ŠOLA V NARAVI Pustolovski park in njegov izjemen vpliv na otrokov gibalni in psihosocialni razvoj Rok Weiss, učitelj športa, OŠ Loka Črnomelj Fotografije: Pustolovski park Otočec, Terme Krka Preden sem začel delati kot učitelj športa, sem bil zaposlen v turizmu, kjer smo nudili tudi športno rekreacijo v Pustolovskem parku Otočec. Kot licenciran inštruktor pustolovskega parka sem veliko časa preživel med krošnjami dreves ter se srečeval s številnimi otroki, ki so premagovali ovire in poligone, postavljene na drevesih. Nekateri so tja prišli z družino ali prijatelji, drugi pa v sklopu šolskega pouka – bodisi na športni dan ali v okviru izbirnega pred- meta. V članku bom predstavil pomen gibanja in premagovanja ovir v pustolovskem parku za otrokov vsestranski razvoj. Uvod jetna doživetja v naravi. Danes imamo v Sloveniji že Še pred pojavom pustolovskih parkov smo pozna- več kot deset pustolovskih parkov, ki so razpršeni po li adrenalinske parke. Takšni parki so bili zgrajeni z vsej Sloveniji. Sam se bom v tem članku osredotočil namenom vojaškega treninga, leta 1980 pa so se na Pustolovski park Otočec. pojavili adrenalinski parki, kot jih poznamo danes. Parki so postavljeni na gozdnih površinah ali ob Koncept pustolovskega parka obrobju travnikov. V Sloveniji je bil prvi adrenalinski Pustolovski park temelji na doživljajskem popotova- park zgrajen leta 2001 na Ljubelju. Ideja za gradnjo nju preko posebej urejenega plezalnega poligona, je prišla iz tujine, kjer so se parki pojavili že veliko ki je zgrajen med krošnjami dreves, in to tako, da si prej. Adrenalinski park se nekoliko razlikuje od pu- obiskovalci sami lahko izbirajo sebi primerno težav- stolovskega, predvsem se razlikuje v gradnji, in sicer nostno stopnjo. Sestavljajo ga različni poligoni, na je adrenalinski park sestavljen iz umetne konstruk- katerih si vaje sledijo ena za drugo, hkrati se posto- cije in ni namenjen otrokom. Prav tako lahko otroci poma dviguje tudi višina. Park je namenjen pred- po pustolovskem parku plezajo samostojno, s pred- vsem družinskim obiskom, ker omogoča dejavnosti, hodno seznanitvijo s pravili. Pustolovski parki niso namenjene celotni družini, primeren je za otroke od usmerjeni na adrenalinska doživetja, ampak na raz- 4. leta dalje. Pustolovski park omogoča gibalne de- vijanje gibalnih sposobnosti in spretnosti in na pri- javnosti v naravi, pri čemer govorimo o gibanju tako 34 Didakta v vertikalni (plezanje, spuščanje, drsenje …) kot tudi Naravne vrste gibalnega izražanja so za otroke zelo horizontalni (hoja, skoki …) smeri. Torej park pred- pomembne, ker so podlaga za vso motoriko, ki jo stavlja prostor oziroma igrišče, ki je namenjeno igri, otrok potrebuje v vsakdanjem življenju. Pomembne gibanju in doživetjem v naravi. Dejavnosti v parku so tudi zato, ker razvijajo osnovne gibalne spretnosti se izvajajo od aprila do oktobra, in sicer v času, ko za nadaljnja sestavljena gibanja (Kosec in Mramor je park uradno odprt in so tam prisotni inštruktorji. 1991). Obvladanje naravnih oblik gibanja ima širši ži- Prednosti pustolovskega parka so (Paternost 2012): vljenjski pomen, saj se z njihovo pomočjo ne razvija- • gibanje na svežem zraku, stran od industrijskih mest in prometnih cest; • otroke privabiti v naravo, stran od računalnikov; • aktivnosti, ki jih počnemo, zajemajo celotno telo; • vplivamo na razvoj gibalnih sposobnosti; • park je namenjen vsem (tako otrokom kot odra- slim); • park zagotavlja 100 % varnost in soočenje z ele- menti na višini; • poligoni so za otroke še posebej urejeni, saj ima- jo elementi poimenovanje, ki pritegne otroke, ki tako sproščeno izvajajo naravne oblike gibanja; • park je lahko kraj, kjer se otroci srečujejo in igrajo z ostalimi otroki, starši, starimi starši itd., ki bodisi spremljajo otroke ali se za aktivnost odločijo tudi sami; • v parku lahko otroci praznujejo rojstni dan in tako na drugačen, zanimiv in aktiven način preživijo čas s prijatelji. Otrok in naravne oblike gibanja v pustolovskem parku Potreba po gibanju je za človeka naravna. Otrok v gibanju razvija in krepi svoje telo, usklajuje se nje- gova motorika, v povezovanju posameznih telesnih in športnih dejavnosti se urijo njegove spretnosti. Z ustreznimi spodbudami znotraj družine in kasneje v šoli pri otroku vplivamo na njegov kasnejši življenjski slog (Škof 2007). 35 Didakta ŠOLA V NARAVI jo le osnove za športno rast posameznika, temveč so preživljanja prostega časa drugačen, je obisk pu- to življenjsko uporabna gibanja, s katerimi izboljšu- stolovskega parka odlična priložnost, da otroci vsaj jemo kakovost življenja (Pistotnik, Pinter in Dolenec delno nadomestijo izpad naravnih oblik gibanja. Se 2002). še spomnite, kako smo se kot otroci podili po maka- damskih poteh ali igrali nogomet na neravnih in na- Plazenje, lazenje in plezanje so le nekatere naravne grbančenih travnikih? Ali kako smo plezali po dre- oblike gibanja, ki jih otroci v pustolovskem parku vesih, se valjali in skakali po snegu? Tega je danes nenehno ponavljajo. V današnji časih, ko je način zaslediti izredno malo, morda se je ohranilo še na podeželju, ampak tudi tam veliko manj kot nekoč. Paternost (2012) v svojem diplomskem delu naravne oblike gibanja v pustolovskem parku deli na: • PLAZENJE IN LAZENJE sta prvi samostojni gi- banji otroka. Plazijo se po trebuhu, hrbtu ali boku. Pri lazenju pa se otrok giba s pomočjo rok in nog, trup ima dvignjen od podlage. Gibanji sta koristni, ker se tako hitreje razvijajo in kre- pijo mišice in sklepi ter se ob tem otroku razvi- jajo predvsem koordinacija gibanja, ravnotežje in moč. Obe gibanji ugodno vplivata na hrbte- nico. V pustolovskem parku se otroci srečujejo predvsem z lazenjem, ko morajo opraviti giba- nje skozi različne tunele. • HOJA IN TEK krepita predvsem mišice nog, tru- pa, ramenskega obroča. Največ elementov va- deči v pustolovskem parku premagujejo prav s hojo. Vendar nobena oblika hoje ne predstavlja običajne hoje, ampak imajo vse naloge večjo zah- tevnost, ter se izvajajo v oteženih okoliščinah. Vse pravilno izvedene naloge pripeljejo vadečega na 36 Didakta višjo raven. Tu se srečujemo z različnimi primeri • POTISKANJE, VLEČENJE, NOŠENJE, DVIGOVA- hoje (naprej; bočno; hoja v čepu; zmanjšana pod- NJE so zaradi krepilnega učinka zelo koristna porna ploskev; nestabilna podlaga; mehka pod- gibanja za otroka. Previdni moramo biti pred- laga; omejena površina). Ob vseh izvedenih nalo- vsem z maso predmeta, ki ga otrok nosi ali dvi- gah vadeči pridobiva osnovno spretnost, hitrost, guje. Gibanja se pojavijo nekje pri drugem letu ravnotežje, smisel za orientacijo v prostoru itd. starosti. V pustolovskem parku gre predvsem za vlečenje raznih sestavnih delov vaje, ki jih mora- • PLEZANJE se pojavi že zelo zgodaj. Otrok iz svo- jo uporabljati za premagovanje elementov (npr. je radovednosti še preden shodi, že pleza na višji vlečenje sank). predmet (klop, posteljo). Plezanje pri triletniku je še zelo nezanesljivo, leto kasneje pa nezaneslji- Metodika dela in oprema v pustolovskem par- vost izgine. Po petem letu starosti plezajo tudi ku Otočec na pokončnih plezalih. Pri tem razvijajo moč, gi- Vsi obiskovalci pustolovskega parka Otočec, ne bljivost, koordinacijo ter ravnotežje. Vsak poligon glede na starost, najprej spoznajo varnostno v parku se začne s plezanjem po lestvi. Plezanje opremo in nato opravijo šolski poligon, name- predstavlja raznoliko gibanje, saj se lahko spre- njen predpripravi za plezanje. Varnostna oprema minja smer plezanja, prijem za plezalo, postavi- sestoji iz čelade in varnostnega pasu, na katerem tev ob plezalo, način gibanja po plezalu. Samo sta vponki z varovalom za pripenjanje na jekleni- plezanje po lestvi ne predstavlja tolikšne zahtev- co ter škripec z vponko z varovalom za spuščanje nosti, kot jo predstavlja plezalna mreža. Mreža po jeklenici. Namen šolskega poligona je, da in- nekoliko prosto visi, kar še poveča zahtevnost, štruktorji preverijo, ali se obiskovalci varno pripe- saj ni nikjer trdnega prijema kot pri lestvi, ampak njajo in upoštevajo navodila, ki jim bodo koristila vadeči pri mreži nekoliko visi in tako pride do iz- pri uporabi parka. raza moč rok in ramenskega obroča, saj več kot polovico teže telesa nosijo prav roke. Pustolovski park ima 4 težavnostne poligone oziroma proge. Težavnost je določena z barvno • VESE otroci izvajajo že pred tretjim letom, ko oznako. Od najlažje do najtežje si sledijo: rumena preizkušajo svojo moč rok v vesi na veji ali ogra- – oranžna – zelena – modra. Tako je najlažja proga ji. V pustolovskem parku se srečujemo tudi z rumene barve ob ustrezni telesni višini primerna vesami. Predstavljajo enega izmed bolj zani- za otroke od 4. leta starosti. Šele ko obiskovalec mivih elementov. Pri vesah pride predvsem do parka konča poligon oziroma progo določene izraza moč rok. barve in pride v stik s tlemi, lahko začne prema- 37 Didakta ŠOLA V NARAVI govati ovire na drugem barvnem poligonu ali Varnost progi. Težavnost poligonov narašča z višino proge Vsi udeleženci v pustolovskem parku Otočec so (oddaljenostjo ovir od tal). Seveda se tudi zahtev- dolžni uporabljati zaščitno opremo. Čelada pre- nost ovir/elementov postopoma veča. prečuje morebitne udarce glave v vejo ali jekleni- co, medtem ko nas varnostni pas varuje pred pad- Preden obiskovalci začnejo s plezanjem v par- cem z višine. V primeru zdrsa, izgube ravnotežja ali ku, inštruktorji preverijo njihovo dosežno višino. neuspešnega premagovanja ovire nas varnostni Dosežna višina (višina vadečega z iztegnjenimi pas zadrži in prosto obvisimo v pasu, v sedečem rokami) je pomembna zaradi tega, ker s težavno- položaju, na višini. Takrat obstajata dve možnosti. stjo prog narašča tudi višina jeklenice, kamor se Vadeči se z nekaj truda in moči povzpne nazaj na vpenjamo. Torej, le ob primerni dosežni višini lah- progo ter nadaljuje premagovanje ovir ali pa vade- ko obiskovalci plezajo po določeni progi. Skupno čega inštruktorji na varen način spustijo na tla. vsem progam je, da vključujejo vsaj en element, pri katerem se je potrebno spustiti po jeklenici s Psihološka in socialna komponenta škripcem. Vsak element na progah ima sicer ski- Premagovanje strahu pred višino in posledično co, ki naj bi ponazarjala potek vaje, vendar lahko krepitev samozavesti je z vidika psihološke moči udeleženci uporabijo svojo domišljijo in spretno- otroka izredno pomembna. Velikokrat se med pre- sti ter ovire premagujejo na svoj način. magovanjem ovire otroci določene ovire ustrašijo in obstanejo in takrat pride na vrsto vloga inštruk- Za tiste obiskovalce, ki še nikoli niso bili v pusto- torja. Reševanje s spuščanjem po vrvi je vedno za- lovskem parku, se ne glede na starost in dosežno dnja rešitev v takšni situaciji. Inštruktorji poskuša- višino priporoča, da začnejo z najlažjo progo in po- mo otroka spodbuditi in mu svetovati, kako dolo- stopoma prehajajo na težje. Velikost parka in števi- čeno oviro premagati. V skoraj vseh primerih otrok lo elementov omogoča dve do tri urno aktivnost. na koncu oviro premaga, in to mu da neverjeten Proge po težavnosti: Ime proge Število elementov Dolžina spretnosti proge Višina proge Primernost (dosežna višina*) Rumena 9 58,50 m 1,50 – 2,50 m 140 cm Oranžna 15 173,40 m 3,00 – 3,50 m 140 cm Zelena 8 100,00 m 4,00 – 6,00 m 160 cm Modra 14 137,50 m 5,00 – 7,00 m 160 cm 38 Didakta občutek ponosa, da je zmogel. Vsekakor otroci v in skrb za varnost prevzamejo za to usposobljeni parku poleg gibalne sposobnosti krepijo tudi svo- inštruktorji. Inštruktor poskrbi, da vsi učenci uspe- jo samopodobo. Vedno je užitek poslušati otroka, šno opravijo šolski poligon. To pomeni, da se nau- kako srečen je, ko mu uspe premagati progo z ovi- čijo pravilno uporabljati varnostno opremo, kar jim rami, in kako s ponosom razlaga ostalim o svojih omogoča varno plezanje. Po končanem poligonu pripetljajih tekom plezanja. inštruktorji učence razdelijo po progah glede na njihovo predznanje in dosežno višino. Če je kateri V pustolovskem parku se otroci družijo in medse- od učencev že izkusil plezanje po pustolovskem bojno spoznavajo. Tudi otroci, ki se poznajo že več parku, mu inštruktor lahko priporoči bolj zahtevno let, se prvič znajdejo v situaciji, ko vidijo, da je pri- progo. Inštruktorji učence spremljajo s tal ali pa so jatelj v težavi, mu bije srce, se znoji in ne ve, kako z njimi na progi. Poleg tega so inštruktorji v parku naprej po progi z ovirami. Takrat pride do izraza vseskozi v pomoč, če se kateremu učencu pri do- pomen prijateljstva in medsebojne pomoči, ki kre- ločeni oviri ustavi. pi pristne vezi in vzpostavlja odnos spoštovanja. Rojstni dnevi in družinski dan Vsekakor se otroci v parku naučijo vrednot, kot sta Obisk pustolovskega parka vsekakor predstavlja strpnost in pomoč drugim, ter pomena spošto- alternativno obliko praznovanja rojstnega dne. Na- vanja pravil, saj jim le-to omogoča varno plezanje mesto da otroci čas praznovanja s prijatelji preživi- po parku in užitek v gibanju. Tako kot pri pouku športa v šoli tudi v parku spoznamo bolj in manj gibalno sposobne otroke. A bistvo je v tem, da lah- ko napredujejo vsi. Možnosti preživljanja časa v Pustolovskem par- ku Otočec Dnevi dejavnosti ali izbirni predmeti športa so odlična priložnost, da otroci v sklopu pouka spo- znajo pustolovski park. Organizacija športnega dne v pustolovskem parku je super ideja, da učen- ci kvalitetno preživijo čas v naravi ter krepijo svoje telo in samozavest. Prav tako lahko učitelji športa v sklopu izbirnih predmetov izvedejo določeno število ur v pustolovskem parku. V obeh prime- rih učitelji sodelujejo kot spremljevalci in organi- zatorji, medtem ko vso razlago gibanja po parku 39 Didakta ŠOLA V NARAVI Iličič (2008) pravi, da otroci uživajo v gibanju in se z veseljem vključujejo v športne dejavnosti. Za izva- janje športne dejavnosti je potrebna ustrezna mo- tivacija. Otroci pa so bolj motivirani, če so v vadbo aktivno vključeni tudi starši. Počitnice Neustrezna športna naravnanost družine se naj- bolj dramatično kaže v padcu gibalnih sposobno- sti otrok v času letnih dopustov staršev in šolskih počitnic otrok. Raziskava je pokazala, da so otroci jeseni ob začetku šolskega leta telesno slabše pri- pravljeni kot ob koncu, kar pomeni, da njihove po- letne počitnice še zdaleč niso aktivne (Videmšek in Pišot 2007). Zelo priporočljivo je, da starši kljub pomanjkanju športnega znanja otroke usmerja- jo v gibalno dejavnost. Ker je poletje čas počitnic in lepega vremena, je obisk pustolovskega parka in telesna aktivnost v naravnem okolju vsekakor odlična izbira. Zaključek Dimec Časar (2012), športna psihologinja, pravi, da ukvarjanje s športom pomeni zdrav način preži- jo doma ob igranju računalniških igric in nezdra- vljanja prostega časa. Otrok se s pomočjo športa vi prehrani, lahko obiščejo pustolovski park. Tam nauči različnih življenjskih spretnosti, in sicer reše- bodo okrepili prijateljske vezi in sprostili hormone vanja težav, uspešnega prenašanja stresa, prevze- sreče na zdrav način. manja odgovornosti, komunikacije, prilagajanja, samostojnosti, strpnosti, samodiscipline, vztrajno- Vsekakor slabše razvite gibalne sposobnosti in sti itd. Prav tako razvije delovne navade, zna si bo- skromna športna znanja staršev celo mladim dru- lje organizirati prosti čas, zaradi česar tudi šolske žinam predstavljajo resno oviro za skupno športno obveznosti opravlja uspešno. Nauči se postavljati dejavnost. Otroci namreč zelo hitro spoznajo oziro- cilje in tega, da se mora za uresničevanje teh po- ma ugotovijo, kje so prehiteli svoje starše. Na tistih truditi, ter se navadi, da se zanaša sam nase, da je v področjih se pozitivni vplivi staršev precej zmanj- ključnih življenjskih situacijah sam. Starši pa preko šajo (Videmšek in Pišot 2007). Zato je eden izmed športa otroka obvarujejo tudi pred slabimi navada- pomembnih vidikov vzgojiteljske vzgoje staršev mi, kot so kajenje, uživanje alkohola itd. tudi ta, da naj z otrokom čim več sodelujejo oz. z njimi počnejo najrazličnejše stvari (Strah 2000), kot Vsekakor lahko kot inštruktor pustolovskega par- je obisk pustolovskega parka. ka povem, da se v pustolovskem parku otrokom dogajajo čudovite stvari, in prepričan sem, da vsa- Šport oziroma njegova različica športna rekrea- ka premagana ovira v pustolovskem parku hkrati cija ima torej pri zorenju otrok v družini izjemno omogoča tudi lažje premagovanje ovir v vsakda- pomembno mesto. Znano je, da prav v zgodnjem njem življenju. otroštvu lahko najučinkoviteje vplivamo na celo- stni razvoj otroka, še zlasti pa na njegov gibalni ra- zvoj. Športna vzgoja ima še več kot socialno kom- penzacijsko vlogo. V dogledni perspektivi naj bi Viri Dimec Časar, T. (2012): Starši, spodbujevalci otrokove aktivnosti. Nika bila tudi pomemben (so)dejavnik preoblikovanja (276), 16–17. sprevrženih miselnih vzorcev in življenjskega stila Iličič, L. (2008): Športne aktivnosti predšolski otrok ob koncih tedna, med prazniki in v času počitnic. Diplomsko delo, Ljubljana: Fakul- mnogih sodobnih družin. Redno športno-rekrea- teta za šport. tivno udejstvovanje v družini tudi pomembno pri- Kajtna, T. in Tušak, M. (2005): Psihologija športne rekreacije. Ljublja- na: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. speva k oblikovanju otrokovega odnosa do športa Pistotnik, B., Pinter, S. in Dolenec, M. (2002): Gibalna abeceda. Lju- nasploh in njegovega kasnejšega udejanjanja v bljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Strah, N. (2000): Športna vzgoja otrok s starši. Diplomsko delo, Lju- življenju (Kajtna in Tušak 2005). bljana: Fakulteta za šport. Škof, B. (2007): Šport po meri otrok in mladostnikov. Ljubljana: Fa- kulteta za šport, Inštitut za šport. Starši naj bodo torej otroku zgled. Športna rekrea- Paternost T. (2012): Pustolovski park za aktivno preživljanje prostega cija, gibalne in športne dejavnosti so najlepša pri- časa otrok in staršev. Diplomsko delo, Ljubljana: Fakulteta za šport. Videmšek, M. in Pišot, R. (2007): Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakul- ložnost za preživljanje prostega časa. teta za šport, Inštitut za šport. 40 Didakta