženskim balonskim plaščem, suknjam politeks, bluzicam- - otroškim zimskim plaščem, vetrovkam ter fantovskim hla- čam. Poleg tega imajo še veliko izbiro moških oblek po nižjih cenah, posteljnino m razno metražno blago v prodajalni ZARJA na Srbskem trgu. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage svakinje, sestre in tete Marije Murko ki je umrla v starosti 91 let na Vičavi pri Ptuju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pnjateljem in znancem za vence in cvetje, ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej še gre zahvala govorniku krajevne skupnosti, pevskemu zboru upokojencev in gospodu duhovniku za obred. ZAHVALA \ Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega sina in biata j MILANA I KOLARICA iz Žabjaka se iskreno zahva^ujcmo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili v njegov prerani zadnji dom, ter darovali vence in cvetje. Iskrena hvala njegovim zvestim prijateljicam in prijateljem, kolektivu Metalke za izkazano pomoč, govornikom za tolažilne besede ter g. župniku za verski ohred. ^Žalujoči: mama, ata ter brata Tonček in Sla^o. Ptuj, 16. avgusta 1976 ŽALUJOČI NJENI! fgPNIK - četrtek, 19. avgusta 1976 7. stran Ormož Predstavljamo vam delavsko univerzo Prvi poskusi uveljavljanja Delav- jlce univerze v Ormožu segajo že v leto 1959. Leta 1973 pa je z odločbo republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Delavska uni- verza v Ormožu bila verificirana |(0t samostojna izobraževalna usta- nova. Njen obseg dela seje povečal v letu 1974, ko sta se pridružila Se Icnjižnica in lokalna radijska posta- ja. Danes ima delavska univerza po- niembno vlogo pri izobraževanju mladine, delovnih ljudi in občanov. Kot nam je povedala direktorica DU, Anica Zidarič, zajema univer- za tri področja izobraževanja in si- cer idejnopolitično, splošno in stro- kovno. V prvo področje spada izo- braževanje delegatov in nekaterih družbenopolitičnih delavcev, kakor tudi seminarji za novo sprejete čla- ne ZK. Splošno izobraževanje zaje- ma osnovno šolo za odrasle, tečaje za poklicne voznike in Se nekatere oblike izobraževanja. Strokovno podroCje pa zajema predvsem dopolnjevanje znanja delovnih lju- di za pridobitev polkvalifikacije ali kvalifikacije. Sem spada tudi tečaj za traktoriste. Splošno izobraževa- nje financirata delavska univerza in kuhurna skupnost, ostala področja izobraževanja pa financirajo delov- ne organizacije in družbenopoliti- čne organizacije ormoške občine. Lahko trdimo, da smo kadrov- sko dovolj močni. Poleg svojega kadra imamo precej zunanjih sode- lavcev in sicef iz Ptuja in Maribora. Prva predavanja bodo v letošnjem letu začela z novim šolskim letom. Sicer pa prijave zbiramo že sedaj, kajti rok je do 20. avgusta. Seveda se ob pripravi predavanj in iskanju učilnic srečujemo s prostorsko pro- blematiko. Go§tujemo v osnovni šoli Ormož, ki nam na srečo še ve- dno nudi prostore, čeprav pouk pri njih traja od sedmih zjutraj pa vse do večernih ur. Naša lanskoletna realizacija je bila uspeSna. Z lastnimi sredstvi krijemo šolo za starše, šolo za življenje in še nekatere druge oblike šolanja. Izobraževalna in kulturna skupnost nam tudi nudijo namen- ska finančna sredstva, tako da hudih finančnih težav ni. Ob koncu velja omeniti, da so trenutno naše največje težave v tem, ker smo v hudi prostorski sti- ski. Realno ugotavljamo, da v bliž- nji prihodnosti ne bomo mogli več računati na gostoljubnost osnovne šole, kajti tudi oni se ukvarjajo s podobnimi problemi. Mislim, da bo v prihodnje potrebno več misliti na naš novi prostor. Ce bomo na področju izobraže- vanja in vzgoje uspeli realizirati naS program, bomo dosegli tisto, kar si želimo skupno z delovnimi ljudmi in občani in tako tudi opravičili svoj obstoj" — je končala svoje razmišljanje Anica Zidaričeva. zk Razstava predmetov učencev POŠ v Ormožu v zarjini prodajalni na Valvasorjevi ulici v Ormožu je v izložbi razstavljeno mnogo raznovrstnih predme- tov učencev posebne osnov- ne šole iz Ormoža. Učenci so svoj umetniški navdih prenesli na usnje, tekstil in papir. Takšna vrsta razstav je dobra zamisel. Zahvala seveda greormoškemu trgov- skemu podje^u Zarja. Na našem posnetku: Razstava v izložbenem oknu. Foto: zk Novi delovni prostori ptujskih železničarjev v temeljni organizaciji združe- nega dela za vzdrževanje voz v Ptuju, so, minuli četrtek slovesno predali svojemu namenu novo halo za investicijsko vzdrževanje dvo in Štiri osnih tovornih železniških vagonov vseh serij in dvo osnih potniških in službenih voz. Ta nekaj več kot 200 članski delovni kolektiv bo lahko s pridobitvijo novih 1700 kv. m uporabnih delovnih površin, povečal števUo popravil od dosedanjih 800 vozil na 1000 letno izboljSali pa se bodo tudi pogoji dela, ker bo samo še nekaj deset delavcev delalo na prostem pri sprotnih popravilih. Nadaljnji razvoj, predvsem sana- cija naših železnic, zahteva zamenjavo dotrajanih in zastarelih voznih sredstev, ob tem pa potrebno usposobitev za nakup novih vagonov z večjo prostornino in nosilnostjo. Tako se je že zgodaj pokazala potreba, da bodo morali dosedanje zmogljivosti pravočasno razširiti in prilagoditi novim potrebam in zahtevam .delovnega procesa. V ptujski TOZD za vzdrževanje voz, so že v letu 1965 izdali program razvoja delovnih zmogljivosti za potrebe modernih železniških voz. Delovni ktrfektiv na svečanosti v novi hali. Program je revizijska komisija pri skupnosti železniških podjetij Ljubljana, obravnavala in potrdila. Sestavni del teh načrtov pa je bil tudi podaljšek že obstoje- če montažne hale, ki ga je slovesno predal svojemu namenu najstarejši član kolektiva FRANC ROGINA, ki v tej temeljni organizaciji dela že 31. let. Gradbena vrednost objekta, dela je opravila TOZD ..Gradnje" Ptuj, je 5.788.844 dinarjev. • Postavljeni rok petih mesecev ni bil prekoračen, glede na to, da je bila pogodba sklenjena 1. marca letos. Omenjena sredstva pa so prispevali: Železniško transportno podjetje Ljubljana, sklad občin- skih gospodarskih rezerv Ptuj in Kreditna banka Maribor s podružnico v Ptuju. Skozi novo halo so speljali tudi štiri delovne tire, od tega bodo tri uporabljali za razporeditev posameznih faz del, četrti pa bo služil za dostavljanje rezervnih delov in potrebnega materiala. Kot je dejal direktor TOZD, Anton Valentin, z dograditvijo te nove hale, še niso povsem rešili problema pokritih delovnih prostorov. Saj bodo morali oprav- ljati tekoča popravila vagonov še vedno na prostem. V načrtu pa imajo, da bodo v najkrajšem času začeli pripravljati dokumentacijo in finančna sredstva za dokončno ureditev delovnih pogojev za [»'eostale delavce. Tako imajo v programu gradnjo 20-metrske prenosnice, novih prostorov za sprotna popravila, podaljšek stroj- nega oddelka in zgraditev uprav- nega poslopja, kar bi naj realizirali v letih do 1980. Za direktorjem TOZD Antonom Valentinom, ki je orisal razvoj podjetja od ustanovitve do danes, je zbrani kolektiv pozdravil tudi podpredsednik skupščine občine Ptuj. Oton Polič ter jim v imenu skupščine in družbeno-političnih organizacij zaželel še veliko delov- nih uspehov. " S četrtkovo slovesnostjo, ki sovpada v letošnje praznovanje občinskega praznika, so delavci te temeljne organizacije združenega dela ponovno dokazali, da so realno zastavljeni programi podlaga za nadaljnji razvoj, dose- danji uspehi pa jim dajejo novih vzpodbud in moči za boljši delovni jutrišnji dan. ^ m. SnebenMr Vrvico je prerezal Franc Rogma, ki dela v kolektivu 2e 31 let. Foto: Kosi (2. nadaljevanje) Po/)o/ušrio&'( Za debelušne ljudi pomenijo operativni posegi večji riziko, posebno še zaradi pogpstejših vnetij žil dovodnic s tvorbami krvnih strdkov in tako usodnih tromboembolij, ko odkrušeni krvni strdki trenutno zamašgo življenjsko važni del krvnega obtoka (nepričakovane smrti po operaciji). Nekako 50 odstotkov debelušnih oseb pokaže pri spec^ičnih laboratoi^skih preiska- Zi orijentacflsko presojo približ- no pravilne teže zadostuje že večkrat omenjena formula Btoca: pravilna telesna' teža - telesna višina v cm manj 100. Podobno po Bernhardovi formuli, ki je natančnejša, ker upošteva obenem poleg telesne višine tudi še telesno konstitucijo. Pravilna telesna teža vah zvišane vrednosti sladkorja v krvi - torej ■* prikrito stanje sladkorne bolezni. Diagnoza debelušnosti je za praktično vrednost enostavna, ker jo lahko ugotavljamo po tabelah iz odnosa telesne višine in teže. Najpogosteje uporabljamo tabelo (po: Build and Blood Pressure Study of Actuaries, Chicago 1959). po tej formuli je: (telesna višina pomnožena s številom srednjega prsnega obsega v cm deljeno z 240). N. pr. za telesno višino 173 cm in srednji prsni obseg 94 cm je pravilna telesna teža: (173x 94):240je 67,6. Sledi 3. nadaljevanje Makolski tamburaši na enem svojih zadi^ih nastopov. v Makolah že od leta 1970 uspe- šno deluje tamburaški orkester, edini te vrste v občini Slov. Bistri- ca. Ustanovljen je bil na pobudo takratnih učencev osnovne šole in njenega vodstva. Ze od ustanovitve ga vodi dirigent Anton Svagan, ka- teri je pred nedavnim postal tudi vodja novo ustanovljenega pevske- ga zbora v Makolah. Letos junija so- tamburaši. sku- pno s pevskim zborom, gostili pev- ski zbor iz Skednja pri Trstu. Za- mejski pevski zbor je imel samo- stojni koncert v Makolah. Zaradi tesnejših in stalnejših medsebojnih vezi so sklenili, da bodo ta srečanja tradicionalna, vsako leto v drugem kraju. Tako bodo že letos oktobra tamburaški in pevski zbor iz Makol vrnili obisk svojim prijateljem v Skednju pri Trstu, kjer bodo pri- pravili tamkajšnjim prebivalcem samostojni koncert. Tamburaški orkester in pevski zbor iz Makol tudi v počitniškem obdobju ne poznata počitka, saj se člani pripravljajo za prvo gostova- nje v tujini. Člani obeh zborov so pretežno iz vrst kmečkih proizvajalcev, zato se srečujejo s te- žavami pri sestajanju na vajah, kar pa z veliko mero dobre volje in lju- bezni do glasbe uspešno premagu- jejo. Besedilo in tekst: V. Horvat Tragedija Sagadinovih na domačiji v Srečah pri Makolah Spomini Ženke Sagadinove 17. nadaljevanje DOMNEVE NISO BREZ OSNOVE Na sodišču v Slovenski Bistrici razprave naslednji dan ni bilo, ker je bil obtoženec Kodrič bolan. Zato ni mogel biti navzoč. Cez štirinajst dni pa je bila ponovno razprava. Obtoženca sta to pot imela zagovorni- ka Borisa Dernovška iz Maribora. Razprave bi se bila rada tudi sama udeležila pa mi je tovariš Dernovšek to odsvetoval. Ubogala sem ga in ostala doma, čeprav sem razpravi v mislih sledila. Tokrat Mesarič-Libek na sodišču ni imel več take veljave. Zastop- nik obtožencev, Dernovšek mu je marsikaj dokazal, zato je tožitelj Me- sarič-Libek delno klonil. Sodišče v Slov. Bistrici je obtoženca Ludvika Lampreta in Kodriča oprostilo vsake krivde. Vse stroške, sodišča in obeh zagovornikov, je tožnik Mesarič-Libek prevzel nase. Zadeva, ki je zanimala obširen okoliš Makol, naj bi bila s tem kon- čana, vendar sem še danes trdno prepričana, pa četudi bi bilo več izda- jalcev na Sagadinovem, pred vsemi je verjetno prednjačil Mesarič-Li- bek. To pa zaradi lega, ker sem ugotovila sledeče in o tem seznanila tu- di odvetnika Borisa Dernovška pred razpravo. Prvič: Obveščevalka NOB, Milena Zrimšek je bila v službi na ob- čini v Makolah. Prostori občine so bili nasproti žandarmerijske posta- je. Milena je povedala, da je Mesarič-Libeka videla, več kot teden dni pred napadom na Sagadinovo, vsak dan po več ur na žandarmerijski postaji v Makolah. Kaj je tam delal? Najbrž pripovedoval podrobnosti, ki so služile načrtu za napad na Sagadinovo? y Drugič: Ko se je začela tožba Mesaric proti Kodriču in Lampretu, se je Lenika Aman spomnila in povedala, da je videla Mesarica in celo z njim govorila, ko je šel mimo njene hiše na Sagadinovo. Povedal ji je, da gre brit Ludvika Sagadina. Pot od Mesarica v Sreče do Sagadinovih gre namreč mimo Amanovih. Mesaric na Sagadinovem gotovo ni bril le Ludvika, temveč tudi njegovega brata, mojega moža Jožeta Sagadina, ki je bil ilegalec. Zaradi upanja na skorajšen konec vojne se na Sagadi- novem niso več tako držah konspiracije. Po stanovanju so se gibali različni ljudje, ne samo domači, temveč tudi partizani, ki so bili že dnevni gostje na Sagadinovem. Vse to je vi- del, opazoval še vedno hitlerjevsko in nacistično nastrojen Mesarič-Li- bek, ki je iz vse duše sovražil partizane in njihovo narodno osvobodilno gibanje. Take priložnosti kot jo ima sedaj, da se maščuje nad banditi, še nikoli ni imel. ,,Pa še vedel nihče ne bo, da je to moje delo,"si je menda mislil, nihče mu tega ne bo mogel dokazati. Saj mu tudi ni, do- kler ni tega njegova bolana žena izpovedala Tacingarjevi in dokler ta ni o tem pisala iz Kanade. Stari pregovor pravi: ,,Zločinec se rad vrača na mesto zločina." Mesarič-Libek je večkrat prišel v Sreče na Sagadinovo. Pri teh obiskih sem ga spoznala. Po sodnijskih razpravah oz. obravnavah, se ni več prikazal v Srečah. Pripomnim naj še to', da dvoje imen Mesarič-Libek, navajam zato, da ne bi bilo pomote, ker na tem območju živi več Mesaričev, ki niso v nobeni zvezi z izdajalcem. Domačini se namreč poslužujejo imena le Li- bek in ne Mesaric. . S tem bi zaključila svoje spomine na Sreče. ,,Mica-Zenka" Tončka Sagadinova PtoSča na spomeniku Dr Fran Brumen Folo: R 8. stran TEDNIK — četrtek, 19. avgusta 1976 Zakaj po administrativni pot izgubljen status Glede na sklep izvršnega odbora NZS o zmanjšanju SNL na 12 čla- nov in razformiranje obeh conskih lig se vsiljuje nogometnim simpati- zerjem katerega-koli kluba razmi- šljanja o nadaljni usodi klubov kot: NK Drava, NK Aluminij, TV Gon- šnica, TV Ptuj in TV Dornava. Pričnimo pri Dravi. Vsi nogome- tni simpatizerji se strinjamo, da ni pravilno, da morata po administra- tivni poti iz lige 11 in 12 neuvrščena v sezoni 1975/76. Na ti mesti vsto- pata prvaka razformiranih obeh VCN lig. Navedbe v članku Sport- ske novosti z dne 13. avgusta 1976 o nepravilnostih in kršitvah NZS po členu 3 s strani izvršnega odbora NZS in ostalih navedenih kršitev je vsekakor nepravilno. NK Drava je nesrečno zasedla eno od spornih mest sedaj ob zmanjšanju lige in ta- ko izgubila status v SNL. Težko se pozabljajo resnična dej- stva, ko so igralci na igrišču in od- borniki na svojih sejah pozabljali na sezono 1976/77. Zaustavil bi se le na primeru tekme Drava — Kla- divar. Ali je bilo potrebno to sreča- nje izgubiti na osnovi protesta NK Kladivar zaradi igranja igralca Le- nartiča, z dvema rumenima karto- noma. Posledica, izguba tekme in kazenski odvzem točke, torej sku- paj odvzete kar tri točke. Ali takrat ne bi NK Drava zmagala tudi brez Lenartiča proti že tako slabemu Kladivarju. Čigava je to bila malo- marnost? Vprašanje je ali ni bilo možno voditi seznama o rumenih kartonih posameznega igralca. Kdo je krivec, da je danes NK Drava iz- gubila status v SNL. Kdo je podal navedbe da je NK Kladivar zadnji čas vložil protest. Tako je tu krivda že iz ene same tekme in izguba 3 točk. Ce bi NK Drava ob zaključku sezone imela te 3 dragocene točke, ne bi bilo vprašanje statusa v SNL za NK Dravo. Sami igralci se v spomladanskih tekmah tudi niso trudili. Z odstra- nitvijo trenerja Donkota v sredini spomladanske sezone pa je bila storjena največja napaka. V zad- njem trenutku, ko se je barka zače- la utapljati, sta prijela za vajeti tov. Repič in tov. Kurilič. Za nadaljnji obstoj kluba sma- tram: 1. Konceptira se naj odbor v katerem bodo pustili do besede vsi člani odbora in se bo prisluhnilo mnenju vseh članov odbora. 2. Tehnični vodja naj ne bo več plačana oseba na račun trenerja kot do sedaj za svoje izživljanje. 3. Igralce se naj psihično pripravi po vsakem treningu za naslednjo tekmo. 4. Bolj varčevati z denarjem na račun prevozov, hotelskih obedov in večerij. 5. Vso skrb mladini in je ne trga- ti, temveč jo čimbolj pripravljati za člansko ekipo. 2e sedaj osnovati novo mladinsko ekipo, katera bo ob vstopu prve v članske vrste takoj zamenjala prvo mladinsko ekipo. 6. O denarju in izdatkih naj raz- pravlja celi odbor. 7. SDK naj preuči, zakaj je Ko- vač prejemal na račun trenerja pla- čo. Simpatizerji smo pripravljeni nu- diti klubu vso pomoč in podporo, prav tako tudi vsi ostali klubi ki tekmujejo v občinskem merilu, vendar le ob pogojih uspehov in poštenega ter vestnega dela. Druž- bcno-politične organizacije pa naj pokličejo ljudi na odgovornost. In končno, kje bo to jesen tekmovala NK Drava, NK Alumi- nij, TV Gorišnica, TV Ptuj in TV Dornava. Zakaj TKS ne pristopi k formiranju medregijske lige in ob- činske lige. Zakaj se čaka vse na za- dnjo uro potem pa velike površno- sti in napake. Ra Lovorjev venec za Slavka Pislaka iz Ptuja Dobrih 5(XX) gledalcev si je v nedeljo ogledalo drugo dirko za državno prvenstvo v kartingu v Hajdošah pri Ptuju. 96 tekmoval- cev iz Slovenije, Hrvatske in Srbije sta pred začetkom tekmovanja pozdravila Viktor Kranjc, direktor dirke in Vaciav Vrabič, direktor AGlS-a, pokrovitelja letošnje dir- ke, tekmovalce in obiskovalce pa sta pozdravila tudi padalca Aerokluba Ptuj. Po zanimivih in dokaj razburlji- vih vožnjah v vseh kategorijah, so prva tri mesta osvojili naslednji tekmovalci: V kategoriji 100 ccm — juniorji je prvo mesto osvojil Franc Miiler iz Križevc, drugo Damir Ruljančič iz Zagreba, tretje pa Irena Lavrič iz Most pri Ljubljani. V kategoriji 100 ccm — seniorji je bil najboljši po treh vožnjah Tekmovalci pred startom.] Foto: hiBceriiolc n. p.Zmagovalca Shvku Pbtaka izroča lovorjev venec VacIer Vra- bič, direktor .\GIS-a — pokrovite- lja dirk Foto: M. Ozmec Miran Novak, Vrhnika, pred Otmarjem Artenjakom iz Ptuja in Ludvikom Turkom iz Vrhnike. V kategoriji 125 ccm so slavili Ptujčani, saj je prvo mesto osvojil Slavko Pislak, drugi je bil Mirko Živec iz Most, tretji pa Karlo Bu- žan iz Postojne. Med ekipami je po pričakovanju prvo mesto osvojila ekipa AMD Ptuj, ki je tako po dveh dirkah za državno prvenstvo s 196 točkami prva, pred ekipo AMD Moste — Ljubljana s 177 in AMD Zagreb s 160 točkami. Pri mladincih vodi Miiler iz Križevc, v razredu l(X)ccmTruk iz Vrhnike, v kategoriji 125 ccm pa Ptujčan Pislak. Vožnja skozi cHJ. Foto: M. Ozmec Ptujčani na Mont Blanc V petek, 13. avgusta 1976 je odpotovala iz Ptuja skupina ptujskih planincev, da bi se povzpela na najvišji vrh Evrope, na Mont Blanc. Del odprave pripravlja alpinistično opremo in drugo potrebno prtljago. Drugi del oprave je imel okvaro na fičku, zato jih ob določenem času ni bilo na ,,zborno" mesto. Maks Žmauc, podpredsednik planinskega društva Ptuj, jim je /a/elel srečno vožnjo in plezanje (desno na posnetku). Foto: J, S. Razpisna komisija pri LES industriisko trgovsko podjetje Ptui n sol o. TOZD Lesna industrija Ptuj n sol o razpisuje na podlani določil statutarnega sklepa delovno mesto direktorja tozd ,Pri|,ivl|eni kandidati bodo dot)ili posebne naloge, ki jih bo moral izbrani kandi- dat opraviti do io(>k^kciie Kandidati, ki ne bodo sprejeli teh nalog, ne bodo iT)0(|li liiti i/hi.ini Pismene pniave s prilogami je treba poslati v petnaistih dneh od obiave tega razpisa 11,1 naslov LES industriisko trgovsko podietie Ptui, Kadrovska služba, 022^0 Ptui 7 oznako razpis delovnega mesta direktorja TOZD Kandidati moraio poleg splošnih pogojev izpolnievati še naslednie: a) višio strokovno izobrazbo lesno predelovalne smeri in 5 let prakse v stroki ah t)) sr(^dniošolsko izobrazbo lesno industrijske smeri m 8 let prakse v stroki c) da 10 moralno politično neoporečen, d) da ima sposobnost vodenja, organizirania m usklajevanja delovnega pro- Mladi brigadirki iz Ptuja v Franciji Mladi iz Jugoslavije se že vrsto let udeležujejo medna- rodnih delovnih akcij po vsej Evropi. Letos sta se tudi dija- kinji ptujske gimnazije Vlasta "Mramor in Jelka Vtičar udele- žili takšne akcije in preživeli tri tedne Franciji. Ob delu staj spoznali tuje kraje, ljudi in si ] izpopolnili znanje angleščine in \ francoščine. Tabor je bil vi majhnem mestu Ustu na jugu j Francije. Pokrajina je tod zelo ] revna, leži med zasneženimi; vrhovi Alp, obdana pa je s pašniki in gozdovi. V brigadi je sodelovalo sedemnajst brigadirjev: iz Cila, Švedske, Danske, Maroka, Švice, Nizozemske, Anglije, Francije, Belgije in Vlasta in Jelka iz Jugoslavije. V Fran- cijo sta potovali sami z letalom do Pariza, od tod pa z vlakom do Usta. Brigada je bila dokaj slabo organizirana. Vstajali so navadno ob šestih zjutraj, si sami pripravili zajtrk, dopol- dan preživeli na delovišču in imeli kosilo v naravi. Po kosilu .so počivali dve uri, se vrnili na delo in ob šestih zaključili delovni dan. Vse so delali sami, brez vodstva in v tem se delovne akcije v Franciji najbolj razlikujejo od delovnih akcij pri nas. V prostem času so obiskovali sosednji brigadirski kamp, prirejali med seboj športna srečanja, peli, plesali in pripra- vili celo ples v maskah. Na dan so dobili po deset frankov, zložili denar skupaj in tako kupovali hrano. Vsak večer so predstavniki ene dežele pripra- vili svojo nacionalno jed. Arabski brigadirji so jim pokazali, kako se pri njih poročajo in so jim improvizi- rali obred poroke. Jelka in Vlasta sta jih naučili plesat naše kozaračko kolo. V- Franciji sta si ogledali Pariz in vaški praznik v sosed- njem mestu. Ogledali sta si bolj malo, ker sta bili sami. Po treh tednih se jima je že stožilo po domu, po domačem jeziku in ob pristanku na puljskem letališču sta imeli solze v očeh. Vesna Krajnc Ormož ZA BOLJŠE CESTE VPLAČAL110.000 din Kmetovalka Marija Tomažič je pretekli teden štabu KS Miklavž pri Ormožu za vpis posojila za slovenske ceste vplačala natančno 10 tisoč dinarjev in tako postala rekor- derka med ormoškimi vpisniki. Marija Tomažič: ,,Več denar- ja, več boljših cesl . . ." Marijo Tomažič smo obiskali na domačiji v Hermancih 43 v krajevni skupnosti Miklavž. Našli smo jo doma, — na velikem dvorišču smo se srečali še skupaj s sinovo družino. ,,Za tako visok znesek sem se odločila zato, ker želim naši družJ>i nekaj prispevati. No, želim si', da bi tudi sem na naše griče zavila asfaltna cesta. V letih sem že in rada bi k zdrav- niku ter po drugih opravkih stopila po lepi in trdni cesti. Danes so naše ceste še dokaj urejene, vendar če se spomnim nekaj let nazaj, mi je hudo pri srcu. Do kolen smo se vgrezali v ilovnato lužo ali blato. Sicer pa ni tako hudo, denar sem samo posodila in nikar preveč reklame okrog tega. Drugim bi rada svetovala in jim rekla naj se odločijo za vpis posojila in tako skupaj z menoj in z drugimi, ki so že vplačali ali vpisali posojilo za ceste pomagajo, da boljše ceste napravijo tudi pri nas, v naši krajevni skupnosti." Sin Jože je tudi vpisal 10.000 din in sicer v ljutomerski predilnici. Aleksander Stam- par, ki dela v štabu za vpis posojila krajevne skupnosti Miklavž, nam je povedal, da so z akcijo vpisa in vplače- vanja zelo zadovoljni. KS Miklavž je med najboljšimi pri vpisu in so s svojo udeležbo povečali občinski odstotek vpisa za okrog 6 odstotkov. Besedilo in slika: zk Zbranih že 4.107.980 dinarjev PEPSI BAR VAS VABI NUDIMO VAM: JEDI NA ŽARU HLADNO ODPRTO PIVO SLADOLED LEDENO KAVO ODLIČNO Mercator KAVO IN ŠE MARSIKAJ HITRA IN TOČNA POSTREŽBA DOBIMO SE V PEPSI - BARU v ormoški občini so sodeč po zadnjih podatkih v občinskem šta- bu za vpis posojila za ceste zbrali že 4.107.980 dinarjev ali 116,2 odstotka od predpisane vrednosti. ki je določena za občino Ormož. Presežek torej znaša 572.9(X) dinarjev. Kot nam je povedala Milena Zemljak so delovne organizacije v glavnetn končale z vpisotn posojila za ceste. V krajevnih skupnostih akcija vpisa še teče. V petih krajevnih skupnostih je akcija že stekla in so znani že prvi dobri uspehi. KS Kog je zaradi nedavno sprejetega samoprispevka vpis posojila za ceste preložila na kasnejši čas, v KS Tomaž akcija teče nekoliko prepočasi, v KS Središče ob Dravi pa vpis še sploh ni začel. Vzrok za počasnost pri Tomažu je, da so krajani v zad- njem času mnogo prispevali m modernizacijo, ceste Tomaž — Ormož. Tudi v KS Velika Nedelja preptičasi teče akcija vpisa za posojilo za slovenske ceste. Med najboljšimi pri vpisu je vsekakor KS Miklavž, sledijo krajevne skupnosti Ormož, Ivanjkovci in Podgorci. Vpis od skupne obveze v KS znaša 13.74 odstotka. Od približno 26.10 zaposlenih, je povdarila Milena Zemljak, je dosedaj vpisalo 2464 zaposlenih. Tako se je znesek vpisa povečal na 3.622.240 din. Z vpisom bodo zaključili do 1. septembra, to velja za delovne organizacije. Za KS bo najbrž rok podaljšan. zk TEDNIK — četrtek, 19. avgusta 1976 9. stran Obiskovdcevje bilo mnogo, vsi žefni zabave in sprostitve. Kljub hladnima veselo Ormož v soboto, 14. avgusta 1976 zve- čer se je kljub hladnemu vremenu zbralo ob vinski kleti v Ormožu nad 3000 obiskovalcev. Letošnje muhasto vreme je nagajalo prirediteljem in obiskovalcem že šeste, tradicionalne zabavne prireditve Ormož poje in pleše. §e sreča, da so Dobri znanci s pevcema Deržajevo in Korenom skrbeli za dobro vzdušje in tako pregnali deževne kapljice, ki bi prav gotovo pokvarile prireditev. Tudi humoristični trio Regi- ca—Simek—Peer so imenitno zabavali občinstvo. Prireditev je kulturno obogatil pevski zbor DPD Svoboda iz Ormoža. In kdo je bil najsrečnejši tisti ve- čer? Najbrež tri najlepše udeležen- ke sobotnega večera. Vsak začetek je trd in neroden, pravijo, vendar so kasneje ,,lepotičke" postale samozavestne, razpoložene za šalo in smeh. Morda so takšne bile zaradi nagrad ali pa zaradi močnejšega spola? Uvodno prireditev je kronal ognjemet. zk Dfakinja Zdenka Leskovar, trg. pomoč. Mar|a Ratek in Ivanka Jošt - tri najlepše in njgsrečnejše udeleženke večera. Foto: Kosi NAČRT MESTA PTUJA TEDNIKOV RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM TURISTIČNEGA DRUŠTVA PTUJ - ANTONOM PURGOM Ptujsko turistično društvo je Sred nedavnim izdalo zanimiv [ACRT mesta PTUJA, ki ga bo rad vzel v roke vsak obiskovalec našega mesta,' pa tudi vsak naš občan, ker bo iz njega spoznal marsikateri zgodovinski spomenik, ki ga pozna zgolj površno ali pa sploh ne ve zanj. Na vprašanje, kaj je ptujske- turistične delavce vodilo, da so se odločili za natis načrta mesta,' je Anton PURG odgovoril: , Ptuj je, poleg Pirana in Škofje Loke, najstarejše mesto na Slovenskem, mesto'muzej, ki ga obiskuje veliko turistov. Da bi se lahko le ti v mestu znašli in naSli najkrajšo pot h kulturno-zgodo- vinskim spomenikom, to je k naši bogati kulturni dediščini, smo se pri TD Ptuj odločili, da takšen načrt s seznamom najpomemb- nejših kulturno-zgodovinskih spe menikov izdamo. Delo smo končali pred dobrima dvema tednoma, načrt pa je bil natiskan v 25 tisoč izvodih. Izvirniki in tisk je delo inštituta za geodezijo in fotogrametrijo v Ljub^ani, pri teluiičnih opravilih pa je v veliki meri sodelovala tudi geodetska uprava skupščine občine Ptuj, pod vodstvom geometra Bogdana Samoborja. Načrt lahko dobijo turisti v ttuist biroju, v hotelu, prodajalni mladinske' knjige, pokrajinskem muzeju in v nekaterih dru^ prodajalnah ter trafikah po enotni ceni 10 dinaijev. Na sprednji strani je v šestih barvah podano ožje mestno jedro z navedbo najpomembnejših glavnih ulic in kulturno-zgodovinskih spomeni- kov, na hrbtni strani pa je širše občinskO' območje z legendo v slovenskem, nemškem in angle- škem jeziku - riskano v štirih barvah. Ker je omenjeni načrt mesta skrbno izdelan seznam kulturnih Naslovna stran načrta in zgodovinskih spomenikov in objektov ter drugih javnih objektov kot so: parkirišča, hotel, restavracije, pošta, menjalnice, banka, milica, zdravstveni objekti in drugo kar potrebuje turist, bomo na preostalih 5000 izvodih, ki so še nedotiskaiii, natisnili načrt mesta ■ širšega območja z vsemi zaselki, novonastalimi na- selji, ulicami itd., izšel pa bo še v letošnjem letu. Ptujsko turistično društvo je v zadnjih letih precej poživelo svojo dejavnost. Lždiko tovariš Purg na kratko opišete letošnji program? Poleg redne in stalne skrbi za čisto in zdravo okolje v akdji „ClSTIMO OKOLJE", kjer sode- lujemo samostojno ali s krajevno skupnostjo Ptuj, bi radi v jeseni organizirali seminar za vodiče po mestu Ptuju, uspešno smo v pomladanski sezoni, delo name- ravamo nadaljevati tudi v jeseni, organizirali ogled različnih gleda- tiških in opernih predstav v Zagrebu. V program smo zapisali' tudi pomladitev društev s 'čimer mislimo organizacijo mladinskih odsekov članov turističnega društ- va, predvsem v osnovnih šolah v Ptuju. Organizirali in ustanovili bomo tudi občinsko turistično zvezo. Podobne sklepe in programe pa so sprejela turistična društva na Ptujski gori, na Gomili in turistično društvo na Polen- šaku. Pred letno sezono smo letos postavili tudi štiri turistične orientacijske table, ki opozarjajo turiste • na naši magistralni cesti Ptuj-Maribor-Zagreb, da naš stari zgodovinski Ptuj obiščejo. Na Titovem trgu v Ptuju pa smo postavili še tablo z načrtom ožjega mestnega jedra. V prodaji imamo tudi monografijo, ki je izšla v slovenščini v 6000 izvodih pred enim letom, pred dobrim mesecem pa še 1000 izvodov v nemščini. To reprezentančno knjigo o Ptuju s 118-barvnimi fotografijami tudi posredujemo kupcem." ^ Pri turističnem društvu delate v glavnem vsi ljubiteljsko', kako pa posluje biro? ,,Del navedenega programa resnično opravljamo amaterji - to se pravi aktivni člani upravnega odbora društva, drugi del naše dejavnosti pa opravljajo delavci, ki so zaposleni v TURIST BIROJU, ki dela že trinajst let. Izmed treh zaposlenih sta dva honorarca, le eden ima poku delovni čas." Kaj pa vaši načrti v prihodnje? ,,Načrti turističnega društva Ptuj bodo v precejšnji meri odvisni od bodoče občinske turistične zveze in od dogovora med njo in društvom. Trenutno še niso jasni vsi koncepti in delitev poslov. M. Sneberger Načrtovanje kadrov ptujske občine v PTUJSKI OBČINI JE BILO DO SEDAJ NA PODROČJU KADROVSKE POLITIKE IN IZOBRAŽEVANJA POTREB- NIH KADROV STORJENEGA ZELO MALO. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE MARIBOR IN IS SKUPŠČINE OBČINE PTUJ STA SKUPAJ IZVEDLA ANALIZO PO PODJETJIH ZARADI AKTUALNOSTI KADROVSKEGA VPRAŠANJA. REZULTATI SO BILI PORAZNI. V NAŠI OBČINI JE 85 DELOVNIH ORGANIZACIJ NA ANKETO ,PROGRAM POTREB PO KADRIH 76-80" (MINIMUM KAZALCEV) JE ODGOVORILO LE 46 DELOVNIH ORGANIZACIJ OD TEH 46 JIH IMA LE 32 PLANE KADROV, ODKOD PA JE VNESLO PODATKE V ANKETNI LIST TISTIH 14 DO IN KAKO SO PLANIRALI KADRE V NASLEDNJEM SREDNJEROČNEM OBDOBJU. JE VPRAŠANJE IME.__ Vse to kaže, da je planiranje kadrov stilvijsko. Podjetja bi si morala s kadrovskimi štipendijami zagotoviti kadre in jiii planirati istočasno z investicijami. V ptujski občini je za srednje, višje in visoke šole samo 300 kadrovskih štipendij, medtem ko je štipendij iz združenih sredstev, to je socialnih ali dopolnilnih štipendij kar 1200. Zakaj? Morda je vzjrok v tem, da se študentje in dijaki s kadrovsko štipendijo nočejo ve- zati na določeno delovno organi- zacijo, najbolj verjeten vzrok pa je v razpisu štipendij. V občini niso izvedli naloge, da bi dali skupen razpis kadrovskih štipendij, ker jim delovne organizacije niso dale podatkov, katere štipendije so razpisale. V prihodnje bi morale vse delovne organizacije v naši občini dati skupen razpis kadrov- skih štipendij kot prilogo Tednika, ki bi se naj že v maju razdelila med dijake po šolah in med študente preko kluba ptujskih študentov. Tako pa se verjetno v mnogih delovnih organizacijah dogaja, da leži denar štipendije neizkoriščen. Občinska komisija podpisnikov družbenega dogovora o izvajanju kadrovske in štipendijske politike seje odločila, da bodo v pnhodnje laliko dobili štipendijo iz združe- nih sredstev le tisti kandidati, ki ne bodo mogli dobiti kadrovske štipendije. Ta odločitev in usmerjeno izobraževanje, ki se bo začelo uvajati v naše šole v šolskem letu 1977/78 bosta vsaj delno rešili kadrovski problem. Z uvajanjem usmerjenega izobraže- vanja bodo v osnovnih in srednjih šolah potrebovali še več učiteljev, teh pa je že zdaj premalo. Tdko je v osnovnih šolah na obeh stopnjah v letu 1975/76 kar 41 nezasede- nih delovnih mest obenem pa 84 že zaposlenih, ki nimajo ustrezne izobrazbe in s tem skupen primanjkljaj znaša 125 ali 28% kvalificiramh učiteljev. Se bolj kritično je stanje na srednjih šolah, kjer je nezasedenih 10 delovnih mest. Od že zaposlenih jih 31 nima ustrezne izobrazbe, tako da skupno manjka 41 ali 50,6% kvalificiranih učiteljev. V novem šolskem letu 1976/77 bo potrebnih še več učiteljev, saj je vpis v srednje šole vsako leto večji. Anketa progranv skili potreb po kadrih je pokazala, da bodo do 1980 leta potrebovali največ naslednjDi kadrov: s končano prvo stopnjo: - 40 strojnih inženirjev, - 22 kmetij- skih inženirjev, - 71 ekonomi- stov, - 18 pravnikov, - 5 elektroinženirjev. S končano drugo stopnjo: 19 dip. strojnih inženirjev, 28 dipl. ekonoinistov, 34 zdravnikov in 9 zobozdravnikov in 24. pravnikov. Na eni od naslednjih sej bo občinska skupščina obravnavala kadrovsko vprašanje na vseh zborih skupščine. Ustrezna ka- drovska politika in usmerjeno izobraževanje bosta vsaj delno rešila ta problem in tako pomagala pri razvoju občine, učencem pa pri izbiri poklica. VESNA KRAJNG STRAN ČRNE KRONIKE v času največjega prometnega vrveža, v jutranjih urah, ob 6.45, 9. avgusta, je na Rogozniški cesti v Ptuju prišlo do prometne nezgode zaradi nepravilnega prehitevanja in zavijanja v levo (izsiljevanje pred- nosti). V nesreči sta bila udeleženca Franc Majcenovič iz Hrastovca, voznik osebnega avtomobila in Maksimiljan Pihler, voznik tovor- nega avtomobila. 10. avgusta ob 18.30 je na Mari- borski cestj v Ptuju prišlo do nesre- če zaradi prekratke varnostne raz- dalje. Nastala je materialna škoda 9300 dinarjev; v nesreči sta bila udeležena Franc Pulko iz Ptuja in Janez Vaicntan iz Apač, oba vozni- ka osebnih avtomobilov. V Pongercih so 11. avgusta zabe- ležili težjo prometno nezgodo, za- radi nepravilne strani vožnje trak- torja, v kateri se je ena oseba lažje telesno poškodovala; »materialna škoda znaša 32.000 dinarjev. Franc Fras iz Cirkovc, voznik traktorja brez registracije, se je v nesreči hu- do telesno poškodoval. Opravljen je bil preizkus z alkotestom. 14. avgusta ob 6.40 se je pripetila prometna nezgoda zaradi nepravil- ne strani vožnje, nastala je materialna škoda 4.000 dinarjev. Štefan Vaupotič, ki je vozil kolo z motorjem, se je v nesreči hudo tele- sno poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v ptujsko bolnišni- co; voznik osebnega avtomobila, Franc Petek iz Paradiža, v nesreči ni bil poškodovan. (;rob napad na dki avca promktni \ arnosti V dneh, ko so naše ceste zapolj- njcnc z jeklenimi konjički, je bud- nost organov prometne varnosti še večja kot ob običajnih dneh. Strp- nost je v tem primeru potrebna z obeh strani tako od voznika kot tu- di organa prometne varnosti. Zal pa se cesto dogaja prav nasprotno; vozniki vse prepogosto skušajo ,,svoje napake prikriti"; pri tem pa delavcem milice ovirajo normalno delo. Prav nevsakdanji dogodek sta pred dnevi, 12. avgusta ob 12.05 zabeležila delavca . milice postaje prometne milice Maribor v Hajdi- ni, ko sta z merilcem hitrosti oprav- ljala svoje običajno delo. V tem je s hitrostjo pripeljal turški državljan (trenutno na začasnem delu na Ni- zozemskem). Delavca sta zahtevala vozniško dovoljenje in potni list, ki ju turški državljan ni imel pri sebi, temveč pri prijatelju, ki je vozil pred njim. Zato so se vsi odpeljali za njim do Skorbe, kjer je prijatelj že čakal. Za storjen prekršek je de- lavec milice izrekel denarno kazen 50 dinarjev; ta pa je plačilo odklo- nil. Zadeva je imela čuden razplet. Vmešali sta se namreč sopotnici, prav tako turški državljanki in pri- čeli grobo obdelovati delavca mili- ce, strgali sta jima uniformo, enega pa celo lažje telesno poškodovali. Zaradi utemeljenega suma, da so storili kaznivo dejanje, napada na uradno osebo med opravljanjem dela, so bili vsi trije ovadeni občin- skemu javnemu tožilstvu v Ptuju. MG Pri Sodečevih v Pobrežju je zopet gorelo v petek ob 5,15 je pri Ignacu Sodecu v Pobrežju pri Vidmu zaSek goreti gospodarsko poslopje. S hitro akcijo je gasilcem uspelo požai lokalizirati, zgorelo je samo ostrešje in krma. To je že tretji požar pri tem kmetu v zadnjih nekaj letih. Vse kaže, da je na delu požigalec, ki iz neznanih razlogov pri omenjenem kmeti podtika ogenj. Prav gotovo se bo slej ko prej ujel in prejel zasluženo kazen. Kljub temu, da so gasilci preprečili, da se ogenj ni razširil tudi m stanovanjsko hišo, je škoda precejšnja, še posebej zato, ker je bik gospodarsko poslopje zgrajeno šele pred nekaj leti. O. K Minulo nedeljo dva požara ^ Slabe dimne naprave so botrovale požaru, ki je zajel gospodarsko ii stanovanjsko poslopje Franca Celeča iz Muretinc. V požaru je zgorelo de s slamo kritega ostrešja in del ostrešja kritega s salonitnimi ploščami tei okrog I5(X) kg sena. Škode je za 20.(XX) dinarjev. V popoldanskih urah prav tako v nedeljo, 15. avgusta pa so ognjen /ublji zajeli gospodarsko poslopje Antona Jerenka iz Popovec. Požar j< uničil ostrešje gospodarskega poslopja, kolarnico, stroj za izkopavanji krompirja, več vprežnih vozov, okrog 6.000 kg sena, 2000 kg slame ii nekaj drugega drobnega poljskega orodja. Vzrok požara še ni znan preiskava je v teku. Požar je zahteval veliko materialno škodo: L5iM( dinarjev. MC Povsod ogorčeni protesti številnim protestom in ogorče- nju spričo stopnjujočih ekstremi- stičnih izpadov avstrijskih nacio- nalistov zoper slovensko in hrvaško manjšino p« vsej naši domovini so se pridružili tudi občani in delovni ljudje iz slovcnsko-bistriške, ptuj- ske in ormoške občine. V lorek je bilo v Sl<»venski Bi- strici veliko protestno zborovanje, ki se ga jc udeležilo nad tisoč obča- nov. Isti dan so bila protestna zbo- r()>anja še v Impoln in v drugih de- l()\nih kolektivih \ Slovenski Bistri- ci in v Poljčanah. V ptujski občini se je prvi /bral na protestnem zborovanju delovni kolektiv f .radisa — IOZI) (iradnje Ptuj in sicer kar na gradbišču oh Volkmerjcvi cesti v Ptuju. Številna zborovanja p« delovnih kolektivih pa so bila tudi včeraj, ponekod pa bodo šc danes in jutri. Knako ogor- čenje je tudi med delovnimi ljudmi na območju (»rmoške občine. Povsod delavci najostreje obso- jajo dogodke na avstrijskem Koroškem, poudarjajo, da noben narod ne more bili tako dolgo svoboden, dokler sam ne zagotovi svobode drugim. Povsod tudi izra- žaj«! solidarnost in zagotavljajo vso podporo našima manjšinama v Av- striji. OBVESTILO HARMONIJA — društvo glasbenih delavcev Maribor or- ganizira v Ptuju, v športni dvo- rani MLADIK.A koncert najpo- pularnejšega jugoslovanskega pop ansambla BIJELO DUGME. Koncert bo 24. avgusta 1976 ob 20 uri. Pred- prodaja vstopnic v hotelu Peto- vio! osebna kronika RODILE SO: Albina Žerak, Žetale 15/a - deklico, Danica Podgorelec, Leš- nica 15 - Nino, Stanislava Ivančič, Cirkovce 46 - dekUco, Berta Vute, Ptuj, Ferkova 1 - dečka, Katarina Ljubeč, Gibina 17 - deklico, Irena Vindiš, "tuj. Trg svobode 3 - deklico, Majda KostaiTjevec, Spuhlja 8 - Zlatka, Slava Segula, Senčak 27 - dečka, Marija Skok, Velika Varnica 69 - Romano, Milena Stopfer, Pobrežje 32 - deklico, Knstina Dobrič, Sveča 10 - Stanka, Elizabeta Zupanič, Skorba 14 - deklico, Ana Lampret, Majšperk 90 - Boštjana, Ana Gajšek, Žetale 60 - dečka, Cvetka Tefiku, Lovrenc na Dravskem polju 85 - Džuljana, Nada Cernezel, Sp. Hajdina, Koresova 5 - dečka, Marija Bratuša, Formin 31 - dečka, Julijana Jurenec, Zloganje 111 Liljano, Frančiška Angel, Gerečja vas 23 - Martino, Katarina Zupanič, Hajdoše 10/a - Darjo, Veronika Golob, Ptuj, Kvedrova 4 - Matevža, Katarina Černejšek, Cermožiše 28 - deklico, Marija Fras, Slavšina 55 - deklico, Jožefa Topolovec, Pobrežje 140 - Suzano, Marjeta Prelog, Stojnci 79 - Božidarja, Antonija Vidovič, Vklem pri Ptuju 28 - dečka. Ivanka Žuran. Pestike 10 - Stanka, Marica Skrila, Njiverce n. h. - deklico, Bari ca Svedružič, Radobojskibregi 18 - Spomenko. POROKE: Bogomil Korada, Ptuj, Potrčeva 50 in Marija Krainc, Ptuj, Potrčeva 50, Milan Culk, Jelovice 30 in Marija Gorjup, Stoperce 63, Leopold Korez, Cermožiše 93 in Matilda Jus, Dobrina 9. UMRUSO: Milan Kolarič, Žabjak 15, roj. 1955, umrl 8. 8. 1976, Antonija Krajnc, Kidričevo 9 - roj. 1913, umrla 8. 8. 1976, Ana Trofenik, roj. Ružič, Ptuj, Rogozniška 24, roj. 1901 umrla 7. 8. 1976. Angela Kaučuč, roj. Tušek, .leruzalem 11, roj. 1925, umrla 14. 8. 1976, Marija Serona, roj. 1907, Ptuj, Spolenjakova 5, umrla 16. 8. 1976, Verona Kosai, roj. Kmetec, Stražgojnca 51, roj. 1902,unula 14.8. 1976. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, -poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Izhaia ob četrtkih. Uredništvo m uprava: telefon (062 ) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za tu|ino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov storitev v prometu spada TEDNIK nned proizvode, za katere se ne plačuje tenneljni davek od prometa proizvodov. vreme do nedelje, .29. avgusta 1976 Mlaj bo v sredo, 25. avgusta ob 12. lui. Od četrtka, 19. do nedelje 22. avgusta bo lepo v ime. V ponedeljek, 23. avgusta je konec pasjih dni. Na ta dan so verjetne močnejše nevilite. Posamezne plohe pa bodo še do petka. 27. avgusta; v nedeljo, 29. avgusta pa bo lepo vreme. V četrtek, 26. avgusta vzhaja sonce ob 5.15, zahaja pa ob 19.09. Dan bo dolg 13.37 ur. ALOJZ CESTNIK