Leto LXIX
Štev. 152 a
V Ljubljani, v torek, I. lullfa 194I-XIX
Uradnlit Redazlon«,
tfotraj run pon«U}(ka la dneva po praznfkm.
▼ • la ■ P f a ▼ a I Kopitarjeva 6, Lfablfana. s Amministrazioaes Kopitarjeva 6, Lnbiana. i Telcloa 4001—4005.	i
Abbonamenti: Mese 12 Lire; Eatero, rac-•e 20 Lire, Edusicme domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C C. P.i Lubiana 10.650 per (>li abbo-namenti: 10.349 per le inierzionL Filiale: . Noto mesto.
Concessionaria esclnsiva per la pubbliciti di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
.fM, Cu Prezzo — Cena L 0.70
Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Podružnica) Novo meeto.
Izključna pooblašfenka za oglaševanje italijanskega in fnjega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
P
V
9 fotovIn!
Nemška vojska zasedla Lvov
Dve rdeči armadi obkoljeni - 4107 sovjetskih letal in 2233 tankov uničenih - Pri spopadih na morju
so bili potopljeni štirje rdeči rušilci, tri podmornice in torpedni čoln
Nemške čete so do sedaj zasedle mesta Brest - Litovsk, Grodno, Vilno in Kovno
Glavni stan vodje rajha, 30. junija, lp. Danes ob 12.30 je bilo objavljeno posebno uradno poročilo, ki pravi:
Nemške čete so zavzele Lwov. Danes zjntraj
od 430 naprej veje nemika zastava nad trdnjavo. *
Silni boji se nadaljujejo na vsem 2500 km dolgem vzhodnem bojišču. Na Finskem so Nemci zbrali dre moini skupini, ki jima poveljuje general Falkenhorst. Ena je priila iz Norveške čez Švedsko in sedaj prodira na Murmansk ob Barentskem morju. Drugo pa so Nemci prepeljali na Finsko in se sedaj bojuje na Karelski ožini, hote t izsiliti predor proti Leningradu.
Druga armada, ki ji poveljuje maršal Rei-ehenau, operira v Baltiku in dosega izredne uspehe. Zasedla je Kovno in Higo in si po zadnjih poročilih izsilila prehod tez Dvino, ki so ga rdeče či le močno branile. Cilj te artnad-ne skupine je Leningrad.
Tretja armada, ki ji tudi poveljuje maršal Reichenau in ki operira severno od Rakitni-ških močvirij, je do sedaj dosegla največje uspehe. Predrla je z ogromnimi oklopnimi silami do Minska, kjer se ie tri dni bije velikanski boj s sovjetskimi oklopnimi divizijam. Od izida te orjaške borbe zavisi nadaljni potek
nemške ofenzive, ki si je na tem mestu izbrala staro >Napoleonovo cesto< proti Moskvi.
Južno od Rakitniikih močvirij, ki so velika ovira za krelanje velikih armad, je nemška IV. armada prav tako v ogorčenih bojih pri Lucku in Ltcoicu, ki so ga Nemci ie zasedli. Na ta odsek polagata oba nasprotnika največjo važnost, ker odpira, oziroma brani pot na Kiew in na Ukrajino. Tu poveljuje sovjetskim četam general Kulik, generalštabne operacije pa vodi general Šukov.
Položaj ob Prutu ni bistveno izpremejen.
Nemško poročilo o uspehih prvega tedna javlja o velikanski zmagi, ki so jo Nemci iz-vojevali nad rdečo vojsko. Brez ozira na silne materialne izgube se sovjskim četam ni posrečilo, da bi mogle držali ozemlje vzhodne Poljske, ki so si ga izbrale za bojišče. Sedaj se je bojišče že pomaknilo na staro sovjetsko ozemlje, ki ga ščiti tako imenovana Stalinova linija. Sovjetom je šlo v prvi vrsti za to, da čim dalje zadrže sovražnika na bivšem Poljskem, da pridobe na času in zberejo svoje glavne sile na Stalinovi črtfl Ker pa je bil nemški predor preko Poljske tako nagel, bo rdeči vojski težko uspelo, da iz obširnih pokrajin ]rravočasno osredotoči svoje sile na vzhodnem bojišču. Prihodnji dnevi bod-o za ves potek nemško-sovjetske vojske odločilne važnosti.
Obseg uspehov v prvem tednu vojne na vzhodu
Uspehi so bili včeraj v Nemčiji objavljeni s posebnimi izrednimi poročili
Berlin, 30. junija, lp. Kakor je napovedalo sobotno vojno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva iz stana vodje nemškega rajha, so včeraj čez dan ves dan nemške radijske postaje podajale v posebnih oddajah najnovejša poročila o uspehih nemške vojske na vzhodu. Kakor je bilo pričakovati, so se ti uspehi uveljavili na vsej ogromni fronti z zmagovito prodirnostjo. Podajamo pregledno ta posebna včerajšnja poročila:
Zaradi obrambe pred nevarnostjo, ki je grozila na vzhodu, je nemška vojska dne 22. junija ob 3. zjutraj udarila na nadmočne sovražne čete. Letalski oddelki so se že v mraku vrgli na številčno nadmočnega sovražnika. Že 22. junija se je pokazala premoč našega letalstva, ki je zadalo sovjetskemu letalstvu uničujoč udarec. Samo v zraku je bilo sestreljenih 322 sovjetlkih letal, deloma od naših lovcev, deloma pa od protiletalskega topništva. Skupno z letali, ki so bila uničena na tleh, je izgubil sovražnik do večera 22. junija 1811 letal, dočim so znašale nemške izgube tega dne vsega samo 35 letal.
Vzhodna nemška armada je 22. junija na široki fronti prestopila mejo ter udarila sredi med rusko armado. Močne utrdbe na meji so bile deloma že prvi dan zavzete. Vsi sovjetski protinapadi so se zlomili z največjimi izgubami. V teh bojih je imelo letalstvo velike zasluge.
Dne 23. junija je izvršilo sovražno letalstvo protinapad proti našim kolonam. V teh borbah pa so ostali naii vojaki zmagovalci Vsi sovražni poizkusi so bili zavrnjeni in so se zlomili deloma v krvavih borbah. Trdnjava Grodno je bila napadena in zavzeta po hudih borbah. Sovražno letalstvo je imelo tega dne največje izgube. Izgube številčno nadmočnega sovjetskega letalstva so se povišale dne 23. junija do večera na 2532 aparatov.
Z uporabo najtežjega topništva smo napadli trdnjavo Brest Litevski, ki je prešla v naše roke. Kot zadnje oporišče sovražnika so naše čete 24. junija v naskoku zavzele citadelo. Naš pohod je dosegel Vilno in Kovno. Obe mesti sta bili še istega dne zavzeli.
Da bi zadržala naše prodiranje, je poskusila savjetska armada s številnimi oklepnimi vozilina-
f isli naše divizije in prekiniti zveze z zaledjem, oda nemški oklepni oddelki skupno z ostalimi obrambnimi oddelki so se prebili. Pri tem jih je ur.pešno podpiralo topništvo in letalstvo. Tudi novi sovjetski tanki-velikani niso dorasli junaštvu nemškega vojaka in nemškemu orožju. Po prvih 4 dneh je bilo uničenih 1200 sovjetskih tankov po naših četah, 97 pa od letalstva.
26. junija so naše čete po drznem prodorn ▼ Baltskem prostoru dosegle reko Duno. Reko so na več krajih prestopile. Mesto Dvinsk je prišlo v naše roke. Vsi poizkusi sovražnika, da bi to naše prodiranje z obupnimi protinapadi preprečil, so se razbili na junaštvu nemškega vojaka.
Nadvodne in podvodne sile mornarice so izvršile proti sovjetski mornarici številne drzne po-dvl je. V Vzhodnem morju je bil z minami potopljen ruski rušilec, sovjetska križarka »Maksim Gorki« pa hudo poškodovana. Nemška podmornica je uničila 2 sovjetski podmornici. Nemški brzi čolni so potopili 2 sovražna rušilca, 1 torpedni čoln in 1 podinornico. Poskus dveh sovjetskih rušilcev, ua bi napadla iuko Konsianco, jc bil preprečen od obninih baterij. Po kratka« ob-
streljevanju je eden izmed sovražnih rušilcev zle-tel v zrak, drugi pa je pobegniL
Po dvodnevnem trajanju so naši oklepni oddelki 26. junija severno od Kovna zmagovito zaključili silovito bitko. Več divizij sovražnika je bilo obkoljenih in uničenih. Nad 200 sovjetskih tankov, med njimi 29 največjih, nad 150 topov in več sto motornih vozil je postalo naš plen.
Srdita bitka se je razvila južno od Pripjet-skega močvirja. V vztrajnih napadih smo zavzeli zapadno od Lvova najmočnejše in najmodernejše utrdbe. Naše čete so sedaj v zmagovitem pohodu na Lvov. Severno od tod prodira nemška oklepna divizija proti vzhodu. Kakor na drugih odsekih, je tudi tu naše letalstvo z izvidniškimi akcijami in junaškim posegom v borbe proti vedno novim sovražnim silam pripomoglo k zmagovitemu pohodu naše vojske. Krvave izgube sovražnika so ogromne. Številni tanki so uničeni. Samo v borbah za Dubno je bilo zaplenjenih 215 tankov in mnogo topov, med njimi 42 najtežjih.
V teku nadaljnjih prodornih operacij ▼ prostoru vzhodno od Bjalistoka sta bili dve sovjetski armadi od vseh strani obkoljeni. Kljub ponovnim poskusom, da bi v zadnjih dneh prebile obroč, so bile sovjetske sile od nemške vojske vedno bolj obkoljene. V nekaj dneh bodo aH kapitulirale ali pa bodo uničene. S tem bo zapečatena usoda številnih sovjetskih divizij, ki so bile določene za glavni udarec proti Nemčiji, Pehotne divizije vojske in napadalni odelki so glavni nositelji borbe na kopnem na tem področju. V silovitih napadih jim je letalstvo v nenadomestno pomoč.
Na odseku pri Bijalostoku napredujejo naše oklepne in motorizirane divizije v dveh smereh in so dosegle pas ob Minsku. Pričakovati je treba večjih uspehov.
Začetne operacije proti Sovjetski Rusiji so v času od 22. do 27. junija dale velikanske rezultate in zaenkrat še ni mogoče podati točnih številk o obsegu vsega plena, ki ga je zajela nemška vojska. V prvih dneh smo našteK več kot 40.000 ruskih ujetnikov poleg mnogo mrtvih in ranjenih. Zaenkrat se lahko reče, da je bilo zajetih nad 600 topov, 2233 oklepnih vozil, od katerih je 46 s težo po 52 ton. Ta vozila so bila ali razbita ali pa zajeta. K temu je treba prišteti še mnogo protitankovskih _ topov, strojnic, motornih vozil, pušk itd. Te številke rastejo od ure do ure, mnogo pa se bodo še povečale po predaji rdeče armade, ki je že popolnoma obkoljena. Nemško letalsko orožje je prizadejalo sovjetskemu letalstvu hude udarce. Lovska letala, bombniki ter protiletalsko topništvo so razbila v letalskih bojih in na tleh v 7 dneh 4107 letal. Naše izgube so zelo zmerne.V istem času
je naše letalstvo izgubilo 150 letal. Posebno jasno se je izkazala nadmoč nemških letalcev, kakor tudi trdnost nemškega materiala. To ogromno število letal, oklepnih vozil in vojnega materiala vseh vrst, ki je bilo uničeno ali pa zajeto zaradi zglednega sodelovanja vseh vrst nemške vojske, podaja tudi celoten vtis velikanske nevarnosti, ki je grozila Nemčiji z vzhodne strani. Gotovo je, da je bil zadnji čas, ko je bilo mogoče rešiti srednjeevropski prostor pred rdečim navalom, katerega posledica bi bila nepregledna. Nemški narod mora zato izreči svojil hrabrim vojakom najglobljo zahvalo.
Odmevi v Ameriki:
Sovjeti hife svoji katastrofi nasproti
VVashinglon. 30. junija, lp. Ameriški tisk objavlja pod vilikimi naslovi včerajšnja posebna nemška poročila o uspehih proti angleški armadi. Ameriški listi poudarjajo, da so bila uradna po-
ročila sil osi vedno tako točna, da je treba tudi tokrat sklepati, da gredo boljševiki hitro svoji vojaški katastrofi nasproti.
Odmev nemških zmag na Švedskem
Storkholm, 30. jtinija. lp. Švedski dnevniki so včeraj v posebnih izdajali objavili in razglasili poročila nemškega vrhovnega poveljstva z vzhodnega bojišča. Pod velikimi naslovi so švedski listi objavili številke o ogromnih izgubah sovjetskega letalstva in padec Brest Litovska, Kovna in Vilne. V posebnih izdajali so listi sproti obveščali čita-telje, da bodo nadaljne podrobnosti objavljene še v 7.a|>orednih posebnih izdajah. Ljudje so silno hitro razgrabili posebne izdaje, občinstvo pa se je tudi zbiralo pred raznimi uredništvi listov, da bi lahko prebiralo posebna poročila, ki so jih izobe-šali v oknih uredništva še preden so bila natisnjena v posebnih izdajah.
Vojno poročilo št. 390
Uspešni protinapadi v Vzhodni Afriki
Glavni stan Italijanskih Vojnih Sil objavlja: Severna A frikn:V odseku pri Tobrukn je naše topništvo razbijalo zbiranje sovražnih čet in prizadejalo sovražniku velike izgube v moštvu in gradivu. Angleška letala so izvedla polet nad Bengazi in so večkrat poskušala napasti pristanišče v Tripolfan, pa so bila vsakokrat odbila, ker so naši lovci takoj posegli v boj. Dve sovražni letali sta bili zbiti.
Vzhodna Afrika: V odseku pri Denbi-doli (Gala in Sidamo) so sovražne čete, ki so skušale napadati naše postojanke, bile hitro pro-tinaapdene in pognane v beg.
Nov napad na Aleksandrijo
Berlin, 30. junija, lp. Kakor obvešča DNB, so nemška bojna letala v noči na 29. junija napadla najvažnejšo angleško pomorsko oporišče ob Sredozemskem morju Aleksandrijo. Letala so napadla Aleksandrijo ob zelo dobrih pogojih. Bombe velike vrste so povzročile dva velika požara v vzhodnem delu pristanišča, več požarov pa je izbruhnilo tudi
na železniških napravah. Ena bomba je padla tudi na bojno ladjo, kjer je napravMa nmogo škode.
Praznik Malteškega reda
Rim. 30. junija, lp. Dane« je Malteški red proslavil svoj praznik v l>olnišnici Piemontskega princa. Slovesno službo božjo je opravil kardinal Salotti ter so se sv. maše udeležili ranjenci to Itolnišnice v velikem številu. Po maši je kardinal obiskal ranjence in se je z očetovsko ljubeznijo zanimal za njihove razmere. Veliki mojster \lal< teškega reda princ Chigi je razdelil spominska kolajne vsem ranjencem.
Sovjetsko izzivanje v Carigradu
Carigrad, 30. junija, lp. Sovjetski parnik >Swanetia<, ki je zasidran v carigrajskcm pristanišču, ima na krovu razmeščene velike zvočnike, ki prenašajo poročila moskovskega radia. V vsem pristaniškem delu mesta je slišati moskovske radijske oddaje. Cairigrajska mestna občina je že. prejela mnogo protestov od mestnega prebivalstva proti temu odurnemu in vsiljivemu načinu tuje propagande, ki tudi ni dovoljena v Turčiji.
DanaSn|l nakladi ».Slovenca" so priložene položnice. • Prosimo naročnike, da se Jih blagovolijo člmprefe poslužltl. • Oznako na položnici v dinarjih spremenite v Lir.
..Slovenec" stane mesečno le 12 tir.
Plačajte z Isto položnico tudi naročnino za „Slovcnčev koledar", ki stane za naročnike »Slovenca" Izjemoma le O Lir; za nenaročnlke pa 20 Lir. • Ne odlaS^lte, ampek člmpreje plačajte naročnino, da vemo določiti nnkinrin
Sprejem prometnega Ministra Kksc. Host-Venturija na borovniški postaji. Borovniški župan izreka
visokemu gostu dobrodošlico.
Osebje Kr. rimske opere na poti skozi Ljubljano
Med najodličnejšinri predstavniki italijanske glasbene umetnosti sta brez dvoma Kr. rimska opera in milanska Scala, ki uživata svetovni sloves. Za ljubljansko občinstvo, ki je tako vnelo za lepo glasbo, bo ta obisk še posebnega pomena. Večina Ljubljani -anov l>o med osebjem našla najmanj vsaj enega starega znanca, svetovno znanega in tako priljubljenega pevca, ki ga vsi poznamo s filmskega platna in gramofonskih plošč, Benjamina Gi-glia. Zato je prav verjetno, da t>o v torek ob dveh l>opoldne prihitelo veliko število oboževateljev slavnega pevca na kolodvor, kjer lto vlak in<el kratek postanek. Ker se bo Kr. rimska onera na povratku iz Zagreba ustavila tudi v Ljubljani in nam 9. in 10. julija predstavila v opernem gledališču italijansko operno kulturo, bodo prav gotovo 7. nami vred že v torek vsi, ki IkvIo prihiteli na postajo, želeli dragim gostom nricr?no dobrodošlico ter jim zaklicali: Na veseio svidenje I
Kakor je že znano, Ivo dopolovalo umetniško in tehnično osebje Kr. rimske opere na obisk v Zagreb in v Ljubljano. Osebje bo prispelo z vlakom v torek, 1. julija ob dveh popoldne v Ljubljano, odkoder bo takoj nadaljevalo svojo pot proti Zagrebu, kjer bo priredilo več gostovanj.
Sira o g
-SLOVENEC«, torek, t. julija 1941-XIX.
Stev. 152
»
Prekrasen govor Pl|a XII. katolgkemu »vetu
Pride ura, v kateri bo narodom vrnjena pravičnost, red in mir«
Citta del Vaticano, junija. Danes, na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, je sveti oče po radiu naslovil katoličanom vsega sveta svojo poslanico, v kateri jim je govoril o božji previdnosti, ki vlada nad človeštvom. Papež je rekel, da se vsi sinovi katoliške Cerkve vesele tega praznika in obračajo svoje misli k Rimu, ker vidijo v njem znak univerzalnosti svoje ve-, re. Nekdanji cesarski Kini je bil žq pred 19 stoletji prekrščen v krščanski Rim Nato se je sveti oče spominjal preganjanja prvih kristjanov in je omenjal tolažljive besede in zagotovila, ki jjh je tedaj nanje naslovil sveti Linus, naslednik svetega Petra. Nato pa je rekel, da se tudi njemu srce krči ob misli na trpljenje, ki danes pritiska na svet. Toda, je dodal, navzlic vsej temi in tegobam pa ne manjkajo spodbudni prizori, ki navdajajo srce z velikim in svetim pričakovanjem: Velikodušna požrtvovalnost v ob« rambi temeljev krščanske civilizacije; vemo zaupanje v njeno zmagoslavje; najgloblja domovinska ljubezen; junaška in plemenita dejanja; številne izbrane duše, kj so pripravljene na vsako žrtev; dalje glolioka vera in usmiljenost. Res pa je, da po drugi strani greh rn zlo vdirata v življenje noedincev, v svetišče družin in v družinsko ureditev.
Nato je sveti ofo govoril o Škodi, ki jo povzroča vojna in o preganjanjih, katerih priče so številni duhovniki, redovniki in verniki, ki trpe zaradi svoje vere.
Toda v vseh tolikšnih nesrečnh je vendar treba zmerom ohraniti zaupanje v Boga, ki drugače kakor ljudje presoja dogodke ne 8 časovnimi merili, temveč jih presoja po njihovih daljnosežnih posledirah. Božji previdnosti ničesar ne uide. Bog more dopustiti, da za kratek čas zagospodujeta hreibožnost in verska udarnost, da nastopi tudi mučenje nedolžnih ljudi in bolestna okrnitev čuta za pravičnost. Toda zlo ne bo odneslo zmagoslavja. Prišla bo ura božja. Prišla bo ura sve-
tega veselja. Pride ura, v kateri bo narodom vrnjena pravičnost, red in mir. Ne smemo gledati samo na trnje, ki nas zbada in nam povzroča trpljenje. Glejmo tudi na zasluženje, ki poganja iz trpljenja. Tako bomo našli pogum in hrabrost za tisto krščansko junaštvo, ki pomenja žrtvovanje, a istočasno tudi že zmago. Junaštvo vseh vernikov inora biti v teh težkih zgodovinskih urah enako trdno kakor njihova vera.
Svoj radijski nagovor je papež sledeče zaključil; »Mislimo nu te o ljubljeni Rim, naša dvakratna domovina, ki si izbran po božji previdnosti in navajen nositi s tako visoko zavestjo največje dolžnosti v življenju svete Cerkve, in te blagoslavljamo. Blagoslavljamo te, ker vemo, da se ne boš Izneveril tisti duševni čilosti in tisti trdni veri, katere učitelj si v teku stoletij postal mnogim narodom in iih naučil krščansko čustvovati. S teboj blagoslavljamo ves italijanski narod, ki uživa to prednost, da ima v svoji sredi središče cerkvene edinosti in ki je deležen vidnih dobrot božje Previdnosti. To mesto v svojih spomenikih priča o burni, a slavni zgodovini, v kateri je izpričalo in ohranilo neokrnjeno svojo slavno katoliško tradicijo. Svoj blagoslov pošiljamo končno vsemu svetu, kjer koli žive naši sinovi, ki so num vsi brez izjeme enako dragi. Pošiljamo jim svoj blagoslov, medtem ko nam srce trepeta v prsih ob misli na tiste narode, ki največ trpe v tej strašni in krvavi nesreči in ki je povzročila že toliko tuge in solza na tej zemlji. Pri teh svojih prošnjah in molitvah pa ne izključujemo tudi tistih, ki so še daleč od okrilja naše svete Cerkve, da hi tudi oni občutili materinsko skrb in da bi tudi oni v njej iskali rešenje in mir.« Papež je končno podelil svoj apostolski blagoslov.
Radijski nagovor je Pij XII. imel v italijanščini, pozneje pa ga je >atikanska radijska postaja oddajala v raznih jezikih
Kako je padel Brest-Litovsk
Berlin. 30. junija, t. Posebni dopisnik Nemškega poročevalskega urada je popisal naslednje podrobnosti o zavzetju trdnjave Brest. Litovsk:
»Vzdolž ob celi zahodni meji so boljševiki zgradili defenzivni sistem, v katerem je bij Brest-Litovsk posebno močan steber. Mesto, ki je bilo leta 1917 sedež vrhovnega nemškega poveljstva, je brez dvoma ena najmodernejših trdnjav. Trdnjava, ki leži pred mestom v pravem pomenu besede, na bregu reke Bug, je na štirih kvadratnih kilometrih površine in sicer na štirih otokih; na srednjem otoku ie glavna trdnjava. Kdor jo hoče napasti in zavzeli, ima težko nalogo pred seboj. Ce mu uspe prekoračiti Bug. se bo moral na drugem bregu boriti za vsakega od štirih otokov, mostove, ki vodijo do njih, pa je seveda zelo lahko razstreliti. Okrog je še goslo grmovje in drevje, med katerim je mnogo poli, kjer se kaj hitro lahko izgubiš. Ta gozdnat svet nudi oblegancem vse možnosti za lahek umik. Po vseh štirih otokih je mnogo bunkerjev in tudi mnogo oklepnih voz. Največ je prekanjeno zgrajenih protitankovskih ovir, ki z mnogimi jarki in jamami ovirajo napredovanje oklepnih vozil. Gnezda za strojnice in puške silijo napadalta na boj pri vsaki pedi zemlje.
Naši vojaki, ki jim je bila naloga zavzeti to trdnjavo, so se vrgli nanjo in izpolnili svojo zelo težko nalogo z brezprimerno smelostjo in hrabrostjo. V prvih jutranjih urah so se s smelim udarom polastili železniškega mostu, nato pa so si krčili pot z ročnimi bombami in se vrgli takoj na tri zunanje otoke, katerih so se v nekaj urah tudi polastili. DrUge posamične skupine so naskočile glavno trdnjavo na srednjem otoku. Sovražnikove sile, ki so bile sestavljene — kakor smo pozneje zvedeli — iz dveh divizij, so bile tukaj izredno močne. Posrečilo se jim je obkolili nekaj naših skupin, ki pa so se jim poldrugi dan upirale. Kljub najhujšemu bombardiranju v jutru 22. junija se je srednja trdnjava, ki ima globoka podzemeljska zaklonišča, še vedno upirala. Na večer 24. junija je končno tudi ta trdnjava padla, potem ko so bili na mesto raztreseni letaki in so bili branilci pozvani k vdaji. Med tem napadom je zelo naraslo število dezerterjev. Mnogi so preplavali reko Bug, da bi prešli k Nemcem, katerim so pripovedovali, da je v srednji trdnjavi oddelek GPU, in njeni komisarji so silili vojake, naj se borijo. Točno streljanje našega topništva, možnarji naših naskakovalnih oddelkov in trdnost naše pehote so prisilili garnizijo k predaji. Mesto in trdnjava Brest-Litovsk sla v nemških rokah in nemška vojska je osvojia tudi okoliške utrdbe in se je tako tudi pri svojem pohodu na vzhod odela v slavo. Prav tako, kakor je vojska rjavih srajc v Nemčiji izločila boljševizem, bo Hitlerjeva sivozelena armada rešila svet pred komunistično kugo,
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 30. junija, lp. Finski parnik io sovjetska letala bombardirala med Ortaharjem in Svartholmenom. En član posadke je bil ubit.
V	Karjuki sta bili sestreljeni dve sovjetski le tali, ki sta porušili zasebno stanovanjsko hišo. Ena oseba je bila ubita, šest pa ranjenih.
18 sovjetskih letal je bombardiralo Vlavuo ksen, kjer so porušila nekaj hiš. Tudi v Sertisalmi so sovjeUki bombniki s svojimi bombami porušili neko hišo, kjer so večinoma prebivali dclavci. Na Tainokovaki, Vjeksenicki in na Imatro so sovjetska letala izvedla nekaj napadov v nizkem poletu in so jih obsipala z ognjem iz strojnic. Žrtev najbrž ni bilo.
V	Helsinku so imeli štiri letalske alarme. Železniški promet med Helsinkom in Turkom je prekinjen. Sovjetska letala predvsem napadajo zasebne hiše in civilno prebivalstvo.
Prvo slovaško vojno poročilo
Bratislava, "50. junija. Ip. Slovaško vrhovno vojno poveljstvo je » noči od nedelje na ponedeljek izdalo svoje prvo vojno poročilo, ki pravi:
Prvi oddelki slovaške armade so po hudih borbah prodrli globoko na ozemlje Sovjetske ltnsiie. V sodelovanju z nemškimi vojnimi silami so slovaški oddelki zavojevali mnoge sovražnikove bunkerje. Slovaške čete so pri tem uplenile veliko množino vsakovrstnega vojnega m«-
Boji ¥ Siriji
teriala in so ujele tudi mnogo sovražnikovih vojakov.
Madžarsko vojno poročilo
Budimpešta, 50. junija. Ip. Generalni štab vojske poroča:
Močna skupina madžarskih letal je včeraj zjutraj ponovno bombardirala z uspehom vojaške objekte na sovjetskem ozemlju kot povračilo za sovjetske napade na Nagybanyo in Ta-laborfalvo. Bombe so povzročile na napadenih objektih požare in škodo. Vsa madžarska letala so se nepoškodovana vrnila v svoja oporišča. Včeraj je napadlo kraj Csak ob Tisi sedem sovjetskih bojnih letal, od katerth so bila tri sestreljena. V Košicah je. bil <-ala*m, toda nad mestom se ni pojavilo nobeno sovražijo letalo.
Švedska želi ostati izven spopada
Stockholm, 30. junija, lp. Predsednik švedske vlade Hanson je včeraj govoril v nekem kraju blizu Upsare ter je rekel, da želi Švedska v sedanjem spopadu na vzhodu ostati izven spopada. Predsednik vlade pa je s toplimi besedami govoril o bojih malega finskega naroda za svojo svobodo in za svoj obstoj.
Švedska vlada je dopustila prehod ene nemške divizije iz Norveške na Finsko, je rekel predsednik vlade, vendar pa je vlada zelo podrobno in obsežno proučila ves problem in je o tem vprašanju poučila tudi parlament.
Stockholm, 30. junija, lp. Na prošnjo danske in finske vlade je švedska vlada sklenila sprejeti zaščito koristi obeh držav v Sovjetiji. Švedska pa bo zastopala še italijanske in romunske koristi. Švedska je že prevzela zaščito ruskih koristi v Nemčiji, na Madžarskem, na Slovaškem in slovaških koristi v Sovjetiji.
Vichy, 80. junijt. lp. O položaju na bojišču v Siriji so se izvedele naslednje podrobnosti:
Ves angleški trud, da bi zlomil francoski odpor, je brezuspešen. Angleško vojno brodovje je bombardiralo francoske postojanke na obrežju. Na gorskem področju južno od Libana so se nekateri francoski oddelki v zaščito topništva umaknili, ta umik pa je prizadejal sovražniku hude izgube. — V odseku pri Merdjajungu oi bilo bojev. V južni Siriji so angleške čote v stiku s francoskimi, sovražni oddelki pa so vdrli v francoske postojanke severnozahodno od Damaska, pa so jih z velikimi izgubami odbili. Dasi je posadka v Palmrri močno bombardirana, se je zjutraj 28. junija močno držala in je prišla v protinapade. Francosko letalstvo je skupno z letalstvom mornarice sodelovalo pri bojih zlasti v odseku pri Palmiri. Sovražno letalstvo Je bombardiralo Deis-Iis-Zor in je bilo med civilnim prebivalstvom nekaj žrtev. V zadnjih dneh Je bilo zajetih na raznih odsekih 40 Angležev, med njimi en polkovnik. Vsi ujetniki so takoj izrazili svoje občudovanje, da so se vojskovali samo proti Francozom in da niso nikjer videli Nemcev. Toda angleška in de Gaulleova propaganda sta vkljub temu širili te napačne trditve. Sirijo pa branijo samo francoske čete, ki kljub zgubam in velikim težavam v srditih bojih odbijajo napadalca, ki razpolaga z mnogo več četami in z večjim vojnim gradivom.
Vichy, 30. junija, lp. Uradno porodilo pravi, da se na Itojišču v Siriji dne 27. junija popoldne in dne 28. junija dopoldne ni zgodilo nič posebnega. Pri Damasku so Angleži brezuspešno poskušali prodreti v francoske postojanke in posadka v Palmiri se srdito upira angleškim motoriziranim kolonam. Letalstvo je nadaljevalo svoje delo in je bombardiralo blizu obale neko angleško ladjo. Sovražno letalstvo ni poseglo v boj.
Francija prekinila diplomatske zveze s Sovjetijo
Vichv, 30. Junija, lp. Uradno je bilo objavljeno, da je francoska vlada prekinila diplomatske
stike s Sovjetsko zvezo.
Boljševiški agenti v Ameriki
Berlin, 30. junija, lp. »Politična in diplomatska korespondenca« piše o delovanju boljševiških in angleških agentov v Združenih državah. Med sovjetskimi agenti v ameriških državah se je ustanovila posebna peta kolona, ki deluje v sporazumu z angleškimi agenti zlasti na 6everu Združenih držav. Ta sovjetska propaganda mora imeti zelo velik vpliv, kajti Roosevelt in lekes, Knoks in drugi so te dni prav jasno govorili, da je treba Sovjetiji jH)slati pomoč. Sovjetska propaganda v Ameriki širi trditev, da bi nemška zmaga pomenila novo nevarnost za Ameriko, ker bj Nemčija grozila Ameriki, ko bi zasedla Sibirijo, Jez morje in čez preliv, ki nos( ime Beringov preliv.
V Berlinu pa poudarjajo, da je prvo ameriško oporišče oddaljeno od polarnega območja 10.000 kilometrov. Vendar pa v Ameriki navajajo, da bi nemška zasedba Rusije poslabšala življenjske po- ' ministrstva.
•"Sr^-vffl

' O 'I v* l h o'"",	'"n"'
/£,', . T «. ( t l ' 4
3
np<ja •T ®LENINGR»C»
MOSKVA®
^ItliltBlk 1
rjjUjl
f&r"
1 hOlKLTi
jih. kit k
Zemljevid k bojem na Vzhoda
goje v tej državi. Takšne govorice in izmišljotine se širijo po Ameriki, širijo pa jih ljudje, ki so lutke angleške in moskovske propagande.
Washington, 30. junija lp. Predsednik Roosevelt je podpisal več odredb vojaškega značaja. Tako je podpisal ukaz, ki pravi, da bo s prvim julijem vpoklicanih 000.000 mož na vojaško dolžnost, kar je 100.000 več, kakor pa v prejšnjem letu. Prav tako je odredil, da naj se uvede 19 novih uradov, ki bodo proučevali vojna znanstvena vprašanja.
Bolgari se vračajo v Skoplje
Sofija, 30. junija, lp. V Skoplje je prišel drugi vlak, ki je pripeljal Bolgare, ki se vračajo iz Srbije. Druge vlai<e še pričakujejo.
Sofija, 30. junija, lp. Semkaj je prišel novi nemški poslanik Becker, ki ga je na postaji pozdravil načelnik protokola v inimiu zunanjega
Gospodarstvo
Racioniranje masti, slanine, olja in sladkorja
pn
Tiskovni urad Vis. Komisarijata poroča: Počenši z dnem 2. julija se bodo začele deliti
občinah živilske osebne nakaznice vzorca »Mod. C. A. I. G. A.« in »Mod. C. A, I, Z.«, ki bodo potrebne za nakup naščob in sladkorja, ki so ra-cionirani počenši s 16. julijem t, L v naslednji mesečni izmeri:
200 gramov masti 100 gramov slanina 100 gramov olja 700 gramov sladkorja ki se jih lahko dobi pri razdelitvi.
Obroki živilskih maščob 6« lahko »premen« in bodo morebiti zamenjan« z maslom v okviru možnosti.
Zato i« morajo prebivalci javiti pri svoji občini, kjer prebivajo, do 5, julija, da bodo dobili dve izkaznici, ki bodo za tekoči mesec zmanjšane na polovično količino določenih obrokov.
Obroki maščob in sladkorja ne spadajo pro-ducentom z njihovo družino in onim, ki z njimi
ItallJanSilna brez uiltella
si
Samo za osebe se rabijo naslednji samo-stalniški kazalni zaimki:
Ednina
za moški spol: za ženski spol: questi (le-ta) costui colui
quegli (le-oni)
costei colei
Množina
za oba spola:
costoro coloro
Ostanek srednjega spola:
ci6.
Zaimka q u e s t i in q u e g 1 i sta zanimiva ž« zato, ker bi utegnila zavesti koga v zmoto, da predstavljata množinsko obliko. V resnici sta pa oba e d n i n s k i obliki za moški spol in množine sploh nimata. Nanašata se na samostalnik, ki je neposredno pred njima; primer:
II padre chiama il fratello; questi non lo aseolta. (Oče kliče brata; le-ta ga ne posluša.)
Questi in quegli sta danes že posebnost in se pomalem umikata iz vsakdanje rabe.
Costui, costei — costoro imajo za-ničljiv pomen: Kaj hoče tale tu? Che vuole costui (costei)?
Colui, colei — coloro se rabijo samo pred oziralnimi stavki (ki jih uvajajo oziralni zaimki: che = ki; il qual«, la quale itd. = kateri, katera idt.!): Colui che non aspetta non riceVrš niente — kdor (= tisti, ki) ne čaka, ne bo dobil ničesar.
Cifc je prav za prav brezspolna oblika, ki jo slovenimo s »t o« in je v slovenščini največkrat ne rabimo: kar (= t o, Jtar) praviš, je res — ci6 che dici 4 vero; to je res — ci6 4 vero. Ci6 nadomeščamo tudi s questo in q u e 11 o, z le-tem takrat, kadar mu sledi oziralni stavek: tisti, ki to.pravi, ima prav — colui cht dice que-sto (ne| ci6) ha ragione; quello (namesto: cid) che d i t e e giusto — kar (= tisto, kar) pravite, je res.
Cid Js« nadomešča tudi s:questa cosaali
s»mo z:M a cosa: namesto »ciO non e vero« — rečemo (lahko »questa cota non t vera«, ali; >1« cosa no® 4 vera«.
i« neka) kazalnik zaimkov
Pridevniška kazalna zaimka sta tudi s t 4 s -so isti) inmedčsimo (=; taisti); to je ist^ knjiga — e lo stesso libro; to je taista hiša — 4 la medesima časa.
Prav tako sta pridevniška kazalna zaimka: tale (= takšen) in q u a I e kakšen). Zanič-ljiv pomen ima c o t a 1 e (= takšenle).
Vsi ti zaimki se rabijo kakor pravi pridevniki na —o oziroma na —e in se ravnajo po spolu in številu samostalnika, katerega spremljajo.
Nekaj stavkov,
Abbifimo visto il signor C. ed 11 signdr B.; qučsti 4 dno dči migliori medici dčlla citti, que-gll 4 un ricco mercinte. Costui 4 un ingannatčre. Coliij che si contčnta di ci6 che ha, pu6 dlrsi ce-ramčnte ricco. L'amore del pždre verso i flgll 4 grande, ma qučllo della midre 4 maggi6re. Que-sto cSldo 4 insupportabile! Non avr6 piti qučlle mie bžlle vacdnze dell'anno sc6rso. Qučsto sa-pflne 4 catttvo, non fa schitima. Včdi cio che io ti mdstro? Qučsta 4 la mia pčnna. Qudsti s6no i miii gu&nti,
Nismo še videli (tistega), kar nam je prinesel (pass. prosi.) naš brat. Zakaj govorite s temi (= takimi ljudmi)? Bog ljubi tiste, ki imajo sočutje z reveži. Ti ugaja ta slika? To presenečenje ml je všeč (:= mi dela ugodje). Izvrstne so vipavske češnje (=: izvrstne, tiste vipavske češnje)! Kje je ona vaza? To je moja ura. To (= te) «o moje škarje.
visto — pret. deleinlk glagola vedčre: videl miglidre — »uperlativ pridevnika buono l'ingannat6re m. — slepar veramčnte — zares vžrso — do il caldo — vroiina Insupportšbile — neznosen 1« vacanze — počitnice seorso, —a — pretekel, —a la schitima — pene la compas«i6ne — sočutje la sorpresa — presenečenje il vaso — vaza, posoda le fdrbici — škarje
žive v skupnem gospodinjstvu, in onim, ki imajo tj stvari na zalogi brez ozira na kakšni podlagi in brez ozira na količine.
Civilni zavodi s svojo kuhinjo in javni obrati (hoteli, restavracije, gostilne, penzioni, kavarne, bari in slično) in lekarne morajo najprej izjaviti, da nimajo nobenih količin živilskih maščob niti sladkorja, nato pa bodo zahtevali to od svoje občine med 5, in 15. julijem na osnovi srednjega stanja prehranjevancev ali potrošnje v prejšnjem mesecu in dobili bodo poseben bon za nakupovanje pri občinskem prehranjevalnem uradu, ki velja za odgovarjajoči mesec (za julij polovični obrok, določen za osebo).
Ker je izjava civilnih zavodov, javnih lokalov in lekarn istovetna s podzaznambo, Občinski prehranjevalni urad v primeru, da r.e bo dobil izjave v določenem času, ne bo mogel izdati nakaznic za maščobe in sladkor, ki so racionirani.
Predzaznambe za mesec avgust.
Vsaka živilska nakaznica ima tudi listič za predzaznambo za mesec avgust, ki jo mora dati lastnik svojemu dobavitelju do 18. julija, razen v primerih, če je postal lastnik proizvajalec z družino in oni, ki imajo zaloge maščob ali sladkorja; v tem primeru opozarjamo ponovno, nima pravice na živilsko nakaznico niti zase niti za svojo družino.
Dobavitelji bodo s svoje strani izročili občini do 20 dne v mesecu lističe za predzaznambo, ki jih bodo dobili od svozih kupcev, obenem s posebnim listom, v katerem bodo označili skupno vsoto lističev in količino maščob in sladkorja.
Na ta način bo mogoče Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino v potrebnem času urediti in disponirati maščobe in sladkor vsem občinam v pokrajini.
Vse prebivalstvo in občine poživljamo, da se zanimajo za navedena določila z razumevanjem težav v današnjem času in da sodelujejo z zaupanjem s predpostavljenim uradom za delitev živil, kar je v interesu splošne discipline, ki omogoča enako razdelitev vsem državljanom tudi teh živil, ki so tako potrebna za človeško preživljanje.
Končno sporočamo, da so določene najstrožje kazni za nepopolne in lažne izjave.
Nadzorstvo preskrbe in cen
Vest tajništva fašistične stranke o povečanju nadzorstva nad preskrbo in cenami je vzbudila splošno zadovoljstvo v Italiji.. Kot je izjavil minister Serena, je glavna svrha teh ukrepov, zagotoviti vsaki italijanski družini potrebne količino živil po znosnih cenah. Niso še znane podrobnosti o tej akciji, toda poznanje vprašanj po visoki hierarhiji stranke in dolgoletne izkušnje dajo upati, da bo to delo uspešno dovršeno. Kot smo že napisali, obstoje v našem mehanizmu discip"ne cen in potrošnje elementi, ki beže pred nac -stvoni in zakonito disciplino, ki ureja vsa ta sežna vprašanja.
Danes je največji del potreb potrebščin, thko hranil kot nehranil, krit po domači proizvodaji. To pomeni, da na te cene nima vpliva zunanji trg, odnosno vplivi od zunaj Upoštevati pa je treba tudi, da notranji proizvajalni stroški niso narasli, saj so mezde in plače ostalo nespremenjene. Tudi prevozni stroški ne morejo bistveno vplivati na pozdražitev. Zanimivo je, da so narasle predvsem cene neracioniranih predmetovj, za katero ni treba posebnih iehničnih priprav in i strojev. Stranka bo vsekakor tu posegln vmes, ne brigajoč se, kotfa zadene s svojimi pravičnimi ukrepi.
h.rej
Stev. 152.
»SLOVENEC«, loreTc, f. julija 1941-XIX.
Sliva 3
Eksc. Visoki Komisar spet obiskal Dolenjsko
Povsod ga jo prebivalstvo prisrčno sprejelo In navdušeno pozdravilo
.n ... , „ . Ljubljana. 30. luniia. Včerajšnjo nedeljo je Eksc. Visoki Komisar porabil v to. da spozna našo lepo in bogato Dolenjsko in njene prebivalce. Eksc. Visokega Komisarja je spremljala njegova gospa sopro-
a1;.	osebni 'ainik g. Ruffini in drugi
odličniki.
V	Trebnjem
Visoki gostje so prišli v Trebnje ob en Četrt na 10. Trg je bil slavnostno okrašen. Povsod so vihrale italijanske zastave, okna pa so bila ozaljšana s cvetjem in girlandami. Najlepše je bilo okrašeno občinsko poslopje. Ob začetku je bil postavljen velik slavolok z napisom: »Viva Duce!« Visokega gosta je pozdravila vojaška koračnica in strumna četa vojakov, ki so nastanjeni v trgu. Ob cesti so' stali šolski otroci, ki so imeli v rokah zastavice in cvetje ter so navdušeno pozdravljali visoke goste. Ko je Eksc. Visoki Komisar pregledal uvrščeno vojsko in pozdravil zastavo, se je podal proli z zelenjem in zastavami ovenčani tribuni pred občinski dom. Tu so visokemu gostu predstavili trebenjskega dekana g. Tomažiča. sodnega starešino, notarja, zdravnika in druge odlič-nike. Preden je Visoki Komisar stopil na tribuno, "mu je kmečka žena Bukovec Marija iz Račjega sela izročila napisano prošnjo. Ko je Visoki Komisar izvedel, da ji je mož padel v zadnjih dneh prevrata, njej pa zapustil trinajst otrok, je takoj segel v denarnico in ji dal večjo vsoto denarja. Zena se mu je s solzami v očeh zahvaljevala. Tudi z občinskimi reveži se ie precej časa pogovarjal. Prav tako se je rokoval z vsemi učiteljicami in učitelji. Učenka mu mu je izročila velik šopek poljskega cvetja. Enak šopek ie dobila tudi soproga Visokega Komisarja. Zelo se ie Visoki Komisar zanimal za lepe narodne noše. katerih je bilo precej zbranih pred tribuno. Z besedami: »Želimo Vam, e. Visoki Konmar, da bi Vam bilo življenje med nami posuto s cvetjem«, so dečki in deklice položili pred Visokega Komisarja veliki kiti cvetja. Poleni je Visokega gosta pozdravil občinski zastopnik Ivan Ban. Dejal je:
Pozdravni govor občinskega zastopnika
EkscelencaI
V	imenu prebivalstva tebanjskega okraja se Vam, Ekscelenca, toplo zahvalim za visoko čast, katero ste nam izkazali s svojim odličnim obiskom. S tem ste nas bogato nagradili in mi vsi smo Vam. Ekscelenca, globoko hvaležni.
Ta kratek čas. ko bivate med nami, ostane za nas nepozaben in za vedno lep spomin v naših hvaležnih srcih.
Vsi prebivalci trebanjskega okraja globoko občutijo Vašo plemenito skrb in dana mi je prijetna naloga izraziti Vam, Ekscelenca, v imenu vseh obljubo zvestobe, delavnosti in vdanosti.
Hočemo izvrševati Vaše ukaze, ker so in bodo v dobrobit nas in vsega ljudstva.
Danes smo ponosni, da smo postali enakovredni državljani * pravičnim ukazom Njegovega Veličanstva Kralja in Cesarja ter Duceja, in prosim Vas, Ekscelenca. da ste na najvišjih mestih tolmač naših dobrih, vernih src. _____
Živelo Njegovo Veličanstvo Kralj in Cesar, živel Duce, živela Vaša Ekscelenca I
Zahvala Visokega Komisarja
Za iskren pozdrav se je g. Visoki Komisar lepo zahvalil. »Italija ne zahteva od vas, drugega, je dejal Eksc. Visoki Komisar, kakor popolno lojalnost. Italija bo, kakor sem vam že obljubil, vedno upoštevala vašo vero, šege, navade in kulturo. Zahtevala pa bo tudi delavnost, kajti le v njej je zagotovljena boljša bodočnost. Vse gospodarske težave bomo rešili kar moči povoljno in kolikor jih bo mogoče v teh razmerah. V nadaljevanju govora je dejal, da bo strogo zahteval izpolnjevanje vseh njegovih naredb in zakonov, ki so v dobrobit ljudstva. Poznam prebivalstvo, je dejal, vem, da je delavno in pridno. Prepričan sem, da bo sožitje med nami zelo dobro. Oblasti bodo šle na roko vsem tistim, ki so delavni. Tudi Duce izhaja iz delavske družine in prav dobro so tudi njemu znane potrebe delavcev. In Duce se prav zaradi tega dejstva še posebno zanima za delavce in njih potrebe. Z ozirom na to, da je Italija stopila v vojno z Sovjetsko Rusijo pa je Visoki Komisar dejal:
Nismo napovedali vojne proti ruskemu narodu, ampak proti komunizmu. Proti tistemu komunizmu, ki je naredil iz cerkva hleve, ki je razdrl družine, ki je poteptal vrednost narodove vere in družine. Kdor še verjame v komunizem, naj grez čez mejo, pa se bo lahko na lastne oči prepričal, kakšni so njegovi sadovi. Ta prvi naš sestanek, jc najboljše znamenje za dobro sožitje v bodoče. Želim vam, vašim družinam in vašim otrokom najboljše sožitje in mir med nami.
Nekaj besedi je spregovoril tudi Črnim srajcam. Zaključil pa je svoj govor takole: »V tem trenutku mislimo na Kralja in Cesarja, na Duceja, ki sledita z velikim zanimanjem potrebam tega kraja. Živel Cesar, živel Duce!«
Gromko so odjeknili klici: živel Kralj in Cesar, živel Duce!
Potem si je -Eksc. Grazioli ogledal še nekatere urade in se napotil v cerkev. Pred cerkvijo se je_ poklonil pred spomenikom padlih vojakov. Pri vstopu v cerkev so orgije lepo za-donele in pevci so zapeli priložnostno pesem. Cerkev je bil a lepo razsvetljena. Pred oltarjem je nekaj časa molil, potem pa si ogledal cerkev samo.
Visoki gostje so nato sedli v avtomobile in se odpeljali med vzklikanjem občinstva dalje
proti Mirni peči
Tudi tu je bil prirejen lep sprejem, ki pa ga je na žalost motil dež. Eksc. Visokega Komisarja je pozdravil mirnopeški župan g. Alojzij Povše. Tudi tu je bila zbrana šolska mladina in gasilci. Deklica je izročila g. Visokemu Komisarju spet lep šopek cvetja. Tudi v Mirni peči je imel Eksc. Visoki Komisar kratek nagovor. Po govoru si je ogledal občinski dom in se zanimal za gospodarski položaj občine, njene ceste in druge občinske potrebe. — Spet so za-brneli motorji, in avtomobili so izginili izza ovinka
Veličasten sprejem v Novem mestu
Obisk Visokega Komisarja je bil za dolenjsko metropolo, ki ga je Izbrala za svojega častnega občana, lep praznik
Novo mesto, 29. junija.
Prebivalstvo Novega mesta je z velikim veseljem sprejelo vest, ki jo je preko občinskega odbora pred dnevi sporočil okrajni komisar g. dr. Griselli, da bo Eksc. Visoki Komisar v bližnji bodočnosti obiskal Novo mesto in se ob tej priliki seznanil z vsemi vprašanji in potrebami mesta ter njegovega prebivalstva. Čim je bil sporočen točen datum visokega in nad vse pomembnega obiska, se je mesto začelo pripravljati, da bi kar najbolj slovesno sprejelo visokega gosta. Zadnje dni je mesto kar oživelo samih priprav za sprejem. Povsod so bili na delu delavci, ki so zadn ji dan predpriprav s svojimi okrasilvenimi deli dali mestu slavnostni značaj, kakršnega doslej še ni imelo. Pred poslopjem okrajnega glavarstva so postavili lep slavolok v obliki črke »M«, pred magistratom visoke in s fašističnimi emblemi lepo okrašene drogove za zastave in zopet slavolok pred mostom. Vse hiše so bile v italijanskih zastavah. Bohotno je bil okrašen Glavni trg, ki je ves plapolal v samih državnih in fašističnih zastavah. Mesto je bilo polno slik Kralja in Cesarja ter Duceja. Vse to so poživljali številni napisi, ki so poveličevali veličino in moč italijanskega imperija. Skratka, mesto je bilo okrašeno kakor še nikoli.
Sprejem pred okrajnim glavarstvom
Že mnogo pred napovedano uro prihoda gospoda Visokega Komisarja se je prebivalstvo iz mesta ter bližnje in daljne okolice vkljub deževnemu vremenu začelo v velikih množicah zlivati po mestnih ulicah in na Glavnem trgu, kjer se je vršila glavna slovesnost. Proti enajsti uri je bila cesta od glavarstva do Glavnega trga polna občinstva, ki je hotelo videli in pozdraviti moža, ki je postavljen na čelo Ljubljanske pokrajine, in v katerega roke je bilo položena bodočnost našega ljudstva.
Na okrajnem glavarstvu, kjer je bil prvi sprejem so se zbrali novomeški odličniki in predstavniki uradov ter ustanov. Med drugimi so tukaj g. Visokega Komisarja sprejeli: mestni župan dr. Polenšek, mil. gospod prošt Cerin, predsednik okrožnega sodišča dr. Barle, šefi vseh uradov in šol. okoliški župani in dekanijska duhovščina. Točno ob 11 se je Visoki Komisar z gospo soprogo in s svojim spremstvom, v katerem sta bila tudi divizijski general F. Ro-mero in okrajni poitični komisar dr. Griselli, pripeljal pred okrajno glavarstvo. Tukaj je bila postavljena častna četa vojakov z zastavo. G. Komisar je izkazal čast zastavi in obšel časi no četo, nakar je odšel v prostore okrojnega glavarstva. kjer mu je dr. Griselli predstavil zbrane zastopnike oblasti in prebivalstva. Gospod Visoki Komisar je vsakemu prijazno stisnil roko in se z nekaterimi zadržal v krajšem pogovoru.
Gospod Visoki Komisar je nato odličniki-nagovoril s kratkim nagovorom, ki ga je sproti prevajal njegov osebni tajnik. V svojem nago-
voru je Visoki Komisar dal izraza svojemu zadovoljstvu, da more pozdraviti zastopnike oblasti in da more to priliko porabiti, da preko njih pozdravi vse prebivalstvo novomeškega okraja. Izrecno je poudaril, *da mu je Duce naročil, naj sporoči, da se bo uprava Ljubljanske pokrajine vršila tako, kakor to predvideva šlatul za to pokrajino. Ker sta domača oblasl in prebivalstvo lojalna in ker veruje v častno besedo zastopnikov prebivalstva, je vse domače oblasti pustil na njih mestih. Od sodelovanja med njim in domačimi oblastmi ter prebivalstvom računa z najlepšimi uspehi, ki jih bo zagotovilo zlasti popolna pravičnost, ki jo bo zahteval od vseh uradov in oblastnikov, ki morajo zlasti vso pozornost posvečati revnim delavnim slojem, katere je treba enako visoko ceniti kakor vse ostale. Gospod Visoki Komisar je v svojem govoru opozoril na vojno osiščnih sil proti Sovjetski Rusiji, glede katere je poudaril, da to ni vojna proti ruskemu narodu, marveč proti boljševizmu, ki je ruskemu narodu uničil vse visoke moralne vrednote. Predstavnike prebivalstva je v zvezi s to ugotovitvi jo prosil, naj ob vsaki priliki ljudstvu tolmačijo razliko, ki jo je treba delati med ruskim narodom in boljševizmom, proti kateremu bo nastopal z vso strogostjo in ga preganjal kot največjega sovražnika človeštva. Okoliškim županom je g. Visoki Komisar obljubil, da bo v bližnji bodočnosti posamič obiskal vsako občino. Z mislijo na Kralja in Cesarja ter Duceja je Eksc. Visoki Komisar zaključil svoj govor, ki so ga zbrani večkrat prekinili z živahnim odobravanjem.
Z okrajnega glavarstva se je g. Visoki Komisar odpeljal pred poslopje divizijskega poveljstva, kjer je prisostvoval dviganju zastave, ki ji je izkazal čast.
Slovesnost na Glavnem trgu
Medtem se je obširni Glavni trg do kraja napolnil. Tukaj so bili postavljeni častni oddelki vojaštva, zastopstvo fašistične stranke z zastavo, gasilci v krojih, šolska mladina, narodne noše, zastopniki vseh občin novomeškega okraja, zastopstvo usnjarjev iz Mokronoga. Točno po programu se je g. Vis. Komisar pripeljal na Glavni trg med razgibano občinstvo. Godba mu je v pozdrav zaigrala himno, mladina in odrasli pa so mu živahno vzklikali. Najprej je obšel zbrane vojaške oddelke in izkazal čast fašistični zastavi, nato pa je stopil na pripravljeno častno tribuno. Tukaj ga je pozdravil mestni župan in mu izrekel iskreno dobrodošlico ter mu zagotovil lojalnost in hvaležnost novomeškega prebivalstva.
Visoki gost se je županu zahvalil za topel sprejem, nato pa spregovoril zbranemu prebivalstvu, kateremu je izrazil svoje veselje, da ga je našel takšnega, kakršnega si je želel, namreč lojalnega in hvaležnega. Obljubil mu je, da bo pravično skrbel za njegov gospodarski dobrobit in ga večkrat obiskal. Z najboljšimi željami z« dobro vsega slovenskega prebivalstva je z vzklikom »Dobro delo!« Zaključil svoj nagovor
Izročitev diplome častnega občanstva
Z vsem svojim spremstvom je nato Visoki Komisar ob navdušenih pozdravih zbrane mladine odšel v razkošno okrašeno sejno dvorano, kjer je bil že zbran mestni svet, ki mu je ob vstopu priredil živahne ovacije. Visoki gostje so zasedli častne sedeže, nakar je župan stopil pred Visokega Komisarja in s kratkim nagovorom sporočil, da ga je mestni svet na svoje plenarni seji izvolil za častnega občana in ga prosil, naj sprejme perga-inestno listino o tem imenovanju, kot znak spoštovanja in vdanosti mestnega prebivalstva mestni ključ, kot spomin na mesto pa kip ustanovitelja Novega mesta. Gospod Visoki Komisar je vidno presenečen in vzradoščen sprejel znake častnega občanstva in v svoji zahvali za lepo počastitev poudaril, da bo te znake hranil kot najlepši spomin na slovensko ljudstvo, ki bo s strani fašistične Italije deležno največje skrbi, da se bo moglo na svojih lastnih tradicijah kulturno in gospodarsko dvigniti čim višje. Mestni svetniki so mu s ponovnim aplavzom izkazali veselje nad njegovim obiskom, nakar se je g. Visoki Komisar z vzklikom »Zivio Novo mesto« od njih poslovil.
Ogled novomeških ustanov
Z mestnega magistrata se je gospod Visoki Komisar odpeljal na ogled kapiteljske cerkve, pred katero ga je pričakoval mil. gospod prošt Cerin z domačo duhovščino. Visoki gost si je z zanimanjem ogledal to novomeško stavbarsko umetnino ter se zlasti zanimal za veliko dragocenost, ki jo ta cerkev predstavlja Tintorettova oltarna slika sv. Miklavža. Visoki Komisar si je ogledal tako tudi edinstveno gotsko kripto. Tukaj je obljubil, da bo oskrbel denarna sredstva, s katerimi bo omogočena obnova te novomeške znamenitosti. Pri odhodu mu je gospod prošt izročil lep album s slikami zunanjščine in notranjščine kapiteljske cerkve.
Sledil je ogled kmetijske šole na Grmu. Pred šolo ga je pričakal in pozdravil ravnatelj inž. Matija Absec z vsem osebjem šole. G. Visoki Komisar se je zelo zanimal za ustroj šole in naročil, naj se takoj izvršijo vse predpriprave, ki naj omogočijo otvoritev višjega tečaja na tej šoli.
Z Grma se je g. Visoki Komisar odpeljal k ruševinam poslopja tukajšnje ljudske šole, ki je postala žrtev bombe in plamenov. Od tu je odšel v poslopje tukajšnje gimnazije, kjer je sedaj nastanjena vojaška bolnišnica. Pred bolnišnico ga je s svojimi sodelavci pozdravil šef-zdravnik. Kksc. Visoki Komisar si je ogledal ureditev vojaške bolnišnice in se ob tej priliki prijazno pogovarjal z bolnimi vojaki, ki so v tej bolnišnici na zdravljenju.
Z ogledom vojaške bolnišnice je bil dopoldanski spored uspelega obiska zaključen.
Šport
Lahkoatletski nastop 2SK Hermesa
V soboto in nedeljo je priredil ŽSK Hermes lahkoatletski nastop, pri katerem je sodelovalo 65 atletov. Na telovadišču v Tivoliju v soboto sicer ni bilo mnogo gledalcev, zato pa je bila v nedeljo udeležba kar zadovoljiva. Veliko zanimanje je bilo za odbojko, ki je bila tudi na sporedu. Rezultati tekmovanja so deloma zaradi vremena le povprečni:
I.	predtek: 1. Račič, Hermes 12, 2. Sodnik, Ilirija 12.3, 3. Lončarič, Planina 13.
II.	predtek: 1. Mencinger (I) 12.7, 2. Lušickv (P) 13.1, 3. Boltavzer (H) 13.
Tek na 200 m, juniorji: 1. Bratož (P) 25.2, 2. Zupančič (H) 25.7, 3. Mencinger (I) 26.
Tek na 1500 m: 1. Košir (P) 4:12.2, 2. Potočnik (P) 4:22.9, 3. Srakar (H) 4:23.2.
Tek na 400 m, I. predtek: 1. Skušek (P) 55.8, 2. Kraner (P) 57, 3. Pleničar 57.4.
Tek na 400 m, II. predtek: 1. Mravlje (P) 57.3, 2. Glonar (I) 59.
Tek na 100 m finale: 1. Račič (H) 11.4, 2. Boltavzar (H) 11.9, 3. Sodnik (I) 11.9.
Štafeta 4 X 200 m: 1. Planina 1:39.3, 2. Hermes 1:41.2.
Skok v daljavo: 1. Nabernik (P) 6.13, 2. Bač-nik (P) 6.10, 3. Polak (H) 6.10.
Skok v višino: 1. Bratovž (H) 1.70, 2. Slanina
(H)	1.70, 3. Polak (H) 1.65.
Met krogle: 1. in 2. mesto si delita Malič in Kosec (oba Hermes) 11.65, 3. Merala (P) 11.54.
Met kopja: 1. Kraner (P) 46.41, 2. Rigler (P) 46.01, 3. Urbančič (P) 43.50.
Štafeta 4X100m: 1. Hermes I. 46.8, 2. Ilirija 47, 3. Planina 47.4, 4. Hermes II. 48.4.
Met diska: 1. Kajfež (H) 37.87, 2. Dobovšek
(I)	37.54, 3. Slamič (I) 36.66.
Skok s palico: 1. Bratovž (H) 3.05, 2. Janež (P) 280, 3. Glavič (H) 260.
200 m seniorji: 1. Račič (H) 24.7, 2. Lušicky (P) 2.80, 3. Glavič (H) 2.60.
Tek na 1000 m. juniorji: 1. Jovan (P) 2:53.7,
2. Sede j (P) 2:56.3, 3. Bašin (H) 3:01.5.
•
Polfinalna tekma za pokal SNZ. V nedeljo je bilo zaključeno polfinalno tekmovanje za pokal SNZ. Revanžni tekmi sta odigrala SK Ljubljana in SK Mars ter ŽSK Hermes in SK Slavija. Tekma med Ljubljano in Marsom se je zaključilo neodločeno 3:3. V prvem polčasu je dosegla Ljubljana rezultat 2:0, vendar v drugem polčasu ni mogla uspeti. Poznalo se je, da je bil v začetku igre poškodovan St. Bertoncelj. Rezultat tekme med SK Hermesom in SK Slavijo dokazuje jasno, da je bil Hermes ves čas igre v premoči. Ze v prvem polčasu si je zagotovil z naskokom štirih golov premoč, v drugem polčasu pa je Hermes zvišal rezultat na 7:1. Tako prideta Hermes in Ljubljana v finale.
Juniorski rezultati: Ljubljana : Hermes 0:2, Svoboda : Slavija 5:2.
Korotan : Mladika 2:2 (1:). Moštvi sta igrali za pokal, ki ga je svoj čas razpisal dr. I. Zaje. Če bi Korotan letos zmagal, bi dobil pokal trajno v last. Ker je bil rezultat tekme neodločen, pa je žreb naklonil pokal Mladiki. Mladika je igrala prav lepo.
Juniorski rezultat. Grafika : Korotan 1:0.
Nogometni igralec BSK prestopil h Gradjan-skemu. Bivši levi half BSK. v Belgradu in član bivšega jugoslovanskega reprezentančnega teatri« i.chnt r je izstopil iz nelgrajskega nogometnega kluba BSK in se vpisal pri Gradjan-skem v Zagrebu,
Rešitev
Mnogo povoda imamo la to, da z velikim zaupanjem gledamo t novi čas. Tisti, ki hvalijo preteklost, pravijo: »Pa vendar ui bilo še nikoli take dobe, ko bi lako nesramno tajili Koga!« Kes je, in tudi nikoli niso Boga še tako preklinjali, kot ga v tem stoletju. Pa je tole vprašanje prav tako resuičuo: Ali so ljudje kdaj v kakem stoletju toliko molili, kot v tem? Še v nobenem! Naj kdo navede še toliko svetnikov ii prejšnjega stoletja, pa mu obratno lahko postrežemo i dejanji krščanskega junaštva to naše dobe, ki ho postala tako vsakdanja, da se že nihče ne tineni dosti zanje, ki se pa prav tako in še bolj žarko svetijo, kot oni iz preteklosti.
Prav tako utegne kdo upravičeno reči: »še nikoli ni bilo kako stoletje tako uemoralno, kot je seilanje.c A spričo te trditve je spet vprašanje tu: »Kje imamo kako dobo, ki bi se mogla izkazati navzlic najhujšim skušnjavam m tako množico fed-nostnih zgledov, (lasti med mladino, kot se more sedanja?« Tudi tu se glasi odgovor: N'i je bilo! Tako je: Duhovi se ločijo; tu je Kristus, ondi satan. Nikoli pa ne bomo s svojim delovanjem za gradrtjo krščanskega časa napredovali, že bomo zmeraj dejali, da je sodobni rod zanič in da je bilo prej vse boljše. Katoliško udejstvovanje ima svoje korenike v katoliških ljudeh. Katoliško udejstvovanje ni ugovor, ni obramba, ampak jo napad v smislu Kristusovem. V zavzemanju, a ne v obrambi, je katoliško udejstvovanje. Počivanje je v katolištvu zmeraj pomenilo začetek propadanja.
Brezbožniki, svobodomiselrl, poganski kristjani so se tudi v katoliških pokrajinah lako raz-čeperili, da je bilo zares videti, ko da večjidel prebivalstva ni več krščanskega, nikar katoliškega duha. Spričo tega spoznanja utegne pomagati samo katoliška možata dejavnost, ne pa le protest iz papirja, ki so je v našem stoletju tako razširil. f'o pregledamo zvezke kakega katoliškega časopisa iz zadnjih 10 let, se bomo začudili, kolikokrat, kako vneto, kako proseče ali grozeče, kako modro in tudi junaško smo zoper to in ono protestirali, no da bi s tem kaj spremenili obličje javnosti. To naj bi nas poučilo, da tako ne gre več. Le katoliško udejstvovanje v javnosti utegne kaj žaleči.
Ce zasledujemo potek zgodovine! Izkaže se, da se je dalo krščanstvo od konca 17. stoletja spočetka počasi, nato pa zmeraj bolj hitro pregnati v cerkvene prostore, dokler se večini ljudi nj zdelo samo po sebi nmevno, da je v vseh go-spodarskih, kulturnih in družabnih vprašanjih nastala, če že ne teoretična, pa vsaj praktična ločitev od Cerkve.
V sponah zunanjih oblik se katoliška duša zmeraj bolj izčrpava. Resnična siromaščina naših dni jc zavest, da je mednarodno organizirani kapital, ki je postavil zveženj akcij na mesto človeške vesti, povzročil neznosno suženjstvo med narodi. To brez dvoma draži vse siromake, ki so le na zemljo navezani, a duše drugih so napolnjene z bolestnimi skrbmi. Dela in kruha je dovolj na svetu. Mednarodni kapital pa si dobiček dela lasti skoraj izključno zase in celo iz grabežljivosti uničuje sadove zemlje. Zato se ni čuditi, če se mno-zire, ki so brez Boga. zmeraj zaletavajo proti tej trdnjavi. Krvavečih glav, zmeraj bolj brez pravic, pa se morajo umikati nazaj. Ljudje z vero pa spoznavajo, d« je na svetu le eno sredstvo, ki se da z njim streti oblast hudobca, čigar spaka je zmeraj najprej in vedno vidna v denarju, in to je molitev: Libera nos a malo — Reši nas vsega hudega!
Bedarija! porečejo ljudje. Tudi v vrstah dobrih kristjanov je mnogo takih, ki se razhudijo, če jim govoriš o rešitvi časa z molitvijo. Razumarstvo se je v nas tako zasidralo, da se razjezimo, če nam kdo le omeni, da utegne »vera gore prestavljati«. Razumarstvo je množici ljudstva naravnost vzelo vero v moč molitve.
In vendar hoče naš narod spet moliti. Za to imamo javne dokaze. Spomnimo se le množic pri procesiji na Rakovniku 25. maja. Matere so prosile pomoči za svoje otroke, orel je za moč, da bi prenašali bedo in bili v ljubezni do Boga pripravljeni pomagali svojemu bližnjemu. Sknpna, ponižna molitev nas bo privedla do zaželene rešitve.
Iz Goriške pokrajine
Kratek pregled sadnega trga v mesecu juniju, (jonski sadni trg v mesecu juniju je močno trpel pod posledicami mrzle in deževne spomladi in raznih uim v zadnjih tednih. Zapadna Brda — Medana Dobrovo, Vedrijan, Šmartno —. so zaradi teh neprilik imela komaj 20 odstotkov rednega pridelka češenj. Prvih češenj ni bilo skoraj me. I oznejše vrste: debelice, cepljenke, čuparce, kozenke je tudi zelo oškodovalo mrzlotno vreme, potem pobrala pa še toča. Nižja Brda: Vipolže Gerovo. Števerjan in sosedne vasi so imela več pridelka. Zlasti češnje-divjaki so kazale prav lepo. /.aradi trpežnosti so prikladne za izvoz. Zaradi deževja so pa močno pokale in niso bile primerne za izvazanje. Boljša kot v Brdah je bila letina za češnje na Vipavskem. V predelu pod Trnovskim pogorjem, v Solkanu, v Kronbergu, pri Šmihelu v Ozeljanu, v Šempasu in v Crnicah je bilo precej prvih češenj. Tudi pridelek poznejših vrst je bil skoroda zadovoljiv; škoda, da je zaradi dežja mnogo prvovrstnega blaga popokalo. Dornberg, I rvacina, Batuje in Rihenberk so imeli polovičen pridelek. Češnje so se izvažale skoro izključno samo v Nemčijo. Mnogo dni so izvozniki v Gorici odpremili po 8 do 12 vagonov češenj. Blago se je odpošiljalo skrbno in vzorno naloženo v vagonih s hladilnimi pripravami. Vsak tak voz je peljal prilifno 5000 kg češenj. Cene za zdravo, trdo in trpežno blago so bile v začetku uradno določene s L 3.40 za kg. Zaradi splošno slabe letine v vsej državi je bila okrog sv. Rešnjega Telesa uradna cena dvignjena na L 4.50. Cena je bila primerna, samo škoda, da je slabo vreme uničilo polovico in še več pridelka in se je izvoz zelo skrčil, ker velik odstotek blaga ni bil sposoben za izvoz.
Slična usoda kot češnje je zadela tudi grah'. Tudi po tem priljubljenem našem sadežu je bilo veliko povpraševanje. Nemčija ga je pokupila, kar ga je bilo. Uradna cena je bila določona z 2 lirama za kg. Kmet ga je prodajal po 1.60 do 1.80 L kar je zelo visoka cena. Nekaj dni ga je odšlo po do 3 vagone. Toda tudi v tem slučaju je slabo vreme zelo teplo naše pridne in vzorne poljedelce in vrtnarje: pogosti dež ni dopustil, da bi sadež lepo dozorel. Razne druge povrtnine: solate, kolorabe, olirovt, radič so se prodajale po običajnih normalnih cenah; porabili smo jih pa večinoma doma. Breskvam je mnogo škodovala slana. Bližajoči se trg z breskvami ne obeta biti obilen in ne živahen. Občuti se tudi pomanjkanje modre galice.
Bohinjski predor. Po zanesljivih poročilih, ki sma jih dobili, gredo popravila v velikem železniškem predoru, ki veže 1'odbrdo z Bohinjsko Bi-striro, h koncu. V kratkem se bo na tej pruei omogočil reden železniški promet.

Koledar
Danes, torek. 1. julija: Jezusova Rešn.ja Kri; Teohald, spoznavalec.
Sreda, 2. julija: Marijino obiskanje; Proces, mučenec; Oton, >kof — |'rvi krajec ob 5.24. — Herschel napoveduje dež.
Novi grobovi
+ V Laškem je v soboto, 28. junija mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Braz, vdova železniškega čuvaja. Pokopan so jo v ponedeljek dopoldne. Naj ji sveti večna luči 2alujočiin naše iskreno sožaljel
-J- Gorje pri Bledu. Dne 24. t. m., na dan svojega patrona Jane/a krstnika, je bila pokopana 77 let stara mežnarjeva mama, ga.* Ivano Cerne, posestnica in postilničarka v Gorjah, poznana po vsej gornji dolini po svoji dobroti in darežljivosti. Pokojnica je bila prava gorenjska korenina, vedrega značaja, pripravljena pomagati povsod, kjer je bila njena pomoč potrebna. Ni v gornji dolini skoraj revne hiše, da ne bi botrovala, med drugim tudi najdenčku — ciganu Silvestru, ki je dane« poznan muzi-kant in po njeni volji zaveden katoliški fant. Svojo bolezen je boguvdano prenašala, imela je le željo, da bi bila cerkveno pokopana. Njeno željo je oblast uslišala, zato se je zbralo po-grebcev iz vse gorn je doline. Pokopal jo je upokojeni ameriški župnik, ki prebiva sedaj na Bledu, ki je prej opravil peto črno sv. mašo. Ker je bila pokojna poznana po vsej Sloveniji, mnogi za njen pogreb niso vedeli, zato se jo bodo sedaj v molitvi spominjali. Svoje otroke je vzgojila kakor nač zna zavedna slovenska mati. Francka je *edaj v Ljubljani, kjer je njen mož. Vavpotič tajnik na Visokem Komisarijatu. Ivicn je poročena z Resmanoni v Radovljici, sin Gustelj pa je v Ljubljani višji poštni uradnik. Naj rn.jni mami sveti večna luč! Žalujočemu soprogu in otrokom naše iskreno sožalje.
Osebne novlee
— Promocija. Na medicinski fakulteti zagrebške univerze je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva gospod Emil Mosetizh iz. Ljubljane.
= Na pravni fakulteti univerze v Ljubljani
je bil diplomiran tajnik Kmetijske zbornice gospod inž. agr. Suhadolc Jože iz Sujice, Dobrova pri Ljubljani. Čestitamo'
= Na gradbenem oddelku tehniške fakultete v Ljubljani sta bila doplomirana za gradbena inženirja gg. Bre/nik Vinko iz Ljubljane in Sirca Antc iz Splita. — Čestitamo!
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predttav« ob «6., 19. <n 21. url
Krasen film iz Dolomitov
Planinski rudnik
(Ho visto brillare le stelle) Marla (iardena, Eunio Carlesi Kino Ms«ica, « e I e » o «1 2 2 -
41
Danes ponlerinjič (La memogna) [a Ž (La menzogna)
Dramatična pustolovščina mladce« rlemeta, ki Jo Inž iz usmiljenja požene v hridko usodo in
trpljenje. V glavni vlogi: Hiide Krahl Kino Sloga, teleion 27-30
IDEJE NAPRODAJ I
FIlm I7. iMJema umetnikov. V gl. vi. Lilian Herman. (1 Porelll, Dimitri Murat in druei. Film je opremljen s 131 nani«i Poleg tega prerlvninmn kraten film Življenje In konec ladje S. Ulorgto Kino Union, telaion 22-21
čitnice prav z današnjim dnevom tudi že končale, potem ko so videli v svojih spričevalih žalostna znamenja, ki so jim napovedovala izpite ob kontu počitnic ali kar je še hujše uve-ljavljenje starega študentovskega izreka: Re-netitio est mater studiorum! Kakor čujemo, je letošnje šolsko leto ra/ineroina še dokaj ugodno končalo za šolsko mladino, tako da repetentov ne bo preveč. Marsikdo se mora zahvaliti tudi razmeram, ki so mu dovolile, da se je izmuznil skozi klešče, ki bi ga skoraj gotovo ob drugih časih zadržale v istem razredu.
—	Pevska tekma bo 13. julija v Operi. Do. poldne istega dne ob 10 bo pevska preizkušnja vseh nastopajočih tekmovalcev, ki naj prinesejo s seboj note za pesmi, ki jih bodo peli. V prvem delu hodo nastopili tekmovalci, ki jim bo ta nastop prvi pred javnostjo, v drugem delu pa tisti tekmovalci, ki so bili odkriti na lanski tekmi in ki bi se radi predstavili letos občinstvu. Za občinstvo ho zanimivo spoznati in ugotoviti njihov napredek. — Med tekmovalkami, ki so bile lani nagrajene, je tudi Vilma Bukovec, sopranistka, ki se šola pri priznani pevski pedagoginji Jeanetti Foedransperjtovi.
—	Deževno in hladno vreme. Po vročih dnevih preteklega tedna je nastopilo v soboto deževno in hladno vreme. V soboto zjutraj je začelo de/evati in je bilo cel dan slabo. ine«toma deževno vreme. Nedelja je bila ura v hladna in je bila najvišja toplota popoldne dosežena do + 17 stopinj, ko je znašala drugače v preteklem tednu toliko najnižja jutranja toplota. Po zapiskih meteorološkega zavoda smo imeli n. pr, pred 5 leti 28. junija najhujšo vročino, ko je bila dosežena najvišja in prav rekordna temperatura + 58, kar je za naše kraje bila pr«v8 redkost. V juniju je bila povprečna mesečna najvišja temperatura +50 stopinj Celzija.
—	Društvo znbotelinikov v Ljubljani poziva vse člane na redni občni zbor, ki bo 5. julija ob '20 v Vegovi ul. 8-1. Dnevni red je objavljen na oglasni deski v društvenih prostorih.
—	Darovi Rdečemu križu. V počastitev spomina prijatelja Ferda Juvanca je daroval g. mr. ph. Gvido Bakarčič Rdečemu križu, sekciji za soc. pomoč 100 lir. — Knjigarna Glasbene Matice je darovala Rdečemu križu 80 Lir namesto venca na grob g. ravnatelju Ferdu Juvancu. — Rdečemu križu je daroval kot podporo socialni akciji g. župnik I.avrič z Brezovice 150 Lir. — Najiskrenejšn hvala.
—	Učiteljski socialni pomoči so darovali: rodbina Klečnikova 800 din namesto venca na krsto g. Jakoba Zalaznika. »Dom učitel jic« 200 din namesto venca na krsto ge. Završanove. Sostanovalci pok. g. Ferda Juvanca 120 lir namesto venca v i>očastitev njegovega spomina. — Iskrena hvala.
—	Sremska Mitrovira je po objavi zakona v »Narodnih novinaht izDremenila ime v Hrvatska Mitrovica.
Ljubljana
— šolska mladina je dobila spričevala. Prav letošnje šolsko leto je imela šolska mladež s spričevali toliko presenečenj pa tudi bridkih razočaranj, da «e je v ponedeljek, 30. junija prav gotovo od srca oddahlnila, ko je dobila črno na belem obračun svojega šolskega dela. Vse ljubljanske šole, tako ljudske, kakor tudi srednje so z današnjim dnem dokončno zaključile šolsko leto. V prvih dopoldanskih urah so imeli vsi šolski zavodi zahvalne šolske, maše, n ato pa so učenci in dijaki med veselim živža-vom odšli v že skoraj zaprašene razrede, kjer so jim učitelji in razredniki s primernimi nagovori razdelili spričevala. Tako so se začele počitnice čisto zares, čeprav je mladina praznovala že nekaj tednov. Za nekatere pa so se po-
1 V pol leta nad 15.00(1 sprejetih bolnikov. V
ponedeljek popoldne. 50. junija, je ljubljanska splošna bolnišnica sprejela bolnika, ki je dobil pri vpisu številko 15.431. To pomeni, da je naval na ljubljansko splošno bolnišnico izredno velik kliub močno spremenjenim razmeram. Glede na število bolnikov, ki so bili sprejeti v prvih šestih mesecih, lahko sklepamo, na bo bolnišnica v vsem letu morala sprejeti okrog 30.000 bolnikov, kar je najmanj za 10.000 več, kakor pa bi bilo primerno glede na prostore, s katerimi razpolaga.
1 Slovenci pokažite, da znate pravilno ceniti delo naših pevskih zborov, in pridno posegajte po vstopnicah za dobrodelni koncert, ki ga priredi pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« 4. julija v Filharmoniji.
I Ljubljanica je zopet zaustavila delo pri stari rukrarni. Hudo deževje, ki se je zlivalo nad našimi kraji v noči od sobote na nedeljo in v nedeljo čez dan, je povzročilo, da so vode hitro narasle. Tako je Ljubljanica zopet toliko napolnila svojo strugo, da je začela uhajati čez nizko za-tvornico na Špici in vdrla skozi mestno strugo Voda je zopet prekinila gradbena dela pri za tvornici ob stari rukrarni. Več dni, če ne cel teden, bo treba čakali, da se bodo dela mogla obnoviti. Prav gotovo ni nobenemu gradbenmu delu doslej voda tako pogosto nagajala kakor prav zatvornici. Že vse lansko poletje so povodnji sko raj ves najlepši gradbeni čns ovirale delo in le tos se isto zopet ponavlja. Najhujše pa je to, da
vsakokrat voda uniči vse priprave za betoniranje dna, tako da je treba potem, ko voda odteče, ponovno začeti s pripravljalnimi deli.
1 Društvo slovenskih obrtnikov na Viču in Ljudska hranilnira in posojilnica na Viču sta namesto venca na krsto pokojnega mizarskega mojstra, gospoda Umeka Ivana, darovala po 190 lir Vinrencijevi konferenci na Viču. Iskrena z n hvala.
I Namesto venen na grob pok. gospe Marije Sič je darovala družina Petrovčič 150 din trnovski Vincencijevi družbi. Srčna hvala!
I Borovnice in jagode. Deževna nedelja je preprečila nabiralcem .posebno revnim slojem v okolici in na deželi, da bi mogli uspešneje nabirati po gozdovih borovnice !n rdeče jagode. To se je pokazalo tudi na ljubljanskem trgu, na prostoru, ki je določen za prodajo gozdnih sadežev. Naproda j je bilo le nekaj lošaric borovnica in jagod. Mnogo pa je bilo naprodaj domačih če»enj iz okolice Sostra. Doorunj in drugih vasi. Bile so po 4—5 kg. Domačim češnjam ie močno škodovalo letošnje deževje, so zato /elo vodene, ko so bile druga leta prav sočne in sladke, ker so zorele ob toplih in sončnih dnevih. Na trgu manjka gob — jurčkov. Tu in lam so naproda j le lisičke, ki so do 5 lir liter.
I Verižniki in navijalci. — Ljubljanskemu okrajnemu sodišču so bile pretekli teden prijavljene 4 osebe zaradi veriženja in navijanja cen v smislu člena 2 uretlbe o pobivanju draginje in brezvestne špekulacije. Sedaj je pri tem sodišču celotno 23 tekočih zadev. Zaradi prestopkov po členu 2 je S zadev po členu 4 sta 2 zadevi. po členu 8 kar 12. Bilo je doslej izrečenih 8 oprostilnih sodb. 5 oseb pa je bilo obsojenih na manjše zaporne in denarne kazni. Proti sodbam je bilo vloženih 12 prizivov na okrožno sodišče. Pretekli teden je postala pravomočna 1 sodba. Nekje v Ljubljani so zaplenili velike množine surove kave, nekaj nad 2f>.000 kg, in veliko množiuo jedilnega olja. O zadevi teče še preiskava.
Gledališče
Dranta. Začetek ob 20.Torek, 1. julija: »Šesto nadstropje«. Izven. Zadnjič v sezoni. Izredno znižane cene od 5.50 L navzdol.
Opera. Začetek ob 20. Torek, 1. julija: »Se-viljski brivec«. Red Torek. Gostovanje Anatola Manoševskega.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sr. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Poizvedovanja
V	vrhniškem osebnem vlaku je bil v petek dne 27. junija, ki odhaja iz Ljubljane ob 5 popoldne pozabljen rumeni zavitek, vsebujoč žalni klobuk z dolgim pajčolanom in še drugi slamnati klobuk. Pošteni najditelj je nanrošen, da ga vrne proti nagradi v oglasnem oaelku »Slovenca«.
Iz Hrvatske
V	Bosanskem Samcu so hrvaški orožniki in ustaši iz Zagreba izsledili 12 četnikov, ki so se skrivali po okoliških hišah z večjo količino streliva. Močno zastražene so vse prepeljali v Zagreb.
Osiješko ustaško poveljstvo je prepovedalo tamošnjim Židom vsako odtujitev njihovih nepremičnin.
Poglavnik dr. Pavelič je izdal zakonsko odredbo o ustanovitvi državnega zavoda za izdelovanje zdravil. Po tej naredbi postane dosedanji zavod Plibah v Zagrebu državna ustanova pod imenom »Plivat. Z drugo zakonsko odredbo so pa v Zagrebu ustanovili zavod za proučevanje zdravil.
Ustanovljeno je r Zagrebu državno ravnateljstvo za ohnovo. V delokrog ravnateljstva spadajo vsa vprašanja, ki se nanašajo na vseljevanje. nastanitev in izšel,jevenje. Prav tako je objavljena tudi zakonska 'Odredba o ustanovitvi potovalnega hitrega sodišča. Člani tega sodišča so: predsednik Ivica Vidnjevič. sodnik v Zlatarju, Ante Vi-caria, sodnik Zagreba, in Slavko Kaštelan, ustaš iz Zagreba.« Državni tožilec je pa vpokojeni vojaški sodnik Vladimir Vrankovič iz Zagreba.
Prodajo pšenične moke, olja in kave bodo v Zagrebu kontrolirali tako, da bo trgovec moral prodano količino vpisati v posebno kontrolno knjigo, ki jo dobi vsaka družina. Tako ne bo mogel nihče dobiti večjih količin omenjenega blaga, kakor so pa predvidene. Preskrbovalni urad je prav tako razdelil že tudi karte za kupovanje čevljev in oblek ter ostalega tekstilnega blaga.
Za vsako namestitev v državni službi na Hrvatskem se mora prosilec obrniti najprej na osebni urad glavnega ustaškega poveljstva, ki ugotovi, če se prosilec ni pregrešij proti ustaškemu gibanju ali pa koristim hrvatske države. Brez predhodnega dovoljenja glavnega ustaškega poveljstva ne more biti na Hrvatskem nihče sprejet v državno ali pa samoupravno službo.
Slovenski javnosti I
Protituberkulozna zveza v Ljubljani je kot predstavnica in nositeljica borbe proti jetiki poslala doslej vsako leto vsem denarnim zavodom, zavarovalnicam industrijskim podjetjem in pridobitnim krogom prošnje, da njen protijctični pokret z naklonitvami denarnih prispevkov čim izdatnejše podpro.
Nove razmere niso dopuščale, da bi Zveza organizirala tudi letos obiiaini protituberkulozni teden, ki bi se moral pričeti 12. maja t. 1. in ki bi Zvezi poleg moralnega uspeha zagotovil tudi potrebna denarna sredstva za neovirano izvrševanje njenih nalog. Z zadovoljstvom naglaiamo, da je lani podprla akcijo protituberkuloznega tedna vsa slovenska javnost brez izjeme
Nočemo še posebej poudarjati, kako pomembna in potrebna ljudsko-zdravstvena ustanova s svojimi edinicami in dispanzerji je postala tekom kratkih deset let naša Zveza, od katere ima naše ljudstvo neizmerne koristi. Kljub doseženim uspehom v borbi proti jetiki pa je ta strašna ljudska bolezen še,vedno tako močna, da zahteva od nas čim več odporne sile, ki jo moramo ponajveč iskati v gmotnih sredstvih, da omogočimo siromašnemu jetičnemu bolniku zdravljenje in ozdravitev.
Ako smo imeli pod našim vodstvom prej 37 krajevnih edinic in 21 dispanzerjev, je danes naš delokrog postal manjši, ker sta od teh edinic dve tretjini odpadli. Sedaj imamo 11 edinic in 6 dispanzerjev. Baš zaradi okrnitve našega delovnega okolica pa mora postati skrb za zdravje našega naroda na skrčenem ozemlju toliko večja. Cilj in namen Protituberkulozne zveze bodi, pripravljati vsakemu siromašnemu jetičnemu bolniško posteljo. Za dosego tega cilja pa žal ne zadoščajo redne subvencije državnih in drugih javnih ustanov, ki so zaradi spremenjenih razmer doslej popolnoma izostale, tako da Zveza pri najboljši volji ne more kriti najnujnejših potreb protituberkuloznih dispanzerjev. Zato smatramo za nujno potrebo, da se po tej poti obračamo na vso slovensko javnost s prošnjo, naj po svojih najizdatnejših močeh podpre naš protijctični pokret ter na ta način pripomore vzdržati Zvezino delovanje na dostojni ravni.
Pripominjamo, da se zatekajo k našim dispan-jem po zdravniško pomoč nameščenci vseh krogov, tako intelektualni kakor delovni in da je
deležna dispanzerskih dobrin prav vsaka oseba brez izjeme. Nesporno je, da mora biti interes vse slovenske javnosti ohraniti baš v sedanjih časih zdrav narod ter ga skušati z vsemi sredstvi obvarovati pred jetiko.
Ako poudarimo, da je naša Zveza doslej iz svojih skromnih sredstev izdala preko pol milijona dinarjev za rentgenske aparate našim dispanzerjem, smemo upati, da bo ta naša prošnja našla pravo razumevanje in ugoden odziv.
Uverjeni smo, da ta naša proišnja ne bo ostala brez uspeha in da bo znala vsa javnost na dostojen način in z dejansko podpori ceniti plemenite cilje naie Zveze. Vsak znesek bo našemu pokretu koristil in omogočil Zvezi nadaljevati njeno človekoljubno delo Podpore, o katerih bomo javnost redno obveščali v dnevnem caspisju, naj se nakazujejo na Zvezin čekovni račun št. 15-531. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
Prstni odtisi v starem veku
Prstni odtisi niso — kakor bi marsikdo mislil — izurit modernih časov. Posluževali so se jih že stari Kitajci kot neovrgljivo dokazno sredstvo. Tudi Asirci so poznali prstne odtise. Pri prodaji in nakupu kakega zemljišča sta prodajalec in kupec vtisnila svoje prste v ploščico mehke krede. Te ploščice sta si potem stranki zamenjali in s tem je bila kupoprodajna pogodba pravnoveljavno končana. Plošče, ki so jih nato ožgali v ognju, da so se strdile, so služile kot dokaz pravilno opravljenega pravnega posla.	(t)
+
Javljamo prežalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena soproga, mati, hčerka, teta in svakinja, gospa
Nada Gršsogono
Pogreb blage poko.jnice bo v torek, dne 1. julija t. 1. ob petih popoldne izpred pokopališča v Štepanji vasi pri Božjem grobu. Ljubljana, dne 30. junija 1941.
Žalujoči ostali.
Otroški podlistek
31
Pravljice Božene Nemcove
Angel varuh
(Nadaljevanje.)
Dolgo sta se še pogovarjala o krasni Olivi in njenem očetu, dokler nista sladko zaspala. Pravijo, da se človeku to, kar ima v mislih, rado ponoči sanja. Pri Jožefu se je zgodilo tako. Zdelo se mu je, da stoji pred sliko lepe Olive. V hipu se mu je videlo, kakor da je podoba izginila, z zida pa da je stopil angel, ves ozarjen s svetlobo, in peljal Olivo za roko. Stopil je k Jožefu in položil njeno roko v njegovo. Od veselja se je Jožef prebudil in videl, kako Gabriel slika pri mizi. Čudil se je sicer, kako more delati pri tako slabi svetlobi, rekel pa ni ničesar ter se je delal, kakor da spi. Čez nekaj časa je Gabriel odložil čopič in barve, pokril podobo in legel na posteljo. Ko sta zjutraj vstala, je stopil Jožef najprej k podobi in jo odkril. Toda presenečen je stopil korak nazaj, kajti iz podobe je gledalo nanj milostno obličje Matere božje v podobi krasne Olive. Ni bilo to lesketajoče se oko hrepeneče deklice, temveč oko, v katerem je žarela nebeška milost. Tih mir in neomejena vdanost v božjo voljo se je zrcalila v angelskem licu ljubeče Matere. Čim dalje je Jožef gledal vanj, tem krasnejša se mu je zdela podoba. Ni se mogel premagati, pokleknil je pred njo na kolena in molil, njegove prsi so se širile od svetega čustva in duša se je dvigala v molitvi proti nebeškemu prestolu. Ginjen se jc vrgel Gabrielu na prsa in zaklical: »Brat, brat moj, ti si več kakor človek!«
»Misliš zato, ker sem ponoči naslikal to podobo? Sem slikar, samo za spoznanje bolj spreten kakor navadni slikarji.«
Od tega trenutka je Jožef priznal Gabriel« za svojega svetovalca in voditelja in vsaka njegova beseda mu je bila ukaz. Nato sta šla k zajtrku. Ko so pojedli, je rekel Gabriel slikarju: »Sedaj pa stopite v najino sobo in videli boste podobo mojega brata. Ni si dal miru ponoči ter je dodelal podobo, katero je imel že začeto, da bi se lahko danes prepričali, kaj zna.« Prijel je mojstra pod roko in ga peljal v sobo, kjer sta bila spala. Jožef in Oliva sta šla za njima.
Kakor je prej Jožefa, tako je sedaj slikarja prevzela lepa podoba. Pa tudi Olivo, da je zardela, ko je spoznala, da je Mati božja malo podobna njej sami. Stari slikar pa je bil od veselja ves u sebe, priskočil jc k uožefu in mu ponud i! roko z besedami: = Daj mi roko, brat, ti si vreden največje slikarske slave in jaz se spoštljivo klanjam pred tVojo umetnostjo, te dovoliš, ponesem to podobo knezu in nagrada ti ne mine.«
Jožef je zardel zaradi te nezaslužene hvale. Toda Gabriel ga je dreznil, na kar je rekel:
»Samo pod tem pogojem dovolim, da ponesete mojo podobo knezu, če rečete, da ste jo naslikali sami, in da sami sprejmete nagrado. Jaz slikam samo iz golega veselja in ne potrebujem denarja.«
Mojster spočetka ni hotel in ni hotel sprejeti ta pogoj, toda Gabriel in Jožef sta ga le končno pregovorila, da ga je sprejel. Takoj je odhitel s podobo na grad h knezu.
Brata pa sta se ta čas sprehajala s krasno Olivo po vrtu med citronami in mirto. Čez nekaj ur se je ustavil knežji kočijaž pred vrtnimi vrati in služabniki so pomogli iz kočije staremu slikarju, kateremu je sijala radost z oči, že na daleč potrjujoč, da je' dobil omenjeno nagrado. Še enkrat je prosil in silil stari slikar, naj bi si Jožef shranil zase skrinjo z zlatniki in prstan, ki mu ga je knez iz posebne naklonjenosti daroval, toda Jožef ni hotel vzeti denarja, samo prstan je vzel in ga nataknil krasni Olivi na rožnati prst.
»Kakšno veselje bi mogel napraviti svojemu dobrotniku?« je vprašal stari slikar Gabri-ela, ko sta bila sama. »Ti si njegov brat in mi boš najlaže svetoval.«
»Ti, slikar, hraniš v svojem domu diamant, katerega lesk je omamil Jožefovo srce: če mu ga daš, bo na veke srečen.«
Za hip se je slikar začudil in ni razumel. Ko pa je spoznal smisel besedi, mu je podal roko in ves srečen rekel: »Naj bo njegov!«
In šel je takoj k svoji hčerki in ji povedal, kar mu je zaupal Gabriel. Ko pa je slišal, da je tudi ona naklonjena Jožefu, se je z lahkim srcem vrnil k njegovemu bratu. Jožef je čutil do Olive ljubezen iz celega srca in je tudi upal, da ga ona ne bo odbila, toda v tem hipu bi rajši bil ne vem kje za gorami, kajti spomnil se je svoje usode in prerokbe, da bo v dvajsetem letu obešen, ter je spoznal, da ji ne more odkriti svoje ljubezni. Ta je bila doslej edina skrivnost, ki jo je skrival tudi pred Gabrielom. Menil pa je, da mu bo postalo jasno tedaj, ko bo videl, da je ušel iz slikarjeve hiše, kakor je sklenil sam pri sebi narediti.
Pri večerji je slikar večkrat namignil Jožefu, da mu da svojo hčer za ženo, samo vesel bi bil, ko bi on vsaj z besedico zaprosil. Toda Jožef je molčal. Oliva pa je bilo sram za^et|j Po večerji pa je vstal mojster, pristopil k Jožefu, vzel njegovo roko in rekel: »Dragi sin. Rad bi se ti oddolžil s čimer koli za tvojo umetnost, dam ti vse, kar želiš in ti morem dati.«
»Mojster!« je rekel Jožef z globokim vzdihom, »hotel bi imeti samo tvojo ljubezen, zanjo ti bom hvaležen in z njo se mi boš oddolžil za vse.«	_
»Tvojo ljubezen, mojster, in ljubezen tele deklice pri tebi,« je dodal Gabriel in pripekal zardelo Olivo k njemu. »Moram pomagati ubožcu v zadregi.*
In mojster je sklenil roki ljubečih se in rekel: »Oče nebeški vaju blagoslovi tako, kakor I jaz vaju blagoslavljam, in angel varuh na[ vaju vodi po vseh življenjskih Dotih.«
Stev. 152.
•SLOVENEC«, torek, I. julij« 1941-XIX.
Strma 5
Matija Maleii«	7
V zelenem polju poža
Izvirna povest
Ali oče ji je napravil sramoto, da je krenil s Kaiumetom b Grozdekn tisto nedeljo, ko je šla Metka v mesto k maši, da bi se izognila Ka-lumetu. Kalumet pobit in žalosten pred cerkvijo, oče pa kar k njemu in z njim v gostilno. Dobri ljudje so ji vse razložili, kako je bilo.
»Farma kliče!« je začel Kalumet in dodal domači besedi par angleških besed. »Bog ve, kako gospodarijo brez mene. In nato dolga baharija, kakšna je njegova farma, koliko repov živine je v hlevih, koliko svinj po svinjakih, kuretine po kurnikih. Ljudje, ki so vlekli na ušesa, o čem govorita, so se dolgočasili. Stokrat je to že razložil Kalumet.
S tujimi ljudmi je križ, le na svojo koriat gledajo I Da imam na farmi svoje ljudi... Kako bi rekel? Družino... družinieo... zvesto družico... V samem bogastvu ni sreče. Bogastvo pridobiš z umno glavo in z delavnimi rokami, sreče s tem ne moreš doseči. Sreča Je v srcu in srce hrepeni po svojem!« In zopet malo angleščine.
»Glej ga, Kalumeta, kako lepo včasih pove!«
»Mislim že leta in leta na to. Srce mi ne da miru, po družici hrepeni...«
Nevednega se dela oče, ali pa ga Je obsedlo ko vse zastonjkarje, kadar koli se Je Kalumet raznežil: »Ne najdeš jo težko, bogat si, za take se trgajo.«
Ne reče Kalumet, da bi Je ne mogel dobiti. Ali take... take, kakršno bi sam rad, tisto, ki bi jo njegovo srce rado... Ne gre in ne gre Ame-rikancu prava beseda iz grla.
Napnejo oprezovalci ušesa. Sedaj pride, na kar čakajo!
Kalumet pa pove nekaj angleškega, česar
nihče ne razume. Potem m lovi ta besede, da raz-
tolmači očetu: »Toliko sem premišljal o dollfnem dekletu, ki mi je sojena, ki je nekje, pa je nisem poznal, toliko sem premišljal vu ta leta o njej, da co ml lasje osiveli. Pri mladeniškem in gor-kem srcu sivi lasje! Kako bi ne osiveli! Skrb, ali jo sploh najdem... CuJ, da niso osiveli moji lasje, osiveli hi sedaj v par tednih, odkar sem jo našel. Osiveli bi, ker... ker ji ne morem dopovedati, kaj sem našel v njej... Bojim se, da me ne bi razumela, da bi me zavrnila...« Skoro za vsako Kalumetovo domačo besedo seveda tri angleške.
»Pa nisi mogel tam v Ameriki najti take? Tisti bi lažje povedal, naša beseda ti ne gre gladko. Ali v Ameriki ni deklet?«
»Vprašaš! Na izbero jih je I Ali zame ni nobene. V tem kraju sem se rodil, v tem kraju sem vzrasel, v tem kraju sem preživel svoja najlepša leta, na vašem pokopališču počiva moja mati. Moje srce je tu doma. Priznam, ne gre ml domača beseda gladko, ali srce je bilo vedno tu. Ni bilo dneva, ni bilo stiske, da bi ne mislil na svojo rodno vas. Globoko pod zemljo sem garal v Ameriki, po šumnih salonih sem stregel tujim veseljakom, na svoji farmi sem deial in sameval — srce pa je bilo vodno tu, doma... Slutilo je, da ga čaka sreča tu, le tu, doma... 7ato pa me je tudi vleklo vedno domov.« V tem delu svojega govora je Kalumet kar nekako pozabil na svojo angleščino.
»Predolgo si odlašali Ne zameri, ali mlajšega ženina bi bila vsaka nevesta gotovo bolj vesela.«
Saj to je tisto, kar ga skrbi, Kalumeta. Prej pa bi ne mogel nuditi ženi tega, kakor ji postelje sedaj. Ni zadel v loteriji, z rokami je pridelal farmo. Starejša glava, pametnejša glava, zvestejše srce, varnejša roka ...
Ali je kje na svetu dolgoveznejši človek ko Kalumet? Modruje in modruje, ko mačka okoli vrele kaše hodi okoli vsake malenkosti, ne more z mesta. Poslušalci v gostilni 60 nestrpni, da ču-
Iejo, kako odkrije avoje srce — očetu seveda, ne iletki sami! Cisto po Kalumetovo: Lepo počasi, po ovinkih. Tudi najbolj vroča kaša se počasi shladi I	(	'
»Vse lepo, prijatelj! Izbereš si tako, ki odgovarja tvojim letom. Kaka vdova bo srečna ...«
Kalumet užaljen. Vdovo naj vzame? Nikdar!
»O, saj je na svetu tudi deklet, ki so ie bolj v letih ...«
Tudi takih ne mara Kalumet. Ostankov Kalumet ne bo pobiral.
»Potem je res hudo. Razumem, da te skrbi.«
Kalumet povesi glavo in se zamisli.
Oče se pripravlja na odhod.
LJftdje v gostilni, gostilničar sam, zlasti pa njegove ženske, so razočarani. Mislili so, Bog ve, kaj dočakajo, čujejo in vidijo.
Oživi Amerikanec, ko opazi očetovo namero. Bog ne daj tega, da bi šel že sedaj domov. Saj vina niti še dobro pokusil ni! Tudi domenila se nista še o ničemur, vse to do sedaj so le prazna razmotrivanja, mnenja, nar.lranja, uvod tako rekoč za tisto, kar mu je na srcu.
O, Kalumet, Kalumet in tvoji uvodi!
»Ali veš, zakaj sem jo pred petintridesetimi leti prav za prav popihal v Ameriko?« In nekaj angleškega, česar oče seveda ne razume.
»Nikogar nisi imel razen matere, mati nI imela ničesar razen tebe. Revščina te je pognala, ko druge.«
»Tudi revščina, ne rečem!« Angleška beseda. »Ali največ je k temu pripomogla tvoja sestra.« Angleški vzdih.
»Moja sestra? Katera le? Tri sem imel...«
»Metka! Tvoja sestra Metka.« Vzdihne Kolu-met. »O sladko ime ...«
Nekdo se v gostilni glasno zasmeje, drugi hi-hajo in se vsekujejo, da zadrže smeh.
»Torej ta, ki je v Ljubljani.«
»Tista, ki je vzela orožnika.«
»Tega nisem vedel. Glej, glej, kaj ne poveš!
Potem takem ni dosti manjkalo, da nisi sedaj moj svak. Svašlvo je neke vrste sorodstvo.«
»Morda pa zamujeno popravimo!« In angleška beseda. V mizo upre svoj pogled, ko da ga
je sram, da je izrekel te besede.
Pivci v gostilni pozorni. Si se le ojunačil. Kalumet? Udari v sredo, na, kar bo, bo! Kaj bi motovilil in cincaril po ovinkih?
»Popravimo, seveda lahko popravimo. Metka je vdova, prosta je, otrok tudi nima! Edina hčerka ji je umrla. Ce hočeš, jutri se peljem e teboj v Ljubljano!«
Naj kdo reče, dali ni Metkin oče šaljivee, da mu ga ni para!
Ko da je kdo Kalumeta polil s pomijami. »Pet in trideset let... pet in trideset let, pozna se to v človeškem življenju, postarala le je.« Angleški stavek.
»Ti si seveda ostal mladenič, neizpremenjen!«
»Poslušaj, da me razumeš! Metke, tvoje sestre, niti prosil nisem za roko. Saj sem vedel, da bi bilo zaman. Jaz, sin uboge delavk«, dninarice, nezakonski povrhu, ona hči kmeta. Rad sem jo imel od daleč, na tihem, trpel sem, nikomur nisem zinil besedice...« Vse polno angleških besed med Kalumetovim govorom.
>Pa si bil precej drugačen pred petintridesetimi leti ko dandanes, ko obešaš na veliki zvon. Ciljem danes prvič o tem, Metka tudi ni o tem nikdar nikomur ničesar povedala. Menda se nisi v svoji skromnosti niti njej sami razodel?«
»Ž besedami ne, čutiti pa je morala iz mojih pogledov in ponašanja, kako gorim za njo. Ko je ujec pisal iz Amerike, da mi posodi za vozni listek, sem zgrabil vkljuh materini žalosti za ponudbo. Delati in pritrgovati si, sem bil vajen. V par letih prigaram kupček dolarjev, vrnem se, stopim tedaj s ponosom in z upanjem, da mi ne odreče, pred Metko, tako sem mislil. Prej ko seip prišel do dolarjev, se je poročila.« Iz angleške navlake je nekako mogoče razbrati, da je tako hotel povedati Kalumet.
KULTURNI OBZORNIK
Orgelska produkcija Glasbene akademije — Manoievski v »Seviljskem brivcu«
V četrti produkciji Glasbene akademije, oziroma njene Srednje glasbene šole je bila zastopana orgelska stroka. Nastopilo je sedem učencev, ki 60 razen enega iz šole prof. P. Rančigaja vsi gojenci prof. Stanka Premrla. Prof. Premrl, ki je ie vrsto let deloval na bivšem konservatoriju in tudi v or-glarski šoli vzgojil generacije dobrih orglavcev, uspešno deluje tudi na akademiji, kar Je pokazala ponovno zadnja produkcija. Prvi je zaigral Baskov »Preludij in fugo v g-molu« ter Tomčev »Preludij I. 85« g. p. Pavlin Heybal iz drugega letnika Srednje glasbene šole. Gdč. Ksenija Ogrin, ki je letošnja absolventka Glasbene akademije in poznana kot pianistka iz šole prof. Antona Ravnika, je izvedla Chlesov »Preludio« in Premrlovo »Tokato«, ki je bila posebno dobro podana. Plumov »Adagio« in »Allegro« je igral nam prav tako ie poznani pianist iz klavirske šole prof. Anton Trosta g. Ivan Zapletal e pedagoškega oddelka. Gosp. Ivan Rup-nik izhaja iz šole prof. Pavla Rančigaja. Kot gojenec iz drugega letnika Srednje glasbene šole je Izvajal Girolama Frescobaldija »Sostenuto«, Pietra Dentolla »Adagio«, J. S. Bacha »Preludij v G-duru« in M. Regerjev »Passion« op. 145. Prvič smo opazili, da je prof. Ranoigaj zaupal registracijo učencem samim, kar je z vzgojnega vidika popolnoma umeetno. Dasi je kombiniranje v registraciji bilo za posamezna dela in njihovtf stilno značilnost dovolj dobro nakazana, vendar zaradi pomanjkljive točnosti registratorjev ni mogla priti do prave učinkovitosti ter je bil igralec zaradi malo registrov in njihovih kombinacij za Bacha kakor za Regerja ali Pluma v zadregi. Prav zaradi tega je do zdaj prevzemal funkcijo registracije učencev učitelj sam. Letoe pa je prof. Rančigaj isto prepustil učencem samim; uspešnost in napredek v tem pogledu bomo gotovo spoznali v bodoče še v večji meri, kakor tudi to metodo kot vzgojno pravilno pojmo-vano. Nadalje je nudil dobro igro že absolvent iz klavirske šole Glasbene akademije, pognani gosp. Bojan Adamič iz drugega letnika orgelske Srednje glasbene šole. Izvedel je A. Bossijev »Trio« in pa Plumov »Entree pontificale«. Posebno pozornost pa sta vzbudila gojenca iz četrtega letnika Srednje glasbene šole gg. Ivan Mele in Peregrin Capuder, zlasti zadnji kaže izrazitejšo orgelsko nadarjenost. Oba sta tehnično dobro podprta; igra obeh v obvladanju orgel, tako v manualu kakor v pedalu. Prvi je izvedel Bachov »Preludij in fugo« v A-duru, Regerjevo »Ave Marto« in Premrlov »Alelujac, drugi Rheinbergerjev »Agitato«, Menegazollijev »Im-proviso« !n Kimovčevo skladbo >Sv. Trije Kralji«. Ta dva sta znatno dvignila kvaliteto orgelske pro-
dukcije, razumljivo, saj sta iz najvišjega letnika.
Vendar je v celoti bila prireditev dostojno izvedena, le škoda, da je bila Hubadova dvorana skoraj do polovice prazna.
•
Operno gledaliile je po znanem neuspehu tenorske partije po daljšem času ponovno uprizorilo Rossinijevega »Seviljskega brivca« z g. Manošev-skim v tenorski vlogi grofa Almamive. Naglasiti moram ie takoj v začetku, da je g. Manoševski izredno težko vlogo res nepričakovano zadovoljivo in sprejemljivo odpel. V petju je mirne-j&l, višine znatno boljše zastavljene in zvo&neje razvite, le zaradi še ne dovolj izvežbanega pravilnega dihanja še trpi glas in organ v muskulaturnem natezanju. Je pa vidno boljši v vokalizaciji; izgovorjava pravilna in razumljiva Vendar je oblikovanje še vse preveč sunkovito, včasih premalo povezano v kan-tileni, kar razbija muzikalno estetsko zaključenost fraz. Njegov uspeh je sad resnega dela, treba bo le v tem smislu še nadalje truditi se, da se doseie najvišja možnost do popolnosti glasu in organu v korist, pa tudi nam v veselje, da se dviga v Operi nov pevec h kvaliteti. Tudi v igri je mnogo boljši. Ko se bo oblikovalec privadil odru in dirigentu, bo gotovo opustil odbijajoče prekomerno pogledovanje na dirigenta, kar zelo razbija igralsko kontinuiteto. Vsak njegov uspeh nas bo samo veselil.
sil.
Tri lavne produkcije glasbene iole »Sloga«
Učenci in učenke glasbene Sole »Sloga« so v treh javnih produkcijah (21., 23. in 25.) pred številnim občinstvom polagali račune o svojem delu in napredku v preteklem letu. V prvi produkciji so nastopali predvsem gojenci instrumentalnih oddelkov, v prvi vrsti klavirja. Zitko Marija je s polno gotovostjo izvedla Pavčičevo skladbico »Jager pa jaga«; tudi Mlakar Marjetica je zadostila stavljeni nalogi v Svetlovem Moderato; isto velja tudi za Rismal Alenko. Mlakar Zorka je odigrala v čisti i.ntonaciji in dobrem oblikovnem pojmovanju Schu-mannove in Grečaninove vijolinske skladbe; uspešno šolanje na gosli h Je pokazal tudi Sicherl Bogdšn. Kit Dušan je pokazal strumen nastop, prav lepo se je odražalo vodenje desne roke. Intihar Silva ima prijeten, temno pobarvan in deloma zastrt glas z lahko dosegljivo višino, ki je pa bila topo čista, brez distoniranja. Osredkar Radko je predvajal na klarinetu Mozartov Adagio iz A-dur koncerta. Klarinet je svojeglavno glasbilo, ki se ne pokori rad in tudi ne poje zmeraj tako, kot bi igralec želel. Osredkar je pokazal smisel za polnost tona, za čisto intonao.ijo in tehnično obvladanje instrumenta.
Pri drugem javnem nastopu je bil na vrsti Trio za klarinet, čelo in klavir (Riha Vladimir,
Vozel Marjan, Mlakar Ale<nka). Ansambl še nI medsebojno uravnovešen, toda posamezna mesta so pa nudila prav lepo sozvočje in skladnost v dojemanju. Mozartov koncert v D-duru za gosli je izvajala Smrekar Danica. V Vivaldijevem koncertu je nastopil Bogataj Mihael. Prvi stavek je izzvenel v širokih, dinamično podčrtanih linijah. V drugem stavku je pa vijolinist pokazal svojo tehniško bra-vuro. Patiik Maruška je zapela tri samospeve; ima svetal in jasen ton, podzavestno se pa glasu tu in tam pridruži nekakšen prizvok, ki pa moti. Klavirske skladbice sta solidno in ljubeznivo izvedli Mandel Ariadna in Šparhakel Metka. Igro ftenk Qlge je mestoma motila neskladnost akordnih udarov obeh rok in deloma netočna uporaba pedala. Dve Colomerjevi skladbi Je smiselno odigrala Ro-dič Zdenka. Vijolinist Sovre Sava je korajžno nastopal in glas vijoline mu je prijetno pel. Narav-fiost odlično je izvedla tri klavirske skladbe: Ska-ldcki: Večerna pesem, Peterielka: Žalost in Taren-ghi: Kmečki ples Držaj JoSica.
Tretjo javno produkcijo 25. junija je otvoril »Mladinski zbor« s petimi pesmimi, deloma enoglasnimi, deloma večglasnimi. Peli so z veseljem, ritmično točno in s pri roj mi o navdušenostjo. Vrstili go se nastopi na klavirju: Tomšič Aleksandra, Hom-zak Drago, Kališnik Miroslav, Tancig Branka.
Skladbe so odigrali večinoma na pamet. Z nadpovprečno gotovostjo in razumevanjem je izvedla Durandov valček v Es-duru Brilej Mija. Višek je pa dosegla Mlakar Mira, zlasti v Milojevičevi »Žalosti«, ki jo je tudi vsebinsko kar moč izčrpala. Prisluhnili smo tudi Bassijevi Koncertni fantaziji, ki jo je na klarinetu izvedel Rener Anton z velikim smislom za polnost tona in celotno oblikovanje. Smrekar Danica je ob spremstvu šolskega orkestra zaigrala Svendzenovo romanco in Jenkinsonov Ples vil. Njena igra in »talno pojmovanje sta bila na dostojni višini. Dirigiral je g. šušteršič Vinko. — V duetu sta nastopili gojenki Patik Maruška in Intihar Silva s tremi pesmimi. Glasovni barvi se med seboj ne ujemata in tudi v izvajanju je manjkalo gotove strnjenosti. Z ozirom na celotni pretežno instrumentalni program sta pa mnogo doprinesli k raznovrstnosti programa.
Glasbena šola »Sloga« zavzema pri oblikovanju in vzgoji našega glasbenega naraščaja prav važno mesto. Svoje delo vrši že dolgo dobo let, zato si je privzgojila stalno občinstvo, ki z velikim razumevanjem poseča njene prireditve. Učiteljski zbor se stalno veča. Vodstvo šole je v zanesljivih rokah umetnostno široko razgledanega g. Herija Svetla.
d.
Poizvedovalni urad v Vatikanu za čas vojne
1 V vatikanski palači, kjer je začasni sedež papeškega urada Sv. kongregacije za vzhodno Cerkev, je zdaj nameščen tudi poseben Vatikanski poizvedooalni urad za čas vojne.
Urad sestoji iz več dvoran, iz čakalnice in pisarn, kjer ie polno uradnikov in uradnic, ki jmajo zvrhane roke dela. Semkaj prihajajo — kot pri nas k Rdečemu križu — vsi tisti iz mesta Vatikana, ki imajo svojce na bojščih ali v ujetništvu ali pa ne vedo zanie že več let. Po zamisli sed. papeža Piia XII. je začel ta urad poslovati v septembru 1939 in je imel največ opravka s Poljsko, z ondotnimi družinami in ujetniki, nanašajoč se na tozadevne podatke poljske nuncijature. Mnogo je bilo sitnosti z določevanjem podatkov o poljskih beguncih, ki so se bili zatekli na Madžarsko, v Romunijo, v Litvo in na Letonsko.
Drugi del poslovanja tega urada se ie začel lani med majem in junijem, od vstopu Italije v to vojno. Področje uradnega poslovanja se je boli in bolj večalo. Urad se je moral brigati zdaj za begunce iz Belgije, Nizozemske in Francije in dalje za italijanske internirance v Angliji, saj je tudi pomorska vojna na Sredozemskem morju dala spet novih opravkov temu uradu. Predvsem se je morala ta papeška ustanova pobrigati za razne številne duhovnike, se-meniščnike in redovnice, ki so postali žrtve te nove vojske. Poskrbeti je moral urad za nove smernice v življenju vseh teh in več in več ie tega dela. Tudi vatikanska radijska in brzojav-
na postaja sodelujeta s poizvedovalnim uradom. Nešlevilna vprašanja prihajajo iz Italije. Anglije, Kanade, Avstralije, Belgijskega Konga, iz Indije in .Južne Afrike.
V italijanskn-grški vojni se ie delo spet povečalo. Prihajalo je do 2000 in več vprašanj na dan, ki so bili vojaškega in duhovniškega značaja. Zdaj se je to število vprašani spet povečalo. ko je na svetu spet novo bojišče več. Vprav zato. ker je tukaj dvojnato delo — zgolj osebno in vojaško, pa še duhovniško in duhovno. ima ta papeška ustanova tudi dvojni dobrodelni pomen za svet: v telesnem in duhovnem pomenu. Zares je tukaj vidno, da je papež najvišji poglavar vernikov vsega sveta in da je tudi oče. Koliko raznih vijugastih zadev je treba izravnali, koliko kočljivih vprašanj brž in dobro rešiti! Zato so zaposlena pri tem v uradu s svojimi zvezami tudi vsa zastopstva nuncijatur, apostolskih vikarijatov in misijonišč iz vsega sveta.
Neizmerne so koristi, ki se iz tega urada izlivajo v srca miljonov ljudi vsega sveta. Papež Pij XII. vprav s tem svojim uradom na poseben način dokazuje, kako mu je blagor vseh milijonov duš pri srcu.
Zvito
»Kaj! Da gospoda ravnatelja ni tu? Saj je
Itamle njegov klobuk!«
»Prosim, gospod ravnatelj ima dva klobuka!«
ČETRTI GOST
Roman.
»Tega pa zares ne vem. Bil je moj dober znanec, poklical me je, jaz pa sem se odzvala njegovi želji.«
»Ali ste poznali tudi druge goster«
»Razen Ileya sem poznala še doktorja Bly-stonea. Sir Denis Blystone je prišel pome v stanovanje in sva skupaj odšla h gospodu Hevu. A šumana dotlej nisem poznala in mi je bil koj jako všeč.«
»Kdaj ste prišli v Heyevo stanovanje?«
»Nekaj minut pred enajsto uro. Gospod Šuman je nii žr tam.«
»Ali ste začeli koj piti?«
Njene temne oči so se ji smejale, a njene ustnice so bile nepremične.
»Pa saj to ni bilo nikakšno ,pit je'! jaz sem spila en sam koktel, pa še tega ne do dna.«
»Koktel, hm...«
Masters je zamolčal, kar je že imel na jeziku, zakašljal je in povzel:
»Prav, gospa. Ali pa veste, kdo je te koktel« mešal?«
»Jaz sama.«
»Kaj? To vi priznate?«
»Kaj se pravi to, da .priznavam'?« je gospa osuplo vprašala. »Kaj pa je tukaj takega. kar bi bilo treba .priznati'? To je čisto preprosta reč. da sem jih jaz mešala. Saj nisem bila nikoli prt gospodu Heyu, ne da bi bila jaz mešala koktele in on je hotel imeti le eno vrsto mešanice, ki se imenuje .zlato'. Ta koktel sem mu zmeraj jaz mešala in ob tej priliki je Hey gostom zmeraj dejal in pogledal mene: ,Ali vam je všeč moje zlato'?«
Pri teh besedah je gospa zardela-	i
»In vsi navzoči so pili ta koktel?«
»Ne vsi. Sir Denis je pil neko ameriško pijačo, mešanico iz žganja in ingverjevega piva.«
»Ali sie sicer kaj jedli ali pili?«
»Prav nič ne.«
»Saj razumete, gospa, zakaj vas tako iz-praštijem. Strup, ki ste ga bili vsi izpili, je bil v tej pijači. Zato mi pa zdaj povejte...«
»Pa saj je to nemogoče!« mu je ona segla v besedo. »Odkar sem se zavedela, mi roji 'e to po glavi, kako da se je bilo to zgodilo, in povem vam, da je povsem nemogoče, da bi bil Icdo primešal strupa v našo pijačo. Če ne verjamete, pa vprašajte druge! Popolnoma izključeno je, da bi bil strup v pijači, ki sem jo bila jaz zmešala!«
Doktor Halsen je vstal.
»Pet minut, gospod nadzornik,« je dejal Mastersu.
Masters se je naredil, ko da ga ni slišal:
»Torej, glejte, gospa...«
»Vaš čas je minil,« je ponovil zdravnik.
Masters ga je srdito zavrnil:
»Pa menda ne mislite zares...«
»Mi je prav žal, dragi moj nadzornik, vendar mora v moji hiši tudi policija slušati mojim ukazom. Pojdite prostovoljno, gospod nadzornik, ali pa... hočete, da grem po policijo?«
Masters je brez besede vstaj in odšel, a videti mu je bilo, da se vse kuha v njem .Pravkar je bil začel... niti do apna in fosforja še ni prišel... Kakšne surovine so ti zdravniki!
Ko sva se peljala z dvigalom nizdol: je dejal:
»Veste, Sanders, meni se zdi, da me je ta ionska hudo vlekla za nos! Nekaj ni tu ▼ redu,
pa bora že dognal, kaj da je; se boste le še spomnili kasneje na te moje besede. Pa še to, da se pacientka ne sme utruditi! Fej te bodi I
Najprej me zbudijo sredi noči, da naj pridem in poizvedujem, potem pa — nič! Ne pustijo mi, da bi se kako razgledal — in sploh —«
»Mogoče se motim,« ga je prekinil Sanders, »vendar se mi dozdeva, da vas trapi še nekaj drugega?«
»Saj je res,« je priznal Masters. »Pa veste, kaj? ,To je nemogoče', je rekla ta ženska. Zakaj bi pa bilo nemogoče, za vraga? Ali je nemogoče. da bi bil strup kasneje prišel v pijačo? Lahko bi vam navedel sto takih možnosti!«
šla sta skozi slabo razsvetljeno vežo bolnišnice, pa sta zaslišala, kako so se nalahko odprla vhodna vrata in se jima je približal neki mladenič z neslišnimi koraki. Sanders je spoznal policijskega stražnika Peelarda iz Scotland Yarda.
»Ferguson je izginil!«
Masters se je komaj premagal, da ni zdivjal.
»Imenitno! Menda ste ga prosili, da naj odide i zhiše, kaj?« je besno zavpil.
»Nikakor, gospod nadzornik,« je mirno odvrnil Peelard. »Saj ni odšel skozi vrata.«
»Pa ga menda ni veter odnesel?«
»Lejte, gospod nadzornik, Raj(? je budno pazil pred hišo. Ko sem bil zadnjikrat videl Fergusona, je bil sedel ▼ svoj' P'*"rni in je čakal vas, kdaj bi se vrnili. Dejal je bil, da nam je da razpolago. Ko sem bil nato čez nekaj minut spet v pisarni, g« že ni bilo več. Njegova črna narokavnika sta bila na mi/i in zraven njegovi naočniki. O njem pa ni bilo ne duha ne sluha.«
»Dobro, Peelard, a jaz vas vprašam eno:
le kako je mogoče oditi iz hiše?«
»Bržkone je odšel skozi kako okno na za-
dašnji strani niše. čeprav ni ondi videti nobene možnosti, da bi se bil spustil na tla. Najbri i« skočil.«
»Nikar ne čvekajte, Peelard!« ga je nahru-lil Masters. »Kako more star človek skočiti skozi okno, petnajst metrov visoko, pa da si ne polomi ne rebra ne noge! Nikarte, no!«
»Slišati je že neverjetno, vendar je tako,« je povzel Peelard. Pa še nekaj: spodaj na vlažni zemlji ni nobenih sledi kakih stopinj! Za-dašnja vrata so bila zaklenjena od znotraj. A pri glavnem vhodu, kot sem že povadal, je bil ves cas Righe na preži. Zatorej je Ferguson na vsak način moral pobegniti skozi okno.«
»O tem se bova še pomenila, dragi moj,« je nejevoljno dejal Masters.
»Medtem pa ...«
»A to še ni vse,« je čez nekaj časa začel mladi stražnik. »Dozdeva se, da sploh ni nobenega človeka z imenom Ferguson.«
Masters je naglo vzel klobuk z glave, kar ie zmeraj pomenilo, da je bil neznansko razburjen.
»Zbudili smo hišnega oskrbnika, ki je spal v prizemlju. Po rodu je Irec in se imenuje Ti' motej Reorden, precej sumljiv človek. On snlob ni ničesar slišal, kar se je bilo zgodilo v hiši Toda...«
»Ali bi bili tako prijazni in bi povedali, kaj prav za prav hočete reči?«
»Takoj, gospod nadzornik. Torej, ta oskrbnik hiše nam je dejal, da ni pri Šumanu zaposlen noben uradnik z imenom Ferguson. Tam da sta samo dva uradnika, a v Kairu je pa še ena njegova pisarna. Eden od teh dveh uradnikov se imenuje Smith ki je visokorasel, pla-volas mladenič, a drugi ie Egipčan, ki je pa že več ko deset let v službi pri Šumanu; O našem znanem Fergusonu pa ni še nikoli ničesar slišal, niti ni še videl človeka v hiši, ki bi se po popisu ujemal s Fergusonom. Torej po vsem tem kaze, da čioveka z imenom r erauson sploh ni.«
Malioglasi
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri žeaitovanjskih oglasih je beseda po L1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu.
| Sliižte |
Dobe:
Dobrega uradnika
zmožnega knjigovodstva in nemške korespondence, išče industrijsko podjetje na Gorenjskem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samostojna moč« št. 9291.	(b
JUc|o:
Enosobno stanovanje
izven mesta išče mirna stranka za takoj ali za 1. avgust. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dve
osebi« št. 9289.	(c
■■■■■■■■■■■■■■■■
Citajte »Slovenca«

Vialromfnl
zlato kupuje
po naJvtBjlb cenah CBRNE, Jnvelir, Ljubljana Volfova ulica M. I
Prodamo
L« fabbrlch« sviz-
zera di orologi di t;ran classe ALPINA cercano rappresentanti e conces-sionari nei centri prin-cipaii della Provincia di Lubiana. — Offerte alla rappresentanza generale (corrispondere in itali-ano, tedesco, francese).
Švicarska tovarna
prvovrstnih ur ALPINA iščejo zastopnike in poverjenike v glavnih centrih Ljubljanske pokrajine. — Ponudbe (italijansko, nemško ali francosko) na glavno zastopstvo.
CASALPINA - Bologna, Via Rlscoll •
Vsakovrstno zlato
brlljaat« In »rebro
kupu le po oa|viS|ib ceoab
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 8

Mlekarno
na deželi, a koncesijo prodaje deželnih pridelkov in avtotovornega prevozništva — dam v najem. Več pove uprava »Slov.« pod St 9183.	(n
čevljarska delavnica
dobro vpeljana, z vsem potrebnim inventarjem, se odda v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9287.	(n
Cvetje, sadje, zelenjava
vedno v zalogi. BALOH, Kolodvorska ulica 4t. 18. Telefon 39-6«.	I

»REALITETA«
posestna posredovalnic«
T LJubljani Je aamo r PREŠERNOVI U&. 64. nasproti glavne poŠte. Telefon 44-10.
Kupim stanovanjsko hišo
ali vilo v LJubljani ali okolici proti gotovini. — Posredovalci lzkljuCenl! Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 204-928«. (p
Denar naložite najbolje,
ako kupite travnik ali njivo na prometnem kraju ; lepa lega. Poizve se pri: Franc Berltč, posestnik, Ljubljana, Drav-lje, Koroška ceata. (d
TUTTO CON IALLUMINIO
Ogni industria trova nell' allu-minio il metallo che risponde piu favorevolmente a determinate esigenze. Dai piu comuni getti di fusione, in terra ed in conchiglia per le piu varie applicazioni ai pezzi stampati e forgiati d'ogni tipo c forma j dalle carte per tap-pezzerie o per imballaggi o per isolante termico allo scatolame d' ogni genere, stampato, laccato, ossidato, litografato ; dat recipienti a pressione, come bombole per gas compresso, ai serbatoi per acidi della grande industria chi-mica e a quelli deli'industria ca-searia, del latte e della birra; dalla utensileria di cucina al vasellame per la mensa; sempre 1'alluminio si dimostra utile, prezioso e tal-yolta insostituibile.
IN TlITTE LE INDUSTRIE PER TUTTI GLI IMPIEGHI
VSE IZ ALUMINIJA
Slehrna obrt najde v aluminiju kovino, ki najbolj uspešno ustreza določenim potrebam. Od najnava-dnejših vlitkov v zemljino in v kalupe za najbolj različne uporabe do vtisnjenih in oblikovanih kosov vsake vrste in oblike; od papirja za tapeciranje, za zavijanje in toplotno izoliranje do škatel vseh vrst, tiskanih, lakiranih, oksidiranih ter litografiranih; od posod za stisk, kakor steklenice stisnjenega plina, do kislinskih posod za veliko kemično industrijo in posod za sirar-stvo, mlekarstvo ter pivovarstvo; od kuhinjskih predmetov do namizne posode; vedno se aluminij izkaže za koristno dragoceno in včasih nenadomestljivo kovino,
V VSEH INDUSTRIJAH ZA VSE UPORADE
E' COMPLETAMENTE ITALIflNO-JE POPOLNOMA ITALIJANSKA
I leto ■
Oddaje:
Opremljeno sobo
z dvema posteljama oddam. Korobov,. Sv. Petra cesta 43-1.	(s
Oddamo sobo
sredlšCe mesta, separaten vhod. Poizve se v upravi »Slovenca« pod 9269.
Jttclo:
Sobo
alt enosobno Btanovanje Išče samska oseba. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Šifro »Ob Tržaški cesti« St. 9288.	(c
j Oitfare |
Dražba!
Dne 1. julija bo ob 16 na postaji LJubljana dražba sledeftlh pošiljk: 1 zaboj starih
medenih sit	72 kg
1 omot igel za grebenje	10 kg
5	bal zdravilnih
zelišS	407 kg
1 žel. prazen sod 26 kg
6	sodov soka od
višnje	2650 kg
1	zaboj, elektrl6-
nl motor	14 kg
2	zaboja ogledal 216 kg 4 vreče pečk od
breskev	238 kg
Vodstvo skladišča.
2 951
Slovenca
«'UNOl
Pri največjih poštnih uradih Kraljevine si lahko brezplačno ogledate katalog poštnih vrednotic, ki jih za kolekcije prodaja filate-listični urad Uprave Pošte in Telegrafa. Omenjeni uradi sprejemajo naročila za nakup znamk in katalogov. Cena katalogu je L. 4-—, če ga naročite neposredno pri filatelističnem uradu v Rimu. Za poši-ttatev priložite L. 1*10 za Kraljevino in kolonije ter L. 275 za inozemstvo.
Umrla nam je naša zvesta prijateljica, materinska namestnica in vzgojiteljica
Tilda Pučar roj. Hauselmair
po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere. Nepozabno pokojnico bomo spremili k večnemu počitku dne 1. julija ob 17 iz grajske kapele barona Codellija v Štepanjo vas v grobnico rodbine barona Codellija. V Ljubljani, dne 30. junija 1941.
Anton baron Codelli, njegovi otroei in ostalo sorodstvo.
SOCIETA ITALIANA
Anonimacon sede in Milano - Cap. L.400.000.000
€ a v I
e conduttori ellettrici iso-lati e relativi accessori
Pneumatlci
per auto, moto, velo.avio relativi accessori e materiali per riparazione anelli per carrelli industriall
Articoli technici e sanit&ri masehere di protezione, impermeabili, suole e tacchi
Rivolgrersi alla Filiale dl Trieste
SOCIETA
Kabli
in izolirani električni prevodniki in pripadajoči deli
Pneumatlke
za avtomobile, motorna in navadna kolesa in letala, pripadajoči deli in materijal za popravljanje, obročki za industrijske vozičke
Tehnični in sanitarni predmeti, varovalne maske, dežni plašči, podplati in pete
Obrnite se na podružnico v Trieste
I T \ £ I A N A
TRIESTE - PIAZZA DALMAZIA 1
Za Ljudsko tiskarno i L jubilant: Jože Kramarii
Izdajatelj: InLJoži Sodil
tedniki Viktor Cenili