Sveti trije kralji iz KS Stara vas
Zdravo, srečno, mirno leto
ISSN 0350-5561
Svetim kraljem so ponujali pijačo, jedačo in v njihovo vrečo vrgli rudi kaj bolj konkretnega. Da bo sreča res ostala v hiši
vse leto...
Prejšnji teden, na predvečer svetih treh kraljev, so na pot po svoji krajevni skupnosti krenili "kralji" iz Stare vasi. Vodil jih je Miha Valenci, spremljala pa sta jih še pevec in harmonikaš. Od hiše do hiše so želeli svojim sokraja-nom zdravo, srečno in mirno Ieto - najprej so zapeli, po-tem še kakšno rekli. Tako so spet poskrbeli, da ta star obi-čaj ne bo utonil v pozabo. Si-cer pa to ni bila edina kra-jevna skupnost, kjer so sose-de obiskovali Sv. trije kralji. Pripravili so jih tudi v mno-gih primestnih v Dolini.
■ bš
številka 2
četrtek, 14. januarja 1999 160 tolarjev
V višjih legah bo topieje in povečini sončno, po nižinah pa bo nastalo nekajmegle.
Novoletni koncert pihalnega orkestra Premogovnika Velenje
Velika dvorana glasbene šole Frana Koruna Koželjskega je bila prejšnjo soboto znova pre-majhna za vse, ki so se želeli udeležiti tradicionalnega novo-letnega koncerta pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Dirigent mag. Ivan Marin je us-
pel tudi tokrat izvabiti iz glasbil svojih glasbenikov usklajene zvoke, ki so potegnili obiskoval-ce v čudoviti, nepozabni svet operetnih, opcrnih in ba-letnih del F. Leharja, G. Verdija, J.Offenbacha, Ch. Gounoda, P.I.Cajkov-
skega in St. Hrističa. Pihalni or-kester Premogovnika Velenje je znova dokazal, da sodi v sam vrh glasbene umetnosti, številni
obiskovalci pa, da je v tem oko-Iju veliko ljubiteljev tovrstne glasbene ustvarjalnosti. ■ foto : Sandi Zakošek
Referendum o TET 3
Slaba udeležba, večina proti
VELENJE, 10. januarja - V Sloveniji je v nedeljo potekal referendum o načinu financi-ranja izgradnje nadomestnega objekta Termoelektrarne TVbov-Ije 3. Volivci so odgovarjali na vprašanje, ali so za to, da okoli četrtino denarja za izgradnjo tega nadomestnega objekta (okoli 150 milijonov nemških mark) prispeva iz proračuna država, ki bi obenem tudi jam-čila za najetje kreditov v višini 275 milijonov nemških mark, ali ne. Referendum je predla-galo trideset poslancev krščan-skih demokratov, socialdemo-kratov in Ijudske stranke. Na blizu 3.500 volišč, kolikor jih je bilo v Sloveniji odprtih v ne-deljo, se je v Sloveniji odpravi-lo po še ne dokončnih, delnih in neuradnih podatkih, le blizu 27 odstotkovvolilnih upravičencev, njihova volja pa je bila jasna: velika večina, skoraj 78 odstot-kov tistih, ki so se referenduma ^žfli^ obkrožila PROTI, aedtem ko jib je bilo ZA le do-(brih.20 ddstqitlj;ov. Po pričakova-
njih so visoko podporo načinu fi-nanciranja gradnje TET 3 izre-kli le v Zasavju, v drugih delih Slovenije pa ne. Udeležba na nedeljskem refe-rendumu o poroštvu države za TET 3 je bila tudi v Saleški do-lini na območju 7. in 8. volilne-ga okraja, 5. volilne enote, pre-cej skromna. Referenduma se je v 7. volilni enoti, kjer je v vo-lilni imenik vpisanih 16.345 vo-livcev, udeležilo 4.067 volivcev ali 24,88 %, za poroštvo jih je bi-lo 656 ali 16,13%, proti pa 3.357 ali 82,54 odstotka. V 8. volilnem okraju, kjer je v volilni imenik vpisanih 16.417 volivcev je bila udeležba nekoliko boljša, refe-renduma se je udeležilo 4.923 volivcev ali 29,99 odstotka, za so glasovali 604 volivci ali 12,27%, proti pa 4.229 volivcev ali 85,92%. Seveda so to neu-radni in nedokončni rezultati. Da kakšnega posebnega zani-manja med volivci za ta refe-rendum ni bilo, kaže tudi ude-Iežba na predčasnem glasova-nju. Tega se je teh v dveh dneh
Kar nekaj časa je bilo na enem od volišč v mestni četrti De-sni breg v Velenju treba čakati, da je lahko fotografijo "obo-
gatil" tudi kakšen volivec.
v 7. volilnem okraju udeležilo 56 volivcev v 8. volilnem okraju pa le 14.
Mozirje - le devet odstotkov ZA
V mozirskem volilnem okraju, torej na področju šestih zgor-njesavinjskih in zadrečkih občin,
se je nedeljskega referenduma udeležilo 4.541 občanov, ali 35,06 odstotka vseh volilnih upravičencev.
Od tega jih je samo 421 obkro-žilo ZA, kar pomeni 9,27 od-stotka, proti pa jih je bilo 4.020, ali 88,53 odstotka.
■ mkp
Minister Gaber z župani in ravnatelji
VELENJE, 12. januarja - V torek se je v Velenju, na posvetu z žu-pani, ravnatelji osnovnih šol in vrtcev z območja Savinjske in Sa-leške doline ter Koroške, mudil minister za šolstvo in šport dr. Slav-ko Gaber s sodelavci. Pogovaijali so se položaju šol in vrtcev sklad-no z novim financiranjem občini, o športu in objektih ob sprejema-nju novega zakona o športu (izteka se namreč rok, v katerem je tre-ba te objekte lastniniti), o uvajanju nove devetletne osnovne šole in metodologiji za izračun cen v vrtcih. V ožji zasedbi je popoldan tekel pogovor z ravnatelji šol in župani tistih občin, kjer bodo z de-vetletko začeli že to jesen. Več v naslednji številki Našega časa.
■ mkp
d.d.
ZAVAROVALNICA M A R I B O R
PREDSTAVNISTVO
v poslovnem centru v Starem Velenju! telj 063/851-704
in
STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 623-086
Vozniki, na cestah so tudi pešci!
Naša tema
Tempo življenja se stopnju-je. Vsi nekam hitimo, vsem se mudi. Vse to pa je na žalost povezano tudi s stopnjevanjem nestrpnostL Kar naprej se nekaj hudujemo, iščemo napake pri drugih,
svojo nejevoljo stresamo po dolgem in počez, tudi med tiste, ki niso nič krivi in in dolžni.
Tudi za volanom smo takšni! Objestni! Karpostavite se v teh-le vremensko neugodnih dneh ob cesto in opazujte mimovozeče avtomobile. Predlagam, da ne stojite čisto ob cesti, kajti v nekaj minutah boste v tem primeru podobni neuglednemu klošarju. Vse skupaj zgleda kot na kakšni tekmi. Avtomobili brzijo z nez-manjšano hitrostjo, prav nič jih ne motijo luknje na cesti, ki so pol-ne vode in brozge, ki šprica, ko zapeljejo čeznjo, več metrov da-leč. Vozniki, ki imajo svoje šoferske izpite že dolgo vžepu, so na-mreč skorajda brez izjeme, pozabili na določila o tem, kolikšne hitrosti so dovoljene ob slabem vremenu. Vzakonu pa piše zelo nedvoumno. Tolikšne, da ne boste poškropili pešcev, kigredo po pločniku alipa prečkajo cesto. Vendarga skorajda ni, ki bi to upo-števaL
Niso pa vozniki edini, kijim pešci niso mar. Praviloma so ved-no na zadnjem mestu. Piešpoti in pločniki so zadnji, kipridejo (če sploh pridejo) na vrsto za čiščenje.
Na žabst je tako, da so nemočni običajno v nemilosti in peš-ci (največkrat so to otroci, starejši in ženske) so najbolj nemočni udeleženci v prometu. Nihče se ne zmetii zanje, tudi policisti se ob slabem vremenu ne postavljajo ob ceste, da bi kaznovali ob-jestne voznike in zaščitili pešce.
Edina rešitev - pomagajte si sami. Zapišite številke in prijavi-te kršitelje! Pa bo, če bo! Toda to je že za novo temo.
■ Mira Zakošek
9770350556014
2 \ASi AS
DOGODKI
14. januarja 1999
novice
Povezovanje turističnih društev
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA - Nekdanje zgornjesav-injske turistične zveze ni več, poniknila je z nastankom novih občin pred dobrimi štirimi leti. Turistična društva svoje uspešne-ga dela seveda ne prepuščajo naključju, zato se povezujejo in se na usklajevalnih sestankih dogovarjajo o skupnih nalogah. Načrt enotnega nastopanja in delovanja so že pripravili in ga bodo še v januaiju obravnavali na sestanku v Gornjem Gradu. Nanj bodo povabili župane in županjo vseh šestih občin in pred-stavnike podjetij ter drugih dejavnikov, ki lahko kakorkoli pripomorejo k razvoju turistične dejavnosti.
■	JP
Proračun višji kot doslej
MISLINJA - Že na decembrski konstitutivni seji sveta občine Mislinja so se župan in svetniki odločili, da bodo že na januarski seji obravnavali predlog odloka o proračunu za leto 1999. Res so ga pripravili, o njem pa bodo razpravljali v ponedeljek ob 17.h, ko se bodo sešli na prvi letošnji seji sveta. Letošnji proračun bo za občino ugodnejši kot prejšnja leta, saj jim je država odobi-ral precej več sredstev kot doslej. Tako bodo razpolagali s sko-raj 430 milijoni SIT, kar je 80 milijonov SIT več kot lani. Na se-ji pa bodo sklepali tudi o vrednosti točke za izračun nado-mestila za uporabo stavbnega zemljišča in povrečni gradbeni ceni stanovanj.
■	bš
Osem stanovanj do maja
GORNJI GRAD - Gradnja bloka z osmimi nepridobitnimi stanovanji v Gornjem Gradu teče skladno s časovnimi roki in naj bi jo sklenili do konca aprila. Ključe bodo tako stanovalci prejeli v drugi polovici maja. To seveda še ne bo zadostilo vsem potrebam in povpraševanju, zato že v sedanjem obdobju načrtu-jejo izgradnjo še enega bloka, prav tako z osmimi stanovanji. Nove naložbe se bodo lotili z namenom, da ustrežejo čim večjemu številu iskalcev stanovanj, saj želijo, da mlade družin ostanejo v Gornjem Gradu in sodelujejo pri razvoju kraja in občine v celoti.
■ JP
Veiiko zanimanje za EVRO
VELENJE - Bančna skupina Nove Ljubljanske banke, v katero sodi tudi Banka Velenje, je pričakala evro pripravljena, veliko zanimanje za to skupno evropsko valuto pa so pokazali tudi varčevalci. V prvih štirih dneh poslovanja so sklenili namreč za skoraj milijon in sedemsto tisoč evrov poslov (3,3milijona nemških mark). Nova Ljubljanska banka je z novim letom ponudila tudi dve novi storitvi - evro varčevalni račun (obrestu-jejo jih po 1,53 odstotni letni obrestni meri) in evro račun za mlade (obresti so 1,56 odstotne).
V	evru seveda poslujejo tudi podjetja. V prvih treh delovnih dneh je Nova ljubljanska banka prejela skupno 123 plačilnih nal-ogov v evru v skupni vrednosti dva in pol milijona evrov kar je 13 odstotkov celotnega vrednostnega prometa opravljenega v tem času.
■ mz
Novoletno darilo šolarjem
VELENJE - Ob izteku lanskega leta, pred božičnimi počit-nicami, je tudi učence na OŠ Gustava Šiliha obiskal dedek Mraz. Na rajanju z njim pa so bili otroci še posebej veseli bo-gatega darila zasebnika Romana Streharja iz Šentilja, ki jih je podaril dva PC računalnika, vredna kar 253 tisoč SIT. Roman Strehar že nekaj let prevaža učence podružnične šole iz Šentilja v Velenje in nazaj. Že lansko leto je ob novem letu prispeval sredstva za nakup fotokopirnega stroja za šolo v Šen-tilju, letos pa je z računalnikoma razveselil vse, ki se na šoli uk-varjajo z raziskovalnim delom in delom z nadarjenimi učenci.
V	ta namen so namreč namenili novi pridobitvi.
■ bš
v enem
stavku
Šoštanjski župan prebira paket predlogov neodvisne liste
Z volilnim programom mislijo resno
Neodvisna lista za obnovo in razvoj občine Šoštanj, v svetu občine ima dva od dvajsetih mandatov - mag. Cvetko Tin-auer in Danila Čebula - je žup-anu Šoštanja Bogdanu Menihu posredovala paket predlogov o tem, katerih nalog naj se loti nemudoma. S tem so nakazali, da mislijo resno in odgovorno uresničevati tisto, kar so obljubljali pred volitvami.
Županu predlagajo, da pristopi k organiziranju občinske pisarae za urejanje os-ebnih dokumentov ter za ure-janje lokacijskih in gradbenih dovoljenj, organizira matični
urad in uredi poročno dvorano, nadaljuje s postopkom v zvezi z vprašanjem meja med občino Šoštanj in mestno občino Ve-lenje ter zagotovi brezplačno in organizirano koriščenje vseh športnih objektov.
Predlaga mu tudi, da orga-nizira pogovor z vodstvom IUV Vrhnika glede položaja za-poslenih v Tovarni usnja Soštanj. Po njihovem mnenju je ta hip med najbolj žgočimi problemi problematika v poslo-vanju šoštanjske enote, kjer občina ne bi smela od strani opazovati, kaj se tam dogaja. Vsako delovno mesto, pravijo, je
za občino več kot dragoceno.
Županu so predlagali tudi, da že na dnevni red naslednje seje uvrsti nekaj aktualnih točk, med drugim, naj predlaga vladi, da se dokončno odreče odpi-ranju jame Šoštanj. Svet pa naj bi začel tudi aktivnosti v zvezi z gradnjo obrtne cone, za us-tanovitev razvojnega in stanovanjskega sklada ter skla-da za pomoč socialno šibkim in sprejel ustrezen sklep v zvezi z organiziranjem doma za varstvo odraslih v občini Šoštanj.
Neodvisna lista je pri vseh projektih pripravljena tudi sode-lovati.	■ mkp
2!—~
Svet KS Sostanj se brez predsednika(ce)
ŠOŠTANJ, 11. januarja - Novoizvoljeni svet kra-jevne skupnosti Šoštanj se je v ponedeljek sestal že na tretji seji. Čeprav je bilo predvideno, da bi na tej seji že "dobili" predsednika, pa je neodločen izid glasovanja (en član sveta je bil odsoten), to točko premaknil še za nekaj časa. Za mesto predsednika se potegujeta dva kandidata: bivši
predsednik KS Šoštanj Matjaž Cesar in novoizvoljena članica tega sveta mag. Cvetka Tin-auer. Nov svet KS pa je že sprejel statut in nakazal nekaj problemov, pri katerih želijo sodelovati oziroma se z načinom razreševanja in projekti vsaj seznaniti. Eden od njih je predvidena pren-ova kulturnega doma Šoštanj.	■ mkp
Tudi Svet KS Gorica popoln!
VELENJE, 10. januar - V krajcvni skupnosti Gorica v Mestni občini Velenje, so ob referen-dumu za TET 3 izvedli tudi nadomestne volitve članov sveta krajevne skupnosti. Na lokalnih volit-vah, 22. novembra lani, so od 11 članov, kolikor jih šteje svet, izvolili le šest članov, ker na sedež občinske volilne komisije v predvidenem roku ni
prispelo zadostno število kandidatur. Za preostalih pet članov sveta se je tokrat pote-govalo deset kandidiatov. Izvoljeni so bili: v 2. vo-lilni enoti Anton De Costa in Jože Mraz, v 3. vo-lilni enoti Maijana Marija Koren in Alojz Kolenc, v 4. volilni enoti pa Ana Ducman.
■ mkp
Terme Topolšica
Vse več tujih gostov
V preteklem letu se je obisk v Zdravilišču Topolšica močno povečal. Še zlasti se je povečalo število tujih obiskovalcev. Gos-tili so jih 3.635, pri njih pa so skupaj bivali 23.647 dni. Še posebej veseli so, da se tuji gost-je odločajo za vse daljše oddihe pri njih in da je med njimi vse
več takšnih, ki se v Topolšico vračajo. Število nočitev tujih gostov se je v primeijavi z letom poprej povečalo za 41 odstotkov, karpomeni največji porast števila tujih gostov med slovenskimi	zdravilišči.
Skupaj so imeli v lanskem letu v Topolšici 60 272 nočitev,
to je dobrih sedem odstotkov več kot leta 1997.
Tudi letošnji obeti so dobri. Zdravilišču Topolšica se je us-pelo predstaviti v turističnem katalogu ene največjih nemških agencij. In ravno med nemški-mi turisti je največ zanimanja za letovanje v Topolšici.
CELJE - Poplave so v Sloveniji od leta 1990 do lani povzročile za 150 milijard to-laijev škode, sredstva za vod-no gospodarstvo so se od le-ta 1990 do 1998 prepolovila, delež zanj v družbenem proizvodu pa se je v tem času zmanjšal celo za šestkrat (z 0,42 na 0,07, so ugotovili na posvetu v Celju slovenski vo-darji in minister dr. Pavel Gantar.
CELJE - Novi in stari poveljnik 3. operativnega poveljstva Slovenske vojske v Celju je brigadir Alojz Za-vršnik, ki je edini iz Slovenske vojske doslej opravil enolet-no izobraževanje na slovitem Royal College of defence stuđies v Veliki Britaniji, dolžnost pa je slovesno pre-vzel v ponedeljek.
LJUBLJANA - Nova izho-diščna plača za prvi tarifni razred za negospodarske de-javnosti je 42.506 tolarjev, dnevnica za šest do osem ur je 1285, za 8 do 12 ur 1846, za več kot 12 ur pa 3693 tolarjev, nadomestilo za ločeno živl-jenje za stanovanje je 24.259 in za prehrano 29.650 tolarjev, nove vrednosti pa veljajo od 1. januaija dalje.
LJUBLJANA - davčna up-rava bo vsem bodočim za-vezancem za davek na dodano vrednost, teh bo približno 50.000, v začetku marca (štiri mesece pred uvedbo davka) poslala obrazce za registracijo, najpomembnejši datum pa je 31. marec, ki je zadnji rok, ko se lahko zavezanci po poseb-ni registraciji vključijo v sis-tem DDV.
LJUBLJANA - Po mnenju revije Business Central Eu-rope, ki jo izdaja ugledna an-gleška hiša The Economist, je najboljše slovensko podjetje ljubljanski Lek., najboljša ban-ka je Nova Ljulbljanska banka, najboljši vodja slovenskega podjetja pa je predsednik njene uprave Marko Voljč.
VOJNIK - Pred letom dni je Franc Špes iz Vojnika tej občini podaril 7075 kvadrat-nih metrov zemljišča za grad-njo doma upokojencev, občina Vojnik je pripravila vso potrebno dokumentacijo, min-istrstvo naložbe ni uvrstilo v nacionalni program, če v letu in pol doma ne bodo zgradili, pa bodo moral i zemljišče vrniti 75-letnemu darovalcu.
Vse se suče okoli denarja
Tudi tisti, ki ne priznavajo rekla, da je denar sveta vladar, morajo pogosto priznati, da denarsicerni vse, brez njega pa tudi marsičesa ni. In ob denarju alizaradi denarja se sprejo mnogi Ijudje, pa ne le Ijud-je. Denar naj bi bil tako kriv tudi obnovoletnega sodnega sklepa, da morajo gradbinci velenjskega Vegrada ustaviti dela prigradnji stano-vanj v Ljubljani. To, da so dobili Vegradovci tako pomemben posel v slovenski metropoli, so si Velenjčani šteli za velik uspeh. Vsem pa to očitno ni šlo v račun, saj so se za ta vreden posel potegovala tudi do-mača gradbena podjetja. In eno med njimi se je pritožilo, sodiče paje izreklo začasen sklep o ustavitvi del. To, da se lahko gradnja zaradi tega precej zavleče in bodo mnogi Ijudje, potrebni stanovanj, še dolgo v ne-primernih prostorih, pa v tem primeru za nekatere sploh ni tako po-membno. O denarju in sporih zaradi njega je bilo zadnji čas velikogo-vora. Doma in na tujem. Na tujem je zadnji čas največ evforije zara-di evra, skupne valute nekaterih zahodnoevropskih držav. Pa tudi za-radi očitkov, da so Američani podkupili člane olimpijskega komiteja, da so dobili naslednje zimske olimpijske igre. Torej se gredo igrice tu-di na zelo visokih ravneh. In ko mi še nič ne vemo, kdaj bomo z zdru-žitvijo v Evropo dobili to novo valuto, nekateri predlagajo, da bi do-bili vsaj pravi slovenski denar. Saj tolar je naš, ampak Jelinčič pravi, da ne povsem, saj ga tiskamo na tujem. Lahko pa bi ga doma. In to na našem širšem območju. Vceljskem Cetisu.
Pri nas se je zadnji čas razprava o denarju najbolj sukala okolipred-videne gradnje nove termoelektrarne v Trbovljah. Vnedeljo smo celo na referendumu glasovali o tem, ali se strinjamo z enim od možnih na-činov financiranja tega energetskega objekta. Stališča Ijudi in ustanov o tem, alije ta naložba ekonomsko upravičena ali ne, so zelo različ-
ne. Celo strokovnjaki o tem niso enotnega mnenja in kot pri marsičem, je tudipri odločanju o tem zasmrdelo po politiki. In spet so pravi ar-gumenti postali drugotnega pomena. Prebivalce Zasavja je v njihovih prizadevanjih za tak objekt treba seveda razumeti. Tudi zaradi nače-la: bolje drži ga kot lovi ga. Nova termoelektrama morda niti ni naj-boljša rešitev, toda obljube, da bi denar, ki naj bi ga namenili za TET 3, namenili za odpiranje novih "čistejših " delovnih mest, se jim zdijo preveč v oblakih.
In ko za to termoelektrarno še ni videti končne rešitve, naj bi se ven-darle razgrnili oblaki nad enim nekoč pomembnim slovenskim pod-jetjem-nad Tamom. Nekateri pravijo, da tudipo zaslugi "našega" člo-veka, Martina Budne. Tam naj biprišel v ameriške roke, naši ljudje pa naj bi spet dobili v roke delo in v Tamu, pa kakorkoli še bo že po no-vem imenoval, naj bi začelipisati novo ameriško-slovensko zgodbo o uspehu. Vsaj obljube so take - take, da se zde nekaterim karpravljič-ne. Pa se pustimo presenetiti!
Na presenečenje pa že skoraj ne upajo več številni Slovenci, ki so jih med vojno Nemci izgnali od doma. Že leta in leta čakajo na od-škodnino. VJugoslaviji in Sloveniji. Kot da so naši politiki prenerod-ni, da bipri nemški strani uspeli izterjati odškodnino, s katero bi Iju-dem vsaj v neki meri poplačali gorje.
Navadni Ijudje v tem času obračajo denar na dnigačni ravni. Po trgovinah so se namreč že začele razprodaje. A kaj, ko so pogosto tu-di take cene, čeprav trgovci zagotavljajo, da so jih močno znižali, za prenekateri slovenski žep previsoke. Morali bijih spustiti do tal. Saj so mnogi naši Ijudje že povsem na tleh!
■ (k)
14. januarja 1999
AKTUALNO
KAS iAS 3
SAMO ZA MLADOLETNE
Minister za gospodarstvo Metod Dragonja v Velenju
Negotovost ob uvedbi davka na dodano vrednost
V začetku prejšnjega tedna je Savinjskošaleška območna gos-podarska zbornica gostila slo-venskega ministra za gospo-darstvo Metoda Dragonjo. Na pogovor z njim so povabili di-rektoije večjih podjetij z območ-ja, ki ga pokrivajo. Tema pogovora je bila letošnja ekonomska politika, ki jo je us-pela vlada tokrat oblikovati do-kaj zgodaj, z njo pa naj bi tudi s konkretnimi oblikami pomoči v okviru slovenske razvojne in iz-vozne družbe, pomagali gospo-darstvu h krepitvi njegove sve-tovno naravnane konkurenčne sposobnosti.
"Bistvo letošnje vladne eko-nomske politike je v nadaljeva-nju reforme na socialnem in po-kojninskem področju, stabilno-sti gospodarskih razmer in po-gojev poslovanja, predvidena pa je tudi zmerna, štiriodstotna rast," je dejal Metod Dragonja, ob tem pa nanizal tudi nekate-re konkretne oblike vladne po-moči. Ta bo podpirala spre-membe oziroma preobrazbo podjetij na mikroekonomski ravni, pomagala uravnotežiti razmere na področju finančne-ga sektorja in skušala zagotavlja-ti čim bolj stabilne gospodarske pogoje. Metod Dragonja je tu-di obljubil konkretne spodbude za tehnološko prenovo gospo-darstva. Precej pozoraosti je na-menil tudi izvoznikom, ki so vse-kakor generator celotnega raz-voja, po njegovih besedah pa so v preteklosti ravno oni nosili najtežja bremena, ki jih je med drugim povzročal razkorak med gibanjem deviznega tečaja in domače inflacije. Ta razkorak so morala podjetja v največji meri sama nadomestiti z notra-njimi rezervami, dviganjem pro-duktivnosti... "V letošnjem letu pa bo skušala vlada zniževati razkorak med inflacijo in de-viznim tečajem. S tem se bo tu-
Direktorji Savinjsko-šaleškega gospodarstva izražajo negotovost nad učinki davka na dodano vrednost. Izražajo bojazen, da bo ta vplival na povečanje inflacije, slabšo likvidnost in še slabšo plačilno disciplino.
Izmenjave mnenj o načrtovani ekonomski politiki za letošnje leto so vsekakor zelo dobrodošle. Tudi minister za gospodarstvo Metod Dragonja (na sredini) je z zanimanjem prisluhnil mnenju direktorjev večjih podjetij. Pogovor z njim sta vodila direktor Savinjsko-šaleške območne zbornice Božo Lednik (levo) in predsednik Borut Meh.
di izboljšala konkurenčna spo-dobnost izvoznega gospodars-tva," je dejal Metod Dragonja. Obljubil je tudi obvladovanje stroškov v javnem sektorju in poudaril potrebnost podaljša-nja socialnega sporazuma. Rav-no na te probleme so ga opozo-rili direktoiji nekaterih podjetij, ki so menili, da bi lahko pritisk na povečanje plač izničil doseda-nje uspehe in konkurenčno iz-
V novembrskih poplavah nastale plazove opazujejo
Velenju še 13 milijonov državne pomoči
Tik pred iztekom pretekiega le-ta je Mestna občina Velenje, ki je po novembrski vodni ujmi ev-identiraia nekaj manj kot 500 milijonov SIT škode, dobila še 13 milijonov SIT državne po-moči za odpravo le-te. Veliko dela bo moralo počakati na pomlad - nekaj zaradi same izvedbe, marsikje pa bo potreb-no izdelati načrte za kvalitetno sanacijo.
MO Velenje je takoj po neuiju iz sredstev proračuna za odpra-vo najbolj perečih poškodb na-menila 5 milijonov SIT, v začetku decembra pa so dobili še 3 milijone državne pomoči. Najprej so se lotili sanacije vseh tistih poškodb, za katere ne potrebujejo gradbeno-lokaci-jske dokumentacije in poskrbe-li, da življenja in premoženje Ijudi nikjer niso bili več
ogrozent.
In kako kaže trenutno? Tone Brodnik, predstojnik urada za javne gospodarske službe, nam je povedal: "Velenjsko občino so ob poplavah prizadeli pred-vsem plazovi, saj jih je evidenti-ranih preko 100, od tega na javnih poteh okoli 20 plazov, na lokalnih cestah pa 14. Ostalo so travniški plazovi. V tem času smo zagotovili prevoznost vseh cest v občini. Vsem občanom smo zagotovili možnost komu-nikacije. Tudi na republiški ces-ti na Graški Gori, kjer je bil promet nekaj časa urejen enos-merno, smo odpravili najnu-jnejše posledice in zagotovili normalno prevoznost. 50 odstotkov sredstev, ki smo jih prejeli od države, smo že izko-ristili. Sedaj za vsak plaz pripravljamo geološko poročilo,
Podprl je razmišljanja tistih di-rektorjev, ki menijo, da je banč-na ponudba predraga. Po njego-vem polnc revalorizacije, glede na inflacijo, ki jo je uspelo Slo-veniji močno ubrzdati, niso ute-meljene, na nekonkurenčnost pa vplivajo tudi previsoke obrestne marže. V pogovoru so direktorji Sa-vinjsko-šaleškega gospodarstva opozorili na nejasnosti ob uved-bi davka na dodano vrednost (očitno njegov vpliv tudi mini-stru ni povsem poznan, saj na ta vprašanja ni odgovoril) in na bojazen, da bo njegova uvedba še poslabšala plačilno nedisci-plino, slabo likvidnostno stanje in vplivala na dvig inflacije. Di-rektor Gorenja Jože Stanič pa je izrazil nezadovoljstvo nad dvi-gom letošnjega državnega pro-računa, opozoril pa je tudi na neskladja med podjetji, ki spret-no izkoriščajo prednosti doma-čega trga (kjer nekontrolirano in neupravičeno dvigujejo cene) in izvozniki, ki se morajo podre-jati svetovni konkurenci.
■ Mira Zakošek
vozno sposobnost. Dragonja je poudaril tudi nujnost sprejetja nove pokojninske zakonodaje (nesprejeta pomeni po njego-vem detonirano bombo), ki bi jo morali začeti uresničevati v za-četku prihodnjega leta. Menil pa je, da je treba sprejemanju tega pomembnega dokumenta nameniti dovolj pozornosti in bi moral "doživeti" v državnem zboru vsaj dve branji.
Gotovo imaš nekaj svojega denarja, verjetno že imaš tudi svojo hranilno knjižico, ni pa ti všeč, da moraš stati v banki v vrsti, ali, da te mora kdo pri tem spremljati.
V	Banki Velenje d.d., skupini NLB ti odpremo PRVI RAČUN - to je tekoči račun za mladoletne. Nanj lahko polagaš žepnino, štipendijo ali druge prihranke sam, lahko ti polagajo starši ali stari starši; najbolj važno pa je to, da lahko z njega dviguješ denar z bančno kartico kadarkoli, na vseh bankomatih v Sloveniji - 24 ur na dan.
Če boš uspel prepričati svoje starše, da znaš sam razpolagati s svojim denarjem, smo o tem prepričani tudi mi.
V	katerokoli enoto naše banke pripelji s sabo enega od staršev, da podpiše pogodbo, potem pa lahko s PRVIM RAČUNOM gospodariš 5AM.
bankavelenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Vegradova gradnja v Ljubljani spet sporna
Izgradnja več kot tristotih stanovanj je velik posel. Delavci Vegrada so ga bili zelo veseli, drugi gradbinci pa se še sedaj, ko so stanovanjski bloki že postavljeni, ne morejo
sprijazniti, da niso dobili dela.
na osnovi tega pa se bomo s projektanti dogovorili, na kakšen način bomo sanirali posamezne plazove. Gre pred-vsem za ureditev udorov in zaščit cest, tudi določenih hiš in gospodarskih poslopij, ki so bi-la ogrožena. Spomladi, ko bo vremc dopuščalo, bomo takoj pričeli z deli. Uresničevali bomo načini rešitve, ki nam jih bodo priporočali projektanti."
Eden največjih plazov se je sprožil za stanovanjskim blokom na Gorici. Zanimalo nas je, ali še ogroža stanovalce. "V zimskemu času večjih posegov tam nismo opravljali. Plaz opazujemo in po zadnjih podatkih tam zemlja še vedno malo drsi. Rešitev nam bo pripravil projektant iz Maribo-ra, ki je že projektiral oporni zid ob cesti v Bevče."
■ bš
Sredi lanskega leta je velenjsko gradbeno podjetje Vegrad us-pelo na natečaju pri pridobitvi del za izgradnjo tristodevetih neprofitnih stanovanj. Ze takrat sta se ob izbiri izvajalca pritožila STC in Gradbeno podjetje Grosuplje, tako da je imel Vegrad kar nekaj težav, ker ni mogel začeti z deii v najlepših poletnih mesecih, ko so pogoji za delo najugodnejši. Pritožba je bila zavrnjena in dela so potem vseeno oddali Ve-gradu. -Stanovanjska gradnja v Ljubljani je delavcem Vegrada seveda zelo zanimiva in na omenjenem gradbišču se trudi-jo, kot je povedal Matija Blagus, odgovoren za tehnično področje da bi dela opravili res dobro in si pridobili zaupanje investitor-ja. Do konca lanskega leta so dobro napredovali še celo neko-liko bolj uspešno kot je bilo
predvideno v operativnem planu gradbišča, tako da s predajo stanovanj konec
letošnjega leta, ne bi smelo biti večjih težav.
Pa se spet zatika. Takoj po nov-oletnih praznikih je dobil in-vetitor sklep o začasni ustavitvi del pri izgradnji teh tristode-vetih stanovanj. Na ljubl-janskem področju je takšna od-ločitev zelo odmevna. Tisti, ki nestrpno čakajo na stanovanja so seveda ogorčeni. Vegrad gradnje ni ustavil, saj se je na sklep o ustavitvi del pritožil, Matija Blagus pa je prepričan, da bodo z njim tudi uspeli. Na gradbišču neprofitnih stanovanj dela trenutno več kot 250 delavcev Vegrada in okoli 150 kooperantov. Ustavitev del bi povzročila veliko problemov, delavci bi seveda morali na ne-prostovoljne dopuste investi-toiju, pa stanovanj tudi ne bi bi-lo mogoče predati v dogovor-jenem času.
■ Mira Zakošek, fotografije Jože Miklavc
Tristodevet stanovanj mora Vegrad po pogodbi predati investitorju do konca letošnjega leta, februarja prihodnje leto, pa naj bi ta sprejela tudi že stanovalce.
4 W VAS
GOSPODARSTVO
14. januarja 1999
Podjetje Dolejši modni gumbi d.o.o. iz Velenja
Brata Štefan in Anton Dolejši vodita največje slovensko podjetje za izdelovanje gumbov in modnih dodatkov. Njihove gumbe poznajo po vsej Evropi, pa tudi v Ameriki. Nove kolekcije gumbov pripravljajo dvakrat letno, ob menjavi modnih sezon. Da jim lahko sledijo, obiskujejo vse pomemb-
nejše modne sejme v Evropi.
Velenjsko podjetje Dolejši mod-ni gumbi d.o.o. je nastalo na os-novi dolgoletne družinske tradi-cije izdelovanja gumbov in mod-nih dodatkov. Majhna obrato-valnica na Žarovi je postopo-ma prcrasla v največje sloven-sko podjetje na tem področju, ki danes zaposluje 25 delavcev. Poslovne prostore imajo v pod-jetju Veplas, kjer je bilo prej podjetje Popko, ki so ga kupili pred dvema letoma. Njihova tehnična oprema je odlična, saj so lani kupili poseben računal-niško voden laserski stroj za ob-delovanje gumbov, ki ga pre-more redko katero tovrstno podjetje v Evropi. Lastnika podjetja sta brata Štefan in An-ton Dolejši, ki s skupnimi močmi uspešno krmarita po poslovnih vodah zahtevnega tekstilno - modnega tržišča. Z izdelovanjem gumbov se je prvi ukvarjal oče obeh lastnikov, ki se je na Češkem izučil za izde-lovalca gumbov iz biserne mat-ice. Po spletu okoliščin se je le-ta 1938 preseiil v takratno Ju-goslavijo. Najprej je gumbe izdeloval v Ribnici na Dolen-jskem, potem pri obrtniku v Kamniku, v letu 1951 pa so ga povabili v Šoštanj, kjer je "na noge" postavil prvo delavnico gumbov. Iz nje je kasneje nastal današnji Veplas. Gospod Dolejši je bil do upokojitve za-poslen v vseh podjetjih, ki so bi-la predhodniki Veplasa, po up-okojitvi pa je šel "na svojc". De-set let je delal kot samostojni obrtnik. Prvi sc je v njegovo de-lo vključil sin Anton. Bilo je v
začetku sedemdestih let -poskus se je prevesil v več kot četrt stoletja dolgo uspešno družinsko tradicijo. # Kje je bil takrat sedei obrtne
delavnice? Anton Dolejši: "Najprej v Šoštanju, leta 1977 pa smo se preselili v Velenje. Izdelovali smo gumbe iz naravnih materi-alov, predvsem iz lesa. Takrat je bila takšna moda in povpraševanje. Sprva smo gumbe izdelovali v družinskcm krogu, z dvema zunanjima za-poslenima. Naredili smo dovolj, da smo preživeli in držali korak z modo in tehnologijo. Delali smo le za domače tržišče, saj zaradi razmer v takratni državi o tujini nismo razmišljali." 0 Kdo vam je takrat pomagal pri oblikovanju gumbov in modnih dodatkov? Ste iskali strokovno pomoč tudi izven družine? Anton Dolejši: "Vse smo delali sami. To pa zato, kerjeizdelo-vanje gumbov svojstveno po-dročje, kjer se preplctajo ra-zlične stroke; od kemije do stro-jništva in oblikovanja. Clovek mora zato enostavno imeti ma-lo žilice. Proizvodnja zahteva posebne stroje, zato tudi orod-ja delamo sami. Vse, od začetka procesa do končnega izdelka, je v naših rokah. Stroje pa nam izdelajo v tujini, ker se pri nas s tem nihče ne ukvarja." % Štefan Dolejši, vi ste se zadnji v družini odločili za delo v pod-jetju. Kako je po tem zaživelo delo v njem? Štefan Dolejši: "Dcla je v takšni delavnici ogromno. Najbolje bi
bilo, če bi lahko oba poznala celoten proces proizvodnje, vendar je v našcm primeru šlo za določcno specializacijo. V začetku je Anton delal pred-vsem kolckcije novih izdelkov in sodeloval pri organizaciji dela na strojih. Ko sem se priključil, smo skoraj istočasno pričeli tu-di s proizvodnjo lastnih materi-alov. Ker se je bilo potrebno učiti, scm v prvi fazi pričel vodi-ti proizvodnjo poliestrcskih plošč. Poleg tega sem prevzel komercialo. Obiskoval sem kupce, zbiral naročila, doma pa smo to izdelali in dobavili." 0 Kajje prevagalo pri odločitvi, da ste kupili podjetje Popko in iz druiinske delavnice prerastli v pravo podjetje? Štefan Dolejši: "Po najini oceni gre za zclo pomembno odločitev. Ko sva se odločala o
nakupu Popka, celotna slika ni bila tako jasna kot sedaj. Danes lahko oceniva, da sva stvari izpeljala izredno korajžno. Da sva se za to odločila, je prevagalo dejstvo, da poznava vse faze proizvodnje. Ko sva prevzela Popko, sva ugotovila, da je bilo podjetje komercialno dobro za-stavljeno. Imeli so zelo široko tržišče; od Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske, Make-donije, največ pa so prodali v Sloveniji. Tehnologija je bila v stagnaciji. Ko je prejšnji lastnik to začutil, je ugotovil, da je v slovenskem prostoru najbolje tehnološko usposobljeno pod-jetjc Dolejši modni gumbi s.p. In tako smo začeli dogovore za od-kup, kasneje pa se je to pokaza-lo kot dobro. Združili smo nam-reč tehnologijo in znanje. Hitro sc je pokazalo, da so mnoge
stvari potrebne korenitih spre-memb. V letu 1997 sva se z bratom lotila tega zelo obsežne-ga projekta. Z velikimi napori sva uspela reorganizirati tehnologijo - na novo sva postavila proizvodne postopke. Ugotovili smo, da je za tovrstno proizvodnjo preveč zaposlenih. Zaposlenost smo morali zmanjšati za 10 Ijudi, kar je bilo zelo boleče, pa vendarle se je že v prvem letu delovanja pokazalo, da smo se prav od-ločali. Bilo je poslovno uspešno, podjctje je poslovalo pozitivno."
#	Kajpa leto 1998?
Štefan Dolejši: " Pozitiven trend se je nadaljcval. Zaradi zmanjšanega števila zaposlenih so bili stroški za osebne dohod-ke nekoliko manjši, realizacija pa je ostala na enakem nivoju. To pa zato, ker smo imeli do-bro utečeno tržišče, na drugi strani pa sva imela drugačne možnosti, ker je imel Popko vpeljane posle s celotno bivšo Jugoslavijo in delom vzhoda. Pred združitvijo z njim smo se specializirali za proizvodnjo moških gumbov. Z njimi smo uspeli preko podjetja Mura pro-dreti tudi v zahodno Evropo in v Ameriko."
9 Kakšen je pravzaprav izbor
vaših proizvodov? Štefan Dolejši: "Danes so v proizvodnem programu vse vrste gumbov in modnih do-datkov. Praktično lahko zado-voljimo vsakega kupca, zato naše izdelkc ponujamo trgov-inam in industriji."
#	Dolga leta ste izdelovali gumbe
iz naravnih materialov, sedaj verjetno iz več različnih. Na čem trenutno temelji vaša tehnologija in kakšni so vaši načrti za prihodnje? Boste uvajali še kaj novega, boste še naprej	inovativni?
Anton Dolejši: "Inovativnost je naše vodilo. Sledimo tudi za-htevam mode. kjer sc sczona menja dvakrat letno. Osnovna tehnologija ternelji na izdelavi gumbov iz poliestcrske smole, glede na zahteve mode in trga pa izdelujemo tudi gumbe iz lesa, biserne maticc, školjk, ek-vadorskega oreha... Tekstilna industrija nam pri izdelovanju vzorcev ne pomaga veliko. Glede na trendc in smernice v modi želijo dobiti prave gumbe. Pri tem ne izbirajo dobaviteljcv; če je gumb pravi, tudi cena ni pomembna. Pri oblikovanju nam v zadnjem času pomagata Štefanova hči in moj sin, ki se ukvarjata z najnovejšo lasersko tehnologijo.
# Podjetje Dolješi modni gumbi d.o.o. bo torej ie drugo leto za-ključilo dobro. Verjetno se z bratom ob pioslavljanju od leta sprašujeta. kako naprej. Ali boste ostali v sedanjih oh'irih ali imate večje načrte? Štefan Dolejšii: "V novem letu bo naš glavni moto izpopolniti kvaliteto. V mali delavnici pred združitvijo s Popkom smo to že dosegli. Pri večjem številu ljudi je to težko. Izboljšanje kvalitete pa pomeni povečan obseg dela, ker bo tudi več kupcev."
■ Bojana Špegel
Zgornja Savinjska dolina
Savinja Mozirje
Zadovoljivo stanje nepovezane trgovine
Na temelju poglobljene in tehtne analize, ki jo je za trgovsko dejavnost na svojem območju priprav-ila Upravna enota Mozirje, bi lahko sklepali, da je stanje trgovine zadovoljivo. Vendar je to le bežna ugotovitev, saj se v ozadju skrivajo precejšnje ne-dorečenosti.
Prva slabost je medsebojna nepovezanost trgovcev oziroma nosilcev trgovske dejavnosti, saj ni nikogar, ki bi jih povezoval, torej bi kakšno besedo lahko rekla Trgovinska zbornica Slovenije, v katero je pretežni del trgovcev sicer vključen. Nezadovoljstvo med njimi je očitno tudi glede zakonsko neurejenega odpiralne-ga časa ob nedeljah in praznikih, mcdsebojnih do-govorov pa ni, mnoge trgovce bremenijo (pre)visoke najcmnine za poslovne prostore, precej pa se jih razburja zaradi dejstva, da skoraj ni prostorov za novogradnje. Da so vsi nezadovoljni s plačilnim prometom, seveda ni treba posebej poudarjati.
Na vsem področju je le ena trgovina na debelo z neživilskimi proizvodi, ki na 1200 kvadratnih mctrih poslovnih in skladiščnih prostorov zaposluje 13 delavcev. Na drugi strani je v obeh dolinah 92 pro-dajaln na drobno, največ (32) se jih ukvaija z neživil-skimi izdelki, 27 s prodajo mešanega blaga, samo 5 pa izključno s prodajo živil. Vse skupaj štejejo 225 zaposlenih. Samostojnih podjetnikov trgovcev je bi-lo pred letom dni v občini Mozirje 31, Ljubno 15, Gornji Grad 11, Nazatje 7 in Luče 6, skupno pa so ustvarili 14,83 odstotkov vsega prihodka davčnih za-vezancev, oziroma dobro milijardo tolarjev.
Zakaj je država tako popustljiva?
S sprostitvijo zasebne pobude in nastajanjem številnih manjših trgovin so sc nekdanja družbena tr-govska podjetja znašla v precepu, ki je terjal hitro in učinkovito prilagajanje novim razmeram hude konkurence na trgu. Za spodnji del Zgornje Savin-
Lastniki so zadovoljni
jske doline to velja za mozirsko trgovsko podjetje Savinja, ki se je najprej organizacijsko in lastninsko preobrazilo, z vso vnemo posodablja svojc trgovine in se dokaj uspešno sooča s konkurenco.
O sedanjih razmerah je direktor tega podjetja Gregor Verbuč med ostalim povedal naslednje: "S precejšnjim zadovoljstvom lahko ugotovim, da se na slovenskem in tudi zgornjesavinjskem trgu le vz-postavlja red. Stvari se vendarle urejajo na področju nelojalne konkurence, ali bolje rečeno pri neenakih pogojih poslovanja, čeprav seveda še nismo povsem zadovoljni. Jasno je, da se število malih trgovin ne-heno spreminja, razlogi za nastajanje in osip takšnih trgovin zlasti v večjih krajih in v Mozirju še posebej,
pa so očitni. Trgovina razumljivo ni tako pre-prosta dejavnost, kot marsikdo prenagljeno misli. Potreben je kapital, prav tako znanje, organizirana nabava pa še posebej. Večina novih in manjših tr-govcev vsega v celoti nima zagotovljenega, zato s eštevili nujno spreminja.
Drugo vprašanje so prispevki in davki. Država hitro in najlažje pobere vse predpisano prav v nck-danjih družbenih podjetjih, in to do zadnjega stotina. Mi ne moremo nekaj plačati po predpisih, nekaj pa pod roko in tako prihraniti velike zneske ter zmanjšati stroške. Seveda je povsem jasno da to razliko nekdo mora plačati, zato nikakor nc razumem popustljivosti države. Posebej pri davkih se pojavljajo zelo čudne stvari. Država namreč z nedoslednim pobiranjem davkov v letu, dveh ogromno izgubi. Prav zanima me, če res ne obvladuje stanja, da ne poskrbi za več reda. Le en sam zgovoren primer: v zadnjem letu smo v našem bencinskem servisu prodali toliko manj naft-nih derivatov, da smo mesečno plačevali od 5 do 6 mil-ijonov tolaijev manj davka kot prej.
Kje se je izgubila razlika, naj razmislijo drugi, mi smo nemočni."	■ jp
Moda narekuje tudi pro izvodnjo gumbov
Nadzorni svet mozirskega trgovskega podjet-ja Savinja se sestal prejšnji teden, ocenil poslo-vanje v lanskem letu ter obravnaval in potrdil poslovne usmeritve za leto 1999. Dejstvo je, da je Savinja v lanskem letu poslovala pozitivno, čeprav se svet in vodstvo podjetja zavedata, da donosnost na kapital še ni takšna, kakršno bi seveda lastniki želeli.
"Če smo v tch zaostrenih razmerah poslovali pozitivno in ob tem dali državi vse kar zahte-va, potem je to zame uspeh. Zadržali smo dosedanji obseg poslovanja in tržne deleže, zato smo skupaj z lastniki podjetja lahko zadovoljni," pravi direktor Gregor Verbuč.
Nadzorni svet je sprejel tudi program poslovanja za letošnje leto in potrdil dogovor o nalogah in obsegu poslovanja, kakršnega pričakujejo lastniki. "Te naloge smo že začeli uresničevati. Oseb-no sem prepričan, da bomo tudi letos poslovali enako uspešno kot v prejšnjih letih, čeprav se obeta pravi vihar na po-dročju združevanja trgovine. Nekateri napove-dujejo pravo revolucijo, drugi so v napovedih bolj umirjeni in slednjim se pridružujem tudi sam, saj menim, da se vendarle nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha," jc prepričan Gregor Ver-buč.
Ob poslovni uspešnosti imajo letos v Savinji še dve zajetni nalogi. Prva velja dokončni rešitvi problema v zvezi z že kar zloglasnim "Bohačevim
marofom," ki resnično kazi podobo ožjega sre-dišča Nazarij, v njcm pa imajo skladišča. Rešitev bodo zagotovili v dogovoru z občino Nazarje, ki naj bi v zamenjavo za to poslopje zagotovila pros-tor za gradnjo novega Savinjinega skladišča v podjetniški coni na Prihovi.
Nazarje se bodo končno rešile te spake
Druga zajetna naložba bo veljala bencinskemu servisu v Nazarjah. Pogovori o tem so prav tem času "vroči," vodstvo podjetja pa ima pripravljene štiri različice, od obnove do novogradnje, vsc pa bo odvisno od dogovorov s partnerji oziroma naftnimi družbami.
Izbrana različica bo znana predvidoma v feb-ruarju, v vsakem primeru pa bodo dela izvedli na-jkasneje letošnjo jesen.
■ JP
14. januarja 1999
V	V tf
V ZARISCU
KAS iAS 5
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti prinaša številne novosti
Začetek
Zavod republike Slovenije za zaposlovanje, Gbmočna eno-ta Velenje, spremlja dogajanja na področju zaposlovanja in brezposelnosti v šestih upravnih enotah - Velenju, Mozirju, Slo-venj Gradcu, Ra\nah na Koroš-kem, Radljah ob Dravi in Dra-vogradu. V času od decembra 1997 do oktobra 1998 se je stop-nja registrirane brezposelnosti v tem prostoru zmanjšala za 0,2 odstotka (toliko kat v Sloveniji) in znaša konec meseca oktobra 13,3 odstotka (v Sloveniji 14,6 odstotka). Obstojajo pa po-membne razlike znotraj posa-meznih upravnih enot, izstopa-ta Mozirje in Velenje, kjer se je brezposelnost povečala in sicer v Moziiju za 1,2 odstotka in Ve-lenju za cel odstotek. Drugod se je zmanjšaia, najbolj v Ra-dljah ob Dravi. Ob tem je zani-miv podatek, da se tudi delež aktivnih prebivalcev v Mestni občini Velenje niža in je pod slo-venskim in regijskim popreč-jem.
Osnovni razlog za povečanje brezposelnosti v teh dveh uprav-nih enotah je po oceni analitikov manjša intenzivnost zaposlova-nja, večja previdnost delodajal-cev pri zapo6lovanju in vse več-ji odpor delodajalcev pri zapo-slovanju skupin, ki so najbolj "kritične": dolgotrajno brezpo-selni, starejši, mladi, ki iščejo prvo zaposlitev in invalidi. Regi-jo o kateri govorimo, direktor Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območne enote Velenje Srdan Arzenšek včasih imenuje kar regijo invalidov. Ne brez osnove. "Tu imamo 23 od-stotkov vseh invalidov, ki so vključeni v invalidska podjetja v Sloveniji! Si predstavljate ta podatek!"
Spremembe zakona o zapo-slovanju in zavarovanju za pri-mer brezposelnosti, sprejete so bile oktobra, prinašajo zavodom pri delu z brezposelnimi popol-noma nove dimenzije, katerih cilj je zmanjšati brezposelnost in se prilagoditi na čas, ko bo Slovenija postala članica Evrop-ske unije, ki zahteva tudi na tem področju uresničevanje podob-nih smernic za zmanjšanje brez-poselnosti.
Cilj je jasen - nižja . brezposelnost
Osnovni cilj, tudi Območne enote Velenje, je znižanje brez-poselnosti. Lani so ta cilj šte-vilčno opredelili, najprej za 10 odstotkov, potem, ko je bil Za-kon o zaposlovanju in zavarova-nju za primer brezposelnosti, ki omogoča bistvene premike na tem področju, sprejet šele v ok-tobru, za 4 odstotke. "Z rezulta-tom, ki smo ga dosegli, še ne moremo biti zadovoljni. Smo pa zadovoljni z doseganjem drugih ciljev, denimo številuvključenih v javna dela, v programe zapo-slovanja," pravi Srdan Arzen-šek. Te ugotovitve je podkrepil s konkretnimi rezultati.
Leta 1997 so v javna dela vključili 323 brezposelnih. Lani so imeli za cilj še za 50 odstotkov več vključenih v javna dela, s 588 brezposelnimi, ki so svojo priložnost našli v njih, pa so ta
cilj presegli. Letos želijo v javna dela vključiti 703 kandidate! "Najpomembneje pa je, da naj bi se četrtina udeležencev po zaključku javnih del, ki trajajo različno dolgo, tudi zaposlila. V velenjski enoti Zavoda republi-ke Slovenije za zaposlovanje smo dosegli 20 odstotno zaposli-tev, kar je izjemno dober rezul-tat in na tem bomo še gradili. Na področju javnih del so tudi spre-membe Zakona o zaposlovanju najvcčje in zelo pozitivne," pra-vi Arzenšek.
Drugi pomembcn cilj, ki so mu sledili, je bilo vključevanje brezposclnih v programe izo-braževanj. V letu 1997 so jih vključili 213, v letu 98 pa že 650 tistih, ki izobraževanja iz kakr-šnega koli razloga niso dokonča-li. S tem so jim omogočili večje zaposlitvene možnosti potem, ko bodo šolanje končali. Letos jih želijo v izobraževanje vklju-čiti še več. Pri tem bodo sodelo-vali z vsemi, ki lahko pripomo-rejo k uresničitvi tega cilja, to pa so obrtne in gospodarske zbornice, šole, centri, skladi in vsi, ki bodo za to zainteresirani.
"Čiščenje" evidenc
Cilj teh ukrepov v Sloveniji je zmanjšati brezposelnost iz se-danjih nekaj več kot 126.000 os-eb na 110.000. "S tako zastavlje-nim delom, z merljivimi cilji in nenehnim spremljanjem dogaja-nja, bi to lahko dosegli. Nekaj posredno, tudi s čiščenjem naših evidenc, v katerih je veliko takih, ki si ne zaslužijo, da so v njih. To so Ijudje, ki niso aktivni pri iska-nju zaposlitve, ki delajo na črno, ki raje dobivajo nadomestilo ali socialno pomoč kot bi delali, če-prav bi z delom zaslužili več," pravi direktor Območne enote Velenje.
Skladno z novim zakonom vodijo štiri vrste evidenc: brez-poselne, brezposelne, ki jim pra-vice mirujejo, brczposelne vklju-čene v druge programe aktivne politike zaposlovanja in eviden-ce štipendistov.
V okviru zavoda imajo tudi novo služno - službo za nadzor, ki bo preverjala, kje so brezpo-selni in kaj počno ter ali so pri is-kanju zaposlitve aktivni. Ce bo-do dobili od inšpekcije podatke, da delajo na črno, jih bodo črta-li iz evidenc... "Obravnava brez-poselnih bo popolnoma drugač-na. Pri tem ne bo šlo samo za spremenjen odnos delavcev za-voda do svojega dela in do brez-poselnih ter trga dela, ampak za spreminjaje stališč vseh akter-jevna trgu delovne sile. Čeprav vsi podzakonski akti še niso sprejeti in bomo začeli zakon v večji meri izvajati šele letos, bo-do morali tudi brezposelni spre-meniti odnos do sebe, do dela in do delodajalcev, " pravi Srdan Arzenšek. Če bo brezposelnemu ponujena primerna ali ustrezna zaposlitev, jo bo moral sprejeti, sicer bo črtan iz evidence.
Brezposelni je tisti, ki je zmožen za delo (starost več kot 15 let), prijavljen na zavodu, na razpolago za zaposlitev (doseg-ljiv referentu ali svetovalcu ti-ste tri ure na dan, ki jih določi-ta sama) in, ki je aktivni iskalec
Srdan Arzenšek, direktor
Območne enote Velenje je prepričan, da bodo spremembe zakona vidne že v kratkem.
zaposlitve (dajati mora pisne prijave na razpise, ne samo tja, kjer bi mu to najbolj ugajalo, ampak tudi tja, kjer bi bilo delo zanj primerno).
Zakon za Evropo
Zakon o zaposlovanju in za-varovanju za primer brezposel-nosti, je zelo obsežen in bi ga bilo zelo težko predstaviti na kratko. Na njcgovo oblikovanje so imeli s svojimi izkušnjami ve-lik vpliv tudi delavci zavodov za zaposlovanje. Spremembe so bile nujne tako zaradi usklajeva-nja slovenske zakonodaje z evropsko kot zaradi jasnih pri-poročil Evropske unije, ne samo članicam, ampak tudi kandidat-kam, češ, pripravite se pravi čas, da ne bo potem prepozno.
V Sloveniji že nekaj časa me-rimo dva podatka o brezposel-nosti: registrirano brezposelne (prijavljeni so na zavodih) in brezposelne po . standardih Mednarodne organizacije za de-lo. Razlika je očitna. Če govori-mo, da je pri nas recimo 126.000 registrirano brezposelnih, jih je po kriterijih organizacije za de-lo le 80.000. Kje je razlika? "V njej so najbrž tudi taki, ki so de-jansko brezposelni, večina pa je takih, ki jim "ugaja", da so na za-vodih iz različnih razlogov," pra-vi Arzenšek in dodaja, da je realnost najbrž nekje vmes.
Novi zakon pa, kot že rečeno, prinaša veliko novosti. Izjemno pomembnih, tako za zaposlene na zavodih kot za brezposelne. Med bistvenimi je uzakonjeno sodelovanje s Centri za socialno delo pri izmenjavi podatkov, enotnih bazah podatkov, pravi-ca brezposelne osebe, da se vključi v program aktivne politi-ke zaposlovanje (ne samo dolž-nost), delodajalci naj bi omogo-čili prisotnost predstavnikov za-voda v postopku izbire brezpo-selnih oseb ... "To je bilo doslej bolj improvizirano. Mi smo de-lodajalcu brezposelne osebe "poslali", on jih je po svojih kri-terijih izbral ali pa ne. Tu je vča-sih prihajalo do zadreg. Mnogi brezposelni so šli k delodajalcu zato, da jim je ta potrdil, da so bili tam, velikokrat pa so si sku-paj izmišljali razloge, zakaj ga ne morejo zaposliti."
Na področju posredovanja
dela so uzakonjeni zunanji iz-vajalci, ki lahko to počno. S po-sredovanjem dela se lahko uk-varjajo podjetja, ki imajo za to koncesijo ministrstva, zavodi to-rej dobivajo konkurenco. Na tem področju je že nekaj konce-sionarjev, denimo B&Z iz Ljub-ljane, A.L.P. Peca iz Raven na Koroškem.
Usmeritve
"amsterdamskega"
sporazuma
Tudi članice Evropske unijc imajo za leto 1999 cilje. s kate-rimi hočejo zmanjšati brezpo-selnost, ki še zdaleč ni problem samo Slovenije. Te države jih hočejo reševati skupno, s skup-nimi strategijami, če je to le možno glede na naravo proble-mov. Od 1. januarja predseduje Evropski uniji Nemčija, ki ima na področju brezposelnosti iz-jemno velike probleme, tako po številu kot po strukturi. "Pri nas ugotavljamo, da je položaj zelo podoben. Zato smo v svoje pro-grame že vnesli smernice Evropske zveze za razreševanje brezposelnosti in glavne usme-ritve tako imenovanega amster-damskega sporazuma, sprejete-ga leta 1997, ki zavezuje članice in kandidatke za EU, da se po njih ravnajo," je razložil Srdan Arzenšek.
Te smernice pa so: razvija-nje novc podjetniške kulture, pri čemer mislijo na poenostavi-tve ustanavljanja podjetij, raz-voj trgov za rizični kapital, prila-gajanje davčnih politik; razvija-nje nove kulture zaposlovanja, pri čemer mislijo na uspešno re-ševanje dolgotrajne brezposel-nosti, olajšanje prehoda iz šol v zaposlitev, prehod od pasivnih ukrepov k aktivnim, razvijanje partnerskega pristopa vseh so-cialnih partnerjev; pospeševa-nje in spodbujanje prilagodlji-vosti, pri čemer imajo v mislih modernizacijo organizacije dela in ravnanje s človeškimi viri v podjetjih ter krepitev politike enakih možnosti. "Ne samo ča-kati na zavodu, kdaj bo ta kaj ponudil, ampak biti aktiven, sam iskati, se izobraževati, uspo-sabljati, obiskovati tečaje. Vse te možnosti zavod ima in ima tudi možnosti, da jih plača brezposel-nemu," razlaga direktor Ob-močne enote.
Torej brezposelnim omogoči-ti večje možnosti za uveljavljanje svojih znanj in drugih potencia-lov in jih usposobiti za boljši in-dividualni nastop na trgu delov-no sile. To pa ne bo več samo na-loga zavodov, ampak tudi lokal-nih skupnosti, gospodarskih in obrtnih zbornic, šol, centrov in skladov.
Kot zanimivost: v zvezi z vsem lahko dobite podrobnej-še informacije na brezplačnem telefonu Zavoda Republike Slo-venije za zaposlovanje, na števil-ki 080-1998, veliko pa lahko iz-veste tudi preko interneta http://www-ai.ys.si/rzz_doc/in-dex l.html.
■ Milena Krstič - Planinc
Enake možnosti žensk in moških
V Sloveniji je registrirano brezposelnih 50,4% žensk, v regi-ji 52,6%, na območju upravne enote Velenje kar 53,8%. Ena od smernic EU je tudi ta, da se izenačijo možnosti zaposlovanja moških in žensk. Temu v Sloveniji še ne dolgo tega nismo posvečali prav nobene pozornosti.
Probiem mladi in "stari"
V regiji pa je prisotna še ena značilnost v strukturi brez-poselnih, ki izstopa v primerjavi s Slovenijo. To je delež mladih med brezposelnimi, tistih do 26 let, iskalcev prve zaposlitve in delež tistih, ki so stari nad 40 let. Pri delodajalcih je opaziti izraz-it pojav odklanjanja zaposlitev starejših in dolgotrajno brez-poselnih in prav tem bodo posebno pozornost nameru'li letos in v prihodnjem letu. Svoj zgled so dali lani tudi sami na zavodu, ko so na novo zaposlili starejšo in dolgotrajno brezposelno os-ebo. Zelo so zadovoljni in tak korak bi priporočili tudi drugim.
Zaposlitve za določen čas
V regiji je bilo lani in predlani skoraj 90 odstotkov za-poslitev za določen čas. "Delo za določen čas je v večini držav sveta že dolga leta popolnoma običajna zadeva, zaposlitve za nedoločen čas so izjemno redke. Tudi pri nas se bomo morali tega navaditi. Razlogi so različni, največkrat pa gre za previd-nost delodajaleev ob vseh davčnih in pravnih negotovostih, ki še vedno vladajo," pravi Srdan Arzenšek,
Manj časa nadomestilo, dlje pomoč
Spremembe zakona so občutno posegle tudi na čas trajan-ja prejemanja denarnih nadomestil (pravica, ki izhaja iz dela) in denarnih pomoči. Zavarovanec z delovno dobo od enega do petih let, ima pravico do prejemanja denarnega nadomestila samo tri mesece; če je ta doba od 5 do 15 let, ima 6 mesecev pravico do prejemanja nadomestila, če je ta od 15 do 25 let, de-vet mesecev, in če je več kot 25 let, dvanajst mesecev.
Dapi pa Je čas prejemanja denarne pomoči in sicer do 15
Ustrezna in primerna zaposlitev
Ustrezna zaposlitev je zaposlitev za določen ali nedoločen čas, v tarifnem razredu ustrezne kolektivne pogodbe, po stop-nji ali vrsti dokončane strokovne izobrazbe enaka iskalčevi, odd-aljena od stalnega bivališča do 1 ure vožnje.
Primerna zaposlitev je zaposlitev za nedoločen ali določen čas in do ene stopnje nižja od tarifhega razreda, ki ga lahko de-lodajalec nudi.
Razveza delovnega razmerja
Tega termina doslej nismo poznali. Pri tem ima posebno mesto sodelovanje z delovno inšpekcijo, ki ugotavlja, ali delo-dajalec plačuje osebne dohodke. Če se ugotovi, da jih v zadnjih treh meseeih ni, lahko še zaposleni razveže delovno razmetje in se prijavi na zavodu. dekivna inšpekcija pa sproži ustrezen:
(Jerme ( Jopolšica
i
Nasmeh je
nepozabna Melodiia
Privoščite si kakšno prijetno urico prav zase, zaplavajte v bazenu, se sprostite v savni, izberite katero od številnih masaž ali nadomestite pomanjkanje sonca v solariju...	srca
V IANUARIU SMO PRIPRAVILI ZANIMIV
PROGRAM PRIREDITEV:
115.1. ob ll.uril ob 20. uri i
116.1. ob 20. uri ANT0N0V PLES, igra DUO PARTY,v$topnine ni! 122.1. ob 11. uri srečanje predsedrtikov društev invalidov Slovenije ob 20. uri nastop folklorne skupine Oljka 123.1. ob 20. uri PLES, igra DUO PARTV, vstopnine ni! > 29.1. ob 11. uri srečanje novinarjev iz Slovenije in tujine ob 20. uri nastop folklorne skupine Oljka 130.1. ob 20. uri PLES, igra DU0 PARTY, vstopnine ni!
6 NAS VAS
NAŠI KRAJI IN UUDJE
14. januarja 1999
Rad bi pomagal nekomu živeti po moji smrti f
Vsaj 400
izkaznic
^^ Sem	g
Darovalec
Rad bi pomagal nekomu živeti po moji smrti
c
Seznanite sarođnik© s to žel|o .. irt imejt® to Kkcasnscovsatef prf sefei
j
Pri velenjskem Območnem združenju RK so lani razdelili približno 400 izkaznic Sem Darovalec. Njena vrednostje velika le, če jo ima človek vedno ob sebi.
etničnih, pravnih in organizacijskih vprašanj ima večina držav to tu-di zakonsko urejeno. Po nekaterih podatkih naj bi v svetu po letu 1954 presadili več kot sto tisoč ledvic, v zadnjih 18 letih redno pre-sajajo trebušno slinavko, več sto src in jeter so uspešno presadili v minulih 10 letih, presajanje kostnega mozga pa je redna metoda zdravljenja pri nekaterih hudih boleznih že več kot 15 let. Tudi v Sloveniji domači strokovnjaki izvajajo presaditve nekaterih organov v omejenem obsegu že nekaj let. Potrebe po darovanju organov so velike, število čakajočih na presaditev je večje kot je takšnih posegov opravljenih.
Nekaj najpogostejših vprašanj
Pri slovenskem Rdečem križu in nekaterih društvih, katerih dejavnost je povezana z ohranitvijo zdravja, so izdali zloženke z odgovori na najpogostejša vprašanja darovalcev organov. Nekatere med njimi povzemamo. % Kateri organi in tkiva?
Najpomembnejši organi, ki s presaditvijo pomagajo sočloveku nadalje živeti spet svobodno, so ledvice, srce, pljuča, jetra, trebušna slinavka..., od tkiv pa roženica, kosti, koža, žile, srčne zaklopke... % Kdo lahko postane darovalec?
Praktično vsak človek. Starostne omejitve ni več, če je le delovanje tkiv in organov dovolj dobro. Darovalci ne morejo biti ljudje s taki-mi boleznimi, ki bi se s presaditvijo lahko prenesle na prejemnika. %Ali se lahko zgodi, da bi bil kdo zaradi potrebe po organih prikrajšan pri zdravljenju?
Nikakor! Prva skrb zdravstvenega osebja velja živemu in za njegovo življenje si prizadcva do konca. Sele, ko nastopi smrt, je ak-tualno vprašanje o darovanju organov.
% Ali je človek resnično mrtev, ko mu odvzamejo organe?
Način ugotavljanja smrti je predpisan, zato je smrt vedno ugo-tovljena z gotovostjo. Še posebej natančno je ugotavljanje možganske smrti, kjer obstaja še poseben pravilnik, ki ga zahteva zakon.
# Ali bolnik s presajenim organom lahko iivi normalno iivljenje?
Da. Seveda pa mora hoditi na redne kontrole in jemati zdrav-ila, kar ga ne ovira pri normalnem življenju, na potovanju, niti pri športu.
% Kdo bo sprejel odvzete organe?
Izbira prejemnika ni prepuščena naključju. Pridobljenega organa strokovnjaki tudi ne morejo vsaditi kateremukoli bolniku. Za nekatere organe je dovolj skladna krvna skupina, za druge pa je potrebna večja tkivna skladnost. Za večino tkiv te omejitve ne vel-jajo. Bolnike, ki čakajo na presaditev, vodijo na čakalnem spisku. Za izbiro bolnika med čakajočimi veljajo posebni pravilniki, ki zagotavljajo poleg pravilne medicinske indikacije tudi pravičnost pri izbiri prejemnika.
%Alije darovanje organov in presajanje v skladu z etničnimi načeli?
Darovanje organov po smrti kot pomoč sočloveku je velika vrednota, ki jo podpirajo vse veroizpovedi: krščanska, islamska, tu-di Jehove priče s presaditvijo soglašajo.
■ tp
Albina Srebernjak: "Bolni in ostareli poleg Ijubezni in pozornosti potrebujejo tudi strokovno nego."
Zasebnica, ki nudi varstvo in nego ostarelim na njihovem domu
Studenec prinaša olajšanje
Albina Srebernjak iz Šoštanja, medicinska sestra z dolgoletnimi izkušnjami in s šolo za pedikuro s svojim podjetjem Studenec s.p. or-je ledino na področju, ki bo marsikomu v pravo olajšan-je. Zanjo sem zvedela po naključju. Njena dejavnost je namreč varstvo in nega ostarelih, bolnih in invali-dov na njihovem domu, pod tem pa se skriva nešteto drobnih, a Ijudem, ki si ve-likokrat iz takih ali dru-gačnih razlogov, ne morejo pomagati sami, pomembnih reči.
Zanje gre denimo tudi do lekarne po zdravila, ali pa se odpelje po invalidski voziček, se z njimi druži, jim uredi nohte na nogah, ki si jih ne morejo sami, otiščan-
ce ... "Včasih si kdo zaželi le tega, da jim preberem novice iz časopisa in z njim poklepetam," je rekla. Gre pa tudi za večje stvari. Najbrž se je že marsikdo od vas znašel v položaju, ko je potre-boval za koga od svojih pomoč, ki je lahko le občasna - za uro na dan ali dve na teden, lahko pa traja tudi dalj časa, a ni vedel kako naj jo najde in na koga naj se obrne. Včasih je treba na delo, do-ma pa sam ostane starejši sorodnik, vas pa ves čas skrbi, kako je med tem doma. Dogaja se, da starši ostarijo, potrebujejo nego in pozornost, nočete pa jih dati v dom ali tega sami riočejo, zgodi se, da imate doma bolnika ali invalida, ki ga težko sami negujete, ali pa ste sami in starejši, pa nimate nikogar, ki bi vam pomagal... Za vse te stvari lahko poskrbi AJbina in njen Studenec.
Podjetje ima sedež na njenem domu, na Primorski 3/a (telefon 881 -710). Ko smo jo spraševali, da take zadeve najbrž niso prav donosne, da mora imeti človek tudi veliko srčne k ulture, ne samo znanja, da jih opravlja, je rekla: ""Bom povedala kar naravnost. Mor-da zanimanja za to dejavnost ni tako malo, zatakne pa se s plačilom. Lažje bo, ko bo možno tudi na tem področju dobiti koncesijo, zara-di zavarovancev samih. Tako pa morajo moje storittve ljudje plačati iz svojega žepa. Uma postavka se giblje med 500 in 1000 tolarji, odvisnaje od težavnosti, vendar je prvi obiskvedno zastonj, ker je informativen, na njem se pogovorimo kaj bi kdo želel, koliko časa bi potreboval mojo pomoč, se seznanimo eden z drugim in podob-no," pravi.
Albina Srebernjak ima na področju, ki ga zdaj opravlja bogate izkušnje. Kot medicinska sestra je najprej štirinajst let delala v porodnišnici v Slovenj Gradcu, nekaj časa v Centru za multiplo sklerozo v Topolšici in v Centru za žene v Velenju. Potem pa so jo potrebovali njeni otroci in ostala je doma. In kot se rado zgodi, ji je takrat, ko je ti niso potrebovali več tako zelo, ostalo precej časa in zaželela si je spet tistega njenega, "pravega" diela. Pri samoza-poslitvi so ji precej pomagali na Zavodu za zaposlovanje Velenje, tako z nasveti kot z vključevanjem v različne delavnice. Še vedno pa veliko sodeluje tudi s patronažno službo.
■ Milena Krstič - Planinc
Gasilska zveza Velenje
Lani 135 intervencij
Gasilsko zvezo Velenje (GZ) sestavlja 13 prostovoljnih gasilskih društev in dve industrijski prostovoljni društvi iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Združujejo okoli 1500 gasilcev in ga-silk. Ko so ob koncu leta potegnili črto pod dogajanje v iztekajo-čem letu, so ugotovili, da je bilo leto precej naporno, marsikaj pa bi se želeli v novem letu tudi spremeniti. Vsekakor si bodo gasil-ci leto zapomnili po ustanovitvi poklicnega gasilskega jedra pri GD Velenje in še čem. O tem smo se pogovarjali s predsednikom GZ Velenje Jankom Ramšakom.
% Kakšna so pooblastila, kijih imate v GZ Velenje? Janko Ramšak: "Pooblastila niso več tako obsežna, kot so bila nekoč. Vsa operativna de-javnost, financiranje gasilskih društev in razvoj so prevzela ob-činska poveljstva, ki delujejo v vsaki občini posebej. Gasilski zvezi so ostale naloge kot so iz-vajanje dogovorjenih skupnih
programov za izobraževanje, skrb za mladino, za veterane in gasilke, organiziranje tekmovanj in podobno. Tovrstnih aktivno-sti smo med letom izvedli res veliko."
% Sedajje tudi čas, da potegnete črto pod doseženo in storjeno v minulem letu. Veliko o vašem delu povedo statistični podatki o intervencijah. Kaj pripove-
dujejo?
Janko Ramšak: "Podatki so zbrani do konca novembra. Na področju gasilske zveze je bilo v tem času opravljenih 135 inter-vencij in sicer 45 požarov, 13 tehničnih intervencij, 15 popla-ve, 18 krat smo črpali vodo, os-talih intervericij pa je bilo 44. Sem sodijo odpiranja vrat in druge uslužnostne dejavnosti občanom."
%Je bilo po teh podatkih za ga-silce minulo leto naporno ali ne?
Janko Kamšak: "Da. Če gle-damo številke je bilo leto precej naporno. Predvsem opažamo, da se povečujejo tehnične inter-vencije, torej ob nesrečah na ce-stah, pa razlitja nevarnih snovi.
Leto 1998 si bomo zapomnili tudi po novembrskem neurju, kjer so gasilci res pokazali svo-jo pripadnost in znanje." %Kaj vi menite o sedanjem tihem načinu alarmiranja ? Nanj sli-šimo precej pripomb. Janko Ramšak: "O tem smo že precej razpravljali, tudi na zadnjih obiskih, ki smo jih orga-nizirali na nivoju Gasilske zveze, ko smo obiskali vsa gasilska društva v dolini. Vsa društva na tiho alarmiranje gledajo s pre-cejšnjo skepso. Sirene so nekšen znak in simbol gasilstva." # Vminulem letu ste se udeležili številnih gasilskih tekmovanj. Kateri uspehi se vam zdijo naj-večji?
Janko Ramšak: "Poveljstvo
Predsednik GZ Velenje Janko Ramšak
Gasilske zveze je organiziralo občinska tekmovanja za vse na-še člane. Tekmovanja pionirjev se je udeležilo 25 desetin, 22 je bilo mladinskih, na članskem tekmovanju je sodelovalo 44 de-setin, 12 je bilo veteranskih. Iz tega tekmovanja se je na držav-no tekmovanje uvrstilo kar 11
gasilskih enot. Vse so dosegle lepe rezultate, še posebej mla-dinke iz Šentilja, ki so zmagale, prav tako pa veteranke iz Bevč. Ponosni smo lahko, da se dve gasilski enoti in sicer PGD Lo-kovica in PGD Topolšica pri-pravljajo na gasilsko olimpiado, ki bo letos v Franciji." 0 Po čem si boste minulo leto najbolj	zapomnili?
Janko Ramšak: "Najpo-membnejše je bila naša pomoč pri odpravljanju posledic no-vembrskih poplav. Zapomnili si bomo tudi 13. kongres GZ Slo-venije v Sežani, saj smo na njem sprejeli smernice za nadaljni razvoj gasilstva v Sloveniji. Obe-ležili smo dva visoka jubileja: 90-ietnico PGD Lokovica, ki je bila združena s proslavo Dneva gasilca, zanimivo pa je, da je na-stalo iz PGD Družmirje in je najstarejše slovcnsko gasilsko društvo, ter 60-letnici PGD Vin-ska Gora."
■ Bojana Špegel
Prve presaditve v svetu že od leta 1954 dalje
Presajanje organov in tkiv je v svetu sp-lošno sprejeta oblika zdravljenja. Zaradi
Sredi preteklega leta so v Ljubljani ustanovili Društvo darovalcev organov "Za življenje". Njegova predsed-nica je Alenka Klopčič - Ameti, ki je v sporočilu za javnost med drugim zapisala, da je glavni cilj društva pridobiti s prostovoljnim delom čim več ljudi, ki so pripravljeni pomagati sočloveku oziroma mu rešiti življenje z odločitvijo o darovanju svojih delov telesa po njihovi smrti. Ka-jti, kljub napredku medicine in medicinske tehnologije še vedno ni zdravil in pripomočkov, s ka-terimi bi lahko pomagali vsakemu bolniku. Že dol-go pa vemo, da lahko nekateri deli telesa umrlega človeka dobro nadomestijo okvarjen organ ali tkivo. Društvo je do konca minulega leta pridobilo že približno 900 darovalcev organov po celi Sloveniji.
Darinka Herman, sekretarka ve-lenjskega Območnega združen-ja Rdečega križa nam je povedala, da pridobivanje darovalcev pri njih že vsaj os-em let ni nekaj novega. Pred-vsem na krvodajalskih akci-jah in tečajih prve pomoči pridobivajo darovalce organov, nekateri občani se na sedežu njihove organi-zacije oglasijo sami in dvi-gnejo izkaznico Sem darovalec. Približno 400
izkaznic so izdali lani, prejšnja leta še več, kar potrjuje, da so občani v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki glede pripravlje-nosti po-magati sočloveku tu-di po svoji smrti dokaj osveščeni. Prejšnja leta so število pre-jemnikov kartic beležili, sedaj tega ne počnejo več, ker na izkaznicah ni več potrebno zapisati ime sorodnika, ki ga je ob smrti treba najprej obvestiti o želji darovalca. "Kot zanimivost, cele družine se odločajo za korak, ki ga ni mogoče z ničemer nagraditi. Pri tem pa naj še posebej poudarim, da mora izkaznico Sem darovalec imeti imetnik vedno ob sebi, ker sicer ni nič vred-
NAŠI KRAJI IN UUDJE
KAS iAS 7
Pet let prešernih Konovskih štrajharjev
Družina trinajstih "brusiicev"
i
!

Kavni
avtomat
Cene veljajo od
12
do 23
99
AR
MOULINEa
do prodaje zalog!
oziroma
litra
prostornina
25
900
W
Ob
nakupu pralncga stroja
moc
2 delni filter z vgrajeno dozirno žličko
16,4 kg pralnega praška
plusi
15.290,00
Pralni stroj
KENMORE art. 18910
Imetniki kartice
do 5 %
gotovinski POPUST !
PHILIPS
Cvrtnik PHILIPS hd 4219 -moč 1650 w -grelni del in notr. posoda se lahko odstranita -snemljiv grelni del
Nemogoće je mogoče
IZJEMNA PONUDBA OPUŠĆENIH PROGRAMOV, SESTAVLJENIH VZORČNIH SESTAVOV IN IZVOZNIH OSTANKOV
Delovni ćas prodajalne: pon.pet. od 8. do 18. ure sob. od 8. do 12. ure
prizadeti v nedavnih poplavah boste ob predložitvi potidila deležni dodatnega 10 % popusta za vse proizvode GARANT d.d. Polzela.
POHIŠTVO GARANT POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! PREPRIČAJTE SE 0 PONUDBIIN NAS OBIŠČITE!
VABUENI!
Lutkar Kajetan Čop iz Topofšfce
Bila je Ijubezen na prvi pogled
Vodja skupine je vseh pet let Justina Lah, ki sije Štrajharje tudi "umislila", igra pa na žago. Pravi, da so vsi postali pravi mojstri svojih nenavadnih inštrumentov.
krajih pomeni brušenje s poseb-no pilo. Konovski štrajharji ust-varjajo glasbo še š čim drugim kot z brušenjem. Predvsem pa z neizmerno voljo in veseljem do ohranjanja vsega, kar diši po Sloveniji in njeni pristni glasbi. Oblečeni v enotne obleke, moški v modrih delavskih pred-pasnikih, ženske v živo rdečih gospodinjskih, se na nastopih
Justina Lah, Cecilija Šalamon in Pavla Zelenik se jih spomin-jajo z nasmeškom. "Kriva" je bila Justina Lah, ki še danes vo-di sestav. Kot takratna predscd-nica invalidov v KS Konovo je pričela razmišljati o skupini, ki bi igrala na preprosta kmečka orodja in zraven zapela. Nav-dušila je mnoge sosede, pri-jatelje in znance - in tako so
med tujimi smo bolj sproščeni."
Za njimi je sedaj že ogromno nastopov. Svojih osem avtorskih skladb so letos zaigrali kar na triindvajsetih, tako doma kot v tujini. Poslušali in gledali sojih v Lajšah, Lučah, Vinski Gori, Desterniku, Dobrovniku, na Kozjanskem... "Lani smo bili prvič tudi izven naših meja, na Slovaškem, in tudi tam so naš nastop sprejeli z navdušenjem. V novem letu bodo Slovaki obisk vrnili." Strajharji se že veselijo, da jim pokažejo našo lepo Dolino.
O načrtih pa ne govorijo veliko. Pravijo, da raje pustijo času čas. Dokler bo šlo, dokler bodo lahko, bodo z veseljem nastopili povsod, kamor jih bodo pov-abili. Njihov nastop pa je treba predvsem videti, ne le slišati.
■ Bojana Špegel
O takšni življenjski poti, po kateri stopa danes, Kajetan Čop iz Topolšice ni niti sanjal. Na ve-lenjsko gimnazijo se je vpisal kot dober učenec za to, ker ni vedel, kaj bi počel v življenju. In bog si ga vedi, kaj bi študiral, če se ne bi po naključju v četrtem letniku pridružil puncam, ki so imele vajo za lutkovno predstavo Ma-vrična kača pod vodstvom Igor-ja Cvetka. Pa so ga kar vključili v igro, ki je kasneje odločilno vplivala na izbiro poklica. "Prav-zaprav me je navdušila ena sama lutka v tej predstavi - ptič. Moje zanimanje je spodbudila lutkovna tehnologija. V Slove-niji šole zanjo ni. Če sem se ho-tel vpisati na Akademijo za gle-dališče, bi moral že nekaj let prej bolj resno delati na tem po-dročju. Jaz pa sem - med dru-gim -10 let v prostem času igral odbojko," je pripovedoval Ka-jetan in nadaljeval: "Lutke niso bile nikoli smisel mojega življe-nja. Bolj bi lahko govoril o Iju-bezni na prvi pogled, o želji po početju nečesa nevsakdanjega, posebnega. Zelel sem nekaj us-tvarjati, čeprav nikoli nisem ve-del, kaj." Tri možnosti za nadalj-nji študij je imel - Izrael, Franci-ja ali Češka. Izrael je bil zanj predrag, francoščine ni znal, os-tala mu je Praga. Poslal je prijav-nico in bil sprejet. Po petih letih študija na Katedri alternativne-ga in lutkovnega gledališča Aka-demije lepih umetnosti je danes magister scenografije. Menda prvi v Sloveniji.
Prvo študijsko leto v Pragi je
Kajetan Čop med otroci vrtca v Topolšici po uspeli lutkovni
predstavi
bilo najtežje. Mamino spoštovanje njegove odločitve je bilo premalo, da bi se v prvih treh mesecih biva-nja v drugi držami, med tujimi ljudmi ne oglasil kanček domo-tožja. Zadovoljivo risanje mu je delalo dodatne preglavice, češči-ne se je - na srečo - kaj dobro naučil v mesecu dni. V dokaj ve-liko spodbudo pa mu je bila "širi-na", ki mu jo je dala gimnazija. Po treh letih študija ga je čakala ob-vezna prva diploma, po nadalj-njih dveh še glavna. "Študij je bil zahteven in je v celoti izpolnil mo-ja pričakovanja. Ponosen sem na še en dosežek. S tako imenovano kinetično lutko na temo kralja Lira me je akademija izbrala za sodelovanje na največji svetovni razstavi scenograftje v Pragi v ok-viru Praških kvadrianalov. Pri-pravijo jih vsaka štiri leta, na njem pa razstavljajo najboljši scenografi iz vsega sveta. Moje sodelovanje je bilo zelo opazno."
Skupaj z ženo, Čehinjo in do-jenčkom je pred nedavnim obi-
skal rodno Topolšico in otrokom v tukajšnjem vrtcu z lutkovno igri-co popestril prednovoletno doga-janje. Navdušil jih je, saj so otro-ci uživali in se odlično odzivali na njegove izzive. To je bila njegova druga v celoti avtorska predstava (prvič se je predstavil v Mariboru, poleti leta 1996). "Rad bi se zah-valil Območni obrtni zbornici Ve-lenje, ki mi je letošnji nastop omogočila. Sicer pa naj izrazim upanje, da lutke ne bodo ostale le Ijubezen na prvi pogled, ampak da mi bodo omogočile dostojno življenje. Ce ne bo šlo, bom pač moral početi nekaj drugega. Z znanjem, ki ga imam, imam nekaj možnosti. Najraje bi ostal pri lut-kah, naredil kakšen korak dlje na tem področju v Šaleški dolini, kjer o lutkah obstaja velik nepo-pisan list. Rad bi Ijudem dopove-dal, da te niso samo za otroke, so tudi za odrasle in po krivici zapo-stavljene v primerjavi s klasič-nim gledališčem."
Kajetan pravi, da bi rad igral
G4MNr
Industrijska prodajalna Polzela
- JP1 teL: 063/ 70 37 130'70 37 131
^VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA OD 16.11.1998 00 20.1.1999
Ob nakupu nad 10.000 SIT sodelujete v nagradnem žrebanju 50-tih bogatih nagrad, prva nagrada je otroška soba LEA. Nudimo pohištvo za opremo:	omare vseh dimenzij, kosovno
spalnic, dnevnih, otroških	pohištvo, sedežne gamiture,
sob, predsob, pisarn, (g ~~~	% vzmetnice, pohištvo iz masive.
jedilnic, kuhinj;	V „„.„.. . /
lotijo "delanja" glasbe. Resnično delajo, saj so njihovi inštrumenti čisto preprosta kmečka delovna orodja in podobno. Udarjajo na obroč soda, zvok izvabljajo iz "coklšuha", klepe s koso, žage, pomagata dva bajsa, riflca, ragl-ja, grablje, buča ter dva har-monikarja s frajtonerico, ki da-jeta "štimung"... Začetki? Moje tri sogovornice,
Konovski štrajharji so Tončka Železinger (buča), Marija Pustatinčnik (raglja), Ervin Zajc (grablje), Cecilija Šalamon (ribež), Drago Bedenik (hramonika), Janko Blažič (harmonika), Pavla Zelenik (bajs), Helena Bec (bajs), Jože Žnider (lestev), Justina Lah (žaga), Marjana
Pečnik (kosa), Franc Sotler (sod) in Cveto Rihter (čevelj).
povsod, vendar ne pred več kot 1000 ljudmi, v avtorskem gledališ-ču. Da bi lažje našel formo, obliko, nek svojstven, a še vedno zanimiv in privlačen način lutkovnega izraža-nja, se je odločil za postdiplomski bolj specializiran študij avtorskega gledališča. V veliko pomoč mu bo pri tem žena, ki študira gledališko dramaturgijo. Topolšico sta po no-voletnih praznikih že "zamenjala" za Prago, kjer bosta ostala do kon-ca študija. Potem pa .... "Kjer bo posel, tam bodo ustvarjali Čopi," je še dodal Kajetan.
■ tp
Šalečani v zrelih letih zagotovo poznajo izraz "štrajhanje", mladim je tuj. Ko sem prvič slišala za Konovske štrajharje, zanimiv trinajst članski sestav pevcev in Ijudskih godcev iz Ve-lenja, mi je ime zvenelo sim-patično, "prevesti" pa ga nisem znala. Ob srečanju s tremi članicami Štrajharjev, ki so mi pomagale ustvariti sliko o njih, sem izvedela - štrajhanje v teh
začeli. Oktobra, pred petimi leti, so se zbrali na prvih vajah v tamkajšnjem domu krajanov. Sedaj je oder "njihov" vsak ponedeljek po dve šolski uri. Po vsakih vajah so še boljši in samozavestnejši... Justina se je spomnila kar nekaj šaljivih zgodbic iz začetkov Štra-jharjcv. Ervin Zajc, ki igra na grablje tako, da udarja s palico po njih spredaj in zadaj, med tem pa si jih povezne na ramo, je bil po prvih vajah poln bušk -skorajda se je odločil, da bo nosil varnostno čelado. Veliko smeha so izvabljale prve vaje tu-di drugini "priučenim" glas-benikom, saj mojstri svojega ne-navadnega inštrumenta niso postali kar čez noč. "Ohranjan-je Ijudskega izročila me je vodi-lo pri ustanavljanju skupine,
vsi skupaj pa še danes skrbimo predvsem za to, da ne bo utoni-lo v pozabo. Sprva je bil naš mentor Zvone Grebenšek, sedaj je Drago Bedenik. Besedila napiše naša Cecilija, potem pa skupaj ustvarimo skladbo, pri čemer si melodijo velikokrat iz-posodimo. Zato, da diši po starem..." je povedala Justina, ki nam je izdala, da se članstvo od vsega začetka ni spremenilo, le enega harmonikarja so zamen-jali. Člani so stari od 52 do 72 let, nikomur pa ni škoda časa zji va-je ali nastope, saj prav uživajo v njih. In kako nastajajo nove skladbe? "Smo kot družina. Ni-mamo veliko "proti". Kar pred-laga naš vodja poskusimo, in nikoli ni veliko odstopanja. Vsi imamo občutek za ritem, vsi imamo glasbo radi. Zato tudi
vsi pojemo."
Pa prvi nastop? Spomini so še zelo živi, saj so prvič nastopili pred sosedi, na srečanju starejših krajanov. Pavla Zelenik pravi: "TVema je bila precejšnja. Doma, pred svojo publiko, imamo vedno tremo,
8 NAŠ ĆJlS
ZANIMIVO
14. januarja 1999
Delniška družba KRS - Kabelsko razdelilni sistem Velenje
Leto 1999 bo leto iskanja novih tržnih in komunikacijskih možnosti
Leta 1986je v občini Velenje stekla izgradnja prvega kabelskega omrežja in to v KS Smartno. 2. julija 1987 je pričel delovati Kabelsko razdelilni sistem Velenje. Ze leta 1990 so bila končana dela pri izgradnji omrežja v vseh krajevnih skupnostih mesta Velenja in razvoj je šel nezadržno naprej. Tako daleč, da so v KRS lani i.e pričeli obnavljati omrežje v naseljih v središču mes-ta in pridobili dokumentacijo za tovrstna dela tudi v preostalih KS, ki bodo na vrsto prišla letos. Trenutno ima KRS Velenje 9200 naročnikov, od tega 8600 samo v MO Velenje, kjer priključkov nima le 150 gospodinjstev.
Že leta 1994 so v d.d. sprejeli temeljne cilje poslovne politike do leta 2000, ki ga dobro ures-ničujejo; družba ustvarja vse več dohodka s trženjem posodobljenega KRS gospo-darstvu in občanom, odprt bo promet z delnicami KRS, trudi-jo se, da kljub hitremu razvoju na področju telekomunikacij sledijo trendom in ohranjajo nivo enega najsodobnejših sis-temov v državi...
Lansko leto je KRS Velenje d.d. prevzel v upravljanje pro-gramske pakete kabelskih omrežij Soštanj, Topolšica, Florjan in Atomske Toplice. To pa zato, ker mali sistemi težko uredijo vse formalnosti, ki jih od distributerjev zahteva država in Evropa. Ob koncu leta so uspešno pričeli oddajati proste kapacitete omrežja v najem za trženje interneta in drugih storitev - že v kratkem bo preko njih po internetu deskalo preko 100 uporabnikov, kapacitete pa so še velike. Ob dveh prednos-tih- nizki ceni (4 tisoč SIT mesečno) za neomejen in hiter dostop do omrežja...O tem in še marsičem, kar zanima delničarje in uporabnike KRS Velenje, smo se pogovarjali z direktor-jem KRS Velenje d.d. Slavkom Koreni-čem.
Q Kako ste zadovoljni s poslov-nimi uspehi v minulem letu?
Slavko Korenič: "Z rezultati, ki smo jih dosegli v lanskem letu, smo lahko le zadovoljni. Cilje, ki smo si jih postavili, smo celo prekoračili. Ustvarili smo sko-raj 81 milijonov SIT prihodkov. Največji delež predstavljajo pri-hodki od uporabnin, kar 77%, ostalih 23% pa smo zagotovili s tržno dejavnostjo. Proste ka-pacitete omrežja smo namreč oddali v najem na razpisu izbranemu podjetju SmartCom iz Ljubljane, ki ima v Velenju svojo poslovno enoto Velcom. Uporabljal jih bo za trženje storitev interneta in drugih tržnih telekomunikacijskih storitev. Rezultati tržne de-javnosti se odražajo tudi v fi-nančnih rezultatih, saj se delež prihodkov stalno povečuje. Leta 1995 smo ga s tem ustvarili 16%, lani pa že 23%. Za redno in in-vesticijsko vzdrževanje smo porabili 14% sredstev, za obno-vo omrežja 20% sredstev, za plačilo zakupa programov preko 16% sredstev, za stroške dela 16%, ostalo pa za stroške en-ergije, materialne stroške... Lani smo posodobili tudi omrežje v pretežnem delu mestnega po-dročja, sedaj z rekonstrukcijo nadaljujemo. In nenazadnje; tik pred iztekom leta smo dobili še zadnje dovoljenje za opravljan-je tržnih telekomunikacijskih storitev. To je dovoljenje, ki ga potrebujejo vsi kabelski distrib-uterji v Sloveniji, saj brez njega
ne bi mogli več poslovati, kar bi pomenilo mrk televizorjev v preko 9200 stanovanjih in poslovnih prostorih. Dobili smo ga prvi v Sloveniji, zato lahko danes rečemo, da izpolnjujcmo vse zakonske pogoje za redno delovanje naše družbe."
varovanja in podobno. Letos bomo pričeli obnavljati omrežja v Starem Velenju, na Konovem, na Gorici, v Šaleku, izdelali pa bomo projekte za obnovo v Smartnem in Pesju."
□ Koliko programov lahko trenutno spremljajo vaši uporab-niki in kaj načrtujete na tem po-dročju?
Slavko Korenič: "Našim uporabnikom je trenutno dostopnih 39 televizijskih in 14 radijskih programov. V teh dneh smo dodali Super RTL, pred novim letom pa še filmski an-gleški program Hallmark. V letošnjem letu ne načrtujemo bistvenega povečnja števila pro-gramov, načrtujemo pa uvedbo
Direktor KRS Velenje Slavko Korenič: "Z obnovo KRS siste-mov bomo letos nadaljevali, saj se s tem odpirajo številne
nove komunikacijske možnosti"
□ Obnova KRS omrežja je torej še v teku, uporabniki pa jo čutijo predvsem tako, da tam, kjer ste dela že opravili, sprejemajo bistveno lepšo sliko kot uporabni-ki neobnovljenih omrežij. Zakaj pa ste se obnove sploh lotili?
Slavko Korenič: "Naše omrežje je bilo tehnološko za-starelo, tako da ni bilo več sposobno prenašati programov, ki oddajajo v sodobnih tehnikah. Z odločitvijo o posodobitvi omrežja z najnovejšo tehnologi-jo in njegovo izvedbo dejansko postajamo eno najsodobnejših omrežij. Najnovejša zgrajena omrežja v svetu in redka tudi pri nas uporabljajo enako tehnologijo. Obnove smo se lotili prav zaradi izboljšanja kvalitete in tudi povečanja ka-pacitet za prenos slike in tona, istočasno pa ga usposabljamo za njegovo večnamensko rabo. Obnovili smo celotno primarno omrežje in celotno sekundarno omrežje v ožjem mestnem po-dročju, skupno tretjino omrežja. Obnovljenih je tudi nekaj blokovnih instalacij. Zavestna odločitev, ki jo je narekovala tudi tehnologija, se je odražala tudi v ceni, saj smo letno zago-tavljali 10 % iz mesečne uporab-nine. Obnovljeno omrežje pa pomeni tudi možnost spreje-manja digitalnih paketov pro-gramov ter možnost postopnega uvajanja individualnega izbora paketov programov po različnih cenah in zakupa individualno plačljivih filmskih programov. Dobijo pa tudi možnost priključitve na internet, sisteme
testnega digitalnega kanala, na katerem bomo testirali, kako omrežje prenaša digitalne pakete programov. To pomeni, da bomo lahko na enem pro-gramu sprejemali od 5 do 15 televizijskih programov, v končni fazi pa, kar je dolgo-ročna razvojna usmeritev, bo možen sprejem tudi do 500 pro-gramov. Vendar moram poudariti, da bo osnovni pro-gramski paket dosegljiv vsem za enako ceno. Vsi ostali paketi pa samo tistim, ki bodo to želeli in pripravljeni plačati."
Q Ali novo leto prinaša uporab-nikom tudi novo ceno?
Slavko Korenič: "V letošnje leto smo tudi mi stopili z novo ceno. Zaradi pri nas sprejete za-konodaje in tudi zaradi zahtev Evrope, da uredimo avtorske pravice, bomo pričeli plačevati kolektivne avtorske pravice, ki jih do sedaj ni bilo treba plačevati. To pa je strošek, ki bo bremenil slehernega naročnika, tako da bo mesečna uporabnina 781 SIT brez davka ali 832 SIT z davkom. Kakorkoli se sliši vi-soko, je to cena, ki jo bomo zaradi avtorskih pravic plačevali vsi, ne samo v Velenju. To je tudi cena naše poti v Evropo. Ob tem še ne vemo, kaj nam bo pri-nesel davek na dodano vred-nost. Prvi izračuni pa kažejo, da nam zaradi njega ne bo treba močno podražiti uporabnin. Dejstvo je tudi, da bomo letos potrebovali za izvedbo poslovnega načrta preko 93 mil-ijonov SIT, kar je 15% več kot lani. Od tega naj bi 85% prido-
bili z uporabnino za uporabo priključkov, preostalih 15% pa z tržno dejavnostjo."
□ Za kajporabite sredstva, kijih zberete z mesečno uporabnino, tudi za plače zaposlenih?
Slavko Korenič: "S temi sred-stvi zagotavljamo redno delo-vanje sistema in prenos vseh TV in radijskih programov do sle-hcrnega naročnika. To pomeni, da s temi sredstvi zagotavljamo redno in normalno delovanje sistema, plačujemo zakupe pro-gramov, avtorske pravice. Zadnja faza legalizacije, to je ureditev pravice prenosa ostalih, predvsem nemških komercial-nih in državnih programov in kolektivnih avtorskih pravic, je bila zaključena decembra 1998. To pomeni, da smo uspeli ured-iti pravice prenosa za vse ostale programe iz programskega paketa in sklenili dogovoro z pooblaščenimi avtorskimi agen-cijami iz Evrope za kolektivne avtorske pravice za vsa glasbena, filmska, literarna in druga dela, ki zapadejo pod avtorsko zaščito v Evropi. Seveda pa to ne bo brezplačno. Za pravice prenosa 20 evropskih nacionalnih in komercialnih programov, vključno z avtorskimi pravica-mi, bomo letos plačevali 95 SIT na naročnika, potem pa se bo obremenitev zviševala vse do leta 2004. Z urejenimi avtorski-
mi pravicami se nam seveda odpirajo tudi vrata za prodajo drugih filmskih programov po sistemu Pay TV, kar pa ne bo bremenilo uporabnine. S sred-stvi, ki jih ustvarimo z lastno tržno dejavnostjo, pa pokrijemo stroške plač za dva zaposlena v družbi."
prometa je bil, da smo pripravl-jali predlog za kotacijo na borzi. Predlog zaradi visokih stroškov in "nezanimivosti" delnic zaradi omejitev v številu glasov, ki jih ima posamezni delničar, ni bil ustrezno podprt. Poleg tega smo morali izvesti postopke uskla-ditve nominalne vrednosti z
Novo iz KRS Velenje d.d. Velenje
1.	Vse imetnike priključkov obveščamo. da lahko dobite vse informacije in podatke o programskem paketu, cenah ter poslovanju KRS Velenje na internetu http:/www„krs-velenje.si
2.	Pripombe, reklamacije in odgovore na anketo lahko pošljete preko interneta na naslov krs@kks.s-net.net.
3 3. Podatke o možnostih priključitve na internet preko KRS Velenje dobite na podjetju SmartCom d.o.o., PE Velenje, tele-fon 861- 892 ali na internetu na http://www.kks.s-net.net.
□ Kaj je z delnicami KRS Velenje? Omenili ste, da promet z njimi dejansko že poteka. Kako?
Slavko Korenič: "Vrednost os-novnega kapitala je bila ob us-tanovitvi družbe leta 1992 104.486.400,00 SIT, delnice pa so bile nominirane na 100 DEM. Prometa z delnicami zaradi določenih razlogov nismo pod-pirali, čeprav je bil ves čas možen. Potekal pa je v primerih poravnave obveznosti KS do za-mudnih soinvestitorjev in v primerih dedovanja. Eden od razlogov, da nismo pospeševali
našo zakonodajo. To smo' lani storili s sklepom skupščine. Sočasno smo sprejeli sklep o povečanju osnovnega kapitala na 326.520.000,00 SIT, kar je rezultat vlaganj v omrežje, nom-inalna vrednost ene delnice pa je 10 tisoč SIT. Sedaj bo potrebno počakati, da sodišče vpiše te spremembe, potem pa bo potrebno vse že izdane delnice prežigosati na novo vrednost. Po tem bo promet z delnicami ver-jetno stekel."
■ Bojana Špegel
< KAE PROGRAMSKI PAKET	^^^ 6LSKO RAZDGLILNI SISTEM V6L6NJ6 TELEVIZIJSKIH IN RA	) d.d. DIJSKIH PR0GRAM0V
TELEVIZIJSKI PR0GRAMI	o 0	
t. 0SN0VNI PAKET 1		I 2. D0DATNI PAKET	
		I	
ZEMEUSKI PR0GRAMI	KANAL	SATEUTSKIPROGRAMI	KANAL
1.SL01	K11 -11	22. DISC0VERY	S 04 - 83
2. SL0 2	K 07 - 07	23. CNN	S 12 - 91
3. HRT1	S 05 - 84	24. EUR0SP0RT	S 13 - 92
4. HRT 2	S 03 - 82	25. MTV	S 17 - 96
5. HRT 3	S 06 - 85	26. CART00N NETVVORK	S 18 - 97
6. TV VELENJE L0KALNI PR0GRAM	K 05 - 05	27. ANIMAL PLANET	S 09 - 88
7.TV3	K 08 - 08		
8. KRS VELENJE -		3. PLAČUIVI PAKET	
L0KALNI KANAL NAŠ ČAS	S 08 - 87		
9. AVSTRIJAI	K 09 - 09	28. N0ČNI PR0GRAM EUR0TICA	S 09 - 88
10.VTV VAŠA TELEVIZIJA	K10 -10		
11. P0PTV	K12 -12	4. ZAČASNI PAKET	
12. KANALA	S 11 -90		
13. KTVŠOŠTANJ L0KALNI		29. V0X	
PR0GRAM *1	K 03	30. TV BIH	S 21
*1 SAM0 V KRS Š0ŠTANJ		31.TV5	S 22
SATELITSKIPR0GRAMI KANAL		32. RAI UN0	S 23
14. RTL	S 07 - 86	33. TNT 24-URNI	S 24
15. SAT1	S 10 - 89	34. AVSTRIJA 2	S 25
16. DSF	S14 - 93	35. KABEL 1	S 26
17.RTL2	S 15 - 94	36. HALLMARK **2	S 27
18. PR0 07	S16 - 95	37. GAJBA TV P0SKUSN0	C 21
19.3SAT	S 19 - 98	38. TESTNI KANAL	S 28
20. ARD1 in		**2 V KRS Š0ŠTANJ, T0P0LŠICA	
21. TV BE0GRAD	S 20 - 99		
RADIJSKI PR0GRAMI			
			
1 ZEMEUSBPROGRAMI ■	FREKVENCA	8. RADI0 LASER	100,30
1. SLOVENIJAI	87,50	9. SL0VENIJAIII	87,9
2. SL0VENIJAII	90,40	SATELITSKI PROGRAMI	FREKVENCA
3. RADI0 VELENJE RADI0 ALFA	104,20	10. DEUTSCHE WELLE I	106,70
4. K0R0ŠKI RADI0	90,80	11. SKY RADI0	107,10
5. BLUE DANUBE AVSTRIJA	99,90	12. CMR	107,50
6. 0RF RADI0 3	91,20	13. BBC RADI0 3	106,30
7. HRVAŠKI RADI0 II	94,20	14. BBCRADI01	105,90
14. januarja 1999
ZANIMIVO
KAK iAS 9
potrošni ški ^ koti ček
Novi Spiošni pogoji za opravljanje gov-orne telefonije
Komercialne linije zaračunane posebej
Konec novembra lani je začel veijati nov praviinik o splošnih pogojih za opravljanje javnih telekomunikacijskih storitev, govorne telefonije in telefaksa. Preprosteje povedano, gre za nove splošne pogoje, ki veljajo za vse tele-fonske naročnike. In kakšne so novosti?
Operater mora zagotoviti, da so splošni pogo-ji poslovanja (podatki o možnostih, vrstah in načinih priključitve, cenah, morebitnih popustih ...), dostopni vsem zainteresiranim potrošnikom. Podatke v zvezi s tem mora nuditi preko poseb-ne informacijske službe, osebno, preko telefona, pa tudi pisno, če oseba, ki se zanima za priključitev, zahteva informacije v pisni obliki. Za pridobitev priključka je potrebna pisna vloga. Nanjo mora operater odgovoriti v 10 delovnih dneh po prcjemu. Rok za priključitev ne sme biti daljši od 10 delovnih dni od sklenitvc pogodbe, če je napeljava že v stavbi, in 30 delovnih dni, če je treba napcljavo zgraditi do stavbe.
Operater mora oblikovati eno ali več komisij za odločanje o pritožbah in ugovorih potrošnikov. Sestavljati jo morajo tudi predstavniki naročnikov in organizacij za varstvo potrošnikov in sicer tako, da imajo v njej večino glasov.
Klici na komercialne linije morajo biti zaračunani posebej. Operater mora na naročnikovo zahtevo linijo za komercialne klice takoj blokirati in to brez dodatnega plačila
Piše: ■ Urša Šmid, vodja območne pisarne
naročnika. Na računu jih mora operater posebej prikazovati, če to dopuščajo tehnične možnosti, od 31. decembra leta 2000 pa obvezno vsem naročnikom.
Operater lahko začasno izključi ali drugače omeji naročnika, ki s svojim ravnanjem ali sporočili vznemirja ali kako drugačc moti druge naročnike.
Kako je s plačili računov?
Operater mora naročnika pisno opozoriti, da plača račun, če tega nc stori v desetih dneh po izs-tavitvi. Ce ga naročnik ne plača v 45-dneh, lahko operater prekinc priključitev na stroške naročni-ka in to do plačila računa z vsemi pripadajočimi obveznostmi. Po plačilu mora operatcr (na stroškc naročnika) takoj, najkasnejc pa naslednji dan po prejemu dokazila o vplačilu, izvesti priključitev. Tam, kjer tehnične možnosti dopuščajo, operater nc smc prekiniti priključitve za opravljanjc nujnih klicev (npr. na številko 113) in za dohadne klice. Če je naročnik plačal naročnino in javne telekomunikacijske storitve, drugih pa ne (npr. klici na komcrcialne linije), sme opcrater omejiti uporabo priključitve le za tiste storitve, ki niso bilc plačane.
Opisali smo samo nekaj sprememb, za katerc iz svetovalne prakse vcmo, da potrošnike naj-pogosteje zanimajo. Podrobneje pa se lahko o novostih pozanimate tudi v območni pisarni Zveze potrošnikov.
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE LEASING LAMPRET,
objavljene v tedniku Naš čas, 24.12.1998.
1.	nagrado: AVTORADIO PHILIPS prejme Andreja Jelenko, Jenkova 27, 3320 Velenje
2.	nagrado: MENJAVO OUA TER OUNE-GA CISTILCA prejme Topolovec Mara, Tavčar-
jeva 21, Velenje
3. nagrado: ZUNANJE TER NOTRANJE GLOBINSKO ČIŠČENJE VOZILA prejme Gregor Rupnik, Sercerjeva 10, 3325 Soštanj Nagrado prejmete s predložitvijo osebnc izkaznicc v salonu Leasing Lampret, na France-tovi cesti 23 v Slovenj Gradcu. ČESTITAMO!
UUDSKA UNIVERZA ZALEC tel.:063 703165, fax: 715 402
šola
prijaznih
Ijudl' vabi
v naslednje tečaje in seminarje
VPIS IN INFORMACIJE VSAK DEL0VNIK MED 8. IN 16. UR0 0SEBN0 ALI P0 TELEF0NU
063/ 703-165, 703-16-61. R0K PRIJAVE: 29. 1. 1999.
^TJEZIKOVNO IZOBRAZEVANJE TEČAJI ZA 0DRASLE
•nemščina, angleščina, italijanščina, francoščina •OSVEŽITVENI TEČAJI •TEČAJI P0SL0VNEGA JEZIKA •IZPITI ZA AKTIVN0 ZNANJE JEZIKA •SLOVENŠČINA K0T TUJI JEZIK
^rRAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
•Osnove računalništva •Word za Windows •Excel
^TSREDISCE ZA SAM0ST0JN0 UČENJE
•Učenje ob pomoči mentorja s pomočjo računalnika in multimedijskih učnih pripomočkov
^TSPLOSNO IZOBRAZEVANJE
•Tečaj za voditelja čolnov •Tečaj vodenja poslovnih knjig •Kreativne delavnice •Tečaj priprave na maturo (N0V0) •Plesna šola za otroke •Plesni tečaji za odrasle
^TUSPOSABLJANJE
•Računovodja
•Trgovinski poslovodja: licenca
]
iz prve roke
EIO A lv A
Prisluhnite Erinemu mojstni v oddaji NASVETIIZ PRVE ROKE na Radiu Velenje, v sredo, 20. jamrarja ob 8.50. uri.
Izvedeli boste vse, kar je pomembno pri nakupu kuhinj, koko montirati kuhinjsko pohištvo, kdo vam pri tem lahko pomaga, svetuje...
V oddaji boste dobili odgovore tudi na Vaša vprašanja, ki jih pošljite najkasneje do torka, 19. januarja na naše uredništvo.
LifdiU 11 UiiL LLULuHull LulliaiLllt
Odgovore na nagradno vprašanje in VSaša vprašanja pošljite na Naš čas, d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom "Nasveti iz prve roke", najkasneje do torka, 19. januarja. Nagrajenec bo izžreban v oddaji, v sredo, 20. januarja.
Posegi v gozdni rob v velenj-skih primestnih gozdovih (2.)
Funkcije primestnih gozdov Velenja
Človeštvo se zgrinja v mesta in ob koncu tisočletja bo živela že skoraj polovica prebivalstva v zgoščenih urbanih mravljiščih. Naraščajoča produktivnost nudi današnjemu človeku višji stan-dard in več prostega časa.
Rekreativna dejavnost postaja neobhodna sestavina v življenju današnjega človeka, za katerega sta značilni nenehno zmanjše-vanje telesnih in povečevanje psi-hičnih obremenitev.
Pomen gozdov za rekreacijo zaznamo šele v 50-tih letih tega stoletja, vendar od takrat nenehno pridobiva na veljavi. Danes vemo, da imajo zelene površine ugoden učinek na človekovo počutje in zdravje. Ve-mo, da povzroča pomanjkanje gibanja oslabelost mišičnih tkiv, motnje v krvncm obtoku, v pres-novi, posledica je slabitev imunskega sistema...
Tudi mnogi med 28.000 pre-bivalci mesta Velenje uporabijajo in potrebujeja zelene površine za sprostitev in rekreacijo. Poleg površin ob Škalskem in Plevel-ovem jezeru ter Velenjskega par-ka so najbolj obiskani primestni gozdovi (sprehodi, nabiranje gob, tek, kolesarjenje po stranskih (gozdnih) cestah). Množičnost obiska in s tem konkretna uporabna vrednost primestnih gozdov za mestnega človeka se najbolje odraža v stanju gozdnih tal. če sklepamo po poškodbah gozdnih tal, so najbolj obiskani: gozdni predel nekdanje trim steze, gozd pri osnovni šoli Gori-ca, gozd ob župnišču Smartno, grajski hrib in nekateri manjši os-tanki gozda v neposredni bližini naselij. Ti gozdovi imajo zelo poudarjeno rekreacijsko funkcijo.
Slaba polovica (46,2 % ak-tivnega prebivalstva) Velenjčanov se vsak dan odpravi v službo, mnogi med njimi se vozijo s svo-jim avtomobilom. Dnevno tako porabimo več ton goriva, to pa pomeni tudi ogromno (energets-ki izkoristek bencina je le okrog 15 %) izpušnih plinov. V Velenjski kotlini so še vedno močno pris-otne tudi emisije TE Soštanj (51.804 tone S02 in 10.154 ton NOx v letu 1996). Del te nesnage filtrirajo primestni gozdovi in veg-etacija v mestu. Funkcija gozda se imenuje higiensko zdravstve-na funkcija in je po definiciji odvisna predvsem od oddaljenosti gozda od naselja ter od oddal-jenosti gozda od onesnaževalcev.
Tudi če onesnaženje ni prisot-no, opravljajo gozdovi klimatsko funkcijo, saj blažijo močne vetrove ter temperatume in druge ekstreme. Nekatere gozdove obiskujejo poleg domačinov tudi drugi (turisti). Turistično funkci-
jo imajo na primer gozdovi okrog velenjskega gradu, saj si jih ne-hote ogledajo obiskovalci muzeja in Ijubitelji smučarskih skokov. To funkcijo imajo tudi gozdovi ob označenih planinskih poteh. Pomembna je tudi estetska funkcija gozda. Funkcijo opravl-jajo poleg gozdov, ki dajejo značilen videz krajini tudi goz-dovi, ki zakrivajo neželene poglede (industrijske objekte, kamnolome...). Ob gozdnih učnih poteh opravlja gozd poučno funkcijo. Posebnost krajinskega parka Škale jc velika pestrost živalstva. Zato je v tem gozdu ze-lo poudaijena biotopska funkcija. Kot krajinski park ima gozd tudi funkcijo varovanja naravne in kul-turne dediščine. Za lastnika goz-da je najbolj pomembna funkcija pridobivanja lesa. Varovalna funkcija je v večini gozdov na-jpomembnejša funkcija. Poleg naštetih poznamo še nekaj v primestnih gozdovih manj zan-imivih funkcij gozdov.
Vsc te in še druge funkcije so kartirane v gozdnogospodarskem načrtu in vplivajo na strokovno odkazilo gozdnega drevja. Nekatere od "nelesnih" funkcij zahtevajo tudi posebne ukrepe. Rekreacijska funkcija, ki je v primestnih gozdovih ena na-jpomembnejših, zahteva npr. lep izgled gozda, gozd, privlačen za obiskovalce.
Tudi različni človekovi posegi v gozdni rob tam, kjer ima gozd več funkcij, so bolj škodljivi (ne-dopustni), kot tam, kjer ima gozd manj funkcij.
Kaj pravi zakon o gozdovih
Posegi v gozd in gozdni pros-tor ter neprimerna raba gozdne površine so v zakonu o gozdovih omenjeni na več mestih.
Lastnik gozda je omejen z do-ločilom: »Lastninska pravica na gozdovih se izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, so-cialna in proizvodna funkcija. Lastnik gozda zato mora:
-	dovoliti v svojem gozdu prost dostop in gibanje drugim osebam,
-	dovoliti v svojem gozdu čebe-larjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin in prostoživečih živali v skladu s predpisi.«
Za vse pa velja: »V gozdovih je prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen.«
Posebno pomembno pa je do-ločilo o posegih v gozd, ki pravi: »Za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno dovoljenje za poseg v prostor v skladu s predpisi o urejanju prostora. K dovoljenju za poseg v prostor se
mora pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.
Soglasje Zavoda za gozdove se mora pridobiti tudi k dovol-jenju za poseg v prostor za gra-ditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta neg-ativno vplivali na gozdni ekosis-tem in funkcije gozdov.
Soglasja pa ni mogoče izdati, kadar je pričakovati, da bodo vplivi posega v prostor razvred-notili ali poškodovali gozd.«
Zakon določa tudi, da »sta poseg v gozd oziroma v gozdni prostor polcg posegov, določenih s predpisi o urejanju prostora, tudi krčitev gozdov ter izko-riščanje, ki ima za posledico spre-membo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem, ali v oboro za rejo divjadi.«
Posebej je opredeljena paša v gozdu: »Paša v gozdovih je pre-povedana. Izjemoma je na podlagi kriterijev, določenih v predpisu o varstvu gozdov, paša lahko dovol-jena z gozdnogojitvenim načrtom.«
V poglavju o varstvu gozdov je prepovedano kurjenje v gozdu, razen na urejenih kuriščih in zara-di zatiranja podlubnikov.
Poleg prepovedi in omejitev do-loča zakon o gozdovih tudi odgov-orne službe za izvajanje zakona: »Uresničevanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih pred-pisov nadzirajo gozdarski inšpek-torji. Posege v gozdni prostor nadzi-rajo tudi inšpektoiji za lovstvo in ribištvo, gradbeni in urbanistični in-špektorji, vsak v okviru svojih pooblastil. Uresničevanje določb tega zakona o preprečevanju in gašenju požarov poieg gozdarskih inšpektoijev nadzirajo tudi požami inšpektorji in organi za notranje zadeve.«
Za kršitelje zakona so pred-pisane razmeroma visoke kazni, kar 150.000 tolarjev znaša kazen za zmanjševanje rastnosti sestoja ali rodovitnosti rastišča oziroma ogrožanja njegovih funkcij, za ne-dovoljeno pašo v gozdu ali za vožnjo v gozdu. Enaka kazen lahko doleti tudi tistega, ki ne obnovi gozda, ki je bil opustošen ali posekan na go-lo, v predpisanem roku. Najmanj 100.000 tolarjev pa je v zakonu predvidena kazen za ograditev posameznih delov gozda brez do-voljenja.
Področje posegov v gozd in gozdni rob je teoretično odlično urejeno, saj problematiko solidno (na papiiju) rešujejo poleg zakona o gozdovih že prostorski dokumen-ti. V zakonu o gozdovih so določene službe, ki morajo kršitelje poiskati, predpisane so tudi kazni. žal pa se zakonskih prepisov pri nas vse prevečkrat ne izvaja, kršitelji za-kona niso kaznovani, posledice tega pa se kažejo na gozdu. ■ Zavod za gozdove OE Nazarje, Damjan Jevšnik
10 NilS ols
107,8 MHz
14. januarja 1999
IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
Brezreklame
Da nesreća nikoli ne počiva, je pred novim letom boleče občutil urednik Našega časa Stane Vovk. Spodrsnilo mu je na zaplati ledu, padec pa je bil tako nesrečen, da si je resno poškodoval gleženj in koleno in mora zdaj počivati. To mu je najtežje: pasivno spremljati, kaj pišejo drugi in kaj pišemo mi, brez možnosti poseganja in vplivanja na zapisano. Ob zadnjem obisku v redak-ciji, vsake toliko časa ga kdo pripelje, se je pritoževal, da mu tudi do gledanja televizije ni. K sreči vsaj nogometaši počivajo, rokomet in druge športne do-godke zdaj suvereno pokriva Janez Plesnik.
Po novem letu smo v redakciji uvedli novost. Vsak, ki gre na teren, mora v posebni zvezek vpisati čas odhoda in vrnitve ter navesti kraj, kamor se po-daja. Zdaj vsaj vemo, kje lahko
najdemo koga, če se slučajno "zgubi". Zanimiva je statistika vpisov prvih štirih dni, od sku-paj 82, kolikor se jih je zgodi-lo v tem času, je natanko 27 napovedi - na kavo. Ve se kam (ne smemo delati reklame!). Kdo se najpogosteje vpisuje s tako "šifro" pa je interna za-deva.
Novoletne praznike si je z do-pustom podaljšala Tatjana Podgoršek. Spočila si je, čeprav se ni odpravila nikamor, ampak je, kot je povedala, svoj mir našla kar doma. V teh dneh pa kolegi v redak-ciji pričakujemo posebno va-bilo. Vabil naj bi Peter Rihtarič - Pec. Bi povedali zakaj (ne smemo delati reklame!), pa ne bomo. Bo že sam vedel.
■ mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO..
Predavanja v Mladinskem centru Velenje, 15. in 16. januar
Aleš Črnič gosti Alda ivančiča
Mladinski center Veienje, petek, 15. januar, ob 21. uri, vstopnine ni!
Aldo Ivančič, v osemdesetih član legendarne skupine Borghesia, sou-stanovitelj FV založbe in diska FV, eden prvih techno DJ-ev pri nas, dol-goletni "resident DJ" v Klubu K4 (po anketi obiskovalcev najuspešnej-ši DJ Kluba K4 v desetih letih delovanja kluba), nam bo predstavil zgodovino popularne glasbe s poudarkom na sodobni klubski sceni de-vetdesetih.
Popeljal nas bo na glasbeni sprehod od jazza kot nekakšnega ameriške-ga začetka popa, preko rock'n'rolla v petdesetih, prehoda od akustike na "elektriko" v šestdesetih, punka in vrnitve v klube v sedemdesetih in osem-desetih, do elektronike, novih medijev in plesne scene devetdesetih. Svoje argumente proti "tehnofobičnosti" bo utemeljeval tudi z glasbeni-mi primeri, ki jih bomo slišali - mogoče bomo ugotovili, datechno ni le
techno, ampak da so rave, drum'n'bass, jungle, hard techno, trance, mi-nimal, trip hop (in še mnogo drugega) res precej različne glasbene za-deve. Prijazno vabljeni!
Emcejev Hora lega-lis - Peru, Bolivija
Mladinski center Velenje, sobota, 16. januar, ob 21. uri, vstopnine ni!
V prvem letošnjem Hora legalisu bo Andrej Horvat obiskovalce v preda-vanju in s pomočjo diapozitivov po-peljal v Peru in Bolivijo.
mladinsk
c e n t e r
SASHA
DEDICATED TO...
Štiriindvajsetletni nemški pevec Sasha je trenutno najbolj vroče ime nemškega popa. Konec minulega leta je izdal svoj debitantski album
in od takrat naprej gre njegova pot le še navzgor. Prvič je opozoril nase lani poleti, ko je 30. junija izšel njegov prvi sin-gle »l'm Still VVaitin'«, s katerim se je kot meteor dvignil v vrhove ne le nemških, ampak tudi drugih evropskih glasbenih lestvic. Poletna skladbica v lahkotnem reggae ritmu, pri nastanku katere je sodelova-la njegova prijateljica, raperka Young Deenay, je ostala uspešnica vse do izida albuma »Dedicated To...«, ki je med dvanajstimi sklad-bami prinesel številne potencialne hite. Prvi tak je balada »If You Be-lieve«, ki že sledi uspehu skladbe »l'm Still VVaitin'«, da pa bodo njej sledile tudi druge skladbe, ne gre dvomiti. Sasha namreč ni le pop atrak-cija, ki bi čez noč razvnela srca mladih najstnic, ampak je dobro za-pisan tudi pri glasbenih kritikih. V njegovem primeru ne gre le za in-dustrijski dance pop, kakršnega iz srednjeevropskega glasbenega prostora prihaja še preveč, ampak gre zatalentiranega pop ustvarjal-ca, ki se lahko pohvali z odlično glasbeno produkcijo. Album »Dedicated To...« je mešanica nežnih balad, reggae poskoč-nic in hitrejših funkoidnih skladb, ki jih poleg že omenjene dobre iz-delave, odlikuje tudi dobro petje. Sasha je kot zaljubljenec v soul glasbo, tudi velik pristaš večglasnega petja in uglašenihi harmonij, kar je čutiti tudi ob poslušanju njegovih skladb. V kratkem času je ta 24-letni pevec postal zvezda stalnica evropske-ga glasbenega prizorišča, v Nemčiji pa si kartežko predstavljajo glas-beno revijo v kateri ne bi bilo vsaj ene njegove slike ali informacije v zvezi z njim. Kljub vsemu pompu, ki se dviguje okrog rnjega, pa Sas-ha, vsaj po njegovih besedah, ostaja to, kar je bil že doslej. Zavezan in zvest svoji družini in prijateljem, za katere pravi, da j«m je vedno na voljo, kadar ga potrebujejo in na katerih pomoč lahko tudi sam ved-no računa.
Zdaj, ko ima v žepu svoj prvi album, se še posebej veseli njegove pro-mocije. Živi nastopi so namreč tisto, kar ga še posebej privlači. Če-prav se zaveda, da moraš biti vražje dober, da lahko izvedeš dober na-stop v živo, meni, da poplna perfekcija kljub vsemu ni potrebna. Pomembno je znati vzpostaviti sproščeno vzdušje in poiskati pravi stik s publiko. Od občinstva pa lahko pričakuješ le toliko, kolikor mu tudi sam daješ. In Sasha je svojim oboževalcem namenil svoj prvenec »De-dicatedTo...«
■ M/Č
LESTVICA DOMAČE GLASBE (Št.297)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni 71/ ter vsak četr-tek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeijo, 27. decembra:
1.	FIR: Lojze nov klobuk ima	12 glasov
2.	KLINC: Za lenuha ni kruha	10 glasov
3.	ALPSKI: Mi gasilci	5 glasov
4.	ROSA: Najlepša so jutra	3 glasovi
5.	PETOVIO: Naš dedek	0 glasov
Predlogi za nedeljo, 10. Januarja:
1.	FRAJKINCLARI: Brata sva od fare
2.	MODRIVAL: Ta presneta burja
3.	ŠALEŠKIFANTJE: Prijatelj Abraham
4.	ŠTAJERSKIH 7: Se enkrat na leto dobimo
5.	ZAJC: Rokovnjaška
■ Vili Grabner
orkester, ki mu bo dirigiral Michael Kamen. Vodja orkestra je na ti-skovni konferenci dejal, da je pro-jekt zanj velik izziv, Metallico pa je primerjal celo z Richardom Wag-nerjem.
Dva koncerta bosta na sporedu 21. in 22. Aprila, poleg repertoar-ja starih skladb skupine, pa člani Metallice na izključujejo tudi mož-nosti nastanka nekaterih novih sk-ladb, ki bi jih posneli skupaj z orke-strom. Oba koncerta bodo posneli, material pa kasneje izdali na »ži-vem« albumu.
B VVITCHED
Štiri mlada dekleta iz Irske so s svojim albumom »B VVitched« v Veliki Britaniji dosegle že dvakrat-no platinasto naklado. To jim je na široko odprlo vrata v ZDA, kjer naj bi njihov debitantski album konec februarja izšel pri založbi Epic. S svojim izgledom in glasbo so B VVitched našle pot do src svojih vrstnikov in postale prave medijske zvezde terodličen prodajni artikel. Skupaj s skupino Cleopatra in pev-
ko Billie so vodilne predstavnice novega, mladega (najstniškega) vala popa, ki je v lanskem letu za-jel Veliko Britanijo. Zdaj upajo, da jim bo nekaj podobnega uspelo tudi onkraj velike luže.
MADONNA
Da lahko do prepira privede tudi podoben okus, smo priča ob naj-novejšem nesoglasju med Madon-no in člani skupine Prodigy. Tako Madonna kot Prodigy so se na-mreč ogreli za nakup angleškega dvorca Todlngton Minor. Cena te graščine se giblje okoli štirih mili-jonov funtov, glede na to, da se za nakup zanimata dva bogata kupca, pa bi lahko bila tudi višja. Ali bo že-Ija po lastništvu tega gradu pripe-Ijala do kakšnih resnejših prepirov med obema velikima imena popu-lame glasbe, bomo najbrž kmalu vi-deli.
Mediji bi si verjetno želeli, da bi bilo tako.
BOYZONE
Irska pop skupina Boyzone je za
SPICE GIRLS
Čeprav se članice skupine Spice Girls v tem trenutku bolj ali manj uk-varjajo z osebnimi problemi, pa se vendarle zavedajo, da je delo ti-sto, ki jih drži pokonci, zato kljub temu, da kar dve članici pričakuje-ta naraščaj, še vedno veliko časa
preživijo v studiju. Mel B se večino-ma posveča svojemu samostoj-nemu albumu, pri nastanku katere-ga bo menda sodelovala tudi s pevko Mary J. Blige, s samostoj-nim projektom pa se ukvarja tudi Mel C. Kljub temu pa skupinskega dela ne zanemarjata. Še pred izi-dom obeh solo albumov, naj bi na-mreč na svetlo prišel tudi novi al-bum skupine Spice Girls.
METALLICA
Člani skupine Metallica pripravlja-jo poseben glasbeni spektakel. Skupaj s člani simfoničnega orke-stra iz San Francisca nameravajo pripraviti skupni koncert na katerem bi predstavili 23 skladb iz petnajst-letnega obdobja delovanja te sku-pine. Skladbe nameravajo pose-bej prirediti za stočlanski simfonični
single »No Matter What« prejela nagrado za ploščo leta, potem ko so v neki telefonski anketi tako od-ločili poslušalci. Skupina je z ome-njeno skladbo v glasovanju, v ka-terem je sodelovalo več kot milijon Ijudi, premagala tudi uspešnico iz filma Titanik »My Heart Will Go On«, pevke Celine Dion. Sicer pa imajo člani skupine Boy-
zone trenutno v ognju spet novo že-lezo. Proti vrhu lestvic namreč že pleza njihova nova uspešnica, skladba z naslovom »I Love The Way You Love Me«.
■ MiČ
14. januarja 1999
ZANIMIVO
NilS ČAS 11
HOHOSKOP
OVEN OD21.3. D0 21.4.
Nekdo bo no ves gloi ugovarjol in se upirol vaiemu predlogu, pa će-prov ite popolnoma neiebićni. Prov je, da potegnete ćrto in zaćnete razmiiljati v drugaćni smeri. Neko povabilo bo priklicalo v ipomin ie ne tako davne in nadvse srećne trenutke. Ne glejte od daleć, am-pak se ćimprej vkljućite v dogajanje. Sicer se vam bo zgodilo, da vas bodo potisnili na stranski tir, kar vas bo zelo prizadelo.
BIKOD22.4. DO 20.5. ^
Zaćetek bo nemara težaven, zato pa se vam bodo po tem odprle nove možnosti in lahko boste ponovno preizkusili moć svoje privlaćnosti. Ne zamudite trenutka, ko boste lahko v središću pozornosti. $pretna poteza vam bo zagotovila vse tisto, kar vam veliko pomeni. Ce bo ilo vse po naćrtih se vam obeta kratko potovanje in to v odlićni druž-bi. Sicer pa vam tudi doma ne bo veliko manjkalo.
DVOJČKA OD21.5. DO 21.6.
Nekomu se bo zdelo, da ste preraćunljivi, ćeprov boste samo previd-ni. Ne razjezite se, raje poćakajte na razplet, ki bo dovolj zgovoren in preprićljiv. Nepremiiljeno izrećene besede bodo ućinkovale kot da prilivate olje na žerjavico: spet se bo vnela strast, ki je nekoć obvla-dovala vaie življenje. In spet boste ćufili iskre, ki jih že dolgo niste.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Casa imate dovolj in celo preveć, vi pa ga ne znate pametno izkori-stiti. Sele ko se bo nekdo ponudil v pomoć, boste začutili trdno tla pod nogami in potem bo ilo kar somo od sebe naprej in vse do sreč-nega konca. Spoznali boste, kako koristnoje posluiati dobre nasve-te. Veliko boste sanjarili, kar vas bo reievalo pred vsakdanjikom, ki vam zadnje ćase res ne more biti vieč. Pazite na spolzki cesti.
LEV OD 23.7. DO 23.8
Ponudba, ki jo boste dobili v tem tednu, bo več kot sijajna. Ker bo veljala le kratek ćas, ne izgubljajte besed in energije, ampak jo čim prej izkoristite. Se tako dober nasvet vam ne bo pomagal, če boste slepo verjeli v nekoga, ki ni niti malo zanesljiv. Ceprav boste posku-iali osfati v ozadju, vam ne bo uspelo. Ko boste namreč spoznali, da od tega nimate nobene koristi, boste prevzeli pobudo in zmaga bo vaio. Slavili boste v dvoje.
DEVICA OD 24' 8. DO 23. 9.
Ce boste poprijeli za delo, bo seveda hitreje končono, vam pa se bo odvalil kamen od srco. Sledili bodo dnevi, ki jih zlepa ne boste po-zabili. V njih se vom bo namreč ponudilo kar nekaj priložnosti, da si zagotovite naklonjenost človeka, ki ga ne morete odgnoti iz svojih misli. Pomembno pa je, do se noučite ločiti rcsnico od laži, saj se bo-ste sicer v neki stvari odločili tako, do vam bo kmalu žal. Zdrovje ne
bo najbolj trdno, zoto uživajte dovolj vitaminov. _____ _ _
Casa imate zadnje čase preveč za vse, le za nežne trenutke v dvoje go nikakor ne znate najti. Vsaka nova izkuinja, ki jo boste dobili v prihodnjih dneh, vam bo prinesla kaj dobrega v prihodnosti, zafo ho-dite po svetu z odprtimi očmi in uiesi. Ce bo tako, boste kmalu v sre-diiču dogodkov, ki vam bodo ie kako godili, sicer pa vam bo ilo vse narobe. Krivili boste seveda vse okoli sebe, vsi drugi pa za marsika-tero reč vas. Govorice, ki vam bodo priile no ušesa ob koncu tedna, bodo res samo govori-ce.
SKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
Zaradi zaljubljenih pogledov in sladkih besed boste nekaj dni čisto iz sebe - iele ko boste dvakrat premislili, boste spoznali, katero od dveh poti je prava. Lohko boste uveljavili svojo voljo, če vam bo do tega, vendar bo nemara bolje, da se prepustite dogodkom in poćakate na ugoden razplet. Sreća vas bo v naslednjih dneh naravnost zasledova-la, izvedeli pa boste tudi stvari, ki vam nikakor ne bodo všeč.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Kdor dela, dela tudi napake. V vašem primeru to sicer ne drži povsem, vendar vam bo odleglo, ko se boste spomnili nekaterih podobnih pri-merov iz preteklosti. Nić čudnega. V preteklost vam bodo misli uha-jale somo zato, ker boste sveže zaljubljeni. Ko boste dosegli cilj svo-jih skritih hrepenenj, se boste spet pomirili. lo pa žal še ne bo tako kmolu. Zoto imate no voljo šc dovolj ćasa, do ustrezno ukrepate.
OD 23.12. D0 20.1.
Z nekaj sreče boste kmalu prehiteli nekoga, ki ste mu doslej zavida-li. Preden se začnete postavljati s svojimi dotežki, pomislite, ali si morda s tem ne žogate veje, na kateri sedite. Odpotovali boste in spre-memba vam bo vcč kot koristila. ludi razvedrila vas bo bolj, kot bo-ste pričakovali. Nekdo od vaših prijateljev vas bo povabil na obisk. Cc le utegnete, vsckakor morote k njemu, sicer vam bo že kmalu žal.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Ni dvakrat za reči, da boste v teh dneh spoznali, kako močno ste se zmotili, ko ste kovali naćrte za prihodnost. Lahko pa se zgodi, da bo-ste ugotovili, da ste imeli prav v tistem delu, ki se vam je zdel noj-bolj neverjeten. Sredi prihodnjega tedna vam bo vsejosno, zagoto-vo pa se zato ne boste počutili najbolje. Lahko pričakujete tudi nekaj nenadejanih dogodkov, ki vam bodo popestrili vsakdonjik in vam prinesli novo zadovoljstvo. Spet boste srečni kot nekoč, razlog pa bo čisto nov.
RIBI 0D20.2. D0 20.3. -
Novosti bo iz dneva v dan v vašem življenju več, vi pa boste hrepe-ncče obujali spominc na dobre, store čase. Vprašanjeje, ali si jih res tako močno želite nazaj. Ce želitc odgovor na to vpraianje, vseko-kor naredite vsaj polovico od tistih stvari, ki jih naćrtujete žc nekaj časa. Zc ob koncu tcgo tedna imate prvo odlićno priložnost za to. Pri tcm pazite, da ne boste spet kaj prehitro obljubili, sicer vas bo že kmalu glodal črv slabc vesti.
KOZOROG
Kako zdraviti vnetje črevesne sluznice
Recept 1:
Potrebujemo: kumina, kamilica, komarček (plod), poprova meta
Vzemite po eno žločko mešanice in poparite 1/4 litra kropa. Nato pustite stati približno 10 mi-nut. Pijete trikrat na dan po eno skodelico po jedi.
Recept 2:
Potrebujemo: vrba (skoija)
Eno zvrhano čajno žličko skoije prelijemo s
štirimi decilitri hladne vode. Miruje in namaka
naj se 2-4 ure, nato zavremo in pustimo, da počasi vre še dve minuti. Odcedimo. Pijemo dve skodelici na dan, po eno zjutraj na tešče in eno zvečer pred spanjem po požirkih.
Recept 3:
Potrebujemo: listi gozdnih jagod
Po eno čajno žličko jagodovih listov poparimo
z 1/4 litra kropa. Pokrijemo
in pustimo stati 10 minut, nato precedimo.
Pijemo po 2-3 skodelice na dan pred obroki.
Kako skuhamo dobre testenine?
Vprašanje se pravzaprav glasi, kako moramo ravnati, da ostanejo testenine vroče in se ne zlepijo. Odcedimo jih, vendar ne preveč. V lon-cu, v katerem smo jih kuhali, naj ostane še kakih 6 žlic vode od kuhanja. Testenine stresemo nazaj v lonec, premešamo jih z vodo od kuhanja in z malo masla, olja ali margarine. Lonec pokri-jemo s pokrovko. Tako lahko testenine nekaj časa počaka-jo.
Ja, še kar nekaj zimskih dni je pred nami. Zagotovo prekritih s snežno belino, ki vse Ijubitelje zimskih športov kar sama zvabi v naravo. Ce je ne bo dovolj v do-lini, jo bomo poiskali v višje ležečih krajih in smučarskih sre-diščih. In vsakokrat se bomo mo-rali primerno obleči ter obuti. Zagotovo je zelo pomembno da tako, da si bomo všeč in da nam bo udobno ter toplo. Veliko tistega, kar potrebujete za zimske športe, vam ponuja Elan. Znamka, ki jo vsi dobro poznamo. Za letošnjo zimsko sezono so pri-pravili kopico odličnih modelov, tako enodelnih smučarskih kom-binezonov kot dvodelnih in po-sameznih delov. Poigravanje z barvami, izrezi in všitki ter naj-novejšimi materiali, ki omogočajo, da naša koža diha tudi, ko se na mrazu, med ukvarjanjem s športom močno segreje, so odlike njihovih tekstilnih izdelkov. In seveda drobni dodatki, ki naredijo modele lepše, še bolj praktične in udobne. Tudi, ko bomo odložili smuči, borde ali drsalke, bomo potrebovali kaj udobnega. Trenirke so že od nekdaj zelo priljubljene za proste trenutke, ki jih preživimo za štirimi stenami, spomladi in v bolj toplih delih leta pa tudi v naravi. Pa naj govorijo raje fotografije iz jesenske modne re-vije trgovine Elan iz Velenja....
Omaka: za 4 osebe potre-bujemo: lOOg šunke, 'A litra sladke smetane, 100 g narib-anega parmezana, 50 g masla, sol, poper, muškatov orešček.
šunko in nariban parmezan. V ponvi razpustimo maslo in ga segrejemo, vendar ne sme por-javeti. Na maslo stresemo kuhane in odcejene testenine.
in jih tako rahlo pre-mešamo s smetanovim preliv-om.
Solimo, popramo in začini-mo z muškatnim oreščkom.
Potresemo s sirom in ponudi-mo.
Špageti z omako iz šunke in sira
Šunko narežemo na tanke Pomešamo. Na vrh damo pramene, Smetano stepemo. smetanov preliv. Z dvojimi Pomešamo stepeno smetano, vilicami dvignemo špagete
12MSU1S

VRTIUA
14. januarja 1999
REZANJE SOSTANJA
AKCIJA
V tej kolumni nerad dvakrat načenjam isto stvar. A zadnji vandalizem na Kajuliu je ob-sojanja vreden in ga je treba obsoditi, ćeprav bo potrebno storiti še kaj več! Nedavno tega je bila na nekem vpliv-nem (?) zboru zastavljena po-treba po akciji, katere eiJj je trajno preprečevanje lomlje-nja Kajuliovih prstov in "bar-vanje njegovega obraza in te-lesa. Upajmo, da tudi ta volja sčasoma ne bo izginila. Na omenjenem zlDoru sem bil prisoten tudi sam in pritrjeval potrebi. Vprašljivo se mi je zdelo le to, ker je Danilo, ki je zadevo načel, predlagal zelo precizne rešitve. Po logiki stvari je pač menil, da je po-trebno moža dvigniti, s čimer bi preprečili plezanje po spo-meniku. Sam pa sem - pesniš-ka duša pač - menil, da pesni-ka ne gre dvigovati visoko nad Ijudi, saj bi umetniki sodili na tla. Med ljudi. Na ta način sem pravzaprav želel vzpođbu-diti razpravo, da mora biti re-šitev kvalitetna in izbrana med več skrbno pretehtanimi variantami. Če postavitev Ka-
juha primerjamo z ženskim aktom pred Glasbeno šolo ali bombašem pred občino, labko trdimo, da samo dvig ali spu-st kipa še ne bo prinesel reši-tve, kajti ti dve umetnini sta, ena dvignjena visoko, druga pa čisto na tleh, pa nimata takšnih nočnih obiskovalcev kot ravno Kajuh. Domneva, da nekdo v Šošta-nju zelo sovraži pesnike, naj-brž ni na mestu. V neposred-ni bližini namreč na tleh stoji bronast ženski akt, ki po svo-je simbolizira tudi poezijo samo, pa ta statua, hvalabogu, šfe ni bila deležna vandalske-ga obiska. Za razliko od Kaju-ha pa je ta kip na čistini ne v grmovju in je tudi ponoči do-bro viden. Ali vandalizem sim-bohzira jezo do partizanov? Kaj\oh je namreč v partizanski uniformi in na ta način tudi predstavlja isti del naše zgodo-vine kot bombaš pred občino. Toda bombaš pred občino je dvignjen na visok podstavek in tudi ta je ponoči dobro raz-svetljen, zato veliko manj do-stopen kot Kajuh. Zaradi tega lahko sklepamo, da veselje do
uničevanja Kajuhovega kipa ne izvira ne iz sovraštva do poezije ne iz sovraštva do par-tizanščine, ampak predvsem iz njegove slabe lege, relativno nizke postavitve in slabe osvet-litve.
Najbrž bi res kazalo dvigniti Kajuha vsaj dva metra v zrak in ga dobro osvetliti. če se najde denar za osvetljevanje fasade Kajuhovega doma, se lahko razsvetli tudi sam Ka-juh. Edina nevarnost pri tako dvignjenem spomeniku je naj-brž le, da bi agresivni tolova-ji plezali tudi do njega in ob večji sili pesnika prevrnili na tla. Tako bi lahko nastala zelo velika škoda. Škoda Kajuhu, da ne bo pomote, kajti tiste-mu, ki bi morebiti s kipom te-lebnil na tla, bi bila to dobra šola in pravična kazen. Re-sno je potrebno razmisliti tudi o lokaciji spomenika. Ali sodi kip na sredino poti in ovira oziroma izziva mimoidoče? Ali sodi kip v grmovje, kjer barba-ri, ki mu lomijo prste in bar-vajo obraz, najdejo dobro skri-vališče?
Poleg fizičnih ukrepov glede Kajuhovega spomenika, pa ve-lja razmisliti še o čem dru-gem. Kaj so šoštanjski kul-turniki in drugi vplivni ljudje pripravljeni storiti, da se bo ugled Kajuha povečal? Kdo od njih bo ob prazniku kultu-
re prišel in se poklonil pesni-ku ter mu na ta način izkazal spoštovanje, ki mu pritiče? Sam sem namreč še vedno trdno prepričan, da je nekak-šna tiha opozicija Kajuhu tudi aktualna šoštanjska oblast. Zanje glavni problem s Kaju-hom ni ta, da je pesnik ali partizan, ampak da ni bil iz Topolšice, kjer za svoja obelež-ja zgledno skrbijo! No, jaz obUubljam, da o tej temi ne bom več pisal, saj je nastopil čas za akcijo. 0 tem ni več kaj pisati, ne fotografira-ti in ne objavljati. Kajuhov spomenik bomo popravili ter prestavili in postavili tako in pod takšno luč, da ne bo več premamil ne pijanih objest-nežev ne zarobljenih prosta-kov, ki ne spoštujejo umetno-sti, ne bolestnih politizerjev, ki v Kajuhu vidijo samo še sim-bol minulega enopartijskega režima.
■ Perorez

FRKANJE
S a mozadovoljstvo
Kot kaže, bi nekateri v Ljubljani lažje preneseli, da jim še naprej primanjkuje stanovanj, kot pa da jim jih gradi kakšno podjetje iz province.
Elkroj je naš glavni izdelovalec hlač. Čeprav se po-naša z modernimi kroji, nekateri menijo, da bi jih morali vendarle še izboljšati. Naredili naj bi take hla-če, da bi drugi res mislili, da nas je kaj v hlačah.
Ocf Prešema do... Prireditve ob 40. letnici Velenja se bodo začele ob slovenskem kulturnem prazniku, ko se spominjamo Prešerna, trajale pa bodo vse do konca leta. Upaj-mo, da bodo res čimbolj kulturne in prešerne.
Po pasje
Pri nas konje vse bolj častimo. Pa bi morali boljpse. Saj smo pogosteje na psu kot konju.
Po vefemsfco
Prav je, da dobimo v Velenju še visoko glasbeno šo-lo. Da bodo tudi drugod po državi vsaj enkrat malo bolj tako plesali, kot jim bodo igrali tisti iz Velenja.
Na bankomatih lahko divgnemo po novem name-sto 15.000 tisočakov kar 30 tisoč tolaijev. Omejitev vendarle je. Moramo jih imeti.
V grasčino
Stanovalci se bodo v kratkem znova vselili v šo-štanjsko graščino. Upajo, da se ne bodo nikoli več tako greli kot pred letom.
Prvi in zadnji
Marsikje so imeli ob začetku leta župani prvo be-sedo. Občani upajo, da bodo imeli zadnjo.
Ponižanje
Ljubljana je doživela pravo ponižanje. Centralno slo-venski nogometni klub se bo v polfinalu moral po-meriti z "neko" drugoligaško ekipo iz "nekega" Šmartnega ob Paki. Morda pa vsi niso niti tako sla-be volje, saj računajo, da je to njihova edina prilož-nost, da pridejo dalje.
Ozračje v Šaleški dolini bo čistejše že prej, preden bo začela delovati še čistilna naprava na bloku 5. Ze letos, ko bo blok zaradi graditve dalj časa stal.
Student
na] bo
En lep ponovoletni ŠŠK-jevski pozdrav! Upam, da ste tudi vi skrajno lepo praz-novali prihod novega leta in da vas (pač glede na letnico) na bližajočih se izpitih čakajo same devetke. Nas pa ča-kajo prve letošnje ŠŠK novice.
"Sto pivi!"
Verjeli ali ne, vseh 44 udeležencev silve-strovanja v Pragi se je živih in zdravih vr-nilo domov. Po informacijah iz prve roke je bila ob tem zadejana ogromna škoda alkoholu. Tako je sedaj besedni zaklad vr-iih ŠŠK-jevcev bogatejši še za en tuj iz-raz (glej naslov!).
Tarok turnir je bil!
V nedeljo, 27. decembra, se je v Mladin-skem centru Velenje odvijal že tradicio-nalni tarak turnir. Udeležilo se ga je 19 za-grizenih kvartopircev, od tega zgolj ena predstavnica ženskega spola. To je zelo obžaloval tudi naš predsednik, ki sedaj mrzlično išče sredstva za vzpodbujanje žensk k igranju taroka. V finale so se uvr-stili Simon Miklavžin, Domen Bastič in Samo Korošec. Slednji jetudi zmagal in bil deležen glavne nagrade - gajbice ni-zozemskega zelenega piva, katerega pa je od samega veselja in radosti podelil med ostale udeležence.
Dikiji trgali hlače
Dan pred tarok turnirjem, torej 26. de-cembra, so pod okriljem ŠŠK-ja v Mla-
Velenjska sramota!
Če bi tisti, ki se v Mestni občini Velenje ukvarjajo z naložbami v cestno infrastrukturo, morali ob delavnikih v službo in iz nje po Cesti talcev in to peš, kot to počne veliko tistih, ki delajo v Gorenju, Klasju, Veplasu ..., bi ta cesta ne bila taka kot je. Pešci morajo imeti zlasti v prometnih konicah in slabem vremenu izjemno srečo, da na delo in iz njega ne pridejo "poš-pricani" od nog do glave. Vozniki se luknjam na cestišču, ki je ozko, ne morejo izogibati, pešci pa se pred "špricanjem" avtomobilistov nimajo kam umakniti. Nekateri, iznajdljivi, so že znašli formulo, kako se lahko vsaj v delu tega cestnega odseka izognejo nevšečnostim: na semaforju dajo sig-nal, da hočejo čez cesto in, ko morajo vozniki stati, v čim krajšem času premagajo čim daljšo razdaljo.
In so rekli bobu bob!
Gostišče Planinka v samem središču Ljubnega ob Sav/n|i je dolga leta na-zaj slovelo daleč naokrog, potem je njen ugled vztrajno koirakal po poti navz-dol. Po številnih in raznovrstnih peripetijah se je zgodba razpletla in lokal je dobil novo (pravo) ime (na sliki). (Se bo novo ime vtihotapilotudi v ob-činske organe?).
Se bo žogica razpočila po
Tri desetletja so trajala pogajanja o ureditvi meddržavnega mejnega pre-hoda na Pavličevem sedlu med nekdaj Jugoslavijo in sedaj Siovenijo ter Avstrijo. Vztrajnostni ping - pong je biito. Ko so na naši strani meje zao-strili zadevo in vpili o pripravljenosti, so Avstrijci vrgli žogico na našo stran in zadeli v črno točko nepripravljenosti. Zadeve so poznali več kot dobro in so se posmehovali vzvišenim besedam in obljubam naših politikov. Zla-sti v zadnjih dveh letih je žogica kar nekajkrat preletela državno mejo, konč-no pa so se Avstrijci omehčali in potrdili edino pametno, smiselno na naj-cenejšo možnost, ki je bila v igri vseh 30 let, torej za Pavličevo sedlo, kjer je prehod že sedaj. Lastnik zemljišč Pavlič je dobil odškodnino in ob ugod-nih vremenskih razmerah bodo gradnjo ceste in prehoda začeli že to pom-lad. Krasno, od jeseni gradimo cesto tudi na slovenski strani. In jo bomo gradili naprej! Na obroke. Glede na vsakoletno dolžinoi teh obrokov lah-ko pričakujemo odprtje prehoda leta 2002. (Da je sedanja cesta do pre-hoda v bistvu že pripravljena za asfaltno prevleko, ni pomembno).
dinskem centru Velenje nastopili Dicky B. Hardy. Koncert je navdušil celo bolj komorno orientirane študente. Na rock'n'roll-u svet stoji!
Študentske podzem-ne radosti
V petek, 22. januarja, bo drugi ogled jame RLV. Odhod je izpred Rdeče dvo-rane ob 14.30 uri. Na razpolago je dvaj-set mest, prednost imajo tisti, ki so za-radi prezasedenosti izpadli pri prvem terminu. Imena srečnežev, ki jim bo dano opazovati podzemne radosti naše Ijube domovine, bodo znana ta vikend. ŠŠK opozarja moške udeležence, da so po ogledu jame na razpolago tuši in pred-laga, da jih tudi uporabijo (ušesa, fant-je, ušesa!).
Dijaki, pozor!
Konec januarja bodo v Mladinskem cen-tru Velenje dnevi odprtih vrat ŠŠK-ja. Le-teh naj bi se udeležili predvsem sred-nješolci tretjih in četrtih letnikov, saj bodo to eni izmed redkih trenutkov, ko bodo njihovi starejši kolegi študenti da-jali resne in resnične informacije o štu-diju. Študenti, če hočete pri tem poma-gati, se kadarkoli zglasite v Plac-u in
poišite koga izmed odgovornih.
Zijah Sokolović v Ve-lenju
V	Kultumem domu v Velenju se bo s predstavo Medved 5. februarja predsta-vil Zijah Sokolović.. Za glasbeno podlago bo poskrbel trio ILolita. S tem dogod-kom bo ŠŠK počastil slovenski kulturni praznik ter 40. obletnico Občine Velenje. Zijaha mogoče najbolj poznate po njego-vi vlogi v filmu Oufsider, kjer je igral par-tizanskega očeta glavnega junaka Sea-da Mulahasanovića alias SID-a. Vabljeni! Drugi ponos kurjenja Lignit-a! Promocija Lignita bo v mariborskem ŠTUK-u, in sicer 23. februarja. ŠŠK je za Ijubljanske študente pripravljen organizi-rati avtobusni prevoz. Kjer je interes, je tudi akcija!
V	petek, 15. januarja, ob 19. uri bo v Plac-u prvi ponovoletni sestanek vodstva ŠŠK. Opravičenih izostankov ni, neopra-vičeni pa bodo ustrezno sankcionirani! Predsednik vas pozdravlja in vam želi 0GR0MN0 uspeha pri izpitih. "Naj vam rata!"
Sovica vam sporoča naslednje: "Gre-mo se met fajn, gremo v ŠŠK!"
■ Zalika
nsebnostletapoizbo-
SScevNaJgaeasa
AnkaVerdmk-Ja*
t.c ietnedsvojimine
Sto pevci zelo Pn-
ka	noštovana
Snjskem kulturnem
znaUpeti,sebomopa
slikali."
Andreja Katic,	ouluw-
^aneVele^e^^^,
naŽenS inanoveda\a,uvedlane-
takojevsaj^v	pa
kajn°	bottiadelativumfor-
slenim ne bo «eba ^^	,
^ali^epotoaiaDusanuAjtm-
v "
Nekdanja ČJanica SDS a , Rakun, bivša In j SAnka
neodvisna, je z m'ri! ^
nija Riflia /v ana SDS To-
Gornj^
(župna Šoštan^) "p n,'la jezdajsSAŠOK "ta'kal
nair i' AzdaJ'kosmo na konjih, bomo na
PozabiJi, aii kako?"
14. januarja 1999
MSVAS13
Galerija KC IN - "Slovenija odprta za umetnost"
Trinajst držav, 30 umetnikov...
Ob koncu minulega tedna so v velenjski Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika odprli prvo letošnjo razstavo. Že šestič zapored si boste do konca mese-ca lahko v njej ogledali dela, ki so nastala lani konec poletja na Sinjem vrhu. Spremljajoči pro-gram so pripravile štiri učenke velenjske glasbene šole, ki-taristke Jasna Njinič, Suzana Hebar, Aljoška Tolazzi in Maja Klančnik. Razstavo je odprla umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj, ki je orisala vzdušje na tokratni delavnici in predstavila razstavljena dela. Več o sodelovanju velenjske Ga-lerije s to delavnico in o razstavi sami nam je tudi tokrat povedalal vodja Galerije Milena Koren - Božiček: "Letoš že šestič predstavljamo avtorje, ki so ustvarjali v delavnici na Sin-jem vrhu. Predstavlja se 13 držav in 30 udeležencev skupaj z or-ganizatoijem Klavdijem Tutto. Na delavnici je sodelovalo tudi 8 selektoijev, med katerimi sem tudi sama. Vsako leto izbiramo avtoije iz različnih dežel, pred-vsem po tipičnih značilnostih dežele, iz katere pošiljamo te av-toije. Vsakokrat je na delavnici tudi fotograf, ki dokumentarno beleži dogodke in z umetnostno fotografijo prispeva k vrednosti
Kino Nazarje
Pol stoletja filmskih predstav
Okroglih petdeset let je minilo lani od dne, ko so se v Nazarjah odločili za kino, prav toliko let pa bo letos minilo od prve filmske predstave v takratnem nazarskem kulturnem domu. Ni kaj, zavidljiva obletnica, tu-di v širšem merilu. Z večjimi ali manjšimi težavami, vzponi in padci, se je nazarski kino obdržal vseh 50 let in se zdaj spet vzpenja. Malo so o ju-
del ozvočenja, predstav nekaj tednov ni bilo. Dvorana je sedaj v celoti prenovljena, poškodovano ozvočenje so popravili, razmislek o slavju pa v takih razmerah seveda ni bil več potreben. Tudi zato ne, ker so sredstva, ki so jih predvideli za novo ozvočenje in druge novosti, porabili za odpravo posledic poplave. Za konec lanskega leta načrtovane naloge
Razstava je tudi tokrat zelo barvita in raznolika, kot so bili različni avtorji iz vseh koncev sveta...
delavnice. Letos sta to bila Joco Žnidaršič in Boštjan Grunčar. Iz našega okolja, v selekciji, sem tokrat na delavnico poslala Jacquesa Tange-ja in Fritza Klopersa iz našega ni-zozemskega partnerskega mes-ta Schiedam. Moram reči, da me zelo veseli, da je ta veza ze-lo dobro vzpostavljena in da se zelo dobro odzivajo na naše ponudbe, obenem pa se vsak od teh udeležencev oglasi tudi v Ve-lenju, kjer mu predstavimo Ga-lerijo.
Letos so sodelovale Avstrija,
BIH, Francija, Italija, Japons-ka, Makedonija, Nemčija, Ni-zozemska, Portugalska, Spanija, Švedska in seveda predstavniki iz Slovenije. Vsakokrat imamo tudi častne goste te delavnice. Med njimi je bil tokrat tudi predstavnik iz Nizozemske in doslej vedno tudi Jože Tisnikar, ki ga žal ni več med nami, za njim pa bo tudi na Sinjem vrhu nastala velika praznina. Zan-imiva dela nastajajo vsako leto. Veseli nas, da vsako leto priha-ja več kiparjev."
■ Bojana Špegel
Rajko Krajnc (levo) in Ivan Ločan med pripravami na predstavo
Galerija MC Velenje
bileju lansko jesen že razmišljali, pa so se odločili, da bodo na-jprej dodatno posodobili opre-mo in se veselili letos ob oblet-nici prve predstave. Precej jim jo je zagodla novembrska popla-va, ki je razdejala dvorano in
torej niso mogli uresničiti, zago-tavljajo pa, da bodo uspeli do sredine letošnjega leta, ko bodo zlati jubilej tudi primerno obeležili, veselje upravljavcev in obiskovalcev ob najbolj kakovostnih predstavah v bližnji
okolici, pa bo toliko bolj up-ravičeno.
S številom ljubiteljev dobrega filma so v zadnjem času dokaj zadovoljni, seveda pa bi si želeli še več Titanicov, saj so imeli trikrat zapored dvorano pre-napolnjeno. Izbira filmov temelji na dogovoru članov kino sekcije in matičnega društva. "Filmarji" so namreč sekcija nazarskega kulturnega društva.
Skupno so v bližnji preteklosti | delovanje sekcije postavili na nove temelje, pri čemer so bili deležni veliko podpore in razumevanja nazarske občinske uprave in župana Ivana Purnata, prav tako kra-jevne skupnosti in njenega predsednika Mateja Pečovni-ka. Dodati velja, da se s ki-nom in filmi sedaj ubadata vodja sekcije Ivan Ločan, ki mu pomaga Rajko Krajnc, obema je v neprecenljivo po-moč Franjo Pajk, ki je pred 50 leti nazarski kino ustanovil ter celega pol stoletja vrtel filme in skrbel za vse ostalo, tu pa so še nepogrešljive Simona Pajk, ki v sekciji ureja denarne zadeve ter predsednica in blagajničarka matičnega kulturnega društva Milena Cigale in Anica Špende.
■ JP
Crtove deklice in drevesa
Franjo Pajk s Prihove
Tokratna razs-tava v Galeriji Mladinskega centra Velenje je resnično nekaj posebne-ga. V njej nam-reč do 5. febru-arja, od ponedeljka do petka med 14. in 22. uro, razs-tavlja svo-jstvene, očem všečne kipce Ve-lenjčan Črt Va 1e n č a k. Pomemben po-datek - tokrat kipce predstavl-ja prvič v Sloveniji, z nji-mi pa je požel že veliko uspe-ha v tujini, predvsem v Italiji in ZDA.
Ujet v mrežo gibljivih slik
Ćrt Valenčak se z umetnostjo ukvarja že do/go. Zadnje čase izdeluje predvsem zanimive kipce, ki jih tokrat prvič predstavlja v Sloveniji. In to v domačem mestu, v galeriji MC-ja.
Otvoritve razstav so sicer v MC-ju vedno prijeten družaben do-godek, ki se začne, ko odprejo vrata centra in ponavadi nadalju-jejo dolgo v noč - brez kulturaega programa, ob dobri glasbi... Tbkratni večer je bil zagotovo eden prijetnejših vse od odprtja MC-ja. Dejstvo, da tudi veliko tistih, ki Črta Valenčaka dobro poznajo, še niso videli njegovih deklic in dreves, dveh motivov, ki se pre-pletata v njegovih kipcih, je bilo le eno od tistih, ki je v Mladin-ski center privabilo res veliko ljubiteljev umetnosti. Njegova tehnika izdelovanja kipcev ni prav pogosta - uporablja namreč raku tehniko žganja gline, potem pa uporabi naravne tone (večinoma gozdno zelenih) barv, da jim vdihne resničnost in življenje. Po-leg tega je Črt za te kipce dobil številne mednarodne nagrade in "prodrl" tudi v znane galerije v tujini...
■ bš
Ustanoviti kino sekcijo, skrbeti zanjo in vrteti filme celih 50 let in še naprej, je gotovo posebna zgodba, ki bi ji najbrž tudi v slovenskem merilu težko našli podobno. To je zgodba, ki jo je v nazarskem kinu pol stoletja in več ustvarjal Franjo Pajk s Pri-hove. Da ga je mladostna vnema zanesla na področje fotografije, seveda ni naključje, fotografija je bila takrat in je še danes v družini. Za fotografa se je Fran-jo najprej učil pri bratu v Mozirju, kasneje pa še pri fo-tografu Japlju v Mariboru. Naključje je seveda bilo, da je znanje in veselje "vnovčil" kot aktivni vojak v letih 1945 in 46, ko so mu zaupali foto in kino tehniko in s tem poslanstvom je potoval po vojaških enotah. Torej spet ni naključje, da so ga po odhodu iz vojske zaposlili na okrajnem ljudskem odboru v Mozirju, v propagandnem odseku seveda. Na voljo je imel 16 milimetrsko aparaturo ruske izdelave in z njo je leta 1947 v dvorani nazarskega kulturnega doma pripravil prvo kino pred-stavo, ki jih je ponavljal tudi po drugih krajih v dolini. Istega le-ta so imenovali odbor za nakup novega projektorja, ki so ga s posredovanjem njegovega bra-ta in znanega fotografa naročili v Zagrebu in ga po letu dni tu-di dobili. Seveda je bilo treba
za novost usposobiti primerno dvorano in na okrajnem ljudskem odboru v Mozirju so za	te
potrebe do-ločili Nazar-je. Zakon je seveda teijal strokovni izpit za kino operaterja, zato je
moral Franjo Pajk v Ljubljano, kjer je uspešno opravil izpit, prakso pa je opravljal v kinu Union in Sloga. "Dogodek posebne vrste se je zgodil avgusta 1948, ko smo imeli v nazarski dvorani prvo pravo predstavo. Dvorana je tu-di z vsemi pomožnimi klopmi lahko sprejela 185 obiskovalcev, našteli pa smo jih preko 300. Jasno' je torej, da so mnogi ostali zunaj dvorane, vztrajali pa so do konca predstave. Filme smo vrteli vsaj štirikrat na teden, saj kaj drugega podobnega takrat še ni bilo, še radijski sprejemniki so bili redki. Poseben problem je bila dvorana, ki niti ni imela dimnika, zato smo ogrevali z žagovino in dvorana je bila večkrat bolj podobna "zelhari-
Še vedno mladosten in zadovoljen
ci" za meso, kot kino dvorani. Ampak ljudje so vztrajali," pravi Franjo Pajk.
Po tem je okrajni odbor opre-mo in upravljanje s kinom predal krajevnemu ljudskemu odboru Nazaije in Franjo je bil z dekretom imenovan za pok-licnega operaterja v samosto-jnem kino podjetju. Kasneje je kino prevzelo nazarsko kulturno društvo, saj samostojno pod-jetje na podlagi zakona po letu 1953 ni bilo več možno in Fran-jo Pajk se je zaposlil v nazarski lesni industriji, ljubezen do kina in skrb zanj pa je ostala vse do danes, še zlasti po upokojitvi le-ta 1986.
Še so bili mejniki nazarskega ki-na. Denimo leta 1954, ko so kupili nova projektorja, ki ju je
takrat začela izdelovati kranjska Iskra in z novo kakovostjo se je povečalo tudi število obiskoval-cev. V tistih letih je tudi vsaj del-no minila planska distribucija filmov, saj so se pojavili domači distributerji, kot je bila ljubl-janska Vesna. Novi mejnik je bil povezan s povsem dotrajano dvorano, saj je inšpekcija pre-povedala vsakršne prireditev v njej. Stari dom so porušili na zgradili novega, zlasti s po-močjo nazarske lesne industrije, na velikem otvoritvenem slavju pa so se veselili leta 1979. Oben-em so kupili dva nova projek-toija z novo zvočno napravo, ki "vztrajata" še danes. Lepo je bilo v teh 50 letih, Fran-jo Pajk je vzgojil v tem času os-em kinooperaterjev, delal in užival, konec lanskega leta pa se je tudi po tej plati delno up-okojil. Delno zato, ker so sekci-jo prevzeli mlajši, sam pa z veseljem nudi svoje nepre-cenljive izkušnje in ob nedeljah vrti filme. "Ob dejstvu, da den-imo pevska ali dramska sekcija pri nazarskem kulturnem društvu občasno zasijeta in na-to ugasneta sem posebej ponosen in vesel, da je filmska kultura živela in vztrajala pol stoletja in bo še dolgo," je zado-voljen Franjo Pajk.
■ JP
14 NAS VJLS
TV SPORED
14. januarja 1999
CETRTEK, 14. januarja
SLOVENIJA 1	
09.30	Male sive celice, kviz
10.35	Službeni vhod, 1/10
11.25	Zgodbe iz školjke
12.00	Kamniti svet
12.25	Zgodbe iz Amerike
12.55	Marketing
13.00	Poročila, vreme, šport
14.15	David Cooperfield, ang.
	film
15.30	Osmi dan
16.00	Mostovi
16.30	Po Sloveniji
17.00	Enajsta šola
17.40	Glejte, kako rastejo
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Sledi, oddaja o Ijubiteljski
	kulturi
18.30	Zenit
19.00	Marketing
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Marketing
20.05	Tednik
20.55	Marketing
21.00	TV poper
21.40	Homo turisticus
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Opus
23.20	Klavirski koncert
SLOVENIJA 2	
10.00	Matineja zamudniki, 17/22
10.25	Angel, varuh moj, 11/22
11.15	Koncert Ž. Kovači
12.15	Ipavci, 1/5
13.30	Svet poroča
14.45	SP v biatlonu M+Ž,
	posnetek
15.45	Don Kihot, 17/39
16.10	Rapa nui, amer. film
18.00	Lukas, 8/13
18.30	So leta minila, 5/7
19.0	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Šport
22.00	Camping Cosmos, belgijski
	film
23.25	Nočni pridih
06.0 09.00 10.00 11.00 12.00 13.0 14.00 15.00 16.00 17.00 17.50 18.20 19.15 20.00 21.00 21.30
22.30 23.0 00.0 01.00
**r*	j
Dobro jutro, Slovenija Marimar, nan. Za Eleno, nad. Kassandra, nan. Matlock, nan. Stražar, nan. Nikita, nan. Angel v belem, nan. Dinastija Colby, nan. Za Eleno, nad. Marimar, nan. Kassandra, nan. 24 ur
Brez zapor z Jonasom Prijatelji, nan. Policijska akademija, humori. nad. Med prijatelji, nan. Stražar, nan. Kobra 11, nan. 24 ur, ponovitev
kanall
27
09.00 09.05
09.50 09.55 12.00 18.55 19.00 19.05 1930 20.00
20.35
21.05
21.35 21.40
23.00 23.05
NAJ SP0T DNEVA VIDEO TOR glasbena oddaja
VABIM0 K 0GLED0 TVIZL0ŽBA VIDE0STRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM OBVESTILA
GREM0VKIN0;oddaja za Ijubitelje filma IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV; oddaja TV PRIMORKA KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI; S.E.M. - 52. oddaja
REGIONALNE NOVICE KOŠARKA, posnetek; SLASK - PIVOVARNA LAŠKO TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
1 PETEK, I 15. januarja	
SLOVENIJA 1	
09.30	Glejte, kako rastejo
09.40	Enajsta šola
10.20	Sledi, oddaja o Ijubiteljski
	kulturi
10.40	Zenit
11.10	Dogodek v mestu Gogi,
	PDG
13.00	Poročila, vreme, šport
14.00	Pomagajmo si
14.25	Po domače
15.15	Klavirski koncert
16.00	Opus
16.30	Po Sloveniji
17.00	Veseli avtobus
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Izzivi prihodnosti, 18/22
18.35	Razpoke v času
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Zrcalo tedna
20.15	Petka
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Seinfeld, 2/22
23.20	Polnočni klub
! SLOVENIJA 2	
: 10.00	Zamudniki, 18/22
i 10.30	Lukas, 8/13
| 11.30	So leta minila, 5/7
i 11.30	Zaslepljen, franc. film
! 15.05	Zamujena pomlad, danski
	film
i 16.35	Alica, evrop. kult. magazin
i 17.05	Spoznavajmo, 2/8
: 18.00	Črni in beli, 2/6
j 18.30	Davis, ravnatelj, 8/13
i 19.00	Kolo sreče, tv igrica
! 20.00	Moški in ženske, 2/6
! 21.00	Grenki mesec, franc.amer.
	film
i 23.15	Nash Bridges, 10/18
I tlPCJB-^	
~~ ■ V/ j	
i 06.00	Dobro jutro, Slovenija
i 09.00	Marimar, nan.
i 10.00	Za Eleno, nad.
i 11.00	Kassandra, nan.
i 12.00	Matlock, nan.
i 13.00	Stražar, nan.
: 14.00	Policijska akademija, nan.
i 15.00	Bolnišnica upanja, nan.
i 16.00	Dinastija Colby, nad.
i 17.00	Za Eleno, nad.
i 17.50	Marimar, nan.
i 18.20	Kassandra, nan.
i 19.15	24 ur
i 20.00	Film2: Mali bogataš, amer.
	film
i 22.00	Ime rože, film
i 00.00	; Igrica, erotični film
i 01.30	24 ur
! ^	^ ■■ fc. kanall
: Jfl	
i ™	kU 46
	52
i 09.00	DOBRO JUTRO
i 10.15	GREMO V KINO; oddaja za
	Ijubitelje filma
10.45	i IZPRODOKCIJE
	ZOROŽENJA LTV; oddaja
	TV PRIMORKA
i 11.15	i VABIMO K OGLEDU
i 11.45	, KAKO BITI ZDRAV IN
	ZMAGOVATI; S.E.M. - 52.
	oddaja
i 12.15	i KOŠARKA, posnetek;
	SLASK - PIVOVARNA
	LAŠKO
i 13.3C	) TVIZLOŽBA
i 13.35	i VIDEOSTRANI
i 17.5E	i NAJ SPOT DNEVA
i 18.0C	) OTROŠKI MIŠ MAŠ
i 19.0C	) REGIONALNE NOVICE
i 19.0!	i OTROŠKI PROGRAM
i 19.3(	) TVIZLOŽBA
i 19.3!	j OBVESTILA
i 20.01	) EPP/ VABIMO K OGLEDU
i 20.0!	5 DEŽELA SENC -1. del
	ameriškega filma
i 21.3!	5 REGIONALNE NOVICE
i 21.41	] IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
i 22.41	3 TVIZLOŽBA
i 22.41	5 VIDEOSTRANI do 24.00
1 SOBOTA, I 16. januarja	
SLOVENIJA 1	
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	Nesrečniki, 16/26
08.55	An ban pet podgan
09.20	Otroška oddaja
10.05	Petka
11.30	Pihalni orkester Laško
12.00	Tednik
12.50	Dobrodošli doma
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Homo turistikus
13.40	Prisluhnimo tišini
14.10	Polnočni klub
15.20	Klofuta, franc. film
17.00	Cofko cof, 7/13
17.30	Lingo, tv igrica
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Na vrtu
18.40	Velike romance 20. stoletja
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.15	Šou bo šel
21.15	Pajčevina
21.50	Kako lepo diši, 2/4
22.30	Poročila, vreme, šport
23.0	In življenje teče dalje, 2/8
23.55	Nightmare, amer. film
! SLOVENIJA 2	
i 09.50	Nostalgija z Beatniki
i 10.55	SP v alp. smuč.SVSL (Ž),
	1 .tek, prenos
i 11.40	Nash Bridges, 10/18
i 12.25	SP v alp. smuč. smuk(M)
i 12.55	SP v smučarskih skokih
: sledi	SPvbiatlonu-M+Ž
i 17.55	Dan slovenskega rokometa
i 19.30	Videoring
i 20.00	Bratranci in sestrične,
	franc. film
: 21.35	Rolada
i 21.50	Sobotna noč
	
i 07.00	Reboot, ris. serija
i 07.30	Jetsonovi, risana serija
i 08.00	Kremenčkovi, risana serija
: 08.30	Iz knjige vrlin, risana serija
i 09.00	Maska, risana serija
i 09.30	Batman, risana serija
i 10.00	Muppet tv, nan.
i 10.30	Povver ranger, nan.
i 11.00	Morska deklica, nan.
i 11.30	Beli očnjak, nan.
i 12.00	Mlada čarovnica, nan.
i 12.30	Malopridnež 2, amer.
	akcijska komedija
i 14.30	Brez zapor z Jonasom
i 15.30	Konan, nan.
i 16.30	Xena
i 17.30	Največji svetovni čarovniki,
	dokum. oddaja
i 18.20	Herkul, nan.
i 19.15	24 ur
i 20.00	Poslednji don, 1/2
i 23.00	Komandosi, nan.
i oo.oo	Formula za smrt, amer. film
i 02.0	Playboy special
i 03.00	24 ur, ponovitev
	kanall
i Jfl	gf^ [fjfr .* | 27
i {	
i 09.00	NAJ SPOT DNEVA
i 09.05	OTROŠKI MIŠ MAŠ,
	ponovitev
i 10.05	DEŽELA SENC -1. del
	ameriškega filma
i 11.35	VABIMO K OGLEDU
i 11.40	TVIZLOŽBA
i 12.00	VIDEOSTRANI
i 18.55	NAJ SPOT DNEVA
i 19.00	OTROŠKI PROGRAM
i 19.25	TVIZLOŽBA
i 19.30	OBVESTILA
i 20.00	EPP/VABIMO KOGLEDU
; 20.05	757. VTV MAGAZIN,
	regionalni informativni
	program
i 20.25	ORFEJČKOVA PARADA -
	PTUJ, 2. del
i 21.35	757. VTV MAGAZIN,
	ponovitev
i 21.55	i TVIZLOŽBA
i 22.00	1 NAJ SPOT DNEVA
i 22.05	i VIDEOSTRANI DO 24.00
NEDEUA, 17. januarja
SLOVENIJA 1	
08.00	Mumini, 6/14
08.25	Tabaluga, 7/14
08.50	Srebrnogrivi konjič, 20/39
09.15	Telerime
09.20	Zares divje živali
09.50	Ozare
11.00	Gospodarji živali, 2/13
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	4x4
13.00	Poročila, vreme, šport
13.20	Slovenski komorni zbor
13.50	Tedenski izbor
13.50	Šol bo šel
14.50	Pajčevina
15.20	TV poper
16.00	Trik trak
16.30	Parada plesa
17.00	Po domače
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Alpe, Donava, Jadran
18.40	Kako lepo diši, 2/4
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	ZOOM
21.35	Večerni gost
22.35	Poročila, vreme, šport
23!00	London festival balet
00.05	Trik trak
SLOVENIJA 2	
09.25	SP v alp. smuč. SL (Ž),
	1 .tek, prenos
10.10	SPvalp. smuč. SL(M),
	1 .tek, prenos
12.10	SPvalp. smuč. SL (Ž),
	2.tek, prenos
12.55	SP v smuč. skokih
13.10	SPvalp. smuč. SL(M),
	2.tek, prenos
15.15	Namizni tenis EL (M),
	posnetek
15.45	SPvbiatlonuM+Ž
19.30	Videoring
20.00	Ipavci, 2/5
21.15	Vatikan, moč papežev, 2/5
22.10	Šport v nedeljo
22.55	Murphy Brown, 20/25
23.20	Deveti dan, franc. film
rn^CJm^	
	_tv j
07.0 Mali bogataš, ris. serija 07.30 Jetsonovi, ris. serija 08.0 Kremenčkovi, risana serija 08.30 Dogodivščine v poletni koloniji, mladinski film 10.30 Frankie, nan, 11.3 Kalifornijske sanje, nan. 12.00 Zlatolaski, nan. 12.30 Izganjalka vampirjev, nan. 13.30 Punce s pomola, nan. 14.00 Vprašajte Harriet, nan. 14.30 Angeli na delu, nan. 15.30 Lepa princeska, nan. 16.2 Scarlett 2, nan. 18.20 Sedma nebesa, nan. 19.15 24 ur 20.00 Poslednji don, 2/2 22.00 Športnascena 23.15 Pravica v Los Angelesu,
amer. film 01.00 24 ur
iall
27
PONOVITVE ODDAJ: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ,
ponovitev 10.00 756. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
10.20 ŠPORTNITOREK, športna
informativna oddaja 10.40 IZ PONEDELJKOVE
ODDAJE DOBROJUTRO 11.40 757. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
12.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 12.05 IZ SREDINE ODDAJE
DOBROJOTRO 13.05 ORFEJČKOVA PARADA, 2. DEL
14.14	IZ PETKOVE ODDAJE DOBROJUTRO
15.15	GREMO V KINO, oddaja za Ijubitelje filma
15.45 VIDEOSTRANI 17.00 PAVLE ŠIMAC V BOLIVI-JSKEM PRAGOZDU; pogovor v studiu 17.45 DEŽELA SENCA1.de!
' ameriškega filma 19.15 VIDEO TOR glasbena oddaja
20.00 KAKO BITIZDRAVIN
ZMAGOVATI; S.E.M. - 52. del dokumentarne oddaje 20.30 VIDEOSTRANI
PONEDEUEK, 18. januarja
SLOVENIJA 1
09.30	Mačke in psi, 1/6
09.40	Rdečigrafit
10.20	Zvezdica, 8/26
10.45	Izzivi prihodnosti, 18/22
11.10	Navrtu
11.35	Velike romance 20. stolefja
12.00	Alpe, Donava, Jadran
12.35	Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila, vreme, šporf
13.35	Večernigost
14.30	ZOOM
16.00	Dober dan, Koroška
16.30	Po Sloveniji
17.00	Radovedni Taček
17.20	Zares divje živali
17.40	Volkovi, čarovnice, velikani, 3/13
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Recept za zdravo življenje
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.0	KomisarRex, 1/18
21.00	Gore in Ijudje
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Omizje
00.00	Rdeči znak hrabrosti, amer. film
SLOVENIJA 2
10.00	Sobotna noč, ponovitev
12.00	Črni in beli, 2/6
12.25	Davis, ravnatelj, 8/13
12.50	Moški in ženske, 2/6
13.50	Vatikan, moč papežev, 2/5
15.45	TV prodaja
16.15	Rdeči znak hrabrosti, amer.
	film
17.25	Varni
18.00	Ženska mojega življenja,
	12/12
19.00	Štafeta mladosti
20.00	Test in atest
21.00	Cik cak
21.30	Studio city
23.00	Brane Rončel izza odra
	
«--—^^^^ "* - •• • •• ■ 1	
06.0	Dobro jutro, Slovenija
09.00	Marimar, nan.
10.00	Za Eleno, nad.
11.00	Kassandra, nan.
12.00	Matlock, nan.
12.45	Športna scena
14.00	Sedma nebesa, nan.
15.00	Bolnišnica upanja, nan.
16.00	Dinastija Colby, nan.
17.00	Za Eleno, nan.
17.50	Marimar, nan.
18.20	Kassandra, nan.
19,15	24 ur
20.00	1,2,3-kdo dobi?
21.00	Orgenca, nan.
22.00	Popolna varnost, nan.
23.00	Stražar, nan.
00.0	Kobra 11, nan.
01.0	24 ur, ponovitev
	kannli
M	
	46 MMntF^ 52
09.00	D0BR0JUTRO
10.15	757. VTV MAGAZIN,
	ponovitev
10.35	VABIMO K OGLEDU
10.40	TVIZLOŽBA
12.00	VIDEOSTRANI
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	REGIONALNE NOVICE
19.05	OTROŠKI PROGRAM
19.25	TVIZLOŽBA
19.30	OBVESTILA
20.00	EPP/ VABIMO K 0GLEDU
20.05	SKRBIM0 ZA ZDRAVJE;
	pogovor v studiu
21.05	REGIONALNE NOVICE
21.10	IZ 0DDAJE DOBRO JUTRO
i 22.10	TVIZLOŽBA
i 22.15	VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 19. januarja
SLOVENIJA 1
09.30	Radovedni Taček
09.50	Pustolovščine, 18/24 10.20Recept za zdravo življenje
11.10	Trik-trak
11.40	Paradaplesa
12.10	KomisarRex, 1/18
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Ljudje in zemlja
14.00	Goreinljudje
14.50	Omizje
16.00	Med valovi
16.30	Po Sloveniji
17.00	Zlatko Zakladko
17.20	Dobri duh iz Avstralije
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Dokumentarije
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.0	Učitelj, 12/18
21.00	Pro et contra
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Nemškadrama
00.20	Franc. dokum. oddaja
SLOVENIJA 2
10.00	Zamudniki, 19/22
10.30	Ženska mojega življenja, 12/12
11.20	Testinatest
12.15	Cikcak
12.45	Studio city
14.15	Štafeta mladosti
15.45	Grenki mesec, film
18.00	Gospa svetovalka, 5/8
19.00	POMPkviz
20.00	Laško: košarka za pokal Saporta Pivovarna Laško:Slask, prenos
21.35	Generacije znanosti
22.00	Let mrtve ptice, slovenski
	film
23.50	Svet poroča
B^CB^	
■	
06.0	Dobro jutro, Slovenija
09.00	Marimar, nan.
10.00	Za Eleno, nad.
11.00	Kassandra, nad.
12.00	Matlock, nan.
13.00	Stražar, nan.
14.00	1,2,3-kdo dobi?
15.00	Bolnišnica upanja, nan.
16.00	Dinastija Colby, nad.
17.00	Za Eleno, nad.
17.50	Marimar, nan.
18.20	Kassandra, nad.
19.15	24 ur
20.0	Resnične zgodbe: Živeti z
	Billyjem, kanadski film
21.40	Razstresena Ally, nan.
22.30	Med prijatelji, nan.
23.0	Stražar, nan.
00.00	Kobra 11, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
kanall
27 46
09.00	NAJ SPOT DNEVA	
09.05	SKRBIMO ZA ZDRAVJE;	10.35
	pogovor v studiu	10.40
10.05	VABIMO K OGLEDU	
10.10	TVIZLOŽBA	11.00
12.00	VIDEOSTRANI	12.00
18.55	NAJ SPOT DNEVA	18.55
19.00	OTROŠKI PROGRAM	19.00
19.25	TVIZLOŽBA	19.05
19.30	OBVESTILA	19.35
20.00	EPP/VABIMO KOGLEDU	19.40
20.05	758. VTV MAGAZIN,	20.00
	regionalni informativni	
	program	20.05
20.25	ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja	
20.45	NAJ SPOT DNEVA	21.40
		
20.50	758. VTV MAGAZIN,	
	ponovitev	21.45
21.10	TVIZLOŽBA	22.45
21.15	VIDEOSTRANI do 24.00	22.50
SREDA, 20. januarja
SLOVENIJA 1
09.30	Zlatko Zakladko
09.55	Dobri duh iz Avstralije,
	2/13
10.20	Dokumentarije
11.10	Pro et contra
12.05	Učitelj, 12/18
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Franc. dokum. oddaja
14.30	Nemška drama
16.00	Obzorja duha
16.30	Po Sloveniji
17.00	Pod klobukom
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Službeni vhod, 2/10
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	One, koprodukcijski film
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.55	Osmi dan
23.25	Portret pevca
01.10	Službeni vhod, 2/10
SLOVENIJA 2	
10.00 Zamudniki, 20/22
10.25 Gospa svetovalka, 5/8
11,10 Generacije znanosti
15.15 POMPkviz
16.10 Cozima in Richard VVagner, nemški film
18.00	Angel, varuh moj, 12/22
19.00	Kolo sreče, tv igrica
19.30	Videoring
20.00	Vanessa Mae na turneji
21.00 Oueen, Mozart: Za življenje..., balet
22.00 Razdvojen moški, nemški film
06.00 09.00 10.00 12.00 13.00 14.00 15.00 16.00 17.0 17.50 18.20 19.15 20.00
21.40 22.30 23.0 00.00 01.00
09.00 10.15
Dobro jutro, Slovenija Marinnar, nan. Za Eleno, nan. Matlock, nan. Stražar, nan. Raztresena Ally, nan. Bolnišnica upanja, nan. Dinastija Colby, nan. Za Eleno, nad. Marimar, nan. Kassandra, nan. 24 ur
Trenutki pred zločinom, amer. film
Nikita, nan.
Med iprijatelji, nan.
Straž;ar, nan.
Kobra 11, nan.
24 ur, ponovitev
kanall
27 46 52
DOBRO JUTRO; informa-tivno-razvedrilna oddaja
758. VTV MAGAZIN, ponovitev
VABIMO K OGLEDU
ŠPORTNITOREK, športna inforimativna oddaja
TVIZLOŽBA
VIDEOSTRANI
NAJ SPOT DNEVA
REGIONALNE NOVICE
OTROŠKI PROGRAM
TV IZLOŽBA
OBVIESTILA
EPP/' VABIMO K OGLEDO
NAJ SPOT, glasbena oddaja; GOST PIHALNI ORKESTER SVEA ZAGOR-JE
REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TVIZLOŽBA
VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT. polletna naročnina 3.420, " letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovomi urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), JaneZ Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel
(novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990.
Oblikovanje in graf. priprava: STUDiO MREZA Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaroćenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št 3. za katere se plačuje 5% prometni davek.	_
14. januarja 1999
MODRO
m KRONIKA
KAS iAS 15
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Adijo, izpit!
V	soboto, 9. januarja, ponoči, so policisti na območju postaje Velenje izvajali poostren nadzor v prometu. Pozorni so bili zlasti na voznike, ki sedajo za volan vinjeni. Ustavili so 158 voznikov in 46-tim odredili preizkus alkoholiziranosti. Pri tem so ugotovili, da je 10 voznikov vozilo vinjenih, 3 so preizkus od-klonili, 17 je bilo povsem "čistih", ostali pa so vozili v mejah še dovoljene stopnje alkohola v krvi. Največ je napihal voznik v Šoštanju in sicer 1,56 grama na kilogram alkohola v izdihanem zraku. Adijo, izpit!
Izgubil oblast nad vozilom
V	nedeljo, 10. januarja, ob 18.35, je 33-letni Jože H. iz Zavodenj vozil osebni avto iz smeri Šoštanja proti Šentvidu. Ko je v rahlem vzponu pripeljal v levi pregledni ovinek, je izgu-bil oblast nad vozilom, zapeljal na bankino in potem na brežino. Vozilo se je začelo prevračati in trčilo v električni drog. Med prevračanjem je voznik padel iz avtomobila in se pri tem hudo poškodoval.
Ni se mogel odpeljati
V	četrtek, 7. januarja, med 13. in 22. uro, je neznani tatič na parkiranem prostoru pred gostilno Obirc v Črnovi s kolesa z motorjem Tomos APN 6 S, last Martina S., demontiral in odnesel zadnje kolo.
Mladoletniki osumljeni dveh ropov in vloma
Ze 2. januarja ob 19. uri sta 17-letni A. P. in 16-letni M. L. pred Kinom Velenje 21-letnemu Lovrencu O. iz rok iztrgala vstopnico za kino predstavo, nakar sta ga še pretepla in ga lahko telesno poškodovala. Zoper mladoletna roparja bodo policisti napisali kazensko ovadbo.
V	torek, 5. januaija, pa sta dopoldne 16-letni M. B. in 17-let-ni A. P. iz Velenja na Trgu mladosti stopila do 16-letnega S.L. iz Velenja, ga podrla na tla in mu ukradla ročno uro in 4.000 tolaijev gotovine. Mlada roparja so velenjski policisti prijeli še isti večer in jima odvzeli prostost. Skupaj s kazensko ovadbo so ju predali preiskovalnemu sodniku.
V	ponedeljek, 11. januatja, okoli 16.30 so mladoletniki A. G., D. J. in R R iz Velenja vlomili v tri kleti v stanovanjskem bloku v Šaleku. Ker jih je stanovalec pri dejanju zalotil, so zbežali, ne da bi uspeli karkoli odnesti.
Dvakrat gorelo
V	torek, 5. januaija, okoli 2. ure, je zaradi kratkega stika na zasilno urejeni električni razsvetljavi napeljani iz 12 voltnega akumulatoija izbruhnil požar na starejšem podkictenem lesen-em vikendu, velikosti 4 krat 5 metrov v Gaberkah, last Premogovnika Velenje, ki ga ima v najemu Anton T. Ogenj je uničil notranjost objekta. Požar so pogasili gasilci, gmotna škoda pa znaša okoli 400.000 tolarjev.
V	petek, 8. januarja, je malo po 8. uri, Irena S. v stanovan-ju v Šaleku na električni štedilnik pristavila ponev z oljem in pomotoma vključila ploščo. Med njeno odsotnostjo se je olje pregrelo in vnelo, ogenj pa je zajel napo. Požar, ki je povzročil za okoli 50.000 tolarjev škode, je pogasil sosed z gasilnim aparatom.
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Kraja in vlom
V	torek, 5. januarja, med 10. in 14. uro, je neznanec vlomil v kovinsko garderobno omaro v podjetju BSH v Nazarjah. Iz omare je vzel denarnico z dokumenti in denarjem. Lastnika Ivana B. je oškodoval za okoli 20.000 tolarjev.
V	nedeljo, 10. januaija, med 7. in 8. uro, pa je neznanec vlomil v župnišče v Mozirju. V pisarni je iz predala pisalne mize ukradel 40.000 tolarjev.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Padla iz avtomobila
V sredo, 6. januarja, ob 18.25 se je na glavni cesti zunaj naselja Studence zgodila huda prometna nesreča. 24-letni Drago K. iz Zalca je vozil osebni avtomobil iz smeri Velenja proti Arji vasi. Med vožnjo je v desnem nepreglednem ovinku na mokrem in spolzkem vozišču zapeljal desno zunaj vozišča, kjer je vozilo silovito trčilo v brežino obcestnega jarka, nakar se je večkrat prevrnilo in obstalo na levi bočni strani.
Med prevračanjem je iz vozila padla 16-letna sopotnica Barbara G. iz Celja, ki se je pri tem hudo poškodovala, lažje telesne poškodbe pa so v nesreči utrpeli voznik Drago K., 17-letna Jerneja J. iz Velike Pirešice in 16-letni Aljoša K. iz Celja.
Vnelo se je pregreto olje
V	četrtek, 7. januarja, okoli 13. ure, je Vilma K. v kuhinji stanovanjske hiše v Ločici ob Savinji pripravljala kosilo. Na plinski štedilnik je postavila ponev z oljem, potem pa odšla v dru-go sobo. V času odsotnosti se je olje pregrelo in vnelo. Ogenj je zajel napo in dva kuhinjska elementa. V požaru, ki so ga pogasili gasilci, je nastalo za okoli 70.000 tolarjev škode.
Ukradeno petko našli
V	četrtek, 7. januarja, ponoči, je neznanec v Žalcu, z Bevkove ceste ukradel osebni avto Renault 5 Campus, kovinsko sive barve, last Barbare K. Ukradeno vozilo so dan kasneje našli v gozdu v Šmartnem v Rožni dolini, lastnica pa je oškodovana za okoli 50.000 tolarjev. Policisti in kriminalisti za storilcem še poizvedujejo.
m i
NOVA NOTRANJOST. OBUKptfNJt ^iAFO. KVNgTJVKCIJA MOTOKTA;MhNTALJjl£A IN PODVOZJA POČgCfiE
VtČTOČKOVNO VBftZGAVANJE 6/ORIVA (jENLRAL MOTOFg N VSt ODL/KE VZDRŽLJIVOSTI SAMAFt.
SAM0 MILJ0N T0LARJEV
Možen nakup že za 20.300 SIT na mesec brez lastne udeležbe.
V zamenjavo jemljemo rabljena vozila stara nad 12 let!
UG0DNI KREDITI, MENJAVA STAR0 ZA N0V0, LEASING
AmuimHt rs^s
Prometna varnost se v Sloveniji le počasi izboljšuje
Po podatkih Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v ces-tnem prometu za lansko leto je bilo v Sloveniji v cestnem prometu 49 (!) smrtnih nesreč manj kot predhodno leto (357). Do konca leta 1998 je na slovenskih cestah umrlo (oziroma zaradi posledic prometnih nesreč kasneje) 308 oseb. Med vzrokipa so bili, kot ie nekaj zadnjih let, preveli-ka hitrost, alkoholiziranost voznikov, nepravilno prehite-vanje, neuporabljanje varnostnih pasov, izsiljevanje prednosti in nepravilna hoja pešcev po vozišču, veliko nesreč so povzročili oziroma so bili v njih udeleženi vozniki koles z mo-torjem in motornih koles. Zato je reakcija policije ter član-ic Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS us-merjena prav v te vzroke oziroma populacije prometnih udeležencev. Svoje pa je že in še bo storil nov zakon o varnos-ti v cestnem prometu, kije v lanskem maju in juniju sicer povzročil precejšnjo paniko, radikalno umirjanje prometa, kasneje pa so vozniki nanj skoraj pozabili. Pri sodnikih za prekrške se je zbralo že veliko primerov kršiteljev, ki bodo morali plačati visoke kazni, precejšnja množica pa bo morala opravljati izpit za voznika motornih vozil ponovno.
O stanju prometne varnosti na področju Šaleške doline ter UNZ Celje bodo v prihodnjih dneh podrobneje poročali predstavniki UNZ Celje ter Policijske postaje Velenje, že zdaj pa je jasno, da se je prometna varnost izboljšala tudi na naših cestah. Najhujša
nesreča na cestah Šaleške do-line se je v lanskem letu zgodi-la sredi Velenja, ko sta dva mlada motorista izgubila živl-jenje v prometni nezgodi na Kidričevi cesti.
Začasni podatki o številu mrtvih zaradi posledic promet-nih nesreč v letu 1998 kažejo,
(
tr m
POSLOTOPOSREDNlJrVO
0DKUP DELNICIN SPREJEM B0RZNIH NAR0ČIL
Poslovalnica Velenje Foitova 2, tel.: 063/855-088
da bo število mrtvih manjše (308 mrtvih), kot katerokoli leto po letu 1963 (takrat je bilo 246 mrtvih, leta 1964 pa že 336). Tudi zmanjševanje števila mrtvih v zadnjih letih kaže pozitivno gibanje, čeprav s stanjem ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Slovenija se s 155 mrtvimi na 1 milijon prebivalcev šele prib-ližuje srednje varnim državam EU in sta za nami še vedno le Grčija in Portugalska. Le z ohranjanjem takšnega zmanjševanja števila mrtvih lahko v nekaj letih pričakuje-mo, da bomo dosegli stanje, kakršno je v nekaterih državah pred dvemi leti (v Franciji so imeli v letu 1996 147 mrtvih, v Španiji 140, Belgiji 134...). Enostavna primerjava po-datkov iz različnih let seveda ni možna, saj se tudi v teh državah prometna varnost vsako leto izboljšuje in bomo dejansko stanje in morebitno približevanje tem državam lahko ocenili, ko bodo znani uradni podatki za leto 1997 in 1998.
Ne glede na to opozorilo, da s stanjem prometne varnosti ne moremo biti zadovoljni, moramo poudar-iti, da se je število mrtvih v obdobju od 1. maja do 31. decembra 1998 zmanjšalo glede na preteklo leto za 69 (26,5 %), glede na leto 1995 pa. kar za 100 mrtvih (33,8%). Poleg vrste akcij in ukrepov, ki so bili v tem času
Alkoholno opojnega decembra se bojijo tudi policisti
V 17 dneh brez "vozniškega" 174 voznikov!
Policija na Celjskem je v drugi polovici decembra izvajala ak-cijo z naslovom "Natakar, taxi prosim!", s katero so želeli pred-vsem preventivno vplivati na eno najbolj rizičnih sknpin prometnih udeležencev, na voznike, ki vozijo pod vplivom alko-hola. V času trajanja akcije so ustavili skupaj 6.442 voznikov in preizkus opravili pri 1.644 voznikih, razdelili 1.191 zloženk in 400 alkotesterjev za enkratno uporabo.
Med tistimi, ki so jih preizkusili z alkotestom jih je kar 41 odstotkov (676) pred vožnjo uživalo alkoholne pijače, z več kot 0,5 g/kg alkohola v izdihanem zraku, pa je vozilo 352 voznikov ali 21 odstotkov preizkušenih. Ob tem bo moralo v kratkem sod-nika za prekrške obiskati še 73 tistih, ki so preizkus odklonili in 32 tistih voznikov, ki so zavrnili strokovni pregled z odvzemom krvi in urina. Tako tem 105 voznikom kot tudi tistim 69-tim, ki
izvedeni, je gotovo k temu izboljšanju stanja največji delež prispeval nov zakon o varnosti cestnega prometa oziroma njegovo uveljavljan-
je-
Najhujše posledice promet-nih nesreč pomenijo za državo poleg nenadomestljivih živl-jenj in velikih družinskih tragedij tudi materialno škodo. Po metodologiji EU, ki je v letu 1997 sprejela pravilo, da družbeno škodo za prometno nesrečo, v kateri je prišlo do smrtne žrtve, ocenjuje v višini 1 milijona ECU (189 milijonov tolaijev), smo imeli v Sloveniji 58 milijard 212 milijonov to-larjev družbene škode samo zaradi smrtnih žrtev v prome-tu. Če bi le del teh sredstev dodatno namenili preventivn-im programom, tehničnim sredstvom za nadzor prometa, odpravi nevarnih mest in drugim nujnim ukrepom, bi resnično prispevali k zmanjšanju števila nesreč in njihovih najhujih posledic. Po enakih kriterijih (če je novi za-kon prispeval k temu, da se je število smrtnih žrtev v letu 1998 zmanjšalo npr. za 50 dragocenih življenj), je bila to ena najbolj uspelih investicij v zadnjih letih, saj smo prihranili tudi 9 milijard 450 milijonov tolarjev. Pa tudi, če smo v Sloveniji vredni le polovico tega, kar bi ocenili v državah EU, je to še vedno skoraj 5 milijard tolarjev.
■ Jože Miklavc
so napihali več kot 1,5 g/kg alkohola v izdihanem zraku bo po obisku sodnika za prekrške prenehalo veljati vozniško dovoljenje.
V Referatu za varnost cestnega prometa UNZ Celje pa pri tem ugotavljajo še nekaj: da se po sprejemu novega Zakona o varnos-ti cestnega prometa delež voznikov z več kot 1,5 g/kg alkohola v organizmu ni zmanjšal, temveč povečal, saj so v času med lan-skim 1. majem in 30. novembrom policisti celjske regije ugotovili kar 5 odstotkov več voznikov (lani 999, predlani 953), ki so imeli v organizmu več kot 1,5 g/kg alkohola. Zanimivo je tudi to, da je po sprejemu tega zakona preizkus alkoholiziranosti ali strokovni pregled odklonilo 648 voznikov (leto pred tem 1.149), kar pa je za 44 odstotkov manj kot v enakem obdobju predlani.
■ mkp
16NASIJIS
SPORT
14. Januarja 1999
Rokometni klub Gorenje
Spomin in jubilejno slavje
Zanimivo, razgibano in slovesno je bilo minuli petek in soboto v velenjski Rdeči dvorani. Z vsakoletnim in tokrat že 16. Jarnovičevim memorialom je Rokometni klub Gorenje sklenil slavje ob 40 - letnici delovanja kluba. Spomin na Milogoja Jarnoviča, začetnika rokometne igre v Šaleški dolini, so letos s sodelovanjem na turnirju počastili mladinska reprezen-tanca Slovenije, Andor Jadran iz Kozine, Prevent iz Slovenj Gradca in domače Gorenje. V prvi tekmi spominskega turnir-ja v petek popoldne je Prevent premagal najboljše slovenske mladince z 29:25 (12:12), v dru-gi pa so bili gostitelji in slavl-jenci boljši od gostov iz Kozine s 36:25 (17:13).
V odmoru med tekmama so turnir tudi uradno odprli. O zgodovini in dosežkih kluba je zgoščeno spregovoril predsednik RK Gorenje Franc Plaskan, tople besede zahvale organiza-torjem in udeležencem ter na-jlepše želje rokometašem pa je izrekla vdova Milogoja Jarnoviča Milka, ki je spominsko tek-movanje tudi odprla.
Več kot pestro, prijateljsko, športno in slovesno je bilo doga-
janje v Rdeči dvorani v soboto popoldne in zvečer. V uvodni tekmi je uprava RK Gorenje premagala ekipo najzvestejših klubskih navijačev "šaleških graščakov" z 21:16, nato pa so se s tremi tekmami predstavili igral-ci nekdanjih generacij, ki so jih vodili Štefan Kac, Zoran Kom-pan in Robi Lesjak.
V tekmi za tretje mesto sta se pomerila poraženca petkovih tekem, mladinska reprezentanca Slovenije pa je nadigrala Andor Jadran s 36:28 (19:12). V tekmi za prvo mesto je bil slovenjgraški Prevent tokrat premočan za rokometaše Gorenja. Gostje so zmagali s 30:26 (15:11), nerazpo-loženi domačini pa njihove zmage niso mogli resneje ogroziti.
Najboljši igralec turnirja je bil Aleš Levc in najboljši strelec Ne-nad Maksič, oba iz Preventa, Sašo Kersnič iz mladinske reprezentance pa je bil najboljši vratar.
Na koncu turnirja in jubile-jnega slavja sta Franc Plaskan in Milka Jarnovič najzaslužnejšim za razvoj rokometa v Šaleški dolini podelila klubske plaketc, prejeli pa so jih Roman in Štefan Kac, Dominik Pejovnik, Tone Sko-rnšek, Zoran Kompan, Ivan Vajdl,
Izidi 16.
Jarnovičevega
memoriala:
Prevent - mladinska reprezentanca 29:25 (12:12)
Gorenje - Andor Jadran 36.25 (17:13)
Gorenje:	Matovič,
Lainšček, Dubonossov, Fricelj 5, Gajšek 2, Rožič 1, Sovič 1, Oštir 2, Tamše 3, Krejan 2, Be-dekovič 7, Kavaš 5, Plaskan, Khimtchenko 1, Rozman 3, Gavriloski 4.
Za 3. mesto:
Mladinska reprezentanca - Andor Jadran 36:28 (19:12) Za 1. mesto:
Gorenje - Prevent 26:30 (11.15)
Gorenje:	Matovič,
Lainšček, Tamše 1, Krejan 4, Bedekovič 5, Rozman 2, Khimtchenko 1, Oštir 2, Sovič 5, Gajšek 1, Rozman 5, Rožič, Fricelj.
Uprava RK Gorenje -Šaleški graščaki 21:16 (11:9)
Uprava:Vajdl, Gagulič 3, Hostnik, Golčar 2, Meolic 4, Silovšek 1, Radivojevič 8, Tiselj 3.
Graščaki: Skok, Pisanec 1,
Selan, Osredkar 1, Kumer 2, Kodrin 4, Ovniček 4, Skaza 2, Štraser 1, Bpžank, Pečnik 1.
Generacija Stefan Kac:
Črni - Rumeni 11:9 (6:2) Črni: Hauptman, Skornšek, Stvarnik 5, J. Jančič 3, Kom-pan, Potušek 1, Melanšek 2.
Rumeni: Hudarin, F. Jančič, Š. Kac, Klemenčič, R. Kac 3, Vačovnik 2, Hribernik 1, Prašnikar 1, Pori 2, Hajsek.
Generacija Zoran Kompan:
Črni - Rumeni 14:15 (8:5) Črni: Vajdl, Lesjak 3, Melanšek 1, Javornik 1, Jam-brovič 3, Potušek 1, Blagotinšek 2, Kompan, Po-točnik 3.
. Rumeni: Skok, J. Jančič 3, Podpečan, Majhen, F. Jančič, Vačovnik 3, Pori 2, Duplišak 3, Potočnik 4.
Generacija Robi Lesjak:
Črni - Rumeni 21:20 (9:8)
Črni: Vajdl, Korelc 2, Vrečar 5, Špegel 4, Požun 3, Lesjak 7, Kočevar, Podgoršek, Knez.
Rumeni: Mernik, Žolger 3, Ocvirk 1, Voglar 2, Ramšak 2, Štrigl 6, Poznič 2, Novšak 2, Čater 2.
Športnik - športnica decembra
GLASOVALCI -ŠE ZADNJA PRILIKA!!
Z današnjim drugim kuponom nadaljujemo in končujemo iz-bor športnika ali športnice meseca decembra. Razlog je v tem, da bodo Športna zveza Velenje ter uredništvi Našega časa in Radia Velenje 22. januaija razglasili najboljše športnike za leto 1998. Na tej prireditvi bomo razglasili tudi najboljšo športnico ali športnika v letu 1998 na podlagi našega in vašega celoletnega glasovanja. Zato se ne obirajte in izkoristite ti dve možnosti. S prvim kuponom je največ glasov dobila plavalka Tina Pandža, vendar še ni nič odločenega, zato se ne obirajte. Izpolnite kupon za svojega kandidata ali kandidatko in ga pošljite ali prinesite v uredništvo do torka zjutraj. Sodelujete lahko seveda z neomejenim številom kuponov, ki morajo biti pravi.
r:---------------------
i Sportnica - športnik decembra J
I Glasujem za športnico(ka)..................................................
I
| Naslov glasovalca............................................................
Robi Lesjak, Pavle Bukovac, Iztok Puc ter Bojan in Miro Požun.
JP, vos
Pokal in čestitka za kapetana zmagovalnega moštva in najboljšega igralca turnirja Aleša Levca
Zenski mali nogomet
Škalčanke najboljše v državi
Nogometna zveza Slovenije je letos že sedmič izvedla zimsko ligo malega nogometa za ženske. Po kvalifikacjjskih turnirjih se je 8 na-jboljših ekip v sklepnem delu pomerilo v Šoštanju, organizator tek-movanja pa je bil KMN Škale.
Po tekmovanju v skupini za uvrstitev od 5. do 8. mesta so se tudi štiri najboljše ekipe v svoji skupini pomerile za prvo mesto in prva-ka zimske lige, igrale pa so vsaka z vsako. Številni gledalci so uživali v kakovostnih igrah najboljših ekip, prvenstvop pa je bilo zelo izenačeno, saj nobena ekipa ni ostala neporažena. Zaradi boljše ra-zlike v zadetkih so zmagale gostiteljice iz Skal. To je bila njihova dru-ga zmaga v tej ligi, trikratne državne prvakinje, igralke Pande iz Murske Sobote, so namreč izgubile zadnjo tekmo z Jaršami, ki so pr-venstvo osvojile dvakrat. Druga je bila ekipa Panda, tretje Jarše in četrta ekipa Gostišče Kramar Ilirija iz Ljubljane.
Igralke ekipe Škale Mila so premagale Jarše s 4:1, izgubile s Pan-do s 3:4 in v tretji tekmi premagale ŽNK Gostišče Kramar Ilirija iz Ljubljane s 5:1. Najbolj učinkoviti sta bili z 21 zadetki Anica Korpič (Panda) in Polona Govek (Škale), žreb pa je pokal namenil Korpičevi.
Za zmagovalno ekipo so nastopile Irena Založnik, Polona Gov-ek, Zdenka Tratar, Marjeta Pižorn, Jelka Brglez, Helena Zložnik, Vlasta Krk, Tanja Golež, Zlata Krušič in Urška Cokan, trener je Mirko Anžel, vodja ekipe pa Herman Arlič.
■ T.Rehar
4
Prisotni dobitniki jubilejnih plaket
Generacija Stefana Kaca
_ J
Igralke ekipe Skale Mila, zmagovalke 7. zimske državne lige
NK Rudar
V bitko za Evropo
Jutri bodo tudi nogometaši velenjskega Rudarja začeff priprave na pomladanski del prvenstva, v katerem pričakujejo, da bodo izboljšaii položaj na lestvici prve državne lige. Po jesenskem delu so namreč le na 7. mestu, kar je manj, kot je pred začetkom letošnje-ga prvenstva pričakovalo vodstvo kluba. Vsekakor razlika v točkah do moštev pred njimi in do mesta, ki še vodi v enega od evropskih tekmovanj, ni (pre)velika, kar ob dobrih igrah v pomladanskem delu še omogoča izpolnitev načrtov, najpomembnejši je seveda uvrstitev v katerega od evropskih pokalov.
Zanesljivo to ne bo lahka naloga, saj trener Branko Oblak še ne ve, katere igralce bo imel na razpolago. Najbrž bo ostal brez Zorana Pavloviča, ki želi v tujino, kar mu omogoča tudi pogodba z Rudar-jem. Najbližje je splitskemu Hajduku, kamor je v nedeljo že odpo-toval, v igri pa je tudi španski klub. Ob njem odhod v tujino načrtu-je tudi Samir Balagič.
Sicer je vodstvo kluba po oceni jesenskega dela ponudilo spo-razumno prekinitev pogodbe igralcem, ki v glavnem greli klop za rez-ervne igralce. To so Edi Borštnar, Aleš Purg in Simon Pirc^ kot smo izvedeli pa so sporazumno prekinitev ponudili tudi Petru Šumniku. Zlasti zaradi morebitnega odhoda Zorana Pavlovica želijo v Rudar-ju pridobiti enega napadalca in enega branilca, ki pa bosta morala biti Slovenca, saj so v klubu že trije tujci.
V treninge prvega moštva bodo vključili igralce, ki so doslej z dvo-jno registracijo igralci za šoštanjskega tretjeligaša. To velja za Pri-moža Mira, Marka Merčnika in Gorana Dragiča, k Rudarju pa je že pristopil obetavni 18 - letni Miha Golob, ki je bil doslej član dru-goligaša iz Črnuč.
■ vos
NK Esotech Smartno
Generacija Zorana Kompana
V ponedeljek
Generacija Robija Lesjaka
priprave
Po enomesečnem odmoru so nogometaši šmarskega drugoligaša v ponedeljek začeli priprave na pomladanski del prvenstva. Novi tren-er Drago Kostanjšek seveda želi moštvo dobro pripraviti za naporno nadaljevanje tekmovalne sezone, saj bodo Šmarčani nastopali kar na treh "frontah," ob prvenstvu v drugi ligi še v dveh domačih pokalnih tekmovanjih. Znano namreč je, da so se igralci Esotecha uvrstili med štiri najboljša moštva slovenskega pokalnega tekmovanja, kjer se bodo dvakrat pomerili z ljubljansko SCT Olimpijo, začeli pa so tu-di že novo sezono tekmovanja za slovenski pokal.
Večino priprav bodo opravili doma, vodstvo kluba pa načrtuje tu-di priprave na slovenski obali. Do začetka prvenstva bodo odigrali od 10 do 15 prijateljskih tekem, ki bodo prava p-reizkušnja za vse igralce, ki želijo braniti barve kluba. Šmartno je zapustil Mujanovič, ki je pristopil h Korotanu, novo ime v dresu Esotecha je Borštnar, ki je prišel iz velenjskega Rudarja. v Šmartnem pa se dogovarjajo še z Jeseničnikom in Purgom.
■ Janko Goričnik
14. januarja 1999
NAS VAS 17
Alpsko smučanje
Novi dobri nastopi
Prejšnji torek je na superveleslalomu za mlajše in starejše dečke in deklice pri mlajših deklicah z veliko prednostjo zmagala Tina Za-ger, Tanja Tomažič je bila 3., Ines Vrabič 5., Špela Osterc 9. in An-ja Višček 15. Pri mlajših dečkih je bil Matic Meža 4., Matija Plazl 19. in Nejc Korenič 35. Pri starejših deklicah je bila Ana Drev 6, pri starejših dečkih pa Marko Prkič 17.
Dan za tem je bil prav tako na Kopah še veleslalom. Pri mlajših deklicah je bila Tina Zager 3. Tanja Tomažič 3., Ines Vrabič 11., Špela Osterc 12. in Anja Višček 14. Pri starejših deklicah je bila Ana Drev 7., pri starejših dečkih pa Matic Meža 6., Matija Plazl 24. in Nejc Ko-renič 30.
Prvi slalom v letošnji sezoni pa je bil na Ravnah na Koroškem. Pri starejših deklicah je prepričljivo zmagala Ana Drev, pri mlajših dek-licah so bile Tina Zager 2., Tanja Tomažič 5. in Ines Vrabič 11., pri mlajših dečkih pa sta Matic Meža in Matija Plazl osvojila 5. in 11. mesto.
Tenis
Smučarski skoki
Namizni tenis
Rolando v svetovnem pokalu Začetek sezone
Član velenjskega smučarsko - skakalnega kluba Rolando Kaligaro in B reprezentance Slovenije si je z odličnimi nastopi na tekmah za celins-ki pokal zagotovil nastopanje na tekmah svetovnega pokala. Te dni je že odpotoval na prvi dve tekmi v Zakopanih na Poljskem, takoj na začetku prihodnjega tedna pa bo odpotoval še na Japonsko, kjer bosta v olimpi-jskem Saporu še dve tekmi za svetovni pokal.	■ J.O.
Vegrad - Novo mesto 32.23 (18:10)
Zmaga za začetek priprav
Rokometašice Vegrada so na začetku priprav v prijateljski tekmi vi-soko premagale ekipo Novega mesta, z 8 zadetki pa je bila najbolj učinkovi-ta Krajnčeva. V nadaljevanju prvenstva bodo Velenjčanke zaigrale znat-no okrepljene, saj so se v klub vrnile Stevanovičeva (prej Robit Olimpi-ja) ter Raukovičeva in Kraljeva (prej Juteks Zalec).
Vegrad: Tadič, Čosič Jukič 3, Dešman 1, Topič 5, Perše, Nojinovič 3, Kra-jnc 8, Stevanovič 5, Ibralič 2, Grudnik, Kralj 2, Raukovič 3.
OK Šoštanj Topofšica
Za uvod Stavbar
Konec tega tedna bodo s tekmami 10. kroga državno prvenstvo nadal-jevali v moški in ženski prvi državni ligi. Igralci Šoštanja Topolšice bodo gostovali v Mariboru pri ekipi Stavbar IGM. Domačini so seveda veliki fa-voriti, Soštanjčani pa se tudi ne mislijo predati vnaprej, saj bi bilo pre-senečenje več kot dobrodošlo. V devetih krogih prvega dela prvenstva so namreč zabeležili le eno zmago in so z dvema točkama pred novomeško Krko-na predzadnjem mesu, Zužemberk pred njimi pa ima štiri točke.
Strelski šport
Odličen dosežek Veternika
Na tretjem kontrolnem tekmovanju najboljših slovenskih strelcev v Ljubljani so se s pištolo odlično odrezali velenjski strelci.
V članski konkurenci je s sijajnimi 577 krogi zmagal Simon Veternik pred Kranjcem iz Olimpije (575) in Tkalcem z Rečice pri Laškem (572). Pri mladinkah je Sabina Suljič s 349 krogi osvojila odlično drugo mesto.
Ta konec tedna bodo najboljši slovenski strelci nastopili na velikem med-narodnem tekmovanju v Rušah, med njimi pa bosta tudi Veternik in Suljičeva.	■ F.Z.
Vspomin
Nenadonia nas je zapustila dolgo-letna članica Kegljaškega kluba Soštanj, Marjana Hojan. Iz naših vrst je v petkovem jutru utmi-la kot zvezda z neba; z namije bila tako rekoč do poslednjega diha, sajje biia še nekaj ur pred smrtjo na svoji zadnji tekmi, na odprtem prvenstvu Šoštanja.
Marjana se je med kegljavke vpisala že leta 1991 in postala vodja ekipe, trener in organizator, ves svoj prosti čas je žrtvovala zanj.
Znala je svetovati, umirjati in nas spodbujati pred vsako tek-mo in treningom. Znala se je poveseliti ob vsaki zmagi ali dosežen-em uspehu, kadarsmo bile slabe volje ali v težavah, nam je ved-no znala prisluhniti.
Marjana ostaja v našem spominu kot neizmerno dobra in priljubljena oseba, pripravljena pomagati in delati v dobro vseh. Za njo ostajajo sledi, ki ne bodo nikoli izbrisane.
Pogrešale te bomo!
Kegljavke Šoštanja
Z 2. odprtim turnirjem Slovenije za člane se je v soboto, 9. januarja v Murski Soboti začela nova namiznoteniška sezona. Na tekmovanju, na katerem je sodelovalo 82 najboljših slovenskih igralcev in-vsi tujci, ki nastopajo v slovenskih ligah, so nastopili tudi trije igralci NTK ERA - Tem-po iz Velenja. Tadej Vodušek je po enem porazu osvojil drugo mesto v predtekmovalni skupini in izpadel iz nadaljnjega tekmovanja, brata Ju-re in Uroš Slatinšek pa sta se po zmagah v predtekmovalnih skupinah uvrstila med 24 najboljših igralcev turnirja. Jure je v nadaljevanju turnir-ja izgubil dvoboj proti Sobočanu Ungarju in se uvrstil na mesta od 17 do 24, Uroš pa je po eni zmagi nato izgubil proti igralcu Maximarket Olimpi-ja Reflaku in se uvrstil na mesta od 9 do 16.
V	nedeljo, 10. januaria so najmlajši igralci ERE - Tempo s spre-menljivim uspehom nastopili na 20. mednarodnem Jakhlovem memorialu v Ljubljani. Lep uspeh je pri mlajših kadetinjah dosegla Tamara Jerič, ki je po zmagi v predtekmovalni skupini dobro zaigrala tudi v nadaljevanju turnirja in se uvrstila na mesta od 5 do 8.
V	Velenju pa se zelo vneto pripravljajo tudi na 2. Mednarodno odprto prvenstvo Velenja v namiznem tenisu, ki ga bosta 23. januaija v Rdeči dvo-rani pripravila NTK Era - Tempo in Sportno rekreacijski zavod Rdeča dvo-rana. Predsednik častnega organizacijskega odbora letošnjega največjega namiznoteniškega tekmovanja v Sloveniji, z nagradnim skladom v višini 800.000 SIT, je minister za šolstvo in šport Republike Slovenije dr. Slavko Gaber.
■ DK
KK Elektra
Mladi zmajčki boljši
Košarkarji Elektre so v Ljubljani izgubili proti mladim zmajčkom, ki so jih v Šoštanju premagali z 81:59. Gostitelji so tekmo začeli veliko bol-je. Po začetnem vodstvu Elektre z 2:0 so prevzeli pobudo in v 13. minuti vodili že z 12 točkami - 28:16. Pri Olimpiji je bil v tem delu neustavljiv Zadravec, ki je v prvih 12 minutah srečanja dosegel 14 točk. Z delnim rezul-tatom 12:2 so se košarkarji Elektre približali na dve točki ?aostanka (30:28) dve minuti pred koncem prvega polčasa, ki so ga domačini dobili s petimi točkami. V prvem delu se je pri Elektri poškodoval Rizman, ki je dobil nenameren udarec v oko. Kljub bolečinam je tekmo odigral do kon-ca in dosegel 30 točk.
Na začetku drugega dela so gostje preko Rizmana in Božiča najprej izenačili, nato pa še povedli in kar nekajkrat v nadaljevanju tudi vodili -največ s tremi točkami. Z delnim izidom 10:2 pa so mladi Ljubljančani zno-va prevzeli igro v svoje roke in v 13. minuti vodili že z 12 točkami (69:57). Do konca tekme jim je vodstvo uspelo ubraniti. Soštanjčani so tekmo izgubili predvsem po "zaslugi" slabega skoka, po besedah igralcev pa sta svoje k porazu dodala tudi oba sodnika. Tekma se je končala z rezultatom 86:79.
Elektra je sedaj precej padla na lestvici in je po 13. krogih na 10. mes-tu s petimi zmagami in sedmimi porazi (17 točk), vendar ima tekmo manj, ker je bila tekma z Gorico znova prestavljena, odigrali so jo v torek, Elektra pa bi se z zmago v Novi Gorici povzpela na 6. mesto.
Ze v soboto čaka Elektro nova težka preizkušnja v domači dvorani -prva v novem letu, in sicer proti Radovljici. V gosteh so jo premagali s 64:75. Tekma bo ob 18. uri v dvorani OS Biba Roecka v Soštanju.
Nadaljujejo pa se tudi tekmovanja mlajših kategorij. Kadeti Elektre so v soboto doma izgubili proti ekipi Bežigrada s 64:69. Vodi jih Rizman in tekmujejo za razvrstitev od 1. do 12. mesta.
Mladinci, trenira jih Kitak, pa so v skupini od 31. do 42. mesta in so v nedeljo doma premagali vrstnike Rogle z 89:50. ■ Tjaša Rehar
NTK
E A
TEMPO
MESTNA OBČINA VELENJE
2. MEDNARODNO 0DPRT0 PRVENSTVO VELENJA V NAMIZNEM TENISU ZA ČLANE POSAMEZNO
✓n

SPORTNO REKREACUSKJ ZAVOO
«rdeča dvorana
Šaleška 3. 3320 Velenje
Rdeča dvorana Velenje, 23. januar
URNIK TEKMOVANJA: ob 9. uri predtekmovanje ob 15. uri otvoritev ob 17. uri finalni dvoboj Pred finalom ekshibicija dveh nekdanjih vrhunskih igralcev. Žrebanje vstopnic z bogatimi nagradami!
Rok Bizjak odličen
Enajstletni igralec ŠTK Velenje Rok Bizjak, reprezentant v kat-egoriji dop 12 let, odlično nastopa v kategoriji do 14 let. Tako je v svojem prvem nastopu na odprtem prvenstvu Slovenije v kategori-ji dečkov do 14 let B premagal vse nasprotnike in dobil prvi turnir
v starejši kategoriji.-Skupaj z Verbičem, Aračičem in Mlakarjem je bil uspešen tudi na dvoranskem prvenstvu v tej kategoriji. Bizjak in Verbič sta se po treh zmagah v kvalifikacijah uvrstila na glavni turnir in v 1. krogu izgubila z nosilcema turnirja, Mlakar in Aračič pa sta izgubila v finalu kvalifikacij.
Velika pridobitev za TRC Jezero je pokrito igrošče, ki igralcem ŠTK poleg ustreznega strokovnega kadra nudi tudi pogoje za tren-ing, kakršne imajo skoraj vsi slovenski klubi.
Šahovske novice
V soboto, 9.januarja, so se osnovnošolci pomerili na regijskem pr-venstvu v Zalcu. Prvenstvo je bilo hkrati tudi kvalifikacijsko za bližajoče se državno osnovnošolsko prvenstvo. Odlično so se odreza-li člani ŠŠD Velenje: 1. Jernej Mazej, ki je premagal vse svoje nasprotnike, 2. Peter Lendero, 6. IgorTopič in 13. Mitja Zupan. Jernej Mazej in Peter Lendero sta si priborila pravico nastopa na državnem prvenstvu.
Na mesečnem turnirju za prehodni pokal ŠŠD se je zbralo 15 tek-movalcev. Odigrali so 15 krogov po bergerjevem sistemu s tempom 2x5 minut. Vrstni red: 1. Milan Goršek, 2. Radiša Rajković, 3. Drago Kristan.
Velenje, Golte
7. prvenstvo slovenskih častnikov
Lani zaradi pomanjkanja snega in nekaterih drugih razlogov na Golteh ni bilo 7. državnega prvenstva slovenskih častnikov v smučan-ju in streljanju. Kaže, da letos zapletov ne bo, saj naj bi bilo to, tu-di v mednarodnem merilu uveljvaljeno tekmovanje, na Golteh 6. feb-ruarja.
Velenjski izvajalci tega tekmovanja, katerega pokrovitelj je sloven-sko ministrstvo za obrambo, so se na prvi seji organizacijskega odb-ora sestali v torek zvečer in že začeli pripravljalne postopke.
[MtottasBsa EpO(£§
Planinsko društvo Velenje in Gost Velenje prirejata 23. tradicionalni planinski ples v soboto, 23. januarja, s pričetkom ob 19. uri v Beli dvorani v Velenju.
Cena vstopnice z večerjo je 2.500,00 SIT po osebi. Igra Ansambel Vagabundi.
Rezervacija vstopnic v pisarni PD Velenje, Šaleška cesta 18/d, telefon: 851-192.
TRGOVINA KOSARICA
Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Telefon/fax: 063/728-080
POSEBNO UGODNA PONUDBA
	VTEMTEDNU		
SLADK0R 50/1 KG	124,90	K0RUZA	26,90
M0KA T 500 25/1 KG	62.90	JEČMEN	23,90
0UEZVEZDA12/1 L	199.90	KRMILNA M0KA	14,90
KAVA BAR 100 G	148,90	PESNI REZANCI	16,90
TESTENINE 500 G	89,90	FRISKAS BRIKETl 2 KG	779,90
ARIEL 5,4 KG	1299,90	PEDIGRE PAL 7,5 KG	2.199.00
ŽAGA HUS0VARNA 61	74.990,00	S0NČNICE 1 KG	179,90
PRI NAKUPU RAZNOVRSTNEGA BLAGAIN PLACILA Z G0T0VIN0 V VREDN0ST1 8.000,00 SIT PREJMETE100 G KAVE, V VREDNOSTI NAD 14.000,00 SIT PA BUTEUK0 ALIVAM KUPUEN0 BLAG0 BREZPUČN0 D0STAVIM0 NA D0M. CENJENE STRANKE 0BVEŠČAM0, DA JE P0 N0VEM P0LEG TRG0VINE TUDI BANČNIAVT0MAT.
*KDOR VARČUJE' V KOŠARICIKUPUJE!*
Rolando Kaligaro
Poplačana vztrajnost
Velenjski smučarski skakalec Rolando Kaiigaro je v mlajših kat-egorijah dosegal odlične uspehe v skokih, kasneje presedlal med nordijske kombinatorce, kjer je tudi dosegel svoj doslej največji us-peh. Skupajs kolegiizslovenskereprezentancejenamrečosvojil ' ekipno bronasto kolajno na mladinskem svetovnem prvenstvu. Pred letošnjo sezono je zaradi zdravstvenih razlogov in tudi zara-di nesoglasij s treneijem kombinatorce zapustil in se spet posvetil samo skokom.
In sijajno uspel. Skokom se je posvetil v celoti, trener Gorazd Pogorelčnik je priprđvil dober program, ki ga je posebej za Rolan-da dopolnil še njegov oče, kar je obrodilo lepe sadove. "Že poleti sem se na tekmah za medcelinski pokal dvakrat uvrstil v prvo de-seterico, na vseh tekmah pa sem osvajal točke, razen na zadnji, ko sem nesrečno padel. Nas začetku zime sem z mlado A reprezen-tanco odšel na sneg v Skandinavijo, kjer sem se odlično pripravil. malo smole sem imel za tem v Mislinji, kjer sem kar grdo padel in zaradi pretresa možganov deset dni počival, potem pa se mi je odprlo. V švicarskem St. Moritzu sem bil na prvi tekmi peti, po prvi seriji pa sem celo vodil. Na drugi tekmi se mi je ponesrečil prvi skok, z odličnim drugim pa sem le osvojil 21. mesto. Se bolje je bilo min-uli konec tedna, ko sem bil prav tako na tekmi celinskega pokala v avstrijskem Bad Goisernu tretji in četrti, s tem pa sem osvojil do-
volj točk za nastop v svetovnem pokalu. Konec tedna bom nastopil na dveh tekmah v Zakopanih in nato še na dveh na Japonskem. Upam, da sem bom uvrstil na	___
tekme in vsaj dvakrat Bj^^ 'ISJP^* ^^^Hp^g^H osvojil točke za sve-	_	H
tovni pokal, racunam	^M
pa na uvrstitev od 20. H^^^H^^^^^fl
mesta."	l K 1
Njcgov veliki cilj I	K*—H
so tudi štiri tekme v ^^■jT^^S^^^Hp	tfl
poletih. Dvakrat v I-S——[- B i n
Harachovu in za
konec še v Planici. Pa Rolandova želja je polet preko 200 metrov
točke za svetovni
pokal niso edina želja, želi namreč preskočiti magično mejo 200 metrov. Bomo držali pesti.
18 NilS VAS
OBVESCEVALEC
14. januarja 1999
KINO VELENJE-
v hotelu PAKA
VMIV11VL)W?\
Četrtek 14.1. ob 18h in 20.30h
ZORRO - ZAKRINKANI MAŠČEVALEC
(pustolovska romantična komedija) Režija: Martin Campbell Vloge: Antonio Banderas, Anthony Hopkins, Catherlne Zeta -Jones Dolžina: 136 minut Film je zanosna romantična pustolovščina o Ijubezni in časti, o tragediji in zmagoslavju. Odvija se v obdobju, ko se je Mehika borila pred španskimi zasvojevalci. Že dvajset let je tega kar se je na-cionalni junak Zorro uspešno zoprstavljal šanski tiraniji. Sedaj se je odločil za ponovno maščevanje. Uličnega lopova, željnega maščevanja, je namreč izuril v novega junaka Ijudskih množic in ZORRO začne novo obdobje svojih junaštev!
Petek 15.1. ob 18h in 20.30h Sobota 16.1. ob 18h Nedelja 17.1. ob 20.30h ZA ENO NOČ (drama) Režija: Mike Figgis Vloge: Wesley Snipes, Nastassia Kinski
Dolžina: 103 minut
Tokratna Pepelka ima rada knjige, iz rokava stresa citate Thomasa Morea, je po fantovsko gibčna in izjemno lepa in z lahkoto osvoji princa potem, ko ga z jabolki sklati s konja. Ni nikakršna žrtev kajti uspešno kljubuje svoji spletkarski mačehi in hkrati spoštuije voljo svojega pokojnega očeta. S svojo samosvojostjo in inteligenco je pogosto ona tista, ki princu pomaga iz zagat. Tudi steklene čeveljčke obuje, vendar ne tako kot v pravljici. Namesto dobre vile pa ji je v pomoč kar slavni Leonardo Da Vinci.
Sobota 16.1.ob 20.30h Nedelja 17.1. ob 17h Ponedeljek 18.1. ob 17h in 20.30h
ARMAGEDDON
(znastveno fantastični spektakel)
Režija: Michael Bay
Vloge: Bruce Willis, Bilfy Bob
Thornton, Ben Aftleck, Liv Tyler
Dolžina: 150 minut
Velika lanska uspešnica ponovno v
Velenju.
Največjega strokovnjaka za vrtanje je ameriška vlada poslala na asteroid, da vanj zvrta globoko luknjo in ga čas razstreli še preden trešči v zemljo in jo popolnoma uniči. Na to nevarno pot je popeljal tudi svoje najboljše sodelavce. Zanimivo, napeto, romantično in tudi smešno. Odlična glasba!
Torek 19.1. ob 18h in 20.30h Sreda 20.1.ob18h in 20.30h GODZILA - znastveno fan-tastični.
Režija: Roland Emmerich Vloge: Mathew Broderick, Jean Reno
Dolžina: 138 minut
Kdo ali kaj povzroča skrivnostno razdejanje na povsem različnih koncih sveta?
Ogromna pošast se je odpravila na gosto poseljen otok Manhattan. Za seboj pušča uničevalsko sled in paniko.
OTROŠKA MATINEJA
V	soboto 16.1. in v nedeljo 17.1. ob 16h
BABE - komedija.
Mali, simpatični pujsek prispe na farmo kjer se skuša sporpijateljiti z živalmi, vendar mu to ne uspe ravno povsod. Zaradi pomembnosti želi postati ovčarski pes. Njegova želja postane resničnost, ko preseneti in prežene tatove ovac. Giospodar ga tako namesto poškodovanega psa izuri za tekmovanje ovčasrkih psov. Tako si je pujsek zagotovil dolgo in srečno življenje.
V	februarju sledi nadaljevanje filma BABE!
Kino Velenje in Hotel Paka nagrajujeta!
Od Oskarja za Oscarja v januarju in februarju ob 19h ! Kino Velenje in revija Oskar vam predstavljata najboljše filme v preteklem letu po izboru revije Oskar. Kot tretjega si oglejte satirično komedija PASJI DNEVI, devetega na lestvici enajstih najboljših.
PASJI DNEVI (satirična komedija) Torek 19.1. ob 19h Sreda 20.1. ob 19h Režija: Bary Levinson Vloge: Dustin Hoffman, Robert de Nero, Anne Heche Kako preusmeriti pozornost od prešuštvovanja ameriškega predsednika na nekaj kar bo naivno ameriško javnost prepričalo, da je njihov predsednik nacionalni junak svetovne razsežnosti ? če stavr vzame v roke dober Hollywoodski režiserje vse možno. Fikcija postane resničnosf, ali pa obratno.
Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT.
Rezervacije vstopnic : 898 2493 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure 8982 491 eno uropred prvo predstavo in dalje.
PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK VELENJE
NA DNU ZEMEUSKE OBLE
V	petek in soboto vas vabimo na čudovito popotovanje po Avstraliji, kjer boste lahko ob zanimivem pripovedovanju in lepih diapozitivih spoznali čudesa dežele "down under", kot rečejo tej celini na dnu zemeljske oble.
Marjan Marinšek je Avstralijo, na povabilo siovenskega časnika "Glas Slovenije", ki je praznoval 5. obletnico izhajanja, obiskal v lanskem letu.
V	prvem delu, ki bo v petek, 15. januarja ob 19.00 v domu kulture Velenje,
bomo potovali v jugovzhodno Avstralijo, kjer v velikih mestih, kot so Sidney, Melbourne, Adelaida in Canberra živi največ Slovencev. Spoznali bomo ne samo znamenitosti teh mest, temveč tudi slovenska verska središča in se srečali z naši-mi rojaki, obiskali znamenito sydneysko opero In avstralske galerije, videli slikovite evkalipte, očarljivo medvedko koalo in poskakujoče kenguruje.
Drugi del pa si boste lahko ogledali v soboto, 16. januarja ob 19.00. Potovali bomo k slikarki Romani Favier Zorzut v avstralske Alpe, obiskali mesarja Franca Voduška na njegovem domu ob reki Murray, enega redkih Slovencev, ki je pravljično uspel na peti celini ter odpotovali v geometrijsko središče4Wstralije, kjer bomo spoznali lepote avstralske grmičaste pokrajine, splezali na največji kamen na svetu Ayers Rock in nekaj dni preživeli med avstralskimi staroselci - Aboridžini. Cena vstopnic za posamezno predavanje 500 SIT.
ANDRAGOSKIZAVOD LJUDSKA UNIVERZA
VELENJE
Vnovemletu se pridružite
oblikam:
TEČAJI
•Žačetni tečaj NEMŠKEGA, ANGLEŠKEGA in ŠPANSKEGA jezika
•RAČUNALNIŠTVO (Windows, Word, Excel 98) •Tečaj ŠIVANJA in KROJENJA (začetni, nadaljevalni)
USPOSABLJANJE
pri
■Vodenje poslovnih knjig (80 ur) RAČUNOVODJA (400 ur) HIGIENSKI MINIMUM (osnovni, obnovitveni) •Varstvo pred požari •TRGOVINSKI POSLOVODJA ,e-naU>ž0A- prjprava na preizkus pri GZS
'fadhočfc -Priprave in izpit iz AKTIVNEGA ZNANJA SLOVENSKEGA JEZIKA

Informacije in vpis: LJUDSKA UNIVERZA VELENJE, Titov trg 2, vsak delovnik od 8. do 16. ure, telefon: 853-576,854-539.
Jenkova 4, VELENJE
CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS VABITA NA
KONCERT
BAROČNEGA KVARTETA
Marta Močnik, sopran Irena Kolar, čembalo Jernej Brence, vioiina Gregor Marinko, violončelo
Spored: G. F. Haendel, A. Vivaldi, G. B. Sammartini
VELENJE, ORGELSKA DVORANA GLASBENE ŠOLE četrtek, 14.januarja, ob 19.30 VSTOP PROST
497 66 80/ 497 66 81
CETRTEK, 14. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta - vodita Strašna Jožeta - Jože Krajnc in Jože Robida; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Nasvidenje.
PETEK,15. januarja:	6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto motozveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00Turistična ponudba Zreč in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 PoroalaU5.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 16. jamiarja: 6.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročito Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izborpesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 17. jamrarja: 6.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blokčestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine fiestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19;t)0 Na svidenje.
PONEDEUEK, 18. januarja: 6.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - soročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 19. januarja: 6.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zve:ze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poroćila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po šlovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 20. januarja: 6 qq Dobro jutro; 6.3(0 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje;; 9.00 Gostova tur-istična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14..00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesemtedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročilla; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
DEZURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obvešćamo ras, da je M: 112 rezervirana za službo nujne med-lcinske pomočl. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej števiiki snemamo. Za informa-cije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 14. januarja, dnevni dr. Friškovec, nočna dr. Blatnik in dr. Friškovec.
Petek, 15. januarja, dnevni dr. Puvalič in nočna dr. Renko O. in dr. Lazar
Sobota, 16. in nedelja 17. januar-
ja, dnevna dr. Gusič in dr. Stravnik ter nočna dr. Gusič in dr. Stravnik. Ponedeljek, 18. januarja, dnevni dr. Pulavič in dr. Vrabič, nočna dr. Urbanc in dr. Lovrec-Veternik Torek, 19. januarja, dnevna dr. Puvalič, nočna dr. Friškovec in dr Vrabič.
Sreda, 20. januarja, dnevna dr. Pulavič in dr. Renko, nočna dr. Vidovič in dr. Stu par.
Zobozdravstvo:
Nedelja, 17. januarja dr. Borut Korun v dežurni zobni ambulanti.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska pstaja Šoštanj:
Od 15. do 22. januarja, Ivo
Zagožen, dr. vet. med. mobitel 0609-633-677.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Smrti:
Ana Mušič, marno 51, rojena 1934 Terezija Smole, Ješovec pri Šmarju št. 2, rojena 1921; Pavla Marčič, Dobrna 20, rojena 1921; Neža Prah, Rogatec, Hofmanova ulica 3, rojena 1932; Franc Beg, Gaberke 64, rojen 1921; Marjana Hojan. Velenje, Kersnikova 17, rojena 1949; Konrad Vogrin, Velenje, Pokopališka 9, rojen 1922; Pavlin
Kumer, Velenje, Cesta v Bevče 36, rojen 1908; Vida Cegnar, Velenje, Efenkova 10, rojena 1932
Upravna enota Žalec
Smrti:
Petre Veronika, stara 55 let, Žalec, Efenkova 2; Antonija Kolenc, stara 70 let, Založe 3; Marija Krajnčan, stara 73 let, Zg. Tinsko 51: Angela Skornšek, stara 87 let, Kaplja vas 55; Viktor Božič, star 87 let, Polzela 39 a.
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VEUKIVRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKAG.
| 004.01. 005.01. □ 06.01. □ 07.01. □ 08.01. B 09.01. ■10.01.
06.01. 07.01. 08,01. 08.01.
AMP Veliki vrh
) mikro-g/m3 200 mlkro-g/m3 210 mikro-g/m3 210 mikro-g/m3 200 mikro-g/m3
MESTNA OBČINA VELENJE
■■■^■HHHHHHHHH^HH
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 4. januarja do 10. januarja 1999
|1800
14. januarja 1999
OBVEŠČEVALEC
NAŠ iAS 19
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
SKORAJ NOV PIANINO prodam za 95.000,00 SIT. Telefon 865-138, zvečer.
ZAMRZOVALNO OMARO, 1301, prodam za 5.000 SIT. Prodam tudi kolo na 21 prestav za 15.000 SIT. Telefon 862-089, popoldne 861-643. ŠTEDILNIK, 2 +2, bele barve, širina 60 cm in plinsko bombo, prodam. Telefon 855-805.
DIAT0NIČN0 HARMONIKO - ZUPAN BE, ES, AS in sintesizer GEIVIVX -2, prodam. Telefon 892-006.
OSTALO
P0S0JAM do 100.000 SIT, garanclja čeki, 3,5 % obresti, telefon 0609-640-714 (torek in petek popoldne).
POSESTI
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, 50 arov, v Studencah, prodam. Telefon 715-
764.
GARAŽO V ŠOŠTAJNU, prodam. Telefon 881-648.
NEDOKONČANO STANOVANJSKO HIŠO prodam. Telefon 856-899. V VELENJU zamenjamo atrijsko hišo za trisobno stanovanje. Telefon 856-899.
RAZNO PRODAM
DOMAČE VINO, šmarnica izabela, prodam. Telefon 888-594. GRADITELJI POZOR! Pod ugodnimi pogoji razprodajam gradbeni material- novozgrajeno hišo, staro 2 leti, 10x9 razdiramo do temeljev. Telefon 755-418.
KUHINJO s šankom, hladilnikom in zamrzovalno omaro, prodam. Telefon 864-982, po 14. uri. SPALNICO PRODAM po simbolični ceni. Telefon 857-705. DOMAČE ŽGANJE, luščeni beli fižol in kislo zelje, prodam. Telefon 857-
459.
VINO, rdeče, 160 SIT/liter in jabolčni kis 100 SIT/liter, prodam. Telefon 862-440, zvečer.
DOMAČE ŽGANJE, jabolčnik, jabolka in jajca, prodamo. Telefon 863-234.
STANOVANJA
PRODAM ALI ODDAM v najem opremljeno trosobno stanovanje v Šoštanju. Telefon 862-618. TERMOAKUMULACIJSKO PEČ
prodam. Oddam tudi stanovanje ali poslovni prostor na Gorici. Telefon 856-169.
V NAJEM ODDAM dvosobno stanovanje v Šaleku. Telefon 857-825.
DVOSOBNO STANOVANJE v centru Velenja oddam v najem za daljše obdobje. Prodam tudi novo še zapakirano kotno sedežno garnituro Kala, Nova oprema, po znižani ceni. GSM 041-652-215.
VOZILA
ZAHVALA
ob izgubi drage žene, mame, stare mame, tašče in sestre
JANJE - BRANKE KOCEVAR
22. 2.1937 - 1.1.1999
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo
sožalje in darovano cvetje. Zahvala govorniku za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebni službi. Hvala vsem, ki ste ob njenem grobu naklonili trenutek spoštljive tišine.
ŽALUJOČIVSINJENI
ZELO UGODNO prodam tovorno prikolico za osebni avto. Telefon 858-402.
PEUGEOT 405 GL, letnik 90, prodam. GSM 041-643-235.
ZAPOSLITVE
IŠČEMO POMOČ V GOSPODINJ-STVU. Čiščenje 1 xtedensko. Telefon 857-149.
NEMŠKEGA OVČARJA, starega 3 mesece z rodovnikom, prodam. Telefon 892-011. TELIČKO, sivo, 130 kgtežko, prodam. Telefon 893-345.
prodam. Telefon 881 -757, zvečer. DVA PRAŠIČA ZA ZAKOL, domače reje, težkacca. 150 kg, prodam.
Telefon 709-233.
TRGOVSKEGA POTNIKA za
prodajo strojev, orodja in sredstev za profesionalno čiščenje na področju Velenja in okolice zaposlimo pogodbeno ali redno. VAFRA
AKCIJSKA PRODAJA mladih, rjavih kokoši, nesnic, ki že nesejo, v nedeljo 17.1. od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202.
COMMERCE d.o.o., Griže 125, telefon 715-735.
ŽIVALI
PRAŠIČE, od 80 do 120 kg, prodam po 250 SIT/kg. Telefon 892-177.
ZLATE PRINAŠALCE, mladiče, čistokrvne, brez rodovnika, odličnih staršev, prodam. Telefon 855-312.
PRAŠIČA ZA ZAKOL, 140 kg,
prodam na dva čeka. Telefon 886-261.
TELIČKO, SIVKO težko 180 kg, za' zakol ali nadaljno rejo, prodam. Telefon 893-255. BREJO KRAVO ter kravo za zakol,
KUPIM0:
-	hitro vseljivo hišo na obrobju naselja v Velenju
-	enosobno stanovanje na Tomšičevi ali v Standardu
-	dvosobno stanovanje, M ni na Gorici
-	staro hišo ob Cesti talcev v Velenju PRODAMO:
-	več hiš v Velenju in okolici
-	enosobno stanovanje na Goriški
-	dvosobna stanovanja 54m2 z združeno kuhinjo in dnevno na Gorici
-	različna trosobna stanovanja v Velenju
063/ 881-835,0609/ S24-77S, 041/620-269
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA CORA 8, 3320 V[LtN|t TtLtFON 063 / 863 664. MOBITtL 0609 ' 636 - 939. GSM 041 512 - 688
-	POGREBNE STORITVE V CELOTI
" PREVOZI	MOŽNOST PIAČILA HA VBČ OBROKOV
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
-	NABAVA CVETJA	POSLUJBMO 24 UR DNEVNO
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša dolgoletna sodelavka
MARJANA HOJAN
rojena 11. 9.1949
Od nje smo se poslovili v torek, 12. januarja 1999, na pokopališču v Podkraju!
Sodelavci Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, območne enote Velenje.
Ko živela sem, ljubila sem vas vse. Zdaj, ko me več ni, me nosite v srcu vsi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše Ijube mame, stare mame in omice
STANISLAVE KORADEJ
rojene Kumer
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli tiho sožalje.
Posebna zahvala velja gospodu kaplanu Jožetu Lipušku za redne obiske na domu, lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred. Posebna zahvala velja gospe Albini Srebernjak za ljubečo nego in varstvo.
Za njo žalujemo: Sin Marjan, hčerki Majda z možem Edijem in Alenka,
sedem vnulcov in štiije pravnuki.
ZAHVALA
Po težki bolezni in po prezgodnji smrti smo se v torek, 5. januaija 1999, poslovili od našega dragega moža, očeta, sina in brata
ROMANA JAVORNIKA
23. 2.1952 - 31.12.1998
Zate šopek rožmarina, za nas ostala solzna bo dolina
Izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, posebno še članom nogometne-ga kluba Rudar in kolektivu Gost-a, ki so nam v času žalosti stali ob strani, izrekli sožalje, poklonili cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Prav posebna zahvala velja godbenikom, pevcem in govorniku, ki so mu z besedo in glasbo izkazali vso privrženost in prijateljstvo.
Žalujoči: soproga Martina, sin Jernej z Alenko, oče Jakob, brat, sestre z druiinami, tašča in svak.
V Velenju, 7.1.1999
Vse življenje trdo si garala, vse za dom, družino si dajala, sledi za Tabo ostale so povsod, od dela Tvojih pridnih rok. Solza, žalost, bolečina Te zbudila ni, ostala je le praznina, ki zelo boli.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame in tete
TEREZUE PATERNEŠ
iz Sentilja 4.10.1917 - 6.1.1999
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje in vsem tistim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem govornikom, pevcem, kolektivu Goranja -Vzdržavanje, gospodu Usaiju ter gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Hvala še enkrat vsem, ki ste kakorkoli pomagali v težkih trenutkih.
Žalujoči: sin Jože z družino, sin Štefan in ostali sorodniki.
ZAHVXLA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče in omike
MONIKE PRAPROTNIK
iz Velenja 1921 - 1998
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini.zvesto spremljajo človeka.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam ustno in pisno izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala dr. Reberniku, patronažni službi, gospe Vrečekovi, zdravnikom in sestram Internega oddelka Bolnišnice Slovenj Gradec. Zahvala tudi gospodu župniku Vehovaiju za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala pevcem in pogrebni službi Tišina. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
VSINJENI
Pokoioalisče Šmartno dviguje tlak tamkajšnjim krajanom
Pokop, kise ne bi smel zgoditi?
Krajani krajevne skupnosti
Šmartno v Velenju si že nekaj let prizadevajo, da nekdanje mest-no pokopališče, naslonjeno v hrib ob šmarškem župnišču, preuredijo. Sedanja podoba je namreč dokaj klaverna in za-puščena. Veliko grobov je po-polnoma uničil zob časa, res pa je tudi, da za prenekatere svoj-ci še vedno skrbijo. Pokopališče ima tudi nekaj lepih sakralnih objektov, ki bi jim obnova prav tako dobro dela. Se lahko za-radi nedavnega pokopa na tem pokopališču vse želje krajanov sesujejo v prah? Prostorski načrtovalci so za preureditev šmarškega pokopa-lišča že pred časom predvideli dve možnosti; ureditev spomin-skega parka ali pa ponovno ak-tiviranje pokopališča z ureditvi-jo žarnega pokopa. Lani je minilo 30 let, odkar na tem po-kopališču ni bilo pogreba. Tik pred iztekom leta, v decembru, pa se je to spremenilo. Na zad-njo željo pokojnice so svojci po-skrbeli za pokop v družinskem grobu na tem pokopališču. Pre-pričani so bili, da niso naredili nič narobe. Zadnja želja je pač zadnja želja. Krajanom pa ni vseeno. Ogorčeni so, zato zahte-vajo prekop, saj se bojijo, da po tem dogodku zaradi zakonskih določil ne boveč možnosti za ureditev spominskega parka, za kar se ogreva večina tistih, ki ži-vijo v bližini pokopališča.
"Zara mora iz groba!"
Za primer smo najprej izvedeli od predsednika sveta KS Šmart-no Jožeta Blatnika. Povedal nam je, da ne more in ne želi mimo volje krajanov, ki so takoj, ko so izvedeli za opravljen po-kop, pričeli množično klicati in
Veliko grobov na šmarškem pokopališču je še skrbno oskrbo-vanih. Žalje več zapuščenih in potrebnih obnove. Na to pa ča-kajo tudi lepe grobnice in kapelice...
Jože Blatnik: "Krajani zahte-vamo prekop žare in čim-prejšnjo odločitev, kaj bo s pokopališčem v Šmartnem."
spraševati, kaj se vendarle doga-ja. "Zato sem v imenu krajanov in krajevne skupnosti županu in Tonetu Brodniku, predstojni-ku urada za javne gospodarske zadeve na MO Velenje, podal zahtevo, da svojci žaro prekop-Ijejo in opravijo pogreb na ak-tivnem pokopališču. Bojimo se namreč, da se bo sicer zapletlo. Kolikor vemo, zakon govori, da lahko pokopališče preuredimo šele po 30 letih popolnega miro-vanja, s tem pokopom pa je bilo pokopališče spet aktivirano," nam je povedal Blatnik. Ob tem nam je pokazal tudi anketo, ki so jo izvedli v 33 hišah v okolici pokopališča lani jeseni, po tem, ko je projektantka Saša Piano iz Zavoda za urbanizem Velenje predstavila dve že omenjeni va-rianti predvidene ureditve poko-pališča. Rezultati so pokazali, da 97% ljudi meni, da je poko-pališče trenutno neustrezno urejeno; 60% moti neurejenost in zanemarjenost, 17% moti neurejen promet. Všeč jim tako rekoč ni nič. Morda le sakralni objekti, ki jih večina želi ohrani-ti. 65% krajanov si želi, da bi tam uredili park, 23% pa se jih strinja, da bi pokopališče po-novno aktivirali za žarni po-kop...
Uradno še vedrio nepokopana
Darko Poprijan, vodja pogreb-ne službe na PUP Velenje, ki ima svoj sedež na mestnem po-kopališču v Podkraju, nam je o primeru, o katerem ga je tele-fonsko spraševalo veliko obča-nov, ki niso razumeli, kako je prišlo do pokopa v Šmartnem, povedal: "Pri nas v Podkraju
Darko Poprijan: "Pokojnica po več kot mesecu dni urad-no še vedno ni pokopana."
Povedal nam je še, da isti zakon govori, da opuščeno pokopališ-če po 10 letih lahko preuredijo v spominski park, če pa želijo na njem urediti kar koli druge-ga, kjer bi šlo za večje posege v prostor, pa mora miniti 30 let. Pred tem pa bi morali po zako-nu opraviti številne prekope ali posmrtne ostanke prenesti v skupno grobišče...
O usođi pokopa-iišča bodo odlo-čali svetniki
Ze nekaj časa je zaradi preure-ditve šmarškega pokopališča imenovana posebna komisija,
sestavljena iz projektantov, dru-gih strokovnjakov in predstavni-kov krajanov Šmartnega, ki pri-pravlja najboljšo možno rešitev za preureditev pokopališča. Kot nam je povedal Tone Brodnik so se sestali že nekajkrat, prav danes pa se bodo ponovno. "Pa ne zaradi tega primera. To smo se dogovorili še pred spornim pokopom. Takoj, ko smo izvede-li zanj, smo poiskali svojce in
so svojci pripravili slovo od po-kojnice, potem pa so jo odpe-Ijali. Po zakonu o pokopališčih in pogrebni službi moramo za vsakega pokojnika vpisati, kje je pokopan. Ceprav je od slovesa od pokojnice minilo več kot me-sec dni, še vedno nimamo tega podatka. Ne svojci, ne pogrebna služba, ki je prevzela pogrebne storitve, nam tega podatka niso želeli dati. Kar pomeni, da je za nas uradno še vedno nepoko-pana."
Tone Brodnik: "Mi smo proti aktiviranju pokopališča, do-kler se ne dogovorimo, kaj bo z njim."
jim povedali, da bodo morali žaro prekopati. Zatrjevali so nam, da niso vedeli za stroga določila zakona in za urbani-stične načrte. Zato verjamem, da bo to kmalu urejeno. Dejstvo pa je, da trenutno to pokopa-lišče predstavlja le strošek; nih-če ne plačuje najemnine, s kate-ro bi financirali urejanje in odvoz smeti, zato moramo čim prej najti najustreznejšo reši-tev. Zadnjo besedo bodo imeli občinski svetniki, seveda pa bomo upoštevali tudi voljo kra-janov. Ce se bomo odločili za ureditev parka, kjer bi bil mo-žen tudi žarni pokop, pa vseka-kor slovo na pokopališču ne bo možno. To bi bilo treba opravi-ti v Podkraju, zaradi same ure-jenosti prometa in bližine ur-banega naselja pa bi se potem lahko od žare poslovili le v na-jožjem družinskem krogu. Brez žalostink in govorov." To so bile namreč najpogostejše pripombe sosedov pokopališča, ki jih od prvih grobov loči le nekaj me-trov. Ko so se odločali za grad-njo na tem področju, so jim za-gotavljali, da bo pokopališče slej kot prej neaktivno in preureje-no. V najmanj 35 letih. Ki se iz-tekajo...
■ Bojana Špegel
Zimski motiv z Velenjskega gradu (Foto Damijan Kljajič)
Muzej na
Velenjskem
gradu
V	letu 1998 si je zbirke Mu-zeja na Velenjskem gradu ogledalo okoli 14.000 obi-skovalcev, med katerimi sta posebno pozornost vzbudili nova zbirka "Šaleš-ka dolina od romanike do baroka" in prenovljena zbir-ka Františka Forta.
V	letu 1999 se pripravlja na gradu kar precej sprememb, saj naj bi se premogovniška zbirka počasi preselila na "Stari jašek", kjer nastaja nov premogovniški muzej, izpraz-njeni prostori pa se bodo na-menili nadaljevanju razstave
"Šaleška dolina od prazgodo-vine do danes". Muzej je odprt tudi v teh dneh, zato si lahko zimske dneve popestrite tudi z ogledom nje-govih zbirk.
Za obiskovalce je muzej odprt vsak dan, razen pone-deljka, od 9. do 17. ure.
Začele so se razprodaje zimske konfekcije in obutve
Splača se
Začele so se razprodaje. Trgovine z obutvijo so z njimi začele že prejšnji teden, takoj po novoletnih praznikih, 4. januarja, medtem ko tiste s konfekcijo in tekstilnim blagom v ponede-ljek, 11. januaija. Dobri posiovni običaji, ki so se jim trgovci cehovsko zavezali v okviru gospodarske zbornice, določajo za vse enoten začetek in konec trajanja razprodaj. Trgovci, pred-vsem pa potrošniki ugotavljajo, da so zimske razprodaje veli-ko bolj zanimive kot poletne, saj so zimski kosi tekstilnih iz-delkov in obutve dražji od tistih poletnih. Da so se trgovci odločili za raz-prodaje, nižanje blaga, je vidno tudi po obvesti-lih, ki "visijo" skoraj v vsaki prodajalni, pred njo ter v izlož-bah. V večini primerov gre za znižanje blaga od 20 do 40 od-stotkov, vse pa je odvisno od tr-govcev in tega, koliko blaga še imajo na zalogi oziroma od tega, kako uspešni so bili s prodajo v decembru. Mnogi potro-šniki so se na ta znižanja že navadili in namesto v decembru ku-pujejo vjanuarju.
V prodajalni Malček na Šaleški cesti v Velenju so se odločili za 25 do 50 odstotno znižanje, odvisno od tega, ali gre za "aktual-ne" modele, v tem primeru je odstotek nekoliko manjši ali pa za modele, ki so jih izdelali že za minulo sezono, v tem prime-ru je odstotek znižanja višji. "Obisk na razprodajah je zelo od-visen od vremena. Sneg, ki je zapadel v ponedeljkovo jutro, bi lahko bil dober znak. Po izkušnjah iz preteklih let pripelje v tr-govine več kupcev. Res pa je, da smo vsi po vrsti veliko trošili v decembru in je vprašanje, koliko denarja je še ostalo za raz-prodaje. Ker smo z njimi šele začeli, bo treba počakati nekaj dni, da bomo lahko ocenili," pravi Milojka Ambrož iz Malčka.
Trgovine z obutvijo so z raz-prodajami začele takoj po no-voletnih praznikih. Nada Škoflek iz Peka, kjer so zimsko obutev znižali do 30 odstot-kov, ugotavlja, da vsaj v prvih dneh kakega posebej velikega zanimanja ni bilo. Lahko bi bilo bolje, pravi. Sicer pa bodo razprodaja zimske obutve tra-jala do 30. januaija. Tudi zni-žane izdelke lahko potrošniki plačajo na enak način kot obi-čajno, torej tudi na obroke. Jožica Jurko, ki smo jo zmoti-li med brskanjem in iskanjem, je povedala, da si je prišla prav z namenom pogledati ali se splača kaj kupiti. "Zdaj, ko so razprodaje relativno zgodaj, je modro malo počakati, sploh, če razmišljaš o nakupu zimske garderobe in čevljev za vso družino. 40-odstotno zni-žanje je za družinski proračun pravo olajšanje. Iščem čevlje in bunde, to pa so stvari, ki so tudi sicer nekoliko dražje, zato se pozna. Najprej si bom sama malo ogledala, bila sem že v nekaj trgovinah, popold-ne pa, če bom našla kaj pri-mernega, šla po nakupih z družino," je povedala. Ni jih malo, ki tako ravnajo. Sonja Sešel, iz Erine Zibke, je najprej ugotavljala, da je bilo letos za trgovce dobro, ker se je zima zgodaj začela in so sezonsko blago, tako konfek-cijo kot čevlje, začeli prodaja-ti že zgodaj. "Vseeno pa je izbira vsaj v prvih dneh še kar dobra, predvsem pa je tak na-kup ugoden. Pozna se, kaj se ne bi! Veliko ljudi se je na to znižanje že navadilo in nanj tudi počakajo. Pri nas je še posebej veliko zanimanja za
izdelke Jutranjke, izdelke 3L, med obutvijo pa za italijanske čevlje blagovne znamke Naturino," je povedala.
■ Milena Krstič - Planinc
Milojka Ambrož: "Pomem-bno vlogo igra vreme."
Jožica Jurko: "Pri zimski garderobi se znižanje najbolj pozna."

Sonja Sešel: "Mnogi po-čakajo na znižanja."