zhaja vsak četrtek ob 3. uri popoludne. Ako pade na ta dan praznik, izide dan poprej. Cena listu je : za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Za manj premožne: za celo leto 3 K, za pol leta K 1-50. Za Nemčijo je cena K 5, za druge dežele izven Avstrije K 6. — Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, kamor je pošiljati rokopise. — - - ------------ — --- -	--------
I. tetntk.
Geslo:
Vse za sero, dom, cesarja-
V Gorici, 9 julija 1914
Upravništvo se nahaja v Semeniški ulici štev. 16 II. nadstr., kamor je pošiljati naročnino in oglase. Posamezne številke stanejo 8 vin. Oglasi se računijo po petit vrstah, če se tiskajo 1 krat 14 v, če se tiskajo 2 krat 12 v, če se tiskajo 3 krat po 10 v. Večkrat po pogodbi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. ---- -------------- -------------------------------------
24 številka.
Novi
prestolonaslednik.
Novi prestolonaslednik je nečak pokojnega nadvojvoda Franca Ferdinanda. Franc Ferdinand je imel namreč mlajšega brata Otona, ki bi bil pravzaprav naslednik. Ker pa je že mrtev, pride sedaj njegov sin Karl Franc .Josip do nasledstva.
Nadvojvoda Karl Franc Josip se je redil dne 17. avgusta 1. 1887. in je bil dne 19. avgusta krščen v domači kapeli na gradu Persenbeud, kjer je biia takrat nadvojvodska družina. Prvo vzgojo je dobil mladi princ pri materi, ki je sina vzgojevala sama do 7. leta. Pozneje sta prišla v hišo kot vzgojitelja grof Wallis in dr. Holzlech-ner, ki sta začela s šolskim poukom. Naravoslovne predmete je obiskoval nadvojvoda v gimnaziji pri škotskih bienihih na Dunaju, kjer je delal tudi končne izpite. S 17. letom so bile študije srednje šele končane in začel je nato vojaški poduk. S 16. letom že je bil nadvojvoda imenovan za poročnika pri ulancih, službo je pa nastopil šele z 18. letom i. 1905. Od takrat je večino časa prebil po raznih garnizijah na Češkem in v Galiciji. Dve leti vmes sti bili posvečeni še znanstvenemu delu, posebno političnoi-gospodarskim naukom. Takrat je nadvojvoda Karl Franc Josip stanoval v Pragi na starem kraljevskem gradu Hradšinu. Za učitelje ie imel največje znanstvenike praške Univerze, med njimi znana učenjaka dr. Ulbricha in dr. Brafa.
Dne 17. avgusta 1907 je bil nadvojvoda z dvajsetim letom proglašen polnoletnega in je dobil red zlatega runa. Danes služi nadvojvoda-presto-*°uaslednik pri 39. pešpolku kot podpolkovnik.
Dne 14. junija 1. 1911 se je raznesla v bendiktinski samostan.
Karl Franc Josip zaročil z vojvodinjo Cito parmsko iz stare parmske vojvodske družine. Sedanja njegova so-proga Cita je bila rojena 9. maja 1. 1892. v Italiji, v provinci Lucca. Mala vojvodinja je vživala že od mladosti uaskrbnejšo vzgojo. Kot večja, deklica bila v samostanu pri salezijankah, po-zueje pa prj benediktinkah, kjer se je učila poleg navadnih šolskih predmetov tudi višjih znanosti glasbe, umetnosti in jezikoslovja. Značaj njen je sama milina in prijaznost, dobrosrčnost in ljubezen do bližnjega. »Ljubi svojega bližnjega kot sam sebe,« ta nauk je Vcepila že mati v rani mladosti naši bodoči cesarici v srce. Kakor je Ijubez-ujiva in prijazna nadvojvodinja Cita, tako' je ljubeznjiv in dobrosrčen človek 'mš prestolonaslednik Karl Franc Josip. Iz ujunega srečnega zakona sta že dva otroka in sicer nadvojvoda Oton Franc J°sip in nadvojvodinja Adelajda, ki no-G ime svoje prababice, ki je kot vdova Ga v benedistinski samostan.
Nadvojvoda Kar Franc Josip, ki je Se<3aj neposredni prestolonaslednik, !
bode bržkone v kratkem povišan v polkovnika in kmalu dalje, da bode tako imel priliko kmalu spoznati notranji ustroj armade. Kot vojaški svetovalci mu bodo prideljeni razni dostojanstveniki, ki so služili že v vojaški pisarni pokojnega nadvojvode Franca Ferdinanda.
Pred par leti se je prestolonasled nik nadv. Karl Fran Josip kmalu po svoji poroki mudil z nadvojvodinjo- Cito tudi v Gorici, kjer je bil večkrat v stolnici pri sv. opravilih in tudi na Kostanjevici v Marijinem svetišču.
Po smrti
prestolonasledniške dvojice.
Pogreb prestolonasledniške dvojice.
Danes teden ste se prepeljali trupli umorjenega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Hohenberg po južni železnici iz Trsta na Dunaj. Ob celi progi je prebivalstvo tvorilo špalir. Društva in korporacije so prišle z zastavami, ki so bile povite v žalne trakove. V Ljubljani so pričakovali ža-lobni vlak predstojniki vseh javnih u-radov ter nebroj občinstva. Knezoškof dr. Jeglič je pa trupli blagoslovil. Mestna občina je položila na trupli vence.
Dohod na Dunaj.
Ob 10. uri ponoči je prispel vlak s trupli prestolonasledniške dvojice na Dunaj. Okoli južnega kolodvora se je že v večernih urad začela zbirati o-gromna množica občinstva. Pri vhodu pa je stala častna stotnija. Prihajanje dostojanstvenikov ni imelo skoro konca. Malo pred 10. uro pa se je pripeljal sedanji prestolonaslednik nadvojvoda Karl Franc Josip v podpolkovniški uniformi, spremljal ga je brat Maks v u-niformi dragonskega poročnika. Ko je prisopihal vlak, se mu je približal dvorni kaplan Dvorak ob asistenci drugih duhovnikov in zaslišal se je žalni »Mi-serere«. Trupli so prenesli podčastniki in dvorni lakaji v dvorni salon, kjer sta bili blagoslovljeni; nato ste se trupli prepeljali v dvorno cerkev. Po ulicah se je občinstva kar trlo, ki je gologlavo molče delalo špalir in tako počastilo na zadnji poti zemske ostanke nesrečne prestonasledniške dvojice. Pred dvornim gradom sta stala na vsaki strani vrat po en oddelek infanterije. Trupli so postavili v dvorni cerkvi na kata-falka in po cerkvenih cerimonijah je najvišji majordomus pokojnega prestolonaslednika izročil ključa krst najvišjemu cesarjevemu majordomus-u ter tako formalno izročil krsti v cesarjevo varstvo. O polnoči so se cerkvena vrata zaprla. — Med sprevodom pa je kakih 100 visokih aristokratov demonstriralo s tem, da so se v žalni obleki vrinili v sprevod in to v protest proti enostavnosti pogreba, ki jo je zagrešil po njih mnenju dvorni maršalat.
Blagoslovljenje trupel.
V petek ob 4. pop. se je vršilo v
dvorni kapeli slovesno duhovniško o-pravilo po pokojnem nadvojvodi in njegovi soprogi. Svečanosti je prisostvoval cesar, vsi nadvojvode in nadvoj-vedinje, ves dvor na Dunaj došlih članov cesarske rodbine, avstrijski, ogrski in skupni ministri, predsednika avstrijskega in ogrskega parlamenta z deputacijama, papežev nuncij, vsi poslaniki in zastopniki raznih vladarjev, več vojaških deputacij, številni višji državni in dvorni uradniki, generaliteta, dunajski župan, deputacije iz Budimpešte, Zagreba i. t. d. Cela prireditev je napravila na obiskovalce sveča-nostno otežen vtisk. Ob veliki asistenci je blagoslovil knezoškof dr. Piffl obe krsti. Po blagoslovu in ko se odšli navzoči, se je zaprla cerkev.
Prevoz in pokop v Artstettnu.
Posebni vlak je odpeljal v petek ob 10. uri 50 minut zvečer rajnega nadvojvodo Franca Ferdinanda in vojvodinjo Hohenberg z zahednega kolodvora v Gross-Pdchlarn. Rajnika je na tej zadnji vožnji spremljal nadvojvodov dvor in pobočnik polkovnik dr. Bardolff. Ob 12. uri 37 minut ponoči se je pripeljal vlak v Pdchlarn. Rajnika so ob pol 3.. zjutraj prepeljali čez Donavo’. Hišni častniki so dvignili krsti in ju prenesli v mrtvaški voz. Ob pol 4. zjutraj je pogreb prišel v Artstetten, kjer so rakvi položili na mrtvaški oder. Duhovniki in redovnice so pri rajnikih molile. Ob 6. uri 25 minut zjutraj se je odpeljal z dunajskega zahodnega kolodvora posebni vlak, v katerem so bili prestolonaslednik Karl Franc Jožef ter nekateri dvorjani. Ob 8. uri 5 minut pa se je odpeljal še en poseben vlak z Dunaja.
Po slovesnem rekviemu je blagoslovil ob 11. dopoldne župnik Doner iz Maria-Tatert rajnika. Ob tri četrt na 12. so nesli podčastniki 4. dragonskega in 7. ulanskega polka krsti v rakev, kjer so ju še enkrat blagoslovili. Ob četrt na 1. uro so se vrnili pogrebci na Dunaj.
Posmrtne svečanosti po nadvojvodi in njegovi soprogi.
Istočasno, ko so položili v kapeli v Artstettenu zemeljske ostanke pokojnega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Sofije Hohenberške, se je vršila v dvorni kapeli na Dunaju sve-čanostna maša zadušnica, katere se je udeležil cesar, člani cesarske rodbine, ves dvor, vsa generaliteta in vsi štabni častniki dunajske garnizije. Pred kapelo se je zbrala večtisočglava množica, ki je v globokem sočustvovanju pozdravljala cesarja. Cerkveno opravilo je opravil škof dr. Pfluger.
Prestolonaslednikove sirote
so se 3. t. m. ob pol 5. popoldne pripeljale z grofico Henfieto Chotek iz Chlumeca na Dunaj. Ob pol 8. zvečer soi se podali v dvorno župno cerkev h krstam svojih staršev, kjer so sirote.
ki so glasno plakale, za svoje rajne starše goreče molile.
Bil je pretresljiv prizor, ko so o-troci videli prvikrat krsti svojih stari-šev. Padli so pred krstama na kolena, pretresal jih je konvulziven jok. Vsi navzoči člani cesarske hiše so jih skušali pomiriti in tolažiti. Po cerkvi je odmeval jok in vpitje ubogih otrok. Šele čez pol ure se je posrečilo jih potolažiti nekoliko.
Otroci pokojnega prestolonaslednika pri cesarju.
Ko so se otroci pokojnega prestolonaslednika vrnili iz Artstettnu na Dunaj. jih je cesar sprejel v privatni av~ dijenci in jim zagotovil, da je vse potrebno ukrenil, da bodo preskrbljeni za bodočnost.
Protiskrbsko demonstracije na Dunaju.
V četrtek, t. j. na dan prihoda trupel prestolonasledniške dvojice na Dunaj, so priredili Dunajčani zvečer divje protisrbske demonstracije pred srbskim poslaništvom ter pred stanovanjem srbskega poslanika. Zahtevali so, naj se sname žalna zastava na po-slaniški palači ter kričali: »Doli s Srbi! Proč s srbskimi morilci! Na vojsko proti Srbiji!«, itd. Policija, peš in na konjih, je imela opravila preko glave, da je demonstrante razgnala. Demonstracije so trajale pozno v noč. Demonstracije so se ponovile v petek. Zakaj se ni udeležil nemški cesar prestolonaslednikovega pogreba?
Kakor smo zadnjič poročali se je imel udeležiti prestolonaslednikovega pogreba tudi nemški cesar. Toda to se ni zgodilioi in sicer baje zato, ker je dunajska policija zasledila obširen anarhističen komplot proti nemškemu cesarju.
Cesarjeva zahvala.
Uradna »Wiener Zeitung« je priobčila 5. t. m. sledeče Najvišje lastnoročno pismo:
Ljubi grof Stiirgkh!
Globoko potrt se nahajam pod vtiskom nesrečnega čina, ki je ugrabil Mojega iskreno ljubljenega nečaka sredi iz resnmu izpolnjevanju dolžnosti posvečenega delovanja, ob strani ve-likosrčne, v času nesreče zvesto pri njem vztrajajoče soproge ter Meni in Moji hiši povzročil najbolestnejšo žalost.
Če Me v tej težki uri more potolažiti kaj, so to nešteti dokazi tople naklonjenosti in odkritosrčnega sožalja, ki sem jih v ravnokar preteklih dneh prejel iz vseh krogov prebivalstva.
Zločinska roka je oropala Mene dragega sorodnika in zvestega sodelavca, varstva potrebne, najnežnejši starosti še neodrastle otroke pa vsega, kar jim je bilo' drago na zemlji in povzročila nedolžnim srcem neopisno gorje.
Blazna zlobnost male skupine zapeljancev, pa nikakor ne more razrušiti svetih vezi, ki vežejo Mene in Moje narode; ona nikakor ne doseže čustev
odkritosrčne ljubezni, ki je bila izkazana Meni in vladajoči rodbini vnovič na tako ganljiv način in sicer iz vseh delov monarhije.
Šest in pol desetletij sem delil z narodi bolečine in veselja, zavedajoč se vedno tudi v najtežjih urah vzvišenih dolžnosti odgovornosti za usode milijonov, za katere bom polagal račun Vsemogočnemu.
Nova bolestna izkušnja, ki jo je poslala Meni in mejim nedognana božja previdnost, bo v Meni še utrdila sklep, da vstrajam na pravo spoznani poti do zadnjega vzdihljaja, na korist Mojih narodov. In če bom zamogel zapustiti nekoč Svojim naslednikom kot najdragocenejše darilo poroštva ljubezni Svojih narodov, bo to najlepše plačilo Moje očetovske skrbi.
Pooblaščam Vas, da izrazite vsem, ki so se v teh bridkostnih dneh v zvestobi in udanosti zbrali okoli Mojega prestola, Mojo1 najglobckejšo zahvalo.
Dunaj, 4. julija 1914.
FRANC JOŽEF, m. p.
Položaj v Bosni.
V Bosni vlada kot smo zadnjič poročali preki sod in sicer zaradi proti-srbskega gibanja, ki se je pojavilo koj po atentatu na prestolonasledniško dvojico. Po proglasu nagle sodbe pa je nastal mir v Bosni.
Preiskave v Bosni.
O preiskavah v Bosni ter o zasliševanju atentatorjev ter njih domnevnih sokrivcev, ki jih je policija aretirala v velikem številu krožijo najrazličnejše vesti po časopisju. Povdarjati moramo, da so vse tozadevne vesti večinoma izmišljene in ten deneijlazne, kajti preiskava se vodi strogo tajno, tako da je izključeno, da bi javnost izvedela kaj o nji.
Fantasije nemških in snažarskih listov.
Nemški in mažarski listi priobčujejo najneverjetnejše vesti o atentatorjih, o njih sokrivcih ter o njih političnih in anarhističnih zvezah. Skoro brez izjeme dolžijo ti listi Srbijo sokrivde na atentatu. Vse te obdJoilžitve pa se iz Belgrada kratkomalo uradno odklanjajo.
Preiskave v Gradcu in v Pragi.
Policija je izvršila v Gradcu in v Pragi pri raznih visokošolskih društvih preiskave, ki so pa bile brezuspešne. Le v Pragi s cpclicijski organi zaplenili precej korespondence in knjig. Sarajevski nadškof in protisrbske demonstracije.
Sarajevski nadškof dr. Josip Stadler pravi v svojem oklicu do katoličanov, ki ga je izdal povodom umora prestolonasledniške dvojice in vsled protisrbskih demonstracij v Bosni, med drugim, da se zaradi tega, ker so nesrečni in brezbožni zarotniki, ki so pripravili in izvršili umor na prestolonasledniku in soprogi, pripadniki gr-ško-vzhodne vere, ne more smatrati za njihovo dejanje odgovoren ves narod, ki pripada tej veri. Z druge strani tudi niso poklicani poedinci, da vrše maščevanje za zločin. — »Meje je maščevanje in plačilo — pravi Gospod! '
Politični pregled.
Državni zbor,
ki že toliko časa lepo mirno počiva, bede baje na jesen vendar zopet sklican. Kakor poročajo nekateri poljski listi, ki imajo baje zveze s parlamentarnimi krogi, se zgodi to dne 20. oktobra. Seveda so te vesti še povsem negotove.
Skupni ministerski svet.
V torek se je vršil skupni ministerski svet, ki se je pečal o ukrepih, ki so potrebni glede notranje uprave v Bosni in Hercegovini s posebnim ozirom na zadnje žalostne dogodke v a-nektiranih deželah. O teh sklepih sedaj
listi mnogo pišejo in ugibajo. Kaj se je j sklenilo pa nihče ne ve, ker mora o zborovanju ministrov še-le zunanji minister poročati cesarju, ki bo še-le odločil ali so sklepi umestni ali ne in ali se bodo izvršili.
Istrske dežeinozborske volitve.
Pri ožji deželnozberski volitvi za ill. volivni okraj mesta Pulj je bil dne 4. t. m. izvoljen hrvaški kandidat Josip Stihovič, ki je dobil 439 glasov. Njegov protikandidat laški liberalec Fabbro je dobil 359 glasov. Pri ožji voiirvi med laškim kršč. socialcem m socialistom v okraju Milje-Piran je bi! izvoljen kršč. socialec.
Dalmatinski deželni zbor.
Pogajanja, ki so se vršila te dni v Dalmaciji glede nove volilne reforme za deželni zbor, niso imela nobenega vspeha. Ker je poslovna doba sedanjega zbora, že oktobra t. 1. pri kraju, se bodo prizadeti činitelji morah nekoliko bolj požuriti, ako bodo hoteli urediti volilno refoi mo pred razpustitvijo v j sc ni.
Albanija.
Da ni še miru v Albaniji, si lahko mislimo1. I^oložaj postaja vedno bolj kritičen in Wiedovo stališče je že popolnoma omajano, kar priznavajo sedaj celo oni evropejski krogi, ki so ga hoteli za vsako ceno imeti za albanskega vladarja. Toda, kakor pravijo poročila, princ Wied namerava odstopiti še-!e na nasvet velesil, z drugimi besedami rečeno, ako bo videl, da ga velesile zapuščajo.
Essad se vrne v Albanijo.
Iz Albanije izgnani Essad paša je baje izjavil nekemu italijanskemu časnikarju, da se bo pač vrnil v Albanijo, a še-le, ko jo bo zapustil sedanji vladar princ Wied.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e«;
P. n. gg.: Nekdo1 iz Kanalskega o-kraja za obmejno sirotišče 4 K: dalje: Ana Oblak 20 vin.; za zgubljeno stavo 50 vin.; N. N. v Gorici 20 vin.; N. N. v Gorici 20 vin.; Josip Špehonja, Homec za dvakrat plačane odvetniške stroške 1 K; Miha Mozetič, delavec I K 20 vin.; Adoif Urbančič, mesar 1 K; Josip Vimpolšek 1 K; Frančišek Brau-nizer, urar 1 K; N. N. 200 K; Volilo pokojne Frančiške Bunček 200 K.
Sklad Slov. Sirotišča.
V Nemškem Rutu se je nabralo 34 K 60 v.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vla-'o'Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefah!
]M ovice.
Dežeinozborske volitve za furlansko veleposestvo pred državnim sodiščem. Minoli teden se je pečalo državno sodišče s pritožbami proti sestavi volivnega imenika za dežeinozborske volitve furlanskih veleposestnikov. Do sedaj je državno sodišče u-godilo pritožbam glede dveh volivcev, katera ni hotelo tržaško namestništvo vpisati v volivni imenik ter treh volivcev, ki so bili protipostavno vne-šeni v istega. Že teh pet slučajev zadostuje, da bi bil izid deželnozborskih volitev v furlanskem veleposestvu drugačen kakor je bil, ako bi se ne bila kršila pri sestavi volivnega imenika postava in je torej že vsled te razsodbe izvolitev treh poslancev v furlanskem veleposestvu nepostavna. Državno sodišče pa se bo te dni bavilo še z drugo pritožbo, ki obsega nad 40 volivcev, ki so bili po mnenju pritožnikov nepo-stavno vneseni v Volivni imenik.
Postopanje laškega časopisja o
priiiki grozne in pretresujoče katastrofe v Sarajevem ni bilo begsivedi kak; korektno. V »Tagespost« čitamo, da listi v Italiji niso imeli o tej tragični priliki nič več kot najpotrebnejše fraze v svojih predalih. To omenimo zato, ker je tiskano v nemški »Tagespost«, ki ‘stoji deloma v tesni zvezi z laškimi krogi in bi tega ne pisala, ako bi ne bilo tako očitno in kričeče. Niti v tem slučaju tedaj laški gospodje niso pozabili, da so naši nasprotniki, kajti o zavezništvu še dolgo ni mogoče govoriti. Morda tudi naši laški listi prineso po »Tagespost« teh 'par pedatkev, ki so precej zanimivi in imajo širše ozadje kot se na prvi pogled misli.
Imenovanje v sodni službi. Sodni praktikant Alfonz Rakušček je imenovan za avskulfanta.
Izprememba v profesorski službi.
G. Al. Pfeifauf, dosedaj profesor na-tu-knjj-. i realni gimnaziji z nemškim učnim jezikom je prestavljen v enaki lastnosti na reformno gimnazije v BTcan na Tirolskem; na goriško nemško realno gimnazijo pride kot profesor dr. Mihael Fill iz Briksna na Tirolskem. Jaka premeščenja in nastavljanja brez vsakega razpisa napravijo vtis kakor bi bil na mesto c. kr. deželnega šolskega sveta merodajen nemški »Volksrat« za Primorsko. Zakaj se ni mesto v Gorici pravilno razpisalo, da bi lahko prosili zanje tudi drugi kvalificirani gospodje?
Šolski zaključek c. kr. slovenske gimnazije. Pred nami leži 1. izvestje našega edinega slovenskega srednje-šolskega zavoda. Prvo mesto zavzema temeljita razprava prof. Ipavca o ustanovitvi slovenske gimnazije v Gorici, ki nam v krepkih potezah podaja razvoj tega važnega kulturnega..^vpra-šanja do njegove rešitve z Najvišjim
odlokom dne 12. avgusta 1913. Razprava obsega sicer le 9 strani, a nudi toliko gradiva, da je ne bode smel nik-do prezreti, ki se peča z našim domačim šolstvom. Profesclrski zbor je obstojal iz ravnatelja, 9 profesorjev, 5 suplentov, in 4 pomožnih učiteljev. Šol-ski zdravnik je bil dr. Wolfer. Ker je bil c. kr. vladni svetnik Bezjak radi bolezni več mesecev na dopustu ga je ta čas nadomesteval prof. Ipavec, ki je bil tudi prev. vodja zavoda ob ustanovitvi.
Za podporo ubežnih učencev skrbi podporni zalog »Simon Gregorčič«, ki izkazuje v tekočem šolskem letu 1534 K 8 vinarjev dohodkov. Gg. dr. Brecelj in dr. Dereani zdravita od društva priporočene dijake brezplačno.
Število dijakov je sledeče. Skupno je bilo koncem zadnjega šolskega leta na zavodu 345 dečkov in 17 deklic. Posamezni razredi so šteli:	1.
razred (v 3 oddelkih) 133 dečkov in h deklic; II. raz. (v 3 oddelkih) 104 dečke in 2 deklici; III. raz. (v 2 oddelkih) 77 dečkov in 5 deklic in IV. razred 31 dečkov in 4 deklice. Po rojstnem kraju je bilo največ Primorcev (304 in 11 deklic), Kranjcev (31 in 4 deklice), Štajercev (6 in 2 deklici) iz drugih dežel so bili 4. Po narodnosti so bili učenci vsi Slovenci, le 1 je bil Hrvat. Po veri so vsi katoličani.
Vspehi so bili sledeči: z odliko 43 in 3 deklice, sposobni 174 in 10 deklic, še sposobni 49 in 2 deklici, nesposobni 66 in 1 deklica, ponavljalnih in dopolnili izpitov je 14.
Na šolnini je bilo plačanih I. polletje 2460 K, II. polletje 3120 K. Na vpisninah in pristojbinah je bilo vplačanih 1792 K 80 h. Štipendije je vživalo 8 dijakov v skupnem znesku 1840 K.
Glede pouka je treba opomniti še sledeče: Vsi predmeti razun nemščine so se poučevali v slovenskem jeziku.
Nemščina se poučuje izključno le v nemškem jeziku in sicer v vseh nižjih gim. razredih po 5 ur na teden. Razun tega se poučuje neobvezno laščina od II. razreda dalje, poleg tega stenografija, risanje in petje. Telovadbo mora obiskovati vsak, ker je obvezen predmet.
Šolski zaključek na c. kr. realni gimnaziji. Na c. kr. realni gimnaziji z n e š k i m učnim jezikom, ki se je ustanovila 1. 1913. kot nadaljevanje prejš-ne humanistične gimnazije z nemškim učnim jezikom, je poučevalo v preteklem letu skupno 32 učnih moči. Število dijakov je znašalo 473 in 23 deklic, ki sci obiskovale poduk kot hospitanti-nje. Pripravnica je obsegala 52 učenčev, torej skupno 548. Po narodnosti je bilo: Nemcev 71 in 16 deklic. Italijanov
199	in 2 deklici, Slovencev 200 in 5 deklic, 2 Hrvata in 1 Rumun. Po veri je bilo 455 dečkov in 19 deklic katoličanov, 13 dečkov in 3 deklice protestantke, 2 Žida, 3 pravoslavni in 1 brezverec. Posebno zanimiva je statistika I. in II. razreda, ki sta že prava realno-gimnazijska, drugi so še po starem. Nemcev je v I. raz. 17, v II. 10., Italijanov je v I. raz. 16 v II. 20, Slovencev je v I. 13 v II. 9. Tedaj je v 1. in II. raz. realne gimnazije 36 Italijanov, 27 Nemcev‘in 22 Slov. Vspehi so sledeči: 63 cdliičnjakov, 284 sposobnih, 37 še sposobnih, 71 nesposobnih, 5 ni biio izprašanih, 13 jih ima ponavljalni izpit. Slovenski odličnjaki so sledeči: I. raz. Do-micelj Vigor, Jegiič Andrej, Skočir Anten. II. raz. Macarol Stanko. III. b raz. Cepec Aiojz. IV. a raz. Ličen Marija. IV. b. Trampuž Aleksander. V. b. Adamič Rudolf. Cešornja Anton, Gorjan Jordan, Kranjc Ivan, Lapajne Karl, pl-Reja Venceslav, Sne Alojz. VI b. Ka-ris Boris, Miklavič Franc, Turk Alojz, VIL b. Bratina Vinko, Kes Anten, Kralj Bernard. Likar Rudolf, Piščanc Andrej, Vrtovec Venceslav. Žitke Stanko. Vili. Bratuž Josip, Dominko Leopold, Lapanje Rajko, ^Macarol Franc, Matelič Anton in Sfiligoj Josip.
Naznanilo vsebuje dve razpravi. Eno je spisal prof. Peschek, drugo prof. Zimmermann. (»O prvih jezuitskih igrah v Gorici«).
Poročilo c. kr. italijanske realne
gimnazije za !. 1913/14. Iz poročila c.
■ kr. realne gimnazije z laškim učnim je zikom posnemamo sledeče podatke. Učno osobje je bilo sestavljeno iz ravnatelja in 15 gg. profesorjev. Število u-čencev je bilo v vseh razredih (I. a, b, 11. a, b, c, III. a, b in IV.) 260 javnih in 13 privatnih. Med temi je 80 Goričanov in 190 iz goriške dežele. Po narodnosti je 270 Italijanov, 2 Nemca in en Hrvat. Vspehi so bili koncem ravno končanega šolskega leta sledeči. Z odliko 28, sposobniji 142, še sposobnih 31, nespo-sobnih53, neizprašanih 12, ponavljalnih izpitov je 7.
Zaključek šolskega leta na c. kr.
realki. Kakor na drugih srednjih šolah tako se je zaključilo šolsko leto na tuk. c. kr. višji realki dne 4. t. m. s sveto mašo po kateri je sledila razdelitev izpričeval. Učni zbor je obsegal z ravnateljem in zdravnikom vred 31 gg. profesorjev. Ravnatelj pl. Slop je bil celo leto radi bolezni na dopustu, nadome-stoval ga je prof. Zupančič, ki je tudi sestavil letošnje poročilo. Naznanila za bodoče šolsko leto je topot poleg v nemščini podano tudi v italijanskem in slovenskem jeziku, kar bo posebno stališem po deželi jako dobro. Učencev je bilo tem zavodu koncem šolskega 1-1913/14. skupno 360. Od teh je 206 iz Gorice in z Goriškega, drugi so iz drugih kronovin. Po narodnosti je bilo 86 Nemcev, 105 Italijanov, 162 Slovencev, 6 Čehov in 1 Srb. Z ozirom na napredek je rezultat sledeči: 8 odličnjakov,
200	sposobnih, 29 še sposobnih, 71 ne-
sposobnih, 6 neizprašanih, 46 jih ima Ponavljalni izpit. Med zadnjimi so 4 Privatisti. Imena;slovenskihcldličjnakov -so- Fajdiga Vladimir I. b., Štrekelj -Zvonimir II. a. in Štolfa Josip Vil. Naznanilo obsega tudi učeno razpravo iz geometrije, katero je napisal prof. Karl Thoner.
Sprejemni izpiti na goriškšh srednjih šolah. Za I. razred se je oglasilo na slov. gimnaziji 142 dečkov. Sprejetih je bilo 136, dva nista, prišla k izpitu. — Na tukajšnji realki se je oglasilo 26 dečkov, sprejetih je bilo 24. Na c. kr. moškem učiteljišču je bilo sprejeto zadostno število t. j. 40 dijakov za L tečaj. Na ženskem učiteljišču se je ogla-silo 54 slovenskih deklet, sprejetih je bilo 40. Na italijankem oddelku je bilo -sprejeto enako število kandidatinj. Na c. kr. realni gimnaziji z nemškim učnim jezikom se je prijavile 40 učencev; 3 so pri izpitu padli, drugi so bili sprejeti. Na c. kr. realni gimnaziji z laškim učnim jezikom se je oglasilo okrog 100 dijakov, po večini iz Furlanije.
Deželni urad za tujski promet nam naznanja, da ima v svojih prostorih, šolska ulica št. 5, II. nadstropje na razpolago raznovrstne prospekte in vodnike zdravilišč, letovišč ter kopališč v tu- in inozemstvu, posebno pa po južnih in alpskih deželah. Uradne ure so od 8.—12. predp. ter od 2.—5. pop.
IV. slovanski čebelarski shod združen s strokovno čebelarsko razstavo se bo vršil v Pragi letos od 7. do 16. avgusta.
Senjski škof umrl. Dne 2. t. m. je umrl senjski škof Rok Vučič in sicer na naglema na hudi zapljučnici.
Bivši korni poveljnik baron Leith-fier umri. Na Dunaju je umrl bivši po Veljnih 3. kora v Gradcu, feldcajgmoj Sfer baron Leithmer, rojen !. 1852.
Preuredba veteranskih društev. Uradni list »Wiener Zeitung« je priobčila te dni cesarsko naredbo o preu-redbi vojaških veteranskih društev ter o njih združenju v »c. k. avstrijski vojni zbor.«
Strašna nevihta v Gradcu. Mesto Gradec je bilo v petek popoldan prizo-Tišče grozne nevihte, ki je napravila r-a stetisote škode. Okoli 5. ure popoldne se je nad mestom vtrgal oblak in Načela je' padati grozovita toča, ki je ^klestila v mestu in okolici kar je bit; zelenega. Vse listje je odbilo, zelenjad Pokvarjena, žito pokončano. V mestu ie veda v kratkem času zalila vse ni-ulice in vdrla v kleti in tudi v pro-najainicc, kjer je stala še pozno zve-čer. Še okoli 9. ure so bile ulice polne ledenega zrnja in voda je šumela v potokih po mestu. Požarna hramba je bila vsa na negah. Strele so švigali kot kače sem in tja, par konj požarne hrambe je-bilo vbitih,, več poškodova-nih, ljudstvo zbegamo in razburjeno, da se je vse treslo. Take katastrofe v m bilo že desetletja in hvaliti '?raiT,o Bega, da se ni v naše kraje Pnpodlia kaka taka ujma.
Nevihta na Dolenjskem. V okolici ovega mesta in rudi drugod po Do-enjskem je divjala v petek pod noč giozna nevihta, ki je naredila veliko škode. Padala je gosta in debela tča.
Grozna nevihta v Lombardiji. Iz
. dana poročajo, da je po celi Lombardiji razsajala v petek popoldan strašna hevihta s točo. Več ljudi je strela pobi-
T škoda po njivah in poljih je velikanska.
Pogrebne svečanosti najvojvode rranc Ferdinanda in njegove soproge lp vojvodinje Hohenberg, predstavljaše bodo od sobote naprej skozi 4 trm X.tukaj'šnjem kinogledališču »Cen-j " 'o«. Omenjene slavnosti ogleda-a si je na tjsoče in tisoče glav broječa
3z v"? na Duna]’u’ kakor so prihajali seh, tudi najdanjnih krajev Avstri-
je. Ako se nam nudi prilika videti omenjene slavnosti v tuk. »Central Bio«, ne smemo zamuditi te ugodnosti ogledati si prežalosten slučaj priljubljenega prestolonasldnika in njegove sopro, ge. Da se da tej svečanosti zaslužen sijaj, spremljevala bode v nedeljo tuk. vojaška godba omenjeni film s primerno izbranim vsporedom. Vojaška godba igra pri 2 predstavah, in sicer pri oni, ki prične ob 5. uri, in pri ipini, ki prične ob 6.30 in traja do 8. ure.
400.000 zlatnikov iz Carigrada prejme kdor naroči izborno turško-srečko ter pri žrebanju dne 1. avgusta zadene glavni dobitek. Ker vsaka srečka mora zadeti, s čemur je v najneugodnejšem slučaju zajamčena povrač-ijivost večjega dela kupnine, v srečnem slučaju pa dana možnost, priti na lahek način do velikega bogastva, potem se mora priznati, da pomeni nakup turške srečke v istini najnedolžnejšo in najcenejšo loterijo. — Pojasnila daje glasom današnjega oglasa za »Slovensko1 Stražo« g. Valentin Urbančič, Ljubljana 8.
Listnica uredništva. G. P. J., Krško: List se odpošilja vsak četrtek ob 8. uri zvečer. Ako se torej list kakikrat zakasni, bode iskati vzrok pri pošti.
Mestne vesti.
m Sirotam Njega cesarske Visokosti nadvojvode Franca Ferdinanda t. j. princema Maksu in Ernstu ter prince-sinji Sofiji so poslale sirotice »Slovenskega sirotišča« v Gorici to-le brzo-javkoi:
»Globoko ginjene objokujejo slovenske sirotice smrt Vašega papa Njega cesarske Visokosti nadvojvo'-d e Franca Ferdinanda in Vaše mame Vi s 0- kosti v o j v o d i-nje Sofije Hohenberg moleč za Njiju dušni blagor ter za srečo in blagoslov Vaših Visokosti.princ e si n je in p r i n-c e v.«
Dne 3. julija pa je došel ta-le odgovor :
»Grad Hlumec.
Izražamo s r č n oi zahvalo za tako prisrčne in g i n 1 j iv e besede, s katerimi ste nami izrazile s v o j e s o ž a 1 j e. Sofija, Maks in Ernst H o h e n-b e r g.«
m Maše zadušnice po pokojni pre-stolonaSedniški dvojici. —- Preclmiuolo sredo- je daroval Nj. Prevzišeno-st sv. mašo zadušnico po prestolonasjedniški dvojici za vse občinstvo v stolni cerkvi. Cerkev je bila polna vernikov. V soboto je daroval stolni prošt tudi v stolnici mašo zadušnico in sicer za vse javne- uradništvo. Vojaštvo pa je imel ta dan mašo zadušnico na Rojicah. U-deležilo se je je vsa garnizija.
m V proslavo pokojnega prestolonaslednika je sklenil odbor možice podružnice C. M. D., da se imenuj razširjena Narodna šola na Blančah odslej »Nadvojvode Franc Ferdinandova šola«. V stopnjišču se vzida temu primerna spominska plošča. Da se razširi sedanja šola v štirirazrednico je najlepši znak požrtvovalnosti Goričanov in njihovega lepega napredka na šolskem polju.
m V proslavo sv. Cirila in Metoda
je bila v nedeljo pri sv. Ignaciju sv. maša ob 8. Pela sta združena pevska zbora društva »Skalnice« in »Slov. kat. delavskega društva«. Srčna hvala velecenj. g. pevovodji Em. Komel-u za trud. Maševal je preč. g. dr. Žigon.
Odbor »Slov. katol. delavskega društva v Gorici bo imel sejo v nedeljo dne 12. t. m. ob 11. uri predp. v društvenih pro-stoirih. Ivan Gorjup, preds.
m Smrtna kosa. Umrl je danes ponoči v tržaški bolnišnici poštni pod-
uradnik g,. Ivan Kamenšček iz Gorice, stanujoč na Plačati Podlegel je težki operaciji. N. p. v m.!
V CIRKUSU CHARLES se zabava vsaki večer na tisoče broječa množica občinstva ob jako zanimivih točkah izvanrednega ter jakoi obširnega vsporeda. Izvanredno ugajajo nastopi 20 levov, ki jih je dresirala ravnateljica gospa Charles. Jako razburljivi sc. prizori, ki jih nudi krotilec Wagner s svojimi 10 divjimi tigri. Višek cirkuške umetnosti pa tvori Prcserpi-jeva skupina ruske trojke. Razim tega nastopijo kitajci, arabci, zamorci, klovni itd. ter se izvajajo izvrstne dresure konj, velblodov, slonov in tudi povodnega konja. V soboto in nedeljo bodete dve predstavi: pop. ob 3. in pol in zvečer ob 7. in pol Popoldanske predstave se priporočajo posebno otrokom in deželanom zaradi zvez z vlaki. Cel dan je ob blagajnah ter na taborišču jako- živahno in ljudstvo se ne more nagledati tega ogromnega podjetja. O-gromnost cirkusa Charles se da sklepati že iz dejstva, da ima kar dve godbi. Na tisoče ljudi iz mesta in dežele tudi iz oddaljenejših krajev roma proti staremu pokopališču in priznati moramo-, da splošna hvala tega podjetja ni nikakor pretirana. Za Gorico je cirkus Charles res nekaj izvanrednega.
m Občni zbor bolniške blagajne. — Občni zbor okrajne bolniške blagajne za Gorico in Tržič se vrši dne 12. t. m. in sicer za Gorico ob 11. uri predpoldne, za Tržič pa ob 2. popoldne.
Pošten čin. Kodelja Ana, perica, stanujoča v ulici Grabizio št. 3., je našla v Stračicah, kjer perejo perice, listnico z zneskom 540 K.- Ne da bi jo odprla in mokra kakor je bila, jo je zavila v žepno ruto ter prinesla na policijo, kjer se je konstatiral gospodar, kateremu je zdrsnila iz žepa, ko- je prejšnji večer na ravno listen mestu pral svojega psa.
m Cerkveni tatovi. V noči na nedeljo so- neznani zlikovci udrli v cerkev sv. vida na Placuti ter dnesli nabiralnike za miloščino. Tatvina se je naznanila policiji, ki stvar preiskuje.
Na 10 K kazni je bil obsojen železničar Alojz Jonke, ker je udaril in razžalil neko Karlino Feifer.
Radi kride se je moral zagovarjali pred sediščem neki Ivan Hvala iz Gorice. V njegovih trgovskih knjigah so namreč stroški šli daleč čez dohodke. Obsojen je bil na štiri dni zapora.
m Truplo utopljenega osmošolca Delchin, ki je utonil v Soči dne 26. junija, so našli v torek pri tovarniškem jezu v Stračicah. Truplo so pokopali včeraj. .
m Stanovanje s tremi sobami išče s 1. septembrom novoporočeni par. Ponudbe je pošiljati na upravništvo našega lista.
Goriška okolica.
g Kat. slov. izobraž. društvo v Šempasu s tem odpoveduje na dan 12. julija določeni okrožni nastop »Orlov« radi žalovanja po pok. prestolonasledniku in Njegove soproge, ki sta padla Pod roko srbskega zločinca v Seraje-vem, na nedoločen čas.	Odbor.
g Tombola, ki se je imela vršiti na dan sv. Petra in Pavla na Volčjidragi in koje čisti dobiček je namenjen slovenskemu šolstvu v Gorici se bc vršila prihodnjo- nedeljo dne 12. t. m.
g Števerjan. Briski tabor združen z javno tombolo se vrši dne 19. t. m. ob 5. uri pop.
g Nesreča. Pri prenašanju drogov za električno napeljavo med Gorico in Kronbergom je padel 171etnemu kovaču Francu Makuc en drog na desno nogo ter mu jo je zlomilo-. Leči se sedaj pri usmiljenih bratih.
Svojega tasta je zagrabil za vrat
neki Evgen Pelicon iz Šempasa. Prisodili so mu za ta »čin« 10 K kazni.
Med seboj sta se pretepla neki Franc Ciglič in neki Franc Jakin oba iz Števerjana. Sodnik je njuno »prijaznost« vpoštevai in obsodil oba na 24 ur zapora.
V Soči je ribaril neki Ivan Kumin iz Pevme. Ker pa ta šport ni dovoljen kar tebi nič meni nič je moral Kumin plačati 5 K kazni.
g Novo društvo. C. kr. tržaško namestništvo je vzelo na znanje pravila alkoholnega društva »Sveta vojska« v Mirnu. Tako poroča »Osservatore Triestino« z dne 7. julija 1914.
g Nesreča. V kamnolomu tvrdke Debenjak in dr. v Vipolžah se je zgodila včeraj velika nesreča. Edvard Terčič in Jožef Miklavčič iz Gor. Cerovega sta užigala mino, ki jejimela razgnati veliko skalo. Ker se ni mina koj vžgala, približala sta se k njej, da bi prižgala zopet dotično vrvico. V tem pa nastane grozen pok, skala se razpoči in njeni deli so zadeli Miklavčiča v glavo ter ga smrtnonevarno ranili, do-čim sta bili Ter čiču obe roki ožgani. Prepeljali so ju v goriško bolnišnico.
Ajdovski okraj.
a Ne igrajte se s patronami! 12-
letni Ludvik Ukmar iz Šmarij je našel vojaško patrono s katero se je začel igrati. Patrona pa je eksplodirala ter Ukmarju raztrgala desno roko. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
Tolminski okraj.
t Smrtna kosa. V Tolminu je umrl v pondeljek g. Karl Presi mesar in gostilničar, v 34. letu svoje dobe. N. p. v m.!
t Grahovo. V pondeljek, dne 6. julija se je brala pri nas sv. maša zadušnica po pokojnem prestolonasledniku in po njegovi soprogi. Sv. maše se je udeležilo starešinstvo korporativno. Po sv. maši pa se je vršila izredna seja občinskega sveta, v kateri se je vspre-jel sledeči sklep: »Ker se je v nedeljo dne 28. junija t. ]. izvršil grozen zločin nad našim presvitlim prestolonaslednikom nadvojvodom Franc Ferdinandom in nad njegovo soprogo vojvodinjo Hohenberg, so se sestali zastopniki občine grahovske radi prežalostnega dogodka in izražajo v svojem in v imenu vseh prebivalcev tukajšnje občine najsrčnejše sočutje in neomejno udanost častitljivemu vladarju Njegovemu Veličanstvu cesarju Franc Josipu I.« Ko je bil sklep soglasno vsprejet, je župan zaključil sejo.
t Podbrdo. — V nedeljo dne 5. t. m. je bil kakor navadno vsako leto — običajni cerkveni shod. Slavnostni obhod z Najsvetejšim je vodil prečastiti gospod župnik Kokošar ob asistenci drugih duhovnikov. — Vreme i-m-amo jako slabo, velike težkoče dela pri spravljanju še precej cblinega sena.
•
t Iz Baške doline. Na železniških postajah na Grahovem in v Hudajuž-ni ni nobene zdrave pitne vode. C. kr. železniška uprava se iz zdravstvenih ozirov vabi, da čimprej preskrbi na teh
postajah zdravo pitno vodo. __ Vsled
žalostnega dogodka smrti prestolona-sledniške dvojice so vihrale na vseh hišah, kjer se nahajajo uradi, ter tudi na drugih hišah črne zastave. Na Grahovem tudi sredi vasi na mlaju. — V soboto in nedeljo je bil videti vrh Porezna velik kres na čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. — Cesta črez vrh Bače v Bohinj se je začela trasirati. Mogoče pride v poštev tudi cesta črez Petrovo Brdo Delo se vrši na državne stroške. — Pred kratkim je umrl v Liscu pri Kneži Mi-
ha Kenda, ki je bil priden gospodar. Trudil se je zelo, da bi se zboljšala cesta iz Kneže v Loje in Lise. Žal pa tega ni dočakal. — Davčne občine in olddelki politične občine Orahovo se o-pozarjajo, da je začel agrarni urad v Gorici že delovati. Tja naj se sedaj o-brnejo v zadevi razdelitve občinskih zemljišč ter zboljšanja planin in1 pašnikov.
Sežanski okraj,
s S Krasa. Mnogi učitelji so vložili prošnjo na okrajni šolski svet v Sežani za draginjsko dokladoi Okrajni šolski svet je dovolil pri svoji zadnji seji 2000 K, ki naj se razdele med učitelje po potrebi. — Začasni voditelj komenske šole je stavil nujni predlog, naj si izposodi okrajni šolski svet 100.000 K za zgradbo vseh potrebnih šol. Gospodje pri okrajnem šolskem svetu pa so čudno pogledali ta predlog ter ga odklonili. To je res pametno. Ali nimamo na Krasu že dovolj dolga?
s S Krasa. Neki stavbeni mojster je imel od okrajnega šolskega sveta nalogo napraviti načrte in stroškovnike za popravo šel. A ta je napravi! tako kosmate stroškovnike, da je bil okrajni šolski svet primoran poveriti ta posel drugemu mojstru. Ta je proira-čunil za prekrit eno samo šolo 2000 K manj kot prvi mojster ter je tudi delo dobil.
Komenski okraj.
km Gabrovica. Velike pravde so se pojavile v Gabrovici. Za malenkostne reči grejo tisočaki. Dva soseda sta zatožila za en meter sveta 2000 K. Več sosedov za en košček poti 3000 K. Kam pridemo po ti poti?! Dohtarji se veselijo, družine pa trpijo. — Neki Toni je dobil tri tedne zapora za dva divja goloba. Kmetje, spoštujte lovsko postavo.
km Komen. Mlin na bencin-motor počiva. Zato je v Komnu promet precej padel. Škodo imajo krčmarji in trgovci, ki milo gledajo, kako gre vpz za vozom v Šrbino v mlin ih na žago. Kmetje so z mlinom v Škrbini jako zadovoljni.
km Škrbina. Kakor je bilo objavljeno v časopisih se bo naša šola razširila v dvorazrednico. Dogovorjeno je bilo, da bo novi razred v stari šoli in sicer v višjem nadstropju. A tukajšnji stavbeni mojster je napravil tako ogromen stroškovnik, da se je okrajni šolski svet odločil, da se raje dozida k sedanji šoli pritlično šolsko poslopje za novi razred. Ta sklep pa sedaj resno pretresuje občinska uprava. Da se ni izvršil načrt našega stavbenega mojstra se imamo v prvi vrsti zahvaliti g. okrajnemu glavarju, ki se jako zanima za stavbene načrte, pri katerih se razume kakor kak inžener.
km S Krasa. Na travnikih vse mrgoli. Trava se kosi in suši ter seno spravlja v senike, da je veselje.
km Nesreča. Na praznik sv. Petra in Pavla so streljali z možnarji v Temnici iq priliki cerkvene slovesnosti. O-troci, ki morajo seveda biti povsod, so nabirali ostanke smodnika. Te ostanke so potem nesli na ogenj. Neki 7-letni Franc Stepančič pa je stal preblizu ognja, in ko se je smodnik unel je otroka še precej hudo osmodil po obrazu tako, da se mu je na enem licu koža oluščila.
Tržiški okraj.
tr Doberdob. Minolo nedeljo smo imeli v naši cerkvi cerkveni shod sv. Ulrika. Kljub slabemu vremenu je bil cerkveni shod dobro obiskovan. Cerkev je bila prav lepo okinčana. Ob pol
11. je pričela slovesna sv. maša, pri kateri je prav izborno pel novi cerk • Veni mešani pevski zbor pod vodstvom pevovodje g. Ivana Jelen. Čast vrlemu zboru. Cerkveni govor je držal preč. g. vikar iz Šempolaja, ki nam je v gin'j'-vih besedah razlagal tudi žalostno smrt prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda, Govor je segal vsem globoko v srce. — Po sv. maši je bila procesija ob veliki udeležbi domačega in tujega občinstva iz sosednjih vasi. Procesijo je spremljala domača godba pod spretnim vodstvom g. učitelja Kobik.
tr Straži se ie zoperstavljal neki Valentin Gabrovec iz Devina ter je bil za to obsojen na dva meseca težke ječe.
Korminski okra).
kr Drnovk. Pri nas je umrla velespoštovana gospa Izidora Sfiligoj roj. Perin, veleposestnica, v najlepših letih svojega življenja zapustivši ža-
lostnega soproga Franceta in 8 nedoraslih otročičev. Nesrečna družina bo bridko pogrešala dobro in skrbno mamico. — Božja previdnost je tako hotela in mi zemljani se ji moramo pokoriti. Veličasten pogreb je pokazal, da je bila pokojnica splošno priljubljena. N. p. v m.! Preostalim naše sožalje!
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
4. julija.
Dunaj . . . . 36, 48, 11, 67, 3.
3. Šuligoj 9
urar c. kr. državne železnice Gorica, Gosposka ulica št. 13.
Pri poroča svojo veliko
zalogo najboljših ur, ziatnine in srebrnine in optičnih predmetov. Vse po konkurenčnih cenah.
I Vsakdo mora zadeti!
400 000 *n 200 000 frankov znašajo glavni dobitki
TURŠKIH SREČK.
.	6 žrebanj vsako leto! Prihodnje žrebanje 1. avgusta.
^S'OOO oziroma Brf'S'OOO kron, ozir. frankov in lir znašajo vsa-':	koletni glavni dobitki skupine 5 oziroma 5 izbornih srečk.
13 eziroma 9 žrebanj vsako leto : Prihodnje žrebanje 1. avgusta.
L Mesečni obrok od K 4'— naprej. Za cenjene naročnike določene so
nagrade in premije !
‘ [	Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo".
Valentin Urbančič, Ujubljana 8.
'
:
;
:
:
;
:
Charles
: Gorica, staro pokopališče:
Telefon št. 260.
----—--SSSS3E————
Vsaki dan ob 7 in pol
Senzacijonelni s vspored. %
Na koncu jako dopadajoča veličastna pantomina:
Osvetiteljs prerij!
2 dejanji iz đivj'h zapadno-amerikanskih krajev pri katerih sodeluje črez sto pravih
„siauxts - ind jancGv
Mehikancev, traperjev, „cowboy-ev‘V „cowgirl itd.
V soboto in nedeljo tudi popoldanske predstave ob 3 in pol.
V pondel ek ob 3 in pol pop.
gala-, poslovilna* in zahvalna
predstava.
Vsaki dan od 9.-3 in pol
ŽIVALSKI PARK
Predprodaja vstopnic v bukvami Pater-nolli na Travniku, te!, št. 14. — Razun tega od 9. ure predp. naprei pri cirku-— — ški blagajni nepretrgoma.--
ZAHVALA.
Podpisani se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so o priliki smrti njih ljubljene soproge, matere oz. sinahe gospe
IZIDORE SFILIGOJ ™ PERIN
veleposestnice
bodisi s tolažilnimi besedami ali kakorsikoli drugače priskočili na pomoč. Zlasti se zahvaljujejo preč. g. župniku Kumar iz Biljane za tolažilne besede rajnki, preč. gg. duhovnikom Kurinčič jz Medane, Spitzerju iz Fojane, Blažko iz Kozane, Doktoriču in čast. g. teologu Zorzutu iz Medane za častno spremstvo do pokopališča. Zahvaljujejo se vsem sorodnikom in drugim cenj. darovateljem vencev, posebno g. podčastnikom biljanske garnizije; vsem cenj. gg. veleposestnikom in posestnikom, učiteljstvu iti vsemu cenjenemu občinstvu ki je v tako obilnem številu od blizu in daleč prihitelo izkazat blagopokojni zadnjo čast, kar je nam v največjo tolažilo v teh bridkostih. Bog povrni stotero vsem!
V DRNOVKU, dne 7. julija 1914.
Matilda, tašča.
Marica, Ida, Izidora, Stanka, Milka,
hčerke.
ZflHVflLH.
O priliki smrti in pogreba našega preljubljenega in nepozabnega soproga, očeta in brata, gospoda
KAROLA PRESL,
* posestnika
nam je došlo od mnogih strani veliko sožaljnih izrazov, kar nam je v težkih urah lajšalo naše srčne bolečine. Posebno se še zahvaljujemo: Preč. duhovščini, prebi. gosp. podpolkovniku pl. Woinowichu, velesp, gg. c. kr. častnikom 27. pešp., velesp. gg. častnikom 19. pešpolka, sl. c. kr. oki. glavarstvu, veleč. gg. sodnim in finančnim uradnikom, sl. „Rokodelskemu bralnemu in podpornemu društvu", sl. „Čitalnici", vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in vrlim domačinom, ki so v tako ogromnem številu spremili truplo nepozabnega pokojnika k večnemu počitku. Svojo srčno zahvalo izrekamo tudi mnogoštevilnim darovateljem krasnih vencev. Bog vsem povrni!
TOLMIN, 9. julija 1914.
Žalujoča družina Presi.
Priloga „Goriškemu listu" št. 24 2 dne 9. julija 1914.
Par besed za kmeta in meščana.
Dandanes skoro ni najti človeka, ki bi prav iz srca pritrdil, da se mu do bro godi. Taki so prav redki in velika večina ni s svojim stanom ali bolje rečeno s svojimi dohodki in svojim imetkom zadovoljna. Glasovi nezadovoljnosti se pojavijo včasi bolj glasno, vča-si bolj tihoi, a prav potihnejo ne skoro nikoli.
Nas zanima ta stvar in ta pojav posebno zato, ker zadeva tudi naše slovensko ljudstvo, ker tudi pri nas ne manjka ljudi, ki mislijo, da se povsod dr ugodi kuhajo polni lonci mesa, le pri nas smo obsojeni jesti ječmenove žgance. Morda se godi ljudstvom drugod kaj boljše, tega ne bo nikdo tajil. Nasprotno, to je treba ravno priznati, a vprašati je potem tudi treba, zakaj se ljudem godi drugod boljše kot pri nas, zakaj so v nekaterih kronovinah premožni poljedelci in posestniki, pri nas pa ne.
Tega vprašanja, a še bolj odgovora nanje, se pri nas boji vsak, kmetovalec ali meščan, delavec ali posestnik Ako pogledamo ti stvari do dna, je pač treba priznati, da se pri nas dostikrat in v dostih krajih živi daleč čez naše razmere. Vzemimo! n. pr. delavce in njih zahteve. Nikdo ne bode delavcu kratil primernega plačila, a smešno se Zcb vsakomur, ako delavski sloji kažejo vedno le na višje plače v drugih državah, a nikdar nočejo priznati, da je tam treba več delati. Naj kdo primerja delo naših zidarjev z delom ameri-kanskih rudokopov in razlika mu je takoj jasna.
Pojdimo dalje in poglejmo naše sedanje kmetovalce. Dandanes kmet več izda po nepotrebnem za razne drobnarije kot ga je svoj čas stala cela družina. Bog varuj, da bi kdo hotel komu reči: Time smeš izdati kot toliko in toliko kron na leto! Tega ne, a vsak naj izda po svojem premoženju. Zato ni prav, da kadi bajtar vržinke in drage cigarete, ko bi z navadnim tobakom Prav isto dosegel. Za to tudi ne more-nio odobravati, da priredi vsaka vas Po dva, tri plese na leto in še kakoi ve-selicoi po vrhu, denarja pa ni niti za navadnega harminikarja na razpolago. I'o so gospodarski grehi, katerih se je treba očistiti, drugače bodemo Slovenci zapravili še lastno kožo. s hrbtišča.
Seveda v tej zvezi nikakor niso ntorda krivci le nižji sloji, le kmetoval-cij ampak lepa porcija takih gospodarskih grehov gre na račun naše inteligence, naših meščanov.
Menda nam ni treba na dolgo razkladati, da je naša gospodarska samostojnost in trdnost ravno v mestih velike in skoro lahko rečemo odločilne yažnosti. Ako imamo trdne slovenske mdrustrijalce, podjetnike, uradnike itd. Potem bodo tudi nižji sloji našli dovolj °POle in se ne bodo izgubljali v tujem muodnem 'n gospodarskem morju. Toda reči je treba, da se pri nas v meščan-s m krogih ne živi razmeram primerno^ ampak povsod hočemo posnemati naše kapitalistične sosede, ki imajo denarja čez mero. Vzemimo n. pr. gledališče. V velikem mestu kot je Dunaj, Trst, Gradec itd. je lahko vsak večer Polno, ker so vedno druge osebe notri. Ako ie P1"! nas gledališče, morajo iti vedno' isti in v enem tednu je mesečna Plača navadnega uradnika ali obrtnika ze Pri kraju. Zato je gospodarski greh Prirejanje veselic in zabav čez potrebo >n mero.
Navadno se potem od te ali druge sirani zabavlja, češ, nikogar ni bilo, teh nismo videli itd. Gospodarsko neumno 1 bilo, ako gre družina k predstavi, o cko si pa naroči na kredit pri trgov
cu. S tem smo narodni stvari prej škodovali kot koristili, ker smo pomagali slovenskemu trgovcu izpodbiti tla.
Naj nas nikdo krivo ne razume! Nismo proti vsaki zabavi, nismo proti vsakemu potrošku, a odločno smo proti stvarem, ki gredo čez mero naših zmožnosti, ker na ta način si delamo le očitno gospodarsko škodo. Narodno je večjega pomena trden obrtnik, ki ni vi del teatra cid znotraj kot pa tak, ki leta za vsako »narodno« zabavo in čepi vedno v dolgovih. Ako si drugi narodi privoščijo razne umetniške in zabavne prireditve v večji meri, imajo zato tudi potreben denar, pri nas pa je škoda;, ako se izgubi po nepotrebnem le vinar.
Najbolji, ker blago-vonjav, barvovit, finega okusa ter po ceni, je in ostane pravi : Frančkov: kavin pridatek. .5
Gospodarstvo.
Kužne bolezni na Primorskem. —
Uradni list naznanja sledeče kužne bolezni na Goriškem: Črnica v Logu pri Bovcu in v Gorjanskem na Krasu. Svinjska kuga v Naklem in v Trstu. Roža pila v Kanalu, v Sv. Križu na Vipavskem, v Sovodnjah, v Nabrežini in v Sempolaju. V toplih poletnih dneh se kužne bolezni širijo toliko rajši kot po zimi, zato pa je potrebna toliko večja paznost, da se ljudstvo pravočasno obvaruje nesreče in škode.
Stanje poljskih pridelkov na Ogrskem. Zadnja dva tedna je sicer bilo vreme skoro izključno slabo, a vendar se stanje žita ni posebno poslabšalo. Rija je deloma izginila in tako pšenica prav dobro, dela zrnje. Računi se je na 36 milijonov kvintalov. Rž začenja zoreti. Letina bo srednja, okoli 12 milj. kvintalov. Ječmen kaže dobro zrnje, a potrebuje prav suho vreme. Oves je skoro najboljši. Koruza je šele v razvoju in zato ni mogoče izreči nikake sodbe. Krompir kaže po večini dobro, bolezni dosedaj nima nobene.
Cene mesa na graškem trgu. Mestni magistrat v Gradcu je določil za mesec julij sledeče mesne cene: Volovsko meso I. raz. 168 v, II. raz. 152 v, III. raz. 136 v. Navadna govedina I. raz. 138 v, II. raz. 122 v, III. raz. 106 v. Naše goriške cene se s temi ne dajo niti od daleč primerjati.
Moka iz Amerike. Z ozirom na silno visoke žitne cene v naši državi so začeli nekateri trgovci naročati moko iz Kanade v Severni Ameriki. Kanadska moka, ki se lahko meri z našo, stane v Trstu s carino vred 40.25 K za kvintah Ogrski mlini zahtevajo najmanj 43.20 K. Računiti je treba, da znaša carina na kanadsko moko 15 K za kvintal, ako bi te ne bilo, bi imeli izvrstno belo moko lahko po 25 K kvim tah Toda ogrskim magnatom na ljubo se carina ne zniža niti za vinar, četudi je jasno, da od te carine nima manjši posestnik in poljedelec nobega dobička. Dobiček imajo pri tem le veliki a-grarni bogataši, magnatje in pa judovski špekulantje, ki pokupijo žito po ceni od kmetov in je potem drago prodajajo. Tako plačujejo naši ljudje po deželi okoli 48 v za kilogram moke, ki bi jo lahko imeli za 28 ali največ 30 v.
Delavska beda v Budapešti. V Bu-dapešti je kakor v vsakem velikem mestu poleg bogatašev in milijonarjev cela vrsta največjih revčkov, ki nimajo niti toliko, da bi se enkrat na dan do sitega najedli. Te dni je število brezposelnih naraslo na 30.000, približno toliko kot ima Gorica vseh prebivalcev. Vsi ti ljudje so brez službe in
brez kruha. Večja deputacija je šla k trgovskemu ministru in prosila za posredovanje. Ti brezposelni tisoči prosijo, naj se vsaj omeji izselniška prepoved, tako da bodo lahko šli drugam si služit kruh. Na vsak način je ta točka socijalnega vprašanja precej temna. Ako hočemo imeti svoje ljudi doma, jim moramo dati kruha in dela. Sama prepoved izseljevanja ne bode rešila te krize.
Knjiga uradnih vlog. Zbral Janko Dolžan. Obrazci političnih, vojaških, finančnih, davčnih, sodnih in vseh dru-•gih vlog za vsakdanje potrebe. Cena K 3.-, vezana K —.—.
Že naslov sam pove, kako bo gata zbirka najrazličnejših vlog, potrebnih vsak dan, je v nji podana. Obrtne vloge, vloge za uveljavljenje vojaških ugodnosti, davčne napovedi in druge finančne vloge, tožbe, pravde, o-poroke, kupne pogodbe, izbrisne pobotnice, vloge na deželni odbor, prošnje itd., vse ie v knjigi natančno obrazloženo in pojasnjeno z različnimi, za razne slučaje prikrojenimi in takoj porabnimi vzorci.
Zdravilna zelišča. Prirejeno po nemški knjižici župnika Jan. Kiinzle-ja. Cena 60 vin. po poštni 70 vin. Poleg knjige »Naša zdravila« in pa brošure s tabelami rastlin »Zelišča v podobah« je izšla tretja knjižica te vrste pod našlo-, vom »Zdravilna zelišča«, ki jo je spisal švicarski župnik Jan. Kiinzle. Ta knjižica je skromna, pa bo zadovoljila vsakega, ki jo bo rabil; kar si morda zastonj iskal v obširnejših zdravilskih knjigah, boš našel v tem kratkem, pa jedrnatem spisu. Knjižica, katero smemo imenovati zbirko receptov za bolezni, ki najbolj in najpogosteje mučijo ljudi, je dosegla prav izvanredne vspe-he. V Švici, kjer je izšla, v nemškem jeziku, so se ljudje kar trgali za njo: v par mesecih se je prodalo do 250.000 izvodov.
Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravilstvu. Cena K 1.20, vez K 1.80. Tudi ta knjiga zasleduje smoter, povzdigniti veljavo starih, preizkušenih domačih zdravilnih kredstev. V kratkem času, odkar je izšla, se je že precej razširila in je splošno znana in priljubljena. Obe priporočeni knjižici pojasnjuje brošura:
Zelišča v podobi. Cena 60 vin., ki Prinaša slike zdravilnih zelišč v naravnih barvah.
Vse tri knjige tvorijo lepo celoto in bi ne smele manjkati v nobeni hiši. ker nudijo prvo pomoč v slučaju nujne potrebe.
Dobijo se v Knjigarni Kat. Tisk. Društva v Gorici.
Podpisani nhznanjam, da sem se preselil s svojo krojaško delavnico iz ulice Vetturini v Križno ulico (via Croce) št. 8 nasproti »šolskega Doma« ter se priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za nadaljna in 0-biiua naročila.
Z velespoštovanjem
Franc Mlečnik, krojaški mojster.
Naznanilo preselitve.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem preselil svojo
krojaško delanico iz Gosposke ulice št. 25
u Gosposko ulico h. 3,1. nudstr.
Priporočam se čast. duhovščini in sl. občinstvu za nadaljno naklonjenost
z odličnim spoštovanjem
Leopold Rijem
krojaški mojster*
Čujte in strmite!
600 kosov, med temi ena v ognju pozlačena ura za 420 K. Krasno v ognju pozlačena zeld fina Anker-rem. Ura s pozlačeno cifemico, 36 ur dobro idoča, za katero se jamči 3 leta, 2 krasna igla za ovratnico z simili-brilantom, | v ognjn pozlačen prstan z imitiranim kamenom za gospode in gospe, koralda s 150 kosov orijentalskih biserov najmodernojši lišp za dame, krasna garnitura gumbov za manšete, ozramike in naprsni-ke, zajamčeno 3 od sto dupli-zlato s potentirano zatvoro, 6 kosov pravih žepnih robcev, zeld elegantna žepna prsna priprava z jekla, krasno toaletno zrcalo v ovitku, s prijetno dišeče toaletno milo, fino vezen zapisnik 72 kosov kancelijskih peres, 20 dopisnih predmetov, ki so v hiši koristni in nepogrešni. Vse to z pozlačeno uro, ki je samo 4.20 K. Pošilja po poštnem povzetju P. Buchbinder, Krakovo št. 180.
Pri več nego eni naročbi se pridi vsakemu naročilu 1 poima-žepna vžigalna priprava gratis-
Za koga ne ugaja vrne se takoj denar, takd adje izključen vsak riziko.
Anton Jug
Gorica, pri soškem mostu šteo. 63.
(Via Ponte Isorizo 63).
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, večvrstnega perila, bluz, spodnjih kril, nogovic, oksiorta perkala itd.
Nadalje priporoča slav. občinstvu svojo dobro znano krojaško delavnico, kjer izvršuje vsa dela z največjo skrbnostjo.
Obenem priporoča tudi barvalnico in kemično čistilnico
v Via Teatro št. 14.
Prva slovenska trgovina z jedilnim blagom
JOSIPTERPIN J Anton Kuštrin,
naslednik Antona Potatzky
v Gorici na sred Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nimberškega in drobnega ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; po.rebščine za krojače in črevijarje. - Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske in letne čase.
Rctznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih po deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
v Gorici Gosposka ulica št. 25.
Priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonijalnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
A. v d. BERI NI
Gorica, Šolska ulica št. 2.
VBliho zaloga olikinega olja proe vrste
najboljši tvrdki Iz Istre, Dalmacije, Molfette, Bari
in Nce s prodajo na drobno in debelo.
’rodaja na drobno: Kron — r 04, 112 20,1 28,136 144, 160 180, 2' —, 2 40 za luči po 72 vin.
N . debelo cene ugodne. Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vpo-rabe olja; po vporabi se spet zameni s polno.
*ravi vinski kis in navaden. Zaioga mila in sveč. — Cene zmerne.
Sante Busolini trgovce i jedilnim Glogom o Gorici
naznanja slav. občinstvu, da je preselil svojo trgovino iz dosedanjih prostorov na Kornu št. 13
v ulico Sv. Antona štev. 2
tik trgovine g. Ig. Saunig.
V novih prostorih bo postregel slav. občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi cenami in dobro postrežbo. — Istotako tudi v svoji
podružnici v Solkanu št. 3lf.
Obrnem priporoča svojo apnenico v Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v trgovini v ulici sv Antona štev. 2 in še izvršujejo točno.
##########
Perje 2a blazine po zelo nizkih cenah.
I kg razcepljenega sivega perja 2 K; boljše vrste 2 K
40 v; polubelo najboljše K2	80 v; čisto belo
4 K; belo, pub 5 K 10 v; I kg najfinejše belo razcepljeno 6 K 40 v, 8 K; § kg puh-perja, sivo K 6, 7; belo fino 10 K; najfinejše prsno 12 K. Pošiljatev 5 kg, poštnine prosto.
Izgotovljena posteljna oprava
iz gostega, rdečega, plavega, belega ali rumenkastega nankinga; 1 pernica dolga 180 cm, široka 120 cm ter 2 blazini vsaka po 80 cm dolga ter 60 cm široka s finim, trpežnim pubom K 16 s pol-puhom K 20, s finim puhom I. vrste K 24; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine za pod glavo K 3, K 3 50, K 4. Pernice 200 cm dolge in 140 cm široke K 13, K 14'70, K 17-80 in K 21. Pernati madraci iz močnega križastega Gradina |89 cm dolgi in 116 cm široki K 12'50 in 14'80.
Razpošilja se proti povzetju, in sicer od K 12 poštnine prosto Neugajajoče se zamenja ali pa se vzame nazaj ter se vrne denar. Ceniki zastonj in poštnine prosto.
S. Benisch, Deschenits št. ()Q2, Češko
0
0
l
Voda „Vichy*‘
umetno napravljena, najboljša hladilna pijača v poletnem času, se uživa naj-prikladneje kot pridatek vinu ali sirupom. Umetna voda »Vichy« se pripravlja iz praškov, ki odgovarjajo natančno analizi pristne vode »Vichy«. 1 škat-Ijica z 10 praški, zadostujoči za 10 1 vode, stane 70 vin. Praški se izdelujejo le v lekarni CRISTOFOLETTI. Svari se pred ničvrednimi ponaredbami.
Pot na nogah, rokah tar sploh na celem telesu, opraske in neprijetni duh pota odstrani brez škodljivih posledic
„Rntisidol Douglas"
l
$
$
0
zdravniško izkušen in najboljše priznan preparat. — Cena 70 vin. Izdeluje sele lekarni
6RIST0F0LETTI,
Gorica, Travnik.
in vsa naročila tja nasloviti.
Kupujte samo dvokolesa „ALTENA“, francoske vrste, ki so najtrpežnejši in najboljši bodisi za na* vadno rabo ali za dirke
Šivalni stroji Original „Victoria* so najpraktičnejši za vsako hišo-Isti služijo za vsakovrstno šivanje in stikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani i Cuk,
G O R I 6 A — Stolni trg št. 9.
Originalne Mayfarth-ove oblastveno zavaro-- - - vane vinske In sadne stiskalnice - - -
„HERKULES"
Prvovrstni izdelek.
Hidravlične vinske in sadne stiskalnice.— Neprekošene! Grozdni in sadni mlini mostne napra e
Ph. Mayfarth & C.
D tl N A J, II. Taborstrasse št. 71.
Posebno izdelovanje stiskalnic in priprav za pridelovanje vina. Ceniki brezplačno.	Iščejo se zastopniki.
Vino in žganje
po najnižjih cenah. Vino od 56 litrov navzgor. Raznovrstno žganje kakor tropinovec, slivovec, brinovec in finega špirita razpošilja na debelo in drobno po najnižjih cenah.
A. ABUJA Gorica
ulica sv. Antona št. 4 (kjer je bila pred leti tvrdka Bozzini).
Edino moderno delasnieo
z električno gonilno silo toplo priporoča
Josip Lipicer,
Stolna u . 7, (v župnijski hiši)
preč. duhovščini za izdelovanje cerkvene posode, orodja in lestencev. Stareposode, orodja se temeljito prenovijo po kakor mogoče nizki ceni in tudi na obroke.
Vse lastnega izdelka
■A	Lekarna	m
11
y Prave in edine žel. kapljice (J
znamko sv. Antona PafTo- ^ vanskeg-a.	Lr
Zdravilna moč 'St, teh kapljic je ne- M prekosljiva. Te htd kapljice uredijo ^ redno prebav- ^ lj atije, če se jih A dvakrat na dan T#] g?,	—	po jedno žličico u**?
fVarstvena znamka) popije. Okrepi ^ ^ želodec, store, da izgine v krat- ^ ^ kem a času omotica in životna Unost (mrtvost.) Te kapljice tudi W store, da človek raje je. hJ
bi Cena steklenica 60 vin.
W	riki
Tvrdka 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici v hiši „Goriške ljudske posojilnice1'
(prej krojaška zadruga.)
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, šte dilmke, pečf.kuhinska m hišna oprava. Postrežba točna, aoaiaoa in e sne ssn-Kurenciio,
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
MIHAEL TURK
GORICA na Kornu štev. 6. GORICA
priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo -- Sprejema naročila za maskiranje pc zmernih cenah.
Odlikovana pekarna in sladčičarna
K. Draščik
v DORICI na KO RK U
(v lastni hiši).
Podružnici: Gosposka ulica štev. 7 In ulica Gorno štev. 4
izvršuje naročna vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se slavnemu občinstvu. Cene jako nizke.
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri zlatem Jelenu«.
Viktor Toffoli - Gorica
prva zaloga oljkovegd olja
Wi Ttalro 16. - Via SsmiiIb 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valene, Bari, Lucca, Nizza, Oneglja. —..-	• . ■-=
Cene so sledeče :
Jedino olje fino .	liter Kron	1.04
Namizno olje . .	•	M	»	1.12
Istrsko-oljkino olje	• « »	1.36
Valona		•	V	»	1.44
Bari ......	*	tl	tl	1.44
Oneglia		•	ll	11	1.60
Lucca 		•	ll	tl	2,—
Nizza		•	ll	>’	2.40
Sprejema naročila	ter pošilja franko na	
doni, kakor tudi na	dežele in izven države.	
-	Največja zaloga -
usnja ter čevljarske
-	- - potrebščine.---
I. Drufovka Gorica Gosposka ul. št. 3 nasproti » Monta «.
Največja izbera obuvala za moške, ženske in otroke. Blago trpežno - Cene solidne.
m


ii
„CENTRALNA POSOJILNICA
fSEeiszROVftnn zADfjuad z omejeno zwezo
bv GORICI
i ^ j
I :»■ i -

obrestuje hranilne vloge po 5%. Daje članom posojila na vknjižbo po 6%, na menice po 70/0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Gius. Verdi št 32, I. nad. Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.	---- Odbor.



St
J
&


Vseui gospodinjam toplo priporočamo
v-c
KOLINSKO CIKORIJO
= edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski Izdelek. -=!
v korist
obmejnim soveuoem
Centrala Ljubljana, podružnice: Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Trst.	^slnlška glavnica K 8,000.000.
---------■---- f	ffezervn! zaklad Ki,000.000.00
Vloge na knjižice po 41|20|0, v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz - valut.
Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenje kuponov in izžrebanihlvrednostnih papirjev.
— Eskont menic ------
— Stavbeni krediti. — Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Safes.
Nakazila v inozemstvo.
|Kreditna pisma.