306
Šota kot nastelj.
Za nastelj pomanjkuje uže slame in drugih navadnih reči, ki rabijo za nastiljanje. V nadomestek služi šota, katera je naše pozornosti vredna. Sicer nima mnogo dobrih tvarin v sebi, kar velja posebno o šoti močvirjev. Vendar ima to svojstvo, da popije mnogo vode, zlasti pa amonijak, ki pripada najimenitnejšim gnojilom. Na Hanoveranskem imajo fabriko, kjer prirejajo šoto za nastelj. Rabi jim v to svrho šota iz močvirjev, to pa v kosih, kakor oreh velikih. Roba je suha, lahka, luknjičasta in rujave barve. Na-rejali so z njo mnogo znanstvenih poskusov, o katerih se naslednje poroča :
Dr. AVattenberg trdi, da 100 delov na zraku posušene šote vsprejme v sebe 860 delov vode, ako ta na njo iz lijaka kaplja. Primerjali so šoto tudi smrekovim žaganjem ter zasledili, da ima smrekovo žaganje procentov 0"9 dušika, 0*5 pepelnih tvarin, šota pa 0*49 dušika in 1*33 pepelnih tvarin. Vode popije šota 860 procentov, žaganje pa 368. Nedvojbeno presega šota v tem oziru žaganje, kakor številke dokazujejo. Šota tudi hitreje se razkrojiva v zemlji, nego žaganje. V določen hlev zaprli so dva ovna skozi 54 dni na prostor mereči 3*5 metra. Nastiljali so njima zaporedoma 11*71 kilo šote na zraku posušene. Ob koncu poskusa bilo je 132*5 kilo svežega gnoja. Nastelj ostajala je zmiraj  primerno  suha in torej vspre-
307
jemala trde in tekočinske odpadke živali v sebe popolnem; po amonijaku ni nikoli dišalo v hlevu. Smrekovega žaganja porabili so v podobnem poskusa mnogo več.
Dr. M. Fleischer, vodja štacije za poskušnje z; močvirsko šoto v Bremenu, poroča, da je 69*9 kilo ove šote popilo 895 procentov vode, a ržena rez samo 390 procentov. Podobnih učinkov dajale so novejše poskušnje na kralj, živinozdravniški šoli v Hanoveru, o katerih sledeče poročajo: Dva konja postavili so v hlev ter nastiljali njima O 12 metra posušene šote, <2/3 od jedne bale. Šest dni pozneje ovohali so v hlevu neprijetni, oči grizeči amonijak, kateri konjem toliko nagaja in. škoduje. Zraven je bil drug hlev z dvema konjema,, katerima so pa nastiljali s slamo. Zatem so skušali izmeriti, koliko se nahaja amonijaka v slehernem hlevu. Zasledili so, da je amonijaka v hlevu, kjer so s slamo-nastiljali, bilo toliko uže šesti dan, kakor v drugem, kjer so šoto rabili za našteli, še le petnajsti dan. Dvajseti dan postajala je šota čedalje bolj mokra. Dode-nejo malo nove šote, kar je precej v sebe vzelo mnogo amonijaka iz zraka v hlevu. Še le trideseti dan je zopet ovi zrak bil jednako poln amonijaka
Bala ove šote, 128 kilo težka, velja 5 mark in zadostuje 30 dni kot nastelj. Namesto nje bi trebalo 150 kilo slame, vredne 7% marke. Od dobljene šote porabilo se je za izkušnjo nekaj pred drugim nasti-ljanjem, nekaj pustilo za pozneje poskuse. Po preteku tridesetih dni bilo je blizu trikrat dušika v šotnem gnoji več, nego v svežem konjskem, kalija in fosforove kisline pa ravno toliko.
Svojstvo šote vsprejemati v sebe pline, ostaja enakomerno. Imamo v tem oziru istih učinkov, nastiljamo li enkrat ali 3—4krati. V prvem slučaji naredi se navadni hlevski sopuh. Temu prihajamo v okom, če šote drobno nasipamo v tankih plasteh. Te nadomestijo z novimi brž, ko so stare mokre postale. S šoto nastiljati kaže zlasti tam, kjer imajo za gnojišče premalo prostora. Gnoj od dveh konj zavzema skoz vse jeto prostor 20 kubičnih metrov.