ISSN 0354 - 042 1
S L O V E N S K A  P E D A G O Š K A  R E V I J A
225
november, december 
2023
(dvojna številka)
letnik XXXIII  I  www.didakta.si 
SAMO MOČNI PREŽIVIJO mag. Barborič Vesel | KO OTROCI IN VSI 
ZAPOSLENI (NA)STOPIMO SKUPAJ Belšak | PODOBA SVETA NAJSTNIKOV 
Bizjak Merzel | VKLJUČEVANJE UČENCEV Z VEČ MOTNJAMI V ZIMSKO ŠOLO 
V NARAVI Čuk in Princes | USTVARJALNO MIŠLJENJE mag. Čeferin Kveder | 
PRISTOJNOST SPREJEMANJA INTERNIH AKTOV ŠOLE/VRTCA mag. Petelin

Uvodnik Vsebina
Drage bralke, cenjeni bralci, 
zrak se ohlaja, listje rumeni … Narava se naposled KOLUMNA 
Samo močni preživijo 4
umirja in nas počasi ponaša v hladnejše dni. Vse mag. Darja Barborič Vesel 
krajši dnevi dajejo prostor dolgim večerom, ki so 
še kako primerni za trenutek samorefleksije in ŠOLSKA PRAKSA
Evropski dan jezikov na OŠ Trnovo: 6
zapečkarske aktivnosti ob skodelici toplega čaja. »Naj se slišijo jeziki«
Naj bo to knjiga, ki je poleti nismo uspeli dokon- Petra Kos 
čati, film, ki smo ga že ničkolikokrat načeli, ali pa Ko otroci in vsi zaposleni (na)stopimo skupaj
namizna igra v krogu najbližjih, ki nas ponese v Martina Belšak 11
čas brezskrbnega otroštva. No, v resnici pa je je-
sensko obdobje ravno pravšnje tudi za strokovno Igrifikacija pri pouku matematike pri poglavju 
Odstotki 16
izpopolnjevanje in izoblikovanje svoje najboljše Nataša Brlič
različice na svoji poklicni poti. 
Poučevanje (jezika) kot drugi učitelj v prvem 
razredu 22
Če boste del svojega časa, preživetega pod odejo Tanja Bergant
in pred toplim kaminom, namenili mešanici obo-
jega, ste na pravem mestu. Revija, ki jo imate pred Izdelava spletnih aplikacij pri pouku nemščine
Andreja Vintar 29
seboj, je tako kot vselej polna praktičnih idej in 
teoretičnih zasnov, ki si utrjujejo svojo pot na tleh Podoba sveta najstnikov: Brez česa mladi danes 
slovenskega izobraževalno-vzgojnega prostora. ne morejo živeti oz. kaj jim je pomembno? 35
Karmen Bizjak Merzel
V uvodni kolumni mag. Darja Barborič Vesel ne- MED TEORIJO IN PRAKSO
kaj besed nameni eksperimentu preigravanja Vključevanje učencev z več motnjami 40
v zimsko šolo v naravi
moči in v ospredje postavlja dejstvo, da so na- Erika Čuk in Tanja Princes 
darjeni, izjemni učenci v sodobnih časih nema-
lokrat odrinjeni v ozadje šolskega prostora. Da so Pomen govorno-jezikovnega razvoja 
v predšolskem obdobju 45
ravno ambiciozni posamezniki ključno vezivo za Ajda Bivic
trdnost skupnosti pa se dobro zavedajo na OŠ Tr-
Povezovalni vpliv supervizijskih srečanj v 
novo, kjer so za namen obeleževanja Evropskega strokovnem kolektivu 51
dneva jezikov pripravili kulturni dan z dobrodel- Larisa Senekovič 
no prireditvijo, katere izkupiček je bil namenjen 
ŠOLSKA TEORIJA
prizadetim v avgustovskih poplavah, in v Vrtcu Ustvarjalno mišljenje 55
Ivana Glinška Maribor, ki s svojim vsakoletnim mag. Mojca Čeferin Kveder 
koncertom poudarja pomen sodelovanja med 
Oblike in metode dela s starši 
starši, lokalno skupnostjo in vrtcem. v vzgojno-izobraževalnih institucijah 60
Marko Jerebič
Sledijo prispevki iz šolske prakse, ki predstavljajo 
STEM in STEAM znanja nas povezujejo
uporabo didaktičnih iger v osnovni šoli, ustvar- Lenka Žigon 64
jalnih dejavnosti pri urah materinščine in pripra-
vo spletnih aplikacij pri pouku tujih jezikov. Erika ŠOLSTVO IN PRAVO
Pristojnost sprejemanja internih aktov šole/vrtca
Čuk in Tanja Princes v članku predstavljata podvig 68
mag. Domen Petelin
vključevanja otrok z več potrebami v zimsko šolo v 
naravi, mag. Domen Petelin pa v svoji stalni rubriki 
tokrat naslavlja vprašanje pristojnosti sprejemanja 
internih aktov izobraževalne ustanove.
Želim vam prijetno branje in še prijetnejši veseli 
december,
urednica revije Didakta,
Jera Toporiš
3
Didakta
KOLUMNA
Samo močni preživijo
mag. Darja Barborič Vesel
Darja Barborič Vesel je magistrirana socialna pedagoginja, zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica 
dodatne strokovne pomoči in svetovalna delavka. Zadnja leta sodeluje pri izvajanju študijskega 
programa Pedagoške fakultete. Občasno svetuje staršem ob vzgojnih zagatah ter predava sku-
pinam staršev, vzgojiteljic in učiteljev. Posebej jo zanimajo teme avtentičnosti, asertivnosti in av-
toritete, kompleksnosti človeka in preprostosti rešitev. Če se ji zdi kaj še posebej zanimivo, napiše 
članek, zadnje čase tudi zgodbe. Življenje si deli s soprogom, tremi hčerami in nemogočo psičko. 
Ljubi morje, filmske zgodbe, knjige vseh vrst in svojo kuhinjo.
Pred tedni sem v knjigarni med novostmi naletela spretnosti vodili v bitke in pustolovščine. Moč je bila 
na knjigo Sama Ruglja s tem naslovom. Priznam, da v Antiki tudi že v vedenju, v izobrazbi ter predvsem v 
me je presenetilo, in to dovolj, da sem knjigo vzela v pogumu, da jo uporabiš. 
roke. Nisem je še prebrala, jo pa nedvomno bom. Že 
samo zaradi naslova, ki je za današnji čas tako never- Krščanstvo je ob začetku našega časa dajalo pred-
jetno drugačen in pogumen. nost šibkim, s čimer je predvsem želelo močne zave-
zati tudi k skrbi za druge, hkrati pa so moč, bogastvo 
Vprašanje moči je tudi sicer pri nas doma pogosto in pamet postali obveznosti služenja in ne več darila 
predmet debate. Ker sem učiteljica dodatne stro- bogov, namenjena posameznikom. 
kovne pomoči in svetovalna delavka, se že nekako 
samo po sebi razume, da iščem moč v mnogih raz- Danes je zadeva izredno kompleksna. V šolskem 
ličnih načinih bivanja. Včasih se mi celo zdi, da celo prostoru dosledno skrbimo za najbolj ranljive. Ima-
svoje poklicno življenje izumljam načine in možno- mo cel sistem odkrivanja, iskanja šibkih in še večji in 
sti opolnomočenja šibkejših in tistih s težavami. Del močnejši sistem dela z njimi. Med otroke s posebni-
moje mladine pa študira naravoslovje. In tako mi mi potrebami smo sicer umestili tudi nadarjene, a 
je bilo hitro povedano, da resnično obstaja zadeva tega res nihče ne jemlje pretirano resno. Didaktika 
imenovana mutacija ter tudi, da je narava poskrbela, pouka se prilagaja inkluziji, se pravi najšibkejšemu, 
da šibkejši »odmrejo«, da se le ne bi razmnoževali in učni načrt sicer ne. V zbornicah na dolgo in široko 
tako prenesli svoje šibkosti na naslednjo generacijo. razpravljamo o učencih, ki imajo težave, o odličnja-
Da so mnoge današnje vrste nastale z doslednim kih bolj redko. V svoji šolski karieri še nisem srečala 
»prebiranjem« najboljših. Velja za lipicance, burbon- prilagoditev pouka ali ocenjevanja za tiste, ki jim je v 
ske vrtnice in Homo sapiensa. učilnici res dolgčas, saj snov dojamejo v 20 minutah, 
nato pa se ob neštetih akrobacijah multisenzorne di-
Do danes. Danes redko posvečamo posebno pozor- daktike na smrt dolgočasijo. 
nost najboljšim. Pravzaprav pa mogoče celo jo. Gre 
za to, da resnično ni zelo jasno, kaj v današnji družbi Res pa je, da se svet spreminja in da je sprememba 
definiramo kot moč. Ker je resnično res, da močni verjetno edina nespremenljiva reč. Mogoče se ni sla-
preživijo. O tem ni kaj dosti razpravljati. Mogoče pa je bo vprašati, kdo je danes močan? Kaj je moč v dana-
bolj zanimivo, kako vsakokratno zgodovinsko obdo- šnjem svetu? A res to, da znaš nekaj narediti, nekaj 
bje definira moč. vzdržati? Prispevati in potrpeti? Pridelati krompir, da 
ne bomo lačni, iz gozda privleči drva, da nam bo to-
V času lovcev in nabiralcev je bila moč verjetno pove- plo, narediti most, ki bo stal, in izdelati letalo, ki bo 
zana z zdravjem, vzdržljivostjo, dobrim vidom in po- letelo? Ali napisati simfonijo, ki še po dveh stoletjih 
gumom. Da uloviš plen, preden sam postaneš hra- privzdigne srce, napisati zgodbo, ki že stoletja uči o 
na. Da hitro postaviš dober šotor in nabereš rastline, mlinih na veter, ali naslikati skrivnostno Mono? Mo-
ki so res užitne. goče pa je vse našteto samo moč preteklosti?
Ob nastanku Olimpijskih iger, v Antiki, sta se spret- Močno se me je dotaknil eden izmed delov Mad 
nosti pridružili tudi lepota ter nekakšna celota urav- Max-a, v katerem močne in kolikor toliko zdrave pri-
noteženega delovanja. Mladci, pa tudi mladenke, so klenejo in jim črpajo kri za ljudi-stroje. Seveda gre za 
bili pripravljeni nameniti mnogo časa in truda obli- brutalno utopijo prihodnosti, ki pa kot Matrica le ni 
kovanju močnih, spretnih teles, ki so jih polni moči in čisto samo utopija. Saj tudi Orwellov svet ni. Kaj pa če 
4
Didakta
je današnja moč res v tem, da drugi poskrbijo zate? vorjen datum, veš, kje je Afrika, potem pa ti ni več tre-
Da so v bistvu najmočnejši tisti, ki jim uspe ostale ba. Včasih me za vse te otroke, ki lahko berejo le na 
prepričati, da delajo za njih in namesto njih. Kot ima- modrem papirju in razumejo le odebeljen tisk, resno 
mo v šolah včasih občutek, ko poskušamo kakšnega skrbi. Kako bo z njimi in kdo bo z njimi, ko bodo ugo-
učenca le spraviti »skozi razred«. Pa smo na koncu tovili, da poročna pogodba nima odebeljenega tiska, 
leta tako starši kot učitelji nujno potrebni počitka, letalske karte pa niso na modrem papirju. 
učenec pa zadovoljen, da smo jo oz. ga »spravili čez«. 
Hkrati pa se, ko gledam učence, s katerimi se le red- Verjetno bo kakšen trenutek težak. Ali pa niti ne. Kajti 
ko ukvarjam, ker pač nimajo težav in niso posebni, če imajo vsi ti otroci, učenci resne težave, me upra-
zavem, da jih občudujem in se zanašam nanje. Tudi vičeno skrbi. Saj ne morem verjeti, da bi jim zmanj-
na družine, iz katerih prihajajo. Neredko pride celo ševanje zahtev kakorkoli koristilo. Ker to, da je lažje, 
do nekakšnega občutka nove elite, ki ni vezana na ne pomeni, da je boljše. Ti otroci ne potrebujejo niž-
socialnoekonomski status, sploh ne. Nova elita je jih zahtev, prilagoditev, potrebujejo oporo, pomoč, 
povezana s tem, da ti otroci zmorejo sami. Zaveza- obravnavo. 
ti superge, spakirati prtljago za šolo v naravi, zapeti 
smučarske čevlje, narediti domačo nalogo. Si poiska- Če pa jih v resnici nimajo in gre pri mnogih »poseb-
ti in obdržati prijatelje ter prenesti krivičnega učitelja. nih potrebah« za olajšanje, za manipuliranje sistema, 
Učenci, v katerih vidim otroke, ki bodo zmogli odrasti potem pa je mogoče zgornja teorija o moči pravil-
in poskrbeti. Zase in še za koga drugega. Kakšen dan na. Bomo videli. Do tedaj pa je mogoče v stari, dobri 
ne vem, ali gledam ostalino starega sveta, nostalgijo maniri konservatizma vredno vztrajati na tisočletnih 
neke dobe, ko je bila samostojnost moč in je bila sre- definicijah moči in poguma, verjeti, da otroci zmore-
ča na strani pogumnih. Ali pa sploh ni tako in imam jo, jih pobrati in postaviti na noge, ko klecnejo, in ne 
zaradi predolgega staža v prosveti že zmedeno za- nositi štuporamo. Nameniti kakšno učno uro pred-
znavo in skisane možgane in sploh nikoli ni bilo nič vsem tistim, ki zmorejo in se jim da. Ter upati, da smo 
drugače, kot je že od začetka sveta. In kot pravi na- navdihnili bodočega Ressla, Jurčiča in Kobilco ali pa 
slov Rugljeve knjige, Samo močni preživijo. In smo Mateja, ki bo pridelal krompir, Alenko, ki bo poskrbe-
si v slovenski šoli le dovolili mali izlet v nerazumnost la za nepokretne, in Ambroža, ki bo sezidal hišo. Se-
in nekaj generacij otrok izpostavili brutalnemu ek- veda pa je za vse to potrebna moč. Moč misli, telesa 
sperimentu preigravanja moči. Zavajanju, da to, da in duha. Da si upaš, da zmoreš, da zdržiš. Utrujenost, 
ne narediš, vseeno pomeni, da je narejeno. Da nimaš slabo vreme in neuspeh. Ker družba močnih lahko 
pojma koliko je 7x5, pa je stotični kvadrat dovolj za poskrbi tudi za šibke. Naj barvitost sodobne družbe 
lepo oceno. Da samo 16. novembra, ko imaš dogo- vključi tudi sposobne, trpežne, močne. Vse. 
5
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
DOBRODELNA PRIREDITEV ZA ŽRTVE POPLAV V SLOVENIJI
Evropski dan jezikov na OŠ Trnovo: 
»Naj se slišijo jeziki«
Petra Kos, učiteljica nemščine, OŠ Trnovo
Na Osnovni šoli Trnovo vsako leto resno vzamemo Evropski dan jezikov, ki ga učitelji tujih 
jezikov začnemo načrtovati že takoj avgusta, ko se srečamo v šoli. Letos nam ni bilo potrebno 
veliko razmišljati. Takoj smo vedeli, kaj je najbolj aktualni dogodek, ki je ne samo dosegel, 
temveč celo pretresel Slovenijo in cel svet. Slovenijo so zajele ogromne poplave in nujno se je 
bilo potrebno združiti v duhu solidarnosti.
Uvod Vrednote Osnovne šole Trnovo so: srčnost, znanje, 
OŠ Trnovo je velika šola z letos nekaj manj kot 700 odgovornost, ustvarjalnost in varnost.
učenci.
Ko nas je devet učiteljev tujih jezikov na naši šoli 
Učenci Osnovne šole Trnovo so navajeni delati letos začelo z načrtovanjem obeležitve Evropske-
projektno, medpredmetno, navajeni so sodelova- ga dneva jezikov, ki ga vsako leto pripravimo v 
ti med seboj, znajo si med seboj pomagati, zna- obliki kulturnega dne za celo šolo, smo pod vpli-
jo nastopati, govorijo veliko različnih jezikov, so vom poplav, ki so poleti prizadele veliko Sloven-
ustvarjalni, vedoželjni, srčni ... In tako pridem do cev, takoj vedeli, da se da ta aktualni dogodek po-
vrednot naše šole, ki jih učenci in učitelji ne samo vezati z vrednotami šole ter tujimi jeziki in da bo 
naštevamo, ampak tudi živimo. uspeh zagotovljen.
6
Didakta
Preden se lotim opisa organizacije tega zelo zah- Slovenija poleti 2023
tevnega dogodka, bom najprej predstavila aktiv Ni ga bilo človeka v Sloveniji, ki se ga ne bi – do-
tujih učiteljev na OŠ Trnovo. besedno ali čustveno – dotaknile poplave 3. in 4. 
avgusta 2023.
Na šoli imamo tri učiteljice angleščine, ki pouču-
jejo v prvi oziroma drugi triadi. Z angleščino nato Slovenija je bila poplavljena, ljudje so bili pretrese-
nadaljujejo še trije učitelji, ki nadgrajujejo znanje ni in potrebni pomoči. In ponovno se je pokazala 
učencev do 9. razreda. moč, ko ljudje stopimo skupaj in si med seboj po-
magamo.
Poleg angleščine smo na šoli še tri učiteljice izbirnih 
predmetov: nemščine, francoščine in kitajščine. Slovenci smo pomoči potrebnim pomagali na 
različne načine in se še bolj povezali. Ker pa se vsi 
Nemščine se učenci učijo od 4. razreda naprej, zavedamo, da bodo ljudje še dolgo potrebovali po-
kitajščine in francoščine pa od 7. razreda naprej. moč, je pomembno, da nanje ne pozabimo.
Kulturni dan vedno pripravimo za celo šolo, učenci 
se med seboj povezujejo po horizontali in vertikali. 
Pogosto v organizacijo vključimo tudi zunanje so-
delavce, zato je to velik izziv.
Vedno se trudimo vključiti čim več tujih jezikov in 
se navezati na aktualne dogodke v Evropi in svetu, 
s čimer samo povzamemo običajni način dela na 
naši šoli.
V članku, ki sem ga leta 2019 že pisala za revijo 
Didakta, sem podrobneje opisala, kateri dogod-
ki so nas v minulih letih že navdihnili za obeležbo 
Evropskega dneva jezikov. Obeležili smo že 100. 
obletnico rojstva avtorja Roalda Dahla, 30. obletni-
co padca berlinskega zidu, 150-letnico rojstva ar-
hitekta Jožeta Plečnika, čigar hiša se nahaja v ne-
posredni bližini naše šole … Sodelovali smo z veliko 
zunanjimi inštitucijami, ambasadami ter inštituti 
in sprejeli ogromno gostov, ki so nam pri organiza-
ciji pomagali obogatiti ponujene vsebine.
7
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Zato smo se na OŠ Trnovo odločili, da bomo učenje na popoldanski dobrodelni prireditvi, kjer smo kot 
povezali z dobrodelnostjo ter združili vse vrednote organizatorji sodelovali učitelji tujih jezikov in na-
naše šole naenkrat. stopajoči učenci. Pridružilo se nam je veliko učen-
cev, učiteljev in staršev, ki so se dogodka udeležili 
Odločili smo se, da bomo naš vsakoletni kulturni na povabilo. Povabili smo jih namreč k sodelovanju 
dan dvignili na višjo raven in poleg tega v popol- in ni nas presenetilo, da nam je na pomoč priskoči-
danskem času organizirali še dobrodelno priredi- lo veliko prostovoljcev, učencev, učiteljev in staršev, 
tev Naj se slišijo jeziki, na kateri smo zbirali pro- ki tudi živijo vse vrednote Osnovne šole Trnovo.
stovoljne prispevke, ki smo jih po koncu prireditve 
slavnostno predali Prostovoljnemu gasilskemu Kako smo se lotili dela?
društvu Ljubljana – Trnovo. Najprej seveda z veliko sestanki. In hitro smo ugo-
tovili, da si moramo, če ne želimo izgubljati preveč 
Delo v mesecu septembru časa, delo razdeliti in določiti koordinatorje za po-
Organizacija letošnjega kulturnega dne in popol- samezna področja.
danske prireditve se je od prejšnjih razlikovala po 
tem, da smo vso organizacijo prevzeli v aktivu tujih Tako so tri učiteljice prevzele prireditev z nastopajo-
jezikov. čimi na odru. Ena izmed bolj prisrčnih posebnosti 
našega dogodka je bila ta, da smo k sodelovanju 
Naslov, datum, cilje, namen in časovno organizaci- povabili vse učence naše šole in s pomočjo razred-
jo smo določili v avgustu, s pripravami ter delom z nikov in ostalih učiteljev pripravili zares raznolike 
učenci pa smo nadaljevali takoj v septembru. točke programa. Koordinatorice so iz prijavljenih 
točk sestavile program, napisale scenarij in z učenci 
Organizacija je zajemala pripravo dopoldanskega izpilile točke. Že na vajah in generalki smo ugotovili, 
dela z vsemi učenci in učitelji na kulturnem dnevu da bo s tako pestrim programom in s tako veliko 
pet šolskih ur ter program in ponudbo na stojnicah jeziki na odru prireditev požela velik uspeh.
8
Didakta
Edinega učitelja v aktivu smo porabili za tehno- Še najboljše načrtovanje in organizacija nam ne 
logijo, glasbo, elektriko in ozvočenje na prireditvi. bi pomagali, če se vsi sodelujoči ne bi odzvali tako 
Pri vsem tem mu ni zmanjkalo energije in je po- srčno, ustvarjalno, kolegialno, odgovorno in varno.
leg tega cel popoldan pekel še tipične portugal- Vsi skupaj smo dihali slogan: Združeni v duhu so-
ske sladice. lidarnosti.
Po prireditvi na odru smo načrtovali druženje ob Poleg organizacije in koordinacije s pripravami 
stojnicah s predstavitvijo različnih držav in njihovih za oba dogodka, kulturni dan in dobrodelno pri-
kulinaričnih specialitet. Tudi organizacija stojnic ni reditev, smo učitelji tujih jezikov seveda izvajali 
bila mačji kašelj, saj smo imeli iz dneva v dan več tudi svoj pouk, pripravljali svoje učence za nastop 
prijavljenih učencev in staršev. Tako je tudi to pre- na odru, z njimi pripravljali svoje stojnice in jih ob 
vzela ena izmed učiteljic našega aktiva, ki je spre- vsem tem še ocenjevali.
jemala želje po velikosti stojnic, potrebe po elek-
triki, skodelicah, prtih, hladilniku, fotokopiranju in 
podobnem. Na koncu smo imeli na prireditvenem 
prostoru 19 stojnic, ki smo jih vse opremili z ličnim 
naslovnim plakatom, s škatlo za prostovoljne pri-
spevke ter z navodili, kako je potrebno poskrbeti za 
prispevke in smeti na koncu prireditve.
Da, tudi 19 škatel za prostovoljne prispevke, ki so 
se ujemale s celostno podobo prireditve in so vse-
bovale logo prireditve ter logo PGD LJ – Trnovo, 
za katerega se je prispevke zbiralo, smo ustvarili.
Vsega tega ne bi bilo brez celostne podobe, brez va-
bil na spletni strani, vabil za starše, po šolskem radiu, 
na plakatih, naslovov na stojnicah, scene na priredi-
tvenem prostoru, okrasitve šole s posebej za prire-
ditev izdelanim logom in sloganom …  Dogodka ne 
bi mogli realizirati, če za vse to ne bi zapisali priprav, 
ciljev, urnikov, obvestil za učitelje in nenazadnje se-
dežnega reda povabljenih gostov na prireditvi. Tudi 
to delo sta prevzeli dve učiteljici aktiva.
Seveda pa mislim, da ni potrebno posebej pou-
darjati, da smo vso delo v aktivu opravili solidarno 
in z medsebojno pomočjo in da brez udeležbe in 
pomoči vodstva, učiteljev, učencev in staršev OŠ 
Trnovo takšna prireditev ne bi bila izvedljiva.
9
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Veliko zanimanja so poželi tudi gasilci s svojimi vo-
zili, ki so se z veseljem odzvali našemu povabilu na 
prireditev.
Ker smo se zavedali, da je pri zbiranju prostovoljnih 
prispevkov ljudem treba jasno povedati, za koga se 
prispevki zbirajo, smo na vsakem obvestilu in vabi-
lu ljudi seznanili z imenom prejemnika prispevkov. 
Logo PGD LJ – Trnovo je krasil tudi škatle za prosto-
voljne prispevke, najlepše pa je bilo videti same ga-
silce na prireditvi in slišati njihovo zahvalo na odru.
Ko sta nas začela preganjati jesenska tema in vla-
ga, smo s skupnimi močmi pospravili prireditveni 
prostor in preostalo nam je le še štetje prostovolj-
nih prispevkov.
Kulturni dan, pet šolskih ur v dopoldanskem 
času – 26. 9. 2023 Učiteljem tujih jezikov so se zaradi transparentno-
Po celomesečnem načrtovanju je tako napočil 26. sti pridružili tudi po en predstavnik staršev, en uče-
september 2023, Evropski dan jezikov, ko smo v nec, predstavnik učiteljev s predmetne stopnje, 
dopoldanskem času organizirali kulturni dan. Vsa predstavnik učiteljev z razredne stopnje ter tudi 
šola je dihala v pripravah za popoldansko priredi- podpredsednica Sveta zavoda OŠ Trnovo.
tev. Učenci in učitelji so pomagali pri peki različnih 
sladic, pri pripravi stojnic in prireditvenega prostora, Izkupiček naše dobrodelne prireditve, vsega sku-
pri pisanju sporočilc za goste, na generalki na odru, paj smo zbrali 4.161,73 EUR, je že takoj naslednji 
pri okraševanju scene na odru, pri nabavi različnih dan gospa ravnateljica v spremstvu dveh učencev 
vrst hrane in posode, pri pripravi elektrike in ozvo- položila na račun PGD LJ – Trnovo.
čenja, pri  izrezovanju zadnjih črk za napise, pri za-
dnjem lepljenju in izrezovanju škatel za prostovolj- Zaključek
ne prispevke in pri dogovarjanju s starši prostovoljci, Združeni v duhu solidarnosti smo s ponosom in 
ki bi tudi že najraje prišli pomagat. Ura je bila vse velikim zadovoljstvom še naslednje dni tipkali za-
prehitro 12:45, ko se je dan dejavnosti zaključil. hvale za starše, za spletno stran šole, obvestilo za 
učence za šolski radio, komunicirali z novinarko, 
Večina učencev in učiteljev je odšla domov, jeziko- ki je obiskala našo prireditev, pisali evalvacijo in 
slovci pa smo po tihem začeli uživati, se veseliti prire- nenazadnje tudi članek, ki ga berete. Saj vsi vemo, 
ditve in upati na čim večji izkupiček za žrtve poplav. da z dobrodelnostjo največ pridobi tisti, ki podari, 
ne tisti, ki sprejme.
Dobrodelna prireditev, 26. 9. 2023, v popoldan-
skem času …
… ki se je zavlekla do večera, ko nas je pregnala tema.
Prireditev na odru, kjer je s pozdravom v svojem dia-
lektu goste pozdravila gospa ravnateljica, se je priče-
la ob 17. uri in je trajala dobro uro. Na odru smo lahko 
prisluhnili slovenščini, angleščini, nemščini, franco-
ščini, kitajščini, italijanščini, grščini, ukrajinščini, por-
tugalščini in hrvaščini, s čimer smo več kot dovolj 
upravičili naslov prireditve – Naj se slišijo jeziki. Ob je-
zikih nismo pozabili niti na glasbene in plesne točke. 
Nastop na odru se je zaključil s predajo simboličnega 
čeka donacije, ki ga je gospa ravnateljica slavnostno 
predala predstavniku PGD LJ – Trnovo.
Po prireditvi na odru se je začelo druženje ob stoj-
nicah, kjer smo lahko spoznavali različne znameni-
tosti držav ter preizkušali dobrote iz Grčije, Portu-
galske, Nemčije, Francije, Belgije, Ukrajine in Kitaj-
ske ter se prepustili umetnikom tatujev, kaligrafije 
ali kupili glinene posodice ali unikatne uhane.
10
Didakta
Ko otroci in vsi zaposleni 
(na)stopimo skupaj
Martina Belšak, dipl. vzg. pred. otrok, Vrtec Ivana Glinška Maribor
Ideja o koncertu našega vrtca se je rodila pred več kot enajstimi leti. Takrat smo si zastavili 
cilj, da organiziramo svečan dogodek za starše naših varovancev, z namenom, da jim pred-
stavimo strokovno delo in rezultate našega vzgojnega dela. Namen je bil predstaviti tako delo 
z otroki (rezultati celoletnih obogatitvenih dejavnosti), kakor tudi prostočasno delo strokovnih 
delavcev v glasbenih nastopih. Uspelo nam je … in tako se zgodba ponavlja iz leta v leto. Letos 
že enajstič. Vsakič z višjimi cilji, višjimi pričakovanji in zahtevnejšimi nalogami.
Vrtec Ivana Glinška Maribor je tokrat vse mlade in nalni, intelektualni in fizični razvoj. Ob glasbenih 
mlade po srcu že enajstič povabil na veliko javno pri- dejavnostih si otrok namreč povečuje nadzor nad 
reditev. S povabilom »Dovolite si za kratek čas vsto- svojim telesom in razvija pojem o samem sebi. 
piti z nami v svet glasbe in domišljije« smo ponovno Predvsem pa glasba pripomore k razvoju višje rav-
napolnili Dvorano Union v Mariboru. Na odru je zasi- ni estetske občutljivosti. Prav te dejavnosti namreč 
jalo 6 plesnih skupin, 5 otroških pevskih zborov, sku- spodbujajo raziskovanje in dajejo priložnost izraža-
paj kar 150 otrok in 44 strokovnih delavcev. V obli- nja čustev na številne načine.  In prav zato v našem 
kovanje in pripravo prireditve je bilo skupaj aktivno vrtcu načrtovanju teh vzgojnih dejavnosti dajemo 
vključenih kar 60 zaposlenih. Ker se zavedamo, da posebno mesto. Izvajamo jih redno, sistematično, 
skupaj zmoremo več, smo v pripravo na prireditev strokovno načrtovano, z namenom motivirati in 
vključili prav vse profile v našem vrtcu, od vodstve- zabavati otroke, da spontano optimalno razvijajo 
nega, strokovnega do tehničnega kadra. svoj individuum. Seveda pa gre ob tem vzporedno 
tudi za zunanjo motivacijo, kar pomeni priprava na 
PONUDBA OBOGATITVENIH DEJAVNOSTI končni nastop, naš že tradicionalni koncert. 
V našem vrtcu v okviru institucionalizirane oblike 
predšolske vzgoje po načelih Kurikuluma za vrtce KDAJ, KJE IN KAKO ZAČNEMO?
svojim varovancem ponujamo široko paleto dejav- Priprave na naš tradicionalni dogodek se v našem 
nosti, ki se izvajajo povsem v dopoldanskem času.  V vrtcu začnejo že na samem začetku šolskega leta. 
vsaki izmed naših šestih enot vrtca otrokom poleg Takrat namreč na osnovi sistemizacije izberemo 
rednega oddelčnega letnega delovnega programa oz. potrdimo mentorje, ki vodijo celoletne oboga-
ponujamo povsem brezplačno še pevski zbor, plesni titvene dejavnosti. Ene izmed teh so prav plesne 
vrtec, likovni krožek, pravljični krožek, naravoslovni skupine, pevski zbori in likovni krožki. Vsaka iz-
krožek, tuji jezik, nogometni vrtec, jogo in še kaj.  Za med njih ima za pripravo našega tradicionalnega 
izvedbo dejavnosti imamo strokovno usposobljen koncerta ključno vlogo; tako plesno, pevsko, ka-
kader, ki se vseskozi še dodatno izobražuje in udele- kor tudi končno pripravo kulise in dekoracije za 
žuje raznih programov profesionalnega usposablja- prireditev.
nja. Vsako leto se tako zborovodje otroških pevskih 
zborov udeležijo dvodnevnega strokovnega izo- Mentorice otoke skozi celoletno izvajanje dejavno-
braževanja v izvedbi Zavoda Republike Slovenije za sti na zabaven in igriv način spodbujajo k ustvar-
šolstvo, Zborovske šole za vrtce, ki ga koordinira dr. jalnosti in izraznosti. Z veliko mero poslušnosti in 
Inge Breznik. Prav tako se mentorice plesnih skupin potrpežljivosti z zabavnimi igrami in vajami razvi-
redno udeležujejo različnih plesnih in raziskovalnih jajo posameznikovo samozavest in samopodobo, 
delavnic, ki jih vodijo priznani domači in tuji plesni hkrati pa tudi kreativnost in domišljijo, saj jim nu-
ustvarjalci, kjer kot mentorji plesnih dejavnosti v vrt- dijo priložnost za izražanje svojih idej in čustev na 
cu pridobijo osnovna znanja sodobnih in modernih ustvarjalen način. Otroci tako tudi spontano urijo 
tehnik plesa. spomin in koncentracijo, saj se naučijo točno do-
ločenega besedila, melodije, koreografije. Hkrati 
Strokovni delavci se zavedamo, kako velik vpliv ima- otroke navajajo na odgovornost, saj nastopanje 
jo plesne in pevske dejavnosti na otrokov kognitiv- zahteva pripravo in nenazadnje tudi odgovornost 
ni, afektivni in psihomotorični razvoj, nenazadnje za svoje delo in rezultate. Pri pripravi skupne toč-
tudi na vrednostni sistem posameznika. Hkrati pa ke gre v prvi vrsti za sodelovanje v skupini in z njo, 
pomembno vplivajo na otrokov socialni, emocio- s čimer otroci urijo sposobnosti za timsko delo. 
11
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
RAZLOGI ZA PRIPRAVO NASTOPOV - spodbuda, motivacija, pohvala: otroku pomaga-
K pripravi nastopa za širšo javnost, predvsem pa za jo, da se umiri, se počuti samozavestno in motivi-
starše, kot vrtec stremimo iz več razlogov. Zaveda- rano za nastop,
mo se namreč, da je vzpostavljanje dobrega od- - izogibanje stresu: otrok se lažje umiri in premaga 
nosa in vezi med vrtcem, otroki in starši ključnega svojo tremo,
pomena za dobro in uspešno sodelovanje. Ob tem - odvračanje pozornosti: poslušanje glasbe, spro-
gre vsekakor za spodbujanje družinskega sodelova- stitvene igre pomagajo otroku, da odmakne po-
nja, saj je to priložnost za vzpostavljanje stikov med zornost od nastopa in se sprosti.
vsemi starši, otroci in strokovnimi delavci. Nastopi 
pomagajo staršem razumeti, kaj se v vrtcu dogaja, Mentorice svoje otroke uspešno spodbujajo in jim 
kako se njihovi otroci učijo, razvijajo ter se veselijo nudijo podporo, jih spodbujajo k pozitivnemu raz-
njihovih dosežkov. To zagotovo vodi k povečanju mišljanju in jim pomagajo najti načine za obvlado-
zaupanja in sodelovanja med starši in vrtcem. Starši vanje treme. Tako otroci v svojem nastopu uživajo.
si želijo videti nastope svojih otrok, ker predstavlja-
jo poseben dogodek za otroke in za starše. Nastopi NAŠA PRIREDITEV: 11. TRADICIONALNI KONCERT 
predstavljajo tudi pomembne mejnike za otroke, ki VRTCA IVANA GLINŠKA MARIBOR
se učijo nastopanja pred publiko. Pomembno je, da Letošnji koncert Vrtca Ivana Glinška Maribor, ki se je 
so starši ob tem prisotni, da podprejo svoje otroke in odvijal dne 22. 3. 2023 v Dvorani Union v Mariboru, je 
spodbudijo njihovo samozavest. nosil naslov »Samo en planet imamo, nikomur ga ne 
damo«. Skozi celoletno povezovanje aktivnosti v od-
ČUSTVA PRED NASTOPOM delkih z okoljevarstvenimi vsebinami in načinom živ-
Seveda je pred nastopom samim  pri otrocih in stro- ljenja smo si prizadevali poskrbeti za skupno skrb in 
kovnih delavcih začutiti malo napetosti. Gre namreč odgovornost do našega planeta in sočloveka.  Zbra-
za izpostavljenost pred občinstvom, kar je na nek ne je z dobrodošlico nagovorila ravnateljica, ga. Ester 
način zagotovo stresno. Pri nastopanju je namreč Mlaj, in poudarila, kako pomembno je zavedanje, da 
priložnost samo ena, ni večkratnih ponovitev, zato si vsak majhen korak z veliko mero empatije in sočutja 
vsi nastopajoči prizadevajo predstaviti svojo točko v pripomore do lepše prihodnosti. Slavnostni dogodek 
najboljši možni varianti. Zagotovo je prav zato pri po- so otvorili strokovni delavci vrtca s plesno točko Ze-
sameznikih prisoten tudi strah. A z redno vajo naše mlja pleše. Že z obetajočim naslovom točke so nas 
mentorice maksimalno prispevajo k zmanjševanju prepričali, da smo skupno soodgovorni za naš planet, 
le-tega. Nastop tako postane izziv in priložnost, da v na katerem bivamo in živimo drug z drugim. Na odru 
najboljši različici predstavijo svoje celoletno delo. je odplesalo 18 plesalcev, ki so z žarom na obrazu do-
kazali pomen dobrega sodelovanja, deljenja idej, iz-
Med nastopom otroci doživljajo različne občutke, kar kušenj, znanja in kvalitetnega timskega dela. Temu 
je odvisno od njihove osebnosti in izkušenj. Nekateri so sledile prav tako vse naslednje točke. 
posamezniki so morda nekoliko prestrašeni in ne-
gotovi. Predvsem pa je pri vseh zaznati navdušenje Ker so naši vrtčevski oddelki poimenovani tematsko, 
in zadovoljstvo, saj nastop zagotovo predstavlja pri- kar pomeni z imeni iz istega tematskega sklopa: mor-
ložnost za izkazovanje njihovih sposobnosti in talen- je, ribnik, gozd, nebo, sadje in travnik, so znotraj posa-
tov. Otroci ob tem doživljajo občutke, ki pomembno meznega področja – bivanjskega prostora – oddelki v 
vplivajo na oblikovanje njihove samopodobe in ob- posamezni enoti vse leto raziskovali tudi naš planet. 
čutek lastne vrednosti. Prisotno je mnogo pozitivnih 
čustev: ponos, da so sodelovali, veselje, da se lahko Oddelki na enotah Gledališka in Gregorčičeva so po-
izrazijo na način, ki ga imajo radi in jim je blizu, sa- imenovani po gozdnih in travniških živalih, zato so 
mozavest, da so uspešni, pripadnost, da sodelujejo otroci skozi različne poučne aktivnosti raziskovali prav 
in pripadajo skupini, motiviranost, želja po vključeva- to področje ekosistema z bogatim življenjskim oko-
nju, sodelovanju, izražanju. Prisotnost nervoze, stra- ljem in gozdno pedagogiko, ki ponuja otrokom zdra-
hu in sramežljivosti, ki se pri posameznikih lahko po- vo in sproščeno raziskovanje narave.  Nastopajoči so 
javijo, strokovni delavci kar v največji meri obvladuje- nam v plesni točki Lesket v soju noči (glasba: Dexter 
jo in uspešno minimalizirajo s številnimi strategijami: Britain, The Time to Run) odplesali ples kresničk, ki so 
- priprava in vaje: redna, aktivna, sistematična vaja v soju noči zasijale s tisočimi drobnimi lučkami. Pev-
pri otroku omogoča občutek samozavesti in pri- ski zborček pa nam je zapel pesmi Šla je botrica lisica 
pravljenosti na nastop, (besedilo: A. Štefan, glasba: T. Vulc) in Čuk na palici 
- umirjanje dihanja: tehnike dihanja, ki pripomo- (besedilo in glasba: S. Makarovič). 
rejo k sprostitvi in umiritvi,
- pozitivna vizualizacija: vizualizacija uspešnega CELOLETNA RDEČA NIT V POVEZAVI S PREDSTA-
nastopa otroku pomaga, da si predstavlja, ka- VITVENO TOČKO NA DOGODKU
kšen bo njegov nastop in kako se bo med njim Otroci v enoti Ribiška, kjer domujejo sladkovodne 
počutil, živali, so skozi celotno šolsko leto pridobivali izkušnje 
12
Didakta
in znanja, kako prav je, da ohra-
nimo sladkovodne vire in pitno 
vodo, da bomo lahko v njej uživali 
mi, naši otroci, vnuki. Raziskovali 
so reke, mlake, ribnike, mokrišča 
in življenja v njih. Spoznavali so, 
kakšno izjemno bogastvo je pitna 
voda. To je vir življenja, katere po-
raba se je v zadnjem obdobju tudi 
pri nas izjemno povečala. Izvedeli 
so, da je v  nekaterih predelih sve- Plesna točka strokovnih delavcev, »Zemlja pleše«
ta celo primanjkuje. S sodobnim 
načinom življenja jo žal namreč 
močno onesnažujemo. Zborček 
nam je zapel pesmi En majhen 
mož (besedilo: A. Štefan, glasba: 
V. Lokar Lavrenčič) in Raca Maca 
(besedilo: J. Olaj, glasba: J. Kuhar). 
Plesna folklorna skupina pa je v 
narodnih nošah ob spremljavi na 
harmoniko zaplesala ljudski ples 
Ob bistrem potočku je mlin.  
V enoti Kosarjeva so otroci vse leto 
pridno vrtnarili na svojih ekolo-
ških vrtičkih. Zdaj namreč že zelo 
dobro vedo, da uživanje živil iz lo-
kalnega okolja predstavlja temelj Pevski zbor enote Gledališka in Gregorčičeva pod vod-
zdrave prehrane in okolju prijazno stvom zborovodkinje Katarine Petek
pot od njive do krožnika. Na njiho-
vem vrtu pa niso pridelali samo 
živil. Poskrbeli so namreč tudi za 
cvetoč izgled. Med vrtnarjenjem 
so se tako predajali lepoti narave 
in žvrgolenju ptic. Raziskali so tudi 
zlato rožo, ki se zlati na naših po-
ljih in kasneje omamno zadiši iz 
krušne peči. Zborček nam je zapel 
pesem Zlata roža (besedilo: J. Hu-
mer, glasba: G. Battista Pergolesi) 
in Imam dolino zeleno (ljudska). 
Mladi plesalci pa so se na odru 
spremenili v marljive krte, ki so na 
ritem pesmi Sail skupine Awolna-
tion na vrtnih gredicah pridno ko- Zala Kores in Luka Banović med pesmijo Moje mesto
pali rove vso noč in ves dan.  
Enota Smetanova je z malo ča-
rovnico, zeliščarko Lenčko razi-
skovala zelišča in se prepuščala 
vonju sveže pokošene trave, me-
tuljem, kobilicam, cvrčanju mur-
nov in otroškemu smehu, ki jih 
ponujajo naši travniki. Raziskovali 
so dragocene zaklade narave in 
izobilja rastlin, ob kateri so vese-
lo prepevali in se predajali lepoti 
narave. Na koncertu so z nami 
podelili pesem Sonce (besedilo: 
13
Folklorna otroška skupina Ribiška
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
G. Jakopin, glasba: J. Golob), Mu-
renčki (besedilo in glasba: J. Hval) 
in Zvončki in trobentice (besedilo 
in glasba: T. Roš). 
V enoti Pristan domujejo skupine 
školjke, morski konjički, meduze 
in hobotnice. Prav zato so razisko-
vali morja. Pa ne samo kot tisti pri-
jeten kraj, kjer se poleti sprošča-
mo med čofotanjem na vročem 
soncu. Primerjali in ugotavljali so 
Plesna skupina enot Gledališka in Gregorčičeva pokritost morskega ekosistema 
celotne zemeljske površine in 
vode na našem planetu. Sezna-
njali so se s porastom prekomer-
nega lova, onesnaženosti morij in 
težavami z mikroplastiko, ki pred-
stavlja resno skrb naši prehrani in 
je razlog za številne še neraziska-
ne zdravstvene težave. Na poti do 
večjega osveščanja otroci vedno 
pridno ločujejo odpadke in odgo-
vorno prispevajo k zeleni priho-
dnosti, ki mora postati in biti naša 
skupna odgovornost. Otroški 
pevski zbor nam je zapel pesmi 
Plesna skupina enote Kosarjeva Barčica po morju plava (ljudska) 
in Gusarska (besedilo in glasba: 
M. Madol in S. Lenarčič). Plesalci 
pa so na melodije Jeana-Miche-
la Jarreja priplesali pravo morsko 
pravljico in zbudili prav vse mor-
ske živali. 
POMEN DRUGIH ZNANJ, KI JIH 
STROKOVNI DELAVCI UPORA-
BLJAJO PRI SVOJEM STROKOV-
NEM DELU
Naši strokovni sodelavci s svojim 
znanjem in strokovno usposoblje-
nostjo pri svojem izobraževalnem 
delu nenehno zagotavljajo spod-
6pack Čukur (Hula Hop) budno učno okolje in razvijajo 
glasbeno-plesne sposobnosti in 
spretnosti. Veseli in ponosni smo, 
da imamo v našem vrtcu kolektiv, 
ki se tudi profesionalno ukvarja z 
glasbo. Prav vsi ti strokovni delav-
ci svoja znanja nenehno upora-
bljajo pri svojem delu. Kako čudo-
vito se lahko prepleta spremljava 
instrumenta in petje otroških pe-
smi, so nam slikovito predstavili 
tudi na našem koncertu. Otroške 
glasove so pospremile melodije 
klavirja, klarineta, saksofona, bob-
nov, trobente, kitare, harmonike 
Oder z vsemi nastopajočimi ob sklepni pesmi Samo mili- in kljunaste flavte. Vse to so in-
14 jon nas še živi
Didakta
Otroški pevski zbor enote Smetanova z zborovodkinjo Vanjo Fekonja
strumenti, na katere naši zaposleni radi in pogosto je ključno za zagotavljanje pravičnosti v družbi; je 
zaigrajo. Ob vseh njih pa seveda še vrsta ritmičnih dolgoročna naložba v prihodnost družbe, saj s tem 
instrumentov, na katere so zaigrali kar otroci sami. izboljšamo možnosti izobraževanja, zaposlovanja in 
socialne vključenosti posameznikov, kar dolgoročno 
SODELOVANJE S STARŠI, LOKALNO SKUPNO- gledano zagotovo veliko doprinese tudi našim na-
STJO slednikom. In to nas je vodilo v dobrodelnost.
Dogodek je z avtorsko pesmijo Moje mesto (Leo-
nart) popestrila tudi naša bivša sodelavka, članica ZADOVOLJSTVO, PONOS, SREČA …
dua De Liri, ob spremljavi kitarista Luka Banovića. Po nastopu samem so občutki vseh nastopajočih 
Ker skupnost ustvarjamo otroci, starši in zaposle- in tudi ostalih vključenih v dogodek neprecenljivi in 
ni vzajemno, sodelovanju s starši dajemo še pose- nepopisni. Izvedba nastopa je namreč predstavitev 
ben pomen. Starši so primarni in najpomembnejši dela vseh vpletenih. Zadovoljstvo, ponos, sreča, ve-
vzgojitelji svojih otrok in prav vključevanje v vrtec selje so občutki, ki vrejo iz nas. Vsak tak koncert za 
jim omogoča, da se še bolj povežejo z otrokovim nas predstavlja nov izziv in novo priložnost. In vsako 
vsakdanjim življenjem in sodelujejo pri njegovem leto znova se trudimo nadgraditi svoje delo in stopiti 
razvoju.   Skozi vse leto družine na najrazličnejše na- še stopničko višje.
čine vključujemo v vzgojno-izobraževalno delo. In 
del tega sodelovanja smo tudi letos vključili v prire- Nepozaben nastop otrok in vzgojiteljev, ki so s svojo 
ditev samo. Skupaj z bendom našega vrtca in naši- suverenostjo navdušili, razveselili ter se vtisnili v spo-
mi odličnimi vokalisti je na odru v zaključni pesmi min in udeležencem polepšali večer, še vedno odme-
priredbe Samo milijon nas še živi (avtor: Agropop), va po hodnikih našega vrtca in tudi daleč zunaj njega.
sodeloval tudi znani mariborski rap umetnik, 6pack 
Čukur. Koncert je zaključil s svojo avtorsko pesmijo 
Hula Hop.
Letošnji dogodek je imel tudi humanitarno noto. 
Razumeti in čutiti sočloveka je namreč izjemna vre-
dnota. Prav zato s številnimi aktivnostmi pri otrocih 
razvijamo socialne veščine, saj so le-te pot do pozi-
tivnih medsebojnih odnosov in vzpostavljanju vezi, 
pot k razvijanju odgovornosti in odgovornejšemu 
ravnanju, predvsem pa pot k moralni občutljivosti. 
Z namenom razvijati pri otrocih vrednote, socialni 
čut, empatijo, sočutje in občutek za sočloveka smo 
se povezali z humanitarnim Društvom UPornik. 
Nesebično smo dokazali, da lahko s skupnimi mo-
čmi zmoremo veliko več. Z zbranimi prostovoljnimi 
humanitarnimi donacijami udeležencev smo za-
gotovo pripomogli k vrnitvi upanja in dostojanstva 
najranljivejšim. Kot člani družbe se namreč čutimo 
moralno odgovorni, da poskušamo pomagati po-
moči potrebnim. Vsi ljudje si zaslužijo enako dosto-
janstvo in priložnosti, ne glede na njihov socialen in/ Člana Društva UPornik 
ali ekonomski status. Poskrbeti za najobčutljivejše 
15
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Igrifikacija pri pouku matematike 
pri poglavju Odstotki
Nataša Brlič, učiteljica matematike, OŠ Pesnica
Igrifikacija pomeni uporabo načinov razmišljanja v igri z namenom aktivnega sodelovanja 
in večje vpletenosti pri reševanju določenega problema. Gre za novejši koncept motiviranja, ki 
izhaja iz sveta informacijskih tehnologij. Igrifikacija je bila prakticirana na različnih področjih, 
kjer je bil glavni namen predvsem pritegniti uporabnika k določeni ciljni aktivnosti, na primer 
v učenje v delovnem okolju. Moč igrifikacije deluje tako, da izkorišča potrebo po tekmovalnosti, 
ki jo imamo ljudje v nas. Ko igramo igre, postanemo posledično bolj vključeni in čutimo večjo 
potrebo po doseganju ciljev. Z dosegom določenega cilja si želimo doseči še več – se podati 
proti naslednjemu, težjemu cilju. Igrifikacija uporablja motivacijo in nagrade z namenom, da 
se uporabnik počuti nagrajenega za svoj trud. Pri naju so to bili žigi, ki so pomenili ugodnosti 
pri ustnem ocenjevanju po koncu poglavja Odstotki. 
Ključni pojmi: igrifikacija, motivacija, odstotki, vsak- okolje za udeležence, ki imajo težave pri deljenju 
danje življenje, nagrada. mnenj v večji skupini učencev, ter nagrade za kako-
vostno opravljeno delo.
UVOD
Vse ure do ocenjevanja je pod mojim mentor- Prva ura je bila uvodna. Študentka je učencem 
stvom izvedla študentka Pedagoške fakultete v razložila, kako bo delo potekalo, ter jim pokazala 
Mariboru. Pri delu v razredu sem ji pomagala. Ure igralno polje. Učenci so bili v pričakovanju iger ozi-
sva izvedli v obeh paralelkah 7. razreda. roma učenja preko igranja. Razdelila jim je kroge, 
izrezane iz kartona, in jim dala navodilo. Na eno 
Študentka je imela temo igrifikacije izbrano za stran kroga so morali narisati nekaj, kar jih pred-
magistrsko nalogo in je na tem področju razisko- stavlja, na drugo pa svoje ime. Razložila jim je, da 
vala. Pri poglavju Odstotki je igrifikacija smiselna bodo zraven imena dobivali različne žige, ki jih 
zato, ker obravnavi tega poglavja namenimo dva bodo potem lahko unovčili pri ocenjevanju.
tedna in smo na ta način obdelali celotno poglavje.
Igrifikacijo (slovenski izraz izhaja iz angleške bese- REŠEVANJE ULOMKOV IN RAČUNANJE ODSTOT-
de gamification) najenostavneje opredelimo kot KOV
uporabo elementov iger (npr. lestvic, značk, točk, Ko so končali, so učenci ponovili znanje ulomkov. 
dosežkov, stopenj, izzivov …) v okoliščinah, ki same Rešili so par nalog, pri katerih so razširjali ulomke na 
po sebi ne vključujejo iger. različne imenovalce. 
Za uspešno vključevanje igrifikacije v pedagoški Sledila je motivacijska naloga. Učenci so si na vrhu 
proces je pomembno, da se osredotočimo na re- lista v zvezku morali pustiti nekaj prostora za na-
zultate njenega vključevanja. S pomočjo te meto- slov. Študentka je na tablo narisala tabelo, ki je pri-
de lahko povečamo aktivnost in zavzetost udele- kazovala, kolikokrat sta Matic in Jaka vrgla na koš 
žencev za učni proces, spodbujamo sodelovanje ter kolikokrat sta zadela. Učenci so na podlagi te 
in omogočamo povratno informacijo, varno učno tabele ugibali, kdo je bil uspešnejši. 
Končni izdelki učencev po igrifikaciji v 7. A in 7. B
16
Didakta
je dobil eno kuverto, v kateri so bili kartončki s štiri-
VSI METI USPEŠNOST
mi primeri za prvo težavnostno stopnjo. Učenec je 
Matic 25 8 moral iz grafičnega prikaza ugotoviti odstotek ter 
zapis odstotka kot ulomek in kot decimalno število. 
Jaka 20 6
Navodila študentke so bila sledeča: »Na moj znak 
Razvila se je debata, zato so dvignili roke tisti, ki so odpreš kuverto in položiš skupaj kartončke, ki sodijo 
bili za Matica, in tisti, ki so bili za Jako. Večina učen- skupaj. Ko končaš, dvigneš roko.«
cev je izbrala Matica, vendar je nekaj učencev izbra-
lo oba. Ko je učenec dvignil roko, sva njegovo delo pregleda-
li ter mu v primeru pravilno postavljenih kartončkov 
Zraven tabele je študentka nato zapisala uspešnost dodelili prvi žig. 
obeh kot ulomka. Pogovorili so se, zakaj je celota 
spodaj in del celote nad ulomkovo črto. Oba ulom- Po prvi stopnji je sledila druga stopnja, ki je prinesla 
ka so razširili na imenovalec 100. Razložila jim je, da dva žiga. Torej, ko je učenec končal prvo stopnjo, je 
tako pridemo do odstotkov. Učenci so že poznali to dobil kuverto z drugimi kartončki, ki so bili malo bolj 
besedo in se spomnili tudi na izraz procenti. S pre- zahtevni. 
prostim izračunom so ugotovili, da je bil bolj uspe-
šen Matic. Učenci so radi sodelovali.
Ker je ostalo še nekaj časa, so še nekaj preprostih PRVA STOPNJA
ulomkov pretvorili v odstotke.
Za domačo nalogo sta bili dve nalogi v učbeniku.
Drugo uro so pregledali domačo nalogo iz prejšnje 
ure. Učenci niso imeli težav pri reševanju. Študent-
ka je zapisala podnaslov Grafični prikazi. Učenci so 
si po nareku zapisali primer v zvezek. Nato so nare-
dili podobno tabelo kot prejšnjo uro.
VSEH DREVES: 50
Število Odstotek
Jablane 20
DRUGA STOPNJA
Hruške 10
Slive 5
Češnje 15
Grafično so prikazali te podatke s pravokotnikom, 
stolpčnim ter tortnim prikazom. Pri tortnem prika-
zu so učenci imeli največ težav, saj je bilo potrebno 
računati kotne stopinje. Naredili so še nekaj nalog iz 
učbenika ter si zapisali domačo nalogo.
IGRIFIKACIJA 
Učenci so reševali probleme samostojno. Da si niso 
pomagali, sva vsakega učenca posedli v svojo klop. 
Pri tej nalogi sem študentki pomagala. Vsak učenec Izdelki učencev po prvi igrifikaciji
17
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Pri naslednji učni uri so začeli z motivacijsko nalo- 20 % od 200 = ?
go iz učbenika (Berk in drugi, 2020): Ker lahko 20 % zapišemo kot ulomek, so nadalje-
vali račun:
Špelini prijateljici Mateji se je v zadnjem letu opa-
zno povečala telesna teža. V 6. razredu je tehtala 
50 kg, letos pa je tehtnica pokazala že 54 kg. Špela 
je nekje prebrala podatek, da je 10-odstotno po-
večanje telesne teže v letih odraščanja običajno.
Opozorili sva jih na obvezno pisanje odgovorov, ka-
Učenec jo je prebral in nato so se pogovorili, na ka- dar so besedilne naloge. Tako smo to nalogo rešili po 
kšen način bi prišli do rezultata. Študentka jim je prvem načinu. Sledilo še je sklepanje in križni račun.
povedala, da obstaja več načinov. Prvega so pre-
dlagali učenci sami.
1. način
2. način
Zapisali so odgovor.
O: Igralna konzola sedaj stane 160 €.
3. način Sledilo je še več podobnih nalog, da so učenci usvojili 
vsaj en način reševanja.
Pokazala jim je vse tri načine. Vsak si je potem izbral 
način, ki mu najbolj ustreza. Večina učencev si je iz-
brala tretji način, saj so potem pri nalogah videli, da 
za prvi način potrebuješ večkratnike števila 100.
Nato smo z vsemi tremi načini rešili še dve nalogi 
iz učbenika. 
Pri zadnji učni uri so obravnavali računanje dela 
celote in celote. Ponovili so znanje prejšnje ure ter 
ustno šli skozi vse tri načine računanja odstotkov. 
Učenci so sami oblikovali motivacijsko nalogo s 
pomočjo študentke. 
Šli smo nakupovat v trgovino ter kupili igralno 
konzolo, vredno 200 €. Zraven je bila oznaka, da 
je konzola znižana za 20 %. Vprašanje je bilo, koliko 
smo plačali za igralno konzolo. Ker so bili učenci že 
vajeni takšnih nalog z ulomki, so sami prišli do te 
ugotovitve:
18
Didakta
IGRIFIKACIJA: Resnica ali laž Igrifikacija je bila mišljena samo eno šolsko uro, 
ampak so učenci naloge reševali še v drugo uro. 
Učencem je študentka razložila pravila ter jim raz-
delila kuverte. Med tem časom sva krožili po razre-
du in pomagali, kjer so pomoč potrebovali. Učenci 
so naloge reševali bolj umirjeno kot prejšnjo uro 
igrifikacije. 
Študentka je pripravila dve kuverti, A in B. V vsa-
ki kuverti je bilo petnajst trditev, ki so se navezo-
vale na vso že obravnavano snov. Vsak učenec je 
dobil svojo kuverto in tabelo, v katero je zapisoval, 
ali je trditev resnica ali laž. V primeru lažne trditve 
je zapisal resnico oziroma pravilni odgovor. Ko je 
učenec rešil pet primerov, je dvignil roko. Vseh pet 
primerov sva pregledali in v primeru njihovih pra-
vilnosti učencu dodelili en žig na njegov krog. 
 Izdelki učencev po drugi igrifikaciji
19
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
IGRIFIKACIJA: Besedilne naloge
Besedilne naloge po treh ravneh zahtev- Izdelki učencev
nosti
ZAKLJUČEK
EVALVACIJA UČENCEV
Po končanem poglavju so učenci imeli ustno ocenjevanje. Vsak je zraven prinesel svoj krog z žigi, ki sem 
jih upoštevala. 
Število žigov Ugodnosti
vsaj 8 Učenec dobi na ocenjevanju vprašanje manj.
7 ali 6 Učenec si sam izbere vprašanje (predstavi domačo nalogo).
5 ali 4 Učenec lahko eno vprašanje zamenja za drugo. 
3 ali 2 Učencu podam namig.
20
Didakta
Učencem se je to poglavje zdelo poučno in zabav- Kako bi ocenil/a takšen način ocenjevanja?
no. Dobili sva pozitivno izkušnjo. Nasmehi otrok 
so bili vredni vsega vloženega truda v igre, ki jih je 
pripravila študentka. Skozi celotna dva tedna sem 
opazila, da sodelujejo tudi učenci, ki prej pri urah 
niso radi sodelovali in so imeli slabše ocene. Pri 
tem sklopu so pri ustnem ocenjevanju dobili bolj- 2 3 14
še ocene kot sicer. 
Po ocenjevanju, ki je trajalo tri šolske ure, je štu-
dentka učencem razdelila liste, kjer so odgovorili 
na vprašanja s pomočjo barvanja. 2
3
Kako zelo imaš rad/a matematiko?
14
30% 20% 50%
Ocena načina ocenjevanja
30% 20%
Kako so ti bile všeč igre?
50%
4% 23% 73%
4%
Priljubljenost predmeta matematika
23%
73%
VIRI IN LITERATURA
Berk, J., Draksler, J. in  Robič, M. (2020): Skrivnosti števil in oblik 
7, Učbenik za matematiko v 7. razredu osnovne šole, (4. izd.), str. 
222-245. Ljubljana: Rokus Klett.
Tratar, J., Mahnič, B., Lešnik, V., Štaher, A., Pev, M., Miklavčič Jenič, 
A., Hauptman, A. in Tadina Bence, V. (2014): Odstotek. V: Seneko-
vič, J. (ur.): I - učbenik za matematiko v 7. razredu, str. 222-245. 
Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na https://eucbeniki.sio.
si/matematika7/3300/index.html, 24. 10. 2023.
Robič, D. (2017):  Uporaba igrifikacije pri pouku računalništva. 
Maribor: Fakulteta za naravoslovje in matematiko, UM – doktor-
ska disertacija. Priljubljenost iger
21
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Poučevanje (jezika) kot drugi učitelj 
v prvem razredu
Tanja Bergant, univ. dipl. soc. del, dipl. vzg., OŠ Horjul
Učenje jezika v prvem razredu je prepleteno z vsemi predmeti. Igra je pri šestletnikih še vedno 
najpomembnejša dejavnost. Učenje je najučinkovitejše skozi igro. Za življenje se največ naučimo 
iz vsakodnevnih situacij, ki jih spreminjamo v igro. Pomembno je ubesediti občutke. Pomembni 
so pogovori v jutranjem krogu, ko si vzamemo čas za dnevne dogodke, reševanje problemov, 
vživljanje v druge, ko poslušamo in slišimo sošolca. Vsak posameznik dobi besedo in priložnost. 
Učimo se, da je vsak problem rešljiv. Delamo na tem, da začete stvari dokončamo, ker zmore-
mo in ne obupamo. Ves čas se učimo, čeprav se igramo. Trudimo se biti prijazni in razumeti 
drugačnost, pomagati, biti vljudni, strpni in prijateljski. Ne delamo drugim tistega, kar ne želimo, 
da bi drugi delali nam, predvsem pa se veliko pogovarjamo.
Ključni pojmi: učenje, življenje, igra, pogovor. ter na diahronem nivoju (pri ponovnem igranju in 
ustvarjanju igre), ko se zmožnosti nenehno razvi-
1 UVOD jajo in motivacija vodi v preseganje praga znanja 
Kratko in enostavno, jasno in konkretno, zanimivo, posameznika, kar vodi v dinamično učenje. 
igrivo in sproščeno se učimo (tudi jezika) v prvem 
razredu. Moj cilj je učenje za življenje. Izhajam iz vsa- Baloh (2015) piše, da je za otroka igra temeljna spo-
kodnevnih situacij, iz trenutkov, ki so učencem znani znavna izkušnja in hkrati osnova za proces učenja. 
in o katerih veliko vedo. Z igro otroku ozaveščamo preproste, njegovemu 
interesu ustrezne sporazumevalne vzorce, ki pred-
V prvem razredu se prepleta učenje vseh predme- stavljajo analitično načrtovane jezikovne strukture. 
tov. Na urniku so predmeti točno določeni, vendar se Tempo, obseg in globina sta najprej svobodna, po-
ves čas pouka prepletajo: spoznavanje okolja, šport, stopoma pa dejavnosti stopnjujemo tako, da usmer-
slovenski jezik, matematika, glasba in ustvarjanje. jamo in načrtujemo težavnost. Pri igri gre za igralne 
in raziskovalne dejavnosti, metode in tehnike dela, ki 
Poučevanje in popravljanje jezika se preko igre do- spodbujajo interes za spoznavanje jezika in razvijanje 
gaja ves čas. Igra je v prvem razredu še vedno zelo sporazumevalne zmožnosti. 
pomembna in zato z učiteljico razredničarko vsako-
dnevno poskrbiva, da je le-te čim več, oziroma, da Baloh in Kiswarday (2015) navajata, da je med naj-
cilje doseževa preko nje. Otroci so stari 6 let in so raz- bolj znanimi modeli veččutnega poučevanja model 
like med njimi lahko zelo velike. VARK (Fleming 1995), kjer se pri načrtovanju igre in 
učnih dejavnosti predvidi aktiviranje različnih sen-
Z vsemi začnemo na začetku. Najprej se veliko in naj- zornih kanalov (vidni, slušni, kinestetični, bralno-za-
več igramo in pogovarjamo. Začnemo s temami, ki pisovalni). 
učence zanimajo. Postavljajo vprašanja in nanja od-
govarjajo. Aktivno sodelujejo in raziskujejo. Celosten pristop, ki spodbuja bogato in aktivno 
vključevanje levih in desnih hemisfernih zmožno-
Pri učnem procesu se mi zdi pomembno, da učenci sti pri igri in učenju, pa zagotavlja tudi Gardnerjev 
jezik vzljubijo, zato veliko delava na motivaciji in opol- (1995) model multiplih inteligenc (jezikovna, ma-
nomočenju učencev. tematično-logična, glasbena, vidno-prostorska, te-
lesno-gibalna, medosebna, notranje refleksivna in 
2 IGRA KOT DIDAKTIKA POUČEVANJA naturalistična). 
Igra je pomemben didaktični pristop pri starosti pr-
vošolcev (šestletniki). Caon (2008) pravi, da ima igra Ti modeli so zelo primerni za učenje v 1. razredu, saj 
pri učenju jezika poseben pomen, saj je raba jezika gre za naravne oblike učenja, ki poteka v vsakdanjih 
pri podajanju navodil za igranje neizbežna, pa tudi življenjskih situacijah. So motivacija za učenje jezi-
večina iger med samim potekom predvideva rabo ka in nudijo spodbudno učno okolje. Učinkovito in 
jezika. Gre za dvojno vključevanje posameznika v spodbudno učno okolje omogoča otrokom, da se 
igro, in sicer na sinhronem nivoju (med igro), ko je počutijo varne, sprejete, da so uspešni. Krepi otroko-
posameznik v igro vključen in kot takšen motiviran, vo samopodobo, kar je še pomembnejše za otroke z 
22
Didakta
učnimi težavami, ki imajo praviloma nižjo samopo- sko prilagajajo vzdušju, delu leta, otrokovim željam 
dobo in slabše obvladajo strategije samostojnega in interesom. Če kateri od otrok prinese svojo knjigo, 
učenja ter prilagajanja zahtevam. Učinkovito učno pogosto v del dneva vključimo tudi te zgodbe, kar 
okolje jim preko doživljanja sprejetosti in vključeva- pozitivno vpliva na motivacijo otrok, na širjenje inte-
nja v učni proces pomaga usvojiti strategije za uspe- resov, zanimanja.
šno učenje in aktivno sodelovanje ter jim dvigne mo-
tivacijo za učenje in ustvarjanje pozitivnih odnosov. Največkrat izbiram zgodbe, ki se navezujejo na življe-
nje, na dogodke, na nekaj znanega, kar so otroci že 
»Aktivnost mora pritegniti otroka, ga zabavati in uči- doživeli. Ob teh zgodbah se pogovarjamo o čustvih, 
ti. Če se učimo z veseljem, se učimo hitreje, znanje je občutkih. 
trajnejše.« (Seliškar 1995, 35).
3.1 Bralni kenguru 
Potrebno je razlikovati med domišljijsko igro in igro s Bralni kenguru spodbuja učence, da preberejo knji-
pravili. Za optimalen razvoj sta pomembni obe obli- ge in pripovedujejo o njih. Vsakokrat, ko preberejo 
ki. V domišljijski igri najdejo otroci stik sami s seboj, z knjigo in jo predstavijo v šoli, si narišejo mladička 
lastnim nezavednim in z lastno kreativnostjo, ureja- kenguruja v mamin žep.
jo zmešnjavo v svojem notranjem svetu in vzposta-
vljajo kontrolo realnosti. Otrokovo notranje življenje 
se razpleta na domišljijski ravni, ne da bi ustavljalo 
napredovanje v kontroli realnosti. Domišljijska igra 
vključuje igro vlog, s čimer učenec razvija identifika-
cijo. Gre za domišljijsko igro, kjer doživljajo situacije z 
vidika različnih vlog in tudi sebe doživljajo v različnih 
vlogah. Igra s pravili je pomembna za razvoj samo-
vrednotenja. Tu se učijo usklajevati partnerstvo in 
tekmovanje ob upoštevanju pravil, s čimer razvijajo 
samoobvladovanje in samokontrolo. 
Igra se uporablja tudi v terapevtske namene, saj je 
za otroka to kanal za sporočanje, ki je lažji kot pripo-
vedovanje.
3 DNEVNA RUTINA – DOBRO JUTRO Z BRANJEM
Dobro jutro si zaželimo v jutranjem krogu. Nadalju-
jemo z branjem. Beremo kratke zgodbe, ki se temat- Bralni kenguru učenca, ki pripoveduje.
Bralni kenguruji vseh učencev.
23
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
3.2 Slikovni material (piktogrami) 4 IGRE VLOG
Narišemo slike na določeno pravljico in jih nalepimo Vsak dan odigramo nek realen prizor, ki se nam je 
na vidno mesto v razredu, kjer imamo zbrane pravlji- zgodil v šoli ali doma. Razdelimo vloge in se igramo 
ce, ki so tematika našega učnega načrta. Ob slikah, »igralce«.
ki so jih učenci narisali, obnovimo vsebino zgodbe. • Učimo se izražati svoja občutja (strah, veselje, pre-
Ob tem se trudimo, da je obnova kratka in da so po- senečenje …).
vedi jasne, razumljive in enostavne. • Rešujemo probleme iz situacij, ki so se nam zgo-
dile v šoli (svojo težavo zapišemo ali narišemo na 
list in se ob tem pogovarjamo, razdelimo vloge in 
igramo prizore, rešujemo situacije).
Zapis in risba dogodka, ki smo ga zaigrali.
5 SPROTNO REŠEVANJE KONFLIKTOV
Imamo točno določene besede, ki jih učenci upora-
bijo, ko je nekdo grob, nesramen ali kako drugače 
moteč. Ostali mu morajo povedati, da jim to ne paše, 
preden pridejo do učitelja. 
»To, kar si naredil, mi ni všeč.«
»Stop. Ne delaj tega. Boli me. Moti me. Ne paše mi.«
Imamo pravilo, da konflikte rešujejo sami. Točno s 
temi besedami. Pri besedi »stop« poleg izreke izte-
gnejo roko in sošolcu pokažejo »stop« tudi z dlanjo.
Primer piktograma zgodbe Pod medve-
dovim dežnikom.
3.3 Zgodbi spremenimo konec
Po prebrani in analizirani zgodbi aktivno iščemo 
ideje, kako bi zgodbi lahko spremenili konec. Idej je 
vsakokrat res veliko, ta dejavnost je spodbuda tudi za 
tiste, ki se manjkrat oglašajo, ki niso radi izpostavljeni. Znak za sošolca, ko mi ni všeč, kar mi dela.
24
Didakta
S tem krepijo svojo osebnost, pridobivajo na samo- 7.2 Masaža
zavesti, oblikujejo samopodobo, počasi izgubljajo Vsak dan po hrbtu sošolca v krogu, največkrat v 
strah, sram. jutranjem krogu, pred seboj rišemo oblike črk in 
utrjujemo zapis. Sledi glasna izreka, da se slišimo 
6 POGOVARJAMO SE med seboj. 
Nekateri otroci, ki pridejo iz vrtca v osnovno šolo, se 
skorajda ne znajo pogovarjati. Na vprašanja ne od-
govarjajo iz različnih razlogov. Nekateri zato, ker jih 
ne razumejo, drugim je nerodno in nimajo izkušnje 
nastopanja, nekateri se težko izražajo in ne poznajo 
besed za poimenovanje stvari.
Kratki filmi kot uvodi v pogovore:
• NE NASILJU: https://www.youtube.com/
watch?v=ykeZgcq71LE
• PRAVI SOŠOLCI: https://www.youtube.com/
watch?v=dDEc4UxGlrc
• VZTRAJAJ IN VERJEMI VASE: https://www.you-
tube.com/watch?v=JOWiPx5VRUU
• DRUGAČNE GENERACIJE: https://www.youtu-
be.com/watch?v=9Hq9rf0XgrI Zapisi črk po hrbtu.
• JE RES VSEM DRUGIM BOLJE?: https://www.
youtube.com/watch?v=HEfu2koP8no
• KDOR DRUGEMU JAMO KOPLJE: https://www. 8 RASTEMO S KNJIGO
youtube.com/watch?v=Gq0jfzgvvrM Spoštujemo knjige. Redno hodimo v knjižnico. 
• DRUGAČNO DARILO – DRUGAČEN: https://vi- Znamo pravilno ravnati s knjigami. Upoštevamo 
meo.com/152985022 mir in tišino v knjižnici. Za nas je to prostor miru, 
• DAN NESKONČNIH SANJ: https://www.youtu- sprostitve, počitka in uživanja.
be.com/watch?v=860VTmzeEOI
8.1 Ura v knjižnici
Po ogledu filma oz. risanke se pogovarjamo, kaj je Knjižničarka nam enkrat tedensko prebere pra-
bilo zanje sporočilo filma, kaj je problem, kako se bi vljico, ki jo mirno in zbrano poslušamo, potem pa 
ga dalo rešiti, kako se kdo počuti, kako bi se ti počutil, aktivno sodelujemo pri obnovi, odgovarjanju na 
če bi bil kateri izmed igralcev. Spoznavamo pojme in vprašanja in ustvarjanju na temo vsebine.
vsebino besed, kot so: sočutje, empatija, prijateljstvo, 
ljubezen, sprejemanje drugačnosti, spoštovanje … 8.2 Bralni kotiček v razredu 
Tu je oaza miru, pozitivne energije, sprostitve. Po-
7 GRAFOMOTORIČNE VAJE stala je rutina odmorov, trenutkov, ko učenci po-
Utrjujemo zapise števil in črk na zanimivejše načine trebujejo umik na samo. 
kot samo v zvezek.
9 ČESTITAMO OB ROJSTNIH DNEVIH
7.1 Posoda s sipkimi snovmi Vsak učenec slavljencu pove, kaj mu je pri njem 
V veliki posodi imamo zdrob, to je »terapevtsko sre- všeč. Pohvali ga, njegova dejanja, njegove osebno-
dišče« našega razreda. Na igriv način se učimo novih stne lastnosti. Spomni se dogodka, v katerega je 
črk, rišemo oblike, se ob tem zabavamo in učimo. bil slavljenec vpleten in je bil prijeten.
Posoda s koruznim zdrobom. Naš bralni kotiček v razredu. 25
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
S tem krepimo samopodobo učencev, vadimo iz-
ražanje, vsak izmed njih vsakokrat znova dobi pri-
ložnost in izkušnjo nastopanja pred drugimi. 
10 KOTIČKI Z DIDAKTIČNIMI IGRAMI, NAREJENI-
MI V ŠOLI
Učenci se po opravljenem delu lahko odpravijo do 
omare, kjer so pospravljene didaktične igre. Kadar 
imava z razredničarko dovolj časa, se posvetiva 
enemu po enemu. Prideva do učenca in ga opazu-
jeva. Ponosni so, ker so uspešni, in z veseljem od-
govarjajo na najina vprašanja. Kratko opišejo, kaj 
delajo, ustvarjajo. 
Didaktične igre vsebujejo predvsem individualne 
miselne dejavnosti, kjer otrok sklepa iz posame-
znega k splošnemu. Z didaktično igro lahko ne-
prisiljeno obnavljamo otrokova spoznanja, spod-
bujamo otroka k pazljivosti, vztrajnosti, hitremu 
odzivanju, natančnemu opazovanju, sklepanju. Z 
njo aktiviramo otrokove miselne, govorne, fizične, 
čutne in čustvene dejavnosti. 
Didaktična igra pri otroku zbuja interes, lastno ak-
tivnost, otrokove intelektualne sposobnosti pa ak-
tivira v celoti. Poleg tega igre s pravili neprisiljeno 
disciplinirajo in otroci si igraje pridobivajo sposob-
nosti za sožitje z vrstniki (Kocjančič 2002, 38). Sestavljamo besede in palčka.
Razvrščamo oblačila.
Ustvarjamo barve in oblike. Štejemo in pritrjujemo kljukice.
26
Didakta
Otroci potrebujejo prosto igro, v kateri lahko raz-
iskujejo, delajo stvari, ki se nam lahko na prvi po-
gled zdijo nevarne oz. neprimerne. To vodi v kre-
pitev otrokovih sposobnosti – fizičnih, socialnih, 
kognitivnih, čustvenih. 
Ko jih pustimo same in lahko prevzamejo popol-
no odgovornost za svoja dejanja ter sprejmejo po-
sledice svojih odločitev, je to zanje navdušujoča iz-
kušnja. Tvegana igra pomaga premagovati strah, 
v nasprotnem primeru pa se le-ta lahko sprevrže 
v fobijo. Torej naša pretirana skrb za zdrav razvoj 
Drevesni diagram. otroka lahko pripelje do ravno nasprotnih posle-
dic. Otrok, ki pade, se bo iz tega tudi nekaj nau-
čil. Prvič, da to boli, in drugič, da lahko tudi sam 
naredi nekaj za to, da se to ne bi zgodilo. Uči se 
iz izkušenj. Preveč nadzirani otroci so izkušenjsko 
podhranjeni otroci (Rosin 2014, 45).
Že v antiki so ugotavljali, da znanje, ki ni utemelje-
no na izkušnji, ni trajno in je neuporabno (Hosta 
2014). 
Tvegana igra pomaga premagovati strah. V koli-
kor te izkušnje ne dobijo, se strah lahko razvije v 
fobijo. Otroci, ki so v starosti pet do osem let padli 
z višine, se večinoma manj kot drugi otroci bojijo 
višine, ko so stari 18 let (Rosin 2014, 45).
Čutni krog in maska za zakrite oči.
13.1 ŠPIK (šport, pravljice, igra, kuhanje)
Utrjujemo gibalne spretnosti, poslušamo »zdra-
vilne zgodbe« in se ob njih pogovarjamo, igramo 
11 GIBALNE IGRE, GIBALNI ODMORI IN MINUTE se družabne igre, kjer utrjujemo sodelovanje, do-
ZA ZDRAVJE govarjanje in prilagajanje, ter kuhamo in reciklira-
Gibalne igre povežemo tudi z učenjem jezika, utr- mo hrano, ki je ostala od prejšnjega dne, zapisu-
jevanjem. jemo recepte.
11.1 Skačemo zloge v obroče. 
Npr. Slika žoge, ŽO-GA, 2x skoči, slika avtobusa, AV-
TO-BUS, 3x skoči.
11.2 Delamo počepe med zlogovanjem.
 Npr. slika žoge, ŽO-GA, 2 počepa.
12 SODELOVANJE V IZBRANIH PROJEKTIH
Izbiramo projekte, ki med drugim krepijo tudi jezi-
kovne zmožnosti, empatijo, sodelovanje. Letos smo 
aktivni pri: 
• Danes jaz tebi, jutri ti meni – generacijsko sode-
lovanje z domom za ostarele.
• Pišem/rišem za prijatelja.
• Moja domovina – tudi ti si moj prijatelj.
• Hrana ni za tjavendan.
13 INTERESNE DEJAVNOSTI V PRVEM RAZREDU
Manjša skupina v razredu omogoča bolj individua-
len pristop, zato izvajamo tudi dejavnosti, ki krepijo 
otroke. Soočamo se s strahom, predvsem pri gibal-
nih dejavnostih in športu, v telovadnici. Timsko sodelovanje v družabni igri.
27
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Izdelujemo lutke, sodelujemo pri izdelovanju sce- Še naprej bo treba iskati nove načine za usvaja-
ne, razdelimo si vloge, nastopamo, soočamo se nje jezika. Potrebno bo razmišljati o novih igrah, 
s strahom pred nastopanjem, izgubljamo strah izdelovati nov didaktični material in ves čas nizati 
pred nastopanjem. nove ideje.
14 ZAKLJUČEK
Čeprav se zdi, da krepitev vsakega posameznika 
ne sodi k jeziku, sem sama v svoji dolgoletni 
praksi spoznala, da je za vsakega posameznega 
učenca to izrednega pomena. Verjeti mora vase, 
prepoznati svoja močna področja, izhajati iz njih 
in hkrati krepiti šibka. Učenci, ki pridejo vsak dan 
v skupino, kjer se počutijo dobro, v okolje, kjer se 
počutijo varno in sprejeto, bodo bolje delali, si več 
zapomnili in ohranili znanja ter jih uporabljali v 
vsakodnevnem življenju. 
Igra in učenje morata biti v prvem razredu ves čas 
prisotna in vzgojitelj poskrbi za čim blažji prehod 
iz vrtca v šolo. Posredovanje znanja pri najmlajših 
učencih se najlažje dosega preko igrivih dejavno-
sti, za katere pa je potrebno ves čas iskati nove 
ideje. 
Didaktika poučevanja se razlikuje od učitelja do 
učitelja. Ni univerzalnih rešitev in ni pravil, kako je 
najboljše. Vsako leto se učiteljici v prvem razredu 
prilagajava skupini otrok. Okvirno imava zastavlje-
no neko obliko dela in posredovanja znanja, ki pa 
se vsako leto razlikuje zaradi različnosti učencev.
Otroke je potrebno ves čas ohranjati motivirane, 
zato je potrebno imeti raznovrsten nabor dejav-
nosti za usvajanje znanja.
Domača gledališka scena.
LITERATURA
Baloh, B. (2015). Spodbujanje pripovedovanja v večkulturnem in 
večjezičnem okolju. V: Jelen Madruša, Mojca. Priročnik za izvaja-
nje programa Uspešno vključevanje otrok priseljencev (UVOP). 1. 
natis. Ljubljana: ISA institut, str. 34-45.
Caon, F. (2008). Gioco e intercultura. In: Medved Udovič, V., Cotič, 
M. in Cenčič, M. (ed.). Sodobne strategije učenja in poučevanja. 
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Koper, 98-105.
Gardner, H. (1995). Razsežnosti uma. Ljubljana: Tangram. 
Hosta, M. (2014). Igralno zanemarjeni otroci, http://familylab.si/
igralno-zanemarjeni-otroci/.
Kocjančič, M. (2002). Didaktične igre neprisiljeno disciplinirajo. 
Katarina, št. 2, november/december, str. 38
Rosin, H. (2014). V vato zaviti otroci. V revija Global (julij, 2014) str. 
42- 48.
Seliškar, N. (1995). Zgodnje učenje jezika. Ljubljana. Zavod Repu-
Scena za igro. blike Slovenije za šolstvo.
28
Didakta
Izdelava spletnih aplikacij 
pri pouku nemščine
Andreja Vintar, profesorica nemščine in zgodovine, 
Osnovna šola dr. Jožeta Toporišiča Dobova
Digitalizacija življenja zahteva prilagoditev pouka. Pouk mora potekati na sodoben način in v 
svoje komponente vplesti digitalne medije, ki so učencem blizu in s pomočjo katerih jih je možno 
lažje motivirati za delo. S pomočjo spletne platforme LearningApps.org je možno na enostaven 
način izdelati različne vrste aplikacij, kar učencem predstavlja svojevrsten, zabaven izziv. Izde-
lavo aplikacij smo učencem predstavili v okviru neobveznega izbirnega predmeta nemščina, 
kjer so se preizkusili v izdelavi zelo enostavnih aplikacij. Evalvacija dela na podlagi vprašalnika je 
razkrila, da je učencem tovrsten pouk veliko zabavnejši od klasičnega pouka v učilnici, saj si želijo 
biti aktivni soustvarjalci vzgojno-izobraževalnega procesa.
Ključni pojmi: aktivni učenci, digitalne kompetence, chschule Zittag/Görlitz v tesnem sodelovanju med 
tuji jezik nemščina, spletne aplikacije, Learning- pedagoškimi delavci. Eden izmed ciljev nastanka 
Apps.org. spletne platforme je bil v pouk, poleg pogoste 
uporabe besedil in slik, vključiti uporabo avdio- in 
1. Potrebe sodobnega pouka videovsebine (Vir 2).
Digitalno poučevanje z vsakim dnem bolj nadome-
šča tradicionalne učne metode. Zaradi bliskovitih Brezplačna platforma tako učiteljem kot šolarjem z 
tehnoloških sprememb je smiselno čim prej pozabi- majhno porabo časa omogoča  izdelavo enostavnih 
ti na metode, ki smo jih poznali v naših šolskih časih, multimedijskih in interaktivnih aplikacij najrazlič-
in se seznaniti z metodami, ki so današnjim otrokom nejših oblik, ki so lahko neposredno vpletene v učne 
bližje in veliko zabavnejše. Moderen pouk ni več le vsebine in služijo kot dobra podpora učnim proce-
frontalen pouk, saj učenci učne snovi ne želijo več som (Vir 2).
dojemati kot pasivni udeleženci vzgojno-izobraže-
valnega procesa. Veliko bolj učinkovite učne meto- S spletno platformo je možno izdelati kvize z vpraša-
de so tiste, pri katerih učenci učno snov na moderen nji izbirnega tipa ter vprašanji odprtega tipa, besedi-
in njim domač način usvojijo sami. Nujno potrebno la z vrzelmi, prav tako različne vrste križank, ustrezno 
je v sodoben pouk vplesti digitalne in multimedijske razvrstitev slik in besed, naloge z iskanjem ustreznih 
vsebine, saj le-te ustvarijo bolj raznolik in zanimiv ter parov, sestavljanke, časovne premice, besedne mre-
predvsem bolj učinkovit pouk, ki učence motivira že, raznovrstne tabele. Lahko se izdelajo aplikacije, ki 
in jim vrača osredotočenost, ki je s klasično izvedbo vključujejo avdio- in videovsebine. Na spletni strani 
pouka dokazano zmanjšana (Weider 2021, 120-127). je mogoče izbrati predmetno področje, za katerega 
bi želeli izdelati aplikacijo, in tako izbrati posamezne 
Posredovanje znanja mora v času digitalne dobe po- aplikacije, ki so za neko predmetno področje oziro-
stati sodobno. Ni skrivnost, da je pridobljeno znanje ma učno vsebino ustreznejše. Pod zavihkom Brska-
učencev dolgotrajnejše, če so v času pouka motivira- nje aplikacij je mogoče najti kategorije predmetnih 
ni. Današnji otroci od učiteljev zahtevajo ustvarjanje področij, kot so: astronomija, poklicno izobraževa-
pouka, ki spodbuja skupno delo, in njihovo aktivno nje, biologija, kemija, nemščina, nemščina kot tuji 
soustvarjanje. Poleg usvajanja dejstev je tako v nadalj- jezik, angleščina, francoščina, geografija, zgodovina, 
nje faze učenja smiselno vključevati pridobivanje no- inženirsko znanje, italijanščina, umetnost, latinščina, 
vih digitalnih kompetenc. Doslej predvsem analogen matematika, mediji in informatika, človek in okolje, 
pouk je potrebno dopolniti z digitalnimi in interaktiv- glasba, filozofija, fizika, politika, psihologija, vera, ru-
nimi vsebinami, ki predstavljajo zelo učinkovit in hkra- ščina, španščina, šport, ostali jeziki in ekonomija. Za 
ti zabaven način pridobivanja znanja (ibid., 139-145). vse kategorije so podani primeri že izdelanih apli-
kacij, ki so nam ob seznanjanju s spletnim orodjem 
2. O spletni platformi LearningApps.org in njeni lahko v pomoč pri izbiri najustreznejše aplikacije, ki 
uporabi bi jo želeli izdelati. Če na primer izberemo kategorijo 
Spletna Web 2.0 platforma LearningApps.org je na- nemščina kot tuji jezik, se prikažejo aplikacije, kot so 
stala v Švici v okviru raziskovalnega projekta, ki so ga razvrščanje parov, označevanje v besedilu, besedilo 
izvedle Pädagogische Hochschule Bern v sodelova- z vrzelmi, razvrstitev k sličicam, izpolnjevanje tabele 
nju z Johannes Gutenberg Universität Mainz in Ho- in mnogo več. Kategorija nemščina kot tuji jezik je 
29
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
nadalje razčlenjena na različne slovnične podkate- registrirali na spletni strani LearningApps.org, so na 
gorije, kot so na primer pridevniki, glagoli, slovnični svojo Arnesovo elektronsko pošto prejeli povezavo 
časi, prav tako pa je možno najti podkategorijo lite- do aktivacije računa na tej spletni strani. Tako so se 
ratura, ki vključuje na primer naloge v povezavi z učenci ponovno seznanili z AAI-računom in uporab-
bratoma Grimm, kot tudi naloge, ki se navezujejo na nostjo le-tega. Učenci, ki so imeli težave pri registra-
družbo in kulturo v Nemčiji in Evropi (Vir 1). ciji na spletni strani LearningApps.org oziroma teža-
vo odpreti svoj elektronski naslov, so pomoč lahko 
Izdelane naloge so težavnostno zelo različne in pri- poiskali tudi pri učiteljici računalništva, ki je prvo uro 
merne tako za popolne začetnike pri učenju tujega prisostvovala pouku. 
jezika, kot tudi za tiste, ki se nemščino učijo že več 
let. Na podlagi starosti učencev, njihovega digitalne- Ko so se učenci registrirali in aktivirali povezavo do 
ga predznanja in znanja tematskih vsebin se izbere spletnega orodja, so pričeli z izdelavo svojih interaktiv-
predloga, s katero se izdela ustrezna aplikacija (ibid.). nih nalog. Pri izdelavi nalog je bilo iz vsebinskega vidi-
ka na voljo več tematskih sklopov, ki so jih pred tem 
3. Izdelava interaktivnih nalog pri neobveznem iz- usvojili v tekočem šolskem letu. Izbirali so med tema-
birnem predmetu nemščina mi, kot so živali, hobiji in prosti čas, družina, števila. 
Učencem smo želeli prikazati zanimiv in učinkovit 
način, kako lahko svoje znanje nemškega jezika pre- 3.1.2 Predstavitev korakov izdelave zelo enostavne 
pletejo z uporabo spletnih orodij; izbrali smo spletno aplikacije – razvrščanje parov
platformo LearningApps.org, ki omogoča izdelavo Učencem so bili nadalje podrobno prikazani koraki 
spletnih aplikacij na zelo enostaven način. Izdela- za izdelavo zelo enostavne spletne aplikacije – spo-
va interaktivnih nalog je bila ob koncu šolskega leta znali so interaktivno nalogo razvrščanja, pri kateri 
2022/23 predstavljena učencem, ki so v tem šolskem so k nemškim besedam izbirali ustrezne sličice. Ker 
letu obiskovali neobvezni izbirni predmet nemščina je izdelava aplikacij potekala v računalnici, ni bilo 
in so se nemščino učili prvo šolsko leto. Z izdelavo omembe vrednih težav; učenci so imeli na voljo vso 
spletnih aplikacij se je seznanilo 13 učencev učne sku- potrebno računalniško opremo, potrebni koraki so 
pine, ki so obiskovali 4. oziroma 5. razred. Izhajajoč iz bili projicirani na platnu, sami pa so korakom sledili 
starostne skupine učencev in ob upoštevanju njiho- in pričeli z izdelavo svoje prve spletne aplikacije. Ker 
vih dotlej usvojenih digitalnih kompetenc in osnov- so morali pri izdelavi aplikacije vstaviti tudi pravilno 
nega znanja nemškega jezika smo izbrali lažjo težav- zapisane nemške besede, so si pri pravopisu poma-
nostno stopnjo izdelave aplikacij. Za predstavitev in gali z nepogrešljivim spletnim orodjem pri učenju 
izdelavo aplikacij smo skupno porabili tri šolske ure. tujih jezikov, spletnim slovarjem PONS. Tako so med 
drugim nevede urili pravilen zapis nemških besed. 
Zastavljeni cilji so bili skozi zabavne aktivnosti utrdi-
ti že usvojene učne vsebine, pridobiti nove digitalne Ker so imeli učenci spletno stran nastavljeno v nem-
kompetence v obliki izdelave enostavnih interaktiv- ščini, so bili tudi vsi koraki in ukazi pri izdelavi aplikacij 
nih nalog, spoznati nekaj nemških izrazov, ki so po- podani v nemškem jeziku; pri pojasnjevanju nadalj-
gosti v rabi v računalniškem svetu, in aktivna raba njih korakov so ukazi zapisani v nemščini, tako kot 
AAI-računa ter Arnesove elektronske pošte. Zelo po- so bili prikazani učencem, v oklepajih pa so podani 
memben cilj, ki smo si ga z dejavnostjo zastavili, je bil slovenski prevodi.
tudi apliciranje znanja na preostale šolske predmete 
– torej s pomočjo novo pridobljenega znanja izdela- 1. Sprva smo z učenci na spletni strani Learning 
ti lastne spletne interaktivne naloge tudi pri ostalih Apps.org izbrali zavihek App erstellen (izdelava 
šolskih predmetih. aplikacije). Izmed množice ponujenih aplikacij 
smo izbrali najenostavnejšo: Paare zuordnen 
Jezik spletne platforme je bilo sicer možno nastaviti (ravzrščanje parov). 
v več različnih jezikov, a glede na to, da smo platfor-
mo uporabljali pri neobveznem izbirnem predmetu 2. Nadalje smo pritisnili ukaz neue App erstellen 
nemščina, smo spletno stran nastavili na nemški (izdelava nove aplikacije). Po izpeljavi tega ukaza 
jezik, kar je učencem predstavljajo svojevrsten izziv. je bilo potrebno na ustrezna mesta vstaviti nekaj 
podatkov, kot sta Titel der App (ime aplikacije) in 
3.1 Izdelava prve spletne aplikacije na spletni plat- Aufgabenstellung (navodila za reševanje nalog). 
formi LearningApps.org Ime in navodila za reševanje nalog so se po kon-
čani izdelavi aplikacije prikazali pred začetkom 
3.1.1 Registracija in aktivacija spletne platforme reševanja naloge.
Učenci so na spletni platformi LearningApps.org 
najprej izdelali svoj uporabniški račun. Za to so po- 3. Ko smo uspešno izbrali ime aplikacije in zapisali 
trebovali aktiven elektronski naslov – vsi učenci so navodila, je bilo potrebno določiti pare, ki so bili 
pri tem uporabljali svoj AAI-račun. Ko so se učenci del naše naloge. Pri tej nalogi so učenci večinoma 
30
Didakta
Učenci ustvarjajo svoje aplikacije
kombinirali sliko in besedo, čeprav bi lahko izbrali erneut anpassen (ponovna prilagoditev) oziroma 
tudi video- ali avdioposnetek in ju poljubno kom- App speichern (shraniti aplikacijo). V primeru da 
binirali s sliko ali besedo. smo izbrali ukaz App speichern (shraniti aplika-
cijo), se je aplikacija pojavila v zavihku Meine Sa-
4. Ko smo določili prvi par, smo pritisnili na ukaz chen (moji izdelki), kjer je bila odtlej vedno do-
weiteres Element hinzufügen (dodajanje nove- stopna za nadaljnjo predelavo, uporabo oziroma 
ga elementa), ki je omogočal določanje drugega delitev.
para. Če so želeli v nalogi imeti vključenih še več 
parov, so enostavno pritisnili na ukaz weiteres 9. Izdelano aplikacijo je bilo odtlej možno kadarkoli 
Element hinzufügen (dodajanje novega elemen- priklicati in jo prilagoditi željam oziroma spreme-
ta). Vsak učenec je pri tej nalogi izbral vsaj osem niti. Vsaka tako izdelana aplikacija je bila pripra-
elementov oziroma določil osem parov. vljena na nadaljnjo uporabo in deljenje, saj je bila 
avtomatsko opremljena s povezavo in QR kodo.
5. Nato smo izbrali še opcijski ukaz richtige Paare 
ausblenden (izklop pravilnih parov) – z izbiro te 10. V zavihku Meine Sachen (moji izdelki) bi bilo 
opcije smo nastavili izginotje pravilnih parov iz možno ustvariti tudi mape, ki bi jih lahko poljub-
naloge, ko so bili le-ti pravilno razvrščeni skupaj. no poimenovali in v katere bi bilo možno shra-
Brez te opcije bi bili pari tako dolgo razvrščani, njevati podobne aplikacije. Učenci bi tako lahko 
dokler se ne bi po koncu reševanja naloge roč- imeli več map, vsaka pa bi na primer predsta-
no odločili za preverbo razvrstitve. vljala en šolski predmet, v katerih bi se nahajale 
ustvarjene aplikacije za dotični predmet (Vir 1).
6. Izbrati je bilo potrebno še želeno usmeritev 
kartic z besedami oziroma sličicami – izbirati 
je bilo možno med opcijama kartice druga ob 
drugi oziroma kartice druga na drugi.
7. Opcijsko je bilo možno izbrati še namige reši-
tev. Če bi izbrali to opcijo, bi se na levem zgor-
njem kotu aplikacije prikazal majhen simbol, ki 
bi ponujal pomoč pri reševanju naloge. Ker je 
ta opcija primernejša za reševanje zahtevnejših 
aplikacij, se je nismo posluževali.
8. Ko smo uspešno izpeljali vse korake, je bilo po-
trebno pritisniti ukaz Fertigstellen und Vorschau 
anzeigen (zaključiti in prikazati predogled). Po iz-
peljanem ukazu sta bili ponujeni dve možnosti: Učenci ustvarjajo svoje aplikacije
31
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
3.1.3 Izdelane aplikacije 3.2 Evalvacija dela
Rezultat našega triurnega dela je bil nastanek zani- V mesecu oktobru so sodelujoči učenci prejeli 
mivih in enostavnih interaktivnih nalog, primernih vprašalnik, ki se je navezoval na izdelavo spletnih 
času, porabljenim za predstavitev in izdelavo, ter aplikacij ob koncu predhodnega šolskega leta. 
predhodno usvojenim digitalnim kompetencam Vprašalnik je bil učencem v reševanje dan nekaj 
učencev in njihovemu znanju nemškega jezika. Pri- časa po zaključenih dejavnostih, saj smo želeli 
mere treh aplikacij, ki so jih izdelali učenci v sklopu preveriti uporabnost in smiselnost izdelave in-
našega pouka, je možno priklicati s skeniranjem teraktivnih nalog. Vključeval je 13 vprašanj, veči-
spodaj ponujenih QR kod. noma izbirnega tipa, pri določenih vprašanjih pa 
Graf 1: Težavnost, zabavnost, uporabnost
QR kode od leve proti desni predstavljajo spletne aplikacije učenk lanskoletnega 4. A  od-
delka Osnovne šole dr. Jožeta Toporišiča Dobova, Ele Torkar, Ize Jurkas in Ladeje Rožman.
32
Didakta
smo iskali tudi podrobnejše argumente. Vprašal- Na vprašanje, kaj je učencem pri izdelavi spletnih 
nik je rešilo 12 od 13 sodelujočih učencev. Spodnja aplikacij povzročalo največ preglavic in pri kate-
evalvacija je rezultat analize vprašalnika (Vir 3). rem jim je bilo ponujenih več možnih odgovorov, 
je polovica učencev odgovorila z odgovorom ne-
Graf 1 prikazuje, kako so učenci ocenili težavnost, razumevanje nemških besed na spletni platformi 
zabavnost in uporabnost izdelave svoje spletne – za to možnost se je odločilo 6 od 12 učencev. Ne-
aplikacije. Kot je razvidno, je večina učencev izde- katerim je težave povzročala tudi uporaba AAI-ra-
lavo spletnih aplikacij ocenila kot enostavno oziro- čuna ter vpis v svoj elektronski naslov.
ma zelo enostavno. Večini je bil tovrstni pouk zani-
miv oziroma zelo zanimiv, dve tretjini pa jih je me- Večkratno odločitev za zgornji odgovor potrjuje tudi 
nilo, da so sposobni z novim znanjem s pomočjo preverba prepoznavanja pomena nemških računal-
spletne platforme LearningApps.org samostojno niških izrazov, ki smo jih uporabljali pri izdelavi apli-
izdelati vsaj eno spletno aplikacijo. kacij. Graf 2 prikazuje, koliko učencev je razumelo 
posamezen računalniški izraz v nemškem jeziku.
Nadalje lahko iz vprašalnika razberemo, da je polo-
vica učencev v prostem času izdelovala aplikacije 
na predstavljeni platformi. Z izdelavo aplikacij so se 
ukvarjali, ker jim je bila zabavna, zanimiva in poučna, 
ter zato, ker jim je bilo doma dolgčas.
Podobne spletne aplikacije za ostale šolske pred-
mete sta v času od predstavitve aplikacije v mesecu 
juniju do meseca oktobra izdelala dva učenca, de-
set jih zaenkrat tega še ni storilo, a je 6 izmed njih 
hkrati obkrožilo možnost, da namerava to storiti.
Učencem je bilo zastavljeno tudi vprašanje v pove-
zavi s poznavanjem svojega AAI-računa. Iz odgo-
vorov je bilo mogoče razbrati, da so učenci v glav-
nem že poznali svoj AAI-račun; za to možnost se je 
odločilo 10 učencev, medtem ko dva učenca svo-
jega AAI-računa nista poznala in ga pred izdelavo 
spletne aplikacije še nista znala uporabljati.
Graf 2: Razumevanje računalniškega izrazoslovja v nemščini 33
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Graf 3: Kaj velja zate? / Kaj si pridobil_a z izdelavo spletnih aplikacij?
Učenci so v vprašalniku morali tudi oceniti, kate- saj je polovica učencev menila, da je imela največ 
re nove spretnosti so pridobili z uporabo spletne težav prav pri razumevanju nemških besed in tudi 
platforme. Graf 3 prikazuje odgovore učencev. Na pri preverbi nemškega izrazoslovja se je izkazalo, 
voljo je bilo 9 različnih možnosti, učenci pa so jih da bi bilo razumevanje lahko boljše. Poraja se ide-
lahko izbrali več. Večina učencev je izbrala 4 ali več ja, da bi naslednjič pred izdelavo spletnih aplikacij 
odgovorov, niti en učenec pa ni izbral možnosti, da eno šolsko uro posvetili pridobivanju besedišča v 
se z izdelavo spletne aplikacije ni naučil nobene povezavi z računalniškimi izrazi, z namenom, da bi 
nove nemške besede oziroma da se z dejavnostjo se učenci pri izdelavi aplikacij počutili resnično su-
ni naučil ničesar koristnega. vereno, kar bi omogočilo lažje in hitrejše ustvarja-
nje aplikacij. Enega izmed zadanih ciljev – uporab-
Skoraj vsi učenci, 11 od 12, so izbrali, da jim je ljubši nost znanja in prenos na ostale predmete – sta do 
pouk v računalnici kot učilnici. Nekateri razlogi za začetka novega šolskega leta uresničila dva učen-
to izbiro so bili delo z računalnikom, zabavnost iz- ca, večina preostalih pa jih to še namerava stori-
delave aplikacij, ker so se skozi igro oz. zabavo učili. ti, s čimer je namen dosežen. So pa učenci razvili 
oziroma utrdili kar nekaj spretnosti tako z jezikov-
Učencem je vključitev spoznavanja spletne plat- nega kot digitalnega področja in glede na to, da si 
forme pomenila lepo popestritev pouka. Večina bi večina učencev želi podrobneje spoznati izdelavo 
si tudi vnaprej želela podrobneje spoznati to sple- spletnih aplikacij, bomo v letošnjem šolskem letu 
tno aplikacijo – za to možnost se je odločilo 9 od 12 izvedli nadgraditev in učencem ob koncu šolske-
učencev (Vir 3). ga leta ponovno predstavili nekatere zahtevnejše 
aplikacije na spletni platformi LearningApps.org.
4. Sklep
Iz analize rezultatov vprašalnika lahko sklepamo, 
da je učencem pouk v računalnici, na digitalen 
način, ljubši od pouka v razredu, kjer se izvajajo Viri: 
klasične metode. Cilji, ki smo si jih zastavili pred Vir 1: LearningApps.org – interactive learning modules. Dostopno 
izdelavo spletnih aplikacij, so bili uresničeni: učen- na https://learningapps.org/, 8. 10. 2023.
Vir 2: LearningApps.org: multimediale, interaktive Lernbaustei-
ci so učne vsebine, ki so jih obravnavali v šolskem ne einfach gemacht. Dostopno na https://learningapps.org/Lear-
letu 2022/23 utrdili na zabaven način. Velika večina ningApps.pdf, 8. 10. 2023.
Vir 3: Vintar, A. (2023): Vprašalnik: Izdelava spletnih aplikacij pri 
učencev se je po izdelavi interaktivnih nalog po- neobveznem izbirnem predmetu nemščina. 
čutila sposobnih samostojno izdelati svoje lastne Vir 4: Weider, T. (2021): Webtools für den Unterricht: Wie Sie 
zeitsparend und kreativ digitalen Unterricht gestalten und 
spletne aplikacije. Nemške izraze, ki se pojavljajo Ihre Schüler langfristig motivieren. Dostopno na https://
v računalniškem svetu, so večinoma prepoznali, www.amazon.de/Webtools-f%C3%BCr-den-Unterricht-zeit-
sparend ebook/dp/B08VJCWMD9/ref=tmm_kin_swatch_0?_
se pa na tem področju odpira možnost izboljšave, encoding=UTF8&qid=&sr=, 8. 10. 2023.
34
Didakta
PODOBA SVETA NAJSTNIKOV
Brez česa mladi danes ne morejo živeti 
oz. kaj jim je pomembno?
Karmen Bizjak Merzel, prof. slovenščine in ital., OŠ Danile Kumar
»Jaz res ne delam iz ambicije, ampak ker brez tega ne morem živeti. 
Vsaka stvar zahteva celega, polnega človeka.«
Srečko Kosovel
Prispevek prikaže obravnavo dela Srečka Kosovela, Kons 4, v 9. razredu osnovne šole, in sicer se 
bolj kot metodi šolske interpretacije posveča ustvarjalnemu izteku učne ure ob spoznavanju Ko-
sovelove poezije. Poustvarjalna besedila učencev so za učitelja vedno najdragocenejši trenutki, 
saj učence spoznava tudi ob njihovem doživljanju poezije, tokrat ob Srečku Kosovelu s pesmijo 
Kons 4. Sporočila, ki so jih učenci zlepili v pesem lepljenko ali likovno pesem, so sporočila mla-
dih, so podoba mladih o doživljanju sveta in vrednot v njem. Prispevek želi prikazati bistvene 
vrednote v svetu najstnikov, ki so jih priklicali ob lastnem poustvarjanju Kosovelovega Kons 4. 
1 Potovanje devetošolcev k Srečku Kosovelu vse, celo ime. Kosovelovo ustvarjalno obdobje je 
Čeprav bi morda mislili, da najstnikov poezija ne bilo sicer kratko, a izjemno intenzivno. Zato je še 
privlači kaj posebno, pa za nekatere slovenske toliko bolj neverjetno, kako je lahko dvajsetletnik 
pesnike to zagotovo ne velja. Izziv za devetošolce ustvaril nekaj tako globokega in si utrl pot v evrop-
je vsako leto obravnava poezije Srečka Kosovela. skih avantgardah. Mladi Kosovel ni bil le neverjetno 
Učencem njegova lirika predstavlja tako močan globoka pesniška osebnost, ampak tudi vizionar, 
odriv k razmišljanju in doživljanju, da obravnava ki je presegal meje pesništva. Njegovo ustvarjanje 
pri učni uri ne le vedno uspe, temveč jih še dolgo se razteza na različna področja, na impresionizem, 
časa nagovarja. Nagovarja tako močno, da že ne- ekspresionizem, futurizem ter konstruktivizem. 
kaj let po obravnavi pesmi Kons 4 in delu z učenci Pisal je liriko, ekspresionistične in konstruktivistič-
sledi ustvarjanje učencev, ki ga vsako leto zazna- ne pesmi, pesmi v prozi, eseje, in vse istočasno, v 
mujemo tudi z razstavo pesmi lepljenk oz. likovnih zelo kratkem času. Pesnik več obrazov je bil izje-
pesmi. Le-te so zelo povedne in sporočajo, kaj je mno pozoren na vse, kar se je dogajalo v Evropi 
mladim pomembno, kaj se jih dotika, kako vidijo in Rusiji. »Kosovel ni pesnik Krasa, je pesnik, ki je 
in doživljajo svet, v katerem živijo. 
Šolska obravnava književnega besedila Kons 4 je 
komunikacijski model obravnave umetnostnega 
besedila, ki je v šoli uveljavljen že nekaj časa. Sreč-
ko Kosovel je tudi eden od obvezno obravnavanih 
avtorjev v devetem razredu. Z njim se sicer učenci 
že srečajo v nižjih razredih, v višjih pa spoznajo dve 
njegovi pesmi, Kraška jesen ter Pa da bi znal. Če 
sta slednji dve pesmi razumljivi, pa ne vedo, kaj jih 
čaka s spoznavanjem pesmi Kons 4. V drugem in 
tretjem triletju književnost obravnavamo po sklo-
pih, vezanih na posamezne teme, v devetem ra-
zredu sledi kronološka obravnava književnih bese-
dil. V ta kontekst umeščamo pesem Kons 4. Učen-
ci so ob obravnavi pesmi seznanjeni z nemirnim, 
tragičnim časom evropske zgodovine, kjer delno 
spoznajo, kako globoko so Srečka Kosovela zazna-
movali dogodki iz prve svetovne vojne in predfaši-
stičnega obdobja. Boris Pahor je na Kosovela gle-
dal kot na starejšega brata, ki je ubesedil to, kar so 
»mladi brez mladosti« čutili, ko jim je bilo odvzeto 
35
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
doživljal Kras kot svoje notranje vesolje. Kras je ču- da so literarnovedni pojmi pri pouku književnosti 
til kot svet, v katerem ni človeške prisotnosti, kot potrebni za posameznikov poglobljeni stik z lite-
metaforo samote,« je dejala literarna zgodovinar- raturo, vendar ima tudi učenčevo razumevanje 
ka Tatjana Rojc. Bil je Slovenec, pripadnik naroda, zagotovo prednost.
ki se je odpiral evropskemu kulturnemu življenju. 
Za svoj študij je izbral Ljubljano, kjer je lahko štu- V prispevku se torej ne želim dotakniti vseh de-
diral v maternem jeziku, vendar pa se je v tem lov šolske interpretacije, saj moj cilj prispevka po 
mestu počutil utesnjenega. Imel se je za Tržača- sintezi in vrednotenju zadeva izključno nove na-
na, a privlačeval ga je svet. Živel je Evropo tistega loge oz. poustvarjanje devetošolcev po obravnavi 
časa, spoznal pomembne osebnosti, umetnike, Konsa 4. Učence seznanim, da je Srečko Kosovel 
ustvarjalce in svoja spoznanja ubesedil v svojih li- pisal tudi likovne pesmi. Ko jim pokažem tudi ne-
terarnih stvaritvah. Literarni zgodovinarji pravijo, kaj primerov, skupaj opazujemo in komentiramo 
da je Kosovel živel, kot bi vedel, da bo malo časa likovno podobo besedila. Nato sledi poustvarjalno 
na tem svetu. Gre za pesniški in intelektualni lik delo učencev. Naročim jim, da doma poiščejo re-
iz preteklosti, ki s svojim zaznavanjem tedanjih li- vije, časopise in jih naslednjo uro prinesejo v šolo. 
terarnih in civilizacijskih sprememb izjemno živo Oblikovali bodo svojo pesem lepljenko ali pa celo 
govori tudi nam. V tej veliki literarni osebnosti se likovno pesem.
bodo prav gotovo prepoznavale tudi prihodnje 
generacije. Po besedah Borisa Pahorja je Kosovel 3 Odslikava sveta najstnikov v pesmih lepljenkah 
v svojo liriko zlil kompleksnost srednjeevropske Učenci so v svojem ustvarjanju pod močnim vti-
občutljivosti in bogastvo vseh nians, ki so priso- som Kosovelove konstruktivistične pesmi, pod na 
tne v njegovih pesmih. prvi pogled nesmiselno in naključno izbranimi 
delci, besedami, znaki, formulami, izrezki, ki se 
2 K pesmi Kons 4 in poustvarjanju spojijo skupaj z besedami. Kmalu začutijo ne le 
Metode poučevanja znotraj šolske interpretaci- ustvarjalnost, temveč tudi veliko svobodo ustvar-
je obsegajo razlago, pogovor, delo z besedilom, janja. Zanimivo je, kako kmalu in z lahkoto sledijo 
delo s priročnikom. Pri obravnavi vsakega lite- namenu konstruktivizma: svetu nekaj sporočiti, ga 
rarnega besedila učitelj uporablja različna učna šokirati, provocirati, izkričati to, česar ne moreš ve-
sredstva, poleg berila tudi priročnik, slikovna in dno izpovedati, kar tlačiš in čutiš globoko v sebi kot 
zvočna gradiva ter različne materiale glede na problem. Za nas odrasle, ne le za učitelje, je ustvar-
sestavo skupine učencev. Učitelji pa se moramo janje mladih s sporočili zelo pomembno. Pri tem 
zavedati, da je osnovno, da učenci posamezno jih lahko podpremo ali pa le spremljamo, navdihu-
književno besedilo najprej sploh razumejo. Seve- jemo s svojim zgledom.
36
Didakta
Pesmi lepljenke ali pa celo likovne pesmi odslikajo 
tudi vrednote mladih. Učitelj z zanimanjem in ra-
dovednostjo spremlja njihovo ustvarjalno delo, ki 
ga radi počnejo. V svojem 30-letnem pedagoškem 
delu se ne spomnim generacije, ki bi nezaintere-
sirano pristopila k takšnemu ustvarjanju. Tako za 
učence kot zame je to vedno ena bolj zanimivih 
učnih ur, dragocena izkušnja, ki pelje k postavi-
tvi razstave v šolski avli. Učenci se vsako leto radi 
ustavijo in prebirajo sporočila pesmi lepljenk ali 
pa likovnih pesmi. Meni kot profesorici pa se je še 
posebej dragoceno dotakniti njihovih sporočil, nji-
hovega gledanja na svet, tudi njihovih »krikov« ter 
vrednot.
In kaj so nam letos sporočili naši mladi? Katere 
vrednote sevajo iz njihovih pesmi lepljenk, likovnih 
pesmi?
4 Blizu ali daleč čustveni nepismenosti
Z učenci se v osnovnošolskem procesu ves čas do-
tikamo in živimo različne vrednote. Nenazadnje 
ob zaključku osnovnošolskega šolanja izpostavi-
mo učence, ki so pokazali, da imajo moralno-zna-
čajske lastnosti, odličnosti, po katerih se ravnajo 
in živijo: poštenost, spoštovanje, sočutnost, odgo- več je naša realnost, da se svet vedno bolj odmika 
vornost, prijateljstvo, vztrajnost, zaupnost, prosto- od vrednot, od človeka. Pogrezamo se v neke vrste 
voljstvo, družina, iskrenost … Ne le šola, starši, tudi čustveno nepismenost. Ta nepismenost, ki je po-
družba bi se morala z vsakim dnem, z zakoni, z de- stala že naša kultura, je najslabše od najslabšega, 
lovanjem zavezati k delu za moralne vrednote in kar se dogaja, zapiše pomemben italijanski filozof 
vzgojo le-teh. Žal pa se mi velikokrat ne le zdi, tem- Umberto Galimberti. Prav tako nadaljuje: »Danes 
otroke samoumevno naučimo jesti, spati, govori-
ti. Občudujemo prebliske njihove inteligentnosti, 
njihovo intuicijo, prav malo pa se ukvarjamo s ču-
stvenim življenjem, ki se izoblikuje ali ne izoblikuje 
v njih, ne da bi mi karkoli vedeli o tem. Čustvo nam 
omogoča, da razlikujemo med dobrim in zlim. Da-
našnji otroci pa so podvrženi toliko vplivom, da jih 
njihova otroška psiha ne more predelati. Šola, pa-
metni telefoni, pospešeno odraščanje, tisoč dejav-
nosti, v katere so vključeni, vojska varušk, ki skrbi 
zanje, z vsem pa se srečujejo sredi komunikacijske 
puščave, kjer so deležni obilice ukazovanja in ne-
potrpežljivosti, pa zelo malo pozornosti in poslu-
ha za tisto, kar se dogaja v njihovi notranjosti. Ko 
so dražljaji premočni, da bi jih otroci predelali, jim 
ostaneta samo dve možnosti: tesnoba ali krčenje 
lastne duševnosti, da dražljaji v njej ne bi odme-
vali. Osiromašenje čustvenega življenja navadno 
ni opazno, ker zaradi njega inteligentnost v niče-
mer ne zaostaja. Nasprotno, odlikuje jo vznemirlji-
va prodornost, ker je ne moti vmešavanje čustev; 
sami vemo, da ob preizkušnji, na primer na izpitu, 
zaradi čustvenega vznemirjenja vedno pokažemo 
manj, kot znamo.«
In katere pojavne oblike inteligentnosti bodo po-
trebne v prihodnosti, ki bo dajala neskončno ve-
čje bogastvo informacij, kultur, načinov mišljenja 
37
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
in vrednotenja, kot je bilo na razpolago pred več municirali, si sporočali ter skupaj iskali besede, ki bi 
desetletji? Mnogi strokovnjaki so danes prepriča- jih povezali v pomensko sporočilo. V večini pesmi 
ni, da konvergentna inteligentnost, ki prevladuje v iz njih žal odseva strah – strah pred prihodnostjo, 
naših šolah in določa od ministrstev potrjene učne kaj bomo/bodo naredili s problemi, ki so tu, med 
programe, ne omogoča več uspešnega spopada- nami, kje iskati rešitve: pokol v Srbiji (nasilje), orož-
nja z izzivi prihodnosti. Po Gardnerjevem mnenju je, vojna, zapleteni odnosi, staranje, porazi, umetna 
(Gardner 1995) bo prihodnost zahtevala usklajeno inteligenca – umetna pamet, sovraštvo, ekološke 
delovanje petih pojavnih oblik inteligentnosti: ure- katastrofe … Sporočila (verzi), besedne zveze, ki 
jajoča inteligentnost (razvije se v prvih desetih le- omenjeno podprejo, so sledeča: 
tih življenja, ob dobri šoli, takšni, ki je zmožna otro- • SOS – svet brez bolnišnic, dom brez dreves, pla-
ku vcepiti pravila za razbiranje sveta, v katerem živi; čevanje na vojno, 
njena jasna sporočila določajo razliko med resnič- • svet sporoča katastrofo, 
nim in lažnim), sintetična inteligentnost (zmožna • kuga prihodnosti, 
zbrati informacije iz različnih virov in jih združiti • vrnitev k realnosti, 
v enotno sintezo), ustvarjalna inteligentnost, ki • izgubljeni zaklad,
se ne razvije s ponavljanjem profesorjevih razlag, • moje življenje je mega polomija od ponedeljka 
temveč s postavljanjem nenavadnih vprašanj, za do petka,
katere kulturno okolje, v katerem jih mladostniki • povsod vlomilci, 
zastavljajo, ne predvideva, da bi spodbudili neraz- • če bomo otroke zamorili že v osnovni šoli, ne bo 
iskane odgovore, spoštljiva inteligenca (takšna, prihodnosti, 
ki se ne brani razlik in drugačnosti) ter etična in- • ne, ne rabim vas, 
teligentnost (ta se ne opira izključno na »načela« • kdor je mlad, se vpraša, sem telo ali predmet, 
lastne vesti ali, kar je še slabše, na področje, ome- • ni še konec, ker obstaja možnost copy-paste,
jeno z lastnimi interesi, temveč skrbi za potrebe • super prihranki – to smo mi, ne ponavljam, 
skupnosti in se, na primer, odreče »ugovoru vesti«, • to me ne zanima, 
ko ta vest sledi zgolj lastnim prepričanjem, ne da • strah za zaveso prihaja jutri, 
bi bila pripravljena na skupno odgovornost – vest, • še vedno nisem čisto OK za hladnejše podvige, 
ki se izogiba skrbi za skupnost, je preozka, da bi jo • na pomoč, bo kdaj konec, 
lahko povzdignili v odločujoče načelo). (Galimberti • zmogljivost pomembna, 
2011, 95-96) • družina je zapletena stvar, 
• morali bi poslušati, slišati in si pogledati v oči …
5 Jaz rabim srce … noč in dan …
Poustvarjanje ob Kosovelovi poeziji je bilo, kot sem Vendar pa pesmi niso bile le pesimistične, imele 
že omenila, ne le zabavno, lahkotno in svobodno, so tudi svetla sporočila, besede in besedne zveze: 
temveč tudi zelo delovno ter sporočilno. Učenci so • skupaj, zveza – nebesa, 
sicer ustvarjali v skupinah, vendar so med sabo ko- • nežnost, 
• mož in žena, 
• moč, strast, pogum, lepota, 
• okusi svet, zmoreš to, 
• porazi nas gradijo, 
• prijateljstvo je šport, 
• prihodnosti sem sam gradnik, 
• dom, objem, 
• pes te osrečuje, te razume, 
• zgodba čudes in zvezd, 
• jaz rabim srce, noč in dan, 
• podpora družini za vsakega, ker območje Slo-
venije je svet čustev, 
• mladi potrebujejo resnico … in denar, 
• ljudje in planet potrebujemo dobre zgodbe,
• mislim, da zmaga osreči, poraz pa boli, boljši 
kot si, manj boli,
• sovraštva ne sme biti, 
• življenje v sivi coni se nas je dotaknilo in nas 
premaknilo …
V pesmih lepljenkah mladi nakazujejo vsaj smer 
delovanja njih, njihovo razmišljanje odpira rešitve 
oz. kaže njihove vrednote.
38
Didakta
včasih kažejo, pa nam sporočajo, da so osebe upa-
nja. Upanje so odprte možnosti, je odprto nebo in 
nova zemlja, ki jo želijo graditi – prihodnosti sem 
sam gradnik. Medtem ko je njihovo pričakovanje 
prežeto tudi s strahom, ali se bo gradnja zanje do-
bro končala, pa jih upanje žene, da sami poskrbijo 
za dober konec. »Upanje je aktivno, ker nas žene 
proti času kot proti tisti razsežnosti, ki nam je dode-
ljena za našo realizacijo. Mladi so aktivni, kadar gre-
do z upanjem proti času, in ne, kadar v pričakovanju 
čakajo, da bo čas prišel k njim.« (Galimberti 2011, 124) 
Grška modrost nas opozarja: »Kdor ne pozna svoje 
meje, naj se boji usode.« Mladi to že čutijo in vedo, 
da je cena civilizacije previsoka, da bi vanjo vklenili 
svoje duše. 
6 Naša življenja, vrednote izven sive cone
Ključni vrednoti, ki so ju naši devetošolci izpostavlja-
li, sta dom in družina. To je tista cona, za katero vedo, 
da bi morala biti vedno varna, pa čeprav se včasih 
zdi, da vedno ni (vsaj kot zadnje čase opažajo v pre-
napolnjenih stanovanjskih skupnostih za mlade). 
Vendar verjamejo in globoko zaupajo v to edinstve-
no celico – družino, dom, ki nudi prihodnost, cono 
vseh čustev, ki jih premorejo in bi jih želeli razvijati. 
Sledijo vrednote, ki se kažejo v njihovih sporočilih 
v pesmih lepljenkah ali likovnih pesmih: ljubezen, 
prijateljstvo, iskrenost, pogum, spoštovanje, resnica, 
iskanje sreče … Želijo si srečno prihodnost ali vsaj iz-
kušnjo sreče. Salvatore Natoli piše, da sreča vendar-
le obstaja, »pa ne zato, ker bi imeli ljudje učinkovito 
zamisel, kako jo doseči, temveč zato, ker jo včasih 
vendarle občutijo. Kajti ko srečo enkrat doživimo, 
je ne moremo več pozabiti, saj naša zavest zadrži 
v sebi tisto, kar doživi. Čas ne more izničiti dožive-
te izkušnje, zato za človeka nič dokončno ne mine. 
Srečo lahko torej izgubimo kot življenjsko stanje, 
nemogoče pa jo je izničiti kot izkušnjo in v tej obliki 
jo vedno lahko poustvarimo. V primeri z bolečino, ki 
hromi, stiska in prisiljuje, je dotik sreče rahel; pobli-
sne in izgine. Zato se kaže sreča kot prehodna do-
brina, medtem ko se zdi trpljenje najbolj navadno 
in običajno stanje.« (ibid., 71) 
7 Prihodnosti sem sam gradnik
Poziv srcu mladih ob Kosovelovi poeziji govori o on-
kraju ozemelj jurisdikcij in o globljih stvareh. Mladi VIRI IN LITERATURA
želijo biti ob vseh igrah in pasteh sveta ter negoto- Galimberti, U. (2011): Miti našega časa. Ljubljana: Modrijan.
vih dogodkih vseeno del tega s svojim delovanjem, Galimberti, U. (2011): Grozljivi gost: nihilizem in mladi. Ljubljana: 
Modrijan.
razmišljanjem. Kljub nihilizmu ali vseenosti, ki ga Gardner, H. (1995): Razsežnosti uma. Ljubljana: Modrijan.
39
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Vključevanje učencev z več motnjami 
v zimsko šolo v naravi 
Erika Čuk, prof. defektologije, in Tanja Princes, prof., spec. PZU (drama), CIRIUS Vipava
Inkluzija je pristop, ki želi zagotoviti, da se ljudje z različnimi sposobnostmi enakovredno 
vključujejo v družbo. Njeno bistvo je v tem, da se okolje prilagaja sposobnostim oseb z motnjami 
v duševnem razvoju (MDR), vsaki osebi posebej. Da se te osebe počutijo dobrodošle in sprejete v 
družbi in imajo možnosti za svoj razvoj in kvalitetno, srečno življenje. Strokovnjaki ne razpravljajo 
več o tem, kaj inkluzija je in zakaj jo potrebujemo: ključno vprašanje je, kako jo doseči. Osebam 
z MDR je potrebno dati enake možnosti za razvoj in življenje ob upoštevanju njihovih omejenih 
intelektualnih potencialov ter jih optimalno integrirati v življenje večinske populacije. Inkluzija 
nas usmeri v to, da motnjo sprejmemo kot vsako drugo objektivno dejstvo v življenju. 
Ključni pojmi: učenci z več motnjami, inkluzija, hove kompleksne potrebe, katere metode, orod-
zimska šola v naravi, kompleksna podpora. ja, pripomočke uporabiti, da bodo učenci aktivni 
in vključeni. 
1 UVOD
V CIRIUS Vipava se kot najštevilčnejša skupina Pri vključevanju v socialno okolje pogosto nale-
vključujejo učenci z več motnjami, ki potrebujejo tijo na številne ovire tudi starši. Zaradi številnih 
najvišjo stopnjo podpore in imajo le redke prilo- zahtev, ki jih prednje postavlja skrb za otroke z 
žnosti za vključevanje v socialno okolje. Kot sku- več motnjami, in zaradi odzivov okolice se redko 
pini jim stroka šele v zadnjem obdobju posveča odločajo za večdnevna bivanja izven domačega 
več pozornosti. okolja. 
Osebe z več motnjami okolica težje sprejema. Osebe z več motnjami si želijo podobnih stvari 
Najpogosteje jih večinsko prebivalstvo dojema kot njihovi vrstniki, tudi potovanj izven domačega 
kot manj zmožne in se do njih obnaša pokrovi- kraja in druženja. Žal imajo le redke priložnosti za 
teljsko, občutki do njih pa so usmiljenje, strah, ne potovanja in za spoznavanje sveta. 
sprejemanje. Treba se je zavedati, da je za spre-
membo stališč do teh oseb potrebno veliko truda Opolnomočenje oseb z več motnjami 
v smislu ozaveščanja okolja. Pomilovanje je treba Za pravice vseh ljudi z MDR in njihovih družin v 
zamenjati s strategijo za uspešno vključevanje Evropi se borijo različne organizacije. Organizaci-
tudi najbolj ranljive populacije. ja Inclusion Europe je septembra 2018 ustanovila 
Delovno skupino za osebe s potrebami po kom-
K problemu smo pristopili z zavedanjem, da smo pleksni podpori. Predstavniki evropskih invalid-
kot institucija dolžni poskrbeti tudi za najbolj ran- skih organizacij so se sestali v Bruslju in predsta-
ljivo populacijo. V letu 2022 smo prvikrat organizi- vili različne projekte in pristope s področja uresni-
rali zimsko šolo v naravi za učence z več motnja- čevanja pravic za to najbolj ranljivo skupino ter 
mi, z namenom, da bi slednjim omogočili enako- pripravili poročilo z naslovom Empowerment of 
vredno vključevanje, s tem pa tudi širili sporočilo, people with complex support needs. S tem do-
da inkluzija pomeni vključitev v najširšem smislu kumentom organizacija Inclusion Europe znova 
in učenje za uspešno sobivanje. poudarja zahtevo, da civilnodružbena gibanja, 
odločevalci in celotna skupnost vključujejo ose-
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA be s potrebami po kompleksni podpori in njihove 
družine. 
Osebe z več motnjami
Osebe z več motnjami imajo pomembno inte- Uporabljeni termin, people with complex support 
lektualno okvaro, fizične, senzorične okvare ter needs, ki smo ga v slovenščino prevedli kot »osebe 
pogoste zdravstvene težave. V institucijah so te s potrebami po kompleksni podpori«, opredeljuje 
osebe vključene v heterogene skupine in pogo- stopnjo pomoči, ki jo oseba potrebuje. Usmerjen 
sto premalo aktivne, saj slabo sledijo verbalnim je torej na okolje in pričakovano podporo motnje 
sporočilom in se pod danimi pogoji ne zmorejo (t. i. socialni model obravnavanja osebe/invali-
ustrezno odzivati. Učitelji se pogosto znajdejo dnosti), ne pa na primanjkljaje oziroma motnje 
pred izzivom, kako se jim približati glede na nji- (t. i. medicinski model obravnavanja osebe/inva-
40
Didakta
lidnosti). Uporaba termina je zelo pomembna, saj Zaradi teh značilnosti mora biti podpora osre-
s pojmi izražamo naše razumevanje in odnos do dotočena na osebo, izvajalci podpore pa morajo 
obravnavanega problema. biti posebej usposobljeni. Komunikacija mora biti 
kompetentna in spoštljiva. 
Osebe s potrebami po kompleksni podpori imajo 
težke motnje na področju kognitivnega razvoja ter Invalidom oz. osebam s potrebami po kompleksni 
težave pri komunikaciji. Te težave se pogosto poja- podpori, ki jih v članku naslavljamo kot »osebe z 
vljajo v kombinaciji z drugimi težavami, kot so tele- več motnjami«, morajo biti zagotovljene vse pra-
sne oziroma senzorne okvare, posebna zdravstvena vice. 
stanja in motnje v duševnem zdravju. Podporo, ki 
je potrebna za njihovo polno življenje, imenujemo 3 IZKUSTVENO UČENJE – ZIMSKA ŠOLA V NA-
kompleksno, ker te osebe potrebujejo: RAVI
• stalno pomoč na večini področij življenja, kot so Narava je najboljše učno okolje, ki spodbuja razvoj 
komunikacija, sprejemanje odločitev, mobilnost, možganov, krepi učenčeve sposobnosti in zdrav-
načrtovanje, čustvovanje, zdravje in osebna nega; je, nudi naravne stimulacije za čutila, obenem pa 
• podporo štiriindvajset ur na dan in sedem dni v vpliva na počutje. V naravi se krvni tlak zniža, srce 
tednu, pomoč pa mora biti individualna; bije počasneje, zmanjša se količina stresnih hor-
• preprečevati je potrebno samopoškodovanje in monov, potreba po različnih zdravilih, izboljšata 
zagotavljati varnost, saj jih posebna zdravstvena se spanec ter odpornost proti alergijam in okuž-
stanja lahko privedejo v življenjsko nevarne bam. Narava ponuja naravno svetlobo, svež zrak, 
situacije. občutenje temperature, vremenskih pojavov.
41
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Učenje v naravi pozitivno vpliva na koncentracijo, 5 METODE
samozavest, zmanjšuje napadalno, agresivno ve-
denje. Učenje preko praktičnih izkušenj zagotavlja Vzorec
najboljšo zapomnitev, vzpodbuja kreativnost, ki Zimovanja se je udeležilo 5 učencev z več motnja-
je potrebna pri delu s populacijo z več motnjami, mi, in sicer 3 deklice in 2 dečka v starosti od 15 do 
aktivna udeležba omogoča direkten vpogled in 22 let. Učenci so hodeči, vendar s težjimi gibalni-
aktivno vključevanje v učni proces. Izkustvene me- mi primanjkljaji. Učenci imajo primanjkljaje tudi 
tode učitelju omogočajo celosten pristop. Poleg na govorno-jezikovnem področju. En učenec svo-
kognitivnih znanj omogočajo še napredek na so- je potrebe, želje izraža verbalno, medtem ko ima-
cialnem, osebnostnem, čustvenem, čutnem in gi- jo ostali težje govorne motnje in dva izmed njih 
balnem področju. Osebna izkušnja okrepi prenos potrebujeta komunikator za sporazumevanje. Na 
znanja in omogoča boljšo zapomnitev. področju samostojnosti (hranjenje, higienske na-
vade, oblačenje) učenci potrebujejo pomoč, vo-
Pri posamezniku se poveča zavedanje o skrbi za denje in nadzor. Vsi učenci imajo težje motnje na 
naravo in ljubezen do narave. področju kognitivnega razvoja in druge pridruže-
ne težave.
Štiridnevni program šole v naravi
Zimovanje je potekalo na Mariborskem Pohorju. Spremljevalci 
Pri načrtovanju je bila varnost na prvem mestu, Učence je na zimovanju spremljala strokovna 
zato smo aktivnosti načrtovali v tesni povezavi z ekipa učiteljev (defektologov, varuhov), negoval-
medicinsko službo, razredniki in starši. Vsem de- cev in medicinska sestra. Nekateri spremljevalci 
ležnikom smo predstavili program in cilje. Starši so zelo dobro poznali funkcioniranje udeleženih 
so izpolnili vprašalnik o učenčevih značilnostih, učencev, nekateri pa nekoliko manj.
strahovih, interesih, zdravstvenih posebnostih, 
osebni higieni ipd. Kontakt s starši je potekal pre- Aktivnosti in predmeti opazovanja
ko Mojega dnevnika, po telefonu in osebno. Pred odhodom je bilo potrebnih veliko priprav in 
načrtovanja na sam potek zimovanja, pa tudi pri-
Program smo načrtovali tako, da smo upoštevali prava učencev. Spremljali in opazovali smo zim-
značilnosti in zmožnosti posameznikov in skupi- ske slike, pripomočke, rekvizite, oblačila v pove-
ne kot celote. Aktivnosti smo prilagajali glede na zavi z zimskimi aktivnostmi ter posamezne aktiv-
vremenske in snežne razmere ter kondicijo učen- nosti, ki se odvijajo na snegu. Učenci so pokazali 
cev in spremljevalcev. zanimanje, interes, nismo pa vedeli, kako se bo 
• Nastanitev. vse skupaj odvijalo na snegu. 
• Orientacija v okolju.
• Pohod s krplji. Poleg vseh aktivnosti na prostem smo na zimo-
• Iskanje škrateljca. vanju dali velik poudarek tudi na področje samo-
• Vožnja z gondolo in ogled okrašenega Maribora. stojnosti. Vzeli smo si čas, tako da so se učenci 
• Okraski za jelko – hrana za ptice. glede na svoje zmožnosti oblačili, sodelovali pri 
• Nočni sprehod s krplji, iskrice. postiljanju, s pomočjo opravljali jutranjo in večer-
• Pakiranje. no toaleto. 
• Povratek v Vipavo.
Pri obrokih smo učencem dali možnost, da so si 
DNEVNI URNIK izbrali hrano, izrazili željo, pokazali, kaj bi radi je-
8.00–9.00 zajtrk dli. Poudarek je bil tudi na kulturnem hranjenju 
9.30–12.00 dejavnosti na prostem in obnašanju pri hranjenju.
12.30–13.30 kosilo
14.00–15.00 počitek Narava nam je bila naklonjena, kajti obdarila nas 
15.00–17.00 dejavnosti na prostem je s kar debelo snežno odejo. Aktivnostim na sne-
17.00–18.00 igre, pravljice, sprostitev gu smo posvetili največ časa, tako smo začeli s 
18.00–19.00 večerja sprehodom, hojo po snegu, kar je bilo za učence 
19.00–20.00 priprava na počitek  novo doživetje. Najprej so izražali veliko začudenje, 
vznemirjenje, potem pa veselje. Preizkusili smo se 
4 CILJI tudi v hoji s krpljami, nočnem pohodu z lučkami, 
Raziskovalno vprašanje: valjanju po snegu, obiskal nas je škratek in iskali 
1. Ali je vključevanje učencev z več motnjami smo njegov zaklad, ki ga je skril nekje v gozdu. V 
smiselno? dolino smo se peljali z gondolo, si ogledali mesto 
2. Ali je transfer usvojenih spretnosti opazen tudi Maribor in popili skodelico vroče čokolade. Izdelo-
v novih okoljih? vali smo ptičje pogače za premražene ptičke.
42
Didakta
Spletna anketa Analiza
V namen raziskovalne naloge smo izvedli spletno Analiza ankete za spremljevalce:
anonimno anketo – anketo za spremljevalce, anke- - Mnenje vseh spremljevalcev je bilo, da je vklju-
to za starše in anketo za učitelje razrednike učen- čevanje učencev z več motnjami v zimsko šolo 
cev. Vprašanja so temeljila predvsem na opazova- v naravi smiselno.
nju učencev med zimovanjem in po končanem - 80 % jih je bilo mnenja, da je bolj naporno in 
zimovanju. Z nekaterimi vprašanji pa smo prido- terja več priprav ter večjo odgovornost.
bili podatke o splošnem funkcioniranju učencev - 50 % spremljevalcev je zaznalo težave pri učen-
in osebnih mnenjih tako staršev, spremljevalcev cu zaradi odsotnosti staršev.
kot učiteljev razrednikov. - Vsi spremljevalci so bili mnenja, da učenci pri-
dobivajo in se veselijo novih izkušenj.
Vprašanja se nanašajo na: - 20 % jih je bilo mnenja, da učenci ne marajo 
• Socialno zrelost učenca: spanje, strah, navade, sprememb in so raje v znanem okolju.
komunikacija – stiki z osebjem, vrstniki, samo- - 80 % jih je bilo mnenja, da funkcionirajo enako 
stojnost (hranjenje, higiena, toaleta, razpolože- kot v znanem okolju.
nje, spanje). - 80 % jih je bilo mnenja, da mora spremljevalec 
• Funkcioniranje: primerjava vedenja in odzi- zelo dobro poznati učenca in njegovo funkcio-
vanja v centru in izven centra, motivacija, pri- niranje.
dobivanje izkušenj, funkcioniranje v znanem, - Na področju samostojnosti (hranjenje, oblače-
novem okolju, izražanje hotenj (bolj ali manj nje, uporaba WC-ja) nobeden od spremljeval-
aktivni), sodelovanje pri aktivnostih v naravi, na cev ni opazil bistvenih razlik.
snegu in v bivalnem objektu. - Vsi spremljevalci so bili mnenja, da bi morali or-
• Priprave: kakšna je odgovornost učiteljev, sprem- ganizirati več tovrstnih oblik zimovanja, vendar 
ljevalcev, kakšne so priprave na zimovanje. maksimalno dve nočitvi, in zagotoviti ustrezno 
število spremljevalcev. 
Pri spremljevalcih smo preverjali, ali menijo, da 
je vključevanje teh učencev v zimovanja smiselno Analiza ankete za učitelje:
in primerno, ali je bolj naporno, terja več priprav, - Vsi anketirani učitelji so mnenja, da je zimovanje 
večjo odgovornost, ali so zaznali morebitne teža- smiselno in primerno.
ve zaradi odsotnosti staršev, ali pridobivajo nove - Vsi so mnenja, da je verjetno bolj naporno (fizič-
izkušnje, kako funkcionirajo v drugem okolju in no) in terja več priprav in večjo odgovornost.
kako pomembno je poznavanje učenca. - 80 % anketiranih učiteljev pravi, da so učenci v 
naravi bolj motivirani ali bolj aktivni kot v razredu.
Pri učiteljih, razrednikih smo preverjali, ali je smi- - Vsi so bili mnenja, da so učenci raje zunaj, da pri-
selno in koristno vključevanje učencev z več mo- dobijo več izkušenj, ki so bolj dolgotrajne in bolj 
tnjami, ali so mnenja, da je bolj naporno, da terja usvojene.
več priprav, večjo odgovornost, ali so učenci bolj - Na področju samostojnosti (hranjenje, oblačenje, 
motivirani zunaj kot v učilnici, so bolj aktivni, pri- uporaba WC-ja) učitelji niso opazili razlik.
dobivajo več izkušenj, ali so izkušnje bolj dolgo- - 20 % učiteljev bi se udeležilo zimovanja, ostali pa 
trajne in bolj usvojene, ali so učenci raje v znanem mogoče.
okolju z ustaljenim ritmom, ter poizvedovali, ali se 
bi udeležili zimovanja. Analiza ankete za starše:
- Vsi učenci, ki so bili vključeni v zimovanje, so že 
Zanimalo nas je stališče staršev, ali je učenec že prespali kje drugje brez staršev.
prespal od doma brez prisotnosti staršev, ali vidijo - Vsi starši so bili do strokovnega kadra zaupljivi.
koristnost zimovanja in ali je boljše letovanje od - Nobeden od staršev ni imel pomislekov glede 
zimovanja, ali so zaupali strokovnim delavcem, vključitve njihovega učenca.
ali so imeli kake pomisleke, na kaj so opozorili - 40 % staršev je opozorilo spremljevalce na mo-
spremljevalce, ali so opazili kakšne spremembe rebitne težave pri spanju, pri ostalih pa niso 
ob vrnitvi učenca domov (nakazovanje na do- bila potrebna opozorila.
godek, zavedanje, da je učenec bil nekje drugje, - Več kot 60 % anketirancev je opazilo spre-
strah, veselje ob gledanju fotografij), mnenje, ali membe ob vrnitvi, in sicer so bili učenci veselo 
je vključevanje učencev z več motnjami v zimova- razpoloženi.
nja smiselno in varno. - Vsi učenci so nakazovali veselje ob dogodku 
ob gledanju slik, da so bili nekje drugje, je tež-
Rezultati ko zaznati.
Dobljene procentualne rezultate in podana mne- - Pri nobenemu učencu starši niso zaznali stra-
nja smo analizirali in razložili. hu, ker so bili odsotni.
43
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
- Vsi starši so bili mnenja, da je tovrstno vključe- znanem okolju. Vsi starši pa bi radi videli, da bi se 
vanje primerno tudi za njihovega otroka. tovrstna oblika zimovanja nadaljevala oziroma da 
- 40 % staršev je podalo mnenje, da je letovanje bi imeli več možnosti vključevanja svojih otrok v 
primernejše od zimovanja, čeprav si vsi želijo še izvenšolske oblike učenja.
več takšnih oblik vključevanja.
Mnenja strokovnega kadra kot tudi staršev nam 
Razmišljanja o rezultatih dajejo vzpodbude za nadaljevanje tovrstnih oblik 
Rezultati ankete kažejo, da je zimska oblika šole v zimovanja. Je pa za vzeti v zakup, da je vzorec 
naravi smiselna in primerna tudi za učence z več majhen in da dobljenih rezultatov ne moremo 
motnjami. Vsi vključeni učenci so že kdaj prespali posploševati na vso populacijo, ker je med posa-
od doma brez staršev. Starši niso imeli pomisle- mezniki kljub enaki ali podobni diagnozi velika 
kov glede vključitve učencev. Dva starša sta pred razlika.
pričetkom zimovanja opozorila na morebitne te-
žave glede spanja. Starši so bili zaupljivi do sprem- 6 ZAKLJUČEK 
ljajočega kadra. Učitelji menijo, da je zimovanje Glede na rezultate ankete, ki so jo reševali sprem-
bolj naporno in terja več priprav, obenem pa so ljevalci, razredniki in starši vključenih učencev, 
mnenja, da so učenci zunaj bolj aktivni, motivira- smo prišli do zaključka, da je vključevanje učencev 
ni in da so pridobljene izkušnje bolj usvojene in z več motnjami v zimsko šolo v naravi vsekakor pri-
dolgotrajnejše. Večina učiteljev je izrazila, da bi se merno. Z ustrezno podporo se učenci vključujejo 
mogoče udeležili zimovanja, 20 % pa jih je izrazilo, in doživljajo svojo okolico, s tem pa seznanjajo tudi 
da bi se zimovanja udeležili. Učenci so bili veseli, okolico, da so tudi oni del nas. Vsak nasmešek, ki 
zadovoljni, v naravi so uživali, se veselili, večinoma ga zaznamo na obrazu, je vreden truda, ki ga je po-
so doživeli prve izkušnje na snegu. Spremljevalci trebno vložiti v organizacijo in izpeljavo takšnega 
so pri nekaterih učencih zaznali težave zaradi od- dogodka, in je poplačan z nasmejanimi obrazi na-
sotnosti staršev. V drugem okolju so učenci funk- ših učencev in njihovih staršev. 
cionirali dokaj podobno kot v znanem okolju in 
ni bilo zaznati večjih odstopanj. Sicer tudi v zna-
nem okolju potrebujejo veliko vodenja in pomo-
VIRI IN LITERATURA
či, ki so jo bili deležni tudi na zimovanju. Ob tem Vir 1: Sobotna priloga Delo (2016): Dajte nam možnost, da dose-
je potrebno poudariti, da je zato zelo pomemb- žemo ciljno črto! Dostopno na https://old.delo.si/sobotna/dajte-
-nam-moznost-da-dosezemo-ciljno-crto.html
no poznavanje učenčevega funkcioniranja. Tudi Vir 2: Inclusive Education in Europe (2014): Pet ključnih sporočil 
pri vsakodnevnih aktivnostih, kot je hranjenje, za inkluzivno izobraževanje. Dostopno na https://www.europe-
an-agency.org/sites/default/files/Five_Key_Messages_for_Inclu-
oblačenje, so učenci funkcionirali podobno kot v sive_Education_SL.pdf, 26.10.2023
44
Didakta
Pomen govorno-jezikovnega razvoja 
v predšolskem obdobju
Ajda Bivic, vzgojiteljica za dodatno strokovno pomoč, Vrtec Črnuče
V članku želimo na kratko predstaviti pomen in razvoj govornega razvoja predšolskega otro-
ka. Nadaljujemo z uporabnimi pripomočki in dejavnostmi, ki bodo v pomoč tako strokovnim 
delavcem v vrtcu kot staršem pri spodbujanju govornega razvoja otroka, saj je bila pred krat-
kim opravljena raziskava med predšolskimi otroki v Sloveniji (2019), ki je odkrila, da zgodnji 
razvoj govora poteka zelo hitro, tako na področju gest, besednjaka kot zgodnje slovnice, hkra-
ti pa med enako starimi dojenčki in malčki prihaja do velikih individualnih razlik v razvoju go-
vora. Rezultati kažejo tudi, da so različna področja govora med seboj pomembno povezana 
ter da imajo na zgodnji razvoj govora pomemben učinek nekateri dejavniki družinskega 
okolja, in sicer izobrazba staršev ter pogostost skupnega branja starša in malčka.
Ko se novorojenček rodi, se odzove z jokom in v sredstev za govorno in pisno sporazumevanje ter 
prvih urah po rojstvu zre v novi svet, ki ga je pred je definiran kot socializiran sistem simbolov, ki 
rojstvom le poslušal. Starša takoj po rojstvu vzpo- sestoji iz vsebine (semantika), oblike (slovnica) in 
stavita očesni stik z novorojenčkom, kar je že prvi besedišča (Marin 2022). Med študijem inkluzivne 
temelj zgodnje komunikacije. Očesni stik je za- pedagogike je logopedinja prof. dr. Mateja Gačnik 
radi pretirane uporabe digitalnih medijev pri da- izpostavila dejstvo, da starši lažje opazijo govorne 
našnjih otrocih zelo okrnjen. V maternici se gradi težave kot jezikovne težave (interno gradivo). 
temelj govorno-jezikovnega razvoja – pozorno 
poslušanje, saj plod v maternici pozorno posluša Govor se gradi kot hiša, otrok potrebuje ustrezen 
dogajanje v zunanjem svetu. Štiri dni star novoro- model za učenje (starši), ob tem se mu govor razvi-
jenček zaradi tega pri poslušanju daje prednost ja in širi. Izredno vlogo pri tem igrajo vrtec in stro-
maternemu jeziku pred drugimi (Karmiloff in Kar- kovni delavci, ki so tudi varovalni dejavnik za otro-
miloff Smith v Marjanovič Umek in Fekonja 2020). ke pri razvoju govora, ki prihajajo iz socialno manj 
Poslušanje je najbolj razširjena komunikacijska spodbudnega okolja (Marjanovič Umek 2016). Vr-
dejavnost in hkrati tudi prva, ki se pojavi pri otro- tec ima pomembno varovalno vlogo, saj strokovni 
ku (Pečjak 2009). Sposobnost, da se otrok osre- delavci z različnimi dejavnostmi spodbujajo pravi-
dotoči na zvok, imenujemo slušna pozornost. Ta len in ustrezen razvoj govora pri otrocih. 
je zelo pomembna tako za poslušanje kot za ra-
zumevanje in razvoj govora pri otroku (Levc 2014). Človek je socialno bitje in govor je pomemben 
dejavnik komunikacije odrasle osebe. Maslow (Vir 
1 UVOD 2) je med človekove potrebe zelo visoko uvrstil 
Na spletni strani zelo zanimivega portala Gingo potrebe po pripadnosti, izražanju, naklonjenosti, 
(Vir 1) smo zasledili, da ima kar vsak četrti otrok te- spoštovanju in ugledu, ki jih lahko dobimo le od 
žave na govorno-jezikovnem področju in da ima drugih ljudi preko komunikacije in odnosov. Kot 
kar 30-40 % otrok težave na področju govorno-je- je zapisal avstrijski psiholog Paul Watzlawick, ko-
zikovnega področja. Raziskava Marjanovič Umek munikacija igra temeljno vlogo v našem življenju 
je pokazala, da je govor izredno pomemben po- in v družbenem redu, tudi če se tega skoraj ne 
kazatelj otrokove uspešnosti v šoli (2016), zato zavedamo. Dejansko od samega začetka našega 
moramo biti še posebej pozorni na to področje v obstoja sodelujemo v procesu pridobivanja ko-
vrtcu pri otrocih. Ko govorimo o govorno-jezikov- munikacijskih pravil, ki so potopljena v naše od-
nem področju, moramo opredeliti tri pojme: jezik, nose, četudi se tega ne zavedamo, in nadaljuje, 
govor in komunikacijo. Komunikacija ima večji da je nemogoče ne komunicirati (Vir 3). 
pomen, saj se nanaša na različne oblike prenosa 
informacij od ene osebe do druge (jok, gesta, be- Albert Einstein (Isaacson 2022) je pravil, da se člo-
seda). Govor je eden izmed načinov komunikaci- vek rodi z jokom, smejati pa se mora naučiti veliko 
je, preko katerega s pomočjo izgovorjenih besed kasneje. Kakšen model govora dobi novorojenček 
izražamo svoje misli, želje, potrebe in informacije. ob rojstvu, kako vzpostavljamo komunikacijo in 
Govor in jezik pa sta med seboj povezana, a vendar krepimo govor z njim odrasli in kasneje vrstniki, je 
nimata enakega pomena. Jezik je sistem izraznih tisto, kar nariše nasmeh na usta. 
45
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
2 RAZVOJ GOVORA OD ROJSTVA DO ŠOLE oga.« (To je žoga.) ali »Mama, daj!«). Takrat že ima 
Ob rojstvu in v prvem mesecu življenja so sposob- 50 pomenskih besed, ki jih kombinira na različne 
nosti novorojenčka omejene na jok, nekaj kratkih načine, odvisno od situacije in njegovih potreb. 
glasov, kot so gruljenje, cviljenje, cmokanje in vzdi-
hi (Marjanovič Umek in Fekonja 2020). Od 3. do 9. Med 2. in 3. letom starosti je obdobje najintenziv-
meseca otrokova groba motorika in govorila po- nejšega govorno-jezikovnega razvoja, saj otrok vse 
stajajo vse bolj spretna, zato se pri otroku najprej bolj podaljšuje dolžino stavka, večinoma so to dve 
zasliši igra z govorili, s čimer začne nenamensko do tribesedne povedi. Iz širšega okolja povzema in 
sprožati kopico glasov. Pomemben je tudi ma- se uči novih besed. Otroke pri tej starosti zanima 
terin glas, ki je v tem obdobju do svojega otroka vse, so pravi mali radovedneži in vprašanjem »Kaj 
zelo speven, melodičen z visoko intonančnimi toni to?« ali »Kaj je to?« se ne moremo izogniti. Triletni 
(»motherese«). Vsi ti materni glasovi sprožijo pri otrok v govoru že uporablja različne besedne vrste 
otroku prve odzive, zato otrok že pri svojih 6. me- – združuje barve, poleg samostalnikov, glagolov 
secih posnema prve glasove. Že nekaj tednov ka- vse bolj uporablja tudi predloge in zaimke, rad po-
sneje so prisotni tudi prvi zlogi (npr. mamamama, sluša kratke zgodbe, poje pesmice, lista po slikani-
bababa, dadada), ki pa jih ne smemo zamenjati za cah in poimenuje najrazličnejše predmete. Govor 
otrokovo prvo besedo. Še vedno je to le igra z go- je v 70-75 % razumljiv tudi neznanim komunikacij-
vorili, tokrat na nivoju posameznih ponavljajočih skim partnerjem.
zlogov, ki nimajo večje sporočilne vrednosti. 
Med 3. in 4. letom otroka ne zanima samo »Kaj je 
Okoli 9. meseca otrok navadno še ni zmožen iz- to?«, npr. štedilnik, temveč tudi »Zakaj je to vro-
govoriti prve namenske besede, vendar je njegov če?«, »Kako se to prižge?«, »Zakaj je nevarno?«. Mo-
nivo razumevanja na tej točki že dodobra razvit. žganske povezave postajajo vse bolj aktivne, infor-
Rad se igra skrivalnice »ni-ni, ku-ku« (tudi druge macije se povezujejo, zato otrok razvije vrsto novih 
podobne) ali posnema starše pri kašljanju, plo- vprašalnic, na katere včasih tudi zaradi nepresta-
skanju. Razume pomen besede »ne« in prepozna nega »Zakaj?« odrasli nimamo pravega odgovora. 
imena družinskih članov. Prav zaradi vse boljše- Otrok po 3. letu v svojem govoru uporablja različne 
ga razumevanja vse več uporablja geste, kaže na besedne vrste, ki jih strukturirano povezuje v dalj-
stvari s kazalcem in tako vpliva na okolico. še tri do štiribesedne povedi, s katerimi povezano 
razlaga o dogodkih, ki so se mu zgodili. Ob slikani-
Med starostjo 9. in 15. mesecev se otrok pričenja cah začne pripovedovati (»brati«) krajše zgodbe, se 
vse bolj osamosvajati, izkazovati čustva (kriki ve- vključuje v daljši pogovor in poskuša razložiti vse-
selja, cviljenje; tudi razburjenje, jeza in upiranje), bino, ki je sogovornik morda ni razumel.
obenem se zgodijo večji napredki na področju go-
vora in jezika, ki so za starše pogosto zelo čustveni, V obdobju od 4. do 5. leta lahko pogovorno reče-
predvsem ko otrok okoli 12. meseca izgovori prvo mo, da imamo otroka, ki je »pomanjšan odrasel«. 
besedo. Največkrat je to beseda bližnje osebe (npr. Govori z dolgimi stavki (od 4 do 6 besed), pripove-
mama, ata, tata) ali priljubljenega predmeta (npr. duje dolge zgodbe, pri katerih uporablja različne 
medo, avto). Njegovega nivoja razumevanja ne besedne vrste, pri tem je govor slovnično pravilen, 
smemo podcenjevati in ga nikakor ne primerjati le glasovi, ki se razvojno pojavijo kasneje, lahko še 
z zmožnostjo izgovora besed, saj razume mnogo niso pravilno usvojeni (Š, Ž, Č, R). Njegov govor je 
več, kot je zmožen povedati. popolnoma razumljiv tudi širšemu krogu poslu-
šalcev. Prepozna barve, osnovna lika (krog, triko-
Od 15. do 18. meseca se otroci na področju govora tnik), prav tako zna mehanično prešteti vsaj do 10. 
in jezika razvijajo različno. To pomeni, da ima lah-
ko otrok med 5 do 20 besed, nekateri več, drugi Med 5. in 6. letom starosti se pri otroku vzbudi vse 
manj. V večini so to znani samostalniki iz otrokove- večja domišljija, ki se prepleta z resničnim življe-
ga ožjega družinskega okolja ali preprosti glagoli. njem. Otrok se rad šali, zapomni si otroški humor, 
Otrokovo razumevanje v tem obdobju postaja vse rad vidi, da se tudi drugi odrasli ali otroci šalijo na 
bolj obširno. Otrok sledi in se odziva na preprosta njemu razumljiv način. Izreka vseh glasov je usvo-
navodila (npr. »Prinesi žogo«), na enostavna vpra- jena. Otroci se pripravljajo na vstop v šolo, zato jih 
šanja smiselno odgovarja, kolikor že dopuščajo tudi že vse bolj zanimajo knjige in črke, nekateri 
govorne zmožnosti, pokaže nekaj osnovnih delov že napišejo svoje ime. Po 5. letu otroci že najdejo 
telesa, predmete na slikah, odraslim prinaša stvari rime (besede, ki se skupaj dobro slišijo), prepo-
in na ta način usmerja pozornost nase. znajo prvi glas v slišani besedi in podobno. Vse to 
so predopismenjevalne veščine, ki otroku kasneje 
Ko je otrok star 2 leti, lahko že pričakujemo, da pomagajo pri uspešnem učenju branja in pisanja 
bo kmalu spregovoril dvobesedni stavek (npr. »To (Vir 4). 
46
Didakta
KDAJ K LOGOPEDU? 6-7 let: Besedišče je siromašno. Povedi so slovnično 
Center za komunikacijo, sluh in govor v Portorožu in skladenjsko neustrezne. Ne razume abstraktnih 
je naredil obsežno raziskavo med starši predšol- pojmov. Ne razlikuje črk in številk. Ne zaveda se gla-
skih otrok. Raziskava je pokazala, da starši hitro sovne analize in sinteze. Težko si zapomni navodila, 
zaznajo artikulacijska odstopanja (izgovorjava zgodbe in naloge (Marin Alja 2022). 
glasov), manj pogosteje pa opazijo odstopanja na 
področju jezika in komunikacije. Odstopanja bo- KAKO LAHKO SPODBUJAMO GOVOR PRI 
lje zaznajo, ko so otroci stari 2,5 let, nato zaznave OTROKU?
upadajo. Poznavanje razvoja govora in kdaj nas V Vrtcu Črnuče se strokovni delavci vsako leto 
mora razvoj govora pri otroku skrbeti so vsebine, sami odločijo, katerim strokovnim vsebinam bi 
ki jih morajo dobro poznati strokovni delavci in se posvetili v novem šolskem letu. V šolskem letu 
tudi starši (interno gradivo). Do dveh let je dobro 2021/2022 je bil to razvoj govora pri predšolskem 
opazovati otroka pri poslušanju in sledenju eno- otroku. Same so zaznale, kako pomemben je go-
stavnim navodilom. V kolikor jih razume in upo- vor pri otroku, v skupinah opažajo slabše govorne 
števa, nas morebitna odsotnost verbalnega govo- sposobnosti, poslušanje je slabše, kar veliko težav 
ra še ne skrbi. Otroci veliko bolje razumejo, kot se je na področju artikulacije. Predavanje sem začela 
lahko izražajo, in kar veliko razlik je med razvojem z uvodno mislijo, da se naj mame spomnijo prvih 
govora med dečki in deklicami, saj deklice spre- mesecev z novorojenčkom in kasneje dojenčkom. 
govorijo hitreje in tudi bolje napredujejo. Naj se spomnijo trenutkov, kako so vzpostavljale 
interakcijo z dojenčkom, kako so ponavljale zlo-
Spodaj so na kratko opisani dejavniki tveganja ge, bebljanje. Širile so stavke z besedami, ki jih 
za posamezno obdobje otroka, ki jih je podrobno je otrok kot prve spregovoril, in s tem, kar so naj-
opisala Alja Marin (2022). večkrat počele oz. kar počnemo v vrtcu: petjem 
pesmi, poslušanjem pravljic in gibalno slušnimi 
Dejavniki tveganja vajami. To je osnova za dober govorni razvoj, ozi-
0-15 mesecev: Ne odziva se na močne zvoke. Manj- roma, kot lepo ubesedita Ksenija Medved in Sten 
ka odziv na znani glas. Po šestih mesecih ne po- Vilar (2021): »Branje je najboljša vaja za krepitev 
snema glasov odraslih. Nima zanimanja za zvočne pozornosti, razmišljanja in sočutja. Dežela bralcev 
igrače. Se ne smeji na glas. Ne čeblja. Ne prepozna bi bila svobodna, miroljubna, celo bolj zdrava in 
razpoloženja v glasu odraslih. Ne pojavi se prva be- bogata. Če vadimo branje, vadimo nastanek bolj-
seda s pomenom. Ni očesnega stika. Ni skupne ve- še družbe, zato berimo skupaj.«
zane pozornosti. Ne odziva se na svoje ime.
Ne le da otrokom veliko berete, pomembno je 
15-18 mesecev: Ne govori ali govori manj kot 5 be- tudi, da se z otrokom veliko pogovarjate, in to že 
sed. Ne razume »papa«. Ne razume »NE«. Ne razu- v najzgodnejšem obdobju. Pogovarjanje namreč 
me gest in jih ne uporablja. Ne razume preprostih krepi jezikovne sposobnosti in tako hitro pride do 
navodil in vprašanj. izboljšanja. Raznolikost izgovorjenih besed (upo-
raba samostalnikov, glagolov in pridevnikov ter 
2-3 leta: Ne odgovarja na preprosta vprašanja. Ne dolžina in zapletenost izrazov in stavkov) je skoraj 
postavlja vprašanj. Govor je nerazumljiv. Ne upo- tako pomembna kot število izgovorjenih besed, 
rablja preprostih povedi. Ne posluša rad zgodbic. ob tem pa je izredno pomembna tudi interakci-
ja: glejte svojega malčka, posnemajte govorico, 
3-4 leta: Otrokovo besedišče je skopo. Otrok ne iz- smejte se in delajte grimase ter njegove jezikovne 
govarja večine glasov. Otroka njegova okolica ne poskuse nagradite s povečano pozornostjo (Me-
razume. Otrok ne uporablja govora za reševanje dina 2022). 
težav. Otrok ne sodeluje z drugimi otroki.
Dejavnosti za spodbujanje govora pri otrocih 
4-5 let: Otrok ima skromen besedni zaklad. Otro- od 1-2 let
kove povedi so preproste. Otrok izpušča glasove. 
Otrok ne razume pomena besed. Otrok ne pozna V prvih dveh letih so najboljše dejavnosti za otroka 
barv. Se umika vase. Povezanost z okoljem je slaba. povezane s petjem, z dotikom in gibanjem. Giba-
nje, ritmično pozibavanje, hopsanje so v otrokovi 
5-6 let: Otrok dela napake v izgovoru glasov. Otrok naravi. Ob dotiku ali otrokovem gibanju se razvija-
dela slovnične napake. Otrok ima težave pri razu- jo nove kinestetične povezave in spretnosti, otrok 
mevanju besednih vrst: predlogi. Otrok ne razu- razvija ravnotežje, moč mišic in prstov, spretnost 
me besed z nasprotnim pomenom. Otrok se ne prstov (Lesjak Skrt 2014). Posebej primeren je de-
spomni pomembnih dogodkov in težko pripove- lovni zvezek Didel didel dojsa avtorice Lesjak Skrt 
duje o njih. (2014). 
47
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Izštevanka s slikopisom (Vir: Cicido, avto- Deklamacija pesmi Zelenjavna juha lepo 
rica Anita Leskovec) diši! (Bernarda Lesjak Skrt, Didel didel 
Dojsa, 2014). Pesem deklamiramo in kon-
48 kretno naštevamo predmete (tri korenje).
Didakta
Ob tem ne pozabimo na slikanico Mire Voglar Zelo uspešne so gibalne vaje iz knjige Mi gremo 
Biba buba baja (2010). Če zadeve še slikovno na medveda in razne pesmi Romane Krajnčan 
podkrepimo, je uspeh zagotovljen. Beremo kraj- (Palačinka; Mi pa hiško zidamo …)
še slikanice z zavihki, razne zvočnice in kartonke z 
lutko, da pritegnemo poslušanje. Dejavnosti za spodbujanje govora pri otrocih 
od 3-4 let
Dejavnosti za spodbujanje govora pri otrocih 
od 2-3 let Pri tej starosti otroke spodbujamo preko gibal-
no-slušnih vaj, ki imajo tri navodila. Te vaje imajo 
Pri tej starosti je sposobnost govora otrok že kar otroci izredno radi in so zelo uspešne. Med njimi bi 
dobro razvita. Da jih naučimo ustrezne skladenj- omenila Poplava, potres in letalo (lahko si izmislite 
ske strukture, so odlične socialne igre, kjer upora- še sami kaj), Lisica, kaj rada ješ (s to vajo tudi razvi-
bimo vedno enako besedno zvezo, kot npr. »Zele- jamo besedišče), Simon pravi … poišči nekaj okro-
ni krokodil«, »Stol na moji desni strani je prazen«, glega, velikega ipd., Noč/dan.
»Ura je ena, medved še spi«, »Osliček, kdo te jaha« 
ipd. Gibalne pesmi nadgradimo s koreografijo. V Ne pozabimo na enostavne slikopise, kjer določeno 
igralnici rdečo nit krajše slikanice upodobimo v besedo zamenja podoba. Otroke s tem urimo v bra-
treh slikicah, kjer otroci spontano po svojih zmo- nju od leve proti desni, razvijamo pozornost in jih 
žnostih obnavljajo vsebino. Začnemo jih učiti učimo različnih strategij zapomnitve novih besed.
krajših izštevank iz Enci benci na kamenci (2003). 
Slušno pozornost krepimo tako, da ritem inštru- Dejavnosti za spodbujanje govora pri otrocih 
menta ponovijo s celim telesom (do največ 3 rit- starih od 4-6 let
me) ali da poslušajo vsakdanje zvoke (dež, ptičje Pri tej starosti lahko začnemo z različnimi vajami 
petje, zvonovi, vlak ipd.) in jih ubesedijo. fonološkega zavedanja. Pri otrocih, mlajših od šti-
Urjenje slušne pozornosti z ježki (Prilepi kmetijo spodaj levo ali na travnik. Prilepi žival, ki 
kikirika pod rdeč hlev.)
49
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
rih let, krepimo občutek za ritem s ploskanjem, z maskoto skupine in izbranimi slikanicami, pri 
udarjanjem po inštrumentih in z določenim de- starejših so to predšolske bralne značke. Družine 
lom telesa (stopalo). nagovarjamo, da redno obiskujejo knjižnico, in jih 
seznanimo s seznami primernih slikanic in knjig 
Pri štirih letih lahko začnemo z igrami, kjer otro- za posamezno obdobje otroka (Zlata hruška ipd.).
ci iščejo besede, ki se podobno slišijo. Najlažje 
je začeti z njihovimi imeni (Ana – banana). Lah- ZAKLJUČEK
ko pokažemo tri slike, besedi na dveh se slišita Starši in strokovni delavci v vrtcu smo tisti, ki smo 
podobno in otroci poiščejo pravilni. Lahko rime otroku ustrezen model za učenje govora v najran-
samo tvorijo in ni pomembno, da ima podobna ljivejšem in bogatem obdobju razvoja. Od staršev 
beseda pomen (Ajda – kajda). Spodbujamo jih k je od prvega trenutka odvisno, kako in na kakšen 
zlogovanju besed in iskanju dolgih in kratkih be- način bodo vzpostavljali komunikacijo z otrokom 
sed. V skupini sta na tleh dolga in kratka kača. Ko in kasneje razvijali govor preko pogleda, očesnega 
otroci določeno besedo zlogujejo, se postavijo k stika, dotika, petja, pogovora in pripovedovanja in 
ustrezno dolgi kači glede na dolžino besede. Pri ne le iz knjig, temveč tudi splošnega opisovanja, 
slušnem iskanju začetnih glasov začnemo tudi kaj počnemo, kaj vidimo in kaj občutimo. Vse pre-
z imeni otrok v skupini. V skupini naj bo abece- večkrat naletimo na mlade mamice, ki potiskajo 
da velikih tiskanih črk z ustrezno sliko na vidnem voziček in se pogovarjajo po prenosnem telefonu, 
mestu. Slušno pozornost krepimo z raznimi ugan- dojenček pa ima v ustih dudo. Ko bi otroci lahko 
kami, ustvarimo pripovedne kocke z različnimi listali debele kartonke, že drsajo po telefonu. Če 
slikami in tako krepimo domišljijo in sposobnosti otrok predolgo uporablja dudo, ne razvija govora, in 
pripovedovanja. Ko so otroci že boljši v slušnem ker mame ne vzpostavljajo interakcije z otrokom, se 
prepoznavanju glasov, jih spodbujamo, da najde- ne uči komunikacije. Zgodnje ogledovanje kartonk 
jo besede, ki se začnejo na določen glas. Ob vsem in opisovanje predmetov krepi slušno pozornost, 
tem pa je pomembno, da z raznimi projekti spod- koordinacijo roka-oko in razvija koncentracijo, ki je 
bujamo skupno branje celotne družine doma. tudi pri današnjih otrocih primanjkuje. Zato je prav, 
Starše poskušamo pritegniti, da se vključijo v take da starše spodbudimo k dejavnostim v vrtcu tudi 
dejavnosti. Pri mlajših je to potovalni nahrbtnik preko opisovanja raznih iger, ki jih izvajamo v vrtcih.
VIRI IN LITERATURA
Vir 1: Gingo talk. Dostopna na https://www.gingotalk.com/en/
blog/ , 10. 5. 2022
Vir 2: Hierarhija potreb po Maslowu. Dostopno na https://
sl.wikipedia.org/wiki/Hierarhija_potreb_po_Maslowu, 10. 5. 2022
Vir 3: Človekovo komuniciranje. Dostopno na https://
sl.psychologyinstructor.com/paul-watzlawick-in-teorija-cloveko-
vega-komuniciranja/, 10. 5. 2022
Vir 4: Razvoj govora od rojstva do vstopa v šolo. Dostopno na 
https://www.gingotalk.com/blog/razvoj-govora-in-jezika-od-roj-
stva-do-vstopa-v-solo/, 10. 5. 2022
Enci benci na kamenci (2003). Ljubljana: Mladinska knjiga. 
Isaacson, W. (2022). Einstein – čudak, genij in teorija relativnosti. 
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Lesjak Skrt, B. (2014). Didel didel dojsa. Igre za govorni razvoj v 
zgodnjem otroštvu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 
Levc, S. (2014). Liba, laca lak: kako pomagamo otroku do boljšega 
govora. Ljubljana: samozaložba
Marjanovič Umek, L. (2016): Pripravljenost otrok za vstop v šolo: 
Vpliv starosti in drugih individualnih in okoljskih dejavnikov. V: 
Šolsko svetovalno delo, letnik XX, številka 3/4, 2016, str. 4–12
Marjanovič Umek, L. in Fekonja, U. (2020). Govorni razvoj dojenč-
ka in malčka. 
Marin, A. (2022). RAZVOJ KOMUNIKACIJE, GOVORA IN JEZIKA 
– MEJNIKI IN DEJAVNIKI TVEGANJA ZA LOGOPEDSKO INTER-
VENCIJO. Dostopna na: https://www.zd-mb.si/Portals/0/Docs/
Razvojna/1Razvoj%20komunikacije_prispevek%20AM_posiljanje.
pdf , 10. 5. 2022
Marjanovič Umek, L. in Fekonja, U. (2019). Zgodnji govorni razvoj: 
Varovalni in dejavniki tveganja v družinskem okolju. Javno zdrav-
je, št. 2, str. 1-13. 
Medved, K. in Vilar, S. (2021). Palček bralček raste s knjigo. Medvo-
de: Studio Anima.
Medina, J. (2022). Možganska pravila za dojenčke in malčke. Kako 
vzgojiti pametnega in srečnega otroka od rojstva do petega leta 
starosti. Tržič: Učila International. 
Pripovedne kocke Pečjak, S. (2009). Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti 
učencev. Ljubljana: ZRSŠ. 
Voglar, M (2010). Biba buba baja. Ljubljana: Mladinska knjiga.
50
Didakta
Povezovalni vpliv supervizijskih 
srečanj v strokovnem kolektivu
Larisa Senekovič, prof. slov. in ped., svetovalna delavka, Vrtec Ivana Glinška Maribor
V prispevku predstavljam pomen supervizijskih srečanj v Vrtcu Ivana Glinška Maribor, kjer 
sem zaposlena kot svetovalna delavka. Namen supervizijskih srečanj je povezati strokov-
ne delavce, ustvarjati sodelovalne odnose, ki pripomorejo k osebni rasti in zadovoljstvu. 
Srečanja omogočajo tudi širjenje znanj ter izmenjavo izkušenj. V prvem delu navajam raz-
loge za uvedbo srečanj. Strokovni delavci vrtca se namreč srečujejo z zahtevnimi situacijami, 
in sicer zaradi vključevanja čedalje več otrok, katerih materni jezik ni slovenščina, otrok s 
posebnimi potrebami, slabših prostorskih pogojev in sodelovanja z »zahtevnejšimi« starši. 
V drugem delu predstavljam primer supervizijskega srečanja v praksi. Evalvacija po oprav-
ljenih srečanjih je pokazala, da smo s supervizijo uresničili zadane cilje.
Ključni pojmi: supervizija, svetovalno delo, sodelo- imajo drugi narodi drugačne vzgojne pristope, kul-
valni odnosi, osebna rast. turo, navade ipd. Imamo nekaj oddelkov, kjer sloven-
skih otrok sploh ni vključenih ali jih je zelo malo. V 
Vrtec Ivana Glinška je eden večjih vrtcev v Sloveniji, številnih oddelkih je več kot polovica otrok tuje govo-
saj v letošnjem šolskem letu obsega kar 36 oddelkov rečih. Tudi starši (zlasti matere) slovenski jezik slabo 
na 6 enotah, ki so locirane v centru mesta Maribor. poznajo in je zato komunikacija z vzgojitelji otežena. 
Vključenih je čez 500 otrok. Zaposlenih je več kot 
90 strokovnih delavcev – vzgojiteljev in pomočnikov Delo s temi otroci je zahtevno, saj ne zmorejo sledi-
predšolskih otrok. ti vzgojnim programom oddelka (še zlasti v 2. staro-
stnem obdobju). Ker otroci ne razumejo slovenskega 
Razlogi za uvedbo supervizijskih srečanj jezika, se začnejo dolgočasiti in posledično postanejo 
Supervizijska srečanja sem načrtovala z namenom moteči za ostale otroke. Vzgojitelji si pomagajo z an-
izboljšanja povezanosti strokovnega kolektiva, za gleščino ali z osnovnimi besedami iz otrokovega ma-
krepitev sodelovalnih odnosov, ustvarjanje medse- ternega jezika ter s slikovnim gradivom, vendar je to 
bojnega zaupanja in pomoči ter spodbujanje pozi- pri oddelkih z vključenimi do 24 otroki zelo zahtevno.
tivne delovne klime. Prav tako sem želela srečanja 
obogatiti s spodbudnimi temami za razširitev obzo- Novi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravil-
rij in znanja strokovnih delavcev. Supervizija je omo- nika o normativih za opravljanje dejavnosti predšol-
gočila izmenjavo dobre prakse, izkušenj ter strokov- ske vzgoje izboljšuje to situacijo z naslednjimi določ-
no podporo med zaposlenimi. Srečanja so izboljšala bami:
tudi sodelovanje svetovalne službe s strokovnimi - Nov normativ predvideva sistematizacijo vzgo-
delavci, prav tako so omogočala vpogled v stiske, jitelja predšolskih otrok za polovični delovni čas, 
potrebe in odnose vzgojiteljev in pomočnikov. ko je v oddelkih 2. starostnega obdobja polovica 
ali več otrok tujcev oz. njihov materni jezik ni slo-
Svetovalna delavka sem pred uvedbo supervizijskih venščina. 
srečanj naredila analizo stanja v našem vrtcu, kjer - Določeno je novo merilo za oblikovanje oddelka 
sem ugotavljala, da je strokovni kader v večini zelo 2. starostnega obdobja, v katerega so vključeni 
obremenjen. V nadaljevanju naštevam poglavitne najmanj trije romski otroci oz. trije otroci, katerih 
vzroke za to: materni jezik ni slovenščina, in sicer je lahko v od-
delku največ 19 otrok.
1. Vključevanje otrok, katerih materni jezik ni slo-
venščina 2. Večanje števila integriranih otrok s posebnimi 
Mestni vrtec se že dlje časa sooča s specifično popu- potrebami
lacijo otrok. V primerjavi z okoliškimi podeželskimi Dodatno so strokovni delavci obremenjeni z vedno 
vrtci je bistveno večji delež otrok priseljencev (zlasti večjim številom otrok s posebnimi potrebami. Pose-
bosanske, albanske, romske in v zadnjem času ukra- bej veliko teh otrok je v skupinah pred vstopom v 
jinske narodnosti), posamezni otroci prihajajo tudi iz šolo. Praviloma vsi oddelki v starostni skupini 5-6 let 
bolj oddaljenih kultur (Eritreje, Filipinov, Sirije), kar vključujejo dva do tri otroke s posebnimi potrebami. 
prinaša več izzivov zaradi slabega razumevanja slo- Delo s temi otroci vključuje več naporov, prilagodi-
venskega jezika. Prihaja tudi do vzgojnih razlik, saj tev, pozornosti in veliko individualnega pristopa. 
51
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
V zadnjem času se veča število zaposlenih spremlje- Prepričana sem, da vsak starš ravna v skladu s svoji-
valcev otrok s posebnimi potrebami, ki so tem otro- mi zmožnostmi in da ravna po svojem prepričanju, 
kom sicer v veliko pomoč in podporo, vendar pa je za kaj je najbolje za njegovega otroka. Žal pa se stiske 
strokovno delo z otrokom še vedno zadolžen vzgojitelj, staršev odražajo tudi na njihovih reakcijah in vzgoj-
ki je dolžan spremljevalca strokovno voditi in usmerja- nih pristopih. Zaposleni v vrtcu se trudimo vzposta-
ti ter ga umeščati v vzgojno-izobraževalno delo. viti sodelovalen in razumevajoč odnos do staršev, saj 
je vzajemni interes otrokov razvoj in zadovoljstvo. V 
Otroci s posebnimi potrebami imajo zagotovljeno svetovalni službi po potrebi sodelujemo tudi z dru-
tudi dodatno strokovno pomoč ustreznih izvajalcev gimi institucijami (CSD, Svetovalni center za otroke 
oz. vzgojiteljev za zgodnjo obravnavo (specialnih pe- in mladostnike, Služba za mladostniško psihiatrijo, 
dagogov, logopedov, surdopedagogov ipd.) v obse- policijo ipd.). Kljub vsemu pa so strokovni delavci 
gu ene do dveh ur tedensko. Vzgojitelj mora vzgoj- vsakodnevno v stikih z otroki in starši, zato prihaja 
no delo prilagajati tudi urniku DSP izvajalcev. do primerov psihičnega nasilja nad njimi (grožnje s 
tožbami, verbalni napadi, obrekovanja – zlasti po so-
Zgoraj omenjeni novi pravilnik določa, da se v pri- cialnih omrežjih, pritožbe vodstvu vrtca ipd.). 
meru, ko sta v oddelek vključena več kot dva otroka 
s posebnimi potrebami, za vsakega otroka s poseb- Vsi navedeni vzroki lahko vplivajo na posamezne 
nimi potrebami zniža normativ za enega otroka; če strokovne delavce, ki so pogosto utrujeni, občutijo 
znižanje normativa ni mogoče (med šolskim letom), nemoč, in povzročajo osebne stiske. Posledično je 
se v oddelek vključi spremljevalca za 4 ure dnevno. med strokovnim kadrom vse več zaposlenih, ki se so-
očajo z izgorelostjo, anksioznostjo, paničnimi napadi, 
3. Slabši prostorski pogoji depresijo, z raznimi akutnimi obolenji psihološkega 
Vrtec sestavlja 6 enot v 8 zgradbah, ki so praviloma izvora. Kot svetovalna delavka sem se tako odločila, 
starejše, ena enota je v prostorih stare vile. Veči- da poleg individualnih obravnav strokovnih delavcev 
na zgradb je potrebnih obnove. Največje težave se na govorilnih urah uvedem supervizijska srečanja.
pojavljajo zaradi slabše dostopnosti oddelkov zara-
di stopnic, ki vodijo do oddelkov ali do igrišč – kar Primer supervizijskega srečanja v praksi 
povzroča veliko dodatnega fizičnega napora vzgo- Supervizijska srečanja sem izvajala po enotah v 
jiteljev pri oddelkih 1. starostnega obdobja. Površine dveh skupinah, da so se jih lahko udeležili vsi stro-
igralnic in igrišč so premajhne. Večina enot nima kovni delavci. V skupini udeležencev je bilo od 5 do 
telovadnic za otroke ali večnamenskih prostorov za 12 strokovnih delavcev, kar je omogočalo aktivno so-
razna druženja. Strokovni delavci v 2. starostnem delovanje vseh. Srečanja so trajala od 45 do 60 mi-
obdobju sicer otroke občasno vodijo v park ali v telo- nut. Tematiko srečanj sem prilagajala aktualnim po-
vadnice športnih društev. trebam in željam udeležencev. V lanskem šolskem 
letu smo tako izpeljali naslednje teme:
Nakopičeni otroci pogosto nimajo dovolj prostora za - Pozitivna komunikacija s starši in tehnike komu-
umirjeno igro, zato postanejo vznemirjeni. Posebej nikacije z zahtevnimi starši;
je problematičen nivo hrupa v času spontane igre v - Vpliv in regulacija čustev pri vzgojno-izobraževal-
skupinah, ki štejejo čez 20 otrok. To utruja tako otro- nem delu (zlasti pri težje vodljivih otrocih);
ke kot vzgojitelje. - Protokoli ravnanja strokovnih delavcev ob zazna-
nem nasilju in zanemarjanju otrok in seznanitev 
4. Komunikacija s starši strokovnih delavcev s pravicami in dolžnostmi 
Strokovni delavci zaznavajo spremembe v načinu staršev, ki so razvezani.
komunikacije s starši. Menijo, da so v povprečju od-
nosi staršev manj spoštljivi do strokovnih delavcev, V letošnjem šolskem letu načrtujem izvedbo sre-
redkeje slišijo pohvale in izjave hvaležnosti. Številni čanj na temo:
starši postavljajo svoje zahteve delavcem in/ali so - Pripovedovanje zgodb (storytelling);
pretirano zaščitniški do svojih otrok. - Preprečimo izgorelost;
- Igra z otrokom.
V vrtcu se srečujemo tudi s posamičnimi primeri na-
silja v družini, zanemarjanja otrok, zlorabe in čustve- Potek srečanja
nega izsiljevanja otrok v primeru ločitev ipd., žal se V uvodu običajno izvedemo kakšno sprostitveno 
pojavljajo tudi odvisnosti staršev – od alkohola, drog, tehniko. Udeležencem zelo ustrezajo sproščanje z vi-
iger na srečo, zaslonov itd. Precej staršev (sploh zualizacijo, vodena meditacija ali zavedanje lastnega 
mater) pove, da se zdravijo zaradi depresije, anksi- telesa z masažo. 
oznosti ipd. Prav tako se mnoge družine srečujejo 
z materialno stisko, s stanovanjskim problemom, z V nadaljevanju sledi kratka spoznavna igra. Na pr-
brezposelnostjo. Zlasti pri priseljenih družinah je oče vem srečanju so se npr. razporedili po prostoru glede 
pogosto odsoten daljše časovno obdobje. na kraj bivanja, v kolono glede na mesec rojstva ter v 
52
Didakta
ožgalo travne bilke, da so ovenele. Kralj se je 
pritožil, da ga je sonce opeklo po obrazu. Bil je 
nezadovoljen, ker je imelo večjo moč od njega. 
Spet je zavzdihnil in vzkliknil: »Rad bi bil sonce.« 
Iz nebes je spet prišel angel in rekel: »Si, kar si 
rekel.« In postal je sonce. Svoje žarke je usmer-
vrsto glede na prvo črko svojega imena. Takšne igre jal gor in dol, levo in desno, vsepovsod, ožgal je 
prinašajo sproščeno vzdušje, smeh, obenem pa mo- travne bilke na zemlji, pa tudi lica kraljev, ki so 
rajo strokovni delavci poslušati in razumeti navodila. bili na Zemlji.
Sami so praviloma v vlogi voditelja in se včasih ne za- Potem se je med njega in zemljo vrinil oblak, 
vedajo, da so številna navodila za otroke prezahtev- žarki pa so se odbili od njega. Razsrdil se je – 
na. Tako smo tudi v skupini odraslih običajno morali kako si je oblak drznil oporekati njegovi moči? 
navodila ponoviti vsaj dvakrat, da so jih vsi usvojili. Potarnal je, da je oblak močnejši od njega. Spet 
je bil nezadovoljen. Zaželel si je biti oblak, ki je 
tako mogočen, in prišel je angel in rekel: »Si, kar 
V osrednjem delu srečanja običajno naredim krajši te- si rekel.«
oretični povzetek na obravnavano temo, v nadaljeva-
nju pa odpremo diskusijo. Strokovni delavci se nave- In možakar se je spremenil v oblak, se namestil 
žejo na svoje praktične izkušnje, skupaj nato iščemo med sonce in zemljo. Prestregel je žarke, da je 
rešitve, ustrezne pristope. Kadar tematika to dopušča, trava lahko ozelenela. Iz njega so lile velike ka-
plje na zemljo. Prestregel je žarke, da je trava 
uporabimo igre vlog, saj so strokovni delavci bolj kre- lahko ozelenela. Iz njega so lile velike kaplje na 
ativni, sproščeni in ustvarjalni, ko se vživijo v vloge. Po zemljo, da so reke narasle, poplave pa so odne-
potrebi kot svetovalna delavka pripravim tudi strokov- sle hiše. S preobilico vode je uničil polja. Padel 
no gradivo s priporočili iz strokovne literature. je na skalo, ki se ni hotela premakniti, poskrbel 
je za mogočne potoke, skala pa se kar ni vdala. 
Razsrdil se je, ker se skala ni vdala njegovi moči, 
Sledi socialna ali miselna igra, ki jo lahko uporabijo spet je bil nezadovoljen.
tudi pri delu z otroki (zlasti v 2. starostnem obdobju). 
Kot dober primer navajam naslednjo igro: Udeležen- Vzkliknil je: »Dana mi je bila skala, ki presega 
ci v NAKLJUČNEM vrstnem redu štejejo, vendar dva mojo moč. Rad bi bil skala.« Prišel je angel in ga 
spremenil v skalo. Ni se premaknil – ne takrat, 
ne smeta istočasno povedati istega števila. To zahte- ko je pripekalo sonce, niti takrat, ko je deževalo.
va dobro opazovanje ostalih, običajno po nekaj po- In potem je prišel človek s krampom, dletom in 
skusih začnejo vzpostavljati neki vzorec oz. iščejo na- težkim kladivom. Klesal je skale in skala je rekla: 
čine, da z neverbalnimi signali sporočajo drug dru- »Kako ima lahko človek moč, ki presega mojo? 
Iz mene kleše kamne.« Spet ni bil zadovoljen, 
gemu. Igro lahko naredimo zahtevnejšo, da štejejo vzkliknil je: »Šibkejši sem kot on. Rad bi bil tisti 
nazaj, da uporabijo le liha ali soda števila ipd. Hkrati človek.« In angel je prišel iz nebes in rekel: »Si, 
pa odrasli zaznavajo podobne občutke kot otroci – če kar si rekel.« Spet je bil kamnosek. In garaško je 
so uspešni, jih preplavijo pozitivna čustva, če jim ne klesal skale za drobiž – a bil je zadovoljen.
gre, pa negativna. Takšno podoživljanje omogoča 
vpogled v otroško perspektivo.
Zgodba ima jasno sporočilo, da bomo zmeraj na-
V zaključnem delu sledi refleksija srečanja. Udele- šli kaj, kar bo uničilo našo srečo, kaj, kar bomo po-
ženci podajo svoje mnenje in predloge za naprej. grešali. Vedno bo nekaj manjkalo – in o tem bomo 
Običajno zaključim s kakšno zgodbo z navdihom, spet začeli sanjariti. Če bi nam bilo vse na voljo, bi 
pozitivno mislijo oz. afirmacijo ipd. Za prispevek sem se nenadoma začeli dolgočasiti.
izbrala ljudsko japonsko pripoved.
Vsak izbere svojo pot, kljub vsemu pa skupaj 
ustvarjamo skupno zgodbo. V našem zavodu, Vrt-
Nekoč je živel mož, ki je klesal skale. Njegovo delo cu Ivana Glinška, nas združuje skupen cilj – delova-
je bilo zelo težaško in trdo je garal, njegov zaslu- nje v dobro naših otrok, ki so srce našega zavoda.
žek pa je bil uboren in mož ni bil zadovoljen.
Zavzdihnil je, ker je moral tako garati ter vzkli- Kljub temu da se dnevno soočamo z zahtevnimi 
knil: »O, če bi bil bogat, bi lahko počival na situacijami, sem prepričana, da naš vrtec ostaja 
kavču s svilenim pregrinjalom.« Iz nebes je pri- prostor, namenjen otroški igri, smehu, razigrano-
šel angel in rekel: »Si, kar si rekel.« sti, radovednosti, je prostor prijaznosti, varnosti, 
In bil je bogat, počival je na kavču s svilenim ljubezni in srčnosti. Ponosni smo na mlade ju-
pregrinjalom. nake, veselimo se njihovih napredkov in iskric v 
očeh. Objemi otrok ter besede »Radi vas imamo« 
Mimo je prišel kralj tiste dežele. Pred njegovo nam dajejo moč in pogum ter vero v prihodnje 
kočijo in za njo so jezdili konjeniki, nad kraljevo 
glavo pa je bil zlat senčnik. Mož je nezadovoljno generacije. Če temu dodamo še dobro medse-
zavzdihnil in vzkliknil: »Rad bi bil kralj.« Iz nebes bojno sodelovanje, zaupanje, pomoč in vzajemno 
je spet prišel angel in rekel: »Si, kar si rekel.« delovanje, potem se lažje soočamo z izzivi, ki jih 
prinaša sodobni mestni vrtec.
In postal je kralj. Pred njegovo kočijo in za njo 
so jezdili konjeniki, nad njegovo glavo je bil zlat 
senčnik, sonce pa je s svojimi močnimi žarki Viri in literatura
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih 
za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje
53
Didakta

ŠOLSKA TEORIJA
Ustvarjalno mišljenje
mag. Mojca Čeferin Kveder, Osnovna šola Jurija Vege 
Ustvarjalnost je človekova lastnost, s katero presega že ustvarjeno. Njena diferentia specifi-
ca je novost. Je izviren odgovor človeka na nove razmere in probleme, konstruktivna prila-
goditev na spremembe v samem sebi in v okolju ter ustvarjanje novih izdelkov, modelov, 
situacij, razmer in odnosov. Je proces nastajanja in uresničevanja novih zamisli v modelih, 
načrtih, teorijah, odločitvah, storitvah, izdelkih, dejanjih, medsebojnih odnosih in sporazume-
vanju, umetniških stvaritvah itd. (Mayer 1994) 
Ključni pojmi: ustvarjalnost, misel, vrste mišljenja, vsaka misel, ki jo nekomu sporočimo. Tudi ko be-
faze ustvarjalnega procesa, ovire ustvarjalnosti. remo, smo ustvarjalni, saj v mislih uresničujemo 
ideje in podobe. Vedno ko rešujemo problem, or-
1. UVOD ganiziramo stvari, smo ustvarjalni. Biti živ pomeni 
Zakaj razmišljati o ustvarjalnosti v šoli? Ker je biti ustvarjalen. 
ustvarjalnost dana vsem. Posebej pa otrokom, 
našim učencem, ki so sposobni producirati na Sistematično preučevanje ustvarjalnosti se je pri-
milijone idej. Naloga učiteljev je, da znamo zazna- čelo z avtorjem Guilfordom, ki je razlikoval med 
ti to ustvarjalnost, jo spodbujati in negovati. Ker konvergentnim in divergentnim mišljenjem. 
tako prispevamo k osebni samouresničitvi otrok, Konvergentno mišljenje je enosmerno, tudi za-
k razvoju in h kreativnosti mladih ljudi in nadalje prto. Divergentno mišljenje pa izhaja iz odprtih 
k inovativnosti, uspešnosti in razvoju celotnega vprašanj, ki dopuščajo več pravilnih rešitev. Guil-
družbenega okolja. ford je utemeljitelj znanosti o ustvarjalnosti in je 
raziskoval dva tipa ustvarjalnih ljudi. Pronicljivi 
Zato bi rada podrobneje predstavila ustvarjalnost, ustvarjalci so tisti, ki znajo problem izrazito me-
njene definicije, vrste mišljenja, faze ustvarjal- todološko obdelovati, fleksibilni ustvarjalci pa so 
nega procesa in ovire ustvarjalnosti, za katere je prilagodljivi in zmorejo generirati veliko idej o 
prav, da jih učitelji poznamo in pomagamo pre- problemu (Guilford 1967).
magovati. 
Jacob W. Gettzels vidi v ustvarjalnosti predvsem 
2. KAJ JE USTVARJALNOST? postavljanje problemov, ne pa njihovo reševanje. 
Definiranje pojma ustvarjalnosti je dokaj zapleteno. Za to je potrebna naivnost, to je čut za sponta-
Ustvarjalnost se namreč razlikuje od običajnega na- nost, bistroumnost in odstop od konvencionalno-
čina mišljenja. Za začetek navajam nekaj običajnih sti in dognanosti (Gettzels 1976).
in splošno sprejetih stališč o ustvarjalnosti:
-  Ustvarjalnost je sposobnost odkrivanja in iskanja Albert Einstein je dejal, da je neka mera naivnosti 
novih idej, takšnih, ki si jih še ni nihče izmislil ali potrebna tudi v znanosti, češ da ga je nerazume-
še niso znane. vanje starih zakonov pripeljalo do odkritja novih 
- Ustvarjalnost temelji na povezovanju dveh ali (Einstein 1949). 
več znanih idej na takšen način, da pridemo 
do nečesa novega, prej neznanega. Ustvarjalnost je treba ločevati od izvirnosti. To pro-
-  Ustvarjalnost je povezana z odkritjem nepriča- učuje S. Whiting, ki pravi, da je vsako ustvarjalno 
kovanega, vendar koristnega in tvornega. mišljenje sicer izvirno, ni pa vsako izvirno mišlje-
- Ustvarjalnost izhaja iz modifikacije ali razvija- nje tudi ustvarjalno. Zato velja splošno prepriča-
nja znanih idej, izdelkov ali storitev, tako da jih nje, da se je možno ustvarjalnosti z vajo naučiti in 
izboljšamo in naredimo bolj koristne, kot so jo z učenjem tudi izboljševati (Whiting 1958).
bili prej.
-  Ustvarjalnost je povezana z intuicijo, inspiraci- Frank Barron vidi ustvarjalnost v zmožnosti prikli-
jo, šestim čutom, vizijo, torej temelji na iracio- cati v življenje nekaj novega, nekaj, česar prej še ni 
nalnih temeljih. bilo. V jedru je zanj ustvarjalnost enaka izvirnosti 
(Barron 1968).
Če povzamem, je ustvarjalnost sposobnost ustvar-
janja novih idej, neodvisno od njihove morebitne Že zdavnaj je dokazano, da sta ustvarjalnost in 
uporabnosti. Ustvarjati pomeni prinesti v obstoj. inteligentnost različni kategoriji človekovih spo-
Zato je ustvarjalen vsak stavek, ki ga izgovorimo, sobnosti in lastnosti. Ustvarjalnost je tista, ki člo-
55
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
veka loči od drugih živih bitij, in ne inteligentnost, Za konvergentno mišljenje so značilne:
spomin ali domišljija. Ustvarjalno mišljenje in du- -  Prožnost, ki kaže na različnost in kvaliteto idej, 
hovnost sta lastni samo človeku. Ustvarjalnost je -  Izvirnost, ki se odraža v novosti, redkosti in ne-
kot potencialna dispozicija v vsakem človeku in navadnosti idej, 
je zato ne moremo opredeljevati kot izključno -  Tekočnost, ki pomeni veliko količino idej v 
prirojeno ali naučeno lastnost. Ustvarjalnost je kratkem času.
domena vsakega posameznika in ne samo geni-
jev. Stopnja ustvarjalnosti pa je povezana s psiho- Primer divergentnega mišljenja je slikar, ki je pred 
loškim zdravjem posameznika. Ustvarjalnosti ne praznim slikarskim platnom brez poprejšnjega 
moremo iskati v dednih zapisih, lahko pa jo v pri- načrta in ki polni svojo umetnijo z idejami, ki se 
mernem okolju spodbujamo oziroma prebujamo. med seboj razlikujejo in izvirajo druga iz druge. 
V redkih primerih se pri nekaterih ljudeh prebudi Eden od izrazitih mojstrov divergentnega miš-
sama, pri drugih pa jo je potrebno šele zbuditi in ljenja je bil ameriški izumitelj Thomas A. Edison.
spodbuditi, da postane dejavna.
Posebno lastnost mišljenja imenujemo intuitiv-
3. VRSTE MIŠLJENJA no ali tudi globinsko mišljenje, ko nenadoma 
Mišljenje je najvišja stopnja zavesti, ki vodi k ustvar- najdemo rešitev za navidez nerešljiv problem. 
janju pojmov in njihovemu povezovanju v sklepe Izvor intuicije je v človekovi podzavesti. Možne 
in sodbe. Temeljni elementi mišljenja so pojmi, ki rešitve, ideje, s katerimi se včasih posameznik 
se izražajo simbolično skozi besede. Mišljenje je la- poprej neuspešno ukvarja, se včasih prikažejo v 
stno samo človeku kot družbenemu bitju. sanjah. Lahko govorimo o nekakšnem sanjskem 
ustvarjalnem bioritmu. Intuitivno mišljenje neka-
V zvezi z ustvarjalnostjo je definiranih več vrst teri povezujejo z lateralnim mišljenjem. Lateralno 
mišljenja. Njihov utemeljitelj je znani teoretik mišljenje izhaja iz alternativ, ki se razlikujejo od 
ustvarjalnosti Edward de Bono. Poleg divergen- znanih predpostavk. Gre pa predvsem za preu-
tnega in konvergentnega mišljenja obstajajo tudi smeritev procesa mišljenja, saj naj bi intuitivno 
druge delitve. Ena izhaja iz razlikovanja med late- mišljenje aktivirali tudi namerno, želeno, tako re-
ralnim in vertikalnim mišljenjem, ki sta do neke koč po stranski oziroma lateralni poti. Lateralno 
mere sinonima za divergentno in konvergentno mišljenje izenačujemo z ustvarjalnostjo. Lateralni 
mišljenje. Seveda pa obstajajo razlike. ali horizontalni proces je opredeljen kot zmožnost 
produciranja idej, kjer se večina dogaja v podza-
V veselje mi je, da sem bila septembra 2014 ude- vesti, v stanju sproščenosti, brez zavestne usmer-
leženka in soorganizatorka konference Javnega jenosti na problem. Ta način mišljenja je povezan 
sklada RS za razvoj kadrov in štipendij o razvoju s sanjarjenjem in domišljijo. V domišljiji izvirne 
kadrov z naslovom Ustvarjalno razmišljanje – po- kombinacije že znanih elementov, znakov, sim-
tencial za rast gospodarstva, na kateri je bil pri- bolov, predstav predstavljajo vidik ustvarjalnosti. 
soten avtor lateralnega razmišljanja, dr. Edward Pozornost tava od centra problema pa do vseh 
De Bono, vodilna svetovna avtoriteta na področju slučajnih informacij, ki so na razpolago v okolju. 
kreativnega razmišljanja, ki sodi tudi med 250 Lateralnost je lastnost divergentnega mišljenja in 
ljudi, ki so najbolj pripomogli človeštvu. De Bono, ne mišljenje samo.
ki je odgovarjal na vprašanja Nastje Mulej, je na 
enega od vprašanj – »Kako učinkovito spodbujati Konvergentno mišljenje je nasprotno divergent-
ustvarjalnost v šoli?« – odgovoril, da ko učitelj po- nemu mišljenju. Tu je vsa intelektualna dejavnost 
stavi vprašanje, učenec odgovori. Učitelj mu pritr- usmerjena k iskanju ene same rešitve problema 
di, da to drži ali ne drži. Tu pa bi morali dodati še ali k eni sami ideji in zato nima posebne hevristič-
vprašanje: »To je zanimivo. Povej mi, zakaj si tako ne vrednosti. Izhaja iz naše logike mišljenja, iz na-
odgovoril,« še posebej, če učenec ni pravilno od- vad kulture. Ta način mišljenja smo pridobili v šoli. 
govoril. S tem se spodbuja kreativnost. Z njim smo usvajali že obstoječe znanje. Najbolj 
tipični primeri so: reševanje ugank, križank, vpra-
Na vprašanje »Kako negovati ustvarjalnost?« pa šanja na kvizih, testi znanja, testi inteligentnosti, 
je De Bono odgovoril, da moramo biti pripravljeni postavljanje diagnoze bolezni. Največji mojster 
dajati predloge, kjer je potrebno, in poslušati pre- mišljenja te vrste je bil Sherlock Holmes.
dloge drugih.
Nasprotno lateralnemu pa je vertikalno mišljenje, 
Divergentno mišljenje je naravnano v čim večje ki ga izenačujemo z inteligentnostjo. Vertikalni 
število novih idej in ga zato mnogi avtorji smatra- proces nas pripelje do ene same rešitve. Zanj je 
jo za ustvarjalno mišljenje. Kajti misli niso usmer- značilna zavestna usmerjenost na problem in na-
jene na eno samo rešitev, temveč so razpršene na črtno izključuje vsako zmoto. Končno rešitev izpe-
zelo raznolike rešitve. ljemo iz že danih in poznanih informacij. Procesi 
56
Didakta
potekajo linearno in pod nadzorom jaza. Konver- Razmišljanje je zavedna in hkrati nezavedna de-
gentno mišljenje, ki poteka po zaporednih kora- javnost. Do ideje pridemo z asociacijo. Ker smo 
kih, od ene znane predpostavke do druge in v naj- nekje že nekaj videli, slišali, začutili, se spomnili ali 
večji koncentraciji zavesti, nas pelje k eni sami in pomislili na nekaj. Ena misel nas vodi k drugi in 
končni rešitvi. Za to vrsto mišljenja je značilna ver- tako se rojevajo ideje. Ustvarjalno mišljenje teme-
tikalnost, ki v tem kontekstu pomeni predvsem lji na nenavadnih asociacijah, ki nam omogočijo, 
enosmernost. Vertikalno mišljenje je mogoče po- da stvari povežemo in dobimo nekaj novega.
vezati z racionalno metodo reševanja problemov. 
Vertikalnost je torej lastnost konvergentnega 4. FAZE USTVARJALNEGA PROCESA
mišljenja in ne posebna oblika mišljenja. Ustvarjalni proces potrebuje več kot samo idejo. 
To idejo je potrebno tudi uresničiti. Tisti, ki zaupa-
jo svojim idejam, spoznajo njihovo vrednost in jih 
tudi izpeljejo. To so ljudje, ki izražajo lastno ustvar-
jalnost. Saj ustvarjati pomeni prinesti v obstoj.
Wallas, zgodnji ameriški psiholog, je opisal več faz 
ustvarjalnega procesa. Zanj se ustvarjalnost začne z 
zanimanjem: v težavi mora biti nekaj nezaustavljivo 
privlačnega. Sledi faza priprave, ko se pripravljamo 
na intelektualno potovanje. Inkubacija sledi kot in-
tuitiven, intenziven stil dela na težavi. Sledi razsve-
tlitev, sintetično hevreka doživetje. Končno morajo 
biti rezultati potrjeni zgolj slučajno ali pa jih je mo-
žno ponoviti in v celoti razumeti. Na koncu je bila 
dodana faza izkoriščanja ali izkoristek vrednosti iz 
ustvarjalnega dejanja (Wallas 1926).
Faze, skozi katere gredo ljudje, ki poskušajo rešiti 
probleme, so osnove za ustvarjalni proces. Kadar-
koli hočemo rešiti nek problem, razmisliti, kako bi 
nekaj naredili na drugačen način, sestavili poro-
čilo, sestavili nov tim, razvili strateški načrt, se po-
Konvergentno in divergentno mišljenje. govorili o možnosti osebnega razvoja, načrtovali 
Fotografija iz knjige Ustvarjalno mišljenje in počitnice ali prenovili hišo, vedno sledimo istemu 
delo (Kranj: Moderna organizacija 1991), str. 115 vzorcu. Faze se ne pojavljajo vedno tako nepove-
zano ali v istem vrstnem redu, včasih se pojavijo 
tako hitro, da jih komaj opazimo, spet drugič ima-
Kalejdoskopsko mišljenje mo z njimi opravka ure in ure, dneve ali celo leta. 
Kalejdoskop je igrača, v katero zremo. Je na po- Ni nujno, da so meje med različnimi fazami jasne 
seben način brušeno steklo, iz katerega je mo- (Evans in Russel 1992, 53).
goče videti večkratno sliko nekega detajla, spre-
menjeno sliko, vedno novo čipko, če ga samo 
malo premaknemo ali obrnemo. Isti detajl tvori 
različne barvne slike, vsaka pa je drugačna od 
prejšnjih. Avtorica Rosabeth Moss pravi, da je ka-
lejdoskop odlična metafora za proces nastajanja 
idej. Ustvarjalno, kalejdoskopsko mišljenje izhaja 
iz znanega skupka pojmov, podatkov ali domnev, 
ki jih potem v glavi obrnemo, premaknemo, pri-
bližamo ali oddaljimo tako, da spremenimo kot 
opazovanja. S tem dobimo nove slike in razmerja 
med opazovanimi pojavi, ki so ob vsakem gleda-
nju iz različnega zornega kota povsem različni, 
vendar med seboj povezani v celoto in pravilni. 
Kalejdoskopsko mišljenje pojasnjuje, da ustvarjal-
nost temelji na človekovi sposobnosti spominja-
nja, povezovanja, nadgrajevanja, sprevračanja in Faze ustvarjalnega procesa v petih fazah
modificiranja pojmov, idej in misli, ki so že shra- Skica iz knjige Ustvarjalni manager (Ljubljana: 
njeni v človekovih možganih (Moss 1988). Alpha center 1992), str. 53
57
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
Ficko, Lenart Kveder, 3.c
5. OVIRE USTVARJALNOSTI sta ustvarjalnost in inovativnost ključnega pome-
Skupina psihologov, ki se je lotila preučevanja po- na za razvoj, napredek in ekonomsko uspešnost 
manjkanja ustvarjanosti pri večini odraslih ljudi, posameznika in družbe.
je na podlagi posebnega testa ugotovila, da je 
ustvarjalnih ljudi pri petinštiridesetih letih le 5 % Govorimo lahko tudi o blokadah ustvarjalnosti, ki 
in da ostaja ta delež ustvarjalnih ljudi od 20. leta so lahko osebne, psihološke, sociološke, ideološke, 
starosti dalje nespremenjen. Šele pri sedemnajst- kulturne, politične ali drugačne narave. 
letnikih se je ta delež povečal na 10 %. Ugotovili so, 
da so otroci, stari 5 let, najbolj ustvarjalni, saj delež Poznamo več blokad ustvarjalnosti (Goman 1992, 15):
njihove ustvarjalnosti znaša dobrih 90 %.
-  Negativen odnos do samega sebe in okolja
Določena stopnja ustvarjalnosti se skriva tudi v  Vsak človek ima nekakšen odnos do novosti. 
ljudeh, ki v vsakdanjem življenju in delu ne kažejo Nekateri se jih bojijo, jih ne razumejo, nekate-
nobenih znamenj ustvarjalnega vedenja. Njihovo ri pa jih odklanjajo kar tako, ker so po naravi 
ustvarjalnost je verjetno zavrla vzgoja, vpliv okolja, pesimisti. Prav ti ne vidijo novih priložnosti, 
lahko pa je bila tudi zanemarjena. ker svojo ustvarjalnost trošijo v skrbeh zaradi 
možnih škodljivih posledic. Obratno pa op-
Morda sta ustvarjalnost ubila rutinsko življenje in timisti svojo ustvarjalnost uporabijo zato, da 
delo ali pa ni bila spodbujena z nagradami, niti ni odkrivajo pozitivne, torej ugodne priložnosti v 
bila izpostavljena izzivom. določeni situaciji.
V šoli pa je dejstvo, da ugotavljamo, da učenci -  Strah pred neuspehom
ponavljajo, kar je zapisano v knjigah in zvezkih,  Strah pred neuspehom je ena najpogostej-
gre za dobesedno reproduciranje znanja. Seveda ših zavor ustvarjalnosti. Vsako približevanje 
moramo priznati, da imamo v Sloveniji tak šolski končnemu rezultatu je povezano s poveče-
sistem, ki to zahteva. vanjem števila zmot in neuspehov. Ljudje, v 
našem pogledu učenci, dijaki in študenje, ki 
Neustvarjalna rutina je ena največjih ovir za izra- sprejemajo neuspehe kot stranski proizvod 
žanje ustvarjalnosti. Moramo se vprašati, kam že- ustvarjalnosti, imajo zagotovo več možnosti 
limo popeljati našo družbo, saj se zavedamo, da za končni uspeh.
58
Didakta
-  Čezmeren stres ustvarjalnost, ki nikomur ne zaupajo in dvo-
 Prevelika zaskrbljenost lahko ohromi ustvar- mijo v vsakogar, nimajo časa razmišljati, ker 
jalno mišljenje in sposobnost za sprejemanje so preveč obremenjeni sami s seboj. Če se jim 
odločitev. Ljudje, ki so čezmerno izpostavljeni slučajno porodi ustvarjalna ideja, je ne uresni-
stresom, čedalje teže ohranjajo objektivnost čijo, ampak jo poskušajo zaščititi.
in zaznavajo alternative. To stanje pogosto 
doživljajo kot močan pritisk, ki ga utemeljujejo -  Pretirano zanašanje na logiko
z občutki, da jim vedno primanjkuje časa, ima-  Če preverjamo samo rešitve, ki se nam zdijo 
jo prezahtevne naloge, ali da so ujeti v past. V logične, največkrat ne najdemo novih idej, ker 
šoli je zato zelo pomembo, da učitelji znamo ne moremo iz tega okvira. Najboljše ideje so po 
vzpostaviti sproščeno šolsko klimo in prijetno navadi tam, kjer jih nihče ne vidi, pred nosom, 
učno okolje, saj bomo tako odpravili eno po- a na nenavadnem kraju. To blokado najlažje 
membno oviro ustvarjalnosti. odpravimo, če se kdaj pa kdaj prepustimo do-
mišljiji in se tako izognemo logiki. Ustvarjalni 
-  Slepo sledenje pravilom misleci dajejo čustvom, intuiciji, humorju in 
 Ljudje, ki smejo delati samo tisto, kar je nalože- rešitvi prednost pred logiko.
no, in tako, kot je naloženo, se bodo zanesljivo 
vedli povsem mehansko in ne bodo čutili, da bi -  Prepričanje, da nismo ustvarjalni
morali o čem razmišljati. Odprava te blokade je  To je največja ovira, pred katero se lahko znaj-
v veliki meri odvisna od okolja. Namesto, da bi demo. Je popolno sprejemanje mišljenja, da 
ljudem nalagali, kaj in kako morajo nekaj opra- smo ali nismo zmožni česa narediti ali izpelja-
viti, bi jim morali določiti samo cilj, kamor mo- ti. Če iskreno verjamemo, da nečesa ne zmo-
rajo priti. Pot in ostalo bi prepustili domiselnosti remo, tega tudi ne bomo zmogli storiti. Ker 
slehernega izvajalca. tega ne bomo storili, bomo še bolj prepričani, 
da imamo prav. Ker bomo še bolj prepričani 
-  Domneve in sumi o svoji neustvarjalnosti, bomo taki tudi ostali. 
 Togo vztrajanje pri domnevah in sumih pogo- Potrebno je namreč verjeti, da smo ustvarjalni 
sto onemogoči ustvarjalno mišljenje, ki upo- in ustvarjalni bomo tudi postali.
števa tudi druge možnosti. Ljudje, ki vedno 
mislijo, da jih kdo ogroža in napada njihovo 6. ZAKLJUČEK
Ustvarjalno mišljenje je predvsem miselna spo-
sobnost, ki nam pomaga razvijati prednosti v 
sliko uspeha. Zamišljanje nam pomaga razvijati 
predstave o sebi in o svetu, v katerem živimo. Če 
si sebe predstavljamo kot uspešne, potem ob-
staja velika verjetnost, da sčasoma to tudi zares 
postanemo. Postanemo oseba, ki si jo zamišlja-
mo. Ko se želimo spremeniti, moramo spremeniti 
pogled in podobo o sebi. Prvi korak k uspehu je 
predvsem sposobnost ustvariti želeno, pozitivno 
podobo o samem sebi (Murphy 1996).
Viri in literatura:
Barron, F. (1968): Creativity and personal freedom. Van Nostrand. New 
York.
De Bono, E. (2014): Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij. Kon-
ferenca o razvoju kadrov »Ustvarjalno razmišljanje – potencial za rast 
gospodarstva«. Laško.
Einstein, A. (1949): Autobiography in P. Schilipp, Albert Einstein. Philo-
sopher-scientist. Library of Living Philosophers Inc.. Evanston Illinois.
Evans, R.; Russell, P. (1992): Ustvarjalni manager. Alpha center. Ljubljana.
Getzels, J.; Csikszentmihalyi, M. (1976): The creative vision. A longitudio-
nal study of problem finding in art. Wiley-Interscience. New York. str. 11.
Goman c., k. (1967): Ustvarjalnost in poslovna uspešnost. Mladinska 
knjiga. Ljubljana.
Guilford, J.P. (1967): The nature of human inteligence. McGraw – Hill. 
New York. str. 24.
Mayer, J. (1994): Vizija ustvarjalnega podjetja. Dedalus. Založba Ikra. Lju-
bljana.
Moss, R. (1988): Handbook for creative and innovative managers. V: Ku-
hba. R. (ur.). McGraw-Hill. New York.
Murphy, S. (1996): The achievement zone. Berkly books. New York.
Drevo, Lenart Kveder, 3.c Whiting, S. (1985): Creative Thinking. Reinhold. New York.
59
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
Oblike in metode dela s starši v vzgojno-
izobraževalnih institucijah
Marko Jerebič, profesor zgodovine in sociologije, OŠ Beltinci
Šola prevzema vse bolj pomembno vlogo v vsakdanjem življenju otrok, njihovih staršev in 
celih družin. Za slednje je šolska uspešnost otrok postala sestavni del družinskega življenja. 
Tu je potrebno vzpostaviti kvalitetno partnerstvo med šolo in starši. Dvosmeren, soodvisen 
partnerski odnos med starši in strokovnim delavcem je pogoj za dobro sodelovanje. Sodelo-
vanje se lahko dogaja doma ali zunaj doma, lahko gre za formalno sodelovanje, v obliki 
govorilnih ur, roditeljskih sestankov, s sodelovanjem v svetu staršev … ali neformalno, kot 
so čajanke, športne dejavnosti, delavnice za starše, spletna omrežja, dnevi odprtih vrat, in-
teresne dejavnosti ipd. Strokovni delavci se pri sodelovanju s starši pogosto srečujejo tudi s 
številnimi ovirami. Težavo lahko predstavljajo nezainteresiranost, nezmožnost ali neznan-
je staršev, lahko pa je težava tudi na strani strokovnega delavca. To je lahko pomanjkanje 
znanja, nezadostna strokovna usposobljenost, pomanjkanje izkušenj in spretnosti, lastna 
nesigurnost in nezaupanje ter negotovost. Ovire so lahko tudi sistemske narave, kjer gre 
običajno za drugačne poglede vodstva na situacijo. Učitelji in vzgojitelji v šolah potrebujejo 
znanja za avtonomno odločanje, varno delo ter interaktivna znanja, ki lahko olajšajo sposob-
nost komuniciranja.
Ključni pojmi: sodelovanje, participacija staršev, otrok postala sestavni del družinskega življenja. 
kompetentnost strokovnih delavcev, oblike vklju- Za naše vsakdanje življenje je vse bolj značilno 
čevanja staršev, ovire v komunikaciji. oženje osebnih stikov, v katerem nam zmanjku-
 je časa za vzpostavljanje odnosov in ustrezno ko-
munikacijo (Šrot in Rizman 2013, 225).
Živimo v času, ko se vsakdanje dogajanje in druž-
bene spremembe dogajajo s tako hitrostjo, da jim V vzgojno-izobraževalnem procesu naj bi bil kom-
večina ljudi velikokrat sploh ne uspe več slediti in petenten učitelj tisti, ki je sposoben ustvariti raz-
postajajo del nas kot neko prehodno obdobje. Ne mere za uspešno delo otrok in vzpostaviti dialog 
glede na ta eksponentni razvoj pa določene zna- med starši in učitelji. Dvosmeren, soodvisen part-
nosti tem spremembam morajo slediti. Ena takih nerski odnos med starši in učitelji je pogoj za do-
je tudi pedagoška znanost. bro sodelovanje, ki ima ugodne posledice tako za 
učitelje kot za starše, ki so informirani o napredo-
Obstoječe družbene spremembe zahtevajo dru- vanju njihovega otroka v učnem in osebnostnem 
gačne oblike dela in popolnoma novo vlogo uči- razvoju (Šrot in Rizman 2013, 225). 
telja in šole kot izobraževalne ustanove. Dobro so-
delovanje med učitelji, starši in šolo kot institucijo O kakovostnem sodelovanju govorimo, ko si uči-
je temelj ustvarjanja ugodnih razmer za otrokovo telji in starši delijo odgovornost za uspešen ra-
uspešnost. zvoj otrok in ko so v komunikacijo in sodelovanje 
uspešno vključeni vsi deležniki vzgojno-izobraže-
Nosilci sodobne pedagoške miselnosti so učitelji, valnega procesa.
ki morajo učence popeljati skozi vzgojno-izobra-
ževalni proces, v katerem se zrcali kultura družbe Med pogoje za učno uspešnost učencev in njihov 
(Šrot in Rizman 2013, 225). Nastopajo v vlogi usluž- optimalen osebnostni razvoj sodijo še prizadeva-
bencev, strokovnjakov, osebnosti, raziskovalcev, ki nja staršev pri oblikovanju domačega okolja, ki 
morajo učence 21. stoletja usposobiti, da si pridobi- spodbuja učenje, realistična pričakovanja otro-
jo spretnosti za »razumevanje, učenje, razmišljanje kovih dosežkov in vključenost staršev v otrokovo 
in vodenje predmetov, trajna prepričanja in stali- šolsko delo (Kalin in drugi 2009). Lahko bi rekli, 
šča, temelje odgovornosti in strategije samooce- da postaja sodelovanje med starši in vzgojno-izo-
njevanja« (Standardi za učenca 21. stoletja 2011, 15). braževalnimi ustanovami pravi izziv, obenem pa 
velika dodana vrednost. Seveda pod pogoji, da sta 
Iz zapisanega lahko sklepamo, da ima šola po- komunikacija in sodelovanje obojestranska, pri-
membno vlogo v vsakdanjem življenju otrok, star- stna, iskrena in na ustreznem socialnem in stro-
šev in celih družin. Za slednje je šolska uspešnost kovnem nivoju.
60
Didakta
Usposobljenost in kompetentnost za delo s katere temelj predstavlja odziv učitelja na različne 
starši potrebe staršev, njegova sposobnost usklajevanja 
Princip in model izobraževanja in usposabljanja različnih namer staršev, zaznavanje potreb in re-
vplivata na ključne kompetence učiteljev. Delimo ševanje konfliktov (Šrot in Rizman 2013, 226). 
jih na splošne, ki so predmetno neodvisne in se 
nanašajo na komunikacijo, reševanje problemov, Starši potrebujejo učitelje in vzgojitelje, ki ima-
sklepanja, vodstvo, ustvarjalnost, motivacijo, tim- jo dobro razvite komunikacijske spretnosti. Med 
sko delo, spretnosti pridobivanja znanja in vseživ- učitelji in starši je treba graditi pristen medosebni 
ljenjsko učenje, ter na predmetno specifične, ki odnos, kulturo dialoga in reševanja problemskih 
so vezane na predmetna področja in se nanašajo situacij v spoštovanju in sprejemanju značilnosti 
na poučevanje posameznih predmetnih vsebin drug drugega (Kalin 2009). Nekateri strokovnjaki 
(matematičnih, jezikovnih, informacijskih, nara- menijo, da se neučinkovitost učiteljeve komunika-
voslovnih …) (Šrot in Rizman 2013, 226). cije pogosto kaže v napačno uporabljenih oblikah 
besednega sporazumevanja (npr. kritiziranje, avto-
Obstaja več definicij različnih avtorjev, ki oprede- ritarni odnos) ter v oblikah in pristopih sodelovanja 
ljujejo kompetence učiteljev za uspešno sodelo- (s starši ravnajo kot z otroki, sodelovanja ne načrtu-
vanje s starši. Pri oblikovanju profesionalnih kom- jejo, ne sprevidijo njihovih problemov …). Poudarja-
petenc učiteljev so slovenski strokovnjaki izhajali jo tudi, da se mora učitelj zavedati posledic svoje 
iz sociokulturno-konstruktivistične paradigme. neučinkovitosti, slabih odnosov v sodelovanju in 
Tako se ena izmed 39 učiteljevih kompetenc glasi: komunikaciji s starši ter za nastalo situacijo prevze-
»Učitelj učinkovito komunicira in sodeluje s star- ti odgovornost (Šrot in Rizman 2013, 227).
ši in drugimi osebami, odgovornimi za učence.« 
(Peklaj 2006, 27) V literaturi je zaslediti delitev Oblike vključevanja staršev
kompetenc na dve skupini: Pri definiranju razmerja med starši in učitelji po-
znamo tristopenjsko konceptualizacijo, ki zajema 
• kompetence učitelja glede na njegovo strokov- informiranje (izmenjavo mnenj o posameznem 
no usposobljenost za sodelovanje s starši otroku), vplivanje (vpliv staršev na organizacijo 
Učitelj obvlada svoje strokovno in praktično delo vzgojno-izobraževalne institucije) in vključevanje 
ter sodelovanje s starši; zna reševati probleme in (neposredno delo staršev v razredu). Trhlen (2012) 
konflikte; k sodelovanju zna pritegniti starše, ki dodaja še dve ravni, in sicer pomoč staršev otro-
redkeje sodelujejo s šolo; zna sodelovati s starši, ku pri domači nalogi in sodelovanje preko lokalne 
ki imajo težave s svojimi otroki, jim pomaga pri skupnosti (v Šrot in Rizman 2013, 228). 
vzgojnem delu in reševanju učnih težav teh otrok; 
ima znanje in sposobnosti dobrega učitelja; je Različni strokovnjaki navajajo različne oblike in ni-
usposobljen za sodelovanje s starši na roditelj- voje vključevanja staršev. Ob poudarjanju njihove 
skih sestankih in govorilnih urah; zna pripraviti in povezanosti in prepletenosti navajajo dve osnovi 
dobro voditi delavnice in razne neformalne obli- delitvi. 
ke sodelovanja s starši; ima dobre osebnostne 
lastnosti; zna komunicirati, vzpostavljati demo- Prva delitev obsega vključevanje staršev po mo-
kratične odnose do staršev in njihovih otrok; se delu razvijanja kognitivnih (npr. jezikovne spret-
dodatno izobražuje in izpopolnjuje na področju nosti) in metakognitivnih spretnosti (načrtova-
sodelovanja s starši; pozna in uporablja andrago- nje, spremljanje in samouravnavanje učenja) ter 
ška načela dela z odraslimi. vključevanje staršev po modelu razvijanja moti-
vacije (spodbujanje otrokovih dosežkov) (Mikša 
• kompetence učitelja za kakovostno sodelovanje 2013). 
glede na odnos in komunikacijo s starši 
Učitelj pri oblikah sodelovanja s starši upošteva in Druga delitev pa zajema vključevanje staršev 
realizira andragoška načela (npr. demokratičnost doma (pomoč pri otrokovih šolskih zadolžitvah, 
in funkcionalnost), upošteva želje in potrebe star- zagotavljanje pogojev za učenje, pomoč pri do-
šev, s sodelovanjem pridobiva praktične izkušnje mačih nalogah …) in zunaj doma (obisk knjižnic, 
za delo s starši, upošteva razlike med starši, s star- galerij, predstav, razstav …) ter vključevanje star-
ši dobro sodeluje, do staršev ima korekten odnos, šev v šoli (stiki staršev in učiteljev na roditeljskih 
jih zna poslušati in jim svetovati (Mikša 2013). sestankih, govorilnih urah, prisostvovanjih na šol-
skih prireditvah). 
Sodelovanje s starši
Ko govorimo o sodelovanju med starši in šolo, Obstaja več različnih opredelitev oblik vključeva-
moramo biti pozorni na to, da vsak stik še ne po- nja staršev, vendar nobena ne vsebuje čarobne-
meni sodelovanja. Uspešno sodelovanje je omo- ga recepta, s pomočjo katerega bi bilo mogoče 
gočeno, če je prisotna učinkovita komunikacija, na preprost način vzpostaviti partnersko sodelo-
61
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
vanje med učitelji in starši. Strokovnjaki navaja- stanki, govorilne ure, predavanja strokovnjakov 
jo šest oblik vključevanja staršev, ki spodbujajo za starše, timski sestanki, telefonski pogovori kot 
partnerstvo: oblika informiranja, videokonference in komuni-
kacija na daljavo, pogovori ob vpisu, informativni 
1.  Odgovornost družin za zadovoljitev otrokovih obiski staršev v šoli, Svet staršev in Svet zavoda.
osnovnih življenjskih potreb ter zagotavljanje 
vzgoje otroka. Stik staršev s šolo in učitelji pa se vzpostavlja tudi 
preko domačih nalog in predstavlja najbolj ele-
2.  Komuniciranje. Starši potrebujejo učitelje z mentarno obliko sodelovanja staršev s šolo in pove-
dobro razvitimi komunikacijskimi spretnost- zovanja z učitelji ob pogoju, da starši sodelujejo pri 
mi. Uspešno sodelovanje omogoča odziv uči- domačem učenju otrok (Šrot in Rizman 2013, 228).
telja na različne potrebe staršev, sposobnost 
usklajevanja različnih namer staršev, zaznava- Tovrstne oblike so namenjene predvsem izme-
nje potreb in reševanje konfliktov. Poleg tega njavi informacij in podatkov o učencih. Te oblike 
Kalin (2009) izpostavi, da je med učitelji in star- veljajo za tiste, kjer učitelj ali vzgojitelj kot strokov-
ši treba graditi pristen medosebni odnos, kul- njak nagovarja starše in jim razlaga, kaj in kako 
turo dialoga, problemske situacije pa reševati naj počnejo, kaj je v redu, kaj bi bilo potrebno 
v spoštovanju in sprejemanju drug drugega. (spremeniti). Lahko rečemo, da tukaj ni pravega 
Osnovni pogoj, da do zaupanja in odgovorno- sodelovanja, starši in učitelji niso enakovreden 
sti sploh pride, predstavlja stalen stik oziroma partner in ne delajo skupaj v dobro otroka. Posle-
pogosto komuniciranje (Cankar in drugi 2009). dično se zaradi tega tudi starši takih srečanj ne 
udeležujejo ali se jih celo izogibajo.
3.  Prostovoljstvo, za katero je značilna pomoč 
staršev učiteljem in vodstvu šole pri izvajanju Neformalne oblike dela so precej raznolike in se 
šolskega programa, zunajšolskih aktivnosti, med vzgojno-izobraževalnimi ustanovami pre-
pomoč otroku pri domačem delu, njihovo cej razlikujejo. Nekatere so zavedene v literaturi, 
vključevanje pri pouku, pomoč pri ekskurzijah, druge nastajajo in se razvijajo na novo. Mednje 
izletih … lahko uvrstimo telefonske pogovore, obiske star-
šev v vzgojno-izobraževalni ustanovi, družabna 
4.  Domače učenje. V obdobju predšolskega in kulturna srečanja (pikniki, čajanke, pohodi, 
učenja so starši otrokovi prvi učitelji. Doma- praznovanja rojstnih dni, zaključki ob koncu šol-
če učenje predstavlja vključevanje staršev pri skega leta, proslave …), obiske strokovnih delavcev 
učenju skozi igro, pri domačih nalogah idr. na domu, skupine za starše, delavnice za starše, 
svetovalno-terapevtske delavnice in predavanja, 
5.  Odločanje. Starši imajo po zakonodajnih do- spletne strani in socialna omrežja, bloge, pogo-
ločilih preko predstavnikov v Svetu staršev in vore ob prevzemu otroka (podaljšano bivanje, in-
Svetu šole možnost sodelovanja pri odločitvah teresne dejavnosti, odhod iz zavoda za konec te-
šole, ki se nanašajo na izobraževanje in vzgojo dna …), obiske skupine otrok za en dan na domu 
njihovih otrok. (ogled kmetije, določene dejavnosti, obrti, poklica 
…), vključevanje staršev v pouk ali delo v vzgojno-
6.  Sodelovanje s širšo skupnostjo. Sodelovanje izobraževalni ustanovi (predavanja staršev, pred-
šole in učiteljev znotraj lokalne skupnosti, kot stavitev poklica, skupno branje, prisotnost pri 
npr. s podjetniki, kulturnimi institucijami, vlad- praznovanjih …), starševske večere, dneve odprtih 
nimi in nevladnimi organizacijami, univerzami vrat, pedagoško vodenje na daljavo ipd.
in drugimi šolami, bi doprineslo k boljši kako-
vosti vzgoje in izobraževanja in nudilo podpo- Cilji teh oblik sodelovanja so predvsem usmer-
ro družini in staršem. jeni v podporo staršem, krepitev starševske in 
partnerske vloge, pomoč pri reševanju družinskih 
Pri vseh navedenih oblikah vključevanja staršev zapletov, učenje ustreznih ravnanj ob specifičnih 
je izrednega pomena načrtovanje sodelovanja, težavah otroka, učenje družinskih vlog, povečanje 
opredelitev ciljev in uporaba ustreznih oblik so- in izboljšanje komunikacije v družini in tudi med 
delovanja s starši. Vse navedeno pa je potrebno vzgojno-izobraževalnim zavodom in starši, pogo-
prilagoditi svojim izvedbenim zmožnostim (Šrot vor o dvomih in bojaznih staršev, spreminjanje 
in Rizman 2013, 229). družinskih vzorcev ter oblikovanje realnih ciljev in 
pričakovanj (Dečman in Bogataj 2002).
Oblike in metode dela s starši bi lahko glede na 
zapise strokovnjakov v literaturi in na podlagi last- Neformalnih oblik sodelovanja je v vzgojno-izo-
nih izkušenj razdelili na formalne in neformalne. braževalnih zavodih precej manj kot formalnih 
Pri formalnih oblikah dela so to roditeljski se- (Šrot in Rizman 2013, 231). Nekateri strokovnjaki 
62
Didakta
(Intihar in Kepec 2002) menijo, da učitelji, starši teljskega poklica spremenila. Človek v sodobni 
in tudi učenci ob neformalnem druženju gradi- družbi naj bi razvil določene lastnosti, ki bi mu 
jo most spoštovanja, zaupanja in sodelovanja in omogočale delovanje v heterogenih skupinah in 
tako bi se bilo priporočljivo več posluževati nefor- multikulturnih družbah. Učitelji in vzgojitelji po-
malnih kot formalnih oblik sodelovanja s starši. trebujejo znanja za avtonomno odločanje, varno 
delo ter interaktivna znanja, ki bi olajšala spo-
Sodelovanje strokovnih delavcev s starši se pre- sobnost komuniciranja. Učitelji nastopajo v vlogi 
cej razlikuje. Z nekaterimi starši sodelujejo redno, kompetentnih strokovnjakov, ki bodo pomaga-
z nekaterimi zgolj občasno. Velikokrat pa so v si- li sooblikovati določene kompetence učencev, 
tuaciji, ko bi želeli sodelovati s starši, pa z njihove učiteljev/sodelavcev in staršev za lažje življenje in 
strani ni pravega odziva ali ga sploh ni. Strokovni vključenost v sodobno družbo. Sprejemanje od-
delavci želijo biti staršem v pomoč in oporo, jim govornosti in spoprijemanje s tveganji bi moralo 
svetovati in se jih trudijo razumeti in sprejeti. Pri biti razdeljeno med vse akterje izobraževalnega 
sodelovanju s starši izmenjujejo informacije in procesa na šoli in zunaj nje. Med primeri dobrih 
skušajo najti skupni jezik, skupno pot in rešitev. praks zasledimo finski sistem, kjer so učitelji kom-
Večina strokovnih delavcev izhaja iz pozicije, da so petentni in visoko izobraženi strokovnjaki, cenje-
starši enakovreden deležnik v pogovoru. ni s strani države, šolskega sistema, staršev, ki se 
zavedajo vrednosti znanja in izobraževanja, oboji 
Strokovni delavci v večini sodelovanje s starši cenijo strokovnost, delavnost, samoiniciativnost 
označujejo kot zelo pomembno. Sodelovanje pri- in odgovornost. Učitelj pa deluje kot mentor, ki 
naša vpogled v družinsko življenje, pomoč pri ra- išče znanje in vodi tim (Šrot in Rizman 2013, 237).
zumevanju otroka, pomoč pri delu z otrokom in 
uspeh pri vzgoji (Šrot in Rizman 2013, 233). Na uspešnost sodelovanja in komuniciranja med 
vključenimi deležniki v vzgoji in izobraževanju 
Težave pri sodelovanju vpliva več različnih dejavnikov. Različne metode 
V procesu sodelovanja pa velikokrat prihaja do raz- in oblike dela s starši pa so tiste, ki nam omogo-
ličnih težav in ovir, med katere spadajo: čajo, da je sodelovanje bolj ali manj uspešno. Zelo 
- Situacijske ovire (časovna stiska, finančne teža- pomembne pa so izkušnje in strokovna usposo-
ve, krajevna oddaljenost). bljenost strokovnih delavcev, da vedo, katere me-
- Ovire strokovnih delavcev (pomanjkanje znanja, tode in oblike dela obstajajo ter katero uporabiti 
nezadostna strokovna usposobljenost, pomanj- v določeni situaciji, da bo komunikacija čim bolj 
kanje izkušenj in spretnosti, lastna nesigurnost uspešna in učinkovita.
in nezaupanje ter negotovost).
- Ovire s strani staršev (nesodelovanje, nezainte-
resiranost, neiskrenost in laganje, izogibanje, 
kritiziranje, obtoževanje, nerazumevanje situaci-
je, precenjevanje sposobnosti otrok, nemoč pri 
vzgoji in usmerjanju otrok, agresivno vedenje Viri in literatura
1. Cankar, F., Kolar, M. in Deutsch, T. (2009). Učitelji in starši – partner-
staršev, prenašanje krivde s starša na učitelja, ji z različnimi pričakovanji. V: F. Cankar in T. Deutsch (ur.) Šola kot 
mobing v smislu izkrivljanja resnice, izsiljevanje stičišče partnerjev: sodelovanje šole, družine in lokalnega okolja pri 
vzgoji in izobraževanju otrok, str. 100−119. Ljubljana: Zavod Republike 
za višjo oceno, podkupovanje in fizično nasilje). Slovenije za šolstvo.
- Sistemske ovire (sistem organizacije v vzgojno- 2. Celinšek, D. in Markič, M. (2011). Nova vloga učitelja in učiteljeve 
kompetence pri problemsko naravnanem učenju. Pedagoška ob-
izobraževalni ustanovi, nerazumevanje ali dru- zorja, let. 26: str. 94–108.
gačni pogledi vodstva, druge institucije, ki se 3. Intihar, D. in Kepec, M. (2002). Partnerstvo med šolo in domom: 
priročnik za učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje. Ljubljana: Za-
vključujejo v socialno življenje družine in otroka). vod Republike Slovenije za šolstvo.
4. Kalin, J., Resman, M., Šteh, B., Mrvar, M., Govekar Okoliš, M. in Maž-
gon, J. (2009). Izzivi in smernice kakovostnega sodelovanja med šolo 
Dobro sodelovanje učitelja s starši je odvisno od in starši. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete 
njegove osebnosti, značaja, zavedanja njegove vlo- 5. Mikša, L. (2013), Sodelovanje s starši otrok v vzgojnih ustanovah.
6. Peklaj, C. (2006). Definiranje učiteljskih kompetenc – začetni ko-
ge, kakovosti poučevanja, sprotnega obveščanja rak za prenovo pedagoškega študija. V: C. Peklaj (ur.) Teorija in pra-
staršev o uspehu in težavah njihovih otrok, vklju- ksa v izobraževanju učiteljev, str. 19−28. Ljubljana: Center za pedago-
ško izobraževanje Filozofske fakultete.
čevanja staršev v delo razreda, spodbujanja med- 7. Rečnik, F., Slivar, B., Dekleva, J., Stavanja, M., Kuntarič Hribar, I., 
sebojnega sodelovanja z neposrednim (razgovori, Šinkovec, I., Kavčič, U. in Kočevar, B. (2004). Pedagoško-andragoško 
usposabljanje: priročnik za usposabljanje izobraževalcev (mentor-
telefonski pogovori) in posrednim (pisna obvestila, jev, inštruktorjev, trenerjev). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za 
elektronska pošta, spletna stran, forum) komunici- šolstvo.
8. Standardi za učenca 21. stoletja. (2011). Ljubljana: Zveza bibliotekar-
ranjem s starši (Šrot in Rizman 2013, 236). skih društev Slovenije.
9. Šrot K., Rizman Herga N. (2013): Mnenje osnovnošolskih učiteljev 
o usposobljenosti za sodelovanje s starši, Revija za elementarno izo-
Zaključek braževanje, let. 6 (št. 2/3): str. 223–239.
Iz raziskav, ki so bile narejene, in na podlagi last- 10. Trhlen, P. (2012). Krepitev poklica kot primata družbenih vlog in 
vpliv le-tega na sodelovanje med starši in šolo. Ljubljana: Filozofska 
nih izkušenj lahko zaključimo, da se je vloga uči- fakulteta – diplomsko delo.
63
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
STEM in STEAM znanja nas povezujejo 
Lenka Žigon, učiteljica kemije, Biotehniški center Naklo – srednja šola
Zadnja leta so prinesla mnogo nepričakovanih izzivov za učitelje, starše in učence. Učitelji 
smo se skupaj z mladimi podali na pot učenja v virtualnem okolju. Kmalu je postalo jasno, 
da drugačno pedagoško delo vključuje tudi veliko dodatnega znanja o učnih tehnologijah. 
Pred nami so nove naloge, predvsem, kako izpopolniti učno okolje, ki bo pritegnilo čim več 
mladih in jih hkrati postavilo pred nove izobraževalne izzive. Navsezadnje nas je novonastala 
situacija spodbudila, da iščemo najboljše povezave med znanostjo, tehnologijo, inženirstvom, 
in matematiko (STEM). Pri tem so pomembna tudi področja umetnostne vzgoje – angl. Art, 
ki dopolnjujejo prej omenjena znanja. Vse lahko povežemo v širši sklop izobraževanja, ki ga 
imenujemo STE(A)M. 
namen je, da učitelje usposobi za takšne načine 
Ključni pojmi: STEM, STEAM, SCIENTIX, European poučevanja, kjer so problemi vsakdanjega življenja 
Schoolnet Academy, umetna inteligenca. čim bolj vključeni v pouk (Sousa in Pilecki 2013). To 
so tudi zahteve sodobnega poučevanja v 21. stoletju, 
Uvod ki med drugim pogojujejo medpredmetno narav-
Ob pridobivanju novih znanj sem se jeseni 2020 nanost učnih vsebin in timsko sodelovanje učite-
udeležila spletne konference (SCIENTIX – Europe- ljev, pri čemer se uporabljajo sodobne učne teh-
an Schoolnet Academy) z naslovom STEM is Every- nologije (Milner-Bolotin 2019). Nekoliko razširjeno 
where. Skupnost za naravoslovno-matematično področje naravoslovnega poučevanja pa vključuje 
izobraževanje v Evropi (SCIENTIX) vlaga veliko na- še umetnost. STEAM (angl. Science, Technology, 
porov v izobraževanje učiteljev na naravoslovnih Engineering, Art and Mathematics) k učenju pri-
področjih (Vir 1). V okviru tega je v Sloveniji pote- ključuje še različne vidike umetnosti in na ta na-
kal tudi projekt NA-MA POTI, ki so ga koordinirali čin spodbuja mlade k drugačnemu razmišljanju, 
strokovnjaki Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, saj svoja znanja povežejo z umetniškimi praksami, 
pri njem smo sodelovali tudi učitelji naravoslovnih elementi oblikovanja ipd.
predmetov. 
Dejavnosti v umetniškem izražanju razvijajo (in 
V čem je razlika med STEM in STEAM? utrjujejo) spominske funkcije, ustvarjalnost, reše-
Kratica STEM povezuje štiri področja: znanost, teh- vanje problemov, motoriko in analitične sposob-
nologijo, inženirstvo in matematiko (angl. Science, nosti – pravzaprav vse, kar je potrebno za dosega-
Technology, Engineering and Mathematics). Njen nje ciljev STEM.
64
Didakta
STEM je povsod okoli nas in je pomemben ele- stroju. To je povzročilo mehanizacijo proizvodnje. 
ment spreminjanja družbe Delo človeških rok so sčasoma zamenjali stroji. 
Delo znanstvenikov, inženirjev, matematikov V drugi polovici 18. stoletja je prišlo do poveča-
pravzaprav sloni na reševanju vsakdanjih proble- ne proizvodnje. Najpomembnejši izum STEM 
mov. Freska slavnega italijanskega renesančnega je parni stroj. Z njegovo pomočjo se je povečal 
slikarja Rafaela, Atenska šola, simbolizira poveza- transport (parne lokomotive, parniki), nastajale 
vo med umetnostjo, filozofijo in znanostjo (Vir 2). so tovarne in z njimi tudi večja naselja (mesta). 
Freska je bila naslikana med leti 1509 in 1511 in se Naslednji pomembni razvoj se je zgodil z odkri-
nahaja v Apostolski palači v Vatikanu. tjem nafte in elektrike v sredini 19. stoletja. Sledilo 
je obdobje druge industrijske revolucije oziroma 
Mnogi znanstveniki (ustvarjalci umetnosti) so se obdobje velikega napredka v znanosti. Pojavila 
v preteklosti izkazali kot dobri poznavalci STEAM, so se mnoga odkritja (žarnica, telefon, letala, ra-
čeprav tega področja nekoč še niso tako poime- dio ipd.), brez katerih si današnjega življenja ne 
novali. V ospredje lahko postavimo italijanskega moremo niti predstavljati. V tem obdobju je Ale-
renesančnega slikarja Leonarda da Vincija, kata- ksander Fleming odkril antibiotik penicilin, ki je 
lonskega arhitekta Antonija Gaudíja in nenazad- rešil življenja več milijonov ljudi. Druga polovica 
nje tudi našega arhitekta Jožeta Plečnika. Odlič- 20. stoletja je bilo obdobje tretje industrijske revo-
no so znali povezati naravoslovje z umetnostjo, lucije, ki je temeljilo na digitalizaciji strojev. Pričela 
kar občudujemo še danes. se je povečana in masovna proizvodnja. Ta tretja 
industrijska revolucija je imela tudi velik vpliv na 
Razvoj STEM skozi stoletja medije. Pojav interneta je vplival na razvoj novih 
Številne inovacije so spremenile razvoj človeštva delovnih mest. 
skozi stoletja (Vir 3). Naše življenje je lažje, saj so 
nam mnogi raziskovalci in znanstveniki olajšali STEM je pravzaprav povsod in njegova vloga v 
vsakdan z inovacijami, kot so parni stroj, antibio- družbi neprestano raste. Vsak od nas je porabnik 
tiki, internet ipd. V času okoli 3500 let pred našim moderne tehnologije, četudi ne poznamo vsega 
štetjem je človek izumil kolo, ki je ljudem olajša- znanstvenega ozadja delovanja nekaterih stvari.
lo vsakdanje življenje. Kolo je danes pomemben 
del mnogih strojev. Prva industrijska revolucija se Naša prihodnost so nova znanja in tehnologije
je začela v 18. stoletju in je temeljila na parnem V vsakdanjem življenju uporabljamo na tisoče 
65
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
različnih produktov, pripomočkov in zdravil, ki so tivnost (angl. 4C: Critical thinking, Communication, 
rezultat razvoja STEM. S pomočjo telefona (inter- Collaboration, Creativity). Za doseganje ciljev uče-
neta) se lahko povežemo s katerimkoli delom sveta. nja za 21. stoletje so v učnem procesu pomembni 
Z znanstvenimi poskusi ustvarjamo nove hibridne še: razvijanje znanj, spretnosti, odnosov in vrednot, 
rastline ter gnojila in s tem manjšamo lakoto v sve- prevzemanje odgovornosti, reševanje problemov. 
tu. Kemiki proizvajajo okolju prijaznejšo plastiko iz Torej je učenje in izobraževanje potrebno posodobiti 
rastlinskih surovin. Proizvajamo čisto energijo iz ob- z novimi metodami, ki vključujejo najpomembnejše 
novljivih virov. Gradbeniki gradijo sodobne stavbe, stopnje učnega procesa. Poklic učitelja ni le služba, 
mostove, ceste, letališča, železnice, ki so tudi varnejše ampak »umetnost«. V zavesti mladih moramo utrdi-
pred naravnimi nesrečami, kot so poplave, plazovi, ti pomen t. i. vseživljenjskega učenja.
potresi ipd. Medicina lahko zdravi bolezni, ki so bile še 
do nedavnega neozdravljive. Otroška paraliza (polio- Kako spodbuditi kritično razmišljanje, komunika-
mielitis) je ena od bolezni, ki je bila vzrok za smrt oz. cijo, sodelovanje in kreativnost v izobraževalnem 
invalidnost številnih otrok vse do sredine 20. stoletja. procesu?
Zdravilo zanjo je v obliki cepiva prišlo v številne države Resnične probleme sveta je potrebno vključiti 
okoli leta 1950. Cepljenje proti otroški paralizi velja za v t. i. STEM znanja. V zadnjih desetletjih je bilo 
enega največjih dosežkov v zgodovini medicine, saj precej truda vloženega v ozaveščanje o pomenu 
je povzročilo upad obolevnosti. Ameriški strokovnjak STEM izobraževanja. To velja za Evropsko komisijo 
Marr (2018) pravi, da smo na vrhuncu četrte industrij- za izobraževanje, UNESCO in evropsko industrijo. 
ske revolucije. Človeštvo sprejema vse prednosti in Mlade je potrebno seznaniti z resničnimi vsakda-
izzive umetne inteligence (angl. AI – Artificial Intelli- njimi izzivi s področja STEM. Naučiti jih moramo 
gence), ki nam olajša vsakdanje življenje. Med števil- znanstvenega in kritičnega razmišljanja, tako da 
nimi vprašanji je vse bolj pogosto slišano tudi: ali bo bodo znali opazovati in reševati vsakdanje proble-
umetna inteligenca nadomestila delovna mesta? me. Naloga učiteljev je tudi, da prikažemo poklice 
s področja STEM zanimivejše. Analiza Evropske 
Potrebno se je pripraviti na razvoj novih znanj in komisije za izobraževanje kaže, da okoli 44 % pre-
spretnosti bivalcev EU (tj. 169 milijonov prebivalcev) nima 
Učitelji ne bomo nadomeščeni z umetno inteligen- osnovnih digitalnih znanj. Gre za starostno skupi-
co, kajti učenje vključuje tudi kreativnost, socialne no 16-74 let. To predstavlja velik problem, saj bo 
veščine ipd. V izobraževanju mora imeti svoj pro- večina delovnih mest v EU ta in ostala znanja s 
stor tudi umetnost, ki je osnova kreativnosti (Vir 4). področja STEM potrebovala. Tehnologija je v 21. 
Spletna stran Europeana (Vir 5) je zelo uporabna v to- stoletju pravzaprav katalizator za STEM učenje 
vrstne izobraževalne namene, saj omogoča vpogled (Milner-Bolotin 2019). Tudi rezultati svetovnih 
v (in uporabo) kulturno zgodovino Evrope, ki je zbra- analiz kažejo, da se je zanimanje za STEM zmanj-
na v številnih muzejih, galerijah, knjižnicah in arhivih. šalo. Novejše študije OECD (Vir 7) kažejo, da le 
Uporaba podatkov Europeane je še posebej koristna 24,5 % mladine v deželah OECD želi razvijati svoje 
pri načrtovanju medpredmetnega povezovanja. kariere na področjih STEM. Razlogov za to je več, 
večinoma pa izhajajo iz različnih socialno-eko-
Angleški strokovnjak za izobraževanje Sir Ken Ro- nomskih in kulturnih okolij. Mnogi mladi osebno 
binson (Vir 6) poudarja, da je potrebno preoblikovati ne poznajo ljudi, ki opravljajo tovrstne poklice. Ve-
izobraževalni model 19. stoletja (industrijski model) v čina meni, da so področja STEM zahtevna in da 
model 21. stoletja, ki bo poudaril znanja in spretnosti v teh znanjih ne vidijo razvoja svoje kariere. Prav-
posameznika. Tako imenovani industrijski model je zaprav tudi na univerzah veliko študentov pred-
zasnovan na interesih nekdanje industrijske družbe, časno zaključi z izobraževanjem. Pomanjkanje 
kjer je bil v ospredju »tekoči trak«. Sodoben način STEM znanj pa je že eden od vzrokov, ki ogrožajo 
mora vključevati osebnostne lastnosti posamezni- uspešnost in razvoj evropske ekonomije. Hkrati s 
kov in čustveno inteligenco. Mlade je potrebno pri- tem se znižuje hitrost nastajanja inovacij, kar po-
praviti za poklice in tehnologijo prihodnosti. Analize sledično vpliva tudi na zaposlovanje. Pomanjka-
kažejo, da bo 65 % današnje mladine ustvarjalo v nje STEM znanj vpliva na šibkost trga v EU in na 
poklicih, ki jih danes še ne poznamo. Osvajanje ve- globalne izzive. Analize kažejo, da bo v Evropi do 
solja je že eno takih področij, kjer bo veliko poklicev leta 2025 na voljo okoli 7 milijonov delovnih mest 
s področij umetne inteligence (npr. inženirstvo teh- s področij STEM. 
nologije satelitov, meteorologija, vesoljsko pravo, GP 
sistemi ipd.). Med vzroki za šibko poznavanje STEM znanj je treba 
izpostaviti naslednje:
Projekt OECD (Vir 7) o prihodnosti izobraževanja in -  pomanjkljive vire (oprema) v številnih šolah. To še 
znanj Future of Education and Skills 2030 izpostavlja posebej velja za osnovno izobraževanje, ki je prvi 
štiri pomembne stopnje v učnem procesu, in sicer: in najpomembnejši stik mladih z naravoslovnimi 
kritično mišljenje, komunikacijo, sodelovanje, krea- področji;
66
Didakta
-  različne šolske učne načrte v evropskih državah; le kompleksne probleme, ki se jih ne bo dalo rešiti 
-  šibko spodbujanje žensk k spoznavanju STEM z znanjem le enega STEM področja. Že pereče kli-
poklicev; matske spremembe našega planeta bomo reševali 
-  nepoznavanje vseh poklicev na področjih STEM. z interdisciplinarnimi znanji, kjer je potrebno upo-
števati znanja o oceanih, atmosferi, sončni energiji, 
Kako bi premostili razkorake in STEM približali zemeljski skorji, emisijah, izpustih CO₂ ipd.
vsakdanu? 
Zelo pomembni so prvi stiki mladih z znanostjo ozi- Katere so ovire za boljše medpredmetno sodelo-
roma naravoslovjem. K osnovnim vtisom prispevajo vanje?
tudi učitelji in raziskovalna oprema na šolah. Po- K premajhnemu odzivu za uporabo sodobnejših na-
membno je, kako predstavimo znanost. Ta postane činov poučevanja vplivajo: razporeditve šolskih pro-
zanimivejša, ko v naravoslovne vsebine vključimo storov, različni učni načrti, naklonjenost učiteljev do 
reševanje vsakdanjih problemov. Zelo priporočlji- sprememb, šolski urniki ipd. 
vo je razvijanje raznih projektnih nalog. Pri tem so-
delujejo učitelji različnih področij STEM, ki skupaj z Zaključek
učenci razvijajo neko projektno delo in ga zaokrožijo V okviru SCIENTIX izobraževanja je bil poseben po-
s končno rešitvijo (produktom, izdelkom). Mlade je udarek, da bo nujna reforma učnih načrtov in učnih 
treba spodbujati in jih seznaniti, da so diplomanti s metod v državah EU. Potrebno bo intenzivnejše izo-
področij STEM iskani poklici, ki se tudi redko soočajo braževanje učiteljev, ki bodo več mladih pripeljali do 
s slabo zaposljivostjo. znanj in poklicev s področij STEM.
Tudi pomen vzornikov je velik v obdobju odrašča- Literatura in viri:
nja. Če pomislimo, kako močan vpliv imajo športni Bernard Marr, B. (2018): How Is AI Used In Education - Real World 
vzorniki, bi lahko poiskali odlične vzornike tudi med Examples Of Today And A Peek Into The Future. Forbes. Dosto-
pno na: https://www.forbes.com/sites/awsinfrastructuresoluti-
učitelji, inženirji, raziskovalci in ostalimi poklici. Pri ons/2020/11/17/healthcare--life-sciences-at-the-edge-a-guide-to-
tem nam je lahko v pomoč baza podatkov »Skype a -aws-solutions/?sh=311ec94d16a9.
Milner-Bolotin, M. (2019). Technology as a catalyst for 21st century 
Scientist« (Vir 8), kjer so zbrana imena znanstvenikov STEM teacher education. In S. Yu, H. M. Niemi, & J. Mason (Eds.), Sha-
z vsega sveta in z različnih raziskovalnih področij. S ping Future Schools with Digital Technology: An International Han-
dbook (pp. 179-199). Switzerland: Springer.
pomočjo omenjene podatkovne baze se lahko pre- Sousa, D.A., Pilecki, T. (2013): From STEM to STEAM: Using Brain-
ko spleta povežemo z zanimivimi ljudmi; še prej si -Compatible Strategies to Integrate the Arts. Thousand Oaks, Cali-
fornia: Corwin. Dostopno na: https://www.tandfonline.com/doi/abs/1
moramo pripraviti vprašanja in se dogovoriti za čas 0.1080/10632913.2017.1300970. 
srečanja. Na ta način lahko posamezne znanstveni- Vir 1: Scientix. Dostopno na: http://www.scientix.eu/live/moocs/stem-
-moocs-package.
ke pripeljemo direktno v razred med učence in od- Vir 2: Atenska šola. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Aten-
govorimo na nekatera vsakdanja vprašanja v zvezi z ska_šola .
Vir 3: Great Inventions That Revolutionized History. Dostopno na: 
znanostjo. https://interestingengineering.com/19-great-inventions-that-revo-
lutionized-history.
Vir 4: The Challenge of Learning: The Future of Education - Nobel 
Interdisciplinarni pristop oziroma medpredmetno Week Dialogue (2020). Dostopno na: https://www.youtube.com/
sodelovanje moramo intenzivneje pripeljati v naše watch?v=gwK10jkI2K0&feature=emb_logo.
Vir 5: Europeana. Dostopno na: https://www.europeana.eu/sl.
učne programe. Navsezadnje nas vsakdanje življe- Vir 6: Ken Robinson: Changing Education Paradi-
nje postavlja pred različne naloge reševanja izzivov. gms (2010). Dostopno na: https://www.youtube.com/
watch?v=zDZFcDGpL4U&feature=emb_title%2C.
Te »življenjske« naloge seveda niso porazdeljene na Vir 7: OECD. Dostopno na: https://www.oecd-ilibrary.org/education/
posamezne šolske predmete. Med seboj se preple- education-at-a-glance-2019_f8d7880d-en.
Vir 8: Pogovor z znanstvenikom. Dostopno na: https://www.skype-
tajo. Tudi mnoge službe bodo v prihodnosti obsega- ascientist.com/.
CILL -
Celostno
učenje ob IBSE - Učenje 
uporabi naravoslovja z 
tujega jezika raziskovanjem
DIDAKTIČNI
Content and Language pristopi k Integrated Based 
Integrated Learning celostnemu Science Education
učenju STEM
PBL-
Problemsko-
projektno
učenje 67
Problem/Project Based Learning
Didakta
ŠOLSTVO IN PRAVO
Pristojnost sprejemanja internih aktov 
šole/vrtca
mag. Domen Petelin, univ. dipl. pravnik
V stalnem tematskem sklopu Šolstvo in pravo vam avtor mag. Domen Petelin s svojimi prispevki 
poskuša odgovoriti na številna odprta vprašanja s področja šolskega prava. Glede želenih vsebin pri-
hodnjih prispevkov ali dilem glede vsakokratnega aktualnega prispevka se na avtorja lahko obrnete 
preko elektronskega naslova petelin.domen@gmail.com.
Kateri organ v vrtcu/šoli sprejema posamezne in- vitelja, druge splošne akte pa sprejme svet zavo-
terne akte vrtca/šole? Je to svet zavoda ali je to da, če ni s statutom oziroma pravili zavoda dolo-
ravnatelj? V katerih predpisih je to določeno? čeno, da jih sprejme direktor (na področju vzgoje 
in izobraževanja – ravnatelj). V 43. členu ZOFVI pa 
Sprejema interne akte svet zavoda ali ravnatelj? je določeno, da ima lahko javni vrtec oziroma šola 
Glavni državni predpisi, ki urejajo predmetno ma- pravila, ki jih sprejme svet javnega vrtca oziroma 
terijo, so Zakon o organizaciji in financiranju vzgo- šole. S pravili se lahko urejajo vprašanja, ki so po-
je in izobraževanja (v nadaljevanju: ZOFVI), Zakon membna za opravljanje dejavnosti in poslovanje 
o osnovni šoli (za osnovne šole), Zakon o vrtcih (za javnega vrtca oziroma šole.
vrtce), Zakon o zavodih in Kolektivna pogodba za 
dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Slo- Kaj določa področna zakonodaja? Zakon o vrtcih 
veniji (v nadaljevanju: KPVIZ). v nobeni od pravnih norm ne ureja vprašanja pri-
stojnosti sprejemanja internih aktov vrtca, med-
ZOFVI v določbah 48. in 49. člena določa pristoj- tem ko Zakon o osnovni šoli v 60. e členu določa, 
nosti sveta zavoda in ravnatelja, vendar eksplici- da pravila šolskega reda sprejme svet zavoda na 
tnih pravnih norm glede vprašanja pristojnosti predlog ravnatelja, ki si predhodno pridobi mne-
sprejemanja internih aktov zavoda ni, razen pri nje učiteljskega zbora in sveta staršev. Nekateri 
ravnatelju, kjer je navedeno, da ravnatelj določa pravni teoretiki vzgojnega načrta sicer ne uvršča-
sistemizacijo delovnih mest, kar bi lahko upravi- jo med interne akte šole, vendar vseeno navajam 
čeno razumeli, da je ravnatelj tisti organ zavoda, 60. d člen Zakona o osnovni šoli, ki določa, da 
ki sprejme Pravilnik o notranji organizaciji in sis- vzgojni načrt sprejme svet zavoda na predlog rav-
temizaciji delovnih mest. natelja po postopku, kot je določen za letni delov-
ni načrt, ter da pri pripravi vzgojnega načrta so-
Pri obeh organih (svet zavoda in ravnatelj) pa ZO- delujejo strokovni delavci šole ter učenci in starši. 
FVI določa, da lahko svet zavoda/ravnatelj opravlja 
druge naloge, določene z zakonom in aktom o Tudi določbi 6. člena Zakona o šolski prehrani in 
ustanovitvi/drugimi predpisi. 14. člena Pravilnika o financiranju šole v naravi 
določata, da je svet zavoda tisti stvarno pristojni 
Svet zavoda organ šole, ki sprejme Pravila o šolski prehrani in 
Če si pogledamo torej druge predpise, ne mo- Pravilnik o podrobnejših kriterijih in postopku za 
remo mimo 30. člena Zakona o zavodih, s kate- uveljavljanje dodelitve sredstev učencem za sub-
rim je določeno, da svet zavoda sprejema statut vencioniranje šole v naravi.
oziroma pravila in druge splošne akte zavoda, in 
opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi Svet zavoda sprejema tudi poslovnik o delu sve-
zavoda določene zadeve. Prav tako Zakon o zavo- ta zavoda, s katerim se ureja delo sveta zavoda, 
dih v 45. in 46. členu določa, da ima zavod statut zlasti pa konstituiranje, pravice in dolžnosti čla-
ali pravila, lahko pa ima tudi druge splošne akte, s nov sveta, sklicevanje, vodenje ter potek sej, spreje-
katerimi se urejajo vprašanja, pomembna za delo manje odločitev, vzdrževanje reda na sejah, pisanje 
in poslovanje zavoda. V 46. členu Zakona o zavo- zapisnikov in pisnih odpravkov odločitev sveta, po-
dih je tako navedeno, da statut oziroma pravila stopek imenovanja delavcev s posebnimi pooblastili 
zavoda sprejme svet zavoda s soglasjem ustano- ter drugo.
68
Didakta
Ravnatelj staršev lahko sprejme poslovnik o delu sveta star-
V praksi pri velikem številu šol in vrtcev večino inter- šev, s katerim uredi podrobnosti glede svojega 
nih pravnih aktov sprejema ravnatelj, npr.: delovanja, pristojnosti predsednika sveta staršev 
in njegovih članov, sklicevanja sej, vodenja sej, pri-
• pravilnik o ukrepih za varstvo osebnih podatkov, prave zapisnika itd. 
• pravilnik o pečatih, 
• pravilnik o videonadzoru, Upravni odbor sklada šole ali vrtca sprejme pra-
• pravilnik o ugotavljanju prisotnosti prepoveda- vila o delovanju sklada, s katerimi se določi delo-
nih substanc, vanje sklada, postopek razdelitve sredstev, obve-
• pravilnik o ravnanju in ukrepih za preprečevanje ščanje o delovanju sklada in dolžnost varovanja 
trpinčenja na delovnem mestu (mobing), osebnih podatkov s strani članov upravnega od-
• pravilnik za vzpostavitev notranje poti za prijavo bora sklada itd. 
kršitev, 
• pravilnik o prilagajanju šolskih obveznosti itd. Pogled iz prakse
Letos je bil aktualen pravilnik za vzpostavitev no-
Kako pa je s pristojnostjo ravnatelja? Pristojnost rav- tranje poti za prijavo kršitev, ki sem ga zaradi na-
natelja za sprejem internih aktov je lahko določena s rave stvari oblikoval kot akt, ki ga sprejme ravna-
pravili oziroma statutom šole/vrtca, velikokrat pa kar telj, vendar sem bil pri dveh šolah in enemu vrtcu 
v samem aktu o ustanovitvi. (od približno 60 zavodov, ki sem jim pomagal pri 
pripravi dokumentacije za vzpostavitev notranje 
Kadar pripravljam akte o ustanovitvi posameznega poti za prijavo kršitev) opozorjen, da pri njih vse 
vzgojno-izobraževalnega zavoda, naročnikom vselej akte sprejema svet zavoda. 
predlagam, da vprašanje pristojnosti sprejemanja 
internih aktov šole/vrtca posebej normativno uredi- In obratno – ko sem za vrtce lani in letos priprav-
jo v samostojnem členu ter da določijo pristojnost ljal pravilnik o varnosti otrok v vrtcu, ki določa tudi 
sprejemanja internih aktov ravnatelju, razen kadar iz obveznosti staršev in bi ga praviloma moral spre-
državnih predpisov izhaja, da mora interni akt spre- jeti svet zavoda, so me v enem vrtcu vprašali, za-
jeti svet zavoda (npr. pravila šolskega reda) ali pa v kaj je temu tako, saj v njihovi večdesetletni zgodo-
primerih, ko se v internem aktu urejajo tudi pravice vini svet zavoda ni sprejel še nobenega internega 
in obveznosti vključenih otrok (npr. pravilnik o var- akta, ampak je vse interne akte vse do zdaj sprejel 
nosti otrok v vrtcu). ravnatelj. 
Nenazadnje je ravnatelj odgovorna oseba vzgoj- Vselej si potem skušam pomagati z vpogledom v 
no-izobraževalnega zavoda, ki organizira, načrtu- akt o ustanovitvi, kjer pa se v posameznih prime-
je in vodi delo zavoda, in kot tak mora imeti tudi rih počutim kot Sherlock Holmes, ker vseh spre-
stvarno in strokovno pristojnost, da pri določeni memb akta o ustanovitvi (včasih tudi prvotnega 
situaciji odreagira hitro in po potrebi sprejme oz. besedila akta) ni mogoče poiskati na spletu, saj 
spremeni določen posamični interni akt. nekateri niso bili objavljeni v Uradnem listu RS, 
ampak v drugih medijih (raznih občinskih glasilih 
Pristojnost sprejemanja internih aktov drugih or- itd.), niti šola/vrtec niti občina kot njihov ustanovi-
ganov šole/vrtca telj pa ne razpolaga s čistopisi, tako da je včasih is-
Obstajajo pa tudi interni akti, ki jih sprejmejo dru- kanje stvarne pristojnosti in normativne ureditve 
gi organi in ne zgolj svet zavoda in ravnatelj. Svet v aktu o ustanovitvi Sizifovo delo. 
KURIKULUM, šolsko pravno svetovanje, d.o.o.
V kolikor še nimate imenovane strokovne pooblaščene osebe za varstvo osebnih 
podatkov (po GDPR), se obrnite na KURIKULUM, šolsko pravno svetovanje, d.o.o. 
Nedvomno najbolj ugodna in strokovna rešitev za posodobitev in uskladitev do-
kumentov s področja varstva osebnih podatkov. 
Zaupa nam že veliko število vrtcev, osnovnih šol in glasbenih šol. Prepričajte se še vi!
 
Kontakt: info@kurikulum.si                                      www.kurikulum.si
69
Didakta
Navodila avtoricam 
in avtorjem
Članki za objavo v reviji Didakta naj praviloma obsegajo okrog 16.500 znakov s pre-
sledki ali okrog 2.500 besed. Krajše ali daljše članke bo uredništvo vzelo v presojo.
Prispevke pošljite po elektronski pošti na naslov revija@didakta.si. 
Zaželeno je, da besedilu priložite ustrezno slikovno gradivo: slike, fotografije, risbe 
in podobno. Elektronske fotografije ali skeni fotografij morajo biti ustrezne kako-
vosti (10 cm, 300 dpi). Po potrebi slikovno gradivo opremite s podnapisi. Avtorica 
ali avtor mora sam poskrbeti za upoštevanje avtorskih pravic oziroma pridobiti 
ustrezno dovoljenje za enkratno objavo slikovnega gradiva v reviji Didakta pri no-
silcih avtorski pravic. Prav tako je avtorica ali avtor sam dolžan poskrbeti za spo-
štovanje zasebnosti pri morebitnih prizadetih osebah objavljenih na fotografijah. 
Podatki o avtorici ali avtorju naj vsebujejo naslednje elemente: ime in priimek, 
morebitni akademski naziv in položaj, naslov ustanove, domači naslov, telefonsko 
številko in elektronski naslov. 
Članek mora imeti kratek poveden naslov in morebitni podnaslov. Članek naj 
Revija Didakta, št. 225 ima povzetek v obsegu okrog 100 besed in seznam petih ključnih pojmov, če gre 
november, december 2023 za raziskovalni oziroma znanstveni članek. Pri pisanju upoštevajte strokovna (in 
znanstvena) načela pisanja. Članek naj bo smiselno razdeljen na poglavja z ustre-
Za založbo znimi podnaslovi. 
Rudi Zaman V kolikor ste pri pisanju članka uporabili literaturo ali vire, naj bodo le ti navedeni 
na koncu članka v abecednem vrstnem redu v naslednji obliki: 
Urednica
Jera Toporiš Članek v reviji 
Vovk Korže, A. (2014): Slovenija - učna regija za izkustveno izobraževanje. Vzgoja in 
Glavni urednik izobraževanje, let. 45 (št. 1/2): str. 106–112.
dr. Martin Uranič Članek v zborniku  
Rus, V. (2004): Izobraževanje kot privatna in javna dobrina. V: Macura Dušan (ur.), 
Uredniški odbor Babšek Jana (ur.) Kakšna bo šola prihodnosti?, str. 71–77. Radovljica: Didakta.
dr. Natalija Komljanc, Zbornik 
dr. Justina Erčulj,
dr. Robi Kroflič, Enever, J. (ur.), Moon, J. (ur.) in Raman, U. (ur.) (2009): Young Learner English Lan-
dr. Kristijan Musek Lešnik guage Policy and Implementation: International Perspectives. Reading: Garnet 
Education.
Časopisni svet Knjiga 
mag. Domen Petelin, Globovnik, N. (2010): Vloga človeških virov za razvoj ekološkega kmetijstva v Po-
Rudi Zaman, dravski regiji. Maribor: Filozofska fakulteta, UM - magistrsko delo.
Metka Zorec Elektronski vir z avtorjem ali urednikom 
Lipovec Oštir, A. (2010): Organizacija in okoliščine izvajanja zgodnjega učenja tujih 
Jezikovni pregled jezikov na osnovnih šolah. V: Lipovec Oštir, A. (ur.) in Saša, J. (ur.): Pot v večjezičnost - 
Jera Toporiš zgodnje učenje tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole,  str. 16–30. Ljubljana: Ministrstvo za 
šolstvo in šport RS. Dostopno na http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnost.pdf, 31. 7. 2014.
Fotografije Elektronski vir brez avtorja ali urednika
avtorice in avtorji člankov, Vir 1: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (2013): Resolucija o nacionalnem pro-
foto dokumentacija uredništva gramu za jezikovno politiko 2014 2018. Dostopno na http://www.mk.gov.si/fileadmin/
mk.gov.si/pageuploads/ 
Slika na naslovnici
John Atkinson Grimshaw, Ministrstvo/Zakonodaja/2013/Resolucija__sprejeto_besedilo__15.7.2013_.pdf , 10. 5. 2014.
Stapleton park near Pontefract   
Sun (1877) Uporabljena literatura naj bo v članku navedena na naslednji način: 
Oblikovanje Članek, monografija, vir: (Globovnik 2010)
Grga Jokić Posamezen del članka, monografije ali vira: (Globovnik 2010, 132–139)
Dva deli istega avtorja objavljena istega leta: (Globovnik 2010a; Globovnik 2010b) 
Tisk
Grafika Soča d. o. o. Dva avtorja istega dela: (Horvatin in Matoh 2011)
Večje število avtorjev/urednikov istega dela: (Enever in drugi 2009)
Naslov uredništva Elektronski vir brez avtorja/urednika: (Vir 1)
Revija Didakta
Ljubljanska cesta 11 Že objavljenih prispevkov ali prispevkov, ki so v postopku presoje pri drugi reviji, ne 
4240 Radovljica sprejemamo v objavo. Pridržujemo si pravico do manjših sprememb.
tel.: 04 53 20 209
faks: 04 53 20 211
e-pošta: revija@didakta.si
www.didakta.si
Naročnino prosimo poravnajte 
na račun št. 02 068-0016734826 Naročite se na revijo Didakta
Letna naročnina na revijo Didakta 
znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk. Naročila sprejemamo po telefonu (04) 53 20 210, preko elektronske 
Posamezna dvojna številka stane pošte zalozba@didakta.si ali preko običajne pošte, ki jo lahko pošljete 
18,99 EUR. na naslov založbe Didakta d.o.o., Ljubljanska cesta 11, 4240 Radovljica. 
Ob naročilu preko elektronske ali klasične pošte naročilu dodajte 
Revijo Didakta sofinancira Javna 
agencija za raziskovalno dejavnost tudi svoje podatke, kot so ime ustanove/ime in priimek naročnika, 
Republike Slovenije. naslov, pošta, e-pošta, telefon in SI/davčna številka. Letna naročnina 
na revijo Didakta znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk. Posamezna 
dvojna številka stane 18,99 EUR.
Naročnina se obnavlja in velja do pisnega preklica.