it 301 muzejski ravnatelj *TTf!!f??LAVI J J*v dosti in potreba je samo, da ena izmed tolikih vzame vso stvar resno v roke in vse bo Slo. KROMiERO -H v>:v Na dan cerkvenega shoda, dne 8. septembra, imenovan tudi Mali šmaren, se bo vršil v Krombergu dopoldne blagoslov nove kromber-ške cerkve. Popoldne bo slovesna procesija z godbo. MEDANA Cerkvena slavnoet. Pri nas v zapadnih Brdih je sedaj čas večjih cerkvenih slavnosti. Dne 15. avgusta je vsakoleten cerkveni praznik Vnebovzetja M. D., katerega smo kot po navadi praznovali z .veliko slovesno procesijo. 2e ob 10. uri pri slovesni sv. maši. katero je letos daroval mons. Valentinčič iz Gorice. Je bilo opaziti velik naval ljudstva iz raznih krajev Brd. Ob 5. uri popoldne se je pa pričela gibati iz nabito polne cerkve procesija z dvema kipoma M. D., katera je nosilo 8 izvrstnih fantov. Pred kipoma so stopala domaČa Marijina družba ter skupine Marijinih družb iz sosednih vasi v belih oblačilih z vihrajočimj zastavami. Sledile so gruče otrok, nato godba z nabožnimi komadi. Krepko je tekmoval z godbo močan mešan pevski zbor pod vodstvom pevovodje iz Fojane. Tik pred kipom je stopal občinski načelnik s svojimi svetovalci, za kipom pa je odmevala glasna molitev številne duhovščine, katero je vodil mons. Valentinčič. Reditelja domaČi kurat in občinski stražnik Pokol in nista mogla žal ubraniti, da bi sladoledarji in kolačarji ne kričali okoli procesije. Požrešni «piccmi» Na običajnem prostoru se je naslednjo nedeljo vršil plea. Priredi-ditelji so se pa to pot ušteli, ker so mislili, da bodo z dobičkom namakali grla še najmanj tri dni potem. Brjarski «piconi» so bili hudo PODLI8TEI PREKLETSTVO ZLATA Resnična zgodba. Spisal Blaise Cendrars • prevedel 2$rance Hagajna. (15) Jean Marchais je tisti, ki prinese v Samoto prve vesti o Izidu pravde. Svojega gospoda najde, ko prebira knjižico o umnem gojenju sviloprejk. Sutter plane skozi sobo, pograbi plašč in ga z dolgimi potezami okrtači sam. Razsodba je padla njemu v prid in proti Zedinjenim državam. Hitrega in odločnega postopanja je treba sedaj. Poskrbeti je treba, da potrdi razsodbo najvišje zvezno sodišče t deželi. Nobenega trenutka ne sme izgubiti. Iz nekaterega otroškega na-d uha sklene Sutter dospeti v Va- požrešni, da so jih morali «par-tarji» pomiriti z večjimi avotami iz svojih žepov. VOLČJADRAGA Požar. Požar je uničil hlev gostilničarja I. Kodermaca. Pogorelo mu je vse letošnje seno. Ogenj je nastal po noči, in sicer kmalu po odhodu vlaka, ki vozi tam mimo. Gasili so domačini prav pridno. KOBARID Ko so v po n del jek zjutraj vstali pri mesarju Urbančiču. so našli pod hlevnim oknom mrtvega 72-letnega domaČega hlapca Jerneja Zajcovega. Imel je razbito glavo in presekano črepinjo. Očividno je že več ur ležal mrtev na tleh. Komisija, ki je ugotovila smrt, je izrazila mnenje, da se je hlapcu pripetila nezgoda in da ne gre za zločin. Revež, ki jo v nedeljo zvečer kot navadno legel na hlev, se je po noči najbrže slabo počutil, stopil k oknu, da bi koga poklical, morda da bi zajel svežega zraka, v tistem hipu pa mu je najbrž prišlo slabo, radi česar je omahnil in padel skozi okno na trdo zemr ljo in se ubil. Okno leži kake tri metre visoko nad zemljo, a zado-dostovala je ta višina za 72-Letne-ga starčka. Tatvina. V noči od nedelje na pondeljek so neznani zlikovci vdrli v gostilno Vinkler. Prikradli so se v sobo, kjer je spala gospodinja, ter ji odnesli ves shranjeni denar. Do sedaj še ni nobenega sledu za sto-riloi. Oblast poizveduje. MIREN Čevljar Ivan Petrovič in Jožef Uršič iz Orehovelj sta pred kratkim srečala Ivana Petroviča, starega 59 let, ki je nosil na rami polno vreto. Ko ju je zagledal, je vr-gel vrečo na tla ln pričel bežati. Ker ga. ona dva nista mogla prijeti, sta vzela vreio in videvši slabo veat onega, ki je bet al, odšla na orožniško postajo, kjar ata javila orožnikom, kaj sta doifvela In obenem povedala ime tudnega ubežnika. Ko ao potam orožniki pregledali hišo Petroviča ,so našli v njej kakih 190 kg ukradene koruze, nekaj krompirja in nad 20 kg jabolk. Ker je Ivan Petrovifi prianal, da je vse to pokradel različnim bllftnjim posestnikom, so ga orožniki prijeli in odvedli v zapor. IDRIJA ______ Občinski k emisar vodi akcijo, da idrijski lekarnarji znižajo za SO* cene pri prodaji zdravil. — Pripravljalni odbor za živinorejsko razstavo, ki se bo vrftila dne 4. septembra t. I., je sestavljen na slede« način: ing. L. Cal dana, dr. L. Defranceschi, dr. G. Verbig, Štefan pl. Premerstfin in F. Stekar. POBRAOA Oblast je raspustila »Kmetijsko čitalnico« v Podragl z motivacijo, da je delovala v nasprotju s nacionalnim redom v državi. SLAP PRI VIPAVI Vedno se povračamo k istemu razmišljanju: plea. Ta-preklicani plesi Kje se je začel, kje se bo končal? V kaj se bo vse spremenil, kako je preobliči! naše življenje? Kakšno naziranje o njem in o nas samih bodo imeli naši potomci? V čem nam škodi? S kakšnega staliSCa ga moramo zavračati? Izsledimo v njem kake koristi za človeštvo? S strani morale, kako ga presojamo? Do kake meje ga smemo gojiti? Kdo se postavlja zanj in zakaj? Evo cel kup vprašanj, na katere se je po našem časopisju nedvomno že tolikokrat odgovorilo in — premnogokrat ao odgovori bili uvod v razne polemike, ki pa nikdar niso razjasnile raznih stališč in nam prinesle formule, na katero bi se mogli trdno opreti. Evo vam naziranje nekega dopis-nika, ki loči v plesu temno in solnčno stran. Tako-le začenja: Vsaka stvar na svetu ima svojo senčno in tudi solnčno stran. Tako ccsolnčno» stran ima tudi ples. Nobena svetovna senzacija ne da povoda tolikemu pogovarjanju tn pričkanju na vasi kot ravno ples:. Posebno ženskam gre v tek. Tako je tudi pri nas na Slapu, kjer je slaba letina in revščina ljudstva dolgočasna dnevna zadeva. Na praznik sv. Jakoba imamo naša «šagro», ki jo zalijemo z vinom in proslavimo s plesom.-S tem še nisem dokazal «solnČne» strani plesa. Pa njij poskusim. Ves teden, predno se priredi — se pogovarjajo (še bolj pa pripravljajo) dekleta šington prej nego uradni sel, ki nese razsodbo. Osebno se hoče predstaviti pri najvifijem sodišču. Izbruhne v gromek smeh. V naprej se veseli smole uradnega sla, katerega bo prehitel in prinesel prvi svoje lastne vesele vesti v Vašringtonl Kakor strela iz jasnega bo to t «Cez Sierraa bom potoval, da se pomudim pri Pire Gabrielu, da mu naznanim veselo novost!« Tako se mu mudi, da niti sinovom ne znaznani svojega odhoda. Ko že sedi v sedlu sakliče Mini, ki je pritekla z vrta: »Povej dečkom, da sem odpotoval v VaŠing-tou. Zmagali smo — zmagali 1 Pravde je konec! Povem jim! Marchais naj odhiti in jim sporočil Zbogom ljubica, kmalu ae zopet vidimo!« Spodbode konja in v dira odjezdi po cesti Trije njegovih In- samo o plesu. Ta pravi, da bo šla «prvega» plesat, ker so najbolj «častne», druga pravi, da je tretja povedala, da bo imela v nedeljo četrta židano jopo, ki ji jo je peta prinesla nalašč za ples iz Gorice. In radovednih žensk se ti nabere v nedeljo okrog plesišča, da gledajo, opravljajo in sodijo! Pepca ima nove cštumfe«, Jerica «laka-ste Stilne«, Marička ln Anica «ži-dan guant«, Dragica ima kratke lase. «Joj, kakšna je, da je ni sram!« «Uh, pa kaj se ima ta «ob-čen» nositi tako nobel! Doma pa kravam kfda!» In tako dalje in dalje. Nevoščljivosti, da je joj, čudenja, zgražanja in podobnega vse polno. Same lepe čednosti se vzgajajo ob plesišču in na plesišču. Potem so v kotu stari godrnjači. ki trdijo, da se lahko Bog jezi ir. pošilja sušo in slabo letino, ko ljudje na tako komedijantarski način zapravljajo dragoceni denar. In slana, ki pomori na plesu toliko lilij! Vse to, ves teden pred plesom in po njem — sestavlja tisto «solnčno» stran plesa, ker hipno spremeni naše enolično kmečko življenje v živahno valovanje. Seveda s tem plesa ne priporočam. — Vinska letina bi bila pri nas na splošno boljša od lanske, kljub toči, ki je minuli mesec padala In naredila znatno škodo. Pa je začela groziti suša. Ce ne bo odnehala, nas bo zopet postavila na trdo preizkušnjo, katero bomo prestali le s trdim delom in življenjem. Pa nič obupa, jasen pogled v bodočnost! Starčevič. RAZNE ZAMOSTI Berač ▼ Černevicah, ki je pede-dorvad 20C milijonov lejev Errtai čejakov, 83-letni rokodelec v černovtooh, je že davno opustil svoje delo in orodje, ker se je prepričal, da je lažje živeli ob berački malhi. Pričel je prosjačiti. Slo mu je slabo in se je že hotel usmrtiti, pa so ga rešili Nekaj dni po poakušenem samomoru pa ie dobil nesrečni berač vest iz GMcagu, da je postal edini dedič velikega imetja, ki mu ga je zapustil njegov sin, o katerega usodi berač sploh nič vedet ni. Dedš&ina se ceni na 200 milijonov lejev. Iskoni t bdenju 40-letirf tajnik zavarovalnice ▼ Sani Antonij u je bdel, ne da bi niti sa hip zatisnil oči celih 150 ur, to je Sest dni In 6 ur. Da bi doseg-el ta rekord, je spil vsak dan 35 skodelic kave in jm pokaditi 6 majhnih Skatelj cigar. Nekaj njegovih someščanov pa se sedaj pripravlja na to, da pobijejo tar njegov rekord v bdenju. Društvo molčečih V Manchestru (Anglja) se je ustanovilo društvo, ki se imenuje društvo molčečih. Njegov namen je, gojiti družabnost na nenavaden način. V društvenih sobah se nahajajo svetovni listi v veliki izberi. Vsaka igra je dovoljena. Toda v vsaki sobi visi tablica z na/pisom «Govoriti je srebro, molčati zlato». Člani tega društva so morali ob sprejemu obljubiti, da bodo v društvenih prostorih molčali. C.e je Že društvo samo na sebi nekaj posebnega, se moramo vsekakor še bolj čuditi, da predpisuje eden prvih členov društvenih pravil, da se sprejemajo v društvo samo ženske. Lepa služba Oskar Tschirky je vratar v hotelu Waldorf-Astoria v New-Yorku. Mož je že precej let v tej službi in je začel s tekačem. Danes ima 50.000 dolarjev letne plače ln še stanovanje in hrano prosto. Tschtrky je s svojo službo popolnoma zadovoljen, kakor je pred kratkim izjavi) nekemu časnikarju, ki je kar omedlel, ko je zvedel za njegovo plača Premeten tat Marij Potite, bogat tovarnar fe Lyona, se je mudil s svojo ženo v kopališču Dieppe. Mož se nI brigal mnogo ne za soln-Čne ne za morske kopeli, skoraj ves čas je prebil v igralnici in prihajal pozno v hotel spat. Sre- dijanrev jahajo za njim. Johann August Sutter pusti za seboj vse. Razen ene reči... Razsodba jaha 2 njim. V galopu je dirjala mala skupina jezdecev ves dan in vso noč in ves naslednji dan. Počivali so komaj toliko, da so se konji oddahnili. Ob tretji uri zjutraj naslednjega dne so Sutter in njegovi trije indijanski vodniki zapustili gozd za seboj in se ustavili na prostem pri misijonski postaji, katero je bil Pire Gabrie! zgradil pri ustju prelaza Pere Gabriel je stal na roftrn kamenite terase, ki je obdajala njegovo kapelico. Indijanci, moški, lene in otrfeci, so stali zbrani ob njegovi strani. Njihove oči so bile vne uprte v eno smer: tja, kjer je krvavordeča barva preflinjala mrko nebo. ča mu je bila nenavadno mila. Nekoč je prišel zopet v temni noči domov, iskal gumb, da bi prižgal električno žarnico, ker ga pa ni našel, je legel k počitku. Žena ga je vprašala, kako je bilo v igralnici, toda očividno ni bil mož pri volji, ker je le nekaj zomrmral In kmalu zaspal. Črez nekaj ur se zbudi žena in opazi, da je pravkar prišel njen mož domov. Vsa začudena ga vpraša, je li mogoče Šel še enkrat v igralnico. Kmalu sta prišla na to, da je bil prvodo-šlec tat, ki je igral vlogo vrača-jočega se moža, in pokradel vse dragulje ženi. Policija, telefo-nično obveščena, je takoj izsledila tatu, še preden se je mogel iznebiti /ukradenih jpredtnetov. Jz tega se pa tudi vidi, da nosijo ženske na izlete in v letovišča vse svoje dragocenosti1 s sabo. Kopalniaa kana Amortaga Bolgarska starinoslovca Popov in Velkov sta kopala v severnem Idelu Bodg^ofije) in dosegla lepe uspehe. Ne daleč od mesta Preslava v bližini vasi Madare je bil nekoč glavni sedež prvih bolgarskih kraljev, kralj Pltsfca. Že prej se je tu odkril v velike skale vsekan nagrobni spomenik in domnevalo se je, da morajo ležati pod skalami znameniti starinski zakladi. In res, niso dobili samo različnih grobov, marveč odkrili so celo naselbino z zelo zanimivimi stavbami. Ta najdba po-menja napredeJc za pojasnila stare zgodovino Bolgarov. Skoraj gotovo je potresna katastrofa, ki je presenetila glavni sedež staro bolgarske države, pokopala ves kraj pod ogromne skale. Med drugimi se je odkrila kopalnica kana Amortaga, sina kralja Kruma Grozovitega, ustvaritelja prve bolgarske države, Kopalnica je popolnoma ohranjena, kakor tudi vodovod, ki je hranil kopalnico z vedno svežo vodo. Izkopavanja se nadaljujejo. Strogo županstvo V vasi Schoenau (Nemčija) je objavilo tamošnje županstvo ta-le razglas: »Pristriženi lasje so dovoljeni le do drugega razreda dek-Ii3ke nadaljevalne šole. Od tega leta do dvajsetega leta mora vsako dekle plačati za svoje pristrižene lase dvajset mark, do tridesetega leta pa trideset mark občinskega davka Kdor si pusti po dvajsetem letu zopet rasti lase, dobi polovico davka nazaj. Dekleta z ostriženimi lasmi se morajo v Štirih tednih zglasiti pri občinskem blagajniku radi plačila lasnega davka». — Ce misli županstvo, da bo s to drako-nično odredbo zajezilo najnovejšo modo kratkih ženskih las. se zelo moti, kajti z njo bodo prizadeti le družinski očetje in zakonski možje. Zaklad v ptičft kletki Mnogo je ljudi na svetu, ki se zelo boje, da bi jim kdo ne ukradel njihovega denarja. Nekateri zakopljejo svoje dragocenosti v zemljo, drugi iztaknejo kako drugo skrivališče. Zasebnik Gabriel Mo-rel iz Pariza je menil, da je njegovo premoženje, obstoječe iz 73.000 frankov v bankovcih, še najbolj varno v kletki njegove papige. Dno kletke je obstojalo iz dveh deščic in med ti dve deščici je ne-zaupni Morel skril svoje bogatstvo. Kako se jo začudil, ko je opazil, da mu manjka 33.000 frankov! Vse iskanje je bilo brezuspešno. Morel je naznanil vso zadevo policiji, ki «Hvala Bogu I Kapitan je!» je vzkliknil stari misijonar. «General, general, prosim!» je je z zvonkim glasom odgovarjal Sutter in skočil raz konja. «Po-delili so mi generalsko stopnjo. Zdaj je vse končano. Zmagat sem. Velike pravde je konec. Na potil sem proti Vašingtonu, da vknjižim razsodbo. » »Hvala Bogul» je ponovil Pdre Gabriel. «Bal sem se že za vas. Poglejte tje dol, tje proti dolini!® Sutter je obrnil glavo in gledal. Tam daleč nad dolinskim obzorjem se je svetilo nebo kakor ob zori. Zar ni bil miren in enakomeren, temveč nemiren In v presledkih. Tu pa tam se je nebo močno razžarelo pa zopet stem neto. Bil je to odsev ognja, s katerim se igrajo velikanski mehovi. Tam je Samota I Sutter plane v sedlo, zaeuka je kmalu Iztaknila storilca v osebi osemna>stletnega ljubimca More-love služkinje Madelaine Roussel. Za to vsoto si jo ljubimec kupil avtomobil. Oba sta prišla pred sod-nijo. Roussel je bila oproščena, ljubimec je pa dobil dve leti ječe. Papiga se je v tem slučaju izkazala kot zelo slab čuvaj in je skoraj bolj priporočljiv kak popadljiv pes. Morel je postal za eno izkušnjo bogatejši, a obenem za par tisočakov revnejši. Odredbe proti ciganom Na Avstrijskem je postala v zadnjem času ciganska nadloga že neznosna. Med ciganskimi tolpami se je ugotovilo potovalno gibanje, ki mu je cilj Avstrija. Da se omeji ta nadloga, delujejo orožniki in dunajski redarji skupno. Orožniki morajo, kjerkoli trčijo skupaj s cigani, te ustaviti in jih preiskati. Pred vsem so cigani očistijo in o-strižejo. Kadarkoli napravijo cigani kako škodo s svojimi šotori, jim mora orožništvo zapleniti ko-, nje za odškodnino. Ista navodila imajo tudi dunajski redarji. Na vsak način pa se morajo vse ciganske tolpe izganti iz avstrijskega ozemlja. Ženo prodal Neiki južnoafriški rudar v licb-tenburškem okrožju jo sklenil, ker ni imel denarja, da proda svojo ženo. Do-bil je tudi zanjo kupca, ki mu je dal za ženo 10 funtov in tovorni avtomobil. 2ena je v to kup-« čijo privolila. Crez nekaj časa se je pa vrnila k možu, nakar je zahteval njen kupec denar in avtomobil od moža nazaj, ki pa ni hotel ugoditi tej zahtevi Iz tega se je sedaj razvila posebna civilnopravna zadeva, radi katere si lomijo sodniki glave BERLITI-SCfiOOL 2vi%L\bTn ™ vodi v vseh jezikih. 1157 ODLIKOVANA ivrdka Giovanni Obcr-snei — Trst. Via S. Maurizio 14 — Kovaška delavnica. — Tovarna vrat, rou-lettes in kovinastih mrež, itd. — Popravila. 1124 VEĆ STOTIN vaz za konserve in marmelade, vseh mer. prodam po prodajni ceni. Piazza Oberdan 1. 1141 GOSPA, vdova. 40 letna, bi rada Sla k družini kot gospodinia. vzgojiteljica ali pa družabnica. Gre tudi izven Trsta. Naslov pri tržaškem upravniitvu. 1170 STEKLENA omara, lakirana in umivalnik se prodata. Via lreneo della Croce št. 6. rv 1171 SODARSKE potrebščine in ključavnice se prodajo. Via S. Francesco 46. 1172 KUPIM rabljene blazine in volno. Ponudba vzorcev in cen na trgu Oberdan št 1 (Trgovina hišnih potrebščini, CESARE BATTISTI 12. nova prodajalna pohištva Tiirk: soba za eno os«bo 1200.—. poročna, masivna. z»lo močna"' 1700.—, topolova 1800. posamezne postelje 16.—. 1121 ANTONIO RUZZIER slikar dekorater Trst, Via J. Francesco 2 (znotraj) Izvrfiuje vsakovrstna slikanja in lakiranja. Stenski papir i. t. d. Na željo proračuni. Telefon 14-17. (902> Telefon 14.17. Izgotovljene obleke in po rneri, dežni plašči, tkanino, svilenina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. - Najboljše blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. (873» Via Rima it. 3, tretje nadstropje trudnega konja in v polnem diru odjezdi nazaj proti svojemu domu-Ko je objavljena razsodba sodnika Thompsona, zašumi v San Franciscu kakor v velikanskem osjem gnezdu. Na vogalih ulic B9 zbirajo gruče ljudi. V pivnicah in salonih se drenjajo kričave množice. Burna razmotrivanja se čuje-jo. Govorniki se pojavljajo kakor iz tal. Zganjarnice delijo svojo pijačo brezplačno in postavljajo sode žganja na stopnice pred svoje hifie. Ljudje se zbirajo po vseh krajih. Zvečer izbruhnejo nemiri. Sodi&če je v plamenih, zemljiški urad je opustošen, državni arhivi so uničeni, vrata jetniSnic so zlomljena in jetniki ispuSčeni. Nekdo svetuje, da bi Sli sodnika Thompsona linčat. Proti jutru objame požar revolucije vse okrožje. Zbirajo se kričeče gruče drhali. Oblastva sq brez vsake moči. Vesti z Goriškega OBROKE.