....j',; s lic"i>"^>; i>iv. Q'.$r,mnw FRESKE NA SKHRUČINI. Spisal Viktor S t e s k a, ^ro hoda na poti od Šmartnega pod Šmarno goro proti Vodicam je vas Skaručina, V lepi ravnini, s katere je prekrasen razgled na Kamniške planine, se vzdiguje baročna cerkev, kateri na čelu stoji, z baročno streho pokrit,. 34'5 m visok zvonik,1 Cerkev je nekaka središčna stavba. Ladja je podolgast osmerokotnik, čigar diagonalne stranice merijo po 3'4 m, stranici pod korom in pri vhodu v svetišče 9 m, na obeh straneh pa dobrih 7 m\ ladja je dolga 18 m in široka 11'5 m, Svetišče pokriva banjasti svod, ladjo pa plitva kupola. Oba sta poslikana z jasnimi, ljubkimi freskami svoje vrste, kakršnih sicer po Kranjskem ni, Dasi namreč te freske predstavljajo različne skupine in prizore, niso posamezni oddelki ločeni med seboj z okviri ali pa z okraski, ampak skupina prehaja v drugo skupino brez ločilne črte. Cerkev je posvečena sv, Luciji, priprošnjici za zdrave oči, in v tem oziru božja pot. Zato so tudi freske narejene sv, Luciji v slavo in poočitujejo glavne prizore iz njene legende, Ozrimo se najprej na freske v svetišču. Sveta Lucija prihiti na oblaku, ki ga angelci okrožujejo, v nebo, kjer jo sprejme sv. Trojica, Pod njo drži angel krožnik z očmi, ki so pridevek sv, Lucije, 1 V njem vise trije zvonovi. Prvi, iz 1. 1823,, tehta 23'60 stotov; drugi, iz 1.1686,, 12 stotov; tretji, iz 1. 1687., 5 stotov. patrone bolnih na očeh. Druga skupina angelov ji nasproti drži križ, znamenje vere in zveličanja, na vrhu pa ljubki angelci igrajo na gosli, harpo, kitaro, trombo in flavto, V štirih kotih gledamo sv, Lucijo, bivajočo še na zemlji: 1, Sv. Lucija moli z materjo na grobu sv, Agate, 2, Lucija daje miloščino dvema siromakoma, 3. Lucija se brani pred sodnikom Pashazi-jem sprejeti njegovega sina za moža, 4. Dva rablja zagrabita sv, Lucijo in jo hočeta zvezati, V plitvi kupoli je na sredi sv, Lucija v nebeški slavi. Svetnica ponižno kleči na oblaku s palmovo vejico v roki pred Marijo, ki nagne svoje božje Dete proti svetnici, Jezušček polaga s steg-njeno ročico venec zmage svetnici na glavo. Kaj miloben prizor! In okoli te skupine ti pobožni angelci, pod njo pa ti živahni krilatci! Resnično, slikar je bil mojster! Okoli tega prizora je naslikanih osem skupin, in sicer tako, da ni nikjer nikakega okvira, ampak prizor se kaže za prizorom, vsak zase brez prehoda: 1. Sv. Lucija zaspi, ko moli ob grobu sv. Agate. 2. Sv. Lucijo hočejo obsojeno odvesti; pa trije voli, kljub vsemu trudu priganjačev, je ne morejo premakniti z mesta. Sodnik jaha na svojem konju in zastonj besni v svoji onemogli jezi. 3. Sveto Lucijo so dali na grmado, jo polili z oljem in s smolo, da bi jo laže zažgali. 4, Ker ji ogenj niti — 248 — lasu ne pripali, ji rabelj porine meč skoz vrat. 5. Sv. Lucija prerokuje prihodnje dogodke. 6. Sveta Lucija prejme pred smrtjo še svete zakramente. Duhovnik jo obhaja in tolaži, dokler ne izdahne. 7. Device neso sv. Lucijo v odprti krsti pokopat. 8. Ob grobu sv. Lucije izpregleda slep starček, drugi bolniki se pa zatekajo k njeni priprošnji. Na pevskem koru je naslikan angel s trobento in z napisom: Resonet Luciae farna per orbem (naj odmeva Lucijin sloves po svetu), Te freske so bolj živih barv; rdeča in rjavkasta prevladujeta; poleg njiju se najbolj opazujejo zelena, modra in rožasta barva. Vse barve se lepo ujemajo. Prizori in osebe kažejo jasno razdelitev s skrbno uporabo prostora. Vse je pregledno; nikjer nobena gneča ne moti. Jasno so prizori porazdeljeni, zlasti v svetišču, nekoliko manj v ladji, ker se toliko dogodkov združuje in ni imel slikar popolne svobode. Kakor slikarji tiste dobe sploh, pozna tudi naš slikar tri vrste angelcev: 1. angelske glavice z dvema perotnicama ob vratu; 2. prave baročne genije ali putti; 3. angele mladeniške ali dekliške postave. Zunaj cerkve na južni strani je naslikan še velik sv. Krištof, ki pa je v teku let tako obledel, da ga je bilo treba skoro popolnoma prenoviti. Ob potresu 1. 1895. so freske vsled razpok na stropu zelo trpele. Treba je bilo lepo delo kolikor mogoče popraviti. Župnik vodiški, duhovni svetnik Simon Žužek, je delo poveril slikarju Alojziju Šubicu, ki je svetišče s Pavlom Šubicem popravil, ladjo pa je skoro vso prepustil slikarju Mateju Strnenu. Napis zadaj na koru ne omenja sotrudnikov. Glasi si: Haec aedes sacra MDCCCVC terrae-motu laesa reipublicae sumtu picturis in calce madida restaurata est Alovsio Šubic, pictore. Freske so bile slikane ali vsaj dovršene 1.1748., kakor izpričuje letnica v zadnjem kotu na svodu ladje na listni strani, kjer je bržkone tudi slikarjev portret. Kako je slikar zasnoval svoj načrt ? Snov mu je dala legenda sv, Lucije, razdelitev snovi v posamezne prizore pa nemška pesem o sv. Luciji, ki jo je slikar tudi zapisal v posameznih kiticah pod dotične skupine. Glasi se takole: 1. Lucia zu Catana entschlieff bey dem Grabe, Sanct Agatha erscheint ihr zu der Stund, Sye spricht: sey getrost mein Schwester, nicht ver-Sie dein Mutter ist frisch und gesund. [žage, 2. Gleich einer Seule Lucia unbeweglich stand, Da sie der Geist Gottes sterkhen thuet, Umbsonst ist ali Muh der Ochsen und Heiden Paschasio trotzte in beser Muet. [Hand, 3. Als man Luciam von der Stelle nicht bringen kan, Thun sye mit Oel und Pech beguessen, Darnach umb sye ein grosses Feyer ziinden an, Das sye soli das Leben einbuessen. 4. Zu schwach war das Feyer Luciam zu bewegen, Welches ihr nicht ein Harl verbrente, Es muste nur durch ihren Hals fahren ein Degen, Der sye mit der Marter Cron cronte. SKARUČINA: NOTRANJŠČINA CERKVE. 5. Lucia weiBaget viel zukhiinfftige Dinge. Und kundet der Kirchen den Frieden an, So baldt die Tyrannen in die Todtes Schlinge. Fahlen und fahren in den hollischen Pan. 6. Luciae reiner Geist scheidet nicht von dem Laibe, Bis ein Priester kam mit dem Sacrament, Der sye versehe und bei ihr in Ziigen bleibe, Bis auf ihrn Todt gluckseeliges Endt. 7. Luciae keuscher Leichnam war christlich be-Den Paschasius schon entseelet hat, [graben, Von frommen Jungfrauen ehrerbietig getragen, Zu Syracus bekhombt seine Ruhestadt. 8. Wie glorreich das Grab Luciae war gewesen, Bezeigen viel blinde und presshaffte, Welche gleich der ervvunschten Gesundheidt ge-Da Gott Luciam wundersam machte. [nesen, Te osmere kitice so bile torej slikarju kažipot, kako naj tvarino razdeli. 249 — 32 Kdo pa je bil ta slikar? „Zgodnja Danica" je 1, 1874,, str, 260, pisala o Skaručini: „Posebna lepota te romarske cerkve je to, da so po stropu naslikane dogodbe iz življenja in trpljenja sv, Lucije, To delo je izvrstno izpeljal umetni slikar Franc Tomšič iz Ljubljane v 1, 1748," To poročilo je prešlo potem tudi v druge spise. Ker pa o slikarju Francu Tomšiču nikjer ni bilo najti sledu, je bil dvom upravičen, je li dotični člankar ime prav čital. In res so preiskave dognale, da je v rokopisni knjigi „Manuale" v vodiškem arhivu ob robu pri župniku Josipu Gregorju Vačniku (1720 —1770) začrtana o Skaručini opomba: »Vso1 cerkev je na svodu okrasil SKARUČINA: FRESKA V SVETIŠČU. (Fot, Albin Poljanec) z dragocenimi slikami, ki predstavljajo življenje in mučeništvo sv, Lucije, umetni in slavni ljubljanski slikar Frančišek Jambschig," Slikar je torej Franc Jamšek, Kdo pa je bil ta in kje je živel? Frančišek Jamšek je bil slikar v Ljubljani, Njegovo krstno ime je Frančišek Anton, Poročil se je 4, junija 1730 z Marijo Dorotejo Steier in je bil lastnik 12, hiše v Hrenovih ulicah, kjer je bival vsaj do 1, 1751,, kakor kažejo mestne davčne knjige. Drugega se doslej še ni o njem dognalo. Tudi nobena druga slika njegova ni znana, čeprav je moral mojster, ki je tak biser ustvaril, kakor so freske na Skaručini, že prej mnogo slik napraviti. 1 Ecclesia per totum in fornice pretiosis picturis vitam et Martyrium S. Luciae repraesentantibus per artificiosum et celebrem Franciscum Jambschig pictorem Labacensem exornata. Kaj pa pravi ustno izročilo ? To je zelo nezanesljivo, Ljudje pripovedujejo, da je bil Italijan, Vprašati bi se pa morali, čemu je pod slike zapisal nemške kitice, česar bi italijanski slikar gotovo ne bil storil, Druga govorica pripoveduje: Slikar je oslepel, V svoji žalosti obljubi, da bo cerkev sv, Lucije na Skaručini zastonj poslikal. Ko ozdravi, izvrši svojo obljubo, in sicer brezplačno, Dali so mu pa 200 goldinarjev, ki jih je, dasi nerad, sprejel. Ko pa pride do kraja, kjer stoji sedaj pri cerkvi znamenje, zopet oslepi, Nasproti duhovski hiši je stala majhna napol zidana, napol lesena koča, ki je služila za stanovanje provizornemu učitelju, prej pa je bila v tej koči shramba za cerkvene darove, n, pr, žito itd, V tej koči je bila ena stena poslikana, Ne daleč od Skaručine je vas Po-vodje, Ondi sta na številki 4, pri Re-bolu, dve okoli 2 m visoki stenski sliki, Prva kaže sv, Florijana z zastavo, druga pa Jezusa na križu z Marijo, sv, Janezom in sv, Magdaleno, Sliki sta čedni in dobro ohranjeni, V sredi je napis: propItIo ChrIsto IesV fIerI feCIt VoVIt aDaM wergant. Nad sliko sv, križa je letnica 1722, kronogram pa izkazuje letnico 1723. V hiši pripovedujejo, da je hodil semkaj prenočevat slikar, ko je slikal na Skaručini, in da je zato naslikal ti dve sliki. Ta pripoved pa je prezrla okolnost, da je bila cerkev slikana 26 let pozneje, ko ta hiša, Še nekoliko vrstic o cerkvi. Prvotno cerkev so sezidali od 1,1662, do 1664, Kako se je to zgodilo? Vizitacijski zapisnik ljubljanske škofije iz 1, 1661,, str. 47, pripoveduje: Soseske, ki so hotele sezidati cerkev sv, Lucije, so nameravale 24, junija 1661 prositi škofa (Otona grofa Buchheima) dovoljenja za zidavo in mu predložiti zapisnik čudežnih ozdravljenj, ki ga je po škofovem naročilu sestavil generalni vikar, ko je dne 18, junija v Vodicah zaslišaval priče. Toda preden so prišli do knezoškofa, se je ta odpeljal v Krašnjo, Zato so sklenili svojo namero izvršiti 25, junija, ko se je knezoškof peljal v Šmartno pod Šmarno goro. Ko se je vozil mimo kraja nameravane cerkve, so mu prišli naproti in so voz spremljevali do Šmart-nega. Tam so pokleknili in po vikarju Marku — 250 — Luchinu izrazili svojo prošnjo, Knezoškof pa jim je izjavil, da je že dovolj cerkva. Ljudje žele novosti, stare cerkve pa zanemarjajo. Ko bo ta cerkev dozidana, bodo isto z njo storili in želeli zopet nove cerkve. Zato naj rajši ne začno z zidanjem, Odgovorili so pa, da ima vodiška župnija le štiri podružnice, ki so vse dobro preskrbljene; nameravana bo peta in bo zadostno oskrbljena, če jo sezidajo. Štiri sosednje vasi so se s prisego zavezale, da bodo omislile zadostno doto, in ko bi kaj zmanjkalo, jo še pomnože. Svetna gosposka je že dovolila neodvisnost prostora za cerkev in pokopališče. Miloščina, ki so jo nabrali v teh nesrečnih časih, je dar Boga, ki nagiba človeška srca, da bi častila sv, Lucijo, Knezoškof jim je odgovoril, naj potrpe, da se bodo čudežna ozdravljenja preiskala; da se pojasni, je li zadosten povod zidanju; je li prostor neodvisen in da se vse drugo premisli, kar je za to potrebno. Po tem odgovoru so prosilci odšli, Iznova so se obrnili na svojega svetnega gospodarja, smleškega graščaka Ferdinanda grofa Verdenberga, s prošnjo, naj jim prostor za cerkev odstopi in pismeno zagotovi. Ta je prošnjo uslišal na Dunaju 6. marca 1662, Toda 1,1663, dozidana cerkev je bila majhna, neznatna. Župnik Josip Gregor Vačnik, ki je bil v Vodicah 44 let, od 14, oktobra 1726 do 23, decembra 1770, je podrl staro, slabotno cerkev in je sezidal novo in jo dal poslikati (1748), Posvečena je bila 10, julija 1755, Cerkev ima tri oltarje. Veliki oltar ima kip in sliko sv, Lucije, Sliko je napravil Alojzij Šubic, Za oltarjem je manjša slika, ki jo je 1, 1861, izvršil Matej Koželj, L, 1774, je oltar popravil Leopold Gotzl, Ob oltarju se nahaja letnica 1776 s črkama J^lA, Na evangelijski strani cerkve je oltar svetega Mihaela, na listni strani sv- Družine, V obeh oltarjih sta kipa, Pred cerkvijo je duhovniška hiša, kjer prebiva navadno kak upokojen duhovnik, V tej hiši se hrani banderska slika sv, Lucije, še dosti dobro delo, bržkone Janeza Potočnika okoli 1, 1820, Blizu cerkve je znamenje, katero je nazadnje poslikal Matija Bradaška, Omeniti je še kužno znamenje ob cesti proti Šmartnemu. Na Kranjskem se je le malo tako zanimivih ohranilo. Na kamenitem podstavu se vzdi-guje kamenito okroglo steblo, sestavljeno in sezidano iz več delov, Na steblu počiva štirikotna kocka z dolbinami; na vrhu tiči patriarhalen križ, Letnica je le malo še vidna, bržkone 1660, Cerkev na Skaručini s svojimi krasnimi freskami, hiša „pri Rebolu" in kužno znamenje so trije tako zanimivi predmeti na primeroma tesnem prostoru, da naj bi si jih ogledal vsak ljubitelj domače umetnosti, Dodatek: Dve listini. LVizitacijski zapisnik ljubljanske škofije 1,1661,, str. 47,: Die 24, (Junii) mane, vicinitates fabricandae Ecclesiae S, Luciae supplicare intenderant pro gratioso consensu ad fabricam inchoandam, et Relationem hanc, quam Examinatis, et iuratis per-sonis, super acceptis gratiis sanitatum, ex man-dato Excellmi et Revdmi Ppis 18, Junii in Wodiz Vicarius Glis conscripserat praesentare, Sed priusquam venissent, Excellmus Pps versus Crach-sen discesserat: ideo, quod hic fieri non poterat, in Visitatione Vicariatus S, Martini sub Kollen-berg factum est. Nam die 25, Junii locum Ecclesiae erigendae transeunti, supplices occurrerunt, et currum comitantes usque ad S, Martinum, me-diante Vicario loči Marco Luchino, summa cum Reverentia genuflexi, Sed consolationis aliud non perceperunt, quam Ecclesiarum multitudinem non expedire, Populus novitatis cupidus, deseret ve-teres Ecclesias huius novae desiderio, et postea hanc ipsam desiderio alterius recentioris, Ideo potius non esse inchoandam fabricam, quam inci-pere deserendam, Sed cum replicarent, hanc Parochiam Bodicensem non habere nisi 4 filiales Ecclesias, omnes provisas de dote: et modo hanc fore quintam, cui dos est sufficiens assignata sub conditione, si erigatur, Quatuor circumvicinos Pagos fideiussionem facere de sufficientia dotis, et in quacumque se velle obligare de supplenda dote, si deficeret, Dominium temporale iam con-cessisse immunitatem loči pro Ecclesia et Coeme-terio, Eleemosvnas, quae his calamitosis tempori-bus comportatae sunt, non esse nisi donum Dei animos hominum ad honorandam S, Luciam com-moventis, Super quae remisit eosdem ad patien-tiam, ut gratiae sanitatum iam concessarum exa-minentur ulterius, et sufficientia causae, immunitas loči, et caetera deliberentur ad opus huiusmodi requisita, Et hoc responso percepto supplicantes recesserunt, II, Kapiteljski arhiv ljubljanski, fas, 62/21, Listina se glasi: Ich Ferdinandt Graf von Verdenbergl und zue Vamiest2, Frevherr zu grauenegg3 und herr zu grauenwerth3, Creuz4, Oberstein4, und Flednig4, 1 V Šleziji. 2 Na Moravskem. 3 Na Nižjem Avstrijskem. 4 Križ, Stari grad pri Kamniku, Smlednik na Kranjskem. — 32* SKARUCINA: ZNAMENJE PRI CERKVI. (Fot. Albin Poljanec.) Peuerbach1, Prukh an der Aschbach1, Schonberg1 und Windorf\ der Rom. Kay. May, Rath, Wiirkh-licher Cammerer, und obrister Erblandtstabel-maister der fiirstlichen Grafschafft Gortz, wie auch Landtrechts Beysizer im Marggrafthumb Mahren etc. Bekhenne fiir mich und alle meine Erben, offentlich mit diesem Brief, daB V. und V. meine zu der herrschaft Flednig gehorige zu Skha-rutschina, und Napaludy2, Rugkhsassige, wie auch theils andere obrigkheiten, zu WoiBku3, und Veldt3 bewohnte, der Pfahr Khiirchen St. Margarethen zu Wodiz, in spiritualibus undterworfene Undter-thanen, fiir mich schriftlichen und supplicando ein-khomben, und in allem gehors. vorbringen lassen, wie das sie an meiner Herrschafft Flednig, Grundt-und Landtgericht, undterhalb dorf Skarutschina an Einem Bihl gegen den Bach Scladeniza ge-nannt, ein Capellen, oder Kiirchen zu Ehren der Heyl. Luciae aufzubauen Vor Vielen Jahren Ihre Vor Eltern sich verlobt haben solten, Sie nun Werkhstellig zu machen Ihnen Vorgenomben, allein Ihro fiirstl. Gnaden Herr Herr Bischoff zu Laybach alB Loči ordinarius die gnedige Lizenz, und Er-laubniss darzue zuschreutten und das gebeu an-zufangen keineswegs erthailen wollen. Weillen V. und V. Vorgenante Nachbarschaften, die notwen-dige Cession des grunds, und Exemption, von der Landtgerichtlichen Jurisdiction, undter meiner eigener Ferttigung nicht aufweinen, und Ihrer fiirstL gnaden zu praesentiren haben, Bitten mich hierauf gehors. Ihnen nicht allein des grundts (so zu denen daselbst in Skharutschina gelegenen Hueben gehorig, und der Herrschafft Flednig undterworffen) souill zur erbauung der Kiirchen, und Erweiiterung des herumb Nothwendigen Spacij der fiinfzehn Schriitt pro coemeterio iuxta SS. Canes Vonnothen seinmochte, gnedig zuuerstatten, sondern auch dasselbe quoad immunitatem Eccle-siasticam der Landtgerichtsgerechtigkheit Zube-freyen, und dergestalt zu dessen vermerkhlich Gott dem allmechtigen Wollgefelligen gebey gnedig zubewilligen, und mich aller meiner an demselben orth biBhero gehabten gerechtigkeiten schriftlich genzlichen zubegeben. — Wann ich aber zu dem Heyl. Kiirchengebeu, und befiirderung Mehrerer Ehre Gottes Schuldig: auch crafft meiner lieben Eltern Seel. gedechtnus, erwiBenen guetten Exem- 1 Na Gornjem Avstrijskem. 2 Na Povodju pri Skaručini. 3 Vojsko in Polje blizu Skaručine. SKARUCINA: POVOD JE „PRI REBOLU' (Fot. Albin Poljanec.) — 253 — plen genaigt, ohne dessen beraith schon Undter dato Wien den 29. July deB 1660 Jahrs, in denen abgelofenen an meinen damaligen Pflegern Micha-elen Liisten, Sendtschreiben ihne auf die Erste anmeldung verwilliget und din orths von meinen abgeordneten in Crain gewesenen Regenten die wahre griindliche Beschaffenheit und Information KUŽNO ZNAMENJE PRI SKARUČINI (1660). (Fot, Albin Poljanec.) eingenomben, dardurch mir auch ainiges praeiu-dicium nicht entstehen moge. Darauf nun Ihr gehors: Bitt sowoll respectu des aigenthiimblichen grundts, alB auch Landtge-richtlicher Jurisdiction, Ich in allen angehort, an-genomben, und placidirt, und will Ihnen V. und V. Nachbarschaften fiir mich alle meine Erben, und nachkhomben hirmit wissentlich, und in Crafft dis Briefs, soweith sich die beschehene ausweiBung des Nottwendigen orths erstrokhet, und darzue nothwendig erfordert wiirdet, Mein Vollkhom-benes lus, und gerechtigkheit zu diBem Ende allein Cediren, und Ubergeben, mich auch, meines daran habendten aigenthumbs, und Landtgericht-lichen Juris: so Ich an gemelten orth, alB Herr zu Flednig gehabt habe, genzlichen verzihen, und begeben haben. Gelobe auch nun hinfiihro dar-wider nichts zureden, zu handlen, zuthuen, noch furzunemben, sondern Sie in Ewige Zeit darbey Ruebig, und Unperturbiert verbleiben zulassen. Doch behalte Ich mir, meinen Erben, und Nach-komben in alle weeg Beuor, wann die Jahrliche Dedication, kiirchenweih, Concurs, und zusamben Khunften bey gemelter aufbauenden Kiirchen, oder Capellen gehalten werden, daB Ich und meine Erben, die Mauth, das Standtgeldt, auch begrei-fung der Ubelthatter und alle andere in Crain-landt gebreichige Landtgerichtsgerechtigkheiten, ohne Meniglich eintrag, oder Irrung gereicht und Entrichtet wiirdtet: Hochgedacht Ihr furstl. Gn. Bittend wofehrn kein anderes Impedimentum, oder Verhindterndes am weeg stiinde, Ihnen belieben zulassen, in diesem heyl. Werkh des gebey Vorth zuschreitten, und zu prosequirn gdig zu erlauben, ditsorths meinethalben keineswegs aufzuziehen, Dessen zu wahren Uhrkhundt habe Ich dieBen Brief mit aigener Handtschrift und Poettschaft verferthiget. Actum Wien den Sechsten Martij. A° 1662. Ferdinandt Graff von Verdenberg m. p. (Papirna listina z rdečim pečatom.) Na robu je še izpisek: Anno 1662 Comes Ferdinandus de Werdenberg donat fundum pro aedificatione Ecclae et Coemeterij S. Luciae in Skaruzhina et cedit suura lus Territoriale, salvo quod in Concursibus habere debeat das Standt Recht et aeficiorum coercitionem Extra Ecclesiam et Coemeterium intelligendo, TEBI. ^Kl^ Zložil J o s. Lovrenčič. Jaz ljubim hrepenenje tvojih oči in tvojih rubinastih usten nasmeh in tvojo lepo dušo, ki ji neznan je greh. In vsa ta velika in lepa ljubezen pojde z menoj in bo nerazodeta ko pesem, ki sebi jo poje srce in drugim nikdar ne bo peta! . . .