List 17.
Politiški oddelek.
Deželnozborske volitve.
I.
Letos se bode na novo volilo deset deželnih zborov, in bodo nekatere volitve precej pomenljive. Pri njih bode vlada kolikor toliko morala pokazati svojo barvo. Dva ali trije deželni zbori bodo volili po novih volilnih redih, ako bodo dobili najvišje potrjenje.
Na Predarelskem bode zopet konservativna večina, naj se že novi skleneni volilni red potrdi ali pa ne. Tisti volilci, ki plačujejo od 1—5 gld. neposrednega davka, ne bodo volilnega izida prav nič premenili, posebno ker so se obdržale javne volitve po volilnih možeh, kar tudi ni brez upliva na volitve. Javno se marsikdo še ne upa tako voliti, kakor bi tajno volil.
Volitve v bukovinski deželni zbor tudi najbrž ne bodo prinesle posebnih prememb. Ondu bodo zopet volili cel trop uradnikov, največ političnih, kateri v deželnem zboru glasujejo, kakor želi vlada. Ta deželni zbor vladi še ni nikdar delal posebnih neprijetnosti. Samo jeden-krat se spominjamo, da so poslanci veleposestva tega deželnega zbora delali hude ovire deželnemu predsedniku in je moral deželni predsednik potem ostaviti Bukovino. Pa še tedaj se gospodje niso bili sprli zaradi političnih vprašanj, temveč le zaradi osebnostij, zlasti zaradi tega, ker so bili pri neki pojedini preslabo pogoščeni. To je za te bukovinske gospode bilo važnejše, kakor vsa velika politična vprašanja, ki drugod politikom belijo glave.
Na Solnograškem pa utegne v novem deželnem zboru se malo bolj pokazati protisemitizem, ki se je polastil ondotnih mest. Liberalci morda zgube kak mandat. Posebno v Solnogradu so se liberalcem omajala tla, kakor smo videli pri občinskih volitvah. Vendar je pričakovati v novem deželnem zboru tako razcepljenost strank, da kaj posebnega ne bode storiti mogel.
Na Gorenjem Avstrijskem je konservativcem večina zagotovljena, dokler voli v skupini veleposestnikov tudi cerkveno veleposestvo. To se pa pod sedanjo vlado gotovo ne bode premenilo. Splošno ni pričakovati, da bi volitve v ta deželni zbor prinesle dokaj prememb.
Dolenjeavstrijski deželni zbor bi bil imel voliti po novem volilnem redu, ki pa ni dobil najvišjega potrjenja. Po tem volilnem redu bi se bilo direktno volilo in bile bi se vršile volitve v občinah doma, ako ima dotična občina vsaj 20 volilcev. Vlada je pa hotela, naj bi se zahtevalo vsaj 50 volilcev za to, da bode občina volilni kraj. To je kamen izpodtikljeja, zaradi katerega novi deželnozborski volilni red ni dobil najvišjega potrjenja. Sedaj ne vemo, se bode li sklical še jedenkrat deželni zbor, da sklene nov volilni red po željah vlade, ali se bode pa volilo po starem volilnem redu. če se bode po starem vohlnem redu volilo, bodo nekdanji dunajski pod-kraji volili še po volilnih možeh in sicer po starih volilnih okrajih, katerih pa prav za prav več ni. Vsekako bi bilo malo čudno, če bode velik del prebivalstva pre-stolnega mesta volil s kmetskimi občinami. Naj se že voli tako ali tako, liberalci bodo več mandatov izgubili. Na Dunaju ne bodo obdržali drugih mandatov, kakor mandate notranjega mesta, pa še ondu ne bode šlo brez boja. Volilci, kateri volijo v tretjem razredu pri občinskih volitvah, bodo namreč tudi v tem okraju proti-semitski volili. Da se je pa volilna pravica nekoliko razširila, kar so nekateri zahtevali, bi na Dunaju prav gotovo v deželni zbor ne bil voljen noben liberalec. Kmalu bode v tej deželi za liberalce jedino zavetje še velepo-stvo in trgovinska zbornica dunajska.
V Šleziji bode hud volilni boj. Nemci bodo napeli vse sile, da bi potlačili popolnoma Slovane, ki so postali tako predrzni, da že snujejo svoje srednje šole. Posebno bode hud boj mej Slovani in Nemci v kmetskih občinah, ker tukaj gre za jednega deželnega odbornika. Nemci bi vsekako radi popolnoma sami gospodovali v deželnem odboru. Po mestih bode pa hud boj mej nemškimi liberalci   in   nemškimi   nacijonalci.   Liberalci   bodo   gotovo
nekaj zgubili. Vsied krivičnega volilnega reda bodo tudi v bodoče imeli Nemci večino v tej po večini slovanski deželi. Nekoliko bi vlada pač lahko za Slovane storila, ko bi hotela uplivati na veleposestvo. V veleposestvu je več mož, kateri niso baš tako nestrpljivi Nemci in bi gotovo tudi Slovanom nekaj pravic privoščili, da vlada nanje nekoliko upliva. To bi bilo v avstrijskem interesu, kajti baš v Šleziji se močno razširja prusofilski nemški nacijonalizem. Žal da se tudi sedanja vlada ne upa prav upreti temu toku.
Važne bodo volitve na Moravskem. Tu ima vlada popolnoma večino v svojih rokah. Odločuje večino namreč nefidejkomisno veleposestvo. To posestvo je razdeljeno v tri stranke, češko, srednjo in nemško-liberalno. Večino odločuje srednja stranka. Ta stranka je pa popolnoma vladno orodje. Dosedaj je ta stranka hodila z nemškimi liberalci, ker je vlada hotela, da se na Moravskem v deželnem zboru ohrani nemška deželnozborska večina. Tu bode grof Badeni moral pokazati, če ga je zares volja spraviti se s Čehi. Ako ne pomaga, da ta dežela dobi slovanski zastop, ko so vendar tri četrtine prebivalstva slovanske, ga Mladočehi ne bodo mogli podpirati. Večina v moravskem deželnem zboru je za Čehe dosti važnejša, nego notranji uradni jezik na Češkem. Zato pa mladočeška stranka gotovo zgubi vse zaupanje pri narodu, ako bi vlado še podpirala, ko bi tudi grof Badeni ničesar ne storil, da Moravska dobi deželni zastop, kakeršen jej gre po razmerju narodnosti v deželi. Nekateri člani srednje stranke so že sami iz lastne volje se izjavili, da se iz nefidejkomisnega veleposestva mora voliti nekaj Čehov v deželni zbor. Proti temu grozno deluje baron Chlumeckj. Liberalci celo prete, da pojdejo v opozicijo, ako bi vlada podpirala Čehe. Tu bode torej grof Badeni moral izbirati mej Nemci in Čehi, odločiti se bode moral ali pojde na desno ali levo in to bode odločilno za vso njegovo daljšo politiko.
-------    162   -------