- -- -. --- -- Strokovne razQraVi,t ~ - - GDK: 149.4 Chiroptera: 189: (497.12) Netopirji v gozdnem ekosistemu Maja ZAGMAJSTER* Izvleček: Zagmajster, M.: Netopirji v gozdnem ekosistemu. Gozdarski vestnik, št. 9/200 l. V s lovenščini , ci t. lit. 42. Kljub bogati vrstni pestrosti netopirjev v Sloveniji je poznavanje njihove razširjenosti in ekoloških preferenc še zelo slabo, kar velja tudi za gozdne ekosisteme. Mnogo vrst netopirjev prebiva v gozdu, gozdni sestoji ali rob gozda imajo pomembno vlogo kot prebranjevalni habitat netopirjev, pri orientaciji na letalnih poteh, kot zaščita pred močnim vetrom in verjetno tudi plenilci. Pomembno je ohranjanje mlak in drugih vodnih teles v gozdu. Uničevanje gozdne krajine negativno vpliva na številčnost netopirjev. To pa lahko prepreči pravilna nega starejših in votlih dreves in ohranjanje primernega deleža zrelih gozdov z dupli. Dopolnilna rešitev je postavljanje netopimic. Potrebna so večja vlaganja v raziskave netopirjev gozda in zavarovanja ogroženih območij, izboljšanje pretoka informacij o najdbah netopirjev in sodelovanje med vsemi strokovnimi področji, ki se ukvarjajo z gozdnim ekosistemom. Ključne besede: netopir, gozd, varstveni ukrepi, varstvo divjadi, netopirnica, Slovenija. Pregled raziskav v Sloveniji Netopirji veljajo za eno najbolj ogroženih skupin sesalcev pri nas (KRYŠTUFEK 1991 ). Zakonsko so zaščiteni z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur. l. RS, 1993). Preganjanje, uničevanje prebi- vališč in prehranjevalnih habitatov, spreminjanje kra- jine ter vse večja uporaba pesticidov, ki zmanjšujejo številčnost žuželk ali se kopičijo v telesih netopirjev, so dejavniki , zaradi katerih populacije netopirjev že izginjajo (STEBBTNGS 1995). Stebbings navaja uni- čevanje gozdne krajine kot glavni vzrok upadanja šte- vilčnosti netopirjev v Veliki Britaniji. V Sloveniji bogat kraški podzemni svet in še razmeroma dobro ohranjena narava prispevata k bogati vrstni pestrosti netopirjev (KRYŠTUFEK 1 ČERVENY 1997), katerih poznava- nje razšitjenosti in ekoloških preferenc pri nas pa je še zelo slabo. V Sloveniji je bilo doslej zabeleženih kar 28 (KRYŠTUFEK 1 ČERVENY 1997, PRESETNIK et al. in prep.) od 35 vrst netopirjev, ki se pojavljajo v Evropi (MITCHELL-JONES et al. 1999, HAUS- SLER et al. 2000 ), kar je za relativno majhno ozemlje veliko. Zgodnejši podatki o gozdnih netopitjih pri nas izvi- rajo predvsem iz najdb v podzemskih jamah ali po naključju (KRYŠTUFEK 1984). V favni netopirjev kraškega roba je bil med večinoma troglofilnimi vrs- tami najden tudi resasti netopir (Myotis nattereri) (KRYŠTUFEK 1991, 1992). V popisu sesalcev Dolenj- ske (KRYŠTUFEK 1992) je bil na tem območu prvič naveden navadni mračnik (Nyctalus noctula), kasneje pa je Trilar na Gorjancih (1997) našel med drugim tudi velikega navadnega netopirja (Myotis bechsteinii) * M. Z., Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopir- jev, Prešernova 20, Sl-1000 Ljubljana, maja.zagrnajster@uni-lj.si GozdV 59 (2001) 9 (slika 1). Poznavanje naravnih prebivališč v duplih je še izredno slabo, verjetno tudi zaracti zahtevnejše metodologije iskanja (LIMPENS 1993). Nekatere sicer redke raziskave netopirjev pri nas kažejo, da skrivajo slovenski gozdovi bogato favno teh sesalcev. Obsežnejše raziskovalno delo o netopirjih v gozdo- vih je bilo opravljeno v devetdesetih letih prejšnjega stoletja na Kočevskem, v povezavi z zavzemanjem za zakonsko zaščito področja kot regijskega parka (MOP, 200 l ). Bogastvo dobro ohranjenih gozdov je vidno tudi v veliki pestrosti netopi~ev, ki predstavljajo kar tretjino sesalskih vrst območja (KRYŠTUFEK 1997). Veliko ulovljenih velikih navadnih netopirjev v Kočevskem Rogu kaže na dobro ohranjenost tamkajšnjega gozda, kjer biva ta v Evropi redka in zaradi deforestacije ogrožena vrsta (KRYŠTUFEK 1 ČERVENY 1997). Pomembnejši sta tudi najdbi slabo poznanih vrst v Sloveniji, Brandtovega netopirja (Myotis brandtii) in gozdnega mračnika (Nycta/us /eis/eri) (KRYŠTUFEK 1993) (slika 2). Slednji je bil tretjič na našem ozemlju zabeležen šele pred kratkim (PRESETNIK in prep.). Na Koroškem je bila leta 2000 z namenom favni- stičnega popisa netopirjev različnih gozdnih sestojev izvedena preliminarna raziskava z ultrazvočnimi detek- to~i (KOSELJ et al. 2000) na izbranih raziskovalnih ploskvah, rastiščih divjega petelina (Tetrao urogallus) (ČAS 2000). Mag. Miran Čas z Gozdarskega inštituta Slovenije je povabil k sodelovanju člane Sekcije za proučevanje in varstvo netopirjev pri Društvu študen- tov biologije. Opažen ih je bilo najmanj šest vrst neto- pirjev (KOSELJ et al. 2000), med pogostejšimi so bile mali netopir (Pipistrellus pipistrellus), brkati/Brandtov netopir (Myotis mystacinus/brandtii) in rjavi uhati/sivi uhati netopir (Plecotus auritus/austriacus). Omenjeno delo je pomemben prispevek k poznavanju netopirjev 387 il Zagmajstcr. M.: Netopirji\ gozdnem ekosistemu koroških gozdov, od koder je bilo poprej nekaj vrst zabeleženih iz jam (KRYŠTUFEK/ ČERVENY 1997). Dodatne ponovitve opazovanja z ultrazvočnimi detek- torji ter vklj učitev drugih metod bi lahko še izpopol- nili poznavanje netopirske favne. Izrednega pomena omenjenih raziskav paje tudi dejstvo, da so se različne stroke povezale s skupnim ciljem: spoznati in ohra- njti gozd tudi z vidika netopitjev, kar je še vedno prej izjema kot pravilo. Značilnosti netopirjev Netopitji (Chiroptera) so samostojen red sesalcev, ki je po številu vrst takoj za glodalci. Vse tri v Evropi živeče družine spadajo v podred malih netopitjev (Mic- rochiroptera). Pri nas žive predstavniki dveh družin: podkovnjaki (Rhinolophidae), ki imajo okoli nosnic značilne kožne tvorbe, in pripadniki družine gladkono- s ih netopitjev (Vespertilionidae), ki teh tvorb nimajo. Slika 1: Veliki navadni netopir (Myotis bechsteinii) je v Evropi redka in ogrožena vrsta, ki prebiva v zrelih gozdnih sestoj ih (foto: Maja Zagmajster) Slika 2: Gozdni mračnik (Nycralus /esi/eri) je gozdni netopir, katerega razširjenost je pri nas še slabo poznana (foto: Uroš Žibrat) 388 Netopitji so edini sesalci, zmožni aktivnega leta, ki ga omogoča tanka, elastična opna, razpeta med poda- ljšanimi prednjimi okončinami, trupom in repom. Pri njih se je razvil poseben način orientacije z zvokom ~ eholokacija. S pomočjo oddajanja in sprejemanja visoko frekvenčnega zvoka si lahko ustvarijo natančno sliko okolice in položaja plena. Evropske vrste neto- pirjev so v vrhu prehranjevalne verige, večinoma se prehranjujejo z žuželkami, katerih aktivnost pa je v zmernjh klimatih omejena na toplejše dele leta. Pre- živetje hladne zime brez hrane jim omogoča pravo zimsko spanje (hibernacija), ko se metabolizem zelo upočasni, telesna temperatma pa lahko pade na nekaj stopinj nad zmrziščem. Pogosto vznemitjanje in posle- dično zbujanje živali v tem času lahko povzroči, da pre- komemo porabljajo energetske zaloge, kij ih v hladnem obdobju ne morejo nadomestiti, zato lahko še pred pri- hodom pomladi poginejo. Zaloge rjavega maščevja si nabirajo med intenzivnim prehranjevanjem jeseni. Takrat pri njih poteka tudi parjenje, ob čemer se je razvila odložena oploditev kot še ena prilagoditev za preživetje hladnega obdobja. Samice spermo shranijo v poseben del maternice, dejanska oploditev in razvoj zarodka pa se pričneta po končani rubemaciji, ko toplo okolje zopet omogoča prehranjevanje in s tem tudi skrb Slika 3: Drevesna dupla predstavljajo primarno zatočišče nmogih vrst netopirjev, zato je njihovo ohranjanje izrednega pomena (foto: Maja Zagmajster) GozdV 59 (2001) 9 ' . Zagmajstcr. M.: Nctopi~i v gozdnem ekosistemu za mladiča. Samice z naraščajem se poleti zberejo v porodniške kolonije, kar je koristno predvsem z vidika vzdrževanja dovolj visoke temperature za razvoj mla- dičev. Ti postanejo samostojni že do jeseni. Netopirji prebivajo v jamah, podzemnih tunelih, stavbah (podstrešja, kleti, votle stene), skalnih razpo- kah, drevesnih duplih. Izbira prebivališča je odvisna od sezonskih potreb: prezimujejo ua mestih s stalno in ne prenizko temperaturo, porodniške kolonije pa imajo na toplih mestih. V času selitev se zatekajo v prehodna prebivališča. Gozd kot življenjski prostor Netopirji v gozdu se zatekajo v zapuščene luknje žoln, du pla, nastala zaradi trohnenja dreves, v špranje za odstopajočim lubjem, v razpoke v deblu ipd. Na izbiro prebivališča v duplu drevesa naj bi imeli vpliv predvsem višina drevesa, gostota krošenj in raz- dalja do naslednjega najbližjega drevesa (VONI·:lOF 1 BARCLAY 1996). Gozdni netopirji velik del leta preži- vijo gozdu, v duplih imajo poletno ali zimsko prebiva- lišče, praviloma pa imajo v gozdu tudi lovno področje (MESCHEDE et al. 2001). yeliki navadni netopir je značilna gozdna vrsta, ki biva v zrelih gozdnih sestoj ih s stabilnimi okoljskuni pogoji (SCHLAPP 1990), zato pogostost v gozdovih Kočevske niti ne preseneča. Na gozd je vezan preko celega leta in se izključno v njem tudi prehranjuje (SIEMENS 1 NILL 2000). Schober in Grimm berger ( 1987) kot gozdne netopirje opisujeta še obvodnega netopirja (Myotis daubentonii), Brandtije- vega netopirja, resastega netopirja, vse tri vrste mrač­ nikov (Noctula spp.), Nathusijevega netopirja (Pipis- trellus nathusii), Siemens in Nill (2000) pa tudi rja- vega uhatega netopirja (Piecotus auritus) in širokou- hega uetopirja (Barbaste/la barbastellus). Obvodni ima sicer poleti porodniške kolonije večinoma v drevesnih duplih, prezimuje pa predvsem v jamah (SCHOBER 1 GRIMMBERGER 1987). Jeseni služijo drevesua dupla tudi kot paritvena pre- bivališča, npr. za navadnega in gozdnega mračnika (SCHOBER/ GRIMMBERGER 1987). Mnogi gozdni netopirji v svojem bivanju niso vezani le na eno drevo, ampak na celo skupino prebivališč (MESCHEDE et al. 2001). Obvodni netopir jih lahko dnevno menjava, vendar morajo biti vsa med sabo povezana znotraj enega gozda (RIEGER 1996). Odstranjevanje starih dreves pomeni odstranjevanje potencialnih prebivališč netopirjev, kar ima lahko katastrofalne posledice. Omejitveni dejavnik gibanja netopirjev je zarašče­ nost (BRIGHAM et al. 1997), v podrasti ali v gostih nasadih dreves. Glede na sposobnost letenja in način GozdV 59 (2001 ) 9 lova se netopirji v gozdu prehranjujejo v letu med debli nad podrastja ali nad golimi tlemi, med gostim ras- tjem, ob gozdnih poteh in gozdnem robu in nenazadnje na odprtem nad drevesi (MESCHEDE et al. 200 l ). Pomembno je ohranjanje mlak in drugih vodnih povr- šin v gozdnati krajini, kjer se lahko netopuji napajajo, za nekatere pa predstavlja tudi bogat vir žuželčje hrane (NAGEL 1 NAGEL 1993). V gosti vegetacij i lahko lo vita npr. rjavi uhati netopir (SWIFT 1 RACEY 1983) in resasti netopir (SlEMERS 1 SCHNITZLER 2000). Navadni mračnik zaradi hitrega in manj spretnega leta lovi predvsem na odpttem, nad rekami ali ob gozdnem robu, čeprav se pojavlja tudi znotraj gozda, na predelih, kjer so sestoji redkejši, ali na jasninah zaradi vetrolo- mov (RACHWALD 1992). V gozdu in ob njegovem robu se prehranjujejo šte- vilne vrste netopirjev, kot npr. navadni netopir (Myotis myotis) (LfEGL 1 HELVERSEN 1987) ali veliki podkovnjak (Rhinolophus jerrumequinum) (JONES 1 MORTON 1992), ki sicer bivata v podzemnih jamah au na podstrešjih. Netopirji uravnavajo številčnost žuželk, tudi gozdnih »škodljivcev«, v gozdu, saj kolonija 300 navadnih netopirjev prebavi 550 kg žuželk v enem poletju (MESCHEDE et al. 200 1 ). Zasajanje mono- klutur in s tem zmanjšanje raznolikosti in pogostosti žuželk v gozdu (NAGEL 1 NAGEL 1993) ima lahko negativen vpliv na populacije netopirjev. Fragmentacija okolja ima lahko negativen vpliv, saj se nekatere vrste izogibajo odpttim prostorom za let in lov in zato potrebujejo vsaj koridorje dreves med večjimi gozdnimi zaplatami (DE JONG 1995). Gozdni rob in linije dreves imajo poleg prehranjeval nega tako velik pomen pri orientaciji netopirjev na leta !nih poteh, leteče netopirje ščitijo pred močnim vetrom in verjetno tudi plenilci (VERBOOM 1 SPOELSTRA 1999). Varstveni ukrepi Pri gozdnogospodarskih oziroma negovalnih ukre- pih v gospodarskem gozdu ali skupinah dreves izven gozda je pomembno ohranjanje votlih dreves. Ker gre večinoma za starejša drevesa, so ta zaradi nevarnosti za okoliška drevesa in ljudi pogosto posekana, s čimer pa je odstranjeno tudi prebival išče za netopirje. Poleg tega veliko netopirjev umre pri padcu debla, v katerem je kolonija {STEBBINGS 1995). Rešitev za te živali bi bilo pravočasno posvetovanje s strokovnjaki za neto- pirje, še preden se tako votlo drevo podre. Dieterich ( 1998) npr. navaja primer uspešne rešitve prezunujoče kolonije navadnih mračnikov v sicer že podrtem deblu, s tem da so del debla z netopirji izrezali in ga do spo- mladi pokončnega pustili na tleh. Tega dupla kasneje 389 Il Zagmajster. M.: Netopirji ' gozdnem ckos1:.temu Preglednica 1: Seznam vrst netopirjev, ki so bile najdene v netopirnicahoz. ptičjih gnezdilnicah na Poljskem (KOWALSKI et al. 1994), Branderburških gozdovih v Nemčiji (SCHMIDT 1998) ter po viru Schober in Grirnmberger ( 1987) in bi jih v tovrstnih prebivališčih lahko našli tudi pri nas. Podatek o najdbi velikega mračnikaje iz bukovih gozdov v Toskani v Italiji (VERGARI et al. 1997). Stolpec z zvezdicami označuje vrste, ki lahko imajo porodniške kolonije (p. k.) v gozdu (SCHOBER 1 GRJMMBERGER 1987). Prikazanje njihov status v Rdečem seznamu sesalcev Slovenije; V- ranlj iva vrsta, Ex?- domnevno izumrla vrsta (KRYŠTUFEK 1996). Sledijo uvrsti tve v dodatke Bernske konvencije (Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov; App. Il - Strictly protected species, App. lU- Protected species) in Bonnske konvencije (Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali; App. U - Migratory speci es to be subject to agreements) (Ur. l. RS, 1998, Ur. l. RS, 1999). Vrsta p. k. RS Bern Bonn navadni mračnik Nyctalus noetu la (SCHREBERJ 774) • v li [] 1 gozdni mračnik_Nyctalus leisleri (KUJ-IL 1817) • v [] n veliki mračnik Nyctalus lasiopterus (SCHREBER 1780) • Ex? JJ JJ mali netopir Pipistrellus pipistrellus (SCHREBER 1774) • v liJ IJ Natusijev netopir Pipistrellus nathusii (KEYSERLING 1 BLASfUS 1839) • v li li veliki navadni netopir Myotis bechsteinii (KUHL 1817) resasti netopir Myotis nattereri (KUJ-IL 1817) obvodni netopir Myotis daubentonii (KUHL 1817) navadni netopir Myotis myotis (BORKHAUSEN J 797) Brandtijev netopir Myotis brandtii (EVERSMANN 1845) brkati netopir Myotis mystacinus (KUJ-IL 1817) 1 pozni netopir Eptesicus serotinus (SCHREBER 1774) rjavi uhati netopir Plecotus auri tus (L!NNAEUS 1758) sivi uhati netopir Plecotus austriacus (fiSCHER 1829) širokouhi netopir Barbastella barbastellus (SCHREBER 1774) dvobarvni netopir Vesperti/io murinus a INNAEUS 1758) netopirji niso več uporabili, zato naj se, če je le možno, stoječe drevo s prebivališčem s primerno obdelavo ohrani. Da je tovrstno sodelovanje med upravljalci gozda in poznavalci netopirjev dejansko mogoče, kaže primer gozda Philosophenwald ob mestu Gief3en v Nemčiji (SCHWARZ 1998). Gozd je blizu mesta in kot tak privablja mnogo ljudi, zato je bilo nujno preprečiti možne padce starih dreves, hkrati pa so v njem želeli obdržati netopirje. Starejša in poškodovana drevesa so s primerno obdelavo, kot npr. odžaganjem vej ali odstranitvijo krošenj , zopet stabilizirali, hkrati pa se je z votlim deblom ohranilo potencialno prebivališče za netopirje. Poleg tega so v gozd namestili več netopirnic, umetnih nadomestnih bivališč za netopirje. Netopimice, posebno graj ene hišice, ki nudijo tem živalim dodatne možnosti za bivanje, so dopolnilna rešitev za ohranjanje teh sesalcev v gozdu. Poleg tega so koriste[\ pripomoček za raziskave favne in ekolo- gije gozdnih vrst netopirjev. Čeprav se netopirj i lahko naselijo tudi v ptičje in druge gnezdilnice v gozdu (KOWALSKJ et al. 1994), je naseljenost posebno gra- jenih netopimic v primerjavi s ptičjimi gnezdilnicami štiri- do petkrat večja (NAGEL 1 NAGEL 1993). Na vrstno sestavo netopirjev, ki bodo naselili netopimice, vplivajo gostota vrste na nekem območju, lokacija in višina postavljenih netopimic, oblika netopirnic in nav- sezadnje tip gozdnega sestoja (KOW ALSKI et al. 1994, NAGEL/NAGEL 1993). Netopimice naj bodo postav- 390 • v 11 li • v li TI • v 11 ll v JJ li • v n ll v l1 il v JJ rr • v 11 TI v l1 il • v l1 li v IJ TI lj ene vsaj 5 m visoko, ne le ob poteh;ampak tudi sredi gozdnih sestojev. Večina naj jih bo ves čas v senci, pred vhodom naj ne bo vejevja. Najbolje je obesiti različne tipe netopimic na neko območje (skica). Za prezimovališča so primernejše netopirnice z debelimi izolacijskimi stenami (NAGEL 1 NAGEL 1993). Vzpo- redna postavitev gnezdilnic za ptiče lahko zmanjša njihov pritisk na naseljevanje netopirnic (SCHMIDT 1998), podobno bi lahko veljalo tudi za polhe. Na Polj- skem so v netopirnicah našli kar 60 % vrst lokalne favne netopirjev, med pogostejšimi so bili resasti neto- pir, rjavi uhati netopir in navadni netopir (KOWALSKJ et al. 1994). V Branderburškem gozdu v Nemčiji sta bili najpogostejši vrsti Natusijev netopir in navadni mračnik, pogoste vrste pa so bile tudi rjavi uhati neto- pir, obvodni netopir in gozdni mračnik (SCHMIDT 1998). V Sloveniji je zaradi bogate vrstne pestrosti mogoče pričakovati precejšnje število vrst, ki bi se naseli le v tovrstna prebivališča (preglednica 1 ), ki so ponekod že postavljena. Na Snežniku ima dr. Trilar postavljenih 16 netopirnic (Trilar, ustno). V okolici Kočevja je na 4 ploskvah postavljeno po 18 netopimic (Perušek, ustno), kjer je bil v lanski jeseni opažen en neidentificiran netopir. Na področju krajinskega parka Rački ribniki - Požeg so v letošnjem letu postavili 30 netopimic (Vogrin, ustno). Z večjim številom nadome- stnih prebivališč po gozdovih po Sloveniji in njihovim rednim monitoringom bi se lahko izboljšalo pozna- GozdV 59 (2001 ) 9 ·- ... . J 1 lagmaJster. 1\.1.: NetopirJI\ gozdnem cko,Jstcmu -~ ' l. -- - - - ·- · --··M - - ' i - - - _, ' - -- I'"FP'AI"/~~-4'1 -=-- -uli'l ~ b. Skica: Netopimice so dopolnilna rešitev pri varstvu in proučevanju gozdnih netopirjev; a. Schweglerjev model, b. Stratmannov model (po Schober-Grimmbergerju 1987). vanje gozdnih netopirjev, hkrati pa tudi prispevalo k ohranitvi njihovih populacij. Postavitev netopimic pa ni dolgotrajna rešitev za varstvo netopirjev, ampak naj služi bolj prehodnemu namenu, dokler se ne zagotovi dovolj naravnih prebiva- lišč v duplih. Preprečevati je treba fragmentacijo gozda, ki je tudi v Sloveniji dejavnik ogrožanja netopirjev (KRYŠTUFEK 1997), hkrati pa vzdrževati presvetli- tve in postopne drevesne povezave z ostalimi habitati (MESCHEDE et aL 2001). Sodelovanje Za boljše poznavanje in ohranitev netoptrJeV v gozdu je nujno sodelovanje med različnimi sektorji, vpletenimi v raziskovanje in upravljanje tega ekosi- stema. Učinkovito raziskovanje in varstvo netopirjev bi moralo zajemati širši krog ljudi, ki se v svojem delo- vanju s temi živalmi srečujejo. Glavni namen Sloven- skega društva za proučevanje in varstvo netopiljev, ki je nastalo iz Sekcije za proučevanje in varstvo netopirjev pri Društvu študentov biologije, je izboljšati poznava- nje netopirjev v Sloven1j i, spodbujati ustrezno varstvo te ogrožene živalske skupine pri nas in promovirati pomen netopirjev v naravi. Zaželene so informacije o najdbah netopirjev v podrtih deblih, duplih starih dreves, gozdnih kočah ipd., ki le redko pridejo do poz- GozdV 59 (2001) 9 navalcev netopirjev. Zelo malo je raziskav gozdnih ekosistemov, ki upoštevajo tudi netopirje, kar bi se moralo spremeniti. Vlaganje v tovrstna raziskovanja so dolgoročna naložba, saj se bo tako gozdni ekosistem ohranil za bodoče rodove v vsej svoji raznolikosti . Viri BRIGHAM, R. M. 1 GRINDAL, S. D. 1 FLRMAN, M. C. 1 MORISSETTE, J. L., 1997. The Influence ofStructura1 Cl ut- ter on Activity Pattems of Insectivorous Bats.- Can. J. Zool. 75, 131-1 36. ČAS, M., 2000. Ohranjanje habitatov ogroženih vrst divjadi in drugih prostoživečih živali v gozdnih ekosistemih - gozdne kure - divji petelin.- Zaključni elaborat, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za ekologijo gozdne favne in lovstvo, Lj., 109 str. D!ETERICH, H., 1998. Zum Einsatz von Holzbeton-GroBhohlen fur waldbewohnende Fledennause und zur Bestandsent- wicklung der Chiropteren in einem Schleswig-holsteinischen Revier nach 30jahrigen Erfahrungen.- Nyctalus, 6 (5), 456-467. HAUSSLER, U. 1 NAGEL, A. 1 BRAUN, M. 1 ARNOLD, A., 2000. Extemal Characters Discriminating Sibling Species of European Pipistrelles, Pipistrellus pipistrellus (Schreber, 1774) and P. pygmaeus (leacb, 1825).- Myotis, 37,27-40. JONES, G. 1 MORTON, M., 1992. Radio-tracking Studies on Habitat Use by Greater Horsesboe Bats (Rhi11olophus ferrumequinum).- Wildlife Telemetry, Remote Monitoring and Tracking of Animals, str. 52 1-537. 391 ZagmaJstcr, M.: Netoprrji v gozdnem .:koststemu De JONG, J., 1995. Habitat Use and Species Richness ofBats in RACHWALD, A., 1992. Habitat Preference and Activity of the a Patchy Landscape.- Acta Theriologica, 40(3), 237-248. Noctule Bat Nyctalus noetu la in the Bialowieza Primeval KOSELJ, K. 1 PRESETNIK, P. 1 ZAGMAJSTER, M. 1 Ml LOŠ, Forest.- Acta Theriologica, 37 (4), 413-422. Č. 1 ČAS, M., 2000. Popis favne netopirjev (Chiroptera) z RIEGER, 1., 1996. Wie nutzen Wasserfledermause, Myotis dau- ultrazvočnimi detektorji za raziskavo biotske pestrosti na ras- bell/on ii (Kuhi, 181 7), ihre Tagesquartiere?- Zeitschfirft fur tiščih divjega petelina (Te/rao urogal/us L.) v vzhodnih Kara- Saugetierkunde, 61 , 202-214. vankah in vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alpah.- Končno SCHLAPP, G., 1990. Populationsdichte und 1-labitatanspruche poročilo, Ljubljana, 12 str. der Bechsteinfledern1aus Myotis bechsteini (Kuhi, 1818) im KOWALSKI M. 1 LESINSKI, l. 1 LESINSKI, G. 1 LESN\', D., Steigerwald (Forstamt Ebrach).- Myotis, 28,39-58. 1994. Bats Occupying Nest Boxes for Birds and Bats in SCHMJDT, A., 1998. Zur Fledennausfauna osterbrandenburgis- Poland.- Nyctalus 5{4), 19-26. cher Kiefernforste.- Nyctalus, 6 (5), 450-455. KRYŠTUFEK, B., 1984. Novi in redki netopirji (Chiroptera, SCHOBER. W. / GRJMMBERGER, E., 1987. Die Fledermause Manunalia) v favni Slovenije.- Biološki vestnik, Europas: kennen-bestinunen-schutzen.- Kosmos Narurfuhrer, 32(1 ):45-54. Frankh'sche Verlaghandlung, Stuttgart. KRYŠTUFEK, B., 1991. Sesalci Slovenije.- Pri rodoslovni muzej SCHWARZ, K., 1998. Vcrkersicherung und Fledermausschutz Slovenije. im Wald.- Nyctalus, 6 (5), 439-449. KRYŠTlJFEK, B., 1991, 1992. Netopirji kraškega roba.- Proteus. SI EME RS, B. M. 1 SCHNITZLER, H. U., 2000. Natterer's Bat 54, 263-265. (Myotis nallereri Kuhi, 1818) Hawks for Prey Cl ose to Vege- KRYŠTUFEK, B., 1992a. Sesalci (Mammalia) Dolenjske.- tation Using Echolocation Signals ofvery Broad Bandwidth.- Dolenjski zbomik - Seidlov zbornik, str. 189-203. Behav. Eco!. Sociobiology, 47, 400-412. KRYŠTUFEK, B. , 1992B. Rdeči seznam ogroženih sesalcev SIEMERS, B. / NILL, D., 2000. Fledermause -das Praxisbuch.- (Mammalia) Slovenije.- Varstvo narave, 17, 19-27. BLV Vcrlagsgesellschaft, Munchen. KRYŠTUFEK, B., 1993. Bogata združbanetopirjcv iz kočevskih STEBBINGS, R. E., 1995. Why Sbould Bats be Protectcd? A gozdov.- Proteus, 56(3), 108-11 O. challenge for conservation.- Biological Journal of the Linnean KRYŠTUFEK, B., 1996. Sesa lei (Mammalia) - stanje in ogro- Society, 56, 103-118. ženost. Narava Slovenije, stanje in perspektive: zbomik pri- SWIFT, S. M. 1 RACEY, P. A., 1983. Resource Partitioning in spevkov o naravni dediščin i Slovenije, ur.: J. Gregori et al.- two Species of Vespertilionid Bats (Chiroptera) Occupying Društvo ekologov Slovenije. the same Roost.- J. Zool. 200, 249-259. KRYŠTUFEK, B., 1997. lnventarizacija favne sesalcev na TRILAR, T., 1997. Sesa lei (Mammalia) Gorjancev.- V Gorjanci Kočevskem.- Poročilo, Ministrstvo RS za okolje in prostor, -Dolenjski zbornik 1997 (ur. M. Dražumerič, A. Hudoklin), Uprava za varstvo narave. str. 69-83. KRYŠTUFEK, B. 1 ČERVENY, J., 1997. New and Noteworthy VERBOOM, BJ SPOELSTRA, K., 1999. Effects of Food Abun- Records of Bats in Slovenia.- Myotis, 35, 89-93. dance and Wind on the Use ofTree Lines by an lnsectivorous LIEGLA. 1 HELVERSEN, O.v., 1987. Jagdgebiet eines Musohrs Bat, Pipistrellus pipistrellus.- Can. J. Zool., 77, 1393-1401. (Myotis myotis) weitab von der Wochensntbe.- Myotis, 25, VERGARJ, S. 1 DONDINJ, G. 1 AGNELLI. P., 1997. 71-76. Supplementary Records of Greater Noctule (Nyctalus /asi- LIMPENS, H. J. G. A., 1993. Bat-detectors in a Detailed Bat optems, Schreber, 1780) in Italy.- Myotis 35, 111 -112. Survey: a Method.- Proceedings od the first European Bat VONHOF, M. J. 1 BARCLAY, R. M. R., 1996. Roost-site Selec- Detector Workshop: K. Kapteyn (ed.), pp. 79-90. ti on and Roosting Ecology of Forest-dwelling Bats in sout- MESCHEDE, A. 1 GUTHLER, W. 1 BOYE, P., 2001. Bats hern Bri tish Columbia.- Can. J. Zool., 74, 1797-1805. in Forests - Information and Recommendations for Forest Regijski park Kočevsko-Kolpa, 200l . lzhodišča: inventarizacija. Managers.- Lanschaft als Lebensraum, vol4, German Asso- vrednotenje območja, cilji, ukrepi in conacija RPKK. Osnu- ciation for Landcare & Federal Agency for Nature Conser- tek za razpravo. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava za vation. MITCHELL-JONES, A. J. 1 AM ORl, G. 1 BOGDANOWICZ, W. 1 KRYŠTUFEK, B. 1 REIJNDERS, P. H. J. 1 SPITZENBER- GER, F. 1 STUBBE, M. / THISSEN, J. B. M. / VOHRALLK V. 1 ZIMA, J., 1999. The Atlas of European Mammals.- T & AD Poyser for the Societas Europaea Mammalogica, london, 484 pp. NAGEL, A. 1 NAGEL, R., 1993. Ansiedlung von Fledermau- sen mit Fledermauskasten.- Beib. Vero ff. Naturschutz, Land- schaftspfiege Bad.-Wurtt., 75, 1 13-131. PRESETNIK, P., in prep. Popis netopiljev v okolici Turjaka. Naturasi. PRESETNIK, P. 1 KOSELJ, K. 1 ZAGMAJSTER, M., in prep. First Records of Pipistrellus pygmaeus (Leach, 1825) in Slo- venia. 392 varstvo narave. Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst.- Uradni list RS, 14/10/93, str. 285 1-2854. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali (MK.VSVPZ).- Uradni list RS, MP 18/98, 23110/98, str. 309. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evrop- skega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (MKVERZ).- Uradni list RS, 55/99, MP 17/99, 09/07. GozdV 59 (2001 ) 9