Glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra 25. maj 1987 -številka 19 Dan mladosti Nič kaj zapletov, nerazumevanj, podtikanj In česa vsega nismo te mesece doživljali pri nas v zvezi s štafeto In proslavo dneva mladosti, 25. majem. Pobuda slovenske mladine (ki Jo Je v glavnem tudi to pot Izvedla), da naj bo tradlconalna štafeta mladosti letos In v prihodnje drugačna kot doslej In prav takšen naj bl bil tudi dan mladosti, Je v Jugoslaviji povzročila najrazličnejše reakcije, pač odvisno od okolja, njegove razvitosti In specifičnosti, v glavnem pa so bile reakcije negativne. To pa nikakor ne pomeni, da so ostale stvari Iste kot doslej. Kljub vsemu temu seje marsikaj premaknilo naprej In dan mladosti prihodnje leto bo vsekakor drugačen, sodobnejši In po meri mlade generacije, ki dorašča In se pripravlja vključiti In živeti v enaindvajsetem stoletju. To pa pomeni nove kvalitete, novo videnje stvari, dejstev In perspektiv, vse tesno povezano z novimi tehnologijami, novim pojmovanjem življenja, okolja, kulture, dela In proizvodnje, ki ne bo več temeljita zgolj na moči človekovih mišic, pridnosti In absolutnem podrejanju Izključno fizičnemu delu, temveč bo temeljila na znanju, ustvarjalnosti In drugačnem pojmovanju človeka v prostoru In času. Zavoljo vsega tega ne smemo biti pesimisti pa čeprav bo naša mladina letos v glavnem še slavila svoj dan po starih, utečenih pravilih, kolesnicah In obrazcih preteklosti, kajti novo se tudi v tem smislu že Jasno kaže In se, kot vse nove stvari pod našim večnim soncem, le s težavo, z odpori konservativne, preživele zavesti, vseeno prebija naprej In obeta, da bo mlada generacija slavila svoj dan po svoji meri, okusu In času. In to Je vsekakor tisto pozitivno In obetavno, kajti v mlado generacijo Je treba verjeti, zlasti pa JI Je treba zaupati, saj že danes prevzema težko breme sedanjosti Iz rok svojih očetov In, žal, tudi dedov. D. Ž. Iskra SOZD II. izredna seja DS SOZD Iskra Sprejeli predlog poslovne in finančne sanacije Iskra Electronics vNew Yorku Delegati delavskega sveta celotne Iskre, dan pred tem pa tudi člani Odbora za samoupravni nadzor v SOZD Iskra, so na osnovi poročil, obrazložitev in razprave sprejeli predlog poslovne in finančne sanacije Iskrine firme v New Yorku. Izgubo v višini nekaj nad 2,5 milijona dolarjev bo Iskra Commerce pokrila iz INO-mreže in z odpisom terjatev. Izredno zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra je bilo minulo sredo skoraj izključno namenjeno preučitvi položaja v Iskri Electronics v New Yorku. O poslovanju, problemih in o izgubi v tej firmi je na seji govoril direktor Iskre Commerce Janez Vipotnik. Delegatom je najprej predstavil delo Iskre Electronics po juliju leta 1984, torej potem, ko je vodstvo firme prevzel Stane Kovačič. Nova ekipa se je morala spoprijeti s sanacijo firme, že po lanskem prvem polletju pa je bilo opaziti, da stvari ne potekajo tako, kot bi želeli. Zlasti je bila nezadovoljiva prodaja, zaloge še iz prejšnjih let pa se niso načrtovano zmanjševale. Prav zato je Iskra Commerce decembra lani poslala v New York posebno komisijo. Na osnovi njenega poročila je Poslovni svet sprejel sklep, da je plan Iskre Electronics za letošnje leto preoptimisfičen in da ga je treba spraviti v idealnejše okvire, korenito pa znižati tudi stroške, ki so bistveno previsoki glede na obseg prometa. Iskra Commerce je pred dvema mesecema dobila tudi bilančno poročilo revizijske družbe Touche Ross & Co., ki opozarja na akumulirano izgubo v višini 2.511.000 ameriških dolarjev. Kar dva milijona dolarjev odpadeta na zaloge nekurantnih izdelkov, ki so se v skladišču v New Yorku kopičile vse do leta 1984, preostalih 511.000 dolarjev izgube pa izhaja iz tekočega poslovanja. Predlog, ki so ga po obrazložitvi in razpravi delegati delavskega SOZD Iskra tudi sprejeli, obsega tako ukrepe za finančno sanacijo in pokrivanje izgube, kot tudi za poslovno sanacijo podjetja, za znižanje stroškov poslovanja, za prihodnost trženja Iskre Delte v Združenih državah Amerike, za delo Iskrinega razvojno-razisko-valnega centra v Santa Clari ter za organizacijo poslovanja in za kadrovska vprašanja v Iskri Electronics. Kot že rečeno, bo izgubo pokrila Iskra Commerce. Na stroškovnem področju bo firma racionalizirala najemnino in druge stroške^ zmanjšala število zaposlenih s 25 na17, ustavila pa bo tudi vse tožbene zahtevke v zvezi s staro problematiko. Zaradi drugačnega koncepta dela, bo Iskra Commerce poslala v New York tudi druge ljudi, pri čemer se je odločila, da bo imela Iskra v New Yorku v prihodnje le dva delegata — direktorja firme, ki bo obenem zadolžen tudi za organizacijo in vodenje prodaje, in vodjo nabavne dejavnosti. Poslovni svet je tudi že predlagal novega direktorja firme; to je Ivo Bogoev, ki mu bo to že drugi mandat v New Yorku, prav zdaj pa uspešno končuje sanacijo Perlesa v Švici. Ivo Bogoev je tudi že predložil svoj koncpet dela, s katerim se je poslovni svet strinjal in ga podprl. V zvezi s sanacijo IE Inc. naj še zapišemo, da bo Iskra Delta še naprej ostala na tržišču v ZDA toda z drugačnim načinom trženja, z novimi tržnimi potmi, prav tako pa mora Iskra — to so v razpravi poudarili tudi na seji delavskega sveta in Odbora za samoupravni nadzor — še naprej skrbeti za svoj tehnološko-informativni kanal v Santa Clari. Čeprav je bilo na seji DS SOZD Iskra slišati tudi nekaj pripomb, zakaj Iskra še naprej vztraja v Združenih državah Amerike, je na koncu prevladalo prepričanje, da so ZDA za Iskro še vedno tako tehnološko kot tržno izredno zanimive, »če pa se bo Iskra umaknila iz te tehnološke velesile, bo neposredno priznala, da ni več sposobna delati in tržiti na tako visoki ravni«, je poudaril direktor IC Janez Vipotnik. Lado Drobež SKLEPI 2. izredne seje delavskega sveta SOZD Iskra 67) Na osnovi podane obrazložitve gl. direktorja Iskra Commerce Janeza Vipotnika, predloga poslovnega sveta ZT skupnosti, podane informacije predsednika odbora za samoupravni nadzor SOZD Iskra Vinka Strgarja, razprave ter predloženega gradiva sprejme DS v soglasju s podanimi stališči delegacij soglasno naslednji sklep: DS sprejme predlog poslovne in finančne sanacije firme Iskra Electonlcs Inc. New York s tem, da Iskra Commerce celotno dinarsko protivrednost odpisanih terjatev plača po tečaju izvedbe finančne sanacije, da poravna pripadajoče izvozne premije in zagotovi druge ugodnosti, ki izhajajo iz rednega konvertibilnega izvoza. DS sprejme na znanje informacijo o obravnavi predloga poslovne in finančne sanacije firme IEI na odboru za samoupravni nadzor SOZD Iskra in podpira sprejete sklepe odbora. 68) Na osnovi predloženega gradiva sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS podaljša v.d. članoma KPO SOZD Iskra Ivanu C vam In Radu Falesklniju do končanega razpisnega postopka. Predsednik DS SOZD Iskra Igor Gruden SMO ZNANJE IN MLADOST Dan borca — dan Še dva meseca in nekaj dni je do vsakoletnega Iskrinega slavja, do Dneva borca — Dneva Iskre. Verjetno ste se že odločili, da boste sami ali z družino prišli v soboto, 4. julija na rekreativni center Sora nedaleč od Medvod. Če še vedno ne veste, kam bi se takrat dali, vas bomo skušali v tem in v prihodnjih zapisih o pripravah na proslavljanje pritegniti na Soro. Pa nam verjetno ne bo težko. Boste takoj videli, zakaj. Neposredni organizator in prireditelj letošnjega Dneva Iskre je tokrat Iskra Delta. Da bi bilo res vse v najlešem redu, so priprave na slavje stekle že v začetku leta. Prva seja pripravljalnega Odbora je bila nato prve dni februarja, po več sejah in posvetovanjih pa se jo tudi že izkristaliziral skoraj dokončni program celotne z prireditve. Zdaj ga v Delti, v Marketingu IC in v DSSS le še »likajo«. Potem ko so z njim seznanili tudi nas pri glasilu, smo še z večjim optimizmom zapisali tisti gornji »Pa nam verjetno ne bo težko«, namreč prepričati vas, da si tisto soboto rezervirate za Iskrino, slavje na kopališču Sora. Lahko bi rekli, da bo Dan borca — Dan Iskre kot celota razdeljen na protokolarni, slavnos- Iskre Franc Sifkovič, slavnostni govornik bo nekdo iz republiškega ali zveznega vodstva, uradni del slavja bo popestril še kulturni program, eden izmed vrhuncev slovesnosti pa bo podelitev Iskrinih nagrad. Zdaj pa k tistim, bolj družabnim prireditvam. Najprej h glasbenim. Že ob prihodu na prireditveni prostor, vas bo sprejela Vevška pihalna godba. Ker smo pač v Iskri mladi in manj mladi, so se organizatorji že po preizkušenem vzorcu odločili za dve glasbeni skupini — Dvanajsto nadstropje bo igralo bolj za tiste »taprave«, ansambel Ivana Petriča pa za tiste, ki so jim všeč domače viže. Nikakor ne smemo pozabiti tudi na Ljubljanski oktet, ki bo nastopil v kulturnem delu programa in na folklorno skupino. Gotovo bo v središču pozornosti tudi Isk-raško obarvani Moped shovv, seveda s Tofom in Rifletom, potem bo tam tudi Košnikova gostilna z Mitom Trefaltom, ta. bo vodil tudi priložnostno športno tekmovanje, na račun pa bodo prišli tudi- otroci z igricami, lutkovnim programom, obiskal jih bo tudi čarovnik in še bi lahko naštevali. Pogrešali tudi ne bomo manjšega aero mitinga z akrobacijami letal, ki jih bodo pilotirali Iskraši, oči pa bomo lahko pa- tni, kulturni in družabni del. Pozdravni govor bo imel seveda predsednik poslovodnega odbora ZAŠČITNI ZNAK PRIREDITVE ___________ Iskra SOZD __________ Ivan Silajev se je zanimal predvsem za Iskrino razvojno-raziskovalno dejavnost Sovjetska delegacija, ki jo je med uradnim obiskom v Jugoslaviji vodil namestnik predsednika ministrskega sveta ZSSR in predsednik sovjetskega dela mešanega komiteja SFRJ-ZSSR Ivan Silajev, se je v soboto v Ljubljani v RFC sešla tudi z Iskrinim vodstvom. V središču pozornosti pogovorov so bile možnosti za okrepitev sodelovanja med Iskro in sovjetskimi partnerji. Namestnik predsednika sovjetskega ministrskega sveta Ivan Silajev je minulo soboto po sprejemu pri predsedniku slovenskega izvršnega sveta Dušanu Šinigoju in po pogovorih s slovenskimi gospodarstveniki, z delom sovjetske ■ delegacije obiskal tudi Iskrino poslovno stavbo v Ljubljani. Kot gostitelj ga je spremljal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Janez Zemljarič, pogovorov pa so se poleg predsednika Šinigoja in njegovih sodelavcev z Iskrine strani udeležili predsednik KPO SOZD, Iskra Franc Sifkovič ter Miloš Kobe, Rado Faleskini, Janez Vipotnik, Andrej Polenec; Janez Škrubej in Srdjan Masleša. Predsednik Šifkovič je uglednemu gostu najprej predstavil Iskro. Največji poudarek je dal pri tem Iskrini izvozni usmeritvi, delu in naložbam v raziskovalno-razvojno dejavnost ter eni izmed Iskrinih strateških usmeritev, to je produkciji sistemov. O Iskrini tržni dejavnosti je namestnika Silajeva in člane sovjetske delegacije seznanil direktor Iskre Commerce Janez Vipotnik. Poudaril je, da bosta prihodnje leto minili dve desetletji, odkar je Iskra Iskre ’87 odprla v Moskvi svoje predstavništvo, vsa ta leta pa so potekala v znamenju korektnega in ustvarjalnega sodelovanja s partnerji v SZ. Direktor Vipotnik je zatem spregovoril o prvi Iskrini Metaconti v Moskvi, znani kot olimpijska centrala, ter o razširitvi sodelovanja z javne telefonije na druga področja, v zadnjem času tudi na avtoelektriko. S tržnega področja je sodelovanje postopoma prešlo tudi višje oblike, na kooperacije, specializacije, itd., rezultat tega pa so tudi skupni novi izdelki, ki jih tržimo tudi v tretjih deželah. Med probleme Iskrinega sodelovanja s ŠZ je Janez Vipotnik uvrstil predvsem nihanje naročil pri sovjetskih partnerjih, kar povzroča Iskri precejšnje težave — od nabave, proizvodnje do montaže. Pri tem je direktor IC omenil, daje Iskra leta 1985 izvozila v SZ z 80 milijonov klirinških dolarjev, letos pa ima sklenjenih naročil kar za polovico manj. Janez Vipotnik se je dotaknil tudi perspektivnih programov ter mednje poleg telefonije uvrstil še računalništvo in optoelektroniko. Namestnika sovjetskega ministrskega sveta je zanimalo to, kakšne in čigave elemente vgrajuje Iskra v svoje izdelke. Pri tem je beseda nanesla tudi na mikroelektroniko, o čemer je spregovoril Rado Faleskini. V nadaljevanju sta direktorja Delte in Telematike Janez Škrubej in Andrej Polenec predstavila uglednim gostom razvojne in tržne možnosti svojih organizacij, na željo Ivana Silajeva pa je v. d. člana KPO SOZD Iskra Rado Faleskini še podrobneje predstavil Iskrino razvojno-raziskovalno delo. Ob tem je gostu postregel s podatkom, da je Iskra samo lani vložila v to dejavnost, preračunano v sovjetsko valuto, kar 60 milijonov rubljev. Dotaknil se je tudi sodelovanja z instituti in visokošolskimi ustanovami. Ivan Silajev se je ob koncu prijetnega in sproščenega pogovora zahvalil za sprejem v Iskri, podobno kot predsednik Šifkovič pa je tudi on izrazil obžalovanje, da si ni mogel ogledati kakšne od Iskrinih proizvodenj. Kljub nekaterim naštetim težavam je izrazil pre- pričanje, da so možnosti Iskrinega sodelovanja s sovjetskimi partnerji še velike. Pri tem je opozoril predvsem na optoelektroniko, mi-kroračunalništvo, senzorje in še nekatera druga področja. Lado Drobež Iskra — SOZD Izobraževalni center 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje strokovno usposabljanje po programu: Izvajanje sistema IS9000 v času od 8. 6. do 10. 6. 1987 Strokovno usposabljanje je skladno s programom zagotavljanja kakovosti elektronskih elementov po sistemu IS 9000 v Iskri in programom uvajanja tega sistema. Izobraževanje je namenjeno glavnim kontrolorjem in vodjem preizkusnih laboratorijev v sistemu IS 9000, delavcem v razvoju, nabavi in prodaji. Sistem za zagotavljanje kakovosti elektronskih elementov IS 9000 (skrajšano IS 9000), je sistem elektronskih elementov ocenjene kakovosti, temelji na osnovah, ki so v celoti prevzete iz ustreznih mednarodnih sistemov in pospešuje Iskrin izvoz elementov in sistemov višjega kakovostnega razreda. Glavni kontrolor s svojimi pooblaščenimi sodelavci je organizator in nosilec sistema IS 9000 v organizaciji združenega dela, ki proizvaja elektronske elemente in mora zato obvladati vse podrobnosti sistema IS 9000. To znanje pridobi na tem seminarju. Vsebina: 1. Osnove sistema IS 9000: Razvoj in vzpostavitev sistema Zagotavljanje kakovosti elektronskih elementov po IS 9000 Zgradba zagotovitvenih standardov Organizacija In funkcioniranje sistema 2. Postopki za ocenjevanje kakovosti: Naloge proizvajalcev elementov Kvalifikacijska odobritev elementov Splošne zahteve za kontrolo Kontrola kakovostne ustreznosti Sistem spuščanja v prodajo Overjeni zapisi o preizkusih Vodja programa: Zoltan Zemljič, ing. Iskra IEZE, Ljubljana Čas in kraj: S programom strokovnega usposabljanja bomo pričeli dne 8. 6. 1987 ob 9. v Škofji Loki, v Hotelu Transturist. Zaključek seminarja predvidevamo 10. 6. 1987 ob 16. Prijave: Prijavnice pošljite najpozneje do 29. 5. 1987 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/ E- Podrobnejše informacije lahko dobite pri vodji programa Zoltanu Zemljiču, tel. št.: 061/576-231, ali v Izobraževalnem centru SOZD Iskra tel.: št. 061/222-212. sli tudi na balonih. Režirati in voditi tako obširen in pisan program gotovo ni enostavno. Organizatorji so se odločili za domiselen način, tako da bo udeležence Dneva Iskre od prireditve do prireditve usmerjal in vodil tako imenovani Radio Iskra. V Delti obljubljajo, da nam bo postregel tudi s poročili, takšnimi bolj Iskraški-mi, prenašal bo tudi večino prireditev, saj si vseh neposredno le ne bomo mogli ogledati, skratka, skrbel bo za prijetno vzdušje. Še tole: slavnostna prireditev se bo začela ob 10. uri, nato pa bo ves čas do 16-ih zapolnjen z različnimi nastopi, prireditvami, tekmovanji, igrami. Sratka, ne bo nam dolgčas. Pa tudi žejni in lačni ne bomo. Tako imenovani paket je takle: vsak bo dobil lično platneno vrečko z ročaji in znakom Dneva Iskre, z njim pa bosta olepšani tudi plastična skleda in žlica. Seveda bodo postregli tudi s tradicionalnim golažem, žejo pa si bomo tešili s kakovostnim Haložanom ali pa s pivom oziroma brezalkoholnimi pijačami. Celoten paket bo stal okoli 4.000 dinarjev, od česar bo vsak udeleženec plačal le 1.500 dinarjev, ostalo pa njegova sindikalna oz. temeljna ali delovna organizacija. Lado Drobež Iskra Elementi Specialni elementi na novih razvojnih in tehnoloških osnovah Jedra za transformatorje, specialni upori, potenciometri in kondenzatorji, filtri za filtriranje elektromagnetnih motenj in drugi specialni elementi tvorijo osrednjo razvojno in proizvodno dejavnost TOZD SEM, le-ta pa se odvija v mnogih majhnih in razdrobljenih prostorih nekdanje tobačne tovarne na Tržaški ter v delavnicah na Kotnikovi ulici. Vendar pa se 275 članskemu kolektivu že v začetku prihodnjega leta obeta bistveno izboljšanje delovnih pogojev, saj bo takrat zgrajen prvi del nove tovarne na Viču. Nanjo so se delavci pripravljali vrsto let. Več o tem nam je povedal Ignac Rozina, vodja tehničnega sektorja: Naj se povrnem malo v zgodovino. Naša TOZD je nastala iz ostankov razvojnih oddelkov nekdanjega skupnega Iskrinega razvojnega inštituta. Še v časih inštituta smo začeli s povečano pilotsko proizvodnjo nekaterih elementov. Intenzivno smo se usmerili v razvoj tistih elementov, ki so predstavljali nekakšen obrobni del programa tistih tovarn, za katere smo delali, torej smo izdelovali tisto, kar se ni izplačalo delati v velikih serijah. Srečevali pa smo se z velikimi problemi. Ti laboratoriji so bili slabo razvojno opremljeni, še slabše pa proizvodno. Primanjkovalo je razne opreme, soočali pa smo se tudi s hudo prostorsko stisko. Leta 1974, ko smo postali TOZD, smo se vključili v takratno IEZE z usmeritvijo, da še naprej razvijamo proizvodni program in vzpostavimo maloserijsko in tudi že serijsko proizvodnjo nekaterih elementov, ki jih druge naše TOZD niso imele. V letih 1976/77 smo uspeli pridobiti najemne prostore in smo del proizvodnje selili v Kotnikovo ulico. Od tam so pred dvema letoma del proizvodnje spet preselili nazaj na Tržaško. Proizvodni prostori so bili vsa ta leta zelo problematični saj smo že tu na Tržaški razbiti na 19 lokacij, od kleti do podstrešja. Tudi prostori v Kotnikovi niso najbolj ustrezni za organizacijo sodobnih tehnoloških postookov. Prvič smo se za investicijo v novo tovarno začeli odločati leta 1978 in naredili smo prve elaborate. Leta 1978 naj bi šli v izgradnjo tovarne na območju Stegen. Kmalu pa so prišle prve gospodarske krize in v DO je bila sprejeta odločitev, dasta čas in termin neustrezna in zato smo zadevo za nekaj let preložili. Ta odlog je trajal kar do leta 1985, ko smo bili prisiljeni sprejeti neko odločitev, saj v obstoječih pogojih nismo mogli več nadaljevati z delom. Potekel pa je tudi rok, ko moramo izprazniti prostore na Kotnikovi. Na izbiro smo imeli dve usmeritvi, oz. možnosti: ali graditi na področju Stegen, kjer smo že imeli parcelo, ali ostati na področju Viča, od koder nas je prek 60% zaposlenih. Ugotovili smo, da v Stegnah nimamo na voljo več dovolj prostora za celotno tovarno. Na Viču pa so nam ponudili lokacijo pri Plutalu s tem da je bilo predvideno, da bo parcela leta 1986 že komunalno opremljena. To se na žalost še danes ni zgodilo. S pripravljalnimi deli smo začeli sredi leta 1986. Zaradi slabega barjanskega terena smo morali najprej iti v pilotiranje, kar nam je do konca decembra tudi uspelo. To je bil po gradbeni plati najbolj zahteven del in hkrati za nas tudi najdražji del investicije. Ker pa zemljišče ni komunalno opremljeno, nas tudi tu še čakajo veliki stroški. Tako je gradnja na tem področju vsaj za 25% dražja od gradnje v običajnih pogojih. Kakšna pa bo ta vrednost? Vrednost samih gradbenih del znaša 1,3 milijarde. K temu pa je treba prišteti še 815 milijonov za instalacije in tehnološko opremo. Celotna vrednost investicije pa je 2,56 milijarde. To pa je samo prva faza investicije, ki je veliko dražja od druge, ker je veliko del in opreme namenjeno tudi za obe fazi skupaj. /\ll nam lahko podrobneje opredelite prvo In drugo fazo Investicije, tako časovno kot tudi vsebinsko? Prva faza predstavlja okrog 3 tisoč m2 neto površine, kamor naj bi se selila proizvodnja tračnih jeder in elektromehanskih elementov. Načrtujemo pa vselitev večine služb, razen razvoja in tehnologije, ki še ostajata na Tržaški. Po planu naj bi objekt dokončali do konca septembra 1987, sledila bo montaža opreme in poskusni zagon. Z januarjem 1988 pa naj bi se predvidoma začela proizvodnja. To je možno doseči, v kolikor bi do tega časa ZIL zagotovil vse komunalne priključke. Priprava na drugo fazo je predvidena v obdobju naslednjih treh let, seveda če bi stvari tekle normalno, kot smo jih zastavili in če bomo lahko plačevali kredite. V tej fazi je predvidena celotna selitev tovarne. Druga faza je površinsko enakovredna prvi in s tem naj bi bila tovarna za neko obdobje tehnološko zaključena in prostorsko sanirana. Kakšne količinske In kakovostne premllre ste načrtovali z novo tovarno? Že prvo leto obratovanja bi se morala celotna proizvodnjadvigni-ti za 48%, izvoz pa naj bi se povečal kar za 380%, kar je odraz tega, da bo tehnologija sodobneje postavljena, da bo odpadlo veliko vmesnega transporta, večja racionalizacija poslovanja nam bo omogočila tudi kvalitetnejše izdelke. V začetku dosti novih proizvodov ne bo, največje novosti bodo na področju toroidnih transformatorjev in emajliranih žičnih uporov, ki predstavljajo novost v jugoslovanskem prostoru. Oprema pa nam bo omogočila osvajanje še kvalitenejših in sčasoma tudi več novih izdelkov, kar je sedaj omejeno, ali le s težavo mogoče izvesti. Vaša proizvodnja večinoma temelji na ročnem delu. Ali boste v novi tovarni večji poudarek namenili avtomatizaciji? Naše serije so majhne za posamezne kupce, avtomati pa so navadno zelo omejeni v svojem delovnem področju. Mi gremo v avtomatizacijo z manjšimi koraki tako, da rešujemo posamezne operacije, postopke, ne avtomatiziramo pa še celotnih linij. Stremimo pa v smeri, da bi naše naprave bile vsaj polavtomatske, da bi lahko za njih z majhnimi prilagoditvami obvladovali čim širši asortiman izdelkov. Trendi v svetu pa so znani, treba je biti izredno fleksibilen, to pomeni, da se v čimkrajšem času prilagodiš posebnim zahtevam kupca. Kakšnim uporabnikom so torej namenjeni vaši Izdelki? Večina naših proizvodov je namenjena industrijski uporabi, torej profesionali. Naše izdelke prodajamo največ tovarnam, ki delajo različno industrijsko opremo, še posebej elektronsko. V tujino pa prodajamo izdelke največ Madžarom, (transformatorska jedra), nekaj proizvodnje pa smo prodali v Italijo, Francijo, Avstrijo in Bolgarijo. Trenutno imamo največ dogovorov z nemško firmo Krupp, ki se zanima za naša C jedra. Prvi dogovori kažejo na to, da so zadovoljni s kvaliteto in upamo, da bo večji posel stekel že naslednje leto. Ali pričakujete težave v poslovanju v naslednjih letih, ko bo potrebno začeti z vračanjem kreditov? Leta 1986, ko so bili naši krediti obremenjeni s 60% obrestno mero, nismo imeli nobenih bojazni za nadaljnje odplačilo. Danes, ko je uvedena pozitivna obrestna mera, pa so se stvari bistveno spremenile. Pri nas hočemo imeti realno obrestno mero, odplačilni roki pri komercialnih kreditih pa so izredno kratki (3 leta). Očitno je nemogoče, da bi v tako kratkem času odplačali takšen objekt in zato gledano z današnjega stališča, pričakujemo težave v naslednjih letih. Naša zakonodaja ne upošteva celotne problematike, ampak stvari rešuje le delno. V državah z realno ekonomijo je običajno, da se občine borijo za nove tovarne, za nova delovna mesta, zato so ponujena zemljišča že kompletno komunalno opremljena in tudi odplačilni roki kreditov so zelo dolgi. I. S. Kooperacije-podaljšana roka gospodarstva Od 12. do 15. maja je bil v Kranju 12. sejem kooperacij, industrije, trgovine in drobnega gospodarstva. Skoraj 200 organizacij je predstavilo številne programe, primerne za sodelovanje z enotami drobnega gospodarstva v samostojnem osebnem in združenem delu. Na letošnjem sejmu so ludl Iskrine organizacije predstavile možnosti za sodelovanje s kooperanti. Naš razstavni prostor je obiskal tudi Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Sejem je odprl član predsedstva CK ZKS Vlado Klemenčič. V otvoritvenem govoru je povedal, da je nova vsebina kranjskega obrtnega sejma dopolnilo celjskemu med-narodnefau sejmu, ki predstavlja predvsem zmogljivosti drobnega gospodarstva. Kranjski sejem pa poudarja predvsem možnosti za sodelovanje enot drobnega gospodarstva z večjimi organizacijami združenega dela. »Kranjski sejem pomeni korak naprej v gospodarnejši delitvi dela med velikoserijsko in maloserijsko proizvodnjo, k zaokroževanju programov in njihovemu prenašanju v drobno gospodarstvo povsod, kjer to narekuje ekonomska logika,« je Prvič je bila javnosti predstavljena računalniška podpora za po-slovno-informativno dejavnost pri razvijanju kooperacij z drobnim gospodarstvom. Kovinotehna Celje je oblikovala računalniški program za borzo ponudbe in povpraševanja med enotami drobnega gospodarstva in večjimi OZD. Dokončno oblikovan sistem bo prek terminalov omogočal izmenjavo informacij ter ponudbo in povpraševanje med vsemi območji v republiki. Gorenjska regija se je na sejmu s pomočjo Merkurjevega računalnika poskusno vključila v to sodobno obliko izmenjave informacij. V borzo je že sedaj vključenih okrog 200 večjih organizacij, ki iščejo kooperante za 1500 programov oziroma izdelkov. Vlado Klemenčič je v otvoritvenem govoru govoril tudi o pomenu drobnega gospodarstva za gospodarski in družbeni razvoj. Razvoj samostojnega osebnega dela pa tudi drobnega gospodarstva v združenem delu je bil znatno hitrejši v 70. letih. Na upočasnitev razvojne dinamike je vplivalo poslabšanje splošnih gospodarskih razmer. Drobno gospodarstvo je bilo še bolj nepripravljeno in neodporno za visoko inflacijo kot združeno delo. Narobe bi bilo, če bi podcenili dosežke zadnjega desetletja, saj v celotnem drobnem gospodarstvu v Sloveniji dela 100.000 ljudi, torej več kot 10% vseh. ki so zaposleni v združenem in samostojnem osebnem delu v republiki. V teh dejavnostih nastajajo sodobni izdelki, saj ima tudi drobno gospodarstvo veliko tehničnih izboljšav in izumov. Tako postaja pomembna opora prizadevanjem za inovacijsko družbo 21. stoletja. Za uspešnejši razvoj drobnega gospodarstva bo treba v republiki sprejeti nove rešitve, ki bodo olajšale nemoten potek reprodukcije. Drobno gospodarstvo moramo obravnavati enakopravno z drugimi deli združenega dela. Omogočiti mu je treba stabilnejše pogoje gospodarjenja in dolgoročno pravno varnost. Sedaj so razlike v razvitosti drobnega gospodarstva med slovenskimi občinami prevelike. Konec leta 1985 je bilo v Sloveniji še vedno devet občin, ki niso imele niti ene obrtne organizacije. Priznati je treba, da so se organizatorji 12. sejma kooperacij, industrije, trgovine in drobnega gospodarstva letos bolj potrudili in prispevali k njegovi kakovosti in pestrosti. Zato lahko na prihodnjem sejmu pričakujemo bistveno večji odziv razstavljalcev, tudi iz drugih republik in tujine. Alojz Boc poudaril ob otvoritvi sejma Vlado Klemenčič. Združeno delo lahko svojim kooperantom pomaga s pripravo programov, z organizacijo dela, oskrbo z repromaterialom in opremo ter pri trženju. Organizatorji sejma so letos skušali pritegniti čim več velikih organizacij v industriji, trgovini in drugih dejavnostih. Pri tem so jim pomagale medobčinske' gospodarske zbornice in zbornice v drugih republikah in pokrajinah. Vse večji je tudi pomen tega sejma za razvijanje sodelovanja s firmami v zamejstvu. Tuje znanje je za nas zelo zanimivo, razvijati moramo višje oblike poslovnega sodelovanja s firmami v tujini, posebej so vabljeni naši zdomci in njihova društva. Zanimive so bile tudi obsejem-ske prireditve. Center za usposabljanje poslovnih kadrov pri Gospodarski zbornici Slovenije je pripravil strokovni seminar pod geslom iz prakse za prakso. Izdali so tudi priročnik Kooperacija v drobnem gospodarstvu. Izšla je tudi posebna številka Gospodarskega vestnika, posvečena razstavljal-cem in drugim organizacijam, ki razvijajo sodelovanje z enotami drobnega gospodarstva. «■ m m m-m w„«S' .m « Seje častnega odbora sejma so se poleg predsednika Marka Bulca udeležili tudi številni predstavniki republiških organov In organizacij — Fotografije: Ivan Okršlar Iskra Avtoelektrika Programska vizija bovške Iskre odpira Ena izmed temeljnih organizacij novogoriške Iskre Avtoelektrike, tovarna vži-galnih tuljav, ima svoje prostore na obronku turističnega Bovca, pod mogočnimi vršaci, nad katerimi prevladuje svetovno znani smučarski Kanin. Ta ustvarjalni kolektiv smo v našem glasilu že večkrat predstavili, žal zadnje čase z grenko ugotovitvijo, da jim ne gre po začrtani poti, da je njihovo poslovanje obremenjeno z rdečimi številkami. Vedno smo navedli tudi vzroke za tako stanje, za katerega so še najmanj krivi delavci sami, ki si prizadevajo, hočejo in želijo, da bi enkrat le napočil dan, ko bodo na vse prestane grenkobe ostali le še spomini. Tridesetletnica Ta dan gotovo ni več daleč, v kar smo se prepričali tudi sami ob našem obisku pred dnevi v tej temeljni organizaciji, ko smo izvedeli marsikaj zanimivega, predvsem pa ohrabrujočega, glede nadaljnjega poslovanja, nadaljnjih pogumnih načrtov in programov. Izvedeli smo tudi, da poteka letos 30 let od ustanovitve takratnega podjetja z imenom »Trenta« in trinajsto leto od konstituiranja kot temeljna organizacija, tovarna vžigalnih tuljav Bovec v okviru delovne organizacije Iskra Avtoelektrika. Oba, posebno pa prvi jubilej, bodo praznovali povsem delovno, brez odvečnih dragih proslav in prireditev, saj se zavedajo, da je možno tudi obeležje jubilejev vrednotiti in praznovati skozi in z rezultati ustvarjalnega dela. Težave in motnje v poslovanju tega 290 članskega kolektiva so bile opazne že v letu 1985. Tudi lansko leto ni prineslo bistvenih izboljšav, zato so imenovali posebno skupino, ki je nastali položaj ocenila in proučila možnosti za njegovo izboljšanje, pripravila pa je tudi predlog aktivnosti za povečanje gospodarske učinkovitosti. Skrbno so analizirali tudi vzroke in ugotovili, da je stanje na področju prodaje klasičnih vžigalnih tuljav kritično, kar vpliva na manjši celotni prihodek. Dalje — visoke finančne obremenitve, ki so posledica pomanjkanja kvalitetnih trajnih in lastnih virov sredstev za obratna sredstva, zamude pri razvoju in osvajanju novih programov itd. Da bi nastali položaj kar se da izboljšali, je delavski svet sprejel minuli mesec zavezujoč program ukrepov za odstranitev vzrokov za nastalo izgubo in ukrepe za zagotovitev uspešnega poslovanja te temeljne organizacije. O tem smo se pogovarjali tudi z novim direktorjem Mitjo Kokove, ki opravlja ta dela in naloge od letošnjega 1. maja dalje. Pred tem je bil vodja gospodarsko-planske službe, v TOZD pa je od 1967-leta. Dosedanji direktor Jože Melihen je prevzel opravljanje novih del in nalog. Posodobitev proizvodnje Tri najosnovnejše usmeritve prednjačijo v tem kolektivu. Na prvem mestu je razvoj in osvajanje elektronskih tuljav, avto- mobilski rele in spremljajoča avtomo-ilsKareprema (prižigalni-ki, stikala, tahogeneratorji) in kot tretje, področje orodjarstva in predelava plastičnih mas za potrebe delovne organizacije. Eden izmed temeljev sana- Mitja Kokove cijskega programa za izboljšanje poslovanja je vsekakor posodobitev tehnološke ravni proizvodnje in uvedba novih programov v količinah in kvaliteti, ki bodo omogočali prodajo na zahtevna svetovna tržišča. Dn/gi bistvenejši element je avtomatizacija proizvodnje, vsega tega pa brez dodatnih investicijskih vlaganj ne bo moč doseči. Zato je že izdelana študija o investiciji, v katero bodo zajeti naslednji programi: suha vžigalna tuljava, avtomobilski rele, orodjarstvo, sestavni deli, ki jih rabijo v delovni organizaciji in dodatna oprema vozil. Del investicije pa bo namenjen tudi reševanju pereče problematike energetike in prostorov za varno skladiščenje Nova pridobitev bovške Iskre: navljalnl stroj, ki pomeni 40 kratno povečanje zmogljivosti Srebrni znak ZSS v prave roke Nekaj dni pred 1. majem, praznikom dela je bila v novogoriškem kulturnem domu prisrčna slavnost, posvečena letošnjim prejemnikom Srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije. Med udeleženci — nagrajenci je bil tudi Peter Žižmond Iz Iskre Avtoelektrike, Iz tovarne delovnih sredstev, dolgoletni družbeno-polltičnl In sindikalni delavec ter aktiven samoupravljalec. Z vidnim zadovoljstvom In navdušenjem je ponosno prevzel In sl pripel visoko odlikovanje v gumbnico, doma pa ga je spravil k stvarem, ki jih Ima najrajši. Peter Žižmond je začel svojo delovno pot v Iskri Avtoelektrlkl takoj po končani poklicni šoli, 3. avgusta 1965. Dobro leto je opravljal dela In naloge strojnega ključavničarja, potem pa je oblekel slvo-zeleno uniformo in se spet zaposlil 11. decembra 1967 leta. Uspešno je popravljal stroje in naprave, spoprijemal se je z napakami na pnevmatskih strojih, znanje je še Izpopolnjeval, sodelavci In vodstvo TOZD mu je zaupalo delovne naloge konstruktorja, sedaj pa je tehnolog — konstruktor. Poleg Izredno vestnega Izpolnjevanja delovnih zadolžitev, so mu delavci zaupali vrsto pomembnih dolžnosti predvsem v sindikalni organizaciji, ki jim je bil Peter kos s svojo odločnostjo, poštenostjo, pravilnim tovariškim In prijateljskim odnosom ter kritičnostjo do škodljivih pojavov. Zato naj še enkrat zapišemo, Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije je prišel v prave roke. Čestitke tudi s strani novogoriškega uredništva Iskre. Marko Rakušček Peter Žižmond vse možnosti odprave rdečih številk V obratu v Soči, kjer Izdelujejo avtomobilski rele, so v marcu dosegli rekord—50 tisoč relejev. Navdušenje je bilo poplačano tudi s torto, ki jo je pripravila ena Izmed sodelavk. materialov in ustreznih prostorov za tehnične službe. Investicija ni pogojena z dodatnim zaposlovanjem, mesta v TOZD so odprta le še za njihove štipendiste, s katerimi bodo izboljšali tudi kadrovsko strukturo, kar je v skladu s tehnološko prenovo TOZD. Investicija je vključena tudi v projekt Vugo Zastava (tudi Yu-go-Amerika) kjer naj bi bilo okrog 30% njihove proizvodnje vgrajene v avtomobile našega največjega proizvajalca osebnih vozil. Povečati proizvodnjo Kot nekakšen »uvod« v novo investicijo že lahko predstavimo pred dnevi nabavljeni novi navi-jalni stroj švicarske izdelave. To je res avtomat, da mu ni para! Ob našem ogledu je delavka Miranda Komac na njem navijala tulja-vice za avtomobilski rele. Za primerjavo: na starem stroju je delavka navila v osmih urah 240 tuljav, sedaj jih v pičli urici navije 1000! V končni fazi nadomesti stroj okrog 22 izmen, ali z drugimi besedami, avtomat pomeni 40 kratno povečanje produktivnosti. Kaj nam je o novi pridobitvi povedal Klavdij Kenda, tehnolog: »To je prvi, numerično krmiljen stroj v naši TOZD. Z njim smo ogromno pridobili na kakovosti in dvigu proizvodnje. Nastavitev je zelo enostavna glede na zahtevne operacije, saj deluje na podlagi računalniškega programa. Po domače mu pravimo kar »žlica za pokušino«, saj mu bodo sledili še ostali deli avtomatske linije za izdelavo releja. Kot zanimivost naj povem, da zahteva stroj od porabnika stoodstotno kvalitetne polizdelke, v tem primeru tuljavnike, v nasprotnem primeru operacije ne opravi. Tu igrajo vlogo celo stotinke milimetra.« torej res velika pridobitev, ki je tudi eden izmed porokov za izboljšanje stanja, še posebej ob podatku, da so zahteve jugoslovanskih še posebej pa evropskih proizvajalcev avtomobilov po avtomobilskem releju, narejenem v Bovcu, res velike. Stroj imajo trenutno v matični TOZD, v bližnji bodočnosti pa ga bodo preselili v obrat v Soči, kjer je postavljena prava majhna tovarnica za proizvodnjo avtomobilskega releja. Direktor Mitja Kokove je nanizal še vrsto pokazateljev, ki bodo ugodno vplivali na dohodkovni položaj in posebej poudaril, da je eden izmed njihovih glavnih ciljev, povečati letošnjo proizvodnjo za 30% nasproti letu poprej, saj je tudi to porok, da bodo zaključili poslovno leto brez izgube. Zaveda se, da bo za dosego tega cilja potrebnih veliko naporov vseh zaposlenih, pravtako pa bo treba veliko naporov usmeriti v dosego homologacije suhe vžigalne tuljave tudi pri novih kupcih, pri francoskem združenju PSA, pri italijanskem Fiatu itd. Tako smo razgrnili načrte in cilje tega našega bovškega kolektiva. Gotovo jim vsi želimo, da bi se uresničili, da bi dosegli vse tisto, kar so si zastavili v obvezujočem in drznem sanacijskem programu. In vsi pokazatelji se nagibajo k temu, da bodo rdeče številke že letos le še spomin, saj je v tamkajšnjih delavkah in delavcih moč in volja, sposobnost in pripravljenost na vse. Zaupanje vodstva S takim vedrim pogledom gleda na to temeljno organizacijo tudi vodstvo delovne organizacije, ki povsem zaupa temu kolektivu in je prepričano, da so nastale težave le prehodnega značaja. V zvezi s tem smo zaprosili za izjavo tudi Roberta Žerjala, glavnega direktorja, ki je dejal: »Kolektiv bovške Iskre se je vedno konstruktivno vključeval v razreševanje odprte problematike v okviru delovne organizacije, zato sedaj, v teh težkih trenutkih, tudi ostale temeljne organizacije Avtoelektrike s polno mero razumevanja in soodgovornosti sprejemajo in sodelujejo pri odpravljanju tako pr- oizvodnih, kot finančnih težav. Programska vizija bovške temeljne organizacije je jasno začrtana in daje realne možnosti, da bo TOZD po sanacijskem programu že letos posloval brez izgube. Kot glavna naloga mora biti v ospredju vsekakor dokončna konstrukcijska in tehnološka definicija suhe vžigalne tuljave in njen začetek plasmaja, saj so bila v ta namen že pridobljena osnovna in obratna sredstva, ki pa še ne dajejo želenih rezultatov. Predvidena investicija bo po načelih dobrega gospodarja torej možna po dokončni definiciji in homologaciji suhe vžigalne tuljave za izbrane kupce. Se naprej pa morajo ostajati permanentne naloge temeljne organizacije skrb za dvig kvalitete izdelkov, tehnološka prenova proizvodnje ter skupaj z ostalimi temeljnimi organizacijami v delovni organizaciji osvajanje novih proizvodov skladno s programsko orientacijo vžigalne tuljave. Novemu direktorju TOZD, kot dolgoletnemu Iskrašu povsem zaupamo in menimo, da bo kos omenjenim nalogam. Prepričani smo in želimo, da se bo tvorno vključil v delo kolegija delovne organizacije. Da pa so delavci tovarne vži-galnih tuljav marljivi in pripravljeni prebresti in odpraviti trenutne nastale težave, so že večkrat dokazali, zato ni dvoma, da bo tudi tokrat tako.« Marko Rakušček Ponos Iskre, ponos Trentarjev — obrat v vasi Soča • e e e . . . PRIJAVITE SE Letošnji Dan Iskre, 4. julij 1987, bo ponovno združil vse tiste, ki delamo v ISKRI. Prireditev bo splet umetniškega, rekreacijskega, športnega in družbenega dogajanja. K sodelovanju vabimo vse ^ e tiste, ki se ukvarjajo s petjem, z igranjem na kak instrument oz. imajo družino, ki se ukvarja s tako dejavnostjo. Nudimo možnost nastopa na naši skupni prireditvi na Sori. Prijave za avdicijo sprejemamo do 15. junija 1987 na naslov: Iskra Delta, Prireditveni odbor (4. julij), Celovška 264, 61000 Ljubljana SODELUJTE Tudi glasbo, ki jo bomo poslušali tega dne, bomo izbirali sami! V glasilu ISKRE bomo pričeli z objavljanjem glasbenih lestvic ISKRA ’87 s področja narodne in zabavne glasbe. Na osnovi zbranih večinskih glasov, ki jih bodo poslali bralci glasila Iskra, bodo nastale lestvice in ta glasba nam bo popestrila naš skupni praznik. Sodelujte vsi, da bo naš dan še bolj naš! Pred vami je trikrat po 15 skladb različnih zvrsti in izvedb. Iz vsake lestvice izberite v prvem krogu po deset pesmi za ožji izbor. Mlajši naj pobarajo starejše, katere pesmi bi želeli slišati iz zakladnice narodne in narodnozabavne glasbe, starejši pa naj vprašajo mlajše sodelavce, čemu radi prisluhnejo iz ponudbe slovenske in druge zabavne glasbe. Če pa menite, da smo izpustili katero od vaših izjemno priljubljenih pesmi, veljaza vse tri lestvice, nam pišite. Dodajte še besedo ali dve sporočila, želje, iskrene besede in vaše besede in sporočila bomo povedali tudi na prireditvenem prostoru letošnjega srečanja. Do prvega štetja glasov pa vas prisrčno pozdravlja usklajevalec GLASBENIH LESTVIC ISKRAt87 Stane Jesenovec P. S. Prve glasovnice pričakujemo do na naslov: Ljubljana, s pripisom »ISKRA ’87«. SLOVENSKA IN OSTALA ZABAVNA: Predlog je pripravil glasbeni urednik Radia GLAS LJUBLJANE Marko Prpič Naslov skladbe: Izvajalec: 1. Pesmi s triglava, Agropop slov. 2. Hajdemo u planine Bijelo dugme 3. Kuda idu izgubljene Boris ' djevojke 4. Mi 'mamo se fajn, Gu-gu slov. 5. Je v Šiški še kaj Martin Krpan odprtega, slov. 6. Bye Bye Baby, slov. Moulin Rouge 7. Srce je popotnik, slov. Obvezna smer 8. Zadnja ljubezenska Pankrti zgodba, slov. 9. Sava tiho teče Plavi orkestar 10. Član mafije Ribja čorba 11. Jožica, slov. Marjan Smode 12. Sendi, slov. Miki Šarac , Kopitarjeva 2 13. Ti me izludjuješ Tuti frutti Balkan bend 14. Vozi me vlak v Videosex daljave, slov. 15. Najboljši fantje,, Simona slov. Vodopivec P. S. Želimo si tudi vaših spreminje-valnih predlogov pri slovenskih popevkah, saj so morda na Štajerskem, Primorskem ali Dolenjskem bolj poslušane druge slovenske popevke kot v Ljubljani. Dan Iskre — 4. julij ’87 radio GL4S ljubljane Ljubljana, Kopitarjeva 2, tel. 325 • 494, 325 - 496 # TUJA ZABAVNA: Predlog je pripravil glasbeni urednik Radia GLAS LJUBLJANE Marko Prpič Naslov skladbe: 1. Walk like an Egyptian 2. Take my breath away 3. Notorious 4. Rock the night 5. The miracle of love 6. I knew you were waiting Izvajalec: Bangles Berlin Puran Puran Europe Eurythmics A. Franklin in G. Michael 7. The way it is 8. You sexy thing 9. A matter of trust 10. Livin' on a prayer 11. Respectable 12. Geronimo's Cadillac 13.1 feel good (I feel fine) 14. Fight for ourselves 15. If you were a woman B. Hornsby in The Range Hot Chocolate Billy Joel Bon Jovi Mel an Kim Modern Talking Saphir Spandau Ballet Bonnie Tyler NARODNA IN NARODNO-ZABAVNA: Predlog je pripravil urednik priloge Nedeljskega Dnevnika »OSA« Bogomir Šefic Naslov skladbe 1. Ko Slovenec zapoje 2. Na avtocesti 3. Sosed dober dan 4. Mama prihajam domov 5. Domovina moja 6. Polka, valček, rokrol 7. Luči Slovenj Gradca 8. Janez, Janez 9. Ljubica lahko noč 10. Rdeči cvet 11. Pri naši mami 12. Ko v nošo se odenem 13. Venček narodnih (Mi se imamo radi) 14. Jaka, lojtro brž 15. Hribovska mornarica ansambel ansambel ansambel ansambel ansambel Izvajalec Vilija Petriča Bratov Avsenik Fantje z vseh vetrov Lojzeta Slaka Vita Muženiča Henček Burkat ansambel štirje Kovači ansambel ansambel ansambel ansambel ansambel štajerskih 7 Toneta Kmetca Beneški fantje Miha Dolžan Alpski kvintet ansambel Vilija Petriča ansambel ansambel Rž Ivana Ruparja ZMAGUJTE Letošnji Dan Iskre bo priložnost, da se v enostavnih družabnih tekmovalnih igrah pomerijo ekipe Iskrinih delavcev. Pripravili bomo tri igre: podajanje žoge prek glave, kotalenje zračnic in skupinski slalom. Pozivamo vas, da se za sodelovanje prijavite vnaprej. Najboljše bomo seveda nagradili. Glede na to, da v vsaki igri lahko sodeluje le po osem ekip, bomo v primeru prevelikega števila prijav upoštevali tiste, ki bodo prišle prej. Če bi se ena ekipa prijavila za več ali za vse igre, si pridržujemo pravico, da v primeru prevelikega števila kandidatov upoštevamo prijavo samo pri eni igri. Vse izbrane prijavljence bomo takoj po izteku prijavnega roka obvestili o podrobnostih. Rok za prijavo je: 25. maj 1987. Hkrati vas obveščamo, da se bo mogoče igrati tudi v družinskem krogu ali posamič in da zato ni potrebna nobena vnaprejšnja prijava. Mogoče samo nasvet: kdor ni nameraval vzeti s seboj kopalk, naj to stori zaradi dveh družabnih iger, pa tudi zaradi kopanja v Sori. Vse delovne organizacije v SOZD Iskra, vabimo, da s svojimi proizvodi sodelujejo pri tekmovalnih igrah na Dnevu Iskre. Nagrade te vrste bodo podeljene najboljšim tekmovalnim ekipam iz vrst Iskrašev. Vašo odločitev oziroma nagrade pričakujemo do 25. junija! Prijave, in ponudbe pošiljajte na naslov: Iskra Delta Prireditveni odbor (ZA 4. JULIJ) Ljubljana, Celovška 264 Iskra Telematika NUŠ POGOVOR Kazimir Mohar Andrej Polenec: »Največ si lahko pomagamo sami.« V mesecu marcu je delavski svet Iskre Telematike predčasno razrešil dolžnosti dosedanjega glavnega direktorja delovne organizacije Vita Osojnika, ki je postal Član kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra, zadolžen za ekonomiko, finance in investicije. Njegovo mesto je kot vršilec dolžnosti prevzel Andrej Polenec, diplomirani ekonomist, rojen 23. 9. 194$ v Kranju. Andrej Polenec je bil najprej zaposlen v sosednji Savi; v Iskrine vrste je vstopil pred enajstimi leti. Opravljal je različna dela in funkcije v DO Iskra Commerce -TOZD Zunanji trg: od strokovnega svetovalca za zunanji trg se je povzpel na mesto direktorja direkcije izvoza, od leta 1981 dalje pa je vodil Iskrino podjetje v Franciji. Te skope podatke sem imel na voljo, ko sem ga prosil za predstavitveni pogovor za naSe glasilo. Bilo je Sele nekaj dni po njegovem prihodu na novo delovno mesto, zato nad mojim povabilom ni bil nič kaj navdušen. Povedal je, da skupaj z drugimi vodilnimi delavci pripravlja program ukrepov za izhod iz sedanjega zapletenega gospodarskega položaja Iskre Telematike, ki bo po verifikaciji na strokovnem kolegiju predstavljen tudi v glasilu. Dotlej naj bi pač počakali. Vendar je zmagala moja novinarska trma in nazadnje se je izkazalo, da je naš novi voditelj pronicljiv sogovornik, ki je že dokaj temeljito seznanjen z vsebino in načrti naSe delovne organizacije, zaveda pa se tudi problemov, ki jih bo potrebno reševati. Se nekaj se mi zdi pomembno zapisali že v uvodu: v njegovem pristopu in obravnavi vsebine je čutiti metodičnost in odločnost. To pa sta gotovo lastnosti, ki ju pri obvladovanju poslovnega sistema ni nikoli preveč. - Zadnja leta ste preživeli na delovnem mestu v Franciji, torej v tako imenovanem razvitem svetu in v deželi, ki je znana po svojih velikih investicijah v razvoj teleinformatike. Kako bi potegnili vzporednice z domovino? »Take vzporednice bi bilo seveda težko napraviti. Francija je tehnološko zelo razvita. Se posebej na področju telefonije oziroma telekomunikacij. Nekoč je bila zaostala, toda ogromno je investirala in ujela korak s svetom. V lej deželi samo dve firmi - Alcatel in Thompson - proizvajala okrog 5,5 milijona telefonskih priključkov letno, od tega pa jih polovico izvažata. Toda celo omenjeni firmi sta spoznali, da zaradi skokovitega tehnološkega razvoja, ki zahteva izjemno veliko inženifskih moči, kapitala in drugih virov, nimata več možnosti v javni telefoniji, če bosta vztrajali ločeno. Zato sta se odločili za združitev svojih zmogljivosti in nakup digitalnega Sistema 12. Od tod lahko potegnemo ugotovitev, da je bila odločitev za osvajanje Sistema 12 tudi v Iskri Telematiki pravilna, žal pa zamujamo z realizacijo. V Franciji so vsi veliki projekti - mednje sodi tudi digitalna telefonija - redno financirani s proračunskimi sredstvi države. Poleg tega le-ta financira tudi lastne institucije za bazni razvoj sistemov, produkti tega razvoja pa se potem prenašajo v proizvodne organizacije. Država torej igra izjemno veliko vlogo v razvoju digitalne telefonije, saj se zaveda, da gre za infrastrukturno investicijo. Pri nas je seveda drugače: obnašamo se kot ločeni podjetniki, vsak zase se povezujemo s tujimi partnerji, nimamo pa enotnega jugoslovanskega pogleda na razvoj telefonije. Ena naSih nalog je torej najti stične točke. Ze v okviru iskre je možno zaokrožiti teleinformatsko ponudbo, v kateri izdelki Telematike lahko pomenijo del, ali morda celo srce, vendar ne izključni del. Pri tem ni toliko pomembno iskanje novih organizacijskih oblik, bistvena je medsebojna programska odprtost na projektnem načelu in načelu kroženja kadrov « - KakSni so vati prvi vtisi o Iskri Telematiki in snovanja o njeni prihodnosti? »Iskra Telematika je velika delovna organizacija in Ze kol taka ni enostavna za vodenje in obvladovanje. V njej naj bi v prihodnje postala značilna predvsem dva osnovna organizacijska principa, centralizacija poslovnih odločitev in decentralizacija operativnih odločitev, odgovornosti in iniciative. Vtis imam, da se v delovni organizaciji veliko piSe: probleme znamo prav hitro spoznati, locirati in analizirati. Toda - namesto da bi jih po ustrezni predhodni konzultaciji sami rešili, kar čakamo na nekakšne reSitve >z vrha<, tu pa seveda ni čarobne palice, da bi nekdo mahal z njo. Določene naSe enote so Ze zdaj tako formirane, da lahko v veliki meri same prevzemajo odločitve, in to ne iz formalno organizacijskih, temveč programskih izhodišč. Marsikateri operativni problem bi lahko reSili brez veliko dogovarjanja in čakanja. V Iskri Telematiki se bomo letos spoprijemali s poslovnimi težavami. Njihov obseg in obvladljivost bomo ocenili v trimesečni bilanci in programu poslovanja do konca leta. Vsekako je ena naSih osnovnih nalog dokončanje razvoja osnovnih produktov in njihova vpeljava v redno proizvodnjo. Danes je namreč Iskra Telematika v globoki programski krizi, ki kliče po učinkovitem prestrukturiranju. Prva in glavna trenutna prioriteta je Sistem Iskra 2000; okrog njega bomo osredotočili najvecje napore, brez izgovarjanj in odstopanj. S tem sistemom, ki je zrasel iz lastnega znanja, moramo dokazati, da smo usposobljeni za gradnjo digitalnih sistemov. Zaostanek tu Se ni kritičen, cilji so dosegljivi v kratkem času, njihovo uresničenje pa bo omililo naSe programske in finančne zagate Drugi silno pomembni projekt - javni digitalni Sistem 12 je te dni končno dobil >zeleno luč< v republiških organih, tako da se bodo aktivnosti v zvezi z osvajanjem in investicijo lahko bistveno pospešile. Znano je, da imamo zaradi počasnega urejanja Številnih formalnosti te precejšen zaostanek, zato ne smemo zamuditi niti dneva več. Se posebej, ker se ta zaostanek kaže v slabi luči tudi zaradi nakopičenih problemov na javnem sistemu Melaconta, ki smo jih v pretežni meri povzročili sami in jih moramo tudi učinkovito odpraviti. Terminali so programsko jasneje definirani. Zelo hitro moramo aktivirati novi telefonski aparat ETA 90, in sicer že takoj na začetku z vsemi tehničnimi lastnostmi, ki jih zahtevajo tuji kupci. Tudi aparata Jatena in Katja sta izdelka, ki bi kratkoročno lahko prispevala k sanaciji programa terminalov. Dolgoročno pa seveda razmišljamo tudi o vseh terminalsko računalniških storitvah. Programsko prestrukturiranje bo seveda nekaj časa trajalo, predvidevamo, da dve do tri leta. Pri tem se bomo med drugim srečevali tudi s tako imenovanim tehnološkim viškom delovne sile, to pa je problem, ki ga bo potrebno reševati razumno in na čimmanj boleč način. Določene viške imamo tudi v standardnih aktivnostih oziroma službah, ki so marsikje prebogato zasedene tudi zaradi nerešenih vprašanj, kot so. odgovornost, organiziranost in informacijska podpora. Čaka nas seveda tudi kopica klasičnih prijemov: mislim, da se v delovni organizaciji namenja premalo pozornosti stroškom poslovanja, koeficientom obračanja zalog, terjatvam, pretočnim časom, sistemu naročanja itd., skratka - veliko klasičnih metodologij moramo vpeljati oziroma podkrepiti s precej večjo odgovornostjo. Seveda s svojimi pogledi ne želim ustvarili vtisa, da je bilo pred mojim prihodom vse slabo: to bi bilo preenostavno in hudo smešno. Dejstvo je namreč, da bi bila Telematika danes v resnično hudih težavah, če vodilna ekipa v preteklih letih ne bi naredila tistega, kar je. Vzporedno je res, da vsi problemi še niso rešeni; ekonomsko stoji delovna organizacija na zelo šibkih nogah, poleg tega pa je v širši družbeni skupnosti še vedno premalo razumevanja za njene razvojne krče. Predvsem in največ si torej lahko pomagamo sami. Sprožiti moramo proces prenove in ko bomo dokazali svojo ustvarjalno voljo in pravilno naravnanost svojih odločitev, lahko računamo tudi na podporo družbenega okolja.t iskra Mikroelektronika Izgradnja skladišča kemikalij in tehnoloških plinov Iskra se je že ob nastajanju nove mikroelektro-nske tehnologije zavedala njene prednosti in je na tem polju angažirala svoje možnosti, ter se leta 1975 odločila, da osvoji načrtovanje in proizvodnjo MOS LSI vezij po naročilu. Mikroelektronika je mlada, hitro razvijajoča se tehnologija, zato se spoznanja o zahtevnosti in nevarnosti pri delu te tehnologije hitro dopolnjujejo. V temelju zasnove tovarne ni bilo predvidenega skladišča kemikalij in tehnoloških plinov. Za skladiščenje teh materialov smo se posluževali skladiščnih prostorov v javnih skladiščih, medtem ko smo v prostorih Mikroelektronike imeli na zalogi le minimalne količine. Z uvajanjem procesne tehnologije mikroelektronskih vezij je v letu 1984 nastala potreba, da postavimo lastna skladišča. To našo odločitev je podkrepil še odlok republiškega inšpektorja za delo, ki je izdal odločbo, da moramo iz javnega skladišča takoj odstraniti naše materiale, ker prostori v javnih skladiščih tehnično tem materialu ne ustrezajo. Da bi nastali problem lahko rešili v najkrajšem možnem času smo se povezali z Emo Celje, da bi nam dobavili skladiščne kontejnerje, prirejene za skladiščenje kemikalij in tehnoloških plinov, Zavod za varstvo pri delu ZVD SRS pa nam je pripravil preliminarno požarnovarnostno poročilo za kontejnerski način skladiščenja. V začetku 1985 leta smo vložili ustrezno dokumentacijo pri ZIL, TOZD LUZ za izdajo lokacijske dokumentacije za kontejnerje. V tej zvezi je LUZ pridobil vsa ustrezna soglasja inšpekcijskih služb in odtod v tem obdobju še ni bilo nobenih zadržkov. Zaradi specifičnosti določenih kemikalij je ZVD SRS predpisal kako morajo biti kontejnerji tehnično izvedeni in opremljeni (kisli-no-odporni, naravno -in umetno zračeni, zbiralni jaški za morebitne izlive, plinotesna izvedba, itd), poleg tega pa je tudi razporedil kemikalije, ki so lahko skladiščene v skupnem kontejnerju, določil razmike med kontejnerji, itd. Emo Celje je sicer obljubil, da bo kontejnerje navedenim zahtevam ustrezno izdelal, vendar smo junija 1985 dokončno ugotovili, da jih Emo Celje ni v stanju izdelati. Zaradi tega smo se odločili, da rešimo zadevo s skladiščem iz žel-ezobetonske in zidane konstrukcije. Zato smo se znova obrnili na ZVD SRS, ki nam je izdelal novo požarnovarstveno poročilo s kriteriji, kako naj bi bilo tako skladišče izvedeno. Kot tehnično izhodišče nam je služil tudi koncept skladišča, ki ga je zgradila Elektroopti-ka. Znova smo vložili vso idejno in drugo dokumentacijo LUZ za pridobitev lokacijske dokumentacije. Prepričani smo bili, da problemov ne bo, saj smo že, kot omenjamo prej, za kontejnersko skladiščenje prejeli vsa ustrezna soglasja. Temu pa ni bilo tako, saj so se medtem pogoji zaradi ekoloških problemov zelo zaostrili. LUZ je zato zahteval mnenje, oz. soglasje IS občine. IS občine se ni mogel takoj opredeliti in potrebne so bile intenzivne intervencije — sestanki. Kljub vsem obljubam, da bodo soglasje izdali, so končno sprejeli sklep o pogojnem soglasju z zahtevo, da še dodatno pridobimo mnenje Univerzitetnega zavoda za zdravstveno in socialno varstvo in, da dopolnimo zazidalno zasnovo IME na Stegenskem kompleksu. Za zahtevo VZZSV smo pritegnili tudi Inštitut Jožef Stefan — SEPO (skupina za oceno posegov v okolje), ki je izdelal svoje mnenje. Inštitut Jožef Stefan je ocenil, da je pod posebnimi pogoji možno dovoliti izgradnjo skladišča za nevarne snovi. Na podlagi tega je sledila vnovična ocena ZVD SRS ter pregled sanitarne inšpekcije na licu mesta, na osnovi katerih je Skupščina mesta Ljubljane sprejela sklep, da se dovoli gradnja skladišča za limitirano količino kemikalij in ob upoštevanju vseh varstvenih pogojev. Na temelju povedanega smo prejeli lokacijsko odločbo, ter takoj začeli s pripravami ostale dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja ter projektov za gradnjo skladišča. Gradnjo smo zastavili s prvim decembrom lani. Izvajalca so pri izvajanju gradbenih del ovirale izredno neugodne vremenske razmere (mraz, sneg) tako, da je že pričeta gradbena dela moral večkrat prekiniti za daljše obdobje in jih je nadaljeval, ko so vremenske razmere to dopuščale. S tem je prišel izvajalec v časovno zamudo, ki znaša od 4 — 6 tednov. Računamo, da bodo vsa dela dokončana do konca meseca maja. Za zaključek pa lahko rečemo, da zidava skladišča kemikalij ob tovarni razrešuje tudi ekološko zagatno stanje, kakor bi lahko označili današnje skladiščenje kemikalij v javnih skladiščih. Peter ŠIFRER Iskra Iskra SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. o. Izobraževalni center SOZD Iskra 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje strokovno izpopolnjevanje na temo: Osnove kakovosti in statistične metode v času od 15. 6. do 19. 6. 1987 v Škofji Loki Izobraževalni center SOZD Iskra je v okviru programa izobraževanja na področju kakovosti, v sodelovanju s kolegijem področja kakovosti pripravil program izobraževanja za kontrolne tehnologe. Razpisani seminar je lahko samostojen in v tem primeru obsega temeljno gradivo-za različne profile delavcev, ki morajo poznati osnove in statistične metode. Razpisani seminar je hkrati tudi uvod v seminarje o zanesljivosti. V okviru ciklusa 4 seminarjev za kontrolne tehnologe so osnove kakovosti in statistične metode prvi uvodni in obvezni seminar. Vsak kontrolni tehnolog mora še posebno pred seminarjem »Izdelovanje kontrolne tehnologije« uspešno zaključiti tudi razpisanega. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: 1. načela kakovostne proizvodnje 2. načela koordiniranja 3. osnove in uporaba statističnihlrnetod 4. prevzemanje z vzorčenjem 5. osnove teorije statističnega ocenjevanja 6. zahtevnejše statistične metode 7. uporaba softvvare paketa za statistične analize ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 15.6.1987 ob 9. v hotelu Transturist Škofja Loka. Zaključek seminarja bo dne 19. 6. 1987 ob 14. VODJA PROGRAMA: Lotar Kozina, dipl. ing., SOZD Iskra DSSS, Ljubljana PRIJAVE: Prijavnice pošljite najpozneje do 8. 6. 1987 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. Podrobnejše informacije o vsebini seminarja lahko dobite v Izobraževalnem centru SOZD Iskra na tel. št.: 222-212. Naših štirideset let Piše: Dušan Željeznov Naš sogovornik: Anton Lovko Iz partizanske bolnišnice na radiotele-grafski tečaj Sedeminšestdesetletni Anton Lovko zagotovo sodi med tiste pionirje Iskre, ki kljub zasluženemu pokoju še vedno živo spremlja vsa dogajanja v Iskri, čeprav preživlja svoje upokojenske dni v Koprščini, konkretno v Spodnjih Škofijah pri Kopru. Zato ni nič čudnega, če je bil takoj, ko sem ga v teh pomladnih dneh obiskal na njegovem novem domu, pripravljen spregovoriti tako o Iskri, kot o sebi, saj je je bila njegova pot, od partizanskih dni pa vse do pokoja, kar najtesneje povezana z Iskro in njeno rastjo. In če zapišem še droben podatek, da je bilo njegovo ime vpisano pod številko osem v seznam prvih delavcev nekdanjega, danes že zgodovinskega Inštituta za elektrozveze, smo menda povedali dovolj o njegovem pionirstvu iz dni nastanka in razvoja Iskre. Na vprašanje, če bi na kratko povedal nekaj o svojem življenju je naš sogovornik začel svojo živahno pripoved: »Rodil sem se v Zamostecu pri Sodražici leta 1920. Moj oče je bil grajski oskrbnik in žagar, mati pa je delala v mlinu in doma na kmetiji. Bil sem tipičen kmečki otrok, ki je moral pričeti s trdim delom že z desetimi leti. Ker je graščak, pri katerem je bil moj oče oskrbnik, prodal hišo, v kateri smo živeli, je oče kupil v vasi manjšo hišo. S šestimi leti sem začel hoditi v osnovno šolo, končal pa sem jo, ko sem bil star štirinajst let. Vendar sem ves Podlistek čas, kot sem že dejal, od desetega leta naprej, delal in pomagal očetu na žagi, kjer sva nenehno žagala štirindvajset ur, torej noč in dan in se dogovorno menjavala pri delu. Tako sem delal vse tja do 1938. leta, ko se je v mojem življenju marsikaj spremenilo. Moj stric je bil namreč elektrikar in je delal v elektrarni, mene osebno pa je elektrika že takrat zelo zanimala in veselila. Zato ni torej bilo nič čudnega, če meje 1938. leta vzel k sebi rajonski električni monter za svojega pomočnika in sem se tako zaposlil pri takratnih Kranjskih deželnih elektrarnah, kjer sem bil zaposlen vse tja do 1942. leta. Leta 1942. sem odšel v partizane, vendar so me dobili Italijani, me priprli in poslali v internacijo v Penici. Interniran sem bil tu vse do kapitulacije Italije, doklerse potem iz Renicija nisem prebil na Primorsko in se pri Vipavi končno pridružil partizanom. Postal sem mitraljezec in dobil v roke lahko bredo. Vendar se je takrat začela na Primorskem znana in huda nemška ofenziva ter sem tako med nočnim pohodom nekje zdrsnil v kraško kotanjo in si zelo hudo poškodoval nogo, oz. pogačico. Nenadoma sem sredi noči in globeli ostal sam zzlomljeno nogo, vendar sem se s silovito voljo do jutra le prebil iz te zagate in na vso srečo naletel na partizansko patruljo, v kateri je bil, res nenavaden slučaj, moj brat. Takoj so me prevzeli v svoje okrilje in po težavnih in dolgotrajnih peripetijah sem nekako prispel v bolnišnico na Kočevski rog. Ker sem imel zelo zapleten nožni zlom in je bila nujno potrebna ustrezna operacija sem moral na Rogu nanjo čakati polne tri mesece, ker pač naši kirurgi takrat niso imeli ustreznih pripomočkov in pomagal za mojo operacijo. Vendar pa tudi tiste tri mesece na Rogu, ko sem čakal na operacijo, nisem gledal v zrak in lenaril, temveč sem počenjal najrazličnejše stvari: bil sem strežnik v bolnišnici, našim zdravnikom sem izdeloval gamaše in še marsikaj drugega sem postoril. Ko je napočil čas operacije, so mi naši zdravniki zašili koleno, vendar mi je tudi po operaciji ostala noga trda tako, da sem postal invalid. Zavoljo tega nisem bil sposoben, da bi me po uspešni operaciji poslali v operativne partizanske oddelke. Zato sem prosil pristojne, naj me pošljejo na kakšen tečaj, ali v kakšno šolo, da bi lahko vsaj tako postal koristen našemu boju. In padla je odločitev. Sredi leta 1944. so me z Roga poslali na ra-diotelegrafski tečaj v Črnomelj. Semič 1958. Ob avtomobilu stoji naš sogovornik skupaj s pokojnim Jožetom Kočevarjem Iskra Iskra Industrija za avtomatiko n. sub. o., Ljubljana, Stegne 15 b TOZD Tovarna orodij, o. sub. o. Ljubljana, Stegne 15 Delavski svet TOZD Tovarna orodij na podlagi 45. čl. Statuta razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: vodenje gospodarsko-finančnega sektorja Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo visokošolsko, oz. višješolsko izobrazbo ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj s področja financ, računovodstva in planiranja Pri izbiri bomo upoštevali tudi celovitost kandidatovih strokovnih znanj in osebnostnih lastnosti po Družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. Delavec bo izbran za 4 letni mandat. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornj i naslov z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge: konstruktorjev orodij Pogoji: — visoka, ali višja izobrazba strojne smeri — 3 leta delovnih izkušenj — poskusno delo 90 dni — kandidati so lahko tudi pripravniki tehnologov za orodja Pogoji: — višja, ali srednja izobrazba strojne smeri — 3 leta delovnih izkušenj — poskusno delo 90 dni — kandidati so lahko tudi pripravniki rezkalca Pogoji: — srednja izobrazba strojne smeri (IV. st. zahtevnosti) — 3 leta delovnih izkušenj — poskusno delo 60 dni evidentičarja v skladišču (za določen čas — nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta) Pogoji: — poklicna administrativna šola — 1 leto delovnih izkušenj — poskusno delo 60 dni — kandidati so lahko tudi pripravniki. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi v kadrovsko službo na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Temelji japonskega načina vodenja KUROBE Prav na sredini največjega japonskega otoka Honshu se razprostirajo japonske Alpe, ki se vzpenjajo do višine 3000 m. Najvišji vrh je Yarz, znan tudi kot Tateyama. Del teh Alp je danes zaščiten in tvorijo nekaj večjih nacionalnih parkov. Ker smo morali potovati iz Tokia, ki leži na pacifiški obali otoka na sever, na obalo, ki je nasproti kontinenta, v sedež firme Nachi — Fujikoshi, ki je v Toyami, smo morali prečkati Alpe. Japonci, ponosni ne samo na svoje dosežke v industriji in gospodarstvu, temveč tudi na lepoto in raznolikost svoje dežele, so predvideli pot preko Alp po tako imenovani Toteyama — Kurobe alpskih poti. To pot so izgradili šele nekaj let nazaj in predstavlja poseben užitek in zanimivo tehnično rešitev. Skušal bom bralcu prenesti nekaj opazovanj s te poti. Iz Tokia smo se z železnico zapeljali proti severu, Vse japonske železnice so hitre in elektrificirane, praviloma imajo na vseh pomembnejših prograh rezervacije sedežev. Ker je Japonska zelo gorata, saj je 80% vse površine gorate, je seveda nižinskega sveta malo. Zato tudi železniški tiri praviloma peljejo po robovih dolin, nikakor pa ne po samih dolinah. Z obdelovalnimi površinami varčujejo. Razgled skozi okno je bil lep, tipične japonske hišice so se izmenjavale z riževimi polji. Prav vsak kvadratni meter je izkoriščen za pripravo hrane. Dežela je zelo zelena in prav lepa. Bolj ko smo potovali proti hribom, bolj ozke so postajale doline. Prestopili smo na lokalca. Tudi ta je bil elektrificiran. Na neki postaji smo zagledali razred osnovnošolcev, ki je imel pouk risanja sredi dneva na soncu na sami postaji. Prijazno so nam pomahali in hitro sem prijazne Japončke ovekovečil na filmu. Nadaljevali smo pot do postaje Shinano Omachi, ki je pravzaprav izhodišče za alpsko, si nekoliko ogledali tipično turistično mestece velikosti našega Bleda, kupili nekaj spomenikov in nadaljevali pot z avtobusom do Ohgizavve. Tukaj smo presedli na pravi pravcati trolejbus. Le zakaj, smo se spraševali. Kmalu smo zvedeli. Do čudovitega akumulacijskega jezera Kurobe je bilo treba naravnost skozi hrib in da ne bi bilo problemov z izpušnimi plini, so naredili avtobus. Električne energije je bilo na drugi strani hriba dovolj. Razgled na akumulacijsko jezero in pet hidrocentral je bil veličasten. Počutil sem se kar doma. Okoli mene s snegom prekriti vrhovi, veliko zelenja in lepo jezero. Res edinstven kraj. Če primerjam to jezero in njegovo urejeno okolje, ki zadovoljuje še tako zahtevnega turista se mi dozdeva, da nasprotniki jezu pri Tribuši glede posegov v naravno okolje le pretiravajo. Tukaj je bilo vse lepo in urejeno, poseg v naravo pa je bil velik, saj je jezero ogromno in jez visok kakih 200 m ali več. Ponovno smo šli v tunel na drugi strani jezu in tokrat smo se peljali z vagonom, ki ga po precej strmih, sicer normalnih tirnicah vleče jeklena vrv. Prišli smo na neko ploščad z lepim razgledom in nadaljevali pot s pravo žičnico — nihalko. Velika kabina, vendar za naše pojme strašno počasna in že smo bili nad s snegom pokrito dolino (bilo je junija). Prišli smo v hotel Kurobe — Darja, tipičen luksuzni smučarski hotel, ki je bil tudi vtem času poln turistov. Ker je vsa pot potekala po turističnem področju, so bili tudi vsi napisi v angleščini, kar drugod ni primer in če ne znaš japonskose prav težko znajdeš. Naša potjebilaodličnoorganizi-rana, vodja prijazen in prizadeven, skupina disciplinirana in je potekala brez neljubih zapletov. Prav zaželel sem si parsmuči, da se preizkusnim na japonskemsnegu, vendarza tovrstne ekshibicije ni bilo časa. V skupini sem bil z Afričani, Mehikanci, Indonezijci in Malajci, ki nikoli v življenju še niso videli snega. Seveda smo se malo tudi kepali, vendar nekega posebnega navdušenja do snega niso kazali. So pač iz toplejših krajev. Pred natni se je proti severu razprostirala ogromna bazaltna ploščad, ki se z nekako nekaj nad 2000 m spušča polagoma do 1500 m in predstavlja edinstveno področje za turno smuko. Snega je namreč tod zelo veliko in ga pade čez celo leto tudi 15 m. Japonske Alpe so klimatska meja med pacifiško klimo in vdori hladnega zraka s celine in pravzato je veliko padavin. V tej višini je to pogosto sneg. Mi smo imeli srečo in smo potovali po prekrasnem soncu. Proti dolini smo se spustili z avtobusom, deloma skozi globoke useke v snegu. Čeprav je bil junij, je bilo na višini 2000 m še obilo snega. Bolj ko smo se spuščali proti dolini bolj je bilo vse zeleno in šeletedaj sem razumel, zakaj so Japonci ta del pretvorili v nacionalni park. Magnol ije so rastie in cvetele kar ob cesti, potovali smo skozi 1000 let stare cedrine gozdove in po travnikih so cvetele našim belim »škrnicljem« podobne rože. Res prekrasno, vendar jih nihče ni smel nič odtrgati in prav je tako. Iskra SOZD Iskra Izobraževalni center 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje strokovno izpopolnjevanje na temo Pravo in mednarodno poslovanje v času od 8. 6. do 12. 6. 1987 Izobraževalni centerSOZD Iskra je v okviru programa izobraževanja na področju mednarodnega poslovanja pripravil program strokovnega izpopolnjevanja za delavce, ki opravljajo zahtevnejše delovne naloge v mednarodnem poslovanju Iskre. Razpisani seminarje namenjen predvsem delavcem v zunanji trgovini, ki so končali 3., 4., ali 5. Zunanjetrgovinsko šolo v Iskri. Vsebina: 1. Pravo v funkciji ekonomije 2. Nacionalno in mednarodno gospodarsko pravd 3. Novosti s področja mednarodne prodaje in transportnega prava 4. Investicijska dela v tujini 5. Pravno varstvo v mednarodni trgovini 6. Pravo EGS 7. Izkušnje zunanjetrgovinske prakse Iskre Čas in kraj: s strokovnim izpopolnjevanjem bomo pričeli 8. 6.1987 ob 9. v Hotelu Transturist v Škofji Loki. Zaključek seminarja bo dne 12. 6. 1987 ob 18. Vodja programa: dr. Ludvik Toplak Prijave: prijavnice pošljite najpozneje do 31. 5. 1987 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. Podrobnejše informacije o organizaciji seminarja lahko dobite pri Miši Čehovin na tel.: 061/222-212. Prijazna vodička nam je še vedela povedati, da je vstop v park mogoč samo z organiziranim avtobusnim prevozom, kolesom ali peš. Avtomobilom vstop v park ni dovoljen in tudi videl nisem nobenega. Zadnji del poti v dolino smo se spet spustili po žični vrvi v mestece Tateyama in potem z železnico v Toyame. Cela pot je trajala en dan in smo jo opravili vso s sredstvi javnega prometa po vnaprej določenem voznem redu. Nikjer nismo imeli niti minute zamude, čeprav bi lahko rekli »saj je izven sezone, saj ni tako važno«. Nekam samo po sebi umevno je, da gre vse pravočasno naprej. Zvečer smo rahlo utrujeni vendar zadovoljni prišli v Toyamo v hotel, se na hitro osvežili in že smo šli po mestu in si ga ogledovali. Bilo je kaj videti, čeprav tukaj za razlikoodTokiatrgovineže okoli 18h zaprejo. Toyama je industrijsko mesto in gredo ljudje zgodaj spat. Na večerjo smo šli v majhen lokal in si večerjo izbrali bolj po slikah, kot pa na kak drug način. Hrana je bila dobra, tako da smo jo z užitkom pospravili, popili kozarec ali dva Asai piva in šli na počitek. Naslednji dan nas je čakal obisk pri Nachiju. Slika poti preko japonskih Alp — prospekt. L. Kozina Planinska sekcija kranjskih DO Iskra Izlet 100 žensk—Iskrašic V soboto, 13. junija bodo Imele Iskrašlce spet svoj tradicionalen planinski Izlet. Tokrat bodo obiskale 733 m visoko Planino nad Vrhniko, kjer Iskrašl še nismo bili. S posebnim avtobusom, ki bo Imel odhod Izpred hotela Grelna ob 7., se bomo peljali skozi Ljubljano na Vrhniko. Pred tovarno Iskra-Antene bomo štartall In v slabih dveh urah lagodne hoje dosegli planinski dom na Planini. Tu bomo postreženi s pijačo In hladnimi jedmi, z razglednega stolpa pa se bomo napasli po lepotah »doline Šentlorjanske«. Vračall se bomo po Isti poti, ker druga ne pride v poštev. Časa nam bo ostalo še veliko, zato se bomo ustavili še pri Cankarjevih na Klancu, od tam pa bomo šli še k Izviru Ljubljanlce-Močllnlku, kjer bomo ohladili pregrete spodnje okončine. Obisk bližnjega Tehničnega muzeja v Bistri tudi ni Izključen, potrebna bo le še volja. Izlet bo torej ze.o pester, zato se prijavite pravočasno (močnejši spol je dobrodošell) pri V. Pajkovi v tajništvu DO ERO, tel.: 2822 do srede 10. Junija do 12. V primeru da bi bilo prijav premalo, bomo Izlet Izvedli z rednimi avtobusi. Ne pozabite doma dobre volje, saj bo to vaš dan, vaš izleti Za vodenje In kar še sodi zraven bosta zadolžena — ve se — Meta Šparovec In Edo Erzetič. Oprema udeleženk naj bo lahka pohodna. Cena prevoza bo 1000.— din, vplačate pa Jih ob prijavi. Ženske, dekleta, gremo torej na Planino pri Vrhnlkll SREČNO! Nagrajeni reševalci prvomajske nagradne križanke Žreb je razdelil nagrade za pravilne rešitve prvomajske na-' g rad ne križanke naslednjim reševalcem: 1. nagrado: Maksimilijanu Krmecu, Novo Polje, c. XVII/9, 61260 Ljubljana-Polje. Dve drugi nagradi: Veri Rozman, C. revolucijeS, 64270 Jesenice in Slavici Rajer, Adamičeva 37, 68000 Novo mesto. Pet tretjih nagrad: Ivanu Duhu, Krčevinska 57, 62000 Maribor; Štefanu Trampušu, Kidričeva 26, 65000 Nova Gorica; Bogdanu Pavlinu, Kolodvorska 36,68340 Črnomelj; Miri šme-hil, Iskra-TOZD PTN, 64273 Blejska Dobrava; Mihi Zavrlu, Planina 1, 64000 Kranj. Turni smuk s Kotovega sedla PD Iskra bo organiziralo 30. In 31. maja turni smuk s Kotovega sedla. Odhod bo v soboto, 30. maja ob 14.30 z rednim avtobusom za Rateče—Planica. Prespali bomo v Planinskem domu v Tamarju In se v nedeljo zjutraj napotili na Kotovo sedlo. Hoje bo približno 3—4 ure. Prijave sprejema Breda Jančar, tel.: 556-141, Int.: 506. |t.KRA LASTNOST SJROčiEč* človeka PRI PAJNIČE krajevne SKUPNOSn FRANC- PISATELJ (FRANCOiS m-hsi HRVAŠKI tPETROL" VARNOST- NI SVET GLASILO ITAL- SOCIAL. STRANKE KARTON RIMSKA B06INJA JEZE ŠTEFAN ZAGORC VELIKA PRIVIAČ- O&RUIV. POLET ZANOS avtor: Ruji Murn KRAJ KJER SE K)0 _ SKRIVA urajni spis PLANIN- PREČNICA UPORABA AVSTR! J- mc>|p VOJNA ŽIVAL JEL VOZA MLM-Z - IME KOPNO 065AN0 V0X> ljubko: SITEN . &0JRNJAV ČLOVEK NIKOLA TESLA JALN-N-IME UKANA LASTNOST &ALANT- ®KA XJA (ORlCj.) /100 BIBLIJSKA OSEBA ZLATENI- CA veznik ANTIČNO n2>Wev J. RUSIJI J0VRŠNI PRETEKU ČAS, SOTESKA JE&ER ISKRA KAKAV Veslaški tečaj—samo\ za Iskraše Ste s kajakom ali kanujem že kdaj veslali na kakšni slovenski reki ali rečici? Lepa stvar, kaj?! No, da bi ta šport bolj približali Iskra-šem, smo se s Kajak kanu klubom Ljubljana dogovorili za začetniški In nadaljevalni tečaj veslanja na divjih vodah. Vodil ga bo znani ka-jakaš Rok šrlbar. Tečaj se bo začel v ponedeljek, 8. junija v popoldanskih urah In bo trajal dva tedna. Prve zaveslaje bodo naredili na Ljubljanici pri Livadi, pozneje pa se bomo odvisno od znanja In navdušenja odločili, seveda postopoma, tudi za druge reke. Več o tečaju v prihodnji številki. LD Iskra ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovlnske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenlk. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Gratlka, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica,— Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za Informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.