farska Stri Olasšl® obmejnih Slovencev. Uredništvo in «pravnfštvo v Radgoni, Murska uiiea ôtev. S84. — Telefonska štey. 31. -----' ' Rokopisi se ne vračajo. =s=..............= Strahe na mejah. KijuH temu, da mirov na konferenca v Parizu zboruje že več kot eno leto, Jugoslavija še nima določenih mej. Vsa zapadna, severna in severovzhodna črta še visi v zraku -, mejniki še niso zasekani v zemljo. In dolga je ta črta: ed Dalmacije čez morje v Istro in na Goriško, odt: m preko koroških gora in prvih srednje-štajerskih gričev v ogrsko Prekmurje, tam čez Baranjo in Bačko na banatske ravnine tje doli do Donave. Na našo zemljo še vedno preže Italijani, Nemci, Madžari in Rumuni, dasi povsod — izza vsake demarkacijske črte — leži nekaj našega sveta. Samo proti Bolgarom so naše meje sigurne, z grškimi sosedi pa takointako nimamo nobenih mejnih sporov. Naše notranje življenje boleha na tem, da še nimamo stalnih mej. V notranjosti se vse zbira, os^edotočuje, išče svoja naravna središča, javno življenje prehaja polagoma v urejeno stanje, toda na zunaj zija kroginkrog odprtina in na mestu mejnikov imamo vprašanje. Zatrjuje se, da bo mirovna konferenca v kratkem rešila jadransko vprašanje, kar pa ni mnogo verjetno. Ali pride do direktnih pogajanj med nami in Italijo ali ne pride? Mi predlagamo, Clemenceau nasvetuje, Nitti odklanja. In če se vsled kakega čudeža najde način, da Italija ne bo »izgubila časti«, ako se spusti z nami v pogajanja, je vendar zelo dvomljivo, če ne že izključeno, da bi bil izid za nas ugoden. Londonska pogodba učividno ni več nobeno vprašanje za Italijo, in v reškem vprašanju je Italija silno trmoglava. Pri nas zelo popularen up na revolucijo v Italiji je bil -ravnotako ničev kakor italijanski up, da bo Stjepan Radič s par Zagorcev yrgel z prestola jugoslovansko dinastijo. Moramo se sprijazniti s tem, da je jadransko vprašanje v bivstvu že rešeno in da imamo mi za dolga leta svoje neodrešeno zemljo. Ce bo sprejet Wilsonov načrt, bodo zapadne meje le nekoliko popravljene. Ta rešitev bo imela za našo državo usodepolne posledice. Naše narodno vprašanje ne bo rešeno, dočim je v ostali Evropi nrnila doba nacionalizma in se začenja boj za velika socijalna in kulturna načela. Ôeboslû-vaška, Rumunija, Poljska, da ne vmenjamo za-padnoevropskih držav, imajo svoje meje zasi-gurane za dolgo dobo let, mi bomo imeli na zapadu, če ne tudi na severu veiiko, skelečo rano. To je, kot smo rekli, usodepoluo in sicer tako za našo zunanjo kakor za notranjo politiko. Na Koroškem imamo aprila ali maja plebiscit. Da bi prodrli v coni B menda ni upanja; sicer pa zgubimo takointako. Ziljsko dolino z Beljakom. Za Slovence bo tudi tu neodrešena zemlja — tvegali pa bomo naše razmerje na-pram Nemški Avstriji, če bo obstojala, Oziroma hapram Nemčiji, ako se Avstrija razpade. Glede razmerja napram Italiji kakor naprarn Nemcem bo odločeval notranjepolitični položaj: kako daleč in v kakem času se bodo likvidirale plemenske posebnosti in v koliki meri bo nov narodni organizem, ki bo nastal iz treh plemen, sprejel na sebe interese in odgovornosti posameznih delov. Ali pa — če si notranje konsolidacije ne predstavljamo tako dalekosežno, kako Izhaja vsake soboto zjutraj in stane s poštnino vred za vse loto 15 K, za pol leta 7 K 50 v., za četrt leta 3 K 80 vin. bo pri nas rešeno vprašanje tzv. plemenske nadvlade ?! Pričakujemo, da bodo mejna vprašanja rešena vsaj v prvi polovici tega leta. Medtem se bodo izvršile po celi državi občinske in parlamentarne volitve. Med nami in našimi sose di bo nastopilo mirovno stanje, kar bo za obe strani velikanskega pomena. ~‘St«rŽif na . mejah bodo nadomeščene s finančnimi in carinskimi pazniki. Ampak te obmejne straže še bodo dalje stražile v notranjosti, v srcu naroda. Skozi naš bodoči razvoj se bodo oglašali njihovi tihi koraki, kateri bodo pravili: Bdimo in ne za-spimo! Naše narodne pravice so zapisane s krvjo ter potrjene od narave in od zgodovine. S to sveto listino tir jamb našo zemljo, ugrabljeno od tujcev. Tirjamo svoje pravo pred Bogom in pred svetom in pravdah se bomo tako dolgo, da zmaga pravica! — Kedaj bodo zaspale te straže?! Vojni opomini. Živrmo v času, ko se pišejo spomini. Vsak poraženi general in penzijonirani državnik meni, da bo napravil človeštvu neprecenljivo zaslugo, če spiše svoje spomine na svetovno vojsko. Občinstvo požira to literaturo, kakor je nedavno požiralo sicer težko prebavljivo vojno literaturo. Mnogokteri zaslužijo pri eni sami knjigi milijone, tako na pr. bivši avstro-ogrski zunanji minister grof Czernin. Druge milijone pa pridobi svetovno časopisje, ki po navadi servira te delikatese. Pravzaprav način pisanja ni težaven: z lastne suknje se skrtači ves prah in ta potem sede na druge. Ti store enako In to se bo vršilo pred našimi očmi še par let naprej. Sicer pa smo na to že navajeni, saj so nam prašili oči pred vojno in prav posebno tekom vojne. -— Nič drugačna niso takozvana zaslišanja glede vojne krivde. Kdor ima srečo, da ne čita dne-.vnih časopisov, ni mnogo izgubil, ako ne ve, kaj so govorili pred izpraševalno komisijo znani voditelji nemške vojne Hindenburg, Ludendorf, von Tirpitz in dr. Pravijo, da bodo zaslišali tudi Viljema in dasi danes v Nerrtčiji vsak pastir ve to, česar pred dvema letoma ni vedel največji učenjak, da namreč Viljem ni pri popolnoma zdravi pameti, smo vendar lahko uverjeni, da ne bo trdil ničesar, kar bi bilo proti njemu. Bog nas obvaruj, da še se on pogodi s kakim londonskim listom za objavo spominov; človeštvo bo imelo veliko več od njega, če se res preseli v Ameriko in se posveti živinoreji (kakor' so vedeli povedati daljnovidni angleški listi). Za nas, ki smo se s svojim življenjem in premoženjem vrteli krog mezincev te velike gospode, ki danes piše spomine na vojno, in ki se bomo, če treba, vrteli zopet — je pravzaprav vseeno, kaj se piše. Čez par desetletij bodo pozabljeni in zbrisani vsi dobri nauki, ki bi jih človeštvo lahko črpalo iz prve svetovne vojne; o tem še bo sitnaril kak slabo oblečen profesor, dočim bo diplomat s par potezami svojega peresa pognal milijone in milijone y bojni vrtinec. Morda — ako nas ne varajo oči — vstaja daleč nekje zarja nečesa novega. Kaj • je to, ne vemo, a če smo dobro razpoloženi, inseratl: Ena petstolpna peiitvrsta {prostor 3 mtn visok in 54 mm širok) 80 vinarjev. Pri večkratni objavi primeren popust. se vendarle lahko nadejamo, da bo enkrat boljše. — Ako nas ne varajo oči! Iz vseh teh spominov in razkritij se nam zdi vredno omeniti takozvano Sikstovo razkritje, ki je zadnje dni aktuelnejše nego na pr. jadransko vprašanje na pariški konferenci: Nek francoski lisa je namreč objavil predloge nekdanjega cesarja Karla za poseben mir z antanto spomladi leta 1917. Cesaričin brat Sikst Parmski je igral vlogo posredovalca med Karlom oz. dunajskim dvorom in antantinimi krogi. Tudi stari lisjak Czernin je bil zapleten v ta pogajanja in vendar bi poslal točo nad tistega, ki bi se spomladi 1. 1917 drznil dvomiti o zavezniški zvestobi med Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Cesar Karel je bil pripravljen skleniti mir pod sledečimi pogoji: lajno premirje z Rusijo, s pogojem, da se Rusija odreče Carigradu, Aiza-cija-Lorena in Belgija se vrnejo, ustanovi se posebno jugoslovansko kraljestvo, ki bi obsegalo Bosno, Hercegovino, Srbijo, Albanijo in Črno-goro. To je bilo marca I. x 91 7. Za to ponudbo javnost ni zvedela, šele 1. 1918, ko se je grof Czernin po neprevidnosti zaletel v Clemenceauja in ga razžalil, mu je ta vzel nemilo za r»edrago in razkril komedijo dunajske kamarile. L. 1917. pa je mirovno ponudbo uničila Nemčija, ki je hitro zvedela za avstrijsko zakonolomstvo — oziroma tudi Italija, kateri je bii ponujeni Trident preslaba nagrada za njene vojaške neuspehe. Predstavimo si, daje Avstrija imela 1. 1917 razumnejšega človeka na tistem mestu, kjer je bil Czernin, ali — če hočete — Karel Zadnji. Vojska bi se končala že spomladi 1. 1917 in sto-tisoČi ljudi bi ostali pri Življenju. Koliko gospodarskih dobrin bi se bilo ohranilo. Seveda, tudi politična karta bi izgledala drugače. Velik del avstro-ogrskih Jugoslovanov, zlasti nas Slovencev, bi požrl dvoglavi orel. Kaj bi pa storila Avstrija brez Nemčije, je težko domnevati. Da bi morala sprejeti novo politično orijentacijo, je umevno samo po sebi. Ampak: da je Avstrija umela . .! Da je oni-le popotnik izstopil eno postajo preje, bi ne bil ponesrečil! Avstrija ni mogla imeti takih ljudi, ker jo je zgodovina sama obsodila k razpadu. Da se prepričamo o tem, poglejmo za trenutek v septemberske dneve i. 1914: če je Avstrija res morala imeti zadoščenje za sarajevski umor, je Anglija predlagala, da naj zasede Beograd in obmejne srbske kraje in na to obračuna s Srbijo. Anglija je hotela obvarovati svet bližajoče se vojne strahote. Ampak stari Franc Jožef in njegovi » modri« svetovalci so raje poslušali Berlin, kjer je bil Viljem ravnokar pripravljen za sprehod v Pariz in v Moskvo . . . Odklonili so mirovne predloge in sporazumno rešitev. Tedaj že je ves ostali svet spoznal, da trmoglavci hočejo skozi z:d in da si bodo razbili glave. Prav je tako ! Slovenec, tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje teža najprava ! Vu ¥&dmk (1758-1819). Sosed na manevrih. Madžarska domišljavost. Madžari in Habsburgove!. Mali narod in Velika Ogrska. Konec Ogrske. Madžari za „Integritet“. Nevarni sosedi. Liga za madžarsko iredento. Naše Prekmurje in Medžimurje. Menda ni naroda, ki bi bil tako globoko zaverovan v lastno domiš^ijo kot je madžarski. Če se Madžarom reče, da so imperijalisti, se namuznejo kakor devojka, kateri je njen častilec napravil dober poklon. Zakaj če so imperijalisti Nemci in Angleži, kako bi ne bili tudi Madžari?! Resno prepričanje o lastni veličini in moči, s katerim se ponašajo Madžari v družbi evropskih narodov, je za druge bahavost, za njih pa prva in edinozveličavna resnica. Prvi člen madžarskega narodnega katekizma se glasi: Najprej so bile ogrske meje in nato je Bog ustvaril narode... Če se ne motim, je bil eden pametnejših madžarskih politikov, dr. Oskar Jaszi tisti, ki si je drznil še pod Tiszino grozovla.do zagovarjati misel, da naj se madžarski narod zbližuje z drugimi malimi narodi Srednje Evrope, ker ga prav tako kot Slovane ogroža nemštvo in zapadnoevropski kapitalizem Te besede so padle menda v času, ko je Tom v Rimu zbiral »zatirane narode« krog Romihove volčiče in ko je še bila vsenemšfta kričavost pomembnejša, ali recimo, bolj aktuelna kot danes. Seveda je vsa madžarska javnost napravila ob tem nasvetu tako vzvišeno prezirljiv obraz, da se izza Jaszija ni nihče več osmelil k-podobnim poislonom. Madžarski narod je mali narod, sam med tujimi rasami, kulturno nezmožen in gospodarsko izčrpan. Revolucija 1, 1848 je bila zadnji vzpon njegove sile; od tistega časa so ga vzdrževali samo še Habsburgove!, ki sp dobro vedeli, da je močan vladar življenska potreba za madžarski narod. Že Košuth Lajoš je opozoril na to, da se madžarski narod v siroji notranjnosti razkraja in se mora pomladiti s tujimi rasami, sicer mu preti neizprosen pogin. Obupen položaj, ki je nastal na Madžarskem izza poloma revolucije, ko je bilo prop.-.danje in osamljenost madžarstva najbolj jasno, je ustvaril za Habsburgovce razpoloženje, kakršnega so si le mogli želeti. Dunaj je že z težavo brzdal mlade, življenjapolne slovanske narode in je komaj čakal prilike, da se razbremeni. Gospodarske razmere na Ogrskem, ki so dajale vso oblast y roke magnatom in j velikim posestnikom, so mu olajšale delo, zakaj treba se je bilo nasloniti na grofe in ves madžarski narod bo skočil v malho. To se je tudi zgodilo. Monarhija je sprejela dualistično obliko, dežele in narodi so se razdelili med Nemce in Madžare. Madžari so postali »Herrenvolk« in vstopili ob bok vladajočih narodov. Od tega časa pričenja smotreha madžari-zacija slovenskih in drugih plemen, katere je zgodovina spravila v območje svetoštefanske krone. Madžari so vzdrževali državo, zato so vzakonili »državno misel«, ki pa je bila v bistvu madžarskonacijonalna v smislu Košuthovih idej. Polagoma a po zanesljivem načrtu so pomad-žarili urade, šole in druge javne ustanove v pokrajinah, kjer je prebivalo nemadžarsko prebivalstvo. Pomagali so si s korupcijo, zvijačo in če treba — z žandarskimi bajoneti. Sedaj ali nikdar! to geslo so imeli zapisano na svojem praporu. Ako s pomočjo »državne misli« raz-narodimo milijone Slovanov, postanemo velik narod in aktiven činitelj v bodoči mednarodni politiki, če pa to zlato dobo zamudimo, gre vse naše narodno življenje neizprosno nazaj .. . Habsburgove! imajo tedaj zaslugo, da je mali madžarski narod zavzel ono mesto, ki mu ne gre ne po njegovem številu ne po njegovi gospodarski in kulturni moči. Ideja Velike Ogrske je bila nezakonski otrok Ferencza joszefa L in njegove dunajske kamarile. Ta ideja je daj ah Madžarom moči in potuhe za boj proti Hrvatom • za nadvlado v Bosni in za istovetnost madžnr in nemške politike napram Srbiji. Misel Vinke I Ogrske je bila le nad: rivanje tn> -.arske j »drž : misli« t. j. delo za Košuth®v progr i podvrči si tuja plemena, sicer preti Madž^ro*-- | pogin. Tekom svetovne vojna so imali M | svojo Periklejevo dobo: nji' ?e meje bi h" se kmalu razširile na raža., jagod «ne . m j Rumunov. Toda prsi nego se je pričako'--je nastopil ko- c ' grške in začetek Madžar s5 , oi-e ¥ Žurske o kateri je pe* Košuth Lajoš svojo tožno elegijo. S padcem Habs-burgovcev je končala madžarska »državna misel« in zarja Velike Ogrske je ugasnila v svojem prvem svitu. Francoski general v Beogradu je novembra 1. 1918. Tiszinega naslednika Karolyja prvi poučil, da Evropa misli drugače: Najprej so bili narodi, in potem so nastale ogrske meje. Madžarski nared naj se sporazume s svojimi novimi sosedi: Čehoslovaki, Srbi, Rumuni itd. Nemštvo je bilo tudi poraženo, toda tako temeljitega poloma, kot so se ga učakali Madžari koncem 1. 1918,’ni doživel noben narod v tej vojski. To ni bil zgolj poraz njihove politične moči, ampak tudi poraz njihove narodne duše. Smelo trdimo, da je z njim bila zapečatena usoda madžarskega naroda. (Konec prihodnjič.) ffiirotma pogodba z Madžarsko. O tem piše graška »ArbeitervviUe«: Te dni bo Horthyjeva Madžarska izvedela, kakšne mirovne pogoje so pripravili za njo v Padzu. Madžarski gospodi, katero zastopa pet grofov, med njimi en Apponyi, kateri je v ogrskem državnem zboru 1, 1914 poveličeval vojsko in pravil, kako je Ogrska (t. j. madžarska oligarhija) hrepenela .za tem obračunom, se bode zdaj v Parizu diktiralo, in to bo zelo hudo, hudo zlasti za ponosne grofovske glave, ki še streme za vzpostavitvijo stare Ogrske. Nič hujšega ne more biti za Madžarsko, kot da jo v Parizu zastopajo ljudje, ki so kot strastni vojni hujskači in pristaši zmagovitega miru, so krivi na vojni in so odgovorni za vso nesrečo poloma, Gospodje bodo v Parizu izvedeli, kako visoko se jih ceni in slišali bodo lahko, kakšna bo bodoča madžarska monarhija. Ce bo nova meja madžarske države tekla v celem po sedanji demarkacijski črti, kar se lahko z gotovostjo pričakuje, tedaj bo pripadlo od 64 ogrskih županij (komitatov) samo 14 županij madžarski državi; od površine 324.851 kvadratnih kilometrov po padla na bornih 97.060 kv. kilometrov; od prejšnjih21 milijonov prebivalcev ostane pod Madžarsko kakih 7 ali 8 milijonov. Največja in najbolj razvita mesta, Arad, Temešvar, Veliki Varaždin, Požun (sedaj Bratislava), Košiče, Subotica, udenburg in dr., ki so jih Madžari umetno spravili na višek in deloma s silo pomadžarili, ostanejo izven mej nove madžarske države. Gospodarsko vele-važna ozemlja, ki so tvorila naj večji del narodnega bogatstva, žitnice Banata in Bačke, sril-talski premogovniki, vrelci zemeljskega plina pri Sarmasagu, gozdovi, vodne sile, železne rude in in izkeplšča zlata na Slovaškem, solne poljane pri Marmarošu, pokrajine, bogate na krompirju in številne sladkorne tovarne — vse to leži onstran črte, ki bo veljala kot bodoča meja Madžarske. — Tako bo torej izgledal »obračun«, o katerem je govoril začetkom vojne grof Apponyt. Izid mirovne pogodbe bo za Madžare pač grozen in sedaj vladajoča reakcija lahko pričakuje najslabše dneve! Tedenske novice. Nedeljski promet na železnicah. Dne 1 x. t. m. se je zopet vzpostavil nedeljski promet na vseh progah južne železnice in vozijo osebni vlaki kakor ob delavnikih. Občinske volitve razpisane. V kratkem se bodo vršile nove občinske volitve prvič v Jugoslaviji. Volilna pravica m je znatteo razširila in se ne bo volilo več po razredih, ampak bodo volili vsi volile! skupno. Volilno pravico bodo imeli vsi moški državljani, ki so dovršili 21. leto in prebivajo 2 leti stalno v občini. Pri javnih nastavljencih doba bivanja ne pride v poštev. Pod gotovimi pogoji dobe volilno pravico tudi ženske. Vorfcev bo proporcionalna, Vsaka- stranka bo morala naznaniti listo od-' or*' :ov in njihovih namestnikov; katera lista obila največ glasov, usta stranka bo iujela ’ cino. — ’ r ?e vse Tanke močno priprav- , 4° ke» je naše ? „opisje s svojim pisanjem doseglo, da se vzbuja predvojni način poHtič-j-"a, nam ‘e toliko škodoval, jo pri-fiakov «( oodo v. it. tla el o vroč? O tem, kakšno stairiče z&v/ v* na **•: _ občinskim volitvam . nemškutarji in Nemci v obmejnih okrajih, so mnenja različna. Dr. Kukovec pričakuje (glej »Nova doba« štev. 2), da se bodo popolnoma sprijaznili z novim položajem in vsaj stopili na stran, če ža nočejo sodelovati s slovenskimi strankami ter pravi: »Bilo bi tudi v njih interesu, če se ne morejo preroditi v svojih dušah in če za svoje osebe hočejo čuvati, kar jim je osebno sveto, da bi nas ne izzivali v boju, ker o tem ni dvoma, da si jugoslovanskega značaja naših mest ugrabiti več ne damo. Če se pričakuje od nas, da pozabimo, pričakuje se dovolj. Zdaj bi pa bilo umestno, da smatramo narodno vprašanje kot rešeno in da gledamo, kako borno dobro živeli, živeli dostojno, kako bomo dorastli velikim socijalnim nalogam«. Mariborska »Straža« v 3. številki ugovarja: »Naj se ne moti, da se tu Nemci in nemškutarji ne bodo udeležili volitev in postavili svojih kandidatov. Če so to storili na Češkem, zakaj bi ne storili pri nas! in če so pri Cehih dosegli take uspehe, zakaj bi jih ne mogli pri nas! Nemci in nemškutarji so ostali, še žive in bodo nastopili. Pokazati bodo ravno hoteli, da so imeli' prav s trditvijo, da je dravska dolina njihova in da imajo za sabo prebivalstvo. Dosežemo lahko presenečenje, da po večini poprej nemškutarskih občin zmagajo novi nemškutarji. Mir še ni ratificiran, mirovna pogodba še ni stopila v veljavo, konferenca se še ni sestala«. List poživlja k skupnemu nastopu v obmejnih okrajih, da se preprečijo nemšlcutarske nakane. — Mi smo že v zadnji številki povdarili. da na meji narodno vprašanje ni rešeno in da državna meja tudi na severu še ni fiksirana. Ministrski predsednik Davidovim je sam opozoril na to, da je moč komisije za ureditev meje velika. Pri nas pa se ta komisija omalovažuje, in v notranjosti dežele se vedejo, kakor da bi bilo naše narodno vprašanje preveč ugodno rešeno pa navsezadnje lahko še vržemo kako slovensko vas na meji nazaj v nemško žrelo, češ, naj se nasitijo. V tem oziru so Nemci drugačni; treba je le vzeti v roke nekatere graške dnevnike. Pa tudi ne glede na to, da morebiti glede štajerske meje stojimo tako dobro, da nam bodo dali še par nemških vasi onstran demarkacijske črte za nameček (blagor mu, ki veruje!), je vendar dejstvo, da nemškutarji na deželi in Nemci po mestih še obstojajo in da je treba računati z njimi. Vsa pokrajina severno od Drave, izvzemši menda njen južni del, ima ob novih volitvah eno nalogo več kot druge pokrajine. Mora se zediniti v tem, da smejo priti v nove občinske odbore le taki ljudje, ki bodo vedeli zastopati interese naroda ia države ter čimbolj pospešiti odavstrijčenje našega ljudstva, ki se je drugod že večalimanj izvršilo 1 Dvojna novoletna plača. Kakor nam piše Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Mariborsko okrožje v Mariboru, več odvetnikov ni držalo obojestransko sklenjenega sporazuma glede dvojne plače za prvi m&sec v novem letu. Društvo poživlja vse svoje člane in članice v okrajih Maribor, Ptuj, Ljutomer, Ormož, Prekmurje, Slov. Bistrica, Koroško, da mu natančno pismeno odgovore, ali so bili deležni dvojne plače za novo leto ali ne, nadalje, ali so jim šefi zvišali plače s. t. prosincem 1928 v smislu obveznih dogovorov z dne 14. decsmbra t. 1. Društvo se bo pri posredovanju služb oziralo v prvi vrsti na take šefe, ki imajo razumevanje za upravičene zahteve svojih nastavljencev. Društvo zasebnega uredništva za Slovenijo, krajevna skupina Celje, sklicuje svoj redni občai zbor na nedeljo dne 25. prosinca 1920 dopoldne ob 10. uri r malo dvorano Narodnega doma v Celja. Dnevni red zbora: 1. Poročilo društvenih funkcionarjev. 2. Volitev novega odbora, preglednikov in zastopnikov za osrednji odbor. 3. Stališče zasebnega uredništva napram konsumnim organizacijam (predava g. Jerič). 4. Službena pragmatika (predava g. Plohuta). 5. Pokojninsko in bolniško zavarovanje. 6. Slučajnost. Žbor je sklepčen, ako ja navzoča ena tretjina članov. V slučaju nesklepčnosti se vrši skupščina z istin dnevnim redom v sredo dne 28. prosinca 1920 zvečer ob 7. uri v hotelu pri kroni »v Celju; ta zbor bo sklepčen ob vsaki udeležbi«. Dr. Lammasch. zadnji ministrski predsednik habsburške Avstrije, sicer pameten Nemec in odiičein strokovnjak na polja mednarodnega prava, je umrl v Solao-gradu. Električna železnica Maribor — Slav. oaritss — Prekmurje. «Slovenec» ooroča: Nek švicarski inžeasr, vodja elektrarne, je izdela! načrt za zgradbo električna železnice, ki bi bila napeljana iz Maribora do Pesnica, od tam en del do Lučan, drugi del preko Sv. Lenarta, v Prekmurje. Cela zgradba je preračunjena na 5 do 6 milijonov kron. Drobiž. Vsled neprestanega dr t so nastale v Italiji velike povodnji. Vse reke so st- ¡e Čez bregove. Ponekod so pretrgane železniške zveze. — V Mehiki je bil pri Verakrucu velik potres, ki je zahteval čez 800 žrtev. — Znani reški pastelov d’ Annunzjo se pripravlja na polet z letalnim strojem v Tokijo na Japonsko. — V Italiji se je pojavila nova vrsta influence, ki jo imenujejo «nona». Bolezen se začenja z zaspanostjo, napade vse živčevje in se konča ponajveč s smrtjo. — Neki-angleški list povedati, da je bilo v času komunistične vlade na Madžarskem usmrčenih nad 4703 oseb. — Neki Jugoslovanski častnik, ki se je vrnil iz Sibirije, pripoveduje, da se nahaja v Sibiriji okoli 25 tisoč Jugoslovanov. Ustanovili sc si svoj narodni svet in vzdržujejo jugoslovansko armado, ki šteje okrog 10.000 mož. Ta se nahaja sedaj ob železniški progi Omsk-Tajla in je v težkem položaju. Vlada bi morala ¡»kreniti vse, da se ti naši vojaki čimprej vrnejo v domovino, kakor se je poskrbela čehoslovaška vlada za svoje legijonarje, ki se ravno te dni že vračajo preko Trsta in Ljubljane v domovino. V Tomsku v Sibiriji izhaja slovanski časopis «Naš lisi», v Čeljabinsku pa «Jugoslovansko ujedinjenje» Valuta. Valutno vprašanje je postalo naenkrat najbolj aktualno vprašanje naše države in zadnje dni se vsa notranja politika suče krog njegove rešitve. Znano je že, da zastopniki srbskih pokrajin, kjer je vladala dozdaj dinarska valuta, zahtevajo izmenjavo kronskih bankovcev v dinarske po ključu 4:1 (za 4 krone 1 dinar), Temu nasprotujejo zastopniki naše kronske valute, ki povdarjajo, da bi as s tem pač povzdignila dinarska valuta, toda mi bi bili gospodarsko uničeni, a valutno vprašanje b;, navzlic temu še ne bilo rešno. Kriza je postajala vse bolj pereča in zaduje dni so listi poročali, da odstopi minister dr, Kramer, ki je odločno branil stališče osvobojenih pokrajin, z druge strani pa so vedeli povedati, da odstopi finančni msnister Veljkovič, zagovornik dinarja, če bi prodrlo Kramerjevo stališče. V Sloveniji so pokazale vse stranke, da so edine v obrambi naših gospodarskih interesov. V opozicijonalnem bloku je prišlo do zloma, ker Nato dni klub zastopa brezpogojno razmerje 1:1, dočira radikalci vneto branijo relacijo 1:4. hoteč s tem zagotoviti gospodarsko premoč Srbije na škodo o-svobojenih krajev, Zaduje poročilo pravi, da je nastal kompromisni predlog, ki v načelu sprejema Veljkovičev načrt. Po tem predlogu naj reorganizirana Narodna banka potegne stare krone iz prometa in jih zamenja za nove kronske novčanice. Ker takih novčanic še ni natisnjenih, naj se za sedaj uporabi v to svrho novo natisnjeni državni dinar, ki se mora s posebnim natiskom na obeh straneh označiti kot krona in sicer ker takih novčanic še ni dovolj natisnjenih, naj bi se natis nil po Veljkovičevem načrtu za vsako tako novčanico večkraini iznos v kronah. Poleg kronskih novčanic naj bi izdajala Narodna banka dinarske novčanice. V garancijo novih bankovcev (kronskih in dinarskih) bo dala država Narodni banki državne bone. Na ta način ¡prevzame država jamstvo za izmenjavo nove krone. — Ali bo ta nov predlog sprejet, še ni znano, želimo pa, da naj pri reševanju tega vprašanja odločujejo samo resnične in trajne koristi vsega ujedinjenega naroda ; naj se vsaj v valutnem vprašanju zedinijo vse stranke in pokrajine za pošteno in odkrito delo v korist naše mlade, države in vsega njenega prebivalstva. Osebna vest. V politično službo pri okrajnem glavarstvu v Ptuju ie prideljen Zvonko Bratina, absolvirani pravnik, doma iz Križeve pri Ljutomeru. Pobiranje vinskega davka na Štajerskem, o katerem smo objavili v 35. štev. našega lista interpelacijo' p©slanca dr. Hohnjeca, je s 1. januarjem ustavljeno. Vlada dela načrte, kako bi se naprav;! za vso Slovenijo enoten užitninski davek na vino in meso. Davidovic in Nitti. Naš ministrski predsednik Davidovič je izjavil glede rešitve jadranskega vprašanja: »Dal sem naši delegaciji v Parizu navodila, da pristane na neposredna pogajanja. Na ta način bo italijanska delegacija našla najboljše razpoloženje, če se bo hotela pogajati o vprašanjih, ki še nas ločijo«. Skoraj is točasno pa je izjavil njegov italijanski tovariš Nitti, da sc Italija ne mt>re neposredno Dogajati z Jugoslavijo, c.mr»ak samo potom ml ovne konference. Nepu dno pogajanje pomenilo žalitev italijanskega nacionalnega čuta. Preprečen atentat na regent Bivši policijski agent na Cetinju, sedaj .¡Zb: italijanske vlade se nahajajoči detektiv p?tar čubrinovič je bil v soglasjt, z ' „ito hi s alij ¿s-i -mi krogi posla P-m» Niviero, da izvrši umor na regentu Aleksandru za časa njegovega bivanja v Cannesu. Šaltcacoski policiji, k: je bila pravočasno obveščena o nakanah Čubrino-viča, se je posrečilo atentat preprečiti Čubrino-viča so aretirali v trenutku, ko je izstopil iz vlaka Na ta način skuša priti izgnani črnogorski kralj Mikita na cetinjski prestol, dasi je baje blizu smrti. Podpira pa ga italijanska vlada, ki na vsa usta trabi, da hoče sporazum in prijateljstvo z nami! 0 zavezniški komisiji, ki je preiskovala dolnjelendavski dogodek ter ugotovila madžarsko krivdo, poročajo »Novine«, da je sprejela depilacij0 Slovencev iz mesta in okolice, katero'je vodil dr Jožef Kočar. Udeležilo se je 300 Sio-vence-v. Predsednik komisije, nek angleški major, je izjevil, da je Prekmurje po sklepu vrhovnega sveta stalno priklopljenok Jugoslaviji in da je sedanja meja napram Ogrski definitivna. Madžaronska depulacija je izjavila, da Madžari niso Imeli nič skupnega z madžarskim napadom m da se glede mej podvržejo sklepom vrhovnega sveta v Parizu. Lendavski zdravnik dr. Josza je izrazil željo, da se madžarske občine vrnejo Madžarski, toda angleški major pru je odvznil, da so o tem že sklepati v Parizu in da se komisija ne bavi z političnimi vprašanji. Tudi Čehi računajo s komisijo za ureditev meja. Češki zunanji minister dr. Benež je izjavil, da je bil ves trud zaman, da bi dosegel pri vrhovnem zavezniškem svetu zažeijeno izboljšanje mej pri Znajmu. Ostane pa še nadeja, da bo komisija za ureditev meje ugodila češkim zahtevam. Aretacije državnih uradnikov v Zagreba. V Zagrebu so aretirali več državnih uradmkov, ki so baje zakrivili razne nerodnosti povodom znanega štrajka javnih nameščdncev na Hrvaškem. Kr. notar v Soboti. Za notarskega na mestnika (kr. notar) v Murski Soboti je imenovan Anton Koder, ki uraduje v hiši bivšega, notarja Erno Toroka- Vsa opravila, ki so jih pot prejšnjo vlado opravljali razni notarji (no-tarius) in kr notar, sme opravljati sedaj le novi notarski namestnik, ako naj bodo veljavna, Svarimo tedaj naše Prekmurce pred starimi uradniki da ne bodo imeli škode. 1 1% uba vojaških dokumentov. Ker se je v zadnjem času pojavilo več slučajev, da odpuščeni vojaki izgubljajo svoje vojaške doku mente (odpustnice itd) s kaferini se poten drugi izkoriščajo je komandant IV. vojaške oblasti odredil, da se v bodoče taki slučaji — izguba dokumentov kaznuje. Domače vesti. fiornja Radgona. V nedeljo, dne 25. t. m. ob 3. uri popoldan se vrši tukaj v novi dvorani v posojilnični hiši redni občni zbor Kmetijskega bralnega društva v Gornji Radgoni. Želeti bi bilo, da se občinstvo naše župnija tega občnega zbora v obilnem številu udeleži, da se prijavi prav mnogo novih članov, kajti društva bo Že le sedaj, ko so mu na razpolago tako lepi prostori, omogočeno novo življenje in uspešno delovanje, pri tem pa je seveda navszano na vsestransko podporo Občni zbor se vrši po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo o delovanja društva v pretečenem letu. 2. Volitev cdbora in računskih pregledovalcev. 3. Slučajnosti. Kapaša. Naše bralno društvo ima v nedeljo dne 18, t. m. po večernicah v šoii svoj redni občni orlovski odsek. Ker so na dnevnem redu važne stvari, se vabijo vsi udje, da se polnoštaviluo udeleže zborovanja. Tudi prosimo vse one, ki imajo društvene knjige, naj Jih vrnejo; pri neklerih hišah se nahajajo kaijge celo izza predvojnega časa. Razgled po metu, Miravns konferenca. Pariška mirovna konferenca zopet pričenja delovati. Spravila se bo na najtrši oreh : jadrensk' vprašanje. O njega rešitvi krožijo različne vesth se poroča z gotovostjo, da postane Reka Pro ' mesto, jutri pa vedo zanesljivi v i, da bo plebis-Danas se zatrjuje, da bo vprašanje, rešeno že bližnji; dnv ¡utri pa re oglasi kak hoiar: ski list in pravi d® p' n> : iu — zdi se, da bodo ti zadeli, hh uc " r ds!- .udi ttsoda Turčije. To dižavo vzdržujejo v? .usti že ti o stoiet no zato, bi ■‘'se imeie r\ue i - Bospor, »visor poro bodo prenesli sultana 'n Evrope v »Malo Atujo Carigrad z oko.ieo -o* > področje poa nadzorstvom Zveš rodov. ,se&- ' v- a vrste ažarska mirovna nogodba, še ni d»lv .»»o. domnev „e, »žab'.¡o por ” pr' -aj trdi, deloma kat kasen za boljši s bltrf. *.«- terim so Madžari hoteli doseči priznanje njihove »nevtralnosti« in nedotakljivosti ogrskih mej. Poročajo tudi, da se bo pariška konferenca vendarle posvetila tudi ruskemu vprašanju, katerega bo obravnavala na čisto drugi podlagi kot dozdaj. Rusija. V Italijo je dospel odposlanec sovjetske vlade, da se pogaja glede vzpostavitve trgovskih odno-šajev med Italijo in Rusijo. Boljševiki bodo odprli črnomorska pristanišča za italijansko trgovino. Protibolj-ševiške čete so prav te dni izpraznile največjo črnomorsko pristanišče Odeso, ki je središče gospodarsko bogate južne Rusije. Rdeče čete napredujejo na vseh frontah. Denikin in Kolčak sta popolnoma poražena. Avstrija. Pomoči, katere se je Avstrija nadejala oa antante, ni dosegla v tisti meri, ki je brezpogojno potrebna za prvi začetek izboljšanja njenih obupnih razmer, uospodarsko stanje države je tako slabo, da vlada sama priznava, da ne ve, če bo ga mogla urediti. Kurz avstrijske krone še vedno pada in je danes vreden malo več kot 2 švičarska centima (vinarja). Vzporedno pa rastejo cene vsem potrebščinam; tako je. moral Dunaj te dni podražiti hleb slabega kruha, ki je stal dne 4. ia-nuarja še 2 K. 40 v. na 5 K. 25 v. in ceno moke od 3 K na 10—11 K. Avstrija resno dvomi, ali je sposobna živeti kot samostojna država. Da si pribavi kredite, živeža m premoga, je morala zastaviti Holandiji svoi tobačni monopol, ameriški družbi svoje vodne sile in vse umetnine. Dasi ima že toliko bankovcev, da ni več načina, s katerim bi se jih dalo izriniti iz prometa razem splošnega banknota, že vendar dunajska tiskarna po dnevu in po noči tiska nove milijarde. Jasno je da se na ta način popolen polom le pospešuje. Dr. Renner se nahaja v Pragi, kjer se pogaja s češkimi vladnimi krogi o raznih gospodarskih kompenzacijah. V kratkem se uvede v Av-striji oddaja premoženja, ki začenja pri znesku 20.000 K. Nemčija. Versallski mir je vendarle stopil v veljavo V soboto se je vršila slavnostna seja vseh zavezniških pridruženih držav, ki so ratificirale mirovno pogodbo z Nemčijo, pri kateri se je podpisal zapisnik o izmeni ratifi-kacij. S tem je nastopilo med Nemčijo in ostalimi drža-vami mirovno stanje in v veljavo so stopile vse določbe mirovne pogodbe. Francoska je takoj pričela odpuščati nemške vojne ujetnike. Razne vesti. Valutno ttprašatije rešeno ? Ob sklepu lista se je izvedelo, da je ministrski svet sprejel kompromisni predlog, o katerem govorimo na drugem mestu. V kratkem bo vlada zamenjala dosedanje avstrijske krone z novimi jugoslovanskimi kronami, ki so natisnjene kot dinarji, a se bodo sedaj označile s kronsko vrednoto v štirikratnem iznosu, t. j. na 20 dinarski novi novčanici bo natisnjeni znak 80 kron, eno, dvo — in desetkronski bankovci pa ostanejo še nadalje v prometu, dokler se ne natisnejo novi. Sedanje kritje starega drnarja se porabi tudi za krone. Razmerje med krono in starim dinarjem bo definitivno rešil še le parlament. Madžarsko rovarenje v Baranji. Baranjski Madžari so se živahno pripravliali na upor ter so računali da bi se Baranja že 25. t. m. odcepila od naše države. Vlada je piavočasno izvedela za njihove nakane ter iih preprečila. Dunaj — najcenejše mesto na svetu! Je li to mogoče? Da Dunaj je dandanes najcenejše mesto, toda samo za Amerikance, Angleže in druge tujce, katerih valuta stoji dobro. Ameriški dolar velja na Dunaja 100 K, Američani, zaposleni na Dunaju, so plačani z vrednostjo svoje države. Strojepiska ima mesečno 500 dolarjev, to e 50.000 kron. Podčastnik ima na dan 15 dolarjev, t. 1500 K* SreČHa srečka. Pri zadnjem žrebanju češkoslovaške razredne loterije je zadela največji dobitek v znesku 300.000 K. srečka št. 3981. Isti srečki je pripadla tudi premija 700.000 k. Tak siučaj se v avstrijski loteriji ni nikdar pripetil, v ogrski pa tekom 25 let samo enkrat. Krvavi boji prod nemške narodno skupščino. Dne 13. t. m. med zborovanjem narodne skupščine prodrla je množica v zoornično poslopje, razorožila varnostno stražo ter skušala priti v zbornico, kar pa se ji ni posrečilo, ker se je medtem pojavi drugi varnostni oddelek, ki je začel streljati s strojnicami. Množica jo zbežala v divjem begu. Na mestu je ostalo mnogo mrtvih in večje število ranjenih. Nastopiti je moral oddelek Rdečega križa, da je pospravil mrtve in ranjene. Tis sttorisfg spati? Hiti delali? imafe uernozne bolečine? Občutek 2adonoljsina doprinese Vam felierjen prani Gzafluid .6 anbindfih o!i 2 oeliki špeciialm steklenici 27 K.— Trpite m počasni prebaui? Zaprtji? To zlo se oddani s pranimi feiierjenimi Ciza krogljicami, 6 škafljic .— Želodec okrepčajoča šuedska tinktura 1 steklenica . .— Omot in poštnina posebej, a najceneje. £isgen V. * »er* Stub a denjo, £lza trg št*. 264 Hreatsk«. V r ^■¿¿¿¿^^««amaaMEMgiMaaBaffliigvmBnKtflMHMž^ 'wmwb—w—nmiH^i i—nwnriii« IIWI mg— —jum«—iww Mariborska eskomptna banka podružnica Morska Sobota Oentrala v Sprejema vloge na knjižice, ter jih obrestuje po °|0 Dovoljuje vsakovrste trgovske kredite. — Zamenjuje tuj denar po najugodnejšem izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najkulantnejšimi pogoji. »tori "ir občinski toisšsi v X* m ter vloge na tekoči račun po dogovoru. kurzu. krojaške pomočnike sprejme takoj Jožef Jelovšek, krojaški mojster v Ljutomeru. 96 let stara, šivilja, želi službe pri boljši obitelji kot jiitna, pomagal« hi tudi pri k«hi, da se navadi boljše kuhati. Naj ra j#" t Ljubljani. Nastop s 1. ali 16. februarjem 1620. Ponudbe na upravniitvo „¡turske Straže.“ Dobro idoča pekarijo Razpošiljam *#mo *a trgovce fino mast (vazelin za čevlje) r lesenih škalljiceh, kakor tudi ličilo (biks), sipo in drugo raznovrstno blago, i. Menart, DemžaSe. Gosiiiničarji, kavarn ar ji, | vinogradniki pozor!] Trgovisia z vinom Oset & Cajnko Slovenjgradec Naznanjava, da imava veliko zalogo najboljšega sortiranega vina kakor: Muškateljc t* Lelino šipon bisr*gunde[' portugiser šilhar pristnega Ljutomerčana Pekerčana Haložana Bizeljčana ter črna dalmatinska In banatska stara iiuiova vina Kupujeva iz vseh vinorodnih krajev vsa najboljša vina po najvišjih cenah. Se priporočava Andrej Oset ib Franjo Cajnko Posredovalnica vseh služb posreduje zanesljivo moško in žensko itfužinčad, »obsrise za privatne hiše, hotele, natakarice za gostilne, hlapce, dekle itd., ter se priporoča Rozalija Rgaehtr ir Ljiitomai'«’ 13-3 Žimnata, kakor tudi prvovrstna «viln«t« mlinska sit« (pajtlji) iz $vfce jeg moko vseh vrst se dobe v trgovini AVGUST C A D E Z Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 35, nasproti stare Tišlerjeve gostilne. srobežico, kraste, lišaje uniči pri človeku ma9t proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino 81 pri lekarni Trnkoozg, Ljubljana. Miši - Podgane stenice — ščurki in V8a ijslazeu mora poginili ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti paljskiia mišim K 7-—, za pedgame in miši K 7'~~, za Sžarks K 8’—, posebni mečna tiaktara za steaic« K 7*—, aisi-čevalec meljer, prašek za nši v obleki in perila, proti Mravljam, prati bčhh pri perataiii K 6-—, prašek proti mrierem K 6‘—, mašil» proti ažes» pri ljudeh K 41—, mazil» za ali pri iiriai K 4’—, tinktura proti mrčesu »a sadju iu zeleujadi (uuiieval-*er raetiiu) K #•—. PetRj* po pe-vretju Zavet) za ekspert M. J§iker, Zagreb 46, Ptirinjsia ulica o Hočete dobro in ceno kupiti? naisanesijivejša ara je Suiinerjega ura! Kiklasta, jeklena, «rebrna ali k lata, vsaka Vas bo zadovoljila! Tudi variiice, prstane in uhane, vsakovrstne darova in potrebščine, kakor nože, priprave za britje, škarje, denarnice, šibičnjake, diamante za razanjs stekla, vse dobro in ««no najdet* v cenika od H, SUTTIER, LJibljiaa, st. 978. primešaj krmi; vsak tedea eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo, tedaj 2 pesti. 6 zavojčkov Mastili», prahu za pitanje zdrave, debele živine, za tvorbo jajc in mleka, zadoituje za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišje kolanje v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju ali pri trgoveu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni Trnkdozp v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Stane 20 kron 50 vinarjev z poštnino. P5 Jugoslovansko inženirsko podjetje družba z o. z. Inženirska gsisas-na in stavbeno podjetje Ljubljana, Sodna ulica štev. 2 Maribor, Viktringhofova ulica štev. 34 Brzojavni nadevi: JIP — Ljubljana, JIP — Maribor. Oddelek I. Projekti, proračuni. Nasvelovanje in zastop. Presoja in stavbno nadzorstvo. Oddelek 9!. Vodne gradbe; izraba vodnih sil; poljedelska melioracija. Oddelek 119. Beton, žeiezobeton. Železna konstrukcija. Odde9ek 9V. Želemice, ceste, predori, mostovi. Odde9ek V. Industrij ka in gospodarska poslopja. Odde9ek VI. Komercijalno razpečavanje gradiva, orodja in industrijskih tvarin. Jugoslovanski kreditni 3avod PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 3 % čistih brez odbitka. — Rentni davek plačuje zavod iz svojega. Inkaso faktui* i« trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Jajca sveža kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe eksporfna trgovina Ed. Suppanz, Pristova, Slovenija. Gospodarska zadruga za Prekmurje, Barsko polje in Slov. gorice r. 2. z 0. z. ima v zalogi po najnižjih dnevnih cenah razno manufaklurno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, blago za ženske predpasnike; razno kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko; usnje, podplate, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine. kupuje zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedelske pridelke. Posreduje pri nakupovanju strojev in vseh gospodarskih potrebščin. Kupovati in prodajati zadrugi imajo pravico samo člani. Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna: w ©orraji Radgoni» .Podružnice: Cankova u Murska Sobota. OZOR! ŽZtL, Prvovrstne vajainike (mline za vejanje žita) izdelujem, ki po trpežgosti vse tovarniške izdelke prekašajo, imajo lahko uravnavo in zelo nizke cene. Za vsak stroj dani 10 letno garancijo. Pišiti po cenik. Ka obilna naročila se priporoča «STJ£*~U3L€5J-SL C> y izdeiovatelj čistilnih strojev, | »a trgovce iu ostalo občinstvo opozarjam tem polom uijuduo, da a 11. . otwor,*i w Mariboru, Gregorčičeva ulica 6, ® (Schijlerstrasse) podružnico svojsga zavoda v LjuI$h Bjani ter povdarjam, da ho postrežba tudi v Mariboru v vsakem 1 ; 1 tr\7ir*r» LJ ! m r. _ Z _ _ L . . •! t» #•« ------——----— *---— tuui v zvj.u.1 iuuru v vsakem oziru kutantna vi točna. Posebno oni, ki iščejo kakoršensibodi stik z zajedenim ozemljem, paj blagovolijo zaupno obrniti se n* moj zavod v Mariboru ali Ljubljani. Podružnica anončnega zavoda Drago Baseljak. Ljub» ■jana v Mariboru, Gregorčičeva ulica 6 (Sohillerstraese). posojilnica ? aoRitji Kaosom H Tri P11IIP vlilo P hPkejnheh?d HrinT 'l 0brst3.le r0 °hresln* rneri- 0bresli *e pripisujejo končen« vsakega leta brez posebnega naročila lil allimu tflUijlS bi SePo?lh 'T ! 3C sp^jemajo brez vseh strošlov kot hranilne vioge, ne da urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnic« sama. 8 na a«an'5 p‘' po' 1 80 slr&aKam na razpolago polo2ntce kr. poštnega čekovnega plača le kolek«. Uradne lire Zi dS?i 51?d° 12' OT d°PCMai' Ak0 pa pr\d* n« ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. Ob ■* dajajo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradni »osli rvjHkHHJH izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. are dopoldne. Uradni prostori so v lastni hiši, Glavna cesta, štev. 14, tik kolodvora. Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Radgoni. Odgovorni urednik: Božidar Borko. Tisk tiskarne F. Semlitsch v Radg®»i.