IZDAJA KMETIJSKA PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA V ŽALCU LETO XIV. ŠT. 3 ŽALEC, 1. III. 1959 Hmeljniki pred pomladjo 1959. V ozadju trg Braslovče VSEBINA Stran Izboljšujmo zlagoma odvodnjene slabe zemlje! (inž. D. Honzak) . 42 Pravočasno si pripravimo ročno orodje za obrezovanje hmelja! (inž. Lojze Kač)................................................42 Strokovni nasveti nekdaj in dandanes (***)...........................43 Nova hmeljarska področja v LRS leta 1958 (statistika)................44 Hmeljarstvo v novih pogojih (Karel Kač)..............................46 Dnevna poročila o sklepanju kooperacijskih pogodb (***) .... 46 Vse za večji pridelek mrve s travnikov! (inž. Stane Marovt) .... 47 ST. 3/1959 Stran KZ Braslovče 1959 — Fotoreportaža................................48 Tokrat pa — Braslovče! (Jaka Slokan).............................50 Pomladne sape z Vinske gore (Miro Lešnik)........................52 Savinjski golding pred LS LRS....................................53 Kooperacija v hmeljarstvu v celjskem okraju (Stane Sotlar) ... 53 Vodilno osebje v hmeljarskih kmetijskih'zadrugah (***)........54 Pot na svetovno razstavo v Bruselj (inž. Stane Marovt - Anton Sepec) 56 -------- INSTITUT ZA HMELJARSTVO ŽALEC |------- , o „ „ Izboljšujmo zlagoma odvodnjene slabe zemlje Zamočvirjene zemlje na moč otežujejo dvig našega kmetijstva. Zakaj? Zavzemajo namreč razmeroma precejšnje površine, dajejo pa majhne pridelke, torej tudi majhne dohodke: Navadno rasle na takih zemljah le kisla trava, močvirno rastlinstvo in mah, kar daje komaj 1000 škrobnih enot na ha. Rast boljših trav in po njih večja količina škrobnih enot (na ha 8000) ali pa gospodarsko uspešna vzgoja zahtevnejših posevkov in nasadov je zaradi slabe zračnosti in prevelike vlažnosti zemlje, oziroma zavoljo močnega izpiranja apna in rastlinskih hranilnih snovi sploh onemogočena. Na čezmerno vlažnih terenih, zlasti v kota-njastih predelih se razvijajo tako imenovana »za-glejena tla« (mednarodni strokovni naziv). Ta tla imajo močno vlažen redukcijski »glej« horizont, z velikimi in gostimi rdečerjavo obarvanimi izločinami železovega hidroksida. Nastala so'zaradi pomanjkanja kisika in zaradi velike količine glinastih delcev. V njihovem prerezu, do globine 150 cm, opazimo sivkast, modrikast ali zelenkast glinast sloj. Navedeni glinast sloj je ponekod opaziti že koj pri vrhu tal, drugod pa nekoliko globlje. Najslabša so seveda tista tla, kjer moremo opaziti zaglejevanje že blizu površine zemlje. Skoraj za vse čezmerno vlažne zemlje je značilno, da vsebujejo malo zraka, da se koreninski laski zadržujejo blizu površine zemlje (ker je tam pač več zraka), da segajo globlje le debelejše korenine, (ki črpajo vodo), da deževnikov in drugih drobnoživk skoraj ni opaziti, skratka da ponehava biološka razgibanost v takih zemljah že malo globlje od površine. Mrtva zemlja se začne v nekaj primerih že 15—20 cm globoko, na splošno pa le malo globlje od navedene številke. Tudi najhujša suša te zemlje ne prezrači. Z odstranitvijo odvečne vlage, to je z drenažami in s kanali, sicer izboljšamo lastnosti zemlje (predvsem v prid številnih zračnih votlinic), vendar pa bi splošno stanje v zemlji le počasi izboljšali, če ne bi vmes posegel človek. Kmetovalci vedo iz izkušenj, da je 10—15 cm globok sloj živice preplitev za dosego normalnih pridelkov, še manj pa ustreza potrebam intenzivnih rastlin. Torej je potrebno, da ta sloj poglobimo. Prizadevni kmetovalci so to že poskušali. Nekateri so začeli s preoravanjem zemljišča še pred odvodnjo, drugi pa takoj po odvodnji. Ledino so orali 20—25 cm globoko (tako kot normalno zemljo), toda boljšega pridelka niso dosegli, ne prvi, ne drugi. Prvi zaradi tega ne, ker so preoravali čezmerno vlažno zemljo, brazde so se le obračale in z vso težo padle spet nazaj na zemljo, ne da bi se zdrobile. Voda je nemoteno napolnjevala spet vse votlinice nad zemeljskimi delci, stanje je ostalo enako kot prej, le s to razliko, da se je s preoravanjem uničila naravna travna ruša. Setev njivskih posevkov ali zasajanje nasadov pa v takem primeru sploh ne pride v poštev. Drugi, ki so preoravali drenažirano ledino, niso dosegli večjega pridelka, ker so z oranjem do globine 25 cm vrgli na površino najmanj 10 cm nerodovitne mrtvice, s tem so zmanjšali vsebino sprstenine ter tako onemogočili normalno rast posejanih rastlin. Neogibnost, da razširimo površine pod intenzivnimi kulturnimi rastlinami, pa je tolika, da ni moč čakati, da bi narava sama po opravljenih tehničnih melioracijah zlagoma izboljševala zemljo. Zaradi tega so, po odstranitvi odvečne vlage z odprtimi jarki, drenažami in krtično drenažo, nujno potrebni še ustrezni agromelioracijski ukrepi, da bi zemlja v čim krajšem razdobju pridobila normalno plodnost in sčasoma postala sposobna tudi za vzgojo intenzivnih rastiln. Za zdaj nimamo podatkov, kako se rast zahtevnih rastlin obnaša na odvodnjenih zemljiščih, kajti vsi povojni primeri gojitve so šele od leta 1957-58. Po le-teh še ne moremo splošno veljavno zaključevati. Po doseženih izkustvih pa moremo pričakovati, da bo precej osušenih zemljišč po opravlje- nih agromelioracijskih ukrepih sposobnih za ustrezno intenzivno proizvodnjo, v hmeljnih predelih pa za hmelj. Agromelioracijske ukrepe bomo morali izbirati in izvajati izključno le na podlagi pedoloških preiskav ter na podlagi geoloških in klimatskih pogojev za vsak primer posebej. Zaradi tega ne moremo v tem članku navesti ukrepov, ki bi zadovoljili vsakega zainteresiranega. V glavnem prištevamo med agromelioracijske ukrepe: postopno poglabljanje ornice (ob vsakem temeljnem gnojenju za 2—3 cm, le v izrednih primerih tudi globlje) s kalcifikacijo, humifikacijo in fos-fatizacijo. Navajamo primer agromelioracijskih ukrepov na melioriranih slabo zaglejenih naplavljenih kislih tleh KG Arja vas. Na ledini so najprej opravili plitko preora-vanjehuše na globino 5 cm. Ko je ruša razpadla, so zemljo preorali na globino 15 cm ter posejali Inž. Lojze Kač Prve dni aprila bomo začeli odkopavati in obrezovati hmelj. Že zdaj pa si moramo zagotoviti dovolj in prav nasajenih ter nabrušenih motik. Razumljivo je, da ima sleherna kmetija motiko. Zgolj posest motik pa ni in ne sme biti dovolj! Takoj, že marca, mora umen hmeljar temeljito pregledati vse orodje, tudi motike! Motike bo morda treba znova nabrusiti, tu pa tam celo zamenjati stare z novimi držaji! Skratka, motike moramo imeti tako pripravljene, da jih bomo mogli nemoteno uporabljati med odkopavanjem hmelja. Odkopavanje traja nekako 10 dni. Narava je torej odkopavanju le skopo odmerila čas. Zavoljo tega pa moramo sami pravočasno vse storiti, da ne bi morali od narave določenih dni podaljševati, seveda v našo zaznavno gospodarsko škodo! Sleherni hmeljar, tudi začetnik, pozna motiko. Ni pa s tem rečeno, da pozna sleherni hmeljar — začetnik tudi nož za obrezovanje hmelja. Verjetno ga mnogi v naravi sploh še niti videli niso. Zaradi tega menimo, da ne bo napak, če z dvema risbama (načrtoma) posredujemo, predvsem hmeljarjem-začetnikom, poznavanje najpriklad-nejšega noža za obrezovanje hmelja. Prva risba (načrt) ponazarja pravilno nasajen nož za obrezovanje hmelja, druga pa nepravilno nasajen nož, tak kakršnega na nesrečo če-šče opažamo pri naših hmeljarjih. Nož za obrezovanje hmelja sestavljata: rezilo in lesen ročaj. Rezilo, ki z njim obrezujemo hmelj, je v svojem podaljšku obdano z dvema lesenima platnicama, ročajem. Hrbet tega podaljška mora biti povsem zravnan s hrbtoma platnic! Ne sme štrleti iz njiju! Leseni platnici (ročaj) moramo tudi znotraj gladko zbrusiti, tako da se podaljšek rezila prav tesno zlaga s platnicama. Ročaj zakujemo z dvema zakova-jema. Prav trdno! Velikost lukenj mora biti povsem enaka debelini zakovice, sicer se bo nož med delom razmajal, teže bomo obrezovali in prav često se nam zna zgoditi, da se nam bo ročaj razčesnil (»počil«). Glava zakovice, enako tudi njen zakovani del, morata biti povsem v ročaju! To pomeni, da je treba površino zakovice in ročaja povsem zravnati, zbrusiti! V nasprotnem primeru se žuljem nikakor ne bomo izognili. Na prvi risbi moremo natančno razločiti od-rez (odsek) na začetku lesenega ročaja, na gornji strani rezila in obrezan rob na spodnji polovici. Nikar ne štejte tega za muhavost, sitnost ali svojeglavost strokovnih svetovalcev! Ne! Na tako natančnost nas je primorala 10-letna izkušnja! Le v podrobnosti izdelan nož za obrezova- oves in jari ječmen. Po žetvi so nadaljevali z iz-boljšavanjem zemlje. Na strnišče so potrosili apnenega materiala toliko, kolikor je analiza zemlje pokazala, da je potrebno, in vse plitko preorali. Na globino 18—25 cm, kolikor je dopuščala ugotovljena globina živice, pa so podorali še pravšne količine hlevskega gnoja', Thomasove žlindre in kalijeve soli. To so opravili 13. in 14. avgusta 1958. Stiri dni pozneje so s podrahlja-čem zemljo zrahljali in posejali z lupino zaradi podora. Konec novembra so začeli s temeljno obdelavo in gnojenjem za hmelj. Poudariti moramo, da so bile zgoraj navede- ■ ne parcele najmanj močvirne, da so bile slabo zaglejene in da je bila živica globoka 15—20 cm. Zaradi tega je bilo moč, da so naglo poglabljali in uvajali intenzivne kulture. Na splošno pa je na čezmerno vlažnih zemljiščih potrebna bonili-kacijska doba, ki traja najmanj 3—4 leta. Načrt pravilno nasajenega noža za obrezovanje hmelja Pravočasno sl pripravimo ročno orodje za obrezovanje hmelja nje hmelja bo rezač mogel uporabljati brez motenj! Na gornjo vdolbino (odrez, odsek) bo rezač stavil palec desnice, z drugimi prsti pa trdno objel ves ročaj. Odrezan spodnji del mu bo dopuščal v mnogih primerih, da se bo mogel približati sredini glave hmeljne korenike, kar bo le moč. Načrt (risbo) nepravilno nasajenega noža za obrezovanje hmelja morda ni umestno objavljati? Zakaj in čemu? Najčešće naročajo hmeljarji-za-četniki ročno orodje pri obrtniku, ki z njim računajo, da je pač izdelovanju kos! Na nesrečo bo verjetno v več primerih izdeloval nože za obrezovanje hmelja v podjetju, kjer bomo naročili izdelavo, delavec, ki ni hmeljar, oziroma delavec, ki se doslej ni utegnil poučiti o zahtevah obrezovanja. Mimo tega pa je naša stara slaba navada, da odlagamo z naročilom do poslednjega dne. Prav često pohiti hmeljar z naročilom dan pred obrezovanjem. Kakor le ve in zna, »prepriča« delavca, da mu naročilo tudi takoj izpolni. Na nesrečo pa naglica tudi v tem primeru škoduje! Posledice? Na hitro in od nepoznavalca umnega hmeljarjenja izdelan nož za obrezovanje hmelja ni trden (stabilen), kaj kmalu se razmaja, s hrbtom rezilovega podaljška, ki štrli iznad platnic, se rezač že po nekaj urnem delu onesposobi. Rezačeva dlan je posejana z žulji, često s krvavimi žulji, kaj rada se pridruži zastrupitev. Kdo bi vse vedel, kaj vse se lahko zgodi samo zavoljo malomarnosti pri naročanju takega, na prvi pogled resda enostavnega ročnega orodja! Kdor še nima ustreznih nožev za obrezovanje hmelja, jih naj naroči pri zadružnem trgovskem podjetju »Hmezad« v Žalcu. Za zdaj je zaloga nožev, kakor tudi drugih ročnih orodij, ki jih zahteva umno hmeljarjenje, še zadostna, ne moremo pa kaj takega trditi za poslednje dneve! Opozarjamo vse hmeljarje, da bo Inštitut za hmeljarstvo Žalec v marcu, še pred sezono obrezovanja hmelja, organiziral na področju vseh poslovnih zvez, predvsem tistih, kjer so lani šele začeli s pridelovanjem hmelja, demonstracijske tečaje. Poudarjamo, da je skoraj že zahteva za vse začetnike v hmeljarjenju, da se teh tečajev udeleže. Mimo tega se bomo mogli na teh tečajih pomeniti s hmeljarji-začetniki še o drugih vprašanjih, ki se neogibno porajajo v hmeljarjenju sleherno pomlad. Načrt nepravilno nasajenega noža za obrezovanje hmelja Strokovni nasveti nekdaj in dandanes I. RAZMIŠLJANJA S PRIMERJANJEM »NEKDAJ« in »ZDAJ« Nekako pred 100 leti so se v Savinjski dolini začeli prvič ukvarjati s proizvodnjo hmelja, to je, s pridelovanjem za prodajo. Za takojšnjo porabo so ga prav gotovo sadili že v zgodnjem srednjem veku in verjetno tudi že prej! No, morda o tem kdaj pozneje! Na večjih površinah, čeravno je beseda le o nekaj desetinah hektarov, so začeli hmelj proizvajati za trg pred nekako 80 leti. Cim pa je Savinjska dolina proizvajala hmelj za trg, je bila neogibna tudi strokovnost v proizvodnji! Tako so se naši predniki morali potruditi že takrat za pisano strokovno besedo. Prvo poučno knjigo o umnem hmeljarjenju v slovenskem jeziku je napisal, kakor sam pravi »v Zavci meseca decembra 1881«, prvi javni pobudnik za umno hmeljarjenje, Janez Hausenbichler. Knjižica obsega le 20 strani. V ponazoritev objavljamo fotoposnetek naslovne strani, žigi in podpis na naslovni strani so zanimiv pripovedovalec, kako je knjižica zamenjavala svojega posestnika! Knjižica, pravzaprav brošurica, je dandanes knjižna redkost! Drug razlog za objavo fotoposnetka naslovne strani in nekaj uvodnih odstavkov iz te knjižice je naša iskrena želja, da hmeljarji-začetniki na novih področjih LRS — pa morda tudi še kak hmeljar iz Savinjske doline! — spozna neusmiljeno resnico: »Iz malega rase veliko!« Mimo tega je v »Navodu o hmeljariji« Janez Hausenbichler zbral rajdo klenih, poučnih zrnc, ki naj bi bfez njih pravzaprav ne smela biti nobena strokovna knjiga! Na strokovne nasvete v k rižići je seveda gledati raz gledišče — zgodovine! Sicer pa se je moč marsikaj naučiti tudi s primerjanjem »nekdaj« z »zdaj«! Skok z doma v svet! V tre uvodne besede vključujemo »Pregled svetovnega pridelka hmelja«. PREGLED SVETOVNEGA PRIDELKA HMELJA 1934—38 1956 1957 1958 povpr. količina pridelka v stotih ZDA 176.800 174.104 182.051 215.936,5 Zah. Nemčija 90.850 140.739,5 146.126 172.500 Anglija 127.100 94.702 135.975 151.100 Češka 91.450 43.698 48.204 72.500 itd.___________________ Svetovni prid. skupaj 590.200 576.945,5 671.185 759.750 Cernu objavljamo pregled svetovnega pridelka hmelja v letih 1934—1958? V ponazoritev, kako se svetovna proizvodnja hmelja veča skoraj iz leta v leto, in zavoljo primerjave naše, slovenske proizvodnje s svetovno glede na količino! Naši hmeljarji naj vedo, da znaša slovenska le 3 % svetovne proizvodnje hmelja! Že, .vendar za slovensko proizvodnjo hmelja ni odločujoča količina, marveč izrazito le kakovost pridelka! Zakaj? Sleherni pridelovalec hmelja se mora zavedati, da izvažamo nekako 95 % (0 vsega pri nas pridelanega hmelja na svetovni trg! To pomeni, da je naš hmelj domala izključno izvozno blago! Povsem razumljivo je, da bo svetovni trg med čedalje večjimi količinami pridelka hmelja izbiral čedalje bolj muhasto in — skorajda moremo reči — izključno prvovrstno blago! Torej: Kakovost, kakovost in spet kakovost! Skratka, pridelovalci slovenskega hmelja se morajo neogibno prilagajati zahtevam svetovnega trga! Glede na kakovost proizvodnje hmelja na vseh področjih v Sloveniji je s proizvodnim letom 1959 prevzel odgovornost in dosledno temu tudi vodstvo — Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu. Dejavnost inštituta za hmeljarstvo v Žalcu se je v dosedanjih proizvodnih oblikah hmelja neogibno omejevala le na popularizacijo in uvajanje modernejših proizvodnih metod, na zaščitno službo, na raziskovanje in preizkušanje sredstev za zatiranje najrazličnejših škodljivcev in le delno na vzgojo novih strokovnih kadrov za hmeljarstvo. Ta organizirana prizadevanja zadnja leta niso bila brez uspehov, kar je moč razbrati v letnih statistikah o pridelku. Kako je bilo leta 1958? Čeravno lanske vremenske razmere niso bile najbolj ugodne, so hmeljarji v Savinjski dolini vendarle pridelali 16,5 % L vrste hmelja, 74 % IL, 6,5 % UL in 3 % IV. vrste. (Leta 1957 je bilo razmerje med kakovostnimi vrstami savinjskega hmelja nekoliko bolj ugodno, saj je bilo III. in IV. vrste hmelja le 3 %. Seveda so na kakovost pridelka precej vplivale boljše vremenske razmere leta 1957.) Kljub uspehom pri kakovosti pridelka pa dejavnost Inštituta doslej pravzaprav ni imela proizvodnega značaja. Tega dobiva šele zdaj, ko nova organizacijska oblika proizvodnje, t. j. proizvodnja v kooperaciji, postavlja pred Inštitut nove in nekoliko drugačne naloge. Inštitut za hmeljarstvo Žalec odslej nima več opravka izključno z individualnimi proizvajalci, marveč predvsem s kmetijskimi zadrugami, ki v kooperaciji z zasebnimi proizvajalci neposredno proizvajajo hmelj. V zadrugah pa Inštitut more brez večjega svetovanja in prepričevanja, ampak že z ustrezno prisotnostjo uvajati nove agrotehnične in organi-zacijsko-proizvodne ukrepe. To pomeni, da se strokovno delo Inštituta v precejšnji meri že veže na nove organizacijske oblike proizvodnje in s tem čedalje bolj dobiva tudi svoj proizvodni pomen. Tembolj, ker se dejavnost Inštituta v prihodnosti ne bo odražala izključno le v kakovosti, marveč hkrati tudi v količini pridelka! Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu že nekaj let selekcionira (znanstveno izbira) najboljše rastline, jih razmnožuje ter posreduje v proizvodnjo. To dejavnost izrazito proizvodnega značaja namerava Inštitut še poglobiti z ustanovitvijo matičnih nasadov na 70 do 100 ha, tako da bodo hmeljarji mogli v prihodnosti saditi izključno hmelj iz teh nasadov. Odbrane sadike glede na večjo odpornost proti boleznim in glede na večjo proizvodnost zagotavljajo tudi večji pridelek. Mimo številnih proizvodnih nalog in zaščitne službe pa se bo Inštitut v pogojih intenzivne hmeljne proizvodnje moral odločneje lotiti tudi vzgoje novih strokovnih kadrov, ki jih ne zahteva le tradicionalni hmeljarski okoliš, to je Savinjska dolina, marveč tudi vsa druga nova proizvodna področja v Sloveniji, na primer novomeški, mariborski, ljubljanski in kranjski okraj! Zategadelj priključujemo tem uvodnim besedam še statistične podatke novih proizvodnih področij hmelja v Sloveniji s pripombo, da ima objava izključno poučni namen. Nepoznavalec pridelovanja hmelja bo nemara po številkah s teh tabel sklepal napak! Treba pa je vedeti, da je pridelek prvega leta domala vselej in povsod tretje in četrte vrste, in da so tudi hmeljarji v Savinjski dolini, oziroma s področja OLO Celje, pridelali v letu 1958 v prvoletnih nasadih pridelek večji del slabše kakovosti! O vrednosti pridelkov hmelja z novih področij bo bolj ustrezno spregovorila kemična analiza, ki nikakor ni neugodna! Se pripomba pripombi! Ugodni kemični analizi se neusmiljeno, neogibno mora priključiti ime, sloves, renomé! Tu pa ima besedo med drugim tudi — čas! Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu je pripravil poučno, strokovno in precej ilustrirano knjigo o zaščiti hmeljeve rastline pred raznimi škodljivci. Knjiga bo v nakladi 5000 izvodov verjetno na uporabo vsem slovenskim hmeljarjem v najkrajšem času. Glede na nove naloge Inštituta za hmeljarstvo v Žalcu se je njegov upravni odbor nedavno povečal z novimi člani, strokovnjaki, ki so kot taki v delovnem razmerju na novih hmeljnih področjih v Sloveniji, to je v novomeškem, mariborskem in ljubljanskem okraju. Enako se bo prav v teh dneh povečalo tudi število članov uredniškega odbora poljudno-strokovnega zadružnega glasila »Hmeljarja« s strokovnjaki z novih hmeljnih področij. O vsem tem bo natančnejše poročal »Hmeljar«. Urednik II. NEKAJ UVODNIH ODSTAVKOV IZ PRVE POUČNE KNJIŽICE O UMNEM HMELJARJENJU UVOD. »Iz malega rase veliko.« Draga mi domovina, drag mi vsak poštenjak, čez vse si mi pa ti narodnjak, kateremu v pouk in korist posvetim to le knjižico. Dragi prijatelj moj, našo lepo domovino je stvarnik posebno obdaril; pridelujemo vsako- vrstna žita in kaj dobro sadje, tudi zlate kapljice si pripravimo, nekoliko za prodajo, nekoliko pa za naš poboljšek, v tolažbo in krepost trudnim udom. Veliko truda, velike težave, in veliko grenkobe našega življenja se pozabi, če sosed s sosedom v vinski gorici v hramu po stari navadi, veselo in pošteno prepeva: Slovenec Slovenca vabi itd. Iz lastne skušnje svojega gospodarstva sem se dovolj prepričal, da pri nas posestnik le potem lahko gospodari, če razume hmelj obdelovati in dovolj živine rediti, ker ravno živinoreja pomaga gospodarstvu na noge. Umna živinoreja je pa le tedaj'mogoča, če boš ti, posestnik, bolj za svoje travnike skrbel in več detelje sejal, kakor dozdaj, s žitom pa toliko polja obsejal, da pošteno preskrbiš svojo rodbino in družino z vsakdanjim kruhom. Naša žita niso žitom tujih dežel kos, ker ne morejo z njimi konkurirati. Naša goveja živina pa sluje v dobrem imenu in se lehko proda; živina ti bode dala pa tudi veliko dobrega gnoja, da si dobro pognojiš travnik, njivo in hmeljsko polje, v katerem naj te pouči majhna knjižica, katero sem spisal na podlagi najboljših virov po mnogoletni lastni skušnji. Prebiraj to knjižico večkrat prav vestno in pazljivo, gotovo boš našel v njej marsikatero dobro jedrce v spodbujo in posnemo. V Zavci meseca decembra 1881. Janez Hausenbichler, spisatelj. Marsikateri bralec bi utegnil vprašati; kaj pa je to hmelj? Jaz ne poznam tega sadeža. Naj ti odgovorim. Hmelj je za kmetijo in kupčijo kaj imenitna rastlina koprivnega plemena, ima globoko v zemlji svof/>. korenine, rase visoko in se po kolih (stangati) o Lija; sad so čopaste bučike, katerih visi več sto na jednem kolu. Hmelj rase po raznoterih skušnjah povsod, kjer se naša žita tudi v suši dobro zdržijo, ne zvenejo ali posuše, ilovka, lapor, pešneta, apnenec, da skoro vsaka zemlja mu je všeč, razume se pa, da mu je jedna ugodnejša kakor druga. Naj- rajši rase hmelj v ravninah na peščeni zemlji, vender more biti dobre prsti najmanj 60 cm. na debelo, ker hmelj poganja korenine globoko v zemljo in potrebuje dobrega živeža. Takšne lege pa, katere povodna večkrat in skozi dalje časa nadleguje, katere so celo zelo kamenitne, za hmelj niso. Naša savinjska dolina se je za to rastlino kaj primerno iskazala. Mislim pa, da ne trdim preveč, če rečem, da imajo tudi sosedje slovenske dežele tej rastlini kaj ugodne lege, Dravsko in Savsko polje, kakor tudi Hrvatska, Kranjska in Goriška. Govoril sem do sedaj, da hmelj najboljše po ravninah rodi, pa tudi po takih goricah in gričih se ti bode delo bogateje plačal, kakor vinska trta in pšenica, pravim, po takih globoko zemljenih goricah, katere so proti vetrovom zavarovane, divji hmelj namreč kaj pogostoma rase po grmovji in glasno kliče: Ta zemlja, ta lega je meni, pa tudi mojemu strijcu, pravemu hmelju, ugodna. Sploh pa bodi hmeljarju glavna reč: Izmed dobrega izvoli si najboljše! KAKO IN KEDAJ NAJ SE ZEMLJA PRIPRAVI ZA PRAVE NASADE Ko si v jeseni s polja ali travnika, katerega misliš spremeniti v hmeljsko polje, spravil jesenski pridelek, začni kadar zemlja zmerzuje blizu 70 cm. globoko z lopatami rigolirati ali (stillati). Priporočati je sploh le rigoliranje (štihanje), ker le tako si otrebiš zemljo vsega pleveva, škodljive mrčese in zalege pokončaš in, kar je največ vredno, zgornjo in spodnjo zemljo jedna-komerno pomešaš. Rigolira naj se tako, da se lopata prvikrat najmenj 20 do 25 cm. globoko zapi-ka in vsa zemlja na površji vrže in po prvim in drugim (Štiha) iztrebi, in tako zamoreš 70 do 75 cm. globoko zemljo zrahljati. Naj se pazljivo gleda na to, de se lopata naravnost navpično, ne pa po strani zapada; če se zemlja le stransko brska, ostane najboljši zemeljni živež na dne in polje je preplitvo. Tako zrahljano polje naj se spomladi prevleče z lahko brano, boljše še je pa če si grude lepo potvolčeš in potem polje z grabljami pripraviš, da je ravno tako pripravljen, kakor hišni vrt. Ne ustraši se torej dela, katero ti stotero povrne. Nova hmeljarska področja v LRS leta 1958 OKRAJ NOVO MESTO v. Število Občina hmeljarjev stari ha Sadeži novi i n p o v ha r š i n a skupaj ha L Pridelek II. : v kg III. IV. skupaj Pridelek na ha stari novi Sevnica 1 1.500 0.25 1.155 0.18 2.655 0.43 — 208,5 68,5 — 277 1.036 100 Videm-Krško 1 896 0.14 — — 896 0.14 — — 128,5 — 128,5 993 — Trebnje 1 — — 300 0.05 300 0.05 — — 15,5 — 15,5 — 300 OLO Novo mesto priv. sekt. skupaj 3 2.396 0.39 1.455 0.23 3.851 0.62 — 208,5 212,5 — 421 993 143 Brežice' 1 — 37.200 7.45 37.200 7.45 — 590,5 — 964,5 1.555 — 208 Črnomelj 1 ' — 24.750 4.95 24.750 4.95 — 723 110,5 — 833,5 — 106 Metlika 1 — — 14.230 5.60 14.230 5.60 — — — 473 473 — 81 Novo mesto 3 — — 92.800 18.15 92.800 18.15 — — — 1.398,5 1.398,5 - 77 Videm-Krško 1 — — 49.900 9.98 49.900 9.98 — — — 716,5 716,5 — 71 OLO Novo mesto soc. sekt. skupaj 7 — — 218.880 46.13 218.880 46.13 — 1.313,5 110,5 3.552,5 4.976,5 — 107 Brežice 1 37.200 7.45 37.200 7.45 — 590,5 — 964,5 1.555 — - 208 Črnomelj 1 — — 24.750 4.95 24.750 4.95 — 723 110,5 — 833,5 — 106 Metlika 1 — — 14.230 5.60 14.230 5.60 — — — 473 473 — 81 Novo mesto 3 — . 92.800 18.15 92.800 18.15 ' — — — 1.398,5 1.398,5 — 77 Videm-Krško 2 896 0.14 49.900 9.98 50.796 10.12 — — 128,5 716,5 845 993 71 Sevnica 1 1.500 0.25 1.155 0.18 2.655 0.43 — 208,5 68,5 — 277 1.036 100 Trebnje 1 — — 300 0.05 300 0.05 — — 15,5 — 15,5 — 300 OLO Novo mesto privatni in soc. sekt. skupaj 10 2.396 0.39 220.335 46.36 222.731 46.75 1.522 323 3.552,5 5.397,5 993 107 Letnik XIV. « »HM E L J A R « Stran 45 OKRAJ M AR I B OR Občina , h Število Sadeži in po1 orsina Pril i e 1 e k v kg Pridelek na ha melj ar jev stari ha novi ha skupaj ha I. II. III. IV. skupaj stari novi Dravograd 1 250 0.05 — — 250 0.05 _ _ 31,5 31,5 620 Maribor-Tezno 1 1.000 0.20 900 0.18 1.900 0.38 — — 283,5 25 308,5 1.360 200 Rače 5 10.926 2.43 3.100 0.73 14.026 3.16 — 965 1.915,5 64 2.944,5 1.078 440 Radlje ob Dravi 4 9.400 1.92 550 0.10 9.950 2.02 249.5 1.923,5 417,5 47,5 2.638 1.363 210 Slovenj Gradec 3 821 0.15 300 0.06 1.121 0.21 — 44,5 — — 44,5 220 — OLO Maribor priv. sekt. skupaj 14 22.397 4.75 4.850 1.07 27.247 5.82 249,5 2.933 2.616,5 168 5.967 1.176 353 Maribor-Tabor 1 — — 25.000 5.00 25.000 5.00 1.005,5 1.005,5 2Ó1 Maribor-Tezno 1 — — 27.500 5.50 27.500 5.50 — 350 3.234,5 . — 3.584,5 — 651 Ptuj 4 — — 114.500 23.70 114.500 23.70 — — 1.950,5 6.671 8.621,5 —- 363 Rače 1 — — 27.250 5.45 27.250 5.45 — — 109,5 1.772 1.881,5 345 Radlje ob Dravi 2 30.530 6.50 59.502 11.83 90.032 18.33 1.697,5 10.620 626,5 404,5 13.348,5 1.707 190 Ravne na Kor. 3 - — 68.200 13.64 68.200 13.64 — — — ■ 2.243 2.243 164 Ruše 2 — — 46.510 9.15 46.510 9.15 — — 955 1.993 2.948 — • 322 Slov. Bistrica 2 — — 54.505 10.13 54.505 10.13 — — — 1.678,5 1.678,5 — 165 Slovenj Gradec 3 — — 69.750 13.62 69.750 13.62 — — 33,5 1.293 1.326,5 — 97 OLO Maribor soc. sektor 19 30.530 6.50 492.717 98.02 523.247 104.52 1.697,5 10.970 6.909,5 17.060,5 36.637,5 1.707 260 Dravograd 1 250 0.05 — — 250 0.05 — — — 31,5 31,5 620 — Maribor-Tabor 1 — — 25.000 5.00 25.000 5.00 — — — 1.005,5 1.005,5 — 201 Maribor-Tezno 2 1.000 0.20 28.400 5.68 29.400 5.88 — 350 3.518 25 3.893 1.360 637 Ptuj 4 — — 114.500 23.70 114.500 23.70 — — 1.950,5 6.671 8.621,5 — 365 Rače 6 10.926 2.43 30.350 6.18 41.276 8.61 — 965 2.025 1.836 4.826 1.078 356 Radlje ob Dravi 6 39.930 8.42 60.052 11.93 99.982 20.35 1.947 12.543,5 1.044 452 15.986,5 1.628 190 Ravne na Kor. 3 — — 68.200 13.64 68.200 12.64 — — — 2.243 2.243 — 164 Ruše 2 — — 46.510 9.15 46.510 9.15 — — 955 1.993 2.948 — 322 Slov. Bistrica 2 - - 54.505 10.13 54.505 10.13 — — — 1.678,5 1.678,5 — 165 Slovenj Gradec 6 821 0.15 70.050 13.68 70.871 13.83 — 44,5 33,5 1.293 1.371 293 97 OLO Maribor privatni in soc. sekt. skupaj 33 52.927 11.25 497.567 99.09 550.494 110.34 1.947 13.903 9.526 17.228,5 42.604,5 1.483 261 OKRAJ LJUBLJANA Kamnik 18 15.000 3.11 8.305 1.66 23.305 4.77 57,5 2.982 986,5 306,5 4.332,5 1.286 200 Zagorje 3 2.320 0.45 — — 2.320 0.45 163 471,5 32 3,5 670 1.480 — OLO Ljubljana priv. sektor 21 17.320 3.56 8.305 1:66 25.625 5.22 220,5 3.543,5 1.018,5 310 5.002,5 1.311 200 Radeče 1 — — 53.700 10.29 53.700 10.29 — — 1.187 272 1.459 — 141 OLO Ljubljana soc. sektor 1 — ' — 53.700 10.29 53.700 10.29 — — 1.187 272 1.459 — 141 Kamnik 18 15.000 3.11 8305 1.66 ' 23.305 4.77 57,5 2.982 986,5 306,5 4.332,5 1.286 200 Radeče 1 — — 53.700 10.29 53.700 10.29 — — 1.187 272 1.459 — ■ 141 Zagorje 3 2.320 0.45 — — 2.320 0.45 163 471,5 32 3,5 670 1.480 — OLO Ljubljana privatni in soc. sek. skupaj • 22 17.320 3.56 62.005 11.95 79.325 15.51 220,5 3.453,5 2.205,5 582 6.461,5 1.311 150 OKRAJ KRANJ Škofja Loka 1 — 1.100 0.25 1.100 0.25 — - — 133,5 133,5 — 532 OLO Kranj skupaj 1 1.100 0.25 1.100 0.25 133,5 133,5 532 --------S NOVA OBZORJA V HMELJARSTVU Karel Kač Hmeljarstvo v novih pogojih Kar smo doslej opravili za hmeljarjenje v novih pogojih sodelovanja »zadruga — hmeljar«, je prav gotovo šele začetek. Sklepanje pogodb za kooperacijsko proizvodnjo v hmeljarstvu je prav svojstveno vplivalo na razpoloženje večine proizvajalcev. Toliko razprav, posvetovanj, pomenkov in individualnih prepričevanj v razmeroma kratkem času, skorajda Savinjska dolina ni doživela. Ce vse to zdaj po zaključeni akciji sklepanja pogodb pregledamo, moremo ugotoviti, da smo opravili veliko delo, ki se bo zaznavno odražalo šele med proizvodnjo v prihodnosti! Ne bi radi ocenjevali akcije, ker bo verjetno laže in bolj ustrezno spregovoril o njej kdo drug. Morda le značilnost, da so od L do 20. januarja hmeljarji na področju KPPZ Žalec sklenili pogodb za 25 % površin, do 30. januarja pa 88 % od števila hmeljarjev, od površin pa nad 90%. Kritični pregled očitno kaže, da pogodbe niso sklenili hmeljarji v hribovskih predelih, predvsem na področju KZ Vransko in Tabor. Že ti podatki nam izpričujejo, da so to skoraj sami mali hmeljarji. 12 % le-teh namreč ima komaj 7 % hmelj-skih površin. Gre torej za hmeljarje, ki jih ne moremo kar tako prepustiti usodi, čeprav hmelj ni njihov glavni vir. Prav zategadelj so KZ upravičeno podaljšale rok za naknadno sklepanje pogodb do 15. februarja. S tem so omogočili vsem, ki zaradi raznih predsodkov pogodbe niso podpisali, da to storé naknadno. Do 15. II. 1959 je torej sklenilo pogodbe 95 % hmeljarjev s skupno 98 % vseh površin. Izostalo je okrog 220 hmeljarjev s ca. 60 ha hmeljskih površin. Razumljivo je, da bodo ti hmeljarji prizadeti, saj so. onemogočili sodelovanje v proizvodnji s strani KZ. Vse usluge, bodi strojne ali pa ostale, če bo zadruga sploh imela prosto zmogljivost, bodo do morali takoj plačati. Isto velja za reprodukcijski material, hmeljev-ke in kreditiranje proizvodnje, kar brez urejenih pogodbenih odnosov zadruga ne more več nuditi. Taka je posledica te odpovedi, ki velja predvsem za hmeljarje izven kooperacije. Že uvodoma smo omenili, da smo s sklepanjem pogodb storili prvi korak. Zato je morda prav, da si na kratko ogledamo naloge naše kooperacije. O tem smo sicer obširno govorili na številnih sestankih, toda ne bo odveč, če si jih na kratko osvežimo. Skoraj bi lahko trdili, da je sklepanje pogodb nekoliko vplivalo na tiste hmeljarje, ki so se namenili zasaditi nove hmeljske površine. To, da mora po Okrajni odredbi novo saditev odobriti občinska komisija, ni nikakršna ovira, saj so hmeljarji tudi pri zasajevanju novih površin vsa leta želeli imeti red. Posebno pa je to pomembno za bodočnost, ko iščemo, poleg večje, tudi cenejšo proizvodnjo. To pa je možno s postopnim urejevanjem večjih .kompleksov, kjer bo strojna usluga cenejša, lažja in cenejša zaščita in strokovna služba, posebno pa cenejša investicija. Poudarjamo, da ne gre pri tem za odvzem zemlje. Ce se dva, trije ali več hmeljarjev odločijo, da bodo zlagoma uredili skupni nasad s skupno žič- Pogled na del ' zborovalcev v dneh posvetovanja (konec leta 1958) za čim večjo in čim hitrejšo poglobitev nove proizvodne oblike »zadruga — kmet« na hmeljarskem področju OLO Celje med govorom Franca Simoniča, sekretarja OK ZKS Celje nico, tedaj je to koristno za hmeljarje, za KZ in za vse naše gospodarstvo, ker bomo s cenejšo proizvodnjo dosegli če ne večji, pa vsaj enak gospodarski uspeh. Zaradi tega pozivamo .sleher- nega hmeljarja, ki je hotel zasaditi nove površine, da se sedaj, ko se je seznanil s postopkom, takoj odloči in prijavi svoji zadrugi novo saditev. Občinske komisije bodo naknadno, če bo potrebno do konca marca, odobravale nove površine. Le kratek čas nas še loči od prvih spomladanskih del. Sicer pa v letošnji zimi ne počivamo. Hmeljarji izkoriščajo sleherni prosti čas za priprave. Vedo, da je že prvim delom v aprilu odmerjen kratek čas. Ce pa bo še vreme ponagajalo, se pričenjajo prve skrbi. Upajmo, da bo letina dobra, kar si želi sleherni proizvajalec. Zadruge čaka letos kup novih nalog. Zadružni sveti se tedensko sestajajo ter proučujejo širše probleme naše zadružne in kmetijske politike. Vsaka seja bi rada podrobneje proučila naloge o nadaljnjem razvoju zadruge in njenega dela v proizvodnji. Pogosto slišimo, češ eno je pogodba, drugo pa, kako bodo izpolnili naloge, ki jih pogodbeni odnosi nalagajo. Da bodo zadruge skupaj s proizvajalci vse to delo zmogle, bodi prva skrb kadrom, ki bodo v zadrugi skrbeli za pogodbene obveznosti. V ta namen smo že organizirali dva tečaja za zaščitne referente in vodje strojno-traktorskih obratov, ki morajo skupaj z zaščitnim oddelkom Hmeljarskega inštituta do podrobnosti izdelati načrt zaščitne službe, med proizvodnjo pa ga skupaj s proizvajalci čim bolje izvesti. Druga naloga je izobrazba strojnega kadra. Doslej smo imeli 3 tečaje za poklicne traktoriste. Poleg tega bomo do konca marca organizirali 6 tečajev za traktoriste-novince. Tretja naloga je ureditev in izpopolnitev mehanizacije. Lansko leto je hmeljarsko področje prejelo skupno 170 novih s po 18 in 30 KM (konjskih moči) traktorjev znamke Steyr s potrebnimi priključki. Ne dolgo tega smo še preskrbeli 50 Fergusonov, od katerih bo večina ozke izvedbe, ki bodo primerni tudi za obdelavo hmeljišč. Na ta način smo dosegli, da pride okoli (Nadaljevanje na 47. strani) Prizor z volišča KZ Trnava na dan volitev v prve zadružne svete, 16. novembra 1958. Trnavska žena-zadružnica izbira med kandidati! — Foto-posnetek je v trenutku, ko se je odstotek udeležbe bližal številki 100! Ob 9. uri in 15 minut (!) Dnevna poročila o sklepanju kooperacijskih pogodb Kmetijska zadruga Število Januar 1959 Febr. 1959 leljarjev 15. 17. 19. 23. 26. 27. 29. 30. 31. 1. 215 23 30 57 59 152 154 154 169 191 197 159 64 74 85 93 103 122 133 139 156 159 85 3 3 6 14 -22 24 26 27 42 64 56 7 10 25 28 30 35 35 42 42 5u 160 98 99 100 106 106 106 126 135 153 153 83 — 20 30 30 65 78 78 78 78 80 248 12 15 23 34 36 60 70 80 95 183 234 10 10 15 20 27 70 80 90 103 122 129 13 13 16 28 34 57 62 74 96 118 344 43 51 125 174 248 270 302 334 335 293 90 95 95 120 190 190 195 265 265 276 223 30 54 76 122 130 144 155 170 200 204 110 — 5 12 22 45 56 64 64 102 105 63 66 66 89 91 96 97 98 100 102 96 65 79 79 80 84 84 84 84 84 84 186 64 77 80 94 102 131 140 148 158 162 86 75 79 79 79 80 80- 80 80 80 81 116 43 58 58 110 100 104 109 112 112 114 183 70 70 78 100 113 120 130 135 144 152 Petrovče Žalec Griže Sešče Prebold Trnava Tabor Vransko Gomilsko Braslovče Polzela Šempeter Gotovlje Galicija Ponikva pri Žalcu Šmartno ob Paki Vinska gora Šoštanj Velenje Opomba: Objavljam gornji izvleček iz dnevnih poročil o rasti števila sklenjenih pogodb, ki so jih v prvem stolpcu naštete kmetijske zadruge pošiljale v zbirni center, to je v KPPZ Žalec, v drugi polovici januarja 1959. — Na prvo oko je nemara spet nekaka »tabela«? Ne! Kritičen bralec, ki hkrati nadrobneje pozna krajevne subektivne in objektivne »korenine«, bo gornjo tabele znova in znova prebiral! — Morda bo razbral, da je tudi tokrat »prebil led« — Prebold! Morda tudi, da je svoje vodé očistila ledu najprej in domala povsem —• KZ Vinska gora! Pa še, da so telefoni dnevnih poročevalcev najdlje molčali v...? Pa, da pomenijo ponekod količinske spremembe obenem kakovostne spremembe! Pa, da je zgodovina hmeljarskega področja znova zapisala nekaj — obotavljalcev! In, še stotero takih in enakih zanimivih reči! — Naj bo, karkoli že hoče biti, važna je le potrditev, da pod spomladanskim soncem mora skopneti poslednja krpica snega. Tabela pa naj gre v — arhiv! Kronist 35 ha orne zemlje na en stroj in se uvrščamo glede na to v seznam kmetijsko precej razvitih evropskih držav. Ti stroji zadoščajo, da zadruge pravočasno opravijo obveznosti iz kooperacijskih pogodb pri hmelju, krompirju, pšenici itd. Poleg tega še moramo računati na proste zmogljivosti, ki jih bodo zadruge uporabile za naloge izven kooperacije. Pri škropilnicah ni problemov. Zadruge imajo toliko vrst le-teh, da bodo pri dobri organizaciji dela tudi v tako imenovanih konicah (špicah) opravile delo, pri tem pa so odgovorni zadružni delavci, posebej pa še proizvajalci, ki morajo pri delu sodelovati po pogodbi. KZ bodo imele dovolj zaščitnih sredstev, potrebna je le smotrna uporaba, za kar bodo poskrbeli strokovnjaki, njihovi sodelavci pri kmetijskih zadrugah in proizvajalci. Oskrba proizvodnje z reprodukcijskim materialom, hmeljevkami, žico in drogovi za nove žičnice že teče. Kmetijske zadruge so naročile dovolj umetnih gnojil. Težave so v tem, ker ponekod proizvajalci odlašajo z odvzemom gnojil, ki jih prejemajo po pogodbah. Zaradi tega so skladišča za gnojila premajhna. Nujno je torej, da proizvajalci dobe gnojila čimprej. Na ta način se prihrani pri stroških za skladiščenje, -zadruga pa vskladišči ostanek kot rezervo za morebitne potrebe in nekooperacijsko proizvodnjo, seveda, če jih ima dovolj na zalogi. Vse zadruge so pravočasno naročile hmeljevke, ki v redu prihajajo. Njihovo delitev smo zajeli v kooperacijo. Glede delitve smo se sporazumeli s KZ. Zadruge so bile dolžne naročiti pri Hmezadu za vse površine hmelja pod hmeljevkami od 3. letnika naprej po 120 kosov na ha. Hmeljevke pa bodo zadruge delile na površine hmelja pod hmeljevkami od 5. letnika naprej. Tako je na primer na področju KZ 150 ha hmelja pod hmeljevkami od 3. letnika naprej. Na račun tega bo KZ prejela 18.000 hmeljevk, od 5. letnika naprej pa ima 100 ha. Ker bo vse hmeljevke razdelila na hmelj od 5. letnika naprej, bo hmeljar prejel za obnovo hmeljevk, ki niso več uporabne, ne več 120 kosov, marveč 180 kosov na ha. Na ta način smo odpravili težave, ki so se porodile pri razdelitvi hmeljevk. Za hmeljarje, ki imajo, oziroma bodo gradili žičnice, je vseh vrst žice dovolj. KZ morajo žico dvigniti za vse potrebe na svojem področju. Tudi drogov za gradnjo novih žičnic ne primanjkuje. Poročila KZ kažejo, da si bo velika večina proizvajalcev sama preskrbela drogove. Če kje manjkajo, jih mora zadruga preskrbeti, bodisi z lastnega področja ali preko »Hmezada«. Naj še poročam o kreditiranju kooperacijske proizvodnje. Že na sestankih smo govorili, da bodo KZ na podlagi pogodb, ki so jih sklenile, prejele zadosti finančnih sredstev za vlaganje v proizvodnjo in akontiranje proizvajalcev. Precej, ko je KZ končala s pogodbami, je sestavila zahtevek za kooperacijski proizvodni kredit, v katerem je zajela sredstva, ki jih bodo proizvajalci lahko prejeli kot akòntacijo na proizvodnjo. Na svoje vlaganje v proizvodnjo lahko prejme hmeljar akontacijo 118 din za kg hmelja celotno količino. Poleg tega bo lahko prejel 144 din za 1 kg hmelja, ki je predviden v kooperacijski pogodbi. za obiranje hmelja. Ako hmeljar ne bo potreboval toliko sredstev, jih bo vzel manj, če pa bo morebiti potreboval več kot 118 din na račun proizvodnje, bo za razliko plačal obresti, ki znašajo 4 %. Tako smo denarno plat v celoti in ugodno rešili. Zadruga prejme tak kredit po 3 % obrestni meri, ona pa proizvajalcu izplača akontacijo do višine odobrene vsote brezobrestno. Iz vsega tega so razvidne naloge, ki jih kooperacija nalaga našim kmetijskim zadrugam in še posebej proizvajalcem. Te naloge krepko povezujejo oba pogodbenika, i zadrugo i hmeljarja. Oba odgovarjata za proizvodnjo. Čim boljši bo proizvodni, tem boljši bo finančni uspeh zadru- Martin in Milica Vedenik (v ozadju njun sinček) pripovedujeta uredniku »Hmeljarja« o dobrih, pa tudi o težavnih plateh hmeljarjenja. (Pogodbo o proizvodnji hmelja v novi obliki »zadruga—kmet« sta za leto 1959 sklenila s KZ Prebold že 17. decembra 1958. Prva v Preboldu in (verjetno) tudi v vsej Savinjski dolini!) ge in hmeljarja. Zato prav dobro razumemo, da kooperacija ne more zmanjšati proizvodnosti. Sleherni hmeljar naj se trudi, da doseže v proizvodnji uspeh. Če pa v kooperaciji z manj truda doseže enake in boljše uspehe in mu taka razbremenitev pomore, da se lahko bolj posveti ostalim panogam, ki so za hmeljarja in družbo zanimive, na primer živinoreji, potemtakem je to i zanj i za družbo koristno in prav. Najvažnejše pa je, da smo na ta način napredovali. Le tako moremo v kmetijstvu doseči rezultate. Opozorit bi še naše zadružnike-hmeljarje, naj povečajo zaupanje v zadružno organizacijo, ki je posebej še po tem, ko smo izvolili zadružne svete, pričela usmerjati razvoj na vasi. Čim tesneje bomo sodelovali in čim pogosteje bomo govorili o proizvodnih problemih, tem laže bomo premagovali težave, s katerimi se bomo v prihodnosti nedvomno še srečevali. Vse za večji pridelek mrve s travnikov Od leta do leta ugotavljamo, da je pridelek mrve s travnikov odločno premajhen. Kar pomnimo, trdijo razne uradne in neuradne statistike, da niha povprečen pridelek sena in otave s hektarja travnikov med 30 in 35 stotov, pa še celo manj. Smo na mrtvi točki! Vsi prav dobro vemo, da smo živinorejo zanemarili in da moramo neogibno v tej važni panogi kmetijstva dosedanje delo temeljito spremeniti. Zakaj? Sleherni kmetovalec ve, da pomeni več gnoja — več dohodkov! Pravi vzrok majhni proizvodnji v živinoreji je v majhnih in glede na kakovost slabih pridelkih krme s travnikov. Vsi soglašamo, da bo treba v živinoreji hitro ukrepati, nam vsem je znan način, vemo, kje je treba začeti, pa vzlic vsemu temu ni rezultatov! Pridelki mrve s travnikov, ki so najmočnejši vir krme za našo živino, ostajajo enaki, majhni! Velike površine travnikov po vsej Sloveniji, nad 50 % obdelovalne površine, so s svojimi majhnimi pridelki močna ovira splošnemu razvoju našega kmetijstva. Da bi tudi na teh površinah povečali pridelke, zagotovili živini večjo in boljšo prehrano in tako posredno povečali tudi narodni dohodek, smo letos začeli z obsežno ak- Gneča s traktorji pred zadružnim domom (še ne povsem dograjenim) v Preboldu cijo za ureditev travnikov. Precej primerov negovanih travnikov z velikimi pridelki je dokaz, da morejo postati naši travniki, zaradi ugodnih talnih in vremenskih razmer, zelo donosni. Zategadelj se moramo prav vsi vključiti v akcijo za večji pridelek mrve s travnikov. Kakšna naj bi bila ta akcija? Predvsem: strokovno sodelovanje proizvajalcev s kmetijskimi zadrugami, ki naj traja tako dolgo, da bodo uspehi zaznavni! Vsaj 3 leta! Zadruga mora predvsem stremeti, da prav po njej povsod povečamo pridelke in izboljšamo kakovost krme! To pa bomo zmogli le, če bomo določeno dobo negovali in gnojili travnike in jih tudi izkoriščali po zahtevah kmetijske znanosti. Zadruga jamči s pogodbo, da bo posredovala potrebne količine in vrste umetnih gnojil, da bo zagotovila strojne usluge (pravočasna košnja), nudila strokovno vodstvo pri urejevanju travnikov (drenaže) itd. Skratka, pomoč zadruge pri navedenih in enakih ukrepih bo večina kmetovalcev potrebovala! KZ pa bo obenem skrbela, da bo tudi proizvajalec opravil vsa dela, ki jih od njega zahteva sodobna agrotehnika. Pogodba bo proizvajalcem poroštvo za umetna gnojila po nižji enotni ceni. Znano je, da bodo v prihodnosti umetna gnojila zagotovljena predvsem za take in enake proizvodne akcije, medtem ko bodo v prosti prodaji po tržnih cenah le odvečne količine! Gnojenje z umetnimi gnojili je najvažnejši ukrep, zategadelj pripominjamo, da bomo za travnike letos delno uporabili posebno mešan vi-sokohranljiv nitrofoskal 8:16:10 = 12 (dušik, fosfor, kalij) in ga trosili na že bolj ali manj urejene travnike. Trosili bomo po 500—900 kg na ha, kakor pač bo travnik sposoben vračati vrednost teh gnojil. Za izčrpane, zlasti mokre travnike, bomo raje uporabljali ločena gnojila, Thomasovo žlindro ali superfosfat, kalijevo sol in kalkamonsal-peter. Kalkamonsalpeter bomo trosili v dveh obrokih. Ce hočemo doseči pridelek sena 150 kg na ha, bomo po prvi košnji potrošili še 100 kg na ha. Mnogi kmetovalci so delno že pognojili svoje travnike, posebno s Thomasovo žlindro, zato bodo letos samo v toliko dognojili, kolikor jih bo v to primorala posebna sklenjena kooperacijska pogodba! Z rednim in pravilnim gnoje- njem bomo predvsem izboljšali rušo, povečali pridelek in zboljšali kakovost pridelkov. Akcija za ureditev travnikov je že vzbudila zanimanje precej proizvajalcev. Napredni kmetovalci se že pridružujejo skupnim naporom za povečanje proizvodnje v kmetijstvu, tokrat tudi na travnikih, oziroma posredno v živinoreji. Podčrtali smo napredni! Cernu? V opozorilo in vzpodbudo tistim, ki so doslej še izven vrst naprednih kmetovalcev, ki pa jim naša družba znova nudi priložnost vključitve! KAKO PA NJIVSKE KRMSKE RASTLINE? Da, tudi zanje bomo morali bolj poskrbeti in jih negovati! Še zdaleč namreč nismo izkoristili njihovih proizvodnih sposobnosti. Detelja in lucerna dajeta majhne pridelke, peso in kavlo kmetovalci čedalje bolj upoštevajo kot dopolnilno krmo pozimi. Enako si siLaža vztrajno uglajuje pot tudi v privatna kmečka gospodarstva. Vso to potrebno dopolnilno krmo pridelujemo na njivah. Njive so dovolj plodne, tako da moremo s pravilno agrotehniko hitro in zaznavno povečati pridelke. Zategadelj smo splošno akcijo za zagotovitev boljše krmske osnove prenesli tudi na pridelovanje njivskih krmskih rastlin. Pogodba o Sodelovanju pri detelji, lucerni, pesi, kolerabi (kavli) in silažni koruzi nudi proizvajalcem vse možnosti, da si po nižji enotni ceni zagotove zadostne količine in ustrezne vrste umetnih gnojit za intenzivnejše gnojenje tem raznim krmskim rastlinam. Sodelovanje »zadruga—kmet« pomeni, da bomo s pravilnim gnojenjem ter z nego in s strokovnim vodstvom pridelali čim večje pridelke. Precej kmetovalcev že na moč želi tako pomoč od področnih kmetijskih zadrug. In, prav je tako! Zavoljo tega bo treba zajeti čim večjo površino, kjer bomo uporabili navodila sodobne agrotehnike. Nova agrotehnika, predvsem gnojenje, se v mnogočem razlikuje od stare prakse. Zaradi tega bo sleherni kmetovalec, ki bo sklenil kooperacijsko pogodbo, prejel poleg umetnih gnojil tudi natančna strokovna navodila, kako bo najbolj s pridom gnojil tem važnim kulturam. Izkoristimo že letos to ugodnost in ne zamujajmo časa! Motiv hmeljnih piramid na Trebnikih pod Braslovčami Zadružna sušilnica za hmelj v Parižljah Skupina s iraKiorsKega tečaja v leDruarju 1959 (med njimi); Herman Janežič, Vilko Rojnik, Franc Strnad, Janko Jager, Franc Krašovec, Janez Strnad, Blaž Gril, Franc Plaskan, Franc Leskovšek, Franc Matko, Branko Orti itd. Braslovški hmeljniki — nemara jih bo kaj kmalu že 300 ha — kličejo nove, mlade in vešče traktoriste! KMETIJSKA ZADRUGA Josip Omladič, kmet iz Poljč, ki žanje z domala že 50-letnim, vseskozi naprednim in uspešnim hmeljarje-njem nesporna priznanja v vsej okolici Nežka Počaj, upokojena uslužbenka, ki oddaja vse svoje moči in sposobnosti raznim javnim društvom in organizacijam v Braslovčah že 37 leto! Ivan Rančigaj, predsednik ObLO Žalec, in Jože Gluk, prosvetni referent pri ObLO Žalec, na obisku pri 80-letni hmeljarki, Tereziji Slokan, ter njenim sinom v Sp. Gorčah, novembrski dan 1958. (Glej sestavek o KZ Braslovč°n Umetna gnojila: iušičnata fosforna kalijeva 213 ton 155 ton 129 ton Prizor z volišča na dan volitev v prve zadružne svete, 16. novembra 1958, v Kamenčah (med njimi); Ivan Travnar, Mirko Turnšek, Ivan Korošec, Ivan Rojnik, Nande Baš, Slavica Krašovec itd. Upravni odbor med sejo (z leve na desno); Jože Novak, Janko Cvikl, upravnik, Miha Teržan, šef odkupa, Anton Fonda, -predsednik zadružnega sveta, Polde Savinek, Ivan Rojnik, Jože Završnik, Franc Kos, predsednik upravnega odbora, in Vlado Vratnik. Po naključju seji ne prisostvujejo: Jelka Baš, predsednica odbora žena-zadružnic, Jože Ramšak in Franc Strnad, predsednik AMZ 340 hmeljarjev v kooperaciji z zadrugo Po pogodbah predviden pridelek hmelja: 354 ton - ‘ '>v- ■ • » ■> • \ • ■i/“' v *. •» - : ' • Med sklepanjem pogodbe z »Agrotehniko« — poslovalnico Celje (z leve na desno): Vlado Uratnik, Otmar Som, poslovodja »Agrotehnike« Celje, Franjo Bertoncelj, referent za mehanizacijo pri OZZ Celje, Janko Cvikl, upravnik, in Slavica Krašovec, zapisnikarica Savinjski fantje tudi med odsluževanjem vojaške obveznosti ne morejo pozabiti »Savinjsko rožico«. (Glej sesta-stavek o KZ Braslovče!) Ciani AMZ Braslovče (z leve na desno): Janez Strnad, Franc Krašovec in Milan Dobrišek. Srebrn pokal je prejel AMZ Braslovče kot najboljši na med-zadružnem traktorskem tekmovanju v Preboldu (junija 1958) Skupina računovodstva (z leve na desno); Slavica Krašovec, Silva Dobnik, Jožica Strojanšek, Viljem Bencik, računovodja, in Pavla Grabnar Karel Virant, upokojeni računovodja, ki si je z 32-let-nim, nadvse vestnim, požrtvovalnim in nesebičnim delom v Braslovčah zbral mnogo zaslug. Se po upokojitvi prav rad priskoči na pomoč kot priznan računovodski izvedenec Motiv z braslovških hmeljnikov Dom TD »Partizan« Braslovče, kjer morajo iskati braslovški zadružniki prostor za svoja zborovanja, vse dotlej, dokler si ne bodo zgradili lastnega, zadružnega doma, ki naj že na zunaj odraža gospodarsko in siceršnjo odločujočo moč braslovških kmetijskih zadružnikov Franc Vodlak, ki odlično opravlja odgovorno službo zaščitnega referenta na obsežnem področju KZ Braslovče že skoraj 5 let Zaščitna sredstva: Bakreno Dithan apno 6062 kg 1983 kg Metasistox 606 1 Strojne ure: 22 884 277 ha hmeljišč BRASLOVČE LETA 1950 jaka Tokrat pa - Braslovče! Pomenek predsednika ZS KZ Braslovče, Antona Fonda (levo) ter upravnika KZ Braslovče, Janka Cvikla (desno), z urednikom »Hmeljarja« (v sredini) na dan, ko je »zadeva kooperacija« že povsem stekla ... Le kak teden poprej — bi foto-posnetek bil drugačen! Prav konec julija 1958 sem prejel pismo šestih (!) strani. V pismu je bila fotografija 4 vojakov. (Glej stran 49!) Na moč skrčena vsebina pisma: »Tovariš urednik! Tudi v daljni Makedoniji so nenehno z nami: Braslovče, Savinjska dolina in hmelj!« Zaključne besede v pismu: »Tovariš urednik! ...Z nestrpnostjo pričakujemo objavo. Vam in vašim sodelavcem pa želimo čim večji uspeh pri Vašem. delu, saj z Vašim uspehom bo dosežen cilj, ki si ga želi vsak hmeljar in seveda naša skupnost!« (Podčrtal pisec!) Podpisi v pismu: Edi, Dani, Martin in Vinko. Odpošiljatelj: Edi Omladič — Vojna pošta 7116/18-c — Skopje — Makedonija: Ko sem pismo prejel, je bil »Hmeljar« štev. 8/1958 že na pošti .. . Pozneje pa je bilo obiranje hmelja opravljeno! Naj bodo te vrstice in natis fotografije na strani 49 — izpolnitev urednikovih dolžnosti z zamudo in v drobcu! * Jeseni 1958, v dneh pred volitvami v prve zadružne svete, 16. novembra 1958, so razpravljali zastopniki organov ljudske oblasti, SZDL in zadružnih organizacij s kmetovalci po vsej Savinjski dolini o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, na zborovanjih, vaških sestankih in v nevezanih pomenkih na domovih. Tako sta med drugim neki dan predsednik Ivan Rančigaj in Jože Gluk, prosvetni referent, oba ObLO Žalec, izmenjala nekaj misli z mojo materjo na njenem domu. (Glej natis fotogra-, fije na strani 48!) Ko sva z materjo pozneje znova in precej »modrovala« o »nekoč« in »zdaj«, mi je dejala: »Ne razumem Tvojih besed, vem pa, da, odkar je ,ta prvi v Jugoslaviji TITO’, gre meni bolje!« * Nedavno mi je prijatelj izročil še neobjavljen sonet Vladimirja Levstika, pesnika in pisatelja. Rodil se je 18. januarja 1886 v Šmihelu nad Mozirjem, umrl v Celju, 23. decembra 1957. V zadnjih dveh kiticah soneta je pokojni Vladimir Levstik, ob vrnitvi leta 1947, pozdravil mesto Celje in po njem Savinjsko dolino takole: Prihajam, mati. Roke razprostrl, pogrni mizo mi, kopél pripravi, pod stropom dòma mehko luč prižgi in pusti mile mi dlani na glavi: naj, ko ob ognju tvojem noč prespi, sin te očiščen gleda v tvojih zvezd bleščavi! * Čeravno na prvo oko moja prej opisana doživetja morda nimajo ničesar skupnega, trdim, da jih — kakor rdeča nitka — na moč povezuje povsod taista misel: »SAVINJSKA DOLINA«! Rojaki, razmislite in radi mi boste pritrdili. * * * Že nekajkrat so mi pri pisanju očitali-čustve-nost. Tokrat se bom poskusil izogniti nevarnosti enakih očitkov. Preteklost, sedanjost in prihodnost razmejuje slovnica z ostrimi mejami. Dogajanje v svetu pa pravi, da med njimi ni ostrih meja, da se medsebojno na moč prepletajo. Zavoljo tega tvegam prikaz Savinjske doline dandanes z zamotano enačbo, neznanke v,njej pa bom poskusil razrešiti, vsaj v surovih orisih. »Savinjska dolina v preteklosti — »grunt« — vzrok krčem v mišljenju sedanjosti — trenutki odločitve za kmetovanje v novi proizvodni obliki »zadruga—kmet« — zlagoma se bo treba odreči marsičemu »iz starih časov« — v prihodnosti bo neogibno treba vsklajati zasebno z družbenim gospodarjenjem — postopno izenačevanje dolžnosti in pravic delavca v tovarni, oziroma javnega uslužbenca v pisarni, z dolžnostmi in s pravicami obdelovalca zemlje — hmelj povezuje kmetijsko zadrugo in kmetovalce njenega področja v nedeljivo družbeno enoto na vasi — Savinjska dolina dandanes!« Ali je res »enačba« zamotana? Ne! Ze razlaga nekaj »neznank« nam vse pove. Kaj je bil »grunt«? Morda zgolj posest hiše, njiv, vrta in gozda? Ne! Nekaj več! Morda v zemljiški knjigi zapisana zasebna last hiše, njiv, vrta in gozda? Ne! Se nekaj več! Odličen poznavalec Savinjske doline, pokojni pisatelj Janko Kač, je v svoji knjigi »GRUNT« že pred četrtstoletjem takole zapisal: »Prvo je grunt, za njim denar. Potem pridejo postave, Bog pa je zadnji. Taka je kmetska postava. Nikjer ni zapisana, nikjer dovoljena. V vseh deželah, pri vseh narodih in v vseh. verah pa je bila in bo ista, dokler je zemlja osebna last človekova.« Da, tako je bilo nekoč tudi v Savinjski dolini. Grunt je bil malik, hudič, ki so mu malikovalci kaj radi žrtvovali svoje starše, otroke in vse sorodstvo, samo da ga pomirijo, kadar se je raztogotil . . . Kaj bi se sprenevedali! Se dandanes se misel na naši vasi često zvija od krčev, kadar jo tlači mòra — grunt! Na srečo pa zdrava misel savinjskega hmeljarja po vojni že zmaguje ... Ustavni zakon zagotavlja nedotakljivost zasebne lastnine obdelovalne zemlje njenim dejanskim obdelovalcem, znotraj in v skladu s splošnim družbenim gospodarjenjem. Pomisel na ma-lika-grunt umira... Savinjski hmeljar spoznava, da je njegova lastna zemlja njegova delav- Zimski motiv z vaškega perišča ob Trebni-ku. (Na levi strani je napredna hmeljarka, ’ Jelka Baš, iz Spodnjih Gore, članica UO in že, več let predsednica odbora žena-zadružnic KZ Braslovče. Na njeni levici se preizkuša v pranju velikomestni pionirček, Borut, da bo o vsem tem (tudi o stričevih kolinah!) mogel pripovedovati drugim pionirjem v mestu Ljubljani.) POVRŠINE IN PRIDELEK HMELJA 1956—1958 Fonda Anton — Kamenče Leto Stari nasadi Novi Skupaj ha Pridelek v kg Pridelek na ha 1956 1.00 — 1.00 1.663 1.663 1957 0.91 0.13 1.04 1.294 L395 1958 0.90 0.56 1.46 1.508 1.527 novi nasad = 238 kg na ha Skupaj 4.465 4.585:3 = 1.528 kg (povprečno na leto) Omladič Jože — Poljče Leto Stari nasadi Novi Skupaj ha Pridelek v kg Pridelek na ha 1956 3.18 — 3.18 5.071,5 1.594 1957 ■ 2.97 0.48 3.45 5.333,5 1.762 1958 3.24 0.46 3.70 3.987,5 1.196 Skupaj 14.392,5 4.552 : 3 = 1.517 kg (povprečno na leto) niča, oziroma pisarna, v okviru splošnega družbenega gospodarjenja, kjer se bo z načrtnim delom izenačil z delovnima tovarišema v tovarni, oziroma v pisarni! Podčrtati moram spoznava, zakaj na nesrečo preteklost izteguje svoje tipalke skozi sedanjost v prihodnost — kakor morska pošast — polip! * * * Mladi hmeljarji, z zdravim razumom, s pošteno mislijo in delavnih rok, Anton Fonda, Ivan Rojnik in Franc Kos, vsi iz Braslovč, so mi zaupali v dneh »burnih razprav o zamotani računici v hmeljni kooperaciji« nekake »punktacije«, to je zapisane želje hmeljarjev za nekatere popravke v »kooperacijski računici«. Priznal sem (in priznavam) utemeljenost nekaterim teh točk, seveda s pripombo, da zahteva njihova uresničitev — čas! Hkrati pa sem pribil (in pribijam), da se »punktacijam« pozna prisotnost »nepravovernih botrov«! Prej omenjeno trojko opozarjam, naj prebere (v »Hemljarju« na strani 54. drugi odstavek v tretjem stolpcu zgoraj) poročilo ljudskega poslanca Staneta Sotlarja: »...Vsekakor se je povsem upravičeno porodilo vprašanje, kako urediti (vsaj zdravstveno!) zavarovanje, kajti kmet je v kooperacijski proizvodnji hmelja dejansko postal (vsaj v glavnem) vlagatelj svoje delovne sile!« Stane Sotlar je poročal v Ljudski skupščini LRS, torej v zakonodajnem forumu! Pripravljajo tudi že predlog o starostnem zavarovanju, ki je na hmeljarskem področju morda najbolj pekoče! Savinjski hmeljar je bil v preteklosti med našimi največjimi garači v kmetijstvu. Koliko starčkov in stark in zlasti preužitkarjev-stricev in tetk ne bodo več odrivali od domače sklede v letih telesne izčrpanosti! Prav prej našteta trojka braslovških hmeljarjev je v dneh vaških pomenkov o kooperaciji, v Letušu, osebno »po domače« razlagala na prvo oko zares zamotano računico in prihodnost v hmeljni kooperaciji. Po naključju je temu vaškemu pomenku v Letušu prisostvoval moj poklicni tovariš iz Ljubljane in mi po zaključku takole zaupal: »Čudovito učinkuje dobra beseda soseda sosedu! Čestitam savinjskim hmeljarjem, tokrat braslovškim!« * sfc * V dneh vaških pomenkov mi je Franc Cilenšek, umen in uspešen hmeljar iz Malih Braslovč, sunkovito pritrdil: »Prijatelj! Res bi bile zložbe (= komasacije) naših raztrganih parcel nekaj imenitnega! Takoj pristanem na za kak ha manjšo površino, če mi le kdo izvede komasacijo vseh parcel!« Ali ni to zgovoren izliv priznanja, da naj bo obdelovalna zemlja delavnica, ki jo je treba preurediti tako, da bo v njej mogoče laže, bolj racionalno in bolj učinkovito proizvajati — kmetovati?! Seveda je vmes — čas! Malik-grunt pa je v tem primeru že umrl! * * * Mlad hmeljar — braslovški rojak se boji moje javne besede, češ da v Braslovčah še doslej niso storili kaj posebnega, kar bi utemeljevalo objavo. Oporekam in trdim, da so! Tako nekoč kot zdaj! Spominjam se očaka Plaskana nad Braslovčami. (Lovro Plaskan.) Mimo njegove hiše ni šel popotnik, ne da bi mu ponudil »tovkovca« in kruha, tudi potice! Puncerjeva mati v Spodnjih Gorčah je prosečim popotnikom takole govorila: »Kdor koli si, nä, in jej, potem se spočij! Tudi delovno obleko dobiš. Če boš delal, ostani! Ce pa ne maraš dela, vseeno si uteši glad in pojdi v miru!« (Puncerjeva mati ni nikoli skoparila z zabelo! Narobe, v »cinkih« je plavala zabela v skledi!) Jože Omladič v Poljčah je bil svojim poslom, hlapcem in deklam, enak pri delu in jedi! Ko so se dekle pomožile, odhajale so z nekaj pod palcem, so znova obiskovale svojega delodajalca. Njegovi hlapci so dopuste med odsluževanjem vojaške obveznosti preživljali pri svojem delodajalcu, Jožetu Omladiču v Poljčah, ne na svojih domovih! In Dobroveljčani! Čeravno jim Dobrovlje niso preveč kruha rodile in niso povsem razumeli svetovnih dogajanj, so vendarle že spomladi 1941 na stežaj odprli svoje hiše in kašče prvim Udeleženke gospodinjskega tečaja, ki ga je v februarju 1959 organiziral odbor žena-za-družnic KZ Braslovče. Voditeljica tečaja je bila Hilda Sirca (v sredini) KZ BRASLOVČE - POVRŠINE IN PRIDELEK HMELJA 1946—1958 Leto Število hmeljarjev Površina stari novi v ha skupaj I.-II. Pridelek v kg III.-IV. skupaj na ha 1946 209 69 22 91 73.221 5.797 79.018 1113 1947 235 91,39 19,52 110,91 98.327 9.274 107.601 1165 1948 243 104,49 15,12 119.61 102.636 14.874 117.510 1094 1949 239 112,19 11,73 123,92 97.650 15.048 112.698 977 1950 247 117,49 53,14 170,63 52.445 4.775 57.220 477 toča 1951 250 147,29 25,90 173,19 125.762 9.572 135.334 931 toča 1952 260 165,42 10,42 175,84 101.714 3.056 104.770 633 suša 1953 255 159,03 12,97 172,00 130.656 71.291 201.947 1275 1954 256 156,44 9,19 165,63 195.083 25.781 220.864 1456 1955 251 163,58 12,78 176,36 162.705 37.302 200.007 1222 1956 259 174,52 21,50 196,02 216.176 7.604 223.780 1282 1957 271 179,24 24,87 204,11 258.507 6.93o 265.442 1300 1958 278 193,28 44,44 237,72 217.427 9.829 227.256 1115 Skupaj 1,832.309 221.138 2,053.447 Tudi pozimi prevažajo suh hmelj v Žalec. (Iz začasnih, vaških — zadružnih skladišč!) partizanom, delili z njimi poslednji grižljaj in za to svojo dobroto pozneje krvaveli! * Ivan Vodlak, po domače Vrban, iz Zgornjih Gorč je nekak Krpan med hmeljarji. Še zdaj kakor da ga vidim, kako je oberoč zajel po ducat hmeljevk ter jih, kot mati otroka, odnesel in raznosil po hmeljniku. Že sedmi križ je naložil na hrbet in vendar je še pred leti takole »planiral«: »Žičnice so zares nekaj imenitnega! Tudi jaz bom postavil žičnico. Drogove bom naročil z dolžino 8—10 metrov! Po 20 (!) letih (toliko traja namreč hmeljeva žičnica), bom 5 (!) let sejal pšenico, deteljo, lucerno... Potem bom skrajšal drogove za l'/2 do 2 metra, odžagal bom tisti del, ki ga je zemlja v 25 (!) letih izžrla in tako bom imel žičnico za naslednjih 20 (!) let. Ja, ja, pa prav tako bom storil!« Kje na svetu 70-letni obdelovalec zemlje resno načrtuje svoje delo za čez svoj stoti rojstni dan? V Savinjski dolini, v Braslovčah! Pa AMZ Braslovče? Po statistiki Hmeljne komisije za Slovenijo v Žalcu je AMZ Braslovče pridelal v letu 1958 na 0,12 ha (595 sadik) 209,5 kilogramov suhega hmelja II. vrste (!), kar pomeni rekorden pridelek na ha — 1741 kg!!! Rekli so mi, da so jim pomagali »stari«, da so jim speljali rastline po tujem zgledu »v krono«, da so jim leta 1957 pognojili s hlevskim gnojem za več let naprej itd. Tudi prav! Ocena je ocena, čeravno s pomočjo starejših priborjena. Za mladino največ pomeni: možnost! Življenje samo pa jo bo primoralo, da bo izvlekla iz zemlje vso njeno zmogljivost! Za primer stalne zmogljivosti objavljam tabelarični pregled proizvodnih uspehov dveh najudarnejših hmeljarjev: Jožeta Omladiča iz Poljč in Antona Fonde iz Kamenč. (Glej tabeli!) Za zaključek pa še tabelo proizvodnih uspehov vseh hmeljarjev KZ Braslovče v letih od 1946 do 1958 (brez lani priključenega Letuša!). Z Letušem znaša količina pridelka hmeljarjev-čla-nov KZ Braslovče približno toliko, kolikor pridelek hmelja vse Slovenije leta 1958! Preračun, n. pr. v dolarje, bi morda povedal, da so braslovški hmeljarji samo v povojnih letih posredno zgradili veliko, najmodernejšo tovarno v FLRJ! * Kličem te, dragi mladi hmeljar-rojak! Ali mar niso Braslovče — le na hitro roko sem opisal nekaj doživetij in naštel le nekaj imen, čeravno bi moral svetu posredovati popolnejšo podobo — ljudstvo s čudovito dobrimi srci in enako zgledno sočšni delavci? Da so taki bili, so in obetajo ostati! Prepričan sem, da v Tvojem mladem srcu ne bo več strahu pred mojo besedo! Ali mar ni povsem utemeljen javni poudarek, da so v Braslovčah zares graditelji srečnejše prihodnosti? Predobro poznam vzroke in tuje silnice! Zavoljo tega tudi razumem krčevito preobražanje mišljenja in čustvovanja v sedanjosti! In vendar! Ali ni KZ Braslovče prav v minulem obdobju ko se je odločevala za novo proizvodno obliko »zadruga—kmet«, pokazala zaznavne spremembe v kakovosti? Da! Tokrat tudi — Braslovče! Med prvimi v biseru naše ožje domovine, Slovenije, v Savinjski dolini! Miro Lešnik, učitelj na Vinski gori Pomladne sape z Vinske gore Prizadevni šolski upravitelj v Vinski gori, Miro Lešnik, govori rojakom Cisto na severni meji občine Žalec, med dvema hrbtoma gora, je dolinica. Morda bo bolje, če rečem kotlinica. Sonce jo pozno obiskuje in rano zapušča. Razen seveda rebri, pobočij! Le kdo bi tem osojnim pobočjem s hektari izmeril površino? Toliko je kotanjic, globač, pečin! Njega dni so tod bile Gorice! Točile so prednamcem bojda zelo sladko vinsko kapljico. Zdaj je ta »Vinotoč« skorajda usahnil, nanj spominja le ime kraja — Vinska gora. Človek se mora in se tudi vselej sprijazni z muhasto naravo. Tudi Vinskogorec ni izgubil volje do življenja v tem kraju, saj dobro ve, da ta zemlja še krije v sebi zaklade! Le poiskati jih je treba in s trdim delom izkopati! V dolini je že od daleč moč opaziti Zadružni dom. Resda ga še nismo dogradili. Vzlic temu pa se v njem dan za dnem pomudi prenekateri prebivalec vinskogorske kotlinice in uslužbenci Kmetijske zadruge so mu kaj radi na voljo. Naš Dom prerašča zlagoma v simbol dolinice. Zakaj? To čutimo mi vsi, ki se v njej s čemurkoli ukvarjamo. Naj zadostuje naš občutek! So morda dokazi sploh potrebni? Uporabljam to priložnost za nevšečno priznanje. Sami smo zakrivili, da zavoljo nenačrtnosti naš Zadružni dom še nima ustrezne oblike in, da jo na nesrečo tudi nikoli ne bo imel. Resda so nam lani arhitekti gradnjo popravili, vendar vsega nam ne bo moč popraviti. Vsekakor pa smo prepričani, da ga bomo še letos povsem usposobili! Tako usposobili, da se ob njega ne bo mogel nihče več spotakniti! Te dni znova mnogo razpravljamo znotraj Zadružnega doma. Pa tudi zunaj! Gre namreč za uresničevanje obojestranskih obveznosti iz nedavno sklenjenih kooperacijskih pogodb. Vodstvo zadruge se na moč trudi, da bi se odvijali vsi načrti brez večjih težav. Člani kolektiva so nadvse dejavni. Trije traktorji nenehno predejo niti med zadrugo in kmeti... Spet vmesna pripomba! Se pred leti nismo mogli povsem zaposliti — en traktor! Zdaj že trije traktorji ne zmorejo opraviti pravočasno vseh naročenih del. Prav nova proizvodna oblika »zadruga — kmet« je traktorjem opravke nekako podeseterila! Posebna zanimivost je tudi dejstvo, da je bila Kmetijska zadruga Vinska gora pred leti pasivna, zavoljo česar so jo pristojni organi tudi priključili močnejši velenjski kmetijski zadrugi. Kajpak nam, prebivalcem Vinske gore, to ni bilo všeč. Zatrjevali smo in dokazovali, da smo kos samostojnosti. Uspeli smo in že v prvem letu dokazali, da naše zahteve niso bile neupravičene. Prav zadnje obdobje je razširilo dejavnost zadruge na vse strani, sodelovanje med kmeti in njo pa se je zelo poglobilo. Razpravljanje na zadružnih sestankih vseh oblik je razgibano in sklepi rode ustrezne plodove. V »Hmeljarju« štev. 1-2/1959 smo brali fotoreportažo »Oh, ta kooperacija!« Fotoreportaža opisuje naprednega kmetovalca, sadjarja in hmeljarja Ivana Košana iz Crnoye štev. 27 — KZ Vinska gora. Mimo tega pa se sestavek spušča tudi v opisovanje našega področja. Fotoreportaža je učinkovala! Prenekateri v naši dolini, pa — kakor smo izvedeli, tudi drugod — je vzdihni! in se na glas izdal: »Oh, ta kooperacija!« Skratka, sestavek je dvignil precej prahu. Dolina ne oporeka Ivanu Košanu gospodarske naprednosti in okretnosti. Narobe! Vsi poznavalci v fotoreportaži orisanega primera pritrjujemo zaključkom pisca .. . Vendar . .. Gre za nekaj drugega! Vinska gora premore mimo Ivana Košana več enakih! In, to nameravamo to pot poudariti. Se pred dvema letoma, v proizvodnem letu 1956, so hmeljarji s področja KZ Vinska gora uspeli doseči le 900 kg suhega hmelja na ha. Takrat Kmetijska zadruga pravzaprav še ni kaj bolj posegala v proizvodnjo hmelja. Po osamosvojitvi Kmetijske zadruge smo pri nas na moč povečali površino hmeljišč. Ustrezno pa smo se potrudili tudi za kakovost in pridelek na ha! Statistika Hmeljne komisije za Slovenijo v Žalcu pravi, da je 84 hmeljarjev s področja KZ Vinska gora pridelalo lani na 120 ha nekaj nad 28.000 kg suhega hmelja. Po kakovosti so prevzemala prisodili I. in II. razred 97%-kom pridelka, tako da je ostalo v III. oz. IV. vrsti le troje odstotkov! Povprečni pridelek na ha je 1466 kg! V prvoletnih nasadih pa so naši hmeljarji dosegli ha pridelek 308 kg! Tem številkam ni potreben nadaljnji komentar! Kako smo to uspeli? V Vinski gori domala ni kmetovalca, ki ne bi želel strokovnih nasvetov kmetijskih izvedencev! Ne le da naši kmetovalci prebirajo »Kmečki glas« in »Hmeljarja«, marveč Kolona koscev in žanjic v povorki na Kmečki praznik v Vinski gori, pomladi 1958 se udeležujejo vseh zadružnih pomenkov, kar je le moč. Resda jih ni veliko število, vendar so tudi pri nas hmeljarji, ki so dosegli hektarski pridelek nad 2000 kg. Le nekaj imen: Ivan Košan, Jakob Plešnik, Alojz Drev, Jožef Tominšek itd. Letos upravičeno pričakujemo še več. Upanje nam krepi dejstvo, da s sklepanjem kooperacijskih pogodb pravzaprav nismo imeli večjih težav. Kakor drugod, tako smo tudi pri nas najprej temeljito proučili načela nove proizvodne oblike »zadruga — kmet« v hmeljarstvu. Poljudno strokovni list »Hmeljar« je romal iz rok v roke, v skupinah so preračunavali objavljen primer, ga primerjali s svojim in se posvetovali na vseh straneh sveta! Takole bomo zapisali. Cim so podpisali kooperacijsko pogodbo prvi napredni kmetovalci, med njimi kajpak zgoraj omenjeni, je ■— kakor pravimo — zadeva stekla kot po olju. Tako smo imeli že sredi januarja 75 sklenjenih pogodb! V drugi polovici januarja se je odločilo še poslednjih 11! Skratka, za področje KZ Vinska gora moremo trditi, da je proizvodna oblika »zadruga — krnet« že dejstvo. Naše področje je živinorejski, sadjarski, hmeljarski in gozdarski okoliš. Takoj po zaključku sklepanja pogodb v proizvodnji hmelja smo prešli na sklepanje pogodb v travništvu. Zanimanje naših živinorejcev je presenetljivo! Radi bi meliorirali precej travniških površin, le dovolj finančnih sredstev ni! Kar smo doslej prigospodarili, smo domala vse porabili za gradnjo zadružnega doma. Poskusili bomo poiskati ustrezno zdravilo. Začeli smo urejevati sadne plantaže, vendar želi vodstvo kmetijske zadruge glede na to nekaj več odločnosti na strani sadjarjev! Odlaganje, »caganje«. nikakor ni umestno! Le skok do nekaterih sosedov je potreben in, seveda odprte oči in ušesa. Na primer k sosedu Ivanu Košanu v Crnovo štev. 27, Ivan Košan uspeva ne le v sadjarstvu in hmeljarstvu, tudi v živinoreji! Lani je vzredil in oddal na trg bekonov v skupni teži nad 1200 kg! Treba je pač prisluhniti zahtevam trga in temeljito izrabiti zmogljivost zemlje. Enako kot doslej Ivan Košan, Jakob Plešnik, Alojz Drev, Jožef Tominšek itd., bodo morali tudi drugi naši kmetovalci urediti svoje njive in sadovnjake. Večji kompleksi, plantaže morajo zlagoma zamenjati tudi pri nas preveč raztroše-ne obdelovalne parcele! Glede na to bo pač potrebna večja odločnost in predvsem medsebojno zaupanje pri poglabljanju nove proizvodne oblike »zadruga — kmet«. Nedaleč od nas je močno industrijsko središče Velenje! Prav to industrijsko središče kliče kmetijske pridelke in prodaja ne bo težavna! Organizirana proizvodnja ter urejeno, pogodbeno proizvajanje ima prav v našem primeru široko odprta vrata. Nemara bo prav, da vključimo v to poročilo še nekaj stavkov o urejevanju krajevnih cest in poti. Na nesrečo je proračunsko poslovanje področnega ObLO le še pretogo, tako da ne dovoljuje uporabo vseh razpoložljivih, finančnih sredstev, namenjenih za urejevanje cestišč. V prehodnih tednih od zime na pomlad je še čas! In, strojno obdelovanje kmetijstva neogibno zahteva urejene gospodarske poljske poti, povsod, seveda še predvsem na področju KZ Vinska gora. Da ne bo zamere! Krivico bi storili, če ne bi hkrati z gornjimi dejstvi poročali še o aktivu naših mladih zadružnikov. Resda se naša mladina ni takoj znašla, »motile« so jo razne organizacijske oblike itd. No, po »mladostnih« težavah so naše mladinke in mladinci, ki so jih starejši vsestransko podprli, le krenili z mrtve točke. Kmetijska 'zadruga jim je predala v obdelovanje 1,5 ha, da so na njem uredili plantažni sadovnjak in seveda hmelj. Na površini 0,24 ha so vzgajali 1000 sadik prvoletnega hmelja in pridelali 28 kg suhega hmelja II (!) vrste, kar pomeni ha pridelek 116 kg. Ni mnogo, tako glede na pridelek, kakor seveda tudi glede na zahteve ekonomske računice. No, letos bodo naši mladinci izpopolnili svoje znanje in po njem tudi bolj uspeli. Razveseljive dejstvo pri njih pa je, da močno s reme za modernizacijo v kmetijstvu. Lani smo jim priredili strojno-traktorski tečaj. Domala vsi udeleženci so opravili traktorski izpit. Ko pa bomo razpolagali v Zadružnem domu z ustreznimi prostori, bomo določili potrebne sobe tudi izključno naši mladini. Na nesrečo smo lani morali zavrniti željo naših mladink po gospodinjskem tečaju — prav zavoljo pomanjkanja prostorov. Enako doslej nismo mogli organizirati vseh zaželenih kulturnih prireditev, predvajanj poučnih filmov itd. Vse to predvsem zahteva naša kmečka mladina, mi pa smo se odločili, da bomo z njo to splošno željo tudi že v bližnji prihodnosti izpolnili. Skozi Vinsko goro že ropočejo traktorji Savinjski golding pred Ljudsko skupščino LRS Opomba: 19. februarja 1959 so se prvič odprla vrata nove, reprezentativne zgradbe Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. Že zgolj otvoritev je tak zgodovinski dogodek, ki mimo njega ne more noben slovenski časnik, vendar je razlog omembi v »Hmeljarju« še prijetno naključje, da je vrhovni organ ljudske oblasti LR Slovenije prav prvi dan zasedanja v novi zgradbi nekajkrat omenil Savinjsko dolino kot primer — zgledne naprednosti in udarnosti! Kako? Poročilo Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije je med drugim v statističnem pregledu o pospravljenih površinah in pridelkih važnejših posevkov v letu 1958 povedalo, da je naš hmelj dosegel 130 % glede na površine in 105 % glede na pridelek v primerjavi z dosežki v letu 1957! Član Izvršnega sveta, tovariš Jože Ingolič, je v svojem poročilu o kmetijstvu s poudarkom ugotovil, da je glede na razvojno raven okraj Celje, predvsem Savinjska dolina, vsekakor najbolj uspešno področje v Sloveniji. V razpravi pa je tovariš Stane Sotlar, ljudski poslanec, nadrobno razložil razvoj našega hmeljarstva od leta 1945 do 1959! Zavoljo pomembnosti ugotovitev v tej diskusiji sem naprosil tovariša Staneta Sotlarja za objavo njegovega zadevnega poročila v »Hmeljarju«, seveda z ustrezno prireditvijo teksta in opremo s statističnimi podatki. U rednik Hmeljarski dom v Petrovčah je domala že povsem pripravljen za proizvodno leto 1959 Stane Sotlar, ljudski poslanec Po sprejetju resolucije in perspektivnega plana Zvezne ljudske skupščine smo že mnogokaj ukrenili, da bi izboljšali kmetijsko proizvodnjo. Ukrepali so tudi že v samih kmetijskih organizacijah. Trdimo, da že moremo ugotoviti, da je večji del kmetijskih gospodarskih organizacij precej dojel duha in vsebino resolucije Zvezne ljudske skupščine o nadaljnjem razvoju kmetijstva in zadružništva. Na tej podlagi je bil sprejet tudi petletni plan gospodarskega razvoja. Kmetijske gospodarske organizacije so med izvajanjem tega plana v proizvodnji uspevale že na moč zaznavno. Že doslednejše izpolnjevanje petletnega plana nam prepričljivo dokazuje, da je tudi v kmetijstvu moč precej uspeti že v kratkem obdobju. To so dokazala domala vsa družbena kmetijska posestva, enako pa čedalje češče dokazujejo kmetijske zadružne organizacije, ki poglabljajo novo proizvodno obliko »zadruga — kmet«. Hkrati z gospodarskimi plani ljudskih odborov so tudi kmetijske zadruge morale začeti izdelovati svoje, tako perspektivne, kakor tudi letne plane. Če so še pred leti kmetijske zadruge sprejemale svoje tako imenovane letne pospeševalne programe za kmetijstvo, potem je ta stvar dandanes bistveno drugačna. Na temelju načel planov občinskih ljudskih odborov prevzemajo kmetijske organizacije s svojimi plani določene pro-izvodne naloge. Obseg proizvodnih nalog v kmetijskih, zlasti še v zadružnih organizacijah, pa je seveda odvisen od mnogo činiteljev. Med pomembnimi činitelji za obseg kmetijskih proizvodnih nalog je vsekakor razvitost, oziroma nerazvitost določenega kmetijskega področja. Nedvomno moremo kooperacijsko proizvodnjo hitreje razvijati na tistem področju, ki že pozna blagovno proizvodnjo! Ravninski predeli z dobro in rodovitno zemljo imajo vsekakor prednost, boljše pogoje za uvajanje kooperacijske proizvodnje. Med takimi področji je vsekakor na moč napredna Savinjska dolina, kjer večji del ter intenzivno pridelujemo hmelj, znan kot savinjski golding. Med drugo svetovno vojno je naše hmeljarstvo doživelo hud udarec. Znano je, da so površine pod hmeljem v Sloveniji v letu 1945 zmanjšali na 450 ha od (največ!), predvojnih 2850 ha. Takoj po vojni smo tako morali nekako povsem obnoviti hmeljarstvo. Že takrat smo na celjskem hmeljarskem področju ustanovili specializirano zadrugo »Hmezad«, ki je v prvi povojni dobi sicer dobro opravila prva dela za obnovo in utrdila temelje za razvoj našega hmeljarstva. Taka, specializirana zadruga na razmeroma velikem področju, pa vendarle ni bila kos vsem na- logam, ki jih naša socialistična družba zahteva od kmetijstva! Zavoljo tega smo »Hmezad« z. z o. j. leta 1952 tako reorganizira';, da so mogle aktivneje poseči v kmetijsko proizvodnjo splošne kmetijske zadruge! Že takrat, leta 1952. so torej morale kmetijske zadruge celjskega hmeljarskega področja prevzeti posebne proizvodne naloge v hmeljarstvu-. Začetek je bil vsekakor težaven, saj je kmet-hmeljar proizvajal v glavnem še s svojimi, sicer več ali manj starinskimi, enostavnimi proizvodnimi sredstvi. Zadruga se takrat še ni mogla uveljaviti kot odločujoč organizator kmetijske proizvodnje s svojimi, družbenimi proizvodnimi sredstvi. Zategadelj je bila prva in temeljna naloga naših zadružnih organizacij, da se tehnično opremijo, tako da bodo kos razvozljati sicer že tako na moč zamotano proizvodnjo hmelja. Že leta 1952, zlasti pa leta 1953, je celjsko hmeljarsko področje nabavilo več traktorjev z ustreznimi priključnimi stroji. Tako so se naše zadruge zlagoma uveljavljale in prevzemale odločujočo vlogo v kmetijski proizvodnji. Enako smo tudi, že od reorganizacije nekdanje specializirane zadruge »Hmezad« v Žaicu, vodili enotno odkupno politiko hmelja. Glede na tržne razmere, prav posebej pa še glede na naraščajočo konjunkturo hmelja, smo odrejali, dosledno splošnemu našemu gospodarstvu, odkupne cene hmelju. Tako smo tudi zmogli zbrati precej sredstev od izkupička hmelja ter jih akumulirati v zadružne organizacije. S temi sredstvi so se zadruge tehnično čedalje bolj in hitreje usposabljale. Začetek novega obdobja v našem hmeljarstvu pomeni ustanovitev Kmetijske proizvajalne poslovne zveze v Žalcu, 2. septembra 1956. Ustanovitev take poslovne zveze je bila zares neogibna, saj zahteva hmeljarstvo nekatere centralizirane akcije. Glede na dejstvo, da gre za specializirano proizvodnjo, zadruge često niso bile kos svojim nalogam, zlasti zavoljo pomanjkanja materialnih sredstev. Zgovoren primer za tako trditev so melioracije. Prav nobena zadruga ne bi mogla izvajati pomembnejših melioracij na svojem področju. Kmetijska proizvajalna poslovna zveza Žalec, oziroma njen upravni odbor, v katerega so izvoljeni zastopniki z vsega hmeljarskega področja OLO Celje, pa je mogla v imenu vsega našega hmeljarskega področja najbolje urejati nastala vprašanja in upoštevati splošne ekonomske potrebe. Nekako enako je z mehanizacijo, kakor tudi z graditvijo sušilnih površin! Glede na dejstvo, da je upravni odbor KPPZ Žalec določal proizvajalcem hmelja ustrezne odkupne cene, je mogla Poslovna zveza Žalec z delom zbranih finančnih sredstev tudi nuditi hmeljarjem reprodukcijski material in tako usmerjati proizvodnjo hmelja. Taka politika je bila neogibna in upravičena za to obdobje, saj bi večja odkupna cena za'suh hmelj individualnim pridelovalcem ne bila prav nobeno poroštvo, da bi se ta sredstva dejansko vračala v proizvodnjo, brez česar pa sploh ni mogoč nikak napredek. (Glej statistične podatke na 54. strani!) Tako so zaradi pospešene, nagle rasti družbenih materialnih sil na kmetijskem področju OLO Celje čedalje bolj dozorevali pogoji za bolj čvrsto kooperacijo na tem področju. V zadnjem obdobju, posebno zadnji dve leti, so se naše kmetijske zadruge materialno zaznavno okrepile. Nabavile so nad 200 traktorjev z ustreznimi priključnimi stroji. Zgradile so nad 2000 m2 sušilne ploskve. Enako seveda tudi družbena kmetijska gospodarstva. Vsa ta leta je zadružna mreža celjskega okraja (OZZ, KPPZ Žalec itd.) za potrebe hmeljarstva šolala tudi prepotrebno osebje, tako, da so zdaj z njim naše zadružne organizacije tako preskrbljene, da jim je že moč »dihati«. Tako smo odločili! Z analizo proizvodnih stroškov, tržne situacije in vseh drugih činiteljev smo izdelali vse potrebne priprave za uvedbo kooperacije v hmeljarstvo. Pri kooperacijski proizvodnji hmelja moramo poudariti, da vsa kooperacija in zanimanje zanjo temeljita na enoti, kilogramu pridelanega suhega hmelja. Elementi kalkulacije nenehno in na moč vzpodbujajo tako kmetijsko zadrugo kot proizvajalca, kajti oba pogodbenika se bosta morala neusmiljeno boriti tako za večjo količino kot za boljšo kakovost pridelka! Po določilih kooperacijskih pogodb sodeluje kmetijska zadruga s svojimi mehaničnimi sredstvi in s sušilnicami, posebno v strojni in zaščitni službi, zavarovanju hmeljišč, investicijah za hmeljišča ter z vsemi umetnimi gnojili, proizvajalec hmelja pa s hlevskim gnojem, z morebitno vprego, v kolikor je ni namreč moč sploh zamenjati z mehaničnimi sredstvi, s sušenjem hmelja, (v primerih, v katerih ima hmeljar lastno sušilnico), po določenih enotnih cenah. Hmeljar ročno obdeluje hmeljišča, obira hmelj, in prejema tudi zemljiško rento. V celjskem okraju je mnogokaj podvzetega za modernizacijo v hmeljarstvu. Nič več namreč ne dopuščamo, da bi hmelj sadili na malih parcelah, ki so še daleč druga od druge. Po odredbi OLO Celje se smejo nova hmeljišča zasajevati le v velikosti 5 ha in več. Temelj za vzpodbudo je torej kg pridelanega suhega hmelja! Oba, proizvajalec in kmetijska (Nadaljevanje na 54. strani, prvi stolpec — pod statistiko!) V ponazoritev, kako Kmetijska proizvajalna ja OLO Celje, od izkupička za prodan suh hmelj zveza Žalec posreduje denarna sredstva, ki jih nazaj v proizvodnjo hmelja, objavljamo tele staje zbrala po veljavnih sklepih svojega upravne- tistične podatke: ga odbora, zastopnika vseh hmeljarjev s področ- I, PREGLED NABAVLJENIH KMETIJSKIH STROJEV DO 31. DECEMBRA 1958 Naziv opreme Enota mere Količina Nabavna vrednost + stroški Traktor Steyr 180 — 30 KM kom. 15 22,398.450,— Traktor Steyr 84 — 18 KM 177 215,709.900,— Mrežasta kolesa za traktor Steyr kom. 177 12,428.940,— Traktorski plugi »Comet 15 C« kom. 165 22,984.500,— Traktorski plugi »Herold II« kom. 165 21,047.400,— Traktorski plugi »Grossherzog« kom. 15 1,742.865,— Plužne glave za plug »Comet 15 C« par. 101 2,892.640,— Plugi podrahljači »Martinelli« kom. 6 420.000,— Traktorske brane z okvirji »Falter« kom. 166 11,478.900,— Hmeljski ogrodniki kom. 100 15,067.100,— Kompl. ogrodniki za traktor Steyr kom. 165 55,364.100,— Grablje »Laverda« kom. 15 3,695.265,— Škropilnice »Konzentrator« s škropil, drevesom kom. 90 45,928.800,— Škropilnice »Konzentrator II« brez škrop. drevesa kom. 55 22,589.105,— Škropilnice »Molekulator« kom. 10 3,185.700,— Garniture za visoko škropljenje kom. 4 176.660,— Traktorske lesene vlače kom 24 493.200,— Centrifugalna črpalka za vodo kom. 1 187.600,— Traktorski plug »Herzog« kom. 1 110.000,— Plužne glave za plug »Herzog« kom. 2 68.200,— Traktorski kultivator »Luchs« kom. 1 53.800,— Traktorska brana »Falter II« kom. 1 103.600,— Traktorski kultivator »Laurin« kom. 1 79.720,— Krožna brana »Fortuna« kom. 1 129.000,— Obdelovalnik za hmelj kom. 1 113.500,— Lemeži za plug »Herold II« kom. 12 21.240,— Enoosne prikolice »Partizan« kom. 75 14,625.000,— Prikolice »Zmaj« 3-tonske 164 90,956.040,— Prikolice raztegljive 5-tonske kom. 1 546.500,— Prikolice 5-tonske kiper kom. 4 1,576.200,— Motorne kosilnice BCS kom. 30 14,274.000,— Traktor »Ferguson« s pokrivalom kom. 50 92,366.000,— Kabine za traktor »Ferguson« kom. 50 2,767.500,— Jermenice za traktor »Ferguson« kom. 30 1,750.800,— Skupaj 677,332.225,— II. 1. V proizvodnjo hmelja na področju OLO Celje pridelek in boljšo kakovost v je KPPZ Žalec posredovala vrnitev denarnih skupni vrednosti (zaokroženo) 110,000.000 sredstev v skupni vrednosti 1.468,000.000 2. Vzdrževanje Inštituta za hmeljar- Opomba: V vsoto pod 1. so vštete vrednosti stvo Žalec 75,000.000 za gradnjo žičnic (nad 200 milijonov), za melio-(v proizvodnem letu 1958) racije na porečju Savinje (nad 140 milijonov), 3. Stimulacija proizvajalcem hmelja za gradnjo sušilnih površin (blizu 300 milijonov) v obliki premij na večji hektarski itd. (Nadaljevanje s 53. strani) zadruga, bosta primorana pridelati čim več in čim bolj kvaliteten hmelj! Drugače rečeno, čim več in čim boljši hmelj bo hmeljar pridelal, tem več bo prejel kot plačilo za svoje vloženo delo. Kmetijska zadruga vlaga reprodukcijski material na kg suhega pridelanega hmelja, to pomeni, da bo hmeljar prejel toliko več reproduk- cijskega materiala, kolikor bo več pridelal hmelja! Druga vzpodbuda je premija, ki jo prejmeta pogodbenika pri ugodnejših tržnih pogojih, na dobro kvaliteto in izredno, kvantiteto! Med akcijo za kooperacijsko proizvodnjo hmelja pa so neogibno vzniknile nove želje, celo zahteve! Vsekakor se je povsem upravičeno porodilo vprašanje, kako urediti (vsaj zdravstveno!) zavarovanje, kajti kmet je v kooperacijski proizvodnji hmelja dejansko postal (vsaj v glavnem) vlagatelj svoje delovne sile. To je nedvomno važno vprašanje, ki ga kaže rešiti že v bližnji prihodnosti! Nadaljnje vprašanje je, kako zlagoma preiti na kompleksno kooperacijo? V sedanjem stanju še nismo dorasli, še nismo kos zahtevam modernega kmetovanja. Zemljišče posameznih kmetovalcev je še vedno preveč razparcelirano — razkosano. Zaradi tega še nismo mogli uvesti ustreznega kmetijskega kolobarja. To je naše delo v prihodnosti. Po našem prepričanju ga bo treba zelo hitro in resno reševati. Zanimivo je, da prav hmeljna kooperacija sili kmetovalce v sklenitev kooperacijskih pogodb tudi pri drugih kulturah, na primer pri travništvu in krompirju. Konec vseh koncev tudi ne moremo mimo trditev, češ da je bila kooperacija v hmeljarstvu mogoča le zaradi ekonomske moči kmeta-hmeljarja. Poudarjamo, da nikakor ne smemo pozabiti družbenih činiteljev! Ze od samega začetka je pravzaprav vsa naša družba vlagala sredstva v hmeljarstvo. Prav zaradi obsežnosti družbenih vlaganj v celjsko hmeljarsko področje smo morali toliko bolj določevati smer hmeljni proizvodnji! Tako je že doslej odigralo odločujočo vlogo smotrno določevanje odkupnih cen. Na temelju tega je razumljivo, da se je'naše hmeljarstvo zadnja leta razvijalo organizirano in da smo le tako uspeli ustvariti pogoje za prehod na sedanje stanje. Nekajletne izkušnje' v hmeljarstvu so nas usposobile, da smo mogli, čeravno ne zlahka, ponekod so bile objektivne ovire, še češče pa subjektivne, uvesti in poglobiti proizvodno obliko »zadruga — kmet«. Na tako akcijo so se morali pripraviti politični, oblastveni organi in zadružne organizacije. Trajalo je precej časa, da se je mogla ta oblika kooperacije izkristalizirati in da smo mogli izmenjati mnenja s slehernim proizvajalcem hmelja. Akcijo smo poskušali približati naši vasi, to je slehernemu proizvajalcu. Neposredno na vasi so se odvijala preračunavanja in razgovori raznih oblik s posameznimi kmetovalci, tako da so vsebino kooperacije mogli vsi in povsem doumeti. Trdimo, da smo le tako uspeli, da je po nekajmesečnem delu večji del proizvajalcev s kooperacijo zavestno soglašal. Kooperacijsko proizvodnjo uvajamo tudi na drugih področjih in pri drugih kulturah. Izkušnje na hmeljarskem področju pa nam svetujejo, kako je treba začeti tudi na teh področjih, čeravno sklepamo pogodbe s kmetijskimi proizvajalci v nekoliko drugačnih oblikah. Priznati tudi moramo, da nam je nekaj splošnih kmetijskih zadrug med akcijo »odpovedalo«, da je niso zmogli! Vzroki niso toliko objektivnega, kakor subjektivnega značaja. Zavoljo tega vsestransko proučujemo, kako bi tudi te kmetijske organizacije usposobili, da se bodo mogle pridružiti bolj naprednim, tistim, ki že pomagajo izpolnjevati naloge za modernizacijo in napredek splošne kmetijske proizvodnje. Vodilno osebje v hmeljarskih kmetijskih zadrugah Ne glede na siceršnja zatrjevanja v »Hmeljarju« so me zlasti ugotovitve tovariša Staneta Sotlarja, ljudskega poslanca v razpravi na zasedanju Ljudske skupščine LR Slovenije, 19. februarja 1959, nekako primorale na objavo tega »prikaza z ilustracijami«. Katere so te ugotovitve tovariša Staneta Sotlarja? L »Vsa zadnja leta je zadružna mreža celjskega okraja (OZZ, KPPZ Žalec itd.) za potrebe hmeljarstva šolala tudi prepotrebno osebje, tako da so zdaj z njim naše zadružne organizacije tako preskrbljene, da jim je že moč ,dihati’!« 2. »Priznati tudi moramo, da ... itd.!« Da ne bo treba ponavljati, preberite zadnji odstavek gornjega poročila tovariša Staneta Sotlarja! (Tretji, stolpec — spodaj!) Med tistimi poskusi, kako razširiti in poglobiti spoznavanje splošne naše problematike, je treba vsekakor poudariti seminarje za člane zadružnih svetov in še posebne seminarje za predsednike ZS, ki jih je organizirala OZZ Celje. 1. Zadružnim svetom 71 KZ (OLO Celje!) predavajo od 16. januarja 1959 do konec marca (vsak teden po enkrat in o enem predmetu) ustrezni predavatelji: strokovnjaki (agronomi!), ekonomisti, pravniki, zadružni funkcionarji itd. Seminarji na moč učinkujejo, kar je moč ugotoviti med drugim tudi na rednem in precejšnjem udeleževanju članov ZS! 2. V drugi polovici februarja 1959 je OZZ Celje organizirala dvoje uspešnih seminarjev za predsednike ZS! Oglejmo si program! PROGRAM SEMINARJEV ZA PREDSEDNIKE ZADRUŽNIH SVETOV Razvojna pot kmetijstva in socialistične preobrazbe vasi v FLRJ (Franjo Lubej, predsednik OZZ Celje). Sodelovanje zadrug z individualnimi kmetijskimi proizvajalci (Inž. Veljko Križnik, direktor Inštituta za hmeljarstvo Žalec). (Nadaljevanje na 55. strani, srednji stolpec!) Stefan Peiolar, predsednik UO KZ Žalec, ki je prva na področju OLO Celje zaključila sklepanje kooperacijskih pogodb za proizvodnjo hmelja — s 100 % V utemeljitev o splošni visoki ravni poznavanja družbene stvarnosti pri vodilnem osebju hmeljarskih KZ v OLO Celje priključujem še tale pomenek (v skrčenem obsegu) s predsednikom UO KZ Žalec, tov. Stefanom Pečolarjem: Vpr.: »Kako da je prav KZ Žalec prva v OLÓ Celje zaključila sklepanje kooperacijskih pogodb v proizvodnji hmelja s 100 %?« Odg.: »Kaj bi ,krasnoslovili’l 1. KZ Žalec je na izviru vseh razpravljanj in sklepanj KPPZ Žalec! Ni vrag, da ne bi, vsaj najbolj razgledani žalski hmeljarji, najprej spoznali vsebino vseh sklepov svojega poslovnega združenja! Kdor pa nekaj spozna — ne bo okleval! 2. Prvi je sklenil kooperacijsko pogodbo predsednik zadružnega sveta tov. Milan Krašovic, hmeljar, ki ga domala vsa dolina pozna kot vseskozi naprednega in uspešnega kmetovalca. Tej ugotovitvi dodaj le še staro resnico: »Besede mičejo — vzgledi vlečejo!« In — konec! Ne še! Tov. Milan Krašovic mi je med in po I. seminarju na Teharju dejal: »Noben pouk ne škoduje! Na Teharju pa so nam priredili nekaj koristnega s prijetnim!« In je — že v proizvodnji hmelja! Franc Lesjak, napreden hmeljar in predsednik zadružnega sveta KZ Tabor na I. seminarju pri »Mlinarjevem Janezu«, na Teharju pri Celju (Nadaljevanje s 54. strani, tretji stolpec spodaj) Zadruga v blagovnem prometu (Ernest Zvar, podpredsednik O IZ Celje). Vloga in naloge zadružnih svetov pri ustvarjanju in delitvi dohodka ter gospodarjenju s sredstvi (dr. Peter Pavlič, pravnik Celje). Neposredni proizvodni problemi in aktualne naloge zadružnih svetov (Franjo Lubej, predsednik OZZ Celje). Perspektiva ekonomske politike v okviru FLRJ (Franc Simonič, sekretar O K ZKS Celje). Zadružni sveti v mehanizmu družbenega upravljanja (Franjo Jeraj, podpredsednik OZZ Celje). Ekonomske in politične osnove socialistične demokracije v FLRJ (Ludvik Gorenjak, tajnik OLO Celje). Trojka prvih »seminaristov« za predsednike zadružnih svetov (z leve na desno): Martin Rebov, predsednik ZS KZ Celje, Milan Krašovic, predsednik ZS KZ Celje in Jože Povše, predsednik ZS KZ Trnava Krašovic Milan — Žalec (pridelek hmelja 1953-58) : Leto nasadi ^°V* Skupaj ha Pridelek v kg Pridelek na ha 1953 1.75 — 1.75 3.056,5 1.746 1954 1.75 — 1.75 3.342 1.909 1955 1.75 — 1.75 2.870 1.640 1956 1.75 — 1.75 ' 3.267 1.866 1957 1.75 — 1.75 2.788,5 1.593 toča 1958 1.73 0.42 2.15 2.231,5 1.242 17.555,5 9.996 : 6 = 1.666 kg (povprečno na leto) Dolfe Zupančič, v krogu svoje družine, hmeljar iz Smarjete pri Celju je leta 1958 (prvič v življenju!) zasadil 76 arov zemlje s hmeljem in pridelal 318,5 kg suhega hmelja, dobre kakovosti, kar pomeni rekorden pridelek v prvoletnem nasadu! D. Zupančič je član UO KZ Škofja vas pri Celju. Skupaj V I. (17. II.—20. II. 1959) seminarju je bilo 32, v II. (24. IL—27. II. 1959) pa 28 udeležencev, to pomeni, da so gornji program proučili vsi predsedniki ZS v okraju Celje ter nekaj članov upravnih odborov. (8 predsednikov ZS s področja OLO Celje se je namreč udeležilo enakega seminarja v Ljubljani!) In, vendar! — ... Da, in vendar ni moč zapisati, vsi, kajti na nesrečo so bile spet izjeme! Prav nikogar niso poslale v te seminarje Kmetijske zadruge: Laško, Šmihel nad Mozirjem in Podčetrtek! Vzroki? Kar pribijmo! Vse drugje, le v vsevednosti ne! Poglabljanju obzorij vodilnemu osebju v hmeljarskih kmetijskih zadrugah nameravam odrediti več prostora kdaj pozneje. Za tokrat le tole: Verjetno nikjer drugod ne skrbe zadružne organizacije za prosveto osebja toliko in tako uspešno, kot prav na hmeljarskem področju. Pa še nekaj! Ali je morda »dijaškodomsko« proučevanje sodobnih družbenih vprašanj in tovariško pomenkovanje z vodilnimi okrajnimi javnimi delavci v izletniškem gostišču »Pri Mlinarjevem Janezu« na Teharju pri Celju — žrtev? Urednik Avgust Fonda in Vinko Kolenc, prizadevna ter uspešna zadružna delavca na Polzeli I. seminar za predsednike zadružnih svetov hmeljarskega področja OLO Celje je zaključen Inž. Stane Marovt — Tone Šepec Pot na svetovno razstavo v Bruselj (Nadaljevanje in konec) Potem, ko smo si ogledali Bruselj, smo se obrnili proti prizorišču svetovne razstave. Cim bolj smo se bližali razstavnim prostorom, tem večji in gostejši promet je bil. Na tisoče radovednežev si je prišlo ogledat razstavo, saj je bila ena poslednjih nedelj pred koncem razstave. Prav na ta dan so menda dosegli rekorden obisk, nekaj več kot 600.000 obiskovalcev. Kljub velikanskemu razstavnemu prostoru, smo se v mravljišču narodov le s težavo premikali. Vsi paviljoni so imeli kopico obiskovalcev. Skozi paviljone sva romala z beležnico, ker sva si hotela nekatere zanimivosti podrobneje ogledati šele naslednji dan. Sedaj pa o razstavi sami! Dosti so že pisali o tej svetovni atrakciji in ker so bili to povečini poklicni časnikarji, so svojo nalogo prav gotovo bolj opravili, kot bova midva. Zato ne bova dolgovezila in naj nama bralci ne zamerijo, če so morebiti več pričakovali. Za svetovno razstavo v Bruslju velja pač, da je storil tisti, ki si jo je ogledal najbolj prav, ker še z največjim besednim zakladom ne moreva povedati vsega, kar sva videla. Bilo je nešteto čudovitih reči, ki jih skorajda ne moreva opisati. Hkrati pa nisva utegnila, da bi si vsako reč posebej ogledala. Precej naglo bomo preleteli paviljone in se ustavili le ob najzanimivejših rečeh ter jih skušali oceniti. Kar levo od vhoda je stal ponosni »Auditorium«, v katerem je lahko tudi vsak laik zaslutil mogočen vzpon znanosti in tehnike, posebej še v nuklearni fiziki. Nasproti »Auditoriu-ma« je stala hiša sodobne umetnosti. En dan bi bil prekratek, da bi si lahko ogledali lepote moderne likovne umetnosti Atomium, simbol razstave in nove dobe, je bil središče razstave in pozornosti obiskovalcev. Z najmodernejšim dvigalom, 6 m na sekundo, smo se v hipu znašli v zgornji krogli, ki je bila 102 m visoko nad razstaviščem. Povezava teh 7 velikih krogel iz aluminija, ki imajo premer 18 m, je bila nedvomno edinstvena in veličastna. Temu primerna je bila tudi cena vožnje z dvigalom, namreč 50 belgijskih frankov, t. j. okoli 800 din. Od paviljonov je imel seve največ obiskovalcev gigant Združenih držav Amerike in pa ruski. Rusi so nemara pripeljali preveč vsega, ker je obiskovalec lahko videl prav vse, kar si je zaželel; dlje časa pa se je pomudil pri zvestih posnetkih vseh treh sput-nikov, toda brez Lajke. Amerikanci so imeli dovršeno barvno televizijo, robote, cirkaramo itd. V francoskem paviljonu pa je vladal nered, kakor pač tudi v deželi sami... Všeč nam je bila arhitektonika paviljona, delo slovitega Francoza arhitekta Le Corbusiera. Angleži so pokazali močno in precizno industrijo strojev in motorjev, posebno letalskih. Nemški paviljon ni bil preveč domiseln. Bil je tak, kakršni so pač Nemci sami... Zanimiv pa je bil nizozemski, poln cvetja in toplote. Najbolj so poudarili svoj večni, mogočni boj z morjem. Videli smo miniaturno ponazoritev njihove nadčloveške borbe z morjem. To nam je vlilo občudovanje in spoštovanje do tega ljudstva. Skandinavske dežele in Danska so v okusno opremljenih paviljonih povedale, da sta jim zemlja in njeno bogastvo temelj vsega gospodarstva in visoke življenjske ravni. Paviljoni manjših narodov so bili skromni, izvirni in lepi. Nevsiljivo so prikazali svoje gospodarstvo in tehnični napredek. Omeniti morava še najlepšega — češkega. Svoje gospodarstvo, industrijo, kmetijstvo in obenem velik tehnični napredek so znali prikazati jedrnato in zanimivo. Jugoslovanski paviljon je bil arhitektonsko lep, toda znotraj prazen. Prav tako ne moremo kaj posebnega reči o ostalih paviljonih. Nato smo si ogledali paviljone-Brazilije, Mehike, Argentine in ostalih dežel Južne Amerike. Preko Pacifika smo se radi pomudili pri živih, lepih sestrah gejš dežele vzhajajočega sonca. Preko Kitajske in manjših azijskih narodov in ogromne Indije smo se vračali na Bližnji vzhod. Sleherni narod je po svojih močeh sodeloval in privabljal s svojimi zanimivostmi številne ob- iskovalce. Z nekoliko fantazije smo v resnici potovali po vsem svetu. Belgijci so se ponašali s svojim obsežnim paviljonom »Kongo«. Obiskovalce so hoteli prepričati, da so zelo človekoljubni s svojimi kolonialnimi narodi in da skrbijo za pravice in razvoj črnskih narodov v velikanskem afriškem Kongu. Ce je to res, je prav, saj je Kongo »zlata jama« za Belgijo. Se in še bi lahko naštevali lepote paviljonov in posebnosti ostalih objektov na razstavi. Ne smemo prav tako mimo moderne arhitekture. Oblike in smeri nove arhitekture so bile prav drzne in silovite. Splošen vtis je bil nedvomno mogočen, četudi s primesjo rahlega razočaranja. Zakaj je bilo tako, je težko uganiti. Morda je bilo preveč gole tehnike in premalo človečnosti. Tretji dan smo si ogledali mesto Antwerpen, (Anvers). To je staro mornariško mesto z velikanskimi pristanišči in leži 46 km stran od Bruslja. Veže ju nova, najmodernejša avtostrada, ki Pogled na vhod na razstavo so jo zgradili za svetovno razstavo. Vožnja po 48 km dolgem pristanišču z neštetimi bagerji in ogromnimi skladišči kaže, kakšne velikanske količine blaga gredo skozi to luko. Posebnost tega pristanišča so veliki betonski bazeni, v katere prevažajo ladje v času plime in oseke. Z bazeni odklanjajo posledice visoke razlike med atlantsko plimo in oseko. Turiste privabljajo tudi različne zanimivosti. Sredi mesta stoji tridesetnadstropni nebotičnik. Zelo lepa je katedrala z Rubensovimi originalnimi platni. Prav tako je zanimiv spomenik, ki priča o nastanku mesta itd. Posebna zanimivost mesta pa je 6 km dolg predor s širokim cestiščem pod reko, ki povezuje staro mesto z novim. Pešcem je namenjen posebni tunel s tekočimi stopnicami. Rodovitne in urejene kmetijske površine med Brusljem in Antwerpnom so ogledalo visoko razvitega belgijskega kmetijstva. Visoka proizvodnja v Zahodni Evropi in tudi v Belgiji je rezultat vrste ukrepov, kot so arondacija zemlje, komasacija (zložba) kultur, kompleksna uvedba mehanizacije itd. Na vse te reči se pri nas šele pripravljamo. In če k temu dodamo Visoko strokovno usposobljenost zahodnega kmeta, ni čudno da je tudi na ravninah belgijske dežele zacvetelo kmetijstvo. Ne bi se zadrževali pri poljskih kulturah, ki jim mi z uvedbo sodobnejše agrotehnike že sledimo, in se jim z visokimi hektarskimi pridelki že približujemo. V poljedelski proizvodnji ni za nas več nobenih skrivnosti. Toda, kako so mogli v Zahodni Evropi, posebno pa Belgijci razviti tako živinorejo, pa je za nas še vedno skrivnost. Nekaj številk: na 100 ha Obdelovalne površine redimo v FLRJ 35 glav odraslih goved, na Danskem 115, v Belgiji pa preko 120. V FLRJ beležimo proizvodnjo 1000 kg mleka na kravo v enem letu, na Danskem pa preko 4000 kilogramov, v Belgiji pa blizu 3600 kg. Velikanske razlike. Res je, da je v teh deželah konfiguracija zemlje dosti ugodnejša, in je zaradi tega moč izvesti na travnatem svetu vse agrotehnične ukrepe. Tudi klima je ugodna za bujno rast trav. Toda vse to samo do neke mere koristi živinorejcem. Odločilnejši je način izkoriščanja travnatega sveta. In ko k temu prištejemo še pasmo, selekcionirane živali, ki dobro izkoriščajo krmo, nam bo vsaj malo razumljiv ta silovit napredek v živinoreji. Belgija je torej idealna živinorejska dežela z najboljšimi talnimi in klimatskimi pogoji za travništvo in pašništvo. Že pri potovanju skozi Francijo smo ugotovili, da travnikov v našem pomenu besede nimajo več, marveč so se travniki že zdavnaj_ spremenili v večno zelene čred-niške pašnike. Se bolj intenzivno pa znajo travnati svet izkoriščati Belgijci, ki so se od vseh zapadnjakov najbolj specializirali za živinorejo. Pod vplivom vlažne atlantske klime, ob najboljši negi in gnojenju, predstavljajo čredniški pašniki ogromen vir krme (paše) za živino preko celega leta. In takih travnikov imajo v Belgiji več kot kjerkoli. V najintenzivnejšem izkoriščanju travnatega sveta s čredenjem in pašo preko celega leta, z .vjsoko proizvodnimi živalmi, največ fri-zijske pasme, bomo našli odgovor na »skrivnost«. Sicer pa, ali nimamo pri nas podoben primer? Da, prav blizu! Na obratu Založe, kmetijskega posestva Šempeter! V letu 1958 so se kljub nekoliko neugodnejšemu vremenu prepasle od začetka maja do novembra na približno 11 ha vzorno urejenega čredniškega pašnika 104 krave mlekarice. Le po nekaj dni so se pasle krave na drugih površinah. Izračun na podlagi proizvodnje mleka, z odbitkom dodatne krme (seno, krepka krmila) je pokazal, da je vsak hektar tega viso-koproizvodnega čredninskega pašnika dal paše za 7600 kg škrobne (hranilne) vrednosti. To je 5—6-krat več kot travnik z okoli 40 q mrve. Tu je skrivnost in v tem bomo morali iskati rešitve v naši živinoreji. Pot bo bržčas še dolga. Saj ne znamo, ali pa nočemo urediti niti naših travnikov. Zadnji dan smo si znova ogledali bruseljske zanimivosti, ki smo jih prvi dan videli le mimogrede. Zvečer smo se odpeljali z vlakom, preko Nemčije, domov. Obdajali so nas kar prijetni občutki, čeravno še ni poteklo deset dni, odkar smo se poslovili od domovine. Takrat sem se spomnil izgubljenih pogledov številnih emigrantov, ki so nas vsak večer čakali pred hotelom in se hoteli pogovarjati z nami. Iskali so košček domovine v nas, ki so jo tako nepremišljeno izdali. Slehernemu smo brali v očeh, da so vse besede o njihovem lepem življenju laž, prav gotovo pa je najtežja za emigranta zavest, da je ostal brez doma, domovine ... V Kölnu smo si v dveh urah ogledali Kölnsko katedralo in z roba pločnika le poškilili v mesto. In že smo udobno zleknjeni v turističnih spalnih vagonih brzeli skozi noč proti Münchenu. V poznem jutru smo se izkrcali v tem milijonskem mestu s programom za ves dan. Mogočna bavarska metropola se nam ni zdela kaj prida zanimiva. Morda pa smo bili že preveč utrujeni in naveličani velemest, trušča in tempa, ki ga nismo vajeni. Kar veseli smo zvečer poiskali vlak, ki nas je preko Avstrije približeval domovini. Nismo vedeli, kdaj smo prešli nemško-avstrijsko mejo, pa tudi na avstrijsko-jugoslovanski nismo imeli sitnosti. Veseli smo bili naše govorice, prijaznih krajev, domovine. Spet sva se spomnila emigrantov in vesela sva bila, da nisva med njimi... PRODAM sušilnico za hmelj à 16 m2. Naslov v Inštitutu za hmeljarstvo — Oddelek za kemijo ali v uredništvu »Hmeljarja«. PRODAM 3.000 hmeljevk v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. ■— Pristovšek Vinko, hmeljar, Drešinja vas št. 17, p. Petrovče. PRODAM kompletno, zelo dobro ohranjeno sušilnico za hmelj à 4 m*. — Franc Kač, hmeljar, Ruše št. 6, p. Petrovče. Hmeljar izhaja mesečno —- Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Jaka Slokan — Tiska Celjska tiskarna - - Številka 50 din Za hmeljarje brezplačno — Poštnina plačana v gotovini