Prof. Hinko Uršič — šestdesetletnik
Cas h iti in drug  za drug im  vstopajo  v k rog  šestdesetle tn ikov  geografi 
iz p red v o jn e  šole poko jnega prof. M elika. Med n jim i je  za dr. F rancetom  Ha- 
betom , dr. M avric ijem  Zgonikom in še za m arsikom  zašel n u jn o  v ta  k rog  
tud i H inko  Uršič, p ro feso r na g im naziji v Tolm inu. Ko smo m u iz u red n ištv a  
sporočili, da bi se ga rad i ob te j  p r ilik i spom nili v »G eografskem  vestniku«, 
je  v svo ji znani skrom nosti odpisal: »D ejal bi, da ne sodim  v G eografski 
vestn ik , saj sem b il k  izvenšolskem u delu, razen  v p lan in sk i o rganizaciji, 
vedno nekako  p risiljen« .
Jub ilan t pa n a j nam  ne zam eri, če se ga k lju b  tem u tu  z n e k a j besedam i 
spomnimo. S lovenska g eo g ra fija  v vseh teh povo jn ih  d ese tle tjih  pač ni mogla 
in  sm ela živeti samo od ozkega k ro g a  v rh u n sk ih  znanstven ih  k ad rov  v L ju b ­
ljan i, tem več tud i od n a  žalost ne pregostega o m rež ja  zvestih, prizadevnih , 
p a  tih ih  in  skrom nih  svojih  delavcev na podeželju , še posebno v šoli, saj 
smo v eč k ra t tu d i n a  svo jih  zborovan jih  zavzeli stališče, da ne gre ločiti 
nek ak e  posebne »šolske« od »znanstvene« geografije. In  m ed tem i podežel­
skim i stebriči, b rez  k a te rih  b i lju b lja n sk i s teb ri težko u b ira li svojo pot, je  
b il U ršič nedvom no eden n a jv z tra jn e jš ih , n a jzv este jš ih , sa j smo ga srečevali 
n a  vseh naših  slovenskih, p a  tud i n a  jugoslovansk ih  zborovanjih . N i seveda 
n ak lju č je , da je  posebno pozornost vzbudil s svojim  refera tom  n a  našem  
novogoriškem  zborovan ju  le ta  1966. Po p o rek lu  Tolm inec, ga je  ž iv ljen jsk a  
usoda z G oren jskega, k je r  je  odraste l, v n jegovi z re li ž iv ljensk i dobi spet 
zanesla  na Tolm insko. Tam  p a  je , k a k o r se vidi, k rep k o  zraste l z zem ljo 
in ljudm i. D a k o t geograf tu d i n a  problem e to lm inske zem lje in n jen eg a  člo­
veka  ne zre z enostransk im i lju b ljan sk im i, tem več predvsem  s tolm inskim i, 
h k ra ti  p a  kom pleksnim i geografskim i očmi, je  m im ogrede pokazal tud i v svo­
jem  članku  »Od B reg in ja  do Trebuše«, k i je  izšel v ju li jsk i štev ilk i »Pla­
ninskega vestn ika« le ta  1971. K ljub  d a ljav i in  različno im enitn im  potem  nas 
to re j geografe le  pogosto spontano d ruži kom pleksn i geografsk i pogled. N a­
šem u H inku  zato želimo, da b i še dolgo zd rav  delal v gorn jem  Posočju, 
enem od včasih malo pozabljenih  obrobnih predelov slovenske zemlje.
S vetozar Ilešič