UDC U D K 911.3:331.6(497.12-87) =863 ZAČASNO ZAPOSLOVANJE IZ SR SLOVENIJE V TUJINI (Nekatere socialno-geografske značilnosti) Anton G o s a r * M igracije sprem ljajo človeštvo skozi vso njegovo zgodovino in se izra­ žajo v obliki perm anentnega ali začasnega preseljevanja oseb, skupin ljudi in celih narodov iz k ra ja v kraj. Dejavniki, ki vplivajo na prem ike prebivalstva so lahko raznovrstni, vendar je m irnodobna m igracija v glavnem odraz druž- beno-ekonomske ureditve oziroma razlik, ki nasta jajo v socialnem in gospodar­ skem razvoju med posameznimi regijam i. Oseba, ki je udeležena v tem prostorskem prem iku je m igrant. (1, 219). Zaradi migracij nasta ja ta dve, dia­ m etralno nasprotni si skupini prebivalstva: — skupina dinamičnih, alohtonih, oseb, ki so se preselili v regijo in — skupina imobilnih, avtohtonih, prebivalcev, ki že od nekdaj žive v tej regiji. (2, 2) Teritorialni prem iki oseb ali skupin ljudi potekajo v času in prostoru raz­ lično. Zaradi številnih dejavnikov, ki ne delujejo povsod enako intenzivno, se v prostoru oblikujejo skupine prebivalcev z večjimi ali m anjšim i m igracij­ skimi sposobnostmi. Le nekatere med njim i so usm erjene k stalni ali k ra t­ kotrajn i zamenjavi delovnega, bivalnega, prostočasovnega ali kakšnega dru­ gega prostora. Migracije kot elem ent spreminjanja funkcijskih odnosov v pokrajini Glede na potrebe in želje socialnih skupin, ki jih združujejo istovetni interesi, se v danem prostoru pokažejo določene podobne oblike načina življe­ n ja in odnosa do okolice. Vsaka interesna skupina prebivalcev neke regije si zastavlja drugačne cilje po urejenem bivanju, delu, oskrbovanju, izobraževa­ nju, rekreaciji, potovanju in družbeni d e javnosti. . . Tako zastavljeni »nivoji« različnih interesov privedejo do različnih nesoglasij v prostoru, saj nekatere interesne skupine lahko uresničujejo svoje življenjske cilje samo deloma, * Dipl. geograf., univ. asistent, PZE za geografijo, F ilozofska fakulteta , A škerčeva 12, 61000 Ljubljana, YU 5 — G E O G R A F S K I V E S T N IK 65 ali pa jim okolje sploh ne ustreza. Zaradi tega si poiščejo drugo življenjsko okolje, k jer lahko popolneje sledijo prednostni lestvici svojih življenjskih ciljev. P rihaja do preseljevanja prebivalstva zaradi bivalnih (stanovanjskih) razm er, pom anjkanja ustreznih delovnih mest, skope oskrbe z blagom in sto­ ritvam i, neuravnoteženega sistem a izobraževanja, zdravstva, komunikacij in inform iranosti ali zaradi pom anjkanja rekreacijskega prostora. (3, 52). M igracijski tokovi se torej sproste tisti trenutek, ko se za preselitev odloče posamezniki ozirom a skupine prebivalstva, ko se jim zazdi, da je edina možna rešitev iz sedanje družbene ali ekonomske situacije v m igraciji v drugo socio- ekonomsko sredino in se je za tak prem ik nabralo dovolj objektivnih pogojev. M igracija določene socialne skupine je registrirana takrat, ko posameznik sprem eni osnovno izhodiščno točko — to je bivalno okolje. Vozlišče njego­ vega delovanja je nesporno stanovanjski prostor, pa čeprav je ta ponekod časovno najm anj izkoriščen. Ne glede na to, ali je skupina prebivalcev zame­ njala tudi druge točke delovanja v prostoru, kot na prim er delovno mesto, šolo, trgov ino . . . , je m igrirala šele tak ra t, ko je prenesla svoje bivališče v drugo prostorsko vozlišče, iz katerega doseže stare ali nove življenjske funkcij­ ske točke (4 , 47). Zasnova m igracijskega cikla V prim eru, da med dvema prostorskim a enotam a, regijam a ali državama ne obstajajo institucionalne ovire za m igracijo (omejevanje priselitve, zapora delovnih mest, zemljiško-lastninske om ejitv e ...) , p rihaja do zapletenih mi­ gracijskih pojavov z različnimi oblikami in motivi. To obliko prepletenosti med dvema prostorom a, v katerih so se izoblikovale stalne ali začasne vozlišč- ne točke te r številne zveze med njim i in ki so rezultat m igriranja prebivalstva, im enujem o m igracijski cikel. Gre za sklop socialne in prostorske mobilnosti m igranta, ki vključuje različne dejavnosti posameznika ali socialne skupine prebivalstva med krajem bivanja doma (starim vozliščem dejavnosti), krajem zaposlitve in trenutnega življenja (sedanji center funkcijskega prostora) in krajem naslednjega prostorskega prem ika (ustvarjanje nove izhodiščne točke). Vse te točke so v prim eru začasnih migracij na delo v tujino ponavadi pove­ zane tudi s povratkom . Sprem em bo v regionalnem pogledu pom enijo v okviru migracijskega cikla hkra ti tudi sprem em be v dejavnostih m igranta in njegovih socialnih odzivov glede na p rostor bivanja, dela, oskrbovanja, izobraževanja, prostega časa . . . (5, 9). Prepleteni odnosi v sklopu m igracijskega cikla se v nekem prostoru v bolj ali m anj intenzivni obliki ohranjajo oziroma sprem injajo. Kolikor se te povezave stopnjujejo ali preoblikujejo, je odvisno od cele vrste činiteljev, ki jih lahko združimo v pet osnovnih kategorij: — oblika in obseg m igracije se sprem inja s stopnjo zdiferenciranosti med posameznimi regijami; — vrsta m igracije se oblikuje glede na struk tu ro prebivalstva v regiji; — usm erjenost in številčnost migracij je odvisna od stopnje ekonomskega razvoja dežele in inform acijskega sistem a v njej; — m igracije se intenzivirajo v že ustaljenih m igracijskih tokovih, v katerih se oblikuje tudi p ritok (povratek); DE LE Ž ZA Č A SN O ZA PO SL EN IH V TU JI NI OD Š TE V IL A AK TI VN EG A PR EB IV AL ST VA SL O VE NI JE LE TA 19 71 Skica I.: Socialno-geografski modeli m igracije prebivalstva — m igracijski tokovi se različno oblikujejo glede na obdobje konjukture (prosperitete) ali krize (depresije) v določeni družbeni struk turi. (6, 19). M igracijskim tokovom, to je odselitvam, priselitvam in vračanju, ter konsenkvencam, ki jih sprožijo ti procesi, lahko sledimo v okviru ekonomske­ ga in kulturnega razvoja, predvsem pa v socialni in demografski izraznosti m igracijskih pojavov v določeni regiji. Na eni strani opažamo gospodarske in politične posledice, ki so nastale pod vplivom m igracijskega cikla, na drugi strani pa srečujem o dejavnostne in populacijske sprem em be povezane z mo­ bilnostjo prebivalstva. Nesporno je, da m igracija vpliva na sprem em bo druž­ benih in prostorskih struk tu r, tako v obm očju domače regije, kot tudi v kraju priselitve. Oblikovanje m igracijskega cikla v Sloveniji Bistven delež v tem preoblikovanju kulturne pokrajine so prispevale ne­ dvomno m igracije k delovnemu m estu, bodisi tiste na začasno delo v tujino, ali tiste, ki se usm erjajo k industrijsk im obratom doma. Dodati je treba, da je vsak drugi aktivni član naše družbe m igrant v smislu začasne zaposlitve, dnev­ ne m igracije na delovno m esto ali stalne preselitve. Vključujoč obdobja inten­ zivnega izseljevanja v začetku tega sto letja lahko rečemo, da se je več kot polovica obeh zadnjih generacij Slovencev preseljevala. (7, 139). Procese preoblikovanja pokrajine pod vplivom m igracijskih tokov zato lahko pri nas sledimo v naslednjih obdobjih: — v agrarni družbi, ko je cirkulacija prebivalstva tem eljila le na občasnih agrarnih sezonskih delih in je bil zaslužek nam enjen v glavnem vzdrževa­ nju družine; — v predindustrijsk i družbi, ko se je z izgradnjo železnic prvič omogočila m igracija na delo v industrijska m esta in pristanišča, oziroma izseljevanje preko oceana, in ko je ta vrsta em igracije bistveno omilila agrarno prena­ seljenost na mnogih področjih Slovenije; — v industrijsk i družbi, ko se je vedno bolj stopnjeval pomen dela v sekun­ darnem produkcijskem sektorju, oblikovale so se cone dnevne migracije, izboljšala se je prom etna in frastruk tura , prvič je bilo opaziti socialni pre- log na oddaljenih, oziroma proizvodno nezanimivih področjih in m esta so se polnila s prebivalstvom s podeželja; — v urbani družbeni s truk turi, ko je zemlja pridobila na pomenu kot grad­ bena parcela in je le v večjih združenih arealih še vedno zanimiva za agrar­ no produkcijo, ko število kmečkega prebivalstva stagnira in upada in se okrepi m obilnost industrijskega m estnega prebivalstva. To prebivalstvo se seli iz m esta navzven, a vseeno ostane v gravitacijskih conah m est, za­ m enjuje delovna m esta in se vedno bolj tercializira, išče življenjskemu standardu in kvalifikaciji prim erno m esto v tujini. Na kratko: je v social­ nem in regionalnem smislu mobilno. V vseh teh štirih fazah minulega stoletnega razvoja naše družbe zasle­ dimo stalno tendenco zaposliti se izven domačega kraja. Torej je funkcija »delo« že od nekdaj imela prim arno vlogo v okviru preselitvenega procesa. Šlo je za zaposlitev bodisi na veleposestniški zemlji panonskih nižin ali za težaško delo v pristaniščih in rudnikih v Evropi oziroma čezoceanskih deželah ali pa za preseljevanje kvalificirane delovne sile v industrijsko razvite države. Z udeležbo v teh tokovih, ki so po svoji družbeni pogojenosti različni, so nastajale znatne spremembe v regijah doselitve in odselitve. V em igracijskem toku sta sodelovali dve osnovni socialno-geografsko različno pogojeni socialni skupini, ki sta vsaka na svojstven način oblikovali vezi do domovine in vplivali na transform acijo domače regije v pozitivnem in tudi negativnem smislu. a) T r a d i c i o n a l n a s k u p i n a občanov p rihaja v glavnem iz ru ral­ nega podeželja in se zaposli v razvitem industrijskem območju s predpostav­ ko, da bi v čim krajšem času čim več zaslužila. Večina em igrantov te vrste se v določenem trenutku zave razlike v dohodku in standardu svojega gospodinj­ stva napram tistem u prebivalstvu, ki živi in dela v urbanem okolju, in se zato odloči za migracijo. Možnosti za bistveno izboljšanje gmotnega položaja so pri tej skupini zaradi slabe strokovne usposobljenosti zelo omejene. Obenem ni opaziti želje po večji socialni mobilnosti ali sprem em bi delovnega mesta, na katerega so se že pred preselitvijo priučili. Domači kraj je v očeh teh m igrantov velikokrat nadpoprečno in nerealno hvaljen ter emocialno karakteriziran kot »domovina, rodna gruda« ipd. Delovno m esto je nasprotno tem u »neprijazna tujina« ali »izkoriščevalska družba«. Relativno visok zaslužek je v prvi vrsti nam enjen zvišanju življenjskega standarda posameznika in njegove družine: nakupu novega avta, preureditvi ali postavitvi nove hiše. Ko skupina tradicionalno pogojenih m igrantov doseže zaželjeno stopnjo življenjskega standarda, upa na možnost čim prejšnjega odhoda v domači »ljubljeni« kraj. Vendar pa se m edtom pogosto skorajda neopazno zviša tudi m eja socialnega prestiža, kar te rja nadaljevanje zaposlitve v emigraciji. Regije, v katerih prihaja do opisanih reakcij začasno zaposlenega prebi­ valstvo lahko poimenujemo z nazivom »labilna m igracijska območja« (3, 120). V njih nastopa velik razkorak med številom neagrarnih delovnih m est in de­ lovno silo, ki išče delo. Prebivalci im ajo večidel slabše možnosti za izobraže­ vanje, kar vpliva na slabše zaposlitvene možnosti tistih prebivalcev, ki iščejo delo. Slaba in frastruk tu rna oprem ljenost in šibka industrializacija silita pred­ vsem mlajše, dinamično prebivalstvo v odseljevanje. Prim eri m igracijsko labil­ nih regij so v Severovzhodni Sloveniji in še posebej v Prekm urju. To so ob­ močja, ki jih je naša družba opredelila kot »manj razvita območja« (beri tudi: em igracijska področja). b) Med em igranti pogosto obstaja skupina bolj m o b i l n i h o b č a n o v , ki se žele uveljaviti in si poiskati pot navzgor po socialni lestvici. Pri njih ne za­ sledimo več emocionalne navezanosti na matični kraj, temveč preračunan odnos, ki se kaže v tem, da im ajo tam letoviško hišico, ali pa da nalagajo denar v nekatere gospodarske dejavnosti. Prostor, v katerem nastopa ta socialna skupina migrantov, je ponavadi urbano okolje, k jer delovnih m est ne m anjka. Iskanja boljšega zaslužka po­ navadi te rja številne nadaljnje selitve, kar pa je običajno za sodobno urbano družbo. Docela drugačne razm ere nastopajo na tako imenovanih »stabilnih m igracijskih območjih« (3, 120). Tu skorajda ni razlik med ponudbo in pov­ praševanjem po zaposlitvi, kot tudi ni razlik med bolj ali m anj razviti­ mi območji, ki bi lahko povzročale selitve. Do selitev prihaja iz zavestnih sub­ jektivnih odločitev posameznikov ali skupine občanov, ki žele sprem eniti svoj življenjski p rosto r iz m aterialnih ali socialnih razlogov, nikakor pa ne iz eksistenčnih vzrokov. Prim eri takšnih socialnogeografskih razm er nastopajo v osrednji Sloveniji in na vplivnih obm očjih industrijsk ih m est M aribora, Kopra, Nove Gorice (8, 138). Vzroki m igracijskih procesov V slovenskem prostoru so v preteklosti delovali različni ekonomski in družbeni dejavniki, ki so v večji ali m anjši m eri pogojevali preselitvene pro­ cese. Nekateri med njim i so neposredno m erljivi z empiričnim i podatki, drugi zopet ne. Med slednje bi lahko šteli predvsem različne družbene dejavnike; kot so: — sprem injanje odnosa do posameznih narodov in narodnosti; — socialna in ekonom ska politika do določene skupine občanov; — prem iki državnih in regionalnih m eja te r značaj m eje (odprta in zaprta meja); — kreditno m onetarna in socialna politika v določenem obdobju; — ekonomske razm ere (krizna in konjukturna obdobja); — m igracijska tradicija na posameznih področjih. Omenjene dejavnike velikokrat težko empirično izmerimo oziroma jih prikažemo z enim podatkom , še težje pa jih povezujemo z m igracijskim i to­ kovi, čeprav vemo, da nanje v veliki meri, čeprav indirektno, vplivajo. Za osvet­ litev dejavnosti v okviru naštetih točk je potrebno poznavanje širših družbenih, gospodarskih in, ne nazadnje, tudi planskih odločitev, ki v povezavi enega z drugim ustvarja jo pogoje za odselitev. Oblikujejo torej tako imenovane »push faktorje«. Po drugi strani pa ti družbeno-ekonomski te r planski ukrepi, če so v skladu z željami večine socialnih skupin, ki v neki regiji žive, lahko om ejijo ali celo zaustavijo m igracijske tokove. Tako na prim er diskrim inacijski odnos večinskega naroda do m anjšine v različnih sferah družbenih in ekonomskih dejavnosti potiska pripadnike te narodnosti v migracijo. Lepe prim ere pritiska na slovensko narodnost in z njo povezano tendenco po preseljevanju te r zapuščanju narodnostnega terito rija smo v medvojnem obdobju beležili na Prim orskem (11, 52). Podobne, vendar ne tako številne m igracijske pojave zaznam ujem o tudi tak ra t, ko se odnos družbe do specifične socialno-geografske skupine spremeni, oziroma se med­ sebojni odnosi skrhajo. Velikokrat gospodarske reform e, ki vsiljujejo dolo­ čen gospodarski koncept povzroče, da se bodisi kmečko prebivalstvo, bodisi strokovnjaki različnih profilov (zdravniki, inženirji ipd.) odločijo za m igra­ cijo. (12, 150). Vendar ne gre prezreti, da m orajo biti za m igracijo dani tudi objektivni pogoji, posebno še, če gre za meddržavne m igracije, k jer m igrant zapušča izvorno družbeno skupnost in si ustvari delno ali popolnoma novo življenjsko območje v drugem kraju. Velik vpliv na subjektivno odločitev im ajo zato splošni družbeni dejavniki kot so kom unikacijski in inform acijski' sistem ter, ne nazadnje, liberalnost p ri prehodu državne meje. Obmejne regije ob odprti m eji beležijo kontinuiran m igracijski cikel (npr. jugoslovansko-itali- janska meja), m edtem ko zaprte meje povzroče odseljevanje prebivalstva in nazadovanje gospodarstva (13-49). Zato je m erjenje migracij, ne da bi poznali družbene in planske dejavnike, ki na obseg in usm eritev migracij vplivajo te r s tem posredno oblikujejo tudi število in značaj migrantov, pogostom a nesm otrno, saj operiram o v tem prim eru le s številkami. Niso pa nam jasni vzroki m igracijskih pojavov, ki lahko edini pokažejo pot k sm otrnejši presoji regionalne in socialne mobil­ nosti prebivalstva. Velikokrat za večanje števila m igrantov ni pom em bna niti vsota vseh migracij v prostor, niti značaj m igrantov ali oblike življenja v izvornem ali tu jem okolju. Če so dani približno podobni pogoji življenja, za katerim i m igrant oziroma socialno-geografska skupina m igrantov strem ita, se bodo m igranti oziroma socialne skupine odločili ostati v izvorni družbeni sferi, to je v prvotnem prostoru. Drugo skupino dejavnikov, ki vplivajo na selitve, je mogoče izm eriti s statističnim i podatki, ki omogočajo pregled nad obsegom, značajem in usm erit­ vijo m igracijskih tokov. V povezavi z drugim i demografskimi podatki poda­ ja jo ti podatki tudi spremembe, ki so učinek intenzivnega preseljevanja pre­ bivalstva. Diferenciacija Slovenije po selitveni m obilnosti zaposlenih, ki so na začasnem delu v tujini Na ozemlju Slovenije zasledimo pri obravnavanju zaposlenih, ki so na začasnem delu v tujini, zelo različne oblike selitev. Vsaka med tem i oblikami ima svoj poseben značaj, ki je odraz socialno-ekonomskih razm er, ki vladajo v posamezni regiji. Opredelitev teh m igracijskih območij smo izvedli na osno­ vi naslednjih podatkov, ki jih nudi zadnji popis prebivalstva: — usm erjenost m igracijskega toka začasno zaposlenih v tujino, — usm erjenost m igracijskega toka začasno zaposlenih v tujini, — število in delež začasno zaposlenih v tujini glede na njihove družbeno- -geografske značilnosti in — osnovne demografske značilnosti začasno zaposlenih v tujini. D i f e r e n c i a c i j a S l o v e n i j e g l e d e n a r e g i o n a l n o u s m e r j e n o s t m i g r a n t o v , k i s o n a z a č a s n e m d e l u v t u j i n i Slovensko ozemlje je bilo v preteklosti podvrženo različnim vplivom eko­ nomsko m očnejših območij; t ja so se usm erjali tudi em igracijski tokovi. Slovence so v preteklosti privlačevale Amerika in druge prekom orske dežele, države atlantske Evrope in regije v zamejstvu, kar se še sedaj zrcali v toko­ vih današnje »ekonomske emigracije«. Na podlagi zbranih podatkov, lahko trdim o, da vplivajo na usm eritev m igracijskih tokov tudi danes predvsem ekonomsko močna področja, ki so relativno blizu m atični regiji, kar omogoča izseljencem kontinuirano, včasih pa le emocionalno zvezo z domovino. Slovenijo lahko na tej osnovi razdelimo na pet območij. V A v s t r i j o odhajajo em igranti skoraj izključno iz slovenskih občin, ki leže tik ob državni meji. Relativno prevlado nad drugim i usm eritvam i ima ta m igracijski tok samo v občini M urska Sobota, m edtem ko je še zelo močno zastopan v občinah Lendava, Lenart, Dravograd, Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem. V I t a l i j o so usm erjeni v glavnem tokovi iz prim orskih občin. Ne glede na to ali je m igracijski tok vezan le na italijansko ozemlje ali na druge ro­ m anske dežele, lahko rečemo, da večina zdomcev prim orskih občin odhaja preko Italije v rom anski del Švice, v Francijo ali Benelux, k jer so se že usta­ lili sorodniki in znanci iz obdobja predvojnega izseljevanja in kam or so usm er­ jeni tudi m igracijski tokovi iz sosednje Benečije (kolikor ne gre za čezocean­ ske selitve). V Z R N e m č i j o odhaja večinoma delovna sila na začasno delo iz preostalih slovenskih regij. Izoblikovala pa so se tri različna področja glede na usm erjenost m igracijskega toka. Pri prvem podtipu odhaja del emigrantov v Avstrijo (občine Radgona, Ljutom er, Ormož, Ptuj, M aribor, Radlje, Slo­ venska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur in Šm arje in edina občina v Osrednji Sloveniji, Tržič). Drugi podtip je številčno šibkejši. Nastopa predvsem v Osrednji in Posavski Sloveniji: delavci odhajajo na delo v ZR Nemčijo in Švico. Pri tre tjem podtipu odhajajo delavci razen v gospodarske centre Zahodne Nemčije še v druge evropske (predvsem na Švedsko) in izvenevrop- ske dežele (predvsem v Kanado). Takšno tendenco kažejo v glavnem občine Posavske Slovenije: Kamnik, Domžale, Mozirje, Laško in Brežice ter vse do­ lenjske in belokranjske občine (Trebnje, Novo mesto, Ribnica, Kočevje, Črno­ melj in Metlika). Tipi občin SR Slovenije g lede na usm eritev migracijskega cikla začasno zaposlenih v tujini D i f e r e n c i a c i j a S l o v e n ij e g l e d e n a š t e v i l o i n d e l e ž z a p o s l e n i h v t u j i n i t e r d r u ž b e n o - g o s p o d a r s k e z n a č i l n o s t i Pri vrednotenju slovenskega ozemlja glede na število in delež zaposlenih, nas že prvi podatki navedejo na misel, da obstaja vzročna zveza med razvi­ tostjo neke regije in deležem prebivalstva, ki se odloči za odhod na delo v tu­ jino. Za preverjanje te trditve, smo združili podatke o deležu zdomcev v šte­ vilu vsega prebivalstva in podatke o narodnem dohodku na prebivalca posa­ meznih občin in pri tem prišli do naslednjih ugotovitev. Tabela 1: Število začasno zaposlenih v tujini in narodni dohodek na prebivalca po občinah SR Slovenije Občina Začasno zaposleni v tujini leta 1976 Narodni dohodek na prebivalca v din v letu 1975 število delež v % Ajdovščina 536 4,6 34.070 Brežice 1.704 10,0 24.057 Celje 2.015 5,0 55.359 Cerknica 280 3,0 33.269 Črnomelj 1.222 11,6 23.574 Domžale 975 4,1 40.110 Dravograd 197 3,9 34.623 G. Radgona 1.730 11,0 23.744 Grosuplje 573 3,8 22.088 H rastnik 165 2,3 40.268 Idrija 1.109 1,2 28.780 11. Bistrica 252 3,3 30.648 Izola 141 1,6 39.643 Jesenice 705 3,8 57.917 Kamnik 554 3,4 39.532 Kočevje 729 5,7 37.791 Koper 372 1,3 49.715 Kranj 943 2,4 50.787 Krško 1.375 7,8 41.677 Laško 670 5,1 25.581 Lenart 1.294 11,6 9.763 Lendava 3.897 27,3 23.515 Litija 221 2,0 28.723 L j.-Bežigrad 522 2,0 70.515 L j .-Center 641 2,8 170.380 Lj.-Moste Polje 523 1,6 55.145 Ljubljana-šiška 1.085 2,3 52.619 Ljubljana-Vič-Rudnik 1.071 2,9 30.509 Ljutom er 1.367 10.9 20.744 Logatec 68 1,4 38.086 M aribor 9.395 7,9 46.526 Metlika 371 8,4 34.062 Mozirje 557 6,2 26.647 M urska Sobota 6.647 19,3 20.055 Nova Gorica 634 1,9 49.039 Novo mesto 1.331 4,1 44.037 Ormož 1.225 10,8 14.145 Piran 223 2,1 61.874 Postojna 204 1,6 40.225 Ptuj 5.496 13,0 22.751 Radlje 567 5,2 22.494 Ravne 981 6,4 51.281 Ribnica 1.022 14,8 32.488 Sevnica 697 6,1 22.167 Sežana 217 1,5 39.656 Slov. Gradec 1.319 3,5 26.783 Slov. B istrica 1.182 5,8 24.946 Slov. Konjice 872 9,1 31.120 Šentjur 544 4,8 16.315 Škofja Loka 524 2,6 43.917 Šm arje 1.116 6,0 17.825 Tolmin 702 5,9 26.599 Trbovlje 176 2,3 52.522 Trebnje 401 3,7 21.321 Trbiž 321 1,4 50.144 Veleenje 514 1,9 56.872 Vrhnika 220 2,2 32.819 Zagorje 144 1,6 30.444 Žalec 1.090 4,3 32.981 Skupaj: 64.356 5,7 41.435 Slovenijo lahko glede na pom em bnost začasnega zaposlovanja v tujini razdelimo na splošno v njen severozahodni in deloma vzhodni del, k je r sta število in delež rojakov zaposlenih v tu jin i nadvse visoka (ponekod nad 25 % vsega prebivalstva (npr.: Lendava), in na preostalo Slovenijo, k jer so z izjemo nekaterih dolenjskih in belokranjskih občin vpliv in z n jim povezani problemi začasnega zaposlovanja v tujini minimalni. Podatki o številu delavcev na tujem skoraj docela korelirajo s podatki o narodnem dohodku na prebival­ ca. V pom urskih občinah npr. narodni dohodek n ik jer ne preseže 25.000 dinar­ jev na prebivalca (leta 1976), obenem pa ni nik jer delež začasno zaposlenih prebivalcev nižji od 10%. V nekaterih katastrsk ih občinah doseže celo vred­ nost nad 40 % aktivnega prebivalstva. V teku nadaljn je analize smo poizkušali oceniti nekatere empirične m igracijske in družbeno-ekonomske dejavnike in jih kategorizirati. Upoštevali smo delež začasno zaposlenih v tujin i v številu prebivalstva občine (do 10 %, 10—20%, 20—40% in več), delež začasno zaposlenih v tujini v številu aktiv- ŠT EV IL O ZA ČA SN O ZA PO SL EN IH V TU JI NI GL ED E NA ŠT EV IL O PR EB IV A LC EV M AT IČ NE OB ČI NE IN NA RO D N I DO HO DE K OB ČI NE V LE TU 19 76 nega prebivalstva zaposlenega izven agrarnega sektorja (pod 10%, 10—20%, 20—40%, 40% in več), delež kmečkega prebivalstva na začasnem delu v tujini v številu vseh zdomcev občine (pod 10%, 10—25 %, 25—50 %, nad 50%) in narodni dohodek na prebivalca v občini (pod 20, 20 do 30, 30—50, nad 50 tisoč dinarji). N ajvišja ocena je bila v posamezni kategoriji štiri, najnižja pa ena. Največ točk — 16 — (najvišji dohodek, najm anjši delež kmečkega prebivalstva na delu v tujini, naj višji delež zdomcev v številu aktivnega in še posebej vsega prebivalstva občine) so dobile ljubljanske občine (razen občine Vič-Rudnik), te r občini Kranj in Piran. Sledile so jim občine Izola, Škofja Loka, Nova Gorica, Koper, Postojna, Idrija, Logatec in Sežana, ki so zbrale od 15 do 13 točk in občine Jesenice, Ravne, Velenje, Trbovlje, Tržič, Celje, Ljubljana-Vič-Rudnik, Vrhnika, Radovljica, H rastnik, Domžale, Kamnik, Litija, Zagorje, Cerknica, Ajdovščina, Dravograd in Slovenj Gradec, katerim je skupni seštevek prinesel 15 do 12 točk, vendar ni nik jer posamezna vrednost padla pod tri. Omenjene občine smo uvrstili v prvo kategorijo. V drugo kategorijo občin bi lahko uvrstili občino Maribor, ki je zbrala dvanajst točk in kateri so tesno sledile občine Slovenske Konjice, Kočevje, Metlika, Krško, Slovenska Bistrica, Radlje, Laško, Sevnica, Grosuplje, Trebnje in Tolmin z enajstim i oziroma desetimi točkami. Kot zadnji dve občini te kategorije sta bili sem uvrščeni Žalec in Mozirje z desetimi točkami. V tej kategoriji so dosegle ocenjevane vrednosti največ tri točke, najnižje pa dve točki. Vpliv začasne zaposlitve v tujino je bil že bolj očiten, vendar se je kazal v veliki m eri še v pozitivni luči. Bolj negativen pod vplivom migracij je bil družbeno-gospodarski razvoj v tre tji kategoriji občin, k jer ocene za posamezne elemente niso bile nikjer višje od dveh točk (razen Ribnica), ponekod (Šmarje) pa so imele večkrat celo najnižjo oceno. Občine Brežice, Črnomelj, Ribnica, Šentjur ter Gornja Radgona, Ljutom er, Ptuj in Šm arje so zbrale osem oziroma šest točk. N ajnižje vrednosti po naši klasifikaciji pa so imele občine Lenart, Ormož, M urska Sobota in Lendava (štiri oziroma pet točk), k jer je v tujini zaposle­ nega največ prebivalstva predvsem iz agrarnih gospodinjstev in k jer je na­ rodni dohodek med najnižjim i v Sloveniji. S to analizo smo dobili naslednja obm očja glede m igracije v tujino na slovenskem ozemlju: Tip la .) O s r e d n j a S l o v e n i j a z Ljubljansko kotlino ima nizek delež začasno zaposlenih v tujini, vendar so zdomci iz tega obm očja po stro ­ kovni usposobljenosti oziroma dejavnosti najbolj usposobljeni. b.) š i r š e g r a v i t a c i j s k o z a l e d j e L j u b l j a n e i n P r i m o r ­ s k a im ata na začasnem delu v tujini nizek odstotek delavcev. Iz nekaterih redkih območij odhajajo zaposleni v tujino direktno iz km etijstva. c.) I z G o r e n j s k e , N o t r a n j s k e , Z a s a v j a i n K o r o š k e , to je iz regij z močno industrializacijo, se zaposluje v tujini m ajhen odstotek prebi­ valstva, ki pa pomeni v številu aktivnega prebivalstva zaposlenega izven agrarnih dejavnosti vendarle močno skupino delavcev. Posebno negativno se izraža omenjeni delež v območjih, k jer so gospodarske razm ere šibkejše in k jer odhaja na tu je prebivalstvo iz agrarnih in iz neagram ih dejavnosti (Slovenj Gradec). Tip II a.) O ž j a m a r i b o r s k a r e g i j a ima v tu jin i veliko število za­ poslenih, ki pa v vsoti celotnega oziroma aktivnega prebivalstva ne pomenijo veliko. Delež kmečkega prebivalstva v tu jin i je relativno nizek. Izseljuje se prebivalstvo, ki je strokovno usposobljeno. b.) N e k a t e r e s u b p a n o n s k e r e g i j e J V S l o v e n i j e i n D o ­ l e n j s k e označuje relativno nizek delež zdomcev v številu celotnega in aktivnega prebivalstva, vendar pomeni njihovo odhajanje populacijsko siro­ m ašenje ekonomsko bolj revnih območij kraškega in subpanonskega sveta. Predvsem se kmečko prebivalstvo odloča za direktno zaposlitev v tujini, kar povzroča praznjenje najm anj razvitih območij regij. c.) S a v i n j s k a d o l i n a ima precejšen delež aktivnega prebivalstva na delu v tujini, čeprav je odstotek zdomcev glede na celotno število pre­ bivalstva relativno nizek. Na delo na tu je odhajata obe skupini prebivalstva: km etje in strokovno usposobljeni delavci. Tip III a.) V P o s o č j u i n B e l i K r a j i n i imamo precejšen delež začasno zaposlenih na tujem , ki zapuščajo m atično nerazvito regijo iz vseh navedenih vzrokov. Vrednosti začasne zaposlitve v tu jin i dosegajo v nekaterih, predvsem nerazvitih obm očjih zaskrbljujoče vrednosti in prispevajo k splošni depopulaciji. b.) K o z j a n s k o , H a l o z e i n S l o v e n s k e g o r i c e z občino R i b n i c o im ajo po številu in deležu izredno veliko začasno zaposlenih de­ lavcev na tujem . Enako prizadeta so obm očja z relativno boljšim i ekonom­ skimi možnostmi kot tista, ki so povsem zaostala v gospodarskem razvoju (Šmarje, Šentjur). Posebno v Slovenskih goricah zapušča zemljo največ ljudi s km etij in se zaposluje v tujini. Izjem a v tej skupini je občina Ribnica, ki ima relativno ugodno ekonomsko bazo, vendar je vseeno močno vključena v m igracijski tok. Tip IV a.) S e v e r o v z h o d S l o v e n i j e i n P o m u r j e im ata največ ljudi na začasnem delu v tujini. Občini M urska Sobota in Lendava sta sicer glede gospodarske razvitosti nekoliko na boljšem, v glavnem pa lahko go­ vorimo o močno nerazvitem območju, zato odhaja predvsem nestrokovna delovna sila v velikem obsegu na tuje. Posledica je, da tod normalnega demografskega razvoja tudi v bližnji prihodnosti ni mogoče pričakovati. Sklep Vedno bolj stopa v ospredje družbeno-ekonomske politike Slovenije in Jugoslavije vprašanje naših delavcev, ki so na začasnem delu na tujem . Sm er­ nice o nadaljnjem razvoju republike vključujejo tudi problem atiko začasnega zaposlovanja v tujino oziroma vračanja iz tu jine domov. Pri tem se postavljajo številna vprašanja o odhajajočih m igrantih. Želimo, da njihov odhod ne bi prizadel dem ografskih in ekonomskih razm er v pokrajini. M igracijski tokovi so sprožili vrsto problemov tako v območjih doseljevanja kot odseljevanja, saj niso odhajali in se vračali le delavci, temveč ljudje, ki im ajo svojstvene kulturne in družbene navade. Pretok delovnih rok in um a je sprožil cel val sprem em b v oblikovanju človekovih funkcijskih vrednot v obm očjih odha­ janja, začasne zaposlitve in krajih vračanja. N ekatera obm očja Slovenije so zaradi teh m igracijskih ciklov že povsem sprem enjena: v njih je m igracija v tujino vsakdanji pojav in problem , s katerim se spopada družba bodisi ob odhodu ali ob povratku migrantov. Diferenciacija Slovenije glede na m igra­ cijske značilnosti prebivalstva teh regij nam je lahko vodilo pri oblikovanju življenjskih pogojev, da bodo v tistem obm očju odsotni socialni skupini omogočile vrnitev nazaj v prvotno okolje brez večjih težav. Bibliografija — Bibliography 1. Zelinsky W.: The hypothesis of the mobility transition. Geographical Re­ view, str. 219—249, New York 1971. 2. Klemenčič V.: Regionalne razlike in problem i demografske in poselitvene struk tu re Slovenije. Komunikacije. Slovenski dem ografski simpozij. 3. M aier J., Päsler R., R uppert K., Schaffer F.: Sozialgeographie. Sozialgeogra­ phisches Seminar. W estermann, Braunschweig 1977. 4. Schymik F.: Probleme der Erfassung regionaler Mobilität und Im obilität M aterialen 5, str. 47—61 Frankfurt/M ain 1977. 5. Klemenčič V., Gosar A.: M igracije kot faktor prebivalstvenih in prostorskih sprem em b na prim eru Slovenije (Tipkopis v IGU). Simpozij o m igracijah v Evropi. Piancavallo 1978. 6. Košinski L. A.: The study of m igration, People on the move. Studies on international m igration, str. 1—23, London 1975. 7. Klemenčič V.: Prostorska diferenciacija Slovenije po selitveni mobilnosti prebivalstva. Geografski zbornik X II. L jubljana 1971, str. 138—219. 8. M aier J., Gosar A.: Gemeindetypisierung als Ausdrucksform regional diffe­ renzierter S truk tu r — und Prozessm uster in Slowenien: das Beispiel eines faktorenalytischen Aufsatzes. M itteilungen der Geographischen Gesellschaft in München 1977. 9. K linar P.: M ednarodne migracije. Sociološka in politološka knjižica. M aribor 1976. 10. Baučič J.: Radnici u inozemstvu prem a popisu stanovništva Jugoslavije 1971. M igracije radnika IV., Zagreb 1973. 11. Klemenčič V.: Izseljevanje — problem Slovenije in Slovencev. Draga 1968, str. 51—70, T rst 1969. 12. Furlan I.: Poizkus opredelitve socialnih vzrokov izseljevanja slovenskih izobražencev v tujino. Geographica Slovenica III, str. 150—162, L jubljana 1974. 13. Klemenčič V.: Selitveni tokovi prebivalstva v Sloveniji: Slovenski izseljen­ ski koledar. 1970, str. 49—60, Ljubljana. TEMPORARY EMPLOYMENT ABROAD FROM THE SR OF SLOVENIA (Some specific socio-geographic features) Anton G o s a r (Summary) Migrations different by tipe and quantity are a characteristik of the Slovenian society and theire environment. Slovenia was allways in a crossfield of different economical and social elements and interests and they have coused a relatively strong labour m igration. Especially in the after w ar period m igrations have caused large social changes of Slovenian population. Strong and fast was such a transform ation of the rural society w ith the influence of the seasonal o r part-tim e m igration to w ork into W est-European countries. The occasional and time-limited work of Slovenians abroad had formed different areas of a social transform ation steps. Between the place of origin and the points of labour function abroad many different interactions arrise. This interaction spectrum of funktions, carried mainly by w orkers employed abroad (and their family), and expressed in the regions of origin and employment we call »the m igration cyckluss«. I t covers the social and regional mobility of m igrants w ith theire charakte- ristical actions between home, labour and the place of the next movement.