List 27
Kosti množijo redivnost zemlje.
Že dolgo je kmetovalcem v mnogih deželah znano, (i i so kosti kaj dober gnoj. Škoda, da naši gospodarji še te dobrote ne cenijo, kakor bi imeli! Nadjamo se pa, da se bo vprihodnje bolje godilo. Zato obernemo pozornost naših gospodarjev na to, kar je pisal nedavnej časnik virtem-berški „WochenbIatt fur Land- ond Forstwirthschafta, kteri uči, kako se more koščena moka porabiti, da nam največ koristi, kar se iz naslednje skušnje zveda:
Na dveh enako veličin in enako obdelanih njivah, od kterib je bila vsaka po 28 štirjaških sežnjev velika, so se napravile skušnje.
Na pervo njivo, ktera je bila z jarinim žitom obsojana , se je potreslo 6 funtov koščene moke in vse skupaj zavleklo z brano; na
drugi njivi je bilo tudi jarino žito posejano, ktera pa ni bila s kostmi pognojena.
Obnesle ste se te njivi po natančnem zapisu tako-le: Na pervi njivi se je pridelalo 96y2 funtov slame (na celem oralu bi se je bilo pridelalo po tem takem 5421 funtov), žita se je pridelalo liVa avstrijanskih maselnov, kar bi bilo dalo na celem oralu 42 avstrijanskih vaganov. Na drugi se je pridelalo le 59y2 funtov slame (tedaj bi je bilo na oralu le 3428 funtov), 9y2 maselnov pa žita, kar bi bilo na celem oralo zneslo 34 avstrijanskih vaganov.
Koščenega gnoja, da se en oral (joh) rali pognoji, bi bilo 3 cente in pol zadosti, zakaj skušnja je učila, da 12 funtov kosti na ravno tolikšni njivi ni dosti več zdalo.
Razloček med pervo in drugo njivo je bil tedaj tolikšen, da moremo reči, da na oralu njive s koščeno moko pognojene se najmanj za 7 vaganov žita, slame pa 18 centov več pridela.
Te popolnoma zanesljive skušnje, s kostmi gnojiti, so me napravile, da sem začel več skušati. Nekega majhnega kraja,  ki je  bil za ozimino posetev odločen,  nisem mogel
zastran slabega vremena pretečeno jesen o pravem času ob-K ki sem ga pa še le 4 dni pred vsemi Svetmi, ko se emilja tsušila, s pšenico obseja). Pol orala sem dal koj po pšenični setvi z enim centom koščene moke potrositi m povleči, da bi zvedil, ali bo setev tudi po omenjenem gnoji hitreje rastla ali ne. O vseh Svetih je zopet mraz nastopil; toda ko sem se na njivo podal, da bi vidil, ali je pšenici v kali mraz veliko škodoval, sem se kmali prepričal, da s koščeno moko podorano seme prav verlo kali in se oči vidno razraša. 7. dan listopada že jame talo zemljo sneg pokrivati, kteri pa ni obležal, ampak je kmali skopnil, kar je posetvi prav dobro djalo. 18. dan omenjenega mesca je zopet na debelo snega na tale tla padlo, in tako sem mislil, da se bo žito pod snegom dobro obderžalo. In res se nisem goljufal; koščena moka se je na vsako stran skazala silno koristna: v jeseni se žito hitreje, in krepkeje ukorenini in pridelek je drugo leto dosti bogatejši."                                                Mogling.
Naj bi bile te skušnje našim gospodarjem kazalo, da se saj zavemo, da so Kosti kaj dober gnoj.
Z veseljem smo tedaj slišali, da slavni predsednik naše kmetijske družbe gosp. Fid. Terpinc, ki se nevtrudljivo poganja za napredek kmetijstva in obertnijstva, misli poleg Ljubljanice na cesti v Selo pod Ljubljano napraviti mlin, v kterem se bodo kosti mleie za poljski gnoj.