roftnlM flatan* v porini.
II. izdaja
. pni
Cena Din l*-a
Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din r—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30‘—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-09 in 30-71.
Jugoslovan
Rokopisov ne vračam#.
Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-69. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Poš(. ček. rač.: Ljubljana 15.621.
St. 192
Ljubljana, petek, dne 21. avgusta 1931
Leto H.
Dr. Hilferding
bivši soc. demokratski finančni minister, član gospodarskega odseka nemške vlade, ki naj prouči razmere v nemškem gospodarstvu in najde izhod iz sedanje krize
Rusko-francoska pogajanja
Berlin, 20. avgusta. AA. Poučeni krogi trdijo, da je bila med Francijo in Rusijo sklenjena pogodba proti medsebojni napadalni vojni. Pogodbo so že paragrafirali. Obe stranki sta se zavezali, da ostaneta nevtralni, ako bi pogodbenik nastopil proti neprovociranemu tretjemu napadalcu.
Na uradnih mestih demantirajo vest o taki pogodbi, vendar priznavajo, da so podobna pogajanja v teku.
Italijansko vabilo francoskim ministrom
Rim, 20. avgusta, n. Italijanski poslanik v Parizu grof Mazzoni je obvestil predsednika francoske vlade, da želi italijanska vlada obnoviti pogajanja za pomorski sporazum. Istočasno je povabit Lavulu, naj obišče Rim. Dobro informirani krogi pa trdijo, da se bodo pogajanja mogla nadaljevati le v Ženevi in sicer tedaj, ko bo zasedal Svet Društva narodov. Predsednik francoske vlade Laval bi posetil Rim šele koncem septembra.
Kralj Feysal v Parizu
Pariz, 20. avgusta. AA. V torek je prispel v francosko prestolnico iraški kralj Feysal. Pripeljal se je iz Ženeve v avtomobilu. Spremlja ga iraški poslanik v Londonu. Feysalovo bivanje v Parizu bo trajalo 8 dni. Ta obisk ni uradnega značajif. Vendar trdijo uradni krogi, da bo iraški kralj skušal v Parizu posredovati v prilog svojega brata, ki naj bi ga Francija proglasila za kralja Sirije.
Premestitev italijanskega učiteljišča iz Poreča v Pulj
Koper, 20. avgusta, v. Pred šestimi leti so Premestili italijansko učiteljišče »Nazario Sauro« iz Kopra v Poreč. V Kopru so bili zaradi tega *elo nezadovoljni, ker res ni bilo pravega vzroka za to, da je Koper izgubil svojo srednjo šolo. Sedaj pa so se razširile ve6ti, da bodo poreško učiteljišče premestili v Pulj. V Kopru pa so se Italijani znova razburili, češ da je treba učiteljišče postaviti nazaj tja, kjer je bilo in kamor I>o njihovem mnenju tudi spada.
Baselski sklepi in Amerika
Washington, 20. avgusta, n. V beli hiši so sprejeli z veliko rezerviranostjo poročilo baselske konference. Menijo, da proučuje Hoover vprašanji o redukciji reparacijskih in vojnih dolgov v sorazmerju s plačilno sposobnostjo posameznih držav.
Zmaga vladnih čet na Kubi
Havana, 20. avgusta. AA. Vlada je izdala poročilo o zadnjih bojih z vstaši. Vladne čete so Pobile nasprotnike. Borile so se s pomočjo letal in s topničarko. Vstaši so se zbrali v mestu Gibari, odkoder pa so jih vladne čete z velikimi Zgubami prepodile. Število mrtvih je veliko. Vladne čete so zaplenile 57 strojnic, veliko ttvnožino pušk in en milijon nabojev.
Zakaj hočejo premestiti tržaški observatorij v južno Italijo
Trst, 20. avgusta, v. Vest o premestitvi astro-nomskega observatorija iz Trsta v Palermo je razburila vse tržaške intelektualske kroge, o razburjenje kažejo v prvi vrsti dopisi, ki jih Objavljajo tržaški listi dan za dnem iz vrst svojin Citateljev.
Tržaški observatorij je bil ustanovljen že sredi “• stoletja. Po vojni so zelo razširili In Izpopolnili z aparati nekdanje c. kr. mornarice T Pulju in privatnimi darovi.
Povod za premestitev observatorija Iz Trsta v "Užno Italijo je dala okolščina, da so hoteli lastniki vile Baseri, v kateri Je nameščen observatorij, zvišati letno najemnino na 200.000 lir. To-ta razlog nikakor ni utemeljen, ker bi lahko premestili observatorij tudi na tržaški Grad, ki I* Postal pred kratkim obCinska last.
Razvoj vladne krize na Madjarskem
Deputacija stranke enotnosti pri grofu Bethlenu — Kriza ali komedija? — Dvajset politikov povabljeno za danes k regentu Horthyju — Izjave raznih političnih osebnosti
Budimpešta, 20. avgusta, d. Danes opoldne je prišla k grofu Bethlenu deputacija stranke enotnosti in ga skušala pregovoriti, da ostane še dalje na čelu vlade. Razgovor grofa Bethle-na z depulacijo je trajal eno uro, bil pa je brezuspešen. Grof Bethlen je deputaciji opisal situacijo, pojasnil svoje stališče in razložil vzroke, zakaj ne more dalje ostati na čelu vlade. Deputacija je dobila vtis, da se je grot Betlilen v neki določeni smeri zelo močno angažiral in da zato ne sme sam izvršiti potrebnih sprememb. Grofa Bethlena je posetil danes tudi državni tajnik v justičnem ministrstvu Bela Angyan, ki je kasneje izjavil časnikarjem, da je Bethlenov odstop nespremenljivo dejstvo. Grof Betlilen niti noče prevzeti nobenega port-fclja v novi vladi. Sicer pa je grof Bethlen že izdal naročila zaradi izpraznitve svojega stanovanja v ministrskem predsedstvu in se pripravlja za preselitev na svoje posestvo.
Budimpešta, 20. avgusta, d. Državni upravitelj Horthy je imel danes razgovore z nekaterimi voditelji strank. Za jutri pa je povabljenih k njemu kakih 20 politikov.
Designirani ministrski predsednik grof Julij Karol.vi je danes nadaljeval svoje razgovore z voditelji strank. Posvetoval se je z grofom Bethlenom, z nekdanjim zunanjim ministrom VValckom, s predsednikom stranke enotnosti dr. Pesthyjem in z ministroma Weckerlejem in Szitwayem. Sicer pa je bilo politično življenje danes mirno, ker se praznuje sveti Štefan, ki velja kot narodni praznik.
Budimpešta, 20. avgusta, d. V političnih kro-
gih govore, da je Teleszky odklonil kategorično sprejem finančnega ministrstva. Tudi VValko, ki mu je bil ponuden finančni portfelj, je odklonil. V ospredju je kandidatura barona Kora-ny-ja za mesto finančnega ministra. Dalje govore, da bo sedanji trgovinski minister Bud izločen in da pride na njegovo mesto Graz ali Szterenyi. Ker je tudi Weclcerle odklonil ponu-deno mu kmetijsko ministrstvo, govore, da bo prihodnji kmetijski minister Mutschenbacher. Kot pravosodnega ministra imenujejo Pere-nyi-ja ali Gabrijela Ugrona.
Budimpešta, 20. avgusta, n. Posamezni politiki so dali novinarjem prav zanimive izjave. Grof Anton Szigrey jo govoril o potrebi, da se sestavi koncentracijska vlada. Dejal je, da bi ostal vsak drug korak negativen. Zanima ga, kdo vse bo na vladi. Po njegovem mnenju bi morala biti vlada v vsakem slučaju gospodarskega značaja, da bi rešila gospodarsko krizo.
Šef krščanske opozicije Štefan Friedrich je izjavil, da obžaluje, da je grof Betlilen tako kasno podal deinisijo. Skoraj je že prepozno. Toda marsikaj sc bo dalo še popraviti, če se bo izvršila sprememba režima in nele oseb. Vodja rasistov Tybor Eckhard je izjavil, da bi morala nova vlada dobiti svobodno roko, da napravi red na hitrejši in boljši način, kakor bi ga mogla dosedanja vlada. Vodja socijalistične stranke Karel Peyer je izjavil, da zahteva spremembo režima, spremembo zunanje in notranje politike. Le dobra zunanja politika more spraviti Madjarsko iz blata. Vodja agrarne
stranke Tildy je dejal, da bi bilo najbolj pametno, da bi se Betlilen spet vrnil k oblasti. Po njegovem je vse skupaj le uvertura za njegovo vrnitev.
Grof Bethlen je s svoje strani izjavil, da so politični sistem ne izpremeni, ker ni odvisen od osebnosti. Za dokaz, da to drži, naj služi dejstvo, da je smer sedanje zunanje in notranjo politike Madžarske ostala neizpremenjena in stalna in da taka tudi ostane, tem bolj, ker hočem še nadalje ostati aktiven sotrudnik sedanjega političnega sistema, kar bo vladi gotovo v oporo.
Budimpešta, 20. avgusta. AA. MTI poroča: Službeni krogi zelo energično demantirajo vest, da bi bila Francija glede na posojilo petih milijonov funtov šterlingov stavila pogoje. Francija ni postavila niti najmanjšega pogoja. Ma-djarska zunanja politika bo ostala neizpremenjena, kakor je bila za grofa Bethlena. To politiko je potrdila ogromna večina madjarske javnosti, kar so pokazale nedavne volitve.
Pariz, 20. avgusta, n. Večina francoskih 1J-stov pravi, da je gospodarski položaj povzročil demisijo madjarske vlade. Le »Populairet meni, da se v bistvu ni nič spremenilo. Po njegovem mnenju pomeni demisija le manever, lei naj omogoči restavracijo Habsburgovcev. »Matin« pa ugotavlja, da je Bethlen po 10 letih oblasti padel kot žrtev bančne in finančne krize na Madjarskem. Inozemstvo ne zaupa najnovejšim madjarskim finančnim reformam. Gospodarska kriza je prišla do izraza posebno pri prodaji madjarske pšenice, ki je bila povsem negativna.
Svečana otvoritev bolgarskega sobranja
Poslanica kralja Borisa — Bolgarija bo skušala poglobiti odnošaje dobrega sosedstva
Stefan Stefanov izvoljen za predsednika zbornice
Sofija, 20. avgusta. A A. Bolgarska agencija poroča: Danes dopoldne je bila svečana otvoritev rednega zasedanja narodnega sobranja, ki je bilo izvoljeno junija meseca.
Kralj Boris je prečital poslanico. V tej poslanici pravi, da so zadnje volitve omogočile kroni naloge, ki jih predpisuje ustava. Olajšava je v tem, da je bilo mogoče s pomočjo politične sredine sestaviti novo vlado. Novo vlado čakajo velike naloge na vseh področjih državnega udejstvovanja. Sedanja gospodarska kriza, nadaljuje poslanica, je pogodila predvsem poljedelca, zato bodo potrebni ukrepi v korist vsega prebivalstva. Vlada bo skušala urediti položaj delavcev in bo zalo energično posredovala v razrednih borbah, ki jih bo treba ublažiti.
»Priznati moramo, pravi dalje poslanica, da so mogoče ublažitev krize, socijalne reforme in
blagostanje samo pod okriljem miru in reda. Zato bo vlada z vsemi razpoložljivimi sredstvi čuvala mir in red. Mednarodni mir in mednarodno sodelovanje je cilj svetovne politike, zato bo tudi Bolgarska skušala poglobiti odnošaje dobrega sosedstva in okrepiti prijateljske stike z velikimi silami, ker je Bolgarski potrebna temeljita pomoč teli držav. Vlada bo skušala razčistiti ozračje zaradi tesnega sodelovanja s tem, da čimprej likvidira niz spornih vprašanj med Bolgarsko in raznimi državami. Nato navaja poslanica zakonske načrte, ki bodo predloženi narodnemu sobranju. Med temi zakonskimi načrti so zakonski načrt o kontroli kartelov in zakonski načrt o pospeševanju obrtništva.
Sofija, 20. avgusta. A A. Danes je bilo pod predsedstvom najstarejšega poslanca narodne-
ga sobranja Daneva, izvoljeno predsedstvo sobranja. To mesto je zavzel poslanec Stevan. Stefanov, znani industrijalec in član demokratske stranke (Malinova). Novoizvoljeni predsednik je imel govor, v katerem se je zahvalil za čast in zaupanje.
Sofija, 20. avgusta. AA. Bolgarska agencija javlja: Ko je kralj Boris stopil v dvorano na-rt)dnega sobranja, so komunistični poslanci odšli iz dvorane in priredili demonstracije, ki so mučno vplivale na občinstvo in na ostale poslance. Komunisti so klicali:
Živela sovjetska republika I Doli fašizem I Demonstracija komunističnih poslancev pa je hipoma utihnila, ko je občinstvo na galerijah' z ostalimi poslanci vred priredilo kralju Borisu tople ovacije. Politični krogi ostro obsojajo izgrede komunističnih poslancev.
Italijanski vojni manevri na Tolminskem
Vojni minister in najvišji generali v tolminskih gorah
Idrija, 20. avgusta, v. Včeraj so se pričele ob vsej jugoslovanski meji od Crne prsti do tolminskih gora velike poletne vaje italijanske vojske. Tem manevrom prisostvujejo vojni minister general Gazzera, vrhovni poveljnik glavnega generalnega štaba italijanske vojske ter poveljniki armad in armadnih zborov.
Svoje velike obmejne manevre so italijanski vojskovodje organizirali takrat na povsem drugačen način kakor doslej. Ze pred leti je general Petiti di Roreto izjavil na nekem častniškem zboru, da se italijanska vojska ne bi mogla boriti v goratih krajih Julijskih Alp niti v gozdovih Hrušice in Snežnika, marveč da bi mogla sprejeti borbo le na ravnem in odprtem ozemlju. Odtlej so skušali vojaške formacije reorganizirati. In res so se pričele včeraj vojne vaje po povsem novem sistemu. Namen teh vaj je, da bi se pripravile večje edinice na naglo prodiranje in bojevanje po goratih in gozdnatih krajih.
V	Tolminu tabori rdeča divizija, pod Črno prstjo pa modra. Druga se pomika proti drugi s čim večjo brzino. Pri tem uporabljajo v največji meri mehanična sredstva, traktorje in avtomobile za vojaštvo in njegovo opremo. Istočasno preizkušujejo vsa sredstva za vzdrževanje kontakta med posameznimi edinkami v fronti in njenem zaledju. Poleg tega rabijo pri teh vojnih
vajah cele eskadre opazovalnih letal, da preizkusijo, do kolike mere se more razviti vzajemno sodelovanje zračnih sil z onimi na kopnem. Istočasno pa je poveljstvo vojnih vaj zadržalo več večjih vojaških oddelkov, ki jih namerava poslati v ogenj le v danem momentu, da bi tako preizkusilo vse mogoče prilike, da se preseneti nasprotnik.
Huda letalska nesreča na Poljskem
Varšava, 20. avgusta. AA. Snoči se je moralo veliko trimotorno letalo tipa Focker, 1« pripada zračni šoli v Gruszjonszu, med poletom zaradi defekta v motorju naglo spustiti na zemljo. Pri pristajanju pa je v letalu nastal ogenj in vsa posadka, dva oficirja in dva podoficirja, je z letalom vred zgorela. Nekaj ljudi, ki so se nahajali blizu kraja nesreče, je takoj prihitelo na pomoč. Pri reševanju posadke iz letala sta dve osebi dobili nevarne opekline.
Huda neurja v Franciji in Angliji
Pariz, 20. avgusta. AA. Nad francosko prestolnico je divjalo hudo neurje. Povzročilo je veliko škodo, zlasti v nižje ležečih četrtih. Prometne in telefonske naprave so bile poškodovane.
London, 20. avgusta. AA. Ker divjajo nad Anglijo huda neurja, je vlada odgodila velike vojaške vežbe v okolici Aldershota.
Dr. Valentin Krisper f
Dunaj, 20. avgusta. Davi je izdihnil v Badnu v 71 letu starosti dr. Valentin Krisper, odvetnik in hi?ni posestnik v Ljubljani.
*
Pokojni dr. Valentin Krisper je bil eden najuglednejših ljubljanskih odvetnikov, ki je zlasti slovel kot kazenski zagovornik. Vsalc njegov nastop v ljubljanski porotni dvorani je bil naravnost senzacija. Pa tudi sicer je slovel kot eden najodličnejših juristov. Pokojnik dr. Valentin Krisper si je stokel posebnih zaslug tudi kot eden naših najbolj vnetih pospeševateljev tujskega prometa. Bil je ustanovnik bohinjske hotelske družbe, deloval je z vso vnemo v Zvezi za tujski promet in tudi z lastnimi sredstvi je skrbel za olepšavo Ljubljane. Tako je Trg kralja Petra mnogo po zaslugi pokojnega dr. Krisperja dobil svoje sedanje lepo lice. Tudi v drugih narodnih društvih so je dr. Krisper živahno udejstvoval in nazadnje tudi v Društvu hišnih posestnikov.
Bodi za napredek svoje domovine vnetemu javnemu delavcu svetal spomini
Pred zopetno otvoritvijo Merkurbanke
Dunaj, 20. avgusta, d. Pogajanja med ravna* teljstvom Merkurbanke, personalnim zastop« stvom Merkurbanke in med vlado so neposred* no pred zaključkom, tako da računajo s tem* da bo banka že pojutrišnjem, v soboto, zopet otvorjena. Plače ravnatelju se bodo hkrati hu-žale za 50 odstotkov in ravnotako tudi pla{£ ravnateljevih uamestnikov. Pri drugih name« ščencih se znižajo plače za 10 do 35 odstotkov, Kakih 100 uradnikov bodo odpustili.
Beihlenov padec
Pre<l Štirimi meseci je praznoval grof Itrlvan Bethlen svoj desetletni jubilej, odkar je bil nepretrgoma madjarski mina-#tr«ki predsednik. Po desetih letih pa, ko »e je že zdelo, da sploh ne more priti drug na lo meeto, pa je moral grof Bethlen skoraj tik po svoji votivni zmagi in ko si je v parlamentu izposloval pooblastila za najobsežnejšo finančno diktaturo, podati ostavko, ki je bila tudi sprejeta. V tem je uaj-lepM dokaz, da Bethlenova politika ni mogla več vzdržati pritiska iz realnega življenja in da je morala zato ta politika pasli in najsi je mogel pokazati grol Bethlen na celo vrsto osebnih uspehov, ko uvedbo stabilizacije, rešitev Šoprona za Madjarsko in nato konec odškodnine madjarskim magnatom za veleposestva, ki so padla pod agrarne reforme držav male antante.
Kljub vsemu temu je morala propasti Bethlenova politika, ker je slonela prav za prav na samih fikcijah. Predvsem na domišljiji, da more povojna Madjarska vodita teto politiko ko predvojna. Kakor vsem madjarskim magnatom, tako tudi Bethlenu ni šlo v glavo, da bi imeli nemadjarski narodi bivše krone Sv. Štefana pravico živeti •voje samostojno narodno in državno življenje in da niso več dolžni skrbeti samo ta blagor in sijaj madjarskih magnatov. In ker se ni mogel oprostiti grof Bethlen te likcije, zato je vsa njegova politika bila v tem, da je skušal doseči nemogoče in kolo dogodkov zavrteti zopet nazaj, da bi se vrnili zanj tako lepi predvojni časi. Ali to je brezupen poskus, ki vodi le v neuspeh.
Posledica te fikcije pa je bila tudi ta, da se Madjareka ni znala vživeti v nove razr mere. Za sijajno reprezentanco je izdajala Madjarska več ko marsikatera velika država In enako je v drugih ozirih živela nad tvoje razmere. Tako je moral priti deficit, hi se je vedno večal in ki je na vee zadnje zlomil le na fikcijah slonečo politiko.
Kajti tudi Halofitaka politika grofa Be-thlena je na vee zadnje slonela .le na fikciji, da more zavezništvo i Rimom premagata vse težave in da se Budapešti ni treba ozirati na politiko Pariza ter držav male antante. Dejansko je ta Halotilska politika nakopavala Madjarski vedno novih težav, dočim ji ni prinesla mnogo več ko samo lepe besede. S samo lepimi besedami pa ni mogoče ozdraviti prav nobene gospodarske krize, pač pa z denarjem, ki ga pa ima Pariz.
Tako je kruta realnost morala zlomiti Befhlenovo politiko in zato je moral Bethlen odstopiti, pa čeprav je imel v rokah vsa polnomočja za najdalekosežnejšo finančno diktat uro. Ne trdimo pa, da je s tem tudi že zmagalo na Madjarskem pravo spoznanje, temveč se nasprotno prav nič ne bi začudili, če bi bila madjarska gospoda mnenja, da se z ostavko Bethlenove vlade menjajo samo kulise, dejansko pa ostane vse pri starem. Mesto grofa Bethlena bi v tem slučaju prišel drug grof, ki bi bil bolje zapisan v Parizu in mogel vsled tega dobiti denar, da hi Madjarska še naprej živela svoji fikciji, ko da je Trianonski mirovni dogovor le neprijetna sanja. In še naprej bi madjarska gospoda veeelo živela čez razmere Madjarske in še naprej bi šel denar za propagando proti državam male antante in še naprej bi vladal na Madjarskem režim, ki daje upMv in moč le članom magnatske zbornice. Kljub spremembi akterjev bi dejansko tako ostalo vse pri starem, samo da bi bil pozneje polom tem hujši.
Kajti iz politike, kakor jo je vodil grol Bethlen v smislu nebrzdanih zahtev mad farske zahteve, mora priti polom. Niti zda leka ni Madjarska tako močna, da bi mogla živeti v večnem sporu z vsemi svojimi sosedami, še manj pa ima to moč, da bi spravila ob veljavo pogodbo, ki jo je tudi sama podpisala. Tudi za madjarsko politiko ni drugega leka, ko da pogleda resnici odkrito v oči in da se prilagodi rednemu življenju, da v soglasju s sosedi čim bolj dvigne blagostanje dežele in z uvaževanjem delavnih slojev da deželi največjo možnost za razmah vseh gospodarskih in kulturnih eil.
Dosedaj Madjarska te resnice ni hotela in priznati je treba, da je znal grof Bethlen v ozkem okviru, ki ga je narekoval magnatski Interes, spretno voditi svojo politiko. Ali vsa ta spretnost trajno ne more pomagati, ker ne zadostuje, ker je vee njen namen samo ta, da prikriva dejstva, da sloni na fikcijah.
Z Bethlenovo demisijo je dana prva možnost, da se prične tudi na Madjarskem zdraha politika, ki bo v korist vsemu madjar-ekemu naredu. Če se bo pa ta politika tudi začela, bodo pokazali dogodki.
Železniškim zločincem na sledu
Atentatorja dva hrvatska emigranta -- Peklenski stroji so bili položeni na avstrijskih tleh - Tiralica za zločinci
Dunaj, 20. avgusta, d. Kakor poročajo s pristojne strani, so avstrijska varnostna oblastva s preiskavo ugotovila, da sta v noči od 31. julija na 1. avgust t. 1. v Schwarzach—St. Veit dospela z D-vlakom Pariz—Dunaj dva inozemca, ki sta se prihodnjo noč^z vlakom D 31 odpeljala iz Schwarzach—St. Veita dalje proti Badga-steinu in se tudi v kritični noči od 2. na
3.	avgust z vlakom D 31 vozila v smeri proti Beljaku. Na ta dva potnika je zaradi njunega čudnega vedenja postalo vozno osebje pozorno. Ko je sužbujoči sprevodnik zaradi prenapolnjenega vlaka večkrat pogledal tudi v njih oddelek, če bi bilo tam še kaj prostora, sta ga vsakokrat nervozno zavrnila. Izjavljala sta. da hočeta biti brezpogojno sama in da se zato tudi vozita v oddelku I. razreda, da bi ju drugi potniki ne motili. Po osebnem popisu obeh sumljivih oseb in po fotografijah je bilo mogoče ugotoviti, da je slu za dva
hrvatska emigranta, od katerih eden je brez dvoma istoveten z nekim Ste>ik«m Hranilovičein, katerega osebai podatki to državni policiji že več let na razpolago. Hranilovič je bival že dalje ča»a v Avstriji, največ na Dunaju. Varnostna oblastva so ga imele prav tako kakor druge hrvatske emigrante, ki so sovrafni sistemu v Jugoslaviji, v evidenci. Toda Hrani.ovi# ni do sedaj še nič zakrivil. Glede na izpovedbe železniških uslužbencev pa st* aedaj oba hrvatska emigranta postal* nujno »umljiva, da »ta med vožnjo v Tlaku D 81 na progi ScliwarMi-b— St. Veit—Beljak vdelala v vagon pekUnska stroja, ki sta potem 2. oziroma 3. avgusta v Jugoslaviji eksplodirala. Zvezno policijsko ravnateljstvo na Dunaju je vsa avstrijska varnostna oblastva, in se jih ti#e, zlasti pa obmejne urade obvestilo, da je treba oba sumljiva potnika takoj aretirati. Preiskava se z vsem poudarkom še nadaljuje.
Politične prilike na Romunskem
Ponovno posvetovanje med
Bukarešta, 20. avgusta, n. Kralj Karel je včeraj nenadoma odpotoval iz Sina je v So,vato, kjer namerava ostati dva dni. To njegovo potovanje je izzvalo med političnimi krogi naravnost senzacijo. V Sovati namreč bivajo skoro vsi voditelji nacijonalne kmetske stranke. Menijo, da se bo kralj ponovno sestal z dr. Ma-niujem, ki mu bo poročal o stališču nacijonal-no-kmetske stranke glede raznih aktualnih vprašanj. Dr. Manin bo ponovno opozoril kralja, da pelje Je krize le ena pot in ta k obnovitvi pravega parlamentarizma.
»Lupta« pravi, da med tem finančno ministrstvo pripravlja že proračun za prihodnje leto. Finančni minister Argetoianu namerava jeseni
kraljem in dr. Maniujem
proglasiti sladkorni monopol. »Adeverulc napoveduje, da se bo 1. septembra vršila v Sina ji seja ministrskega sveta pod kraljevim vodstvom. Na tej seji bodo sklepali o finančnem programu vlade. »Treptatea« pa pravi, da je želja vlade najeti veliko zunanje posojilo in izvesti vse finančne reforme, ki so v zvezi s takšno finančno operacijo.
Venizelos v Romuniji
Bukarešta, 20. avgusta, d. Danes ob pol 13. opoldne je dospel v Bukarešto grški ministrski predsednik Venizelos, ki so ga sprejeli romunski ministrski predsednik Jorga z drugimi člani vlade. Po intimnem kosilu je Venizelos nadaljeval svoje potovanje v Sinajo.
Nemški komentarji k sklepom baselske konference
Predvideva se omejitev produkcije in porast brezposelnosti
Berlin, 20. avgusta. AA. Nemški listi komentirajo poročilo baselske konference strokovnjakov in pri tem naglašajo dejstvo, da so strokovnjaki sprejeli končnoveljavni sklep, naj se ves kompleks vprašanj prepusti konferenci bančnikov.
>Berliner Tagfblatt« označuje poročilo strokovnjakov bot osnovni problem, ki se mora rešiti v Nemčiji, in ki je za to dragocen. ker se spet načno vse možnosti gospodarskega razvoja. Stanje Nemčije ne dovoljuje, da bi se rešitev tega vprašanja zavlačevala.
>Germania< piše, da Nemčija ne bo mogla vplivati na to, da bi se izvedle vse
priprave, potrebne za mednarodno kreditno operacijo velikega sloga. Pripraviti se moramo, pravi list, do trenutka, ko nam odtegnjene tuje kapitale ne nadomeste z novimi. Naše banke se morajo po tem ravnati. Črtanje kreditov bo imelo za neizbežno posledico omejitev produkcije, in to bo povečalo število brezposelnih. Tako se lahko že zdaj reče, da bo to rodilo nove omejitve in poenostavljenje produkcije, s tem pa nove perturbacije vseh slojev.
>B6rsen-Kurier« meni, da je popolnoma razumljivo, da je prišlo do take situacije in da so poskusi za obnovo Nemčiji naprtili nove obveze.
Napredovanja in premestitve
Beograd, 20. avgusta. 1. Na trgovski akademiji v Ljubljani sta suplenta gg. Prezelj Joško in dr. Anton Slodnjak postala profesorja v 8. položajni grupi.
V	železniški službi pa sta bila premeščena prometni uradnik 8. položajne skupine in načelnik postaje Striživojno-Vrhpolje Cundrič Joče! za postajenačelnika na Jesenicah in prometnik 10. položajne grupe na postaji Višnja gora Kolničar Lovrenc pa za postajenačelnika v Rožnem dolu-Pribišju.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 20. avgusta, d. Spremenljivo, od časa do časa deževno.
Zaključek festivala v Bayreuthu
Bnyreuth, 20. avgusta. AA. Letošnji festival v Bayreuthu je bi) zaključen snoči s svečano predstavo Wagnerjevega >Parsivala«. Dirigiral je Toscanini. Festival je obiskalo desettisoč ljudi iz vseh krajev Nemčije.
Mesarji izročeni sodišču
Zagreb, 20. avgusta, k. Mestno načelstvo je sklenilo izročiti sodišču vse one mesarje, ki so v zadnjih dneh brez vsakega razloga povišali mesne cene. Občinsko načelstvo jih je pozvalo, naj v petih dneh zopet znižajo mesne cene na njih normalno višino, a mesarji doslej tega še niso storili.
Naš letošnji izvoz sadja na Češkoslovaško
fcj-ognu), 20. avfcusta. AA. Generalna komisija za ud« pri mi»i«t#ctvu za trgovino in industrijo 5ptt.’<xH. da leto« razmere na sadnem trgu n* CwSi«clwva«Kem niso tako ugodne za izvoz fceJ:or lani in da ,1« zato Izvoz sadja na Češkoslovaško otettočen. Po eni strani je kapaciteta Mkoslova&ega trga padla zaradi splošne go-qp«dMT>k« kriz«, ki slabi potrošnjo kupcev. Po drugi s*ranl pa je letos pridelek sadja, zlasti hruAk, jabolk in sliv na Češkoslovaškem zelo dober, čeprav je več milijonov debel trpelo od mraaa. Lani so naši izvozniki polnili tržišča manjših mest na Češkoslovaškem, letos pa se lz notranjosti države, posebno iz Slovaške, vozi sadje na večja tržišča. Razen tega prihaja na Češkoslovaško tudi madjarsko sadje. Madjarsko sadja nam je konkurenčno, to konkurenco pa moremo premagati, ker je naše sadje po kakovosti vsekako boljše od madjarskega.
Popolnoma zagotovljena je prodaja smederevskega grozdja na Češkoslovaškem, kjer je po njem veliko povpraševanje. Zanj se lahko dobe ugodne cene. Izvozniki sadja bodo na Češkoslovaškem dobili dober trg, če bodo tja pošiljali slive, posebno prvovrstno in debelo blago z mahom in odporno proti pokvari ter okusno pa-ketirano. Toda poslati ga morajo hitro. Ta hitrost pa ni potrebna pri grozdju, ker gre za to, da pride blago popolnoma nepokvarjeno na trg, za slabše blago pa ni ugodnega konsuma, vrhu tega pa tudi ne dovolijo prodaje slabšega sadja zdravstvene oblasti. Potrebno je to tudi zaradi konkurence; zato Je treba pri vseh vrstah sadja paziti na to, da tara pri paketiranju ne bo znašala več ko 10 odstrotkov, zlasti ne pri pošiljkah od 15 do 17 kg.
Italijanske uvozne carine na žito povišane
Rim, 20. avgusta, v. V uradnem listu je bil objavljen zakonski dekret o spremembi carin na žito. — Z objavo tega dekreta se je povišal splošni carinski tari! na žito od 64 na 75 lir za q. Osnovni tarif za belo turščico znaša odslej 75 lir, za koruzno moko 112 35 lir, za belo turščično moko prav tako 112'35, za zdrob 130' 10, za testenine 13195 za kruh in pecivo prav tako 13195.
Italijanski listi blagohotno komentirajo ta carinski ukrep vlade in napovedujejo, da bodo italijanski kmetje kmalu občutili korist te odredbe. Italijanski kmetje, pravijo listi, so bili vsekakor zelo prizadeti zaradi suše, ki jim Je uničila druge pridelke kot krompir, stročnice in peso.
Zeppelin zopet na potu
Friedriehshafen, 20. avgusta. AA. Zrakoplov »Grof Zeppelin« bo v prihodnjih dveh mesecih trikrat odplul v južno Ameriko do Pernambuca. Prvi polet bo 26. avgusta, drugi polet bo v septembru, tretji pa sredi oktobra. Zrakoplov bo imel vaakikrat 20 potnikov. Iz Pernambnen bodo imeli potniki zveze z ostalimi mesti južne Amerike potom letal.
Razstava naših izvoznih predmetov v Budimpešti
Beograd, 20. avgusta. AA. Jugoslovansko madjarska gospodarska delniška družba v Budimpešti je ustanovila v Budimpešti stalno razstavo jugoslovanskih izvoznih predmelov in prosi, naj ee ji pošiljajo vzorci in popisi blaga, namenjenega za izvoz, na naslov V. Zrinui št-12, Budimpešta.
Hčerka ameriškega poslanika preplavala Bospor
Carigrad, 20. avgusta. AA. Hčerka tukajšnjega ameriškega poslanika je preplavala Bosporsko ožino od Črnega morja do izliva preliva v Marmarsko morje. Razdalja znaša 19 milj. Progo je pogumna plavalka preplavala v 5 urah. Ameriški poslanik je spremljal svojo bčerko v čolnu in jo krepil e čokolado. V čolnu je bil gramofon, ki je sviral plesne komade.
NOTARSKA ZBORNICA V LJUBLJANI naznanja žalostno vest, da j© njen dolgoletni zaslužni predsednik, gospod
ALEKSANDER HUDOVERNIK
notar v Ljubljani itd.
danes dne 20. avgusta 1.1. preminul.
Bodi mu časten spomin.
LJUBLJANA, dne 20. avgusta 1031.
Beda naše vasi
Zavarovanje malih kmetov in kajžarjev - Za delavsko-nameščensko
banko
Iz predavanja gospoda dr. Jože Bohinjca na zborovanju NSZ v Trbovljah — II. del
Gospodarska kriza nujno zahteva ureditev in izpopolnitev socialnega zavarovanja in to v korist obeh interesentov. Organizirana pomoč javnosti je opešanemu gospodarskemu in socialnemu življenju takrat najbolj potrebna, ko je to življenje v krizi. Radi kriz je zavarovanje. Nikjer drugod tako drastično in tako tipično ne velja načelo, da moremo z malimi sredstvi do-sezati velike uspehe, kakor ravno s pomočjo socialnega zavarovanja. S pomočjo osebnih prispevkov splošnosti, se ustvarja in vzdržuje tisoče in tisoče eksistenc, katere bi bile brez zavarovanja mrtvo telo v gospodarskem življenju in mu v težko breme. Z zavarovanjem pa postajajo jak gospodarski faktor, jačajo gospodarski obtok, množe kupno moč naroda. Tisoče in tisoče oseb je danes brez starostne preskrbe, sebi v nadlego, gospodarstvu brez koristi. — Skromne starostne rente bi dajale tem osebam zavest državljanov ugledne države, gospodarstvo bi pa imelo tisoče in tisoče več konsumen-tov. Ogromno je Število družin, kjer niti za sol nimajo. Trgovina in obrt sredi beračev ne more uspevati! Starostno zavarovanje je našemu gospodarskemu življenju bolj potrebno, kakor sto drugih gospodarskih ukrepov. Zavarovanje malih kmetov in kajžarjev bi pomenilo 50% ublažitev krize na vaseh. — Ce razna ženska Udruženja s čim morejo upravičiti potrebo svojega obstoja, bodo to storile samo s tem, ako z vsem svojim vplivom dosežejo, da postane delavčeva žena za slučaj smrti moža vsaj ■skromno preskrbljena zase in za svoje otroke.
V	dosegi posmrtnega zavarovanja delavcev leži poslanstvo moderne žene, katera se bori za ženske pravice! Žene, izbojujte tisočem in tisočem revnih delavskih žena vsakdanji kruh! Vse drugo delajte pozneje!
Beda naše vasi je na vrhuncu. Kriza malega kmeta je popolna. Propadata morala in kultura. Ponos naroda se pogreza v strašno brezno. Kar 'ma, ne proda ali pa mu uniči toča, kar potrebuje, dobi le za drag denar. Socialno skrbstvo za našo vas mora postati naš evangelij in naša dnevna briga pri vsem, kar delamo in kar opuščamo. To skrbstvo je treba organizirati in uzakoniti. Ni higijena vasi prvo, tudi dobra občinska pota niso prvo; prvo je kruli. Radi krize v tovarnah je naš mali kmet s svojo eksistenco potisnjen nazaj v vas. Gledati mora, kako nesocialno in neekonomično se izvaja skrbstvo za povzdigo vasi. Pri javnih delih vozijo gramoz težki konji premožnih kmetov, les za mostove prodaja bogat kmet, pravico paše na planini ima bogat kmet, gnoj za travnik ima bo-Rat kmet; če kajžarjn pogine koza, ne dobi ni-česar, če premožnemu pogine bik, zahteva in dobi pomoč. Nujno so potrebne splošno koristne n L1**® malih kmetov in kajžarjev. da se more *; e“» njih organizirati intenzivnejše skrbstvo 2,1 našo revno vas.
Hvalevredne ho akcije vlade za gospodarsko povzdigo posameznih stanov. — Privilegirana agrarna banka je namenjena povzdigi kmeta, privilegirana obrtna banka hoče ščititi obrtnika, privilegirana izvozna družba naj dvigne naš izvoz in s tem ojača našo poljedelsko produkcijo in izvozno trgovino. Vsega priznanja je vredno prizadevanje vlade v tej smeri. Žitni monopol naj zagotovi kmetu minimalni zaslužek pri Produkciji žita. Toda metode in sredstva, katera se uporabljajo za utrditev gospodarskega Položaja enega, je treba tudi uporabljati tudi za drugega. Nihče ne bi smel biti v času gospodarske krize nezaščiten. Mislim na delavce in Sjuesčence. Kdo se zanima za njih prejemke, J^ateri v zelo mnogih slučajih radi prevelike ^oiikurenre na delovnem trgu ostajajo pod miomom? Kdo regulira odpuste delavcev? Kdo *«sleduje redukcijo v zaposlitvah in plačah? *<lo skrbi za organizacijo kapitalne moči delavcev in nameščencev? Privilegirani agrarni in Privilegirani obrtniški banka odgovarja privile-8‘rana delavskonameščenska banka, potoni kale-r« hi se vodila organizirana socialno-gospodar-"ka zaščita delavcev in nameščencev. Nam ne nore zadoščati teoretična enakopravnost, mi ho-fiino, da je ta enakopravnost dejanska in vsestransko zajamčena!
Mi snio narodna in strokovna organizacija. K ”am spada vse. kar živi od dela svojih rok in v°jega uma. Mi imamo svoj program, kateri le socialen. To pomeni, da gre naše prizadevate za tem, da ustvarimo v narodu socialno
enakopravnost. To hočemo dosezati z evolucijo, s premišljenim in preudarnim delom za dosego kar najboljših zakonov, kateri naj to enakopravnost omogočujejo. Mi nismo ozka razredna organizacija, hočemo biti organizacija vseh delavnih ljudi, kateri žive od dela razuma in rok. Mi se nočemo boriti proti uničenju vsake zasebne lastnine, ker vemo, da je delavcu in nameščencu največje jamstvo za njegov obstoj le to, kar je njegovo: njegov dom in vrt okoli. — Vsak delavec in nameščenec mora postati zasebni lastnik, ker bo šele v tem svojstvu postal poln človek, ponosen nase, na svojo individualnost, na svoje delo in na uspehe svojega dela. Mi smo proti oni zasebni lastnini, katera je ustvarjena z izkoriščanjem dela drugih.
Mi smo narodna organizacija. V nas ni šovinizma. popolnoma tuji smo ideologiji fašizma. Zato smo s celo dušo udani državi, ker hočemo, da je ona naša in mi njeni. V njenem okvirju, z njenimi sredstvi naj je zajamčena lepša socialna in kulturna bodočnost. Smo demokratična organizacija, ker priznavamo narodu in ljudstvu pravico, da živi in da o svoji usodi odloča sam. Mi smo za to državo mnogo žrtvovali, med nami so bratje in sestre, kateri so zanjo do golega dali, kar so imeli, premoženje in zdravje, in zato ne dopuščamo, da od zunaj ali od znotraj kdo ruši temelje te države in ovira njen razvoj v konsolidaciji, političnem in verskem umirjenjii. Hočemo biti dostojni in pošteni in priznavmo vsakomur pravico, da brani svoje stališče napram narodu in državi — toda na način, kateri ne slabi države kot celote, na način, kateri duhov ne razkraja, pač pa jih prisrčno združuje, na način kateri utrjuje državljansko. zavest skupnosti.
Po kongresu NSZ v Trbovljah
Podružnica Narodne strokovne zveze v Trbovljah nas prosi za objavo nasledjne zahvale;
»Vsa lokalna pa tudi izventrboveljska javnost je pod vtisom veličastnih kongresnih dni narodnega delavstva Jugoslavije. To je bila brez-dvoma ena največjih in najsijajneših manifestacij bratske vzajemnosti in ljubezni delovnega naroda do svojega narodnega kralja in velike Jugoslavije.
Naš kongres je bil mogočen korak k popolnemu ujedinjenju vsega jugoslovanskega delovnega naroda od Triglava do Vardarja, kajti zastopani so bili vsi večji narodni centri naše prostrane domovine. Je pa tudi odločilen korak k uresničenju davnih sanj ujedinjenja vsega slovanskega delovnega ljudstva v mogočne slovanske delavske jednole. Začetek je storjen in led zmagovito prebit. Naši učitelji, bratje Čeho-slovaki, so nam na kongresu z vso nazornostjo predočili smernice, po katerih naj korakamo, da dosežemo skupno zmago, zmago slovanske skupnosti, jednakosti in socialne pravičnosti.
Da se je pokret naših nacionalnih strokovnih organizacij v rudarskih revirjih tako zmagovito razmahnil, je največja zasluga naših marljivih in požrtvovalnih tovarišev-zaupnikov, ki so kakor apostoli naše nacionaluo-socialne ideje šli med naš delovni narod ter ga dvigali kvišku iz usodnega mrtvila. Niso se plašili niti pretenj niti klevetanj, vztrajali so in gradili, dokler niso zgradili prve utrdbe naše zmagovite nacionalne trdnjave.
Pri tej priliki pa moramo naglasiti tudi razveseljivo dejstvo, da ima naš nacionalni delavski pokret odlične podpornike, ki mu dajejo takorekoč gonilno silo in zavest sigurnega uspeha na zmagovitem pohodu. V prvi vrsti sc ima naš nacionalni pokret zahvaliti uašemu narodnemu banu g. dr. Marušiču, ki je našemu gibanju pri vsaki priliki pokazal svojo naklonjenost in mu nudil vso možno podporo. Ne smemo pa prezreti tudi odlične podpore našega nacionalnega tiska, zlasti dnevnika »Jugoslovana«:, ki je naš narodno-delavski pokret z vso odločnostjo in hvalevredno vztrajnostjo krepko zagovarjal in podpiral, kljub temu da je v teh težkih dneh žrtvoval svoje lastne interese, podre-
jujoč jih višjim nacionalnim interesom. Naše nacionalno delavstvo, organizirano v Narodno strokovni zvezi, zametuje vse stare strankarske metode, ker ve, da ovirajo konsolidacijo naše države, marveč hoče z vso odločnostjo braniti smernice manifesta Nj. Vel. kralja od 6. januarja 1929., ki edino bodo prinesle tudi našemu trpečemu delovnemu narodu boljšo in srečnejšo bodočnost.
Zato naše nacionalno delavstvo, ki se zbira okrog praporov jugoslovanske narodne zavesti iz vseh nekdaj načelno si nasprotujočih struj in skupin, ne more in ne sme pozabiti dejstva, da mu je stal dnevnik »Jugoslovane ob strani v najtežjih trenutkih porajajočega se gibanja, želi le, da bi mu ta odlični glasnik nove in srečnejše dobe jugoslovanskega nacionalnega
reporoda ostal i v bodoče naklonjen.
Jugoslovanskemu nacionalnemu delavstvu, ki si je v nedeljo pripelo na prsi brez razlike nekdanje strankarske pripadnosti jugoslovanske nacionalne trobojke, kličemo: »Naprej v boj za enakopravnost in socialno pravičnost!« — Po-ružnica Narodne strokovne zveze v Trbovljah: Koren Miha, predsednik. Vodenšek Matija m. p. tajnik.«
Poštna, telegrafska in telefonska razstava
Poleg številnih drugih institucij razstavi na jesenskem velesejmu precej svojih zanimivih predmetov tudi dravska direkcija pošte in telegrafa. Najzanimivejša bosta dva oddelka: telegrafski, telefonski in radijski predmeti in pa filatelija. V prvem oddelku, ki bo zavzemal največ prostora, bodo razstavljeni tile glavni predmeti: 1. Stereoskop z 12 slikami avtomatske centrale v Ljubljani in telegrafskih central v Ljubljani in Mariboru. Na isti mizi bodo različni letaki in oddajni aparat za valomer; 2. Valomer za kratke valove 0—10 m na prostoru 500 X 50 cm; 3. Drugi stereoskop s slikami iz telegrafskega in telefonskega prometa; 4. Morse (barvni) oziroma zvočnik; 5. Morse (reliefni) oziroma zvočnik; 6. Popolna garnitura duplex s stikalnim načrtom; 7. Translacija Hu-
ghes a stikalnim načrtom; 8. in 9. Hughes z motornim pogonom v obratu; 10. in 11. Daljno-pisni stroj v obratu; 12. Avtomatska centrala (100.000 naročnikov); 13. Telefonski pretiklui-ki; 14. Oddajni in sprejemni aparat za kratke valove; električni gramofon z modulacijo in ojačevalcem 225 X 80 cm; 15. različen telegrafski in telefonski materijal; 16. zemeljski induktor z občutljivim galvanometrom; 17. cevni aparat za proizvajanje nizke (zovčne) frekvence. —
V	drugem oddelku bo interesantna zgodovinska zbirka prvih naših znamk po prevratu, ki so se tiskale deloma na Dunaju, deloma v Ljubljani. Ta zbirka bo tolikanj zanimivejša, ker ji bodo pridejane originalne slike za znamke in klišeji. Filatelisti bodo imeli priliko videti tudi načrte za znamke, ki sploh niso bile izdane. Naštevanje posameznosti bi bilo preveč dolgotrajno. Zanimivi bodo tudi drugi deli poštne razstave.
Dr. J. T.
Dva otroka postala žrtev eksplozije
Ljubljana, 20. avgusta.
V	bolnico so prepeljali danes pet ponesrečencev.
7-letnl hišarjev sin Slavko Reven iz Hote-dršce Je našel na domačem travniku vojaško patrono. Radoveden jo Je začel ogledovati In misleč, da bi bila dobra za Igračo, Je vzel kamen in začel razbijati po njej. Iznenada je patrona eksplodirala in mu na obeh rokah odtrgala prste do prvih členkov.
Slična nesreča se je pripetila v Zg. Bitnju 8-letni Sitarjev sin Alojz Križnar iz Stražišča Je našel v stanovanju, v katerem je poprej stanoval neki železničar, signalni kapsel, ki ga rabijo železničarji. Vzel je klešče in ga začel vleči narazen. Kapsel Je eksplodiral In mu obe roki razmesaril.
34-letnega bivšega pismonošo Ivana Iskro, stanujočega na Cesti dveh cesarjev, je neki ana-nec brez vsakega povoda napadel in ga sunil s nožem v levo lice. Tudi mu je narezal vrat.
30-letnega pripravnika finančne kontrole Antona Petka iz Rovt je v Logatcu podrl na tla kolesar ln ga poškodoval.
25-letnemu delavcu Jakobu Piršu iz Kamnika je padel hlod na levo nogo in mu Jo zlomil.
Tragičen konec žrtve svetovne vojne
Samomor težkega vojnega invalida, bivšega avstrijskega rezervnega častnika inž. Erharda Mauriča
Maribor, 20. avgusta.
Davi ob 4'30 je policijski stražnik Anton Ka-mušič pri patruliranju po Mestnem parku našel
na neki klopi v bližini godbenega paviljona neznanega moškega in ga hotel prebuditi. Ko je pristopil k njemu, je takoj opazil, da je mrtev. Poleg klopi je na tleh ležala steklenica s prostornino 05 deeigramov, v kateri je bilo še nekaj kapljic lizola. Stražnik je takoj obvestil stražnico, ki je odposlala v park višjega stražnika in ta je po dokumentih, ki jih je našel v pokojnikovi aktovki, ugotovil, da je samomorilec leta 1877 na Stari cesti pri Ljutomeru rojeni in tja pristojni težki vojni invalid inž. Erhard Maurič.
Zaradi ugotovitve položaja sta bila k samomorilcu pozvana uradni zdravnik g. dr. Zorjan in policijski nadzornik g. Cajnko. Prvi je takoj ugotovil smrt radi zastrupljenja z lizolom * in odredil prevoz pokojnikovega trupla v mrtvašnico mestnega pokoplišča na Pobrežju, kar se je zgodilo ob 7-30. Poleg prazne steklenice in aktovke so našli pri pokojniku tudi še omot obleke in perila ter šliri poslovilna pisma, naslovljena na policijsko predstojništvo, združenje vojnih invalidov, uredništvo »Mariborer Zei-tung« in gospo Josipino VVreggovo.
Pokojni inž. Maurič je ena izmed najbolj tragičnih žrtev svetovne vojne in prevrata v Srednji Evropi. K vojakom je moral odriniti že takoj ob mobilizaciji leta 1914, in sicer kot podporočnik na gališko fronto. Tam se je po nesrečnem slučaju sprl z nekim madjarskim polkovnikom, bil zaradi tega zaprt, obsojen in degradiran. Po prestani kazni so ga odposlali kot navadnega pešca na italijansko bojišče, kjer mu je granata zdrobila noge in ranila tudi hrbtenico, tako da je poslej prebil tri leta v bolnici. — Ozdravel kljub temu ni in ko je prišel zopet
ven, ni bil sposoben za nobeno delo več.
Po dolgem prizadevanju je dobil od avstrijske vlade na Dunaju neznatno invalidnino, toda tudi to pod pogojem, da živi v Avstriji. Tako se je moral preseliti v sosednjo republiko, kjer pa tudi ni mogel živeti, posebno še, ker se je moral še nadalje zdraviti in je za to porabil vso invalidnino. Že popolnoma izčrpan se je lani vrnjl v Ljutomer, kjer je zaprosil za trafiko, katero je tudi dobil, so mu pa manjkala obratna sredstva in je sploh ni mogel odpreti. V skrajni bedi se je napotil peš v Mari- ’ bor, za kar je z dvema paličama rabil 10 dni in je v vsem tem Sasu samo trikrat jedel.
V	Mariboru je nastopil križevo pot moledovanja po raznih uradih. Prosil je za zopetno priznanje častniškega čina, sprejema v našo vojsko in priznanje pokojnine ali invalidnine. Poleg tega je prosil podpore pri mestnem socialnem uradu, pri invalidskem društvu, društvu rezervnih častnikov itd., a njegove prošnje so bile po vrsti odbite in kar je dobil slučajnih podpor, so bile premajhne in preveč neredne, da bi mogel živeti. Tako je od dne do dne bolj propadal, bil brez stalnega bivališča in brez hrane. Šele v poslednjih dneh so se ga nekateri usmilili in mu preskrbeli pri dobrih ljudeh hrano in nekaj perila. Nedavno je pa izvedel, da ga bodo odposlali v pristojno občino kot občinskega reveža, kar ga je popolnoma strlo, tako da je včeraj ponoči segel po lizolu in se v parku zastrupil. Njegova tragična usoda in smrt je vzbudila v Mariboru vseobče sožalje,
Cerknica
Novo društvo. V nedeljo dne 23. t. m. se vrši ob 16. url v hotelu gosp. Žumra v Cerknici ustanovno zborovanje »Tujsko-prometnega društva za Notranjsko«.
22
Claude Anet:
žheijtmaL
Roman ruske deklice.
DRUGI DEL.
1.
Bilo je onega aprilskega večera, ko je šaljapln Prvič v tej sezoni nastopil v Velikem gledališču v Moskvi. Pel je Borisa Godunovega. Težko si je predstavljati nekaj bolj svečanostnega, kakor je pogled veliko dvorano, ki je bila že tri tedne razprodana. Bogati paradni kroji častnikov in uradnikov, leskete njihovih svetinj in barvno prelivanje njihovih kerP, svetle plesne obleke dam, svetlikanje biserov ln ®sket diamantov, vse to se je zlivalo v čudovito skladnost bleska in barv.
V	četrti vrsti pred orkestrom je sedela v naslonjaču Arijana Nikolajevna. Poleg nje je bil še eden Prazen sedež, dasl je odbila že šesta ura. Arijana je ravnodušno opazovala svoje obližje ter zdaj pa zdaj J?°Kledala v spored, ki ga je držala v golih rokah, krenila se je in pogledala na drugo galerijo, s te-je našla majhno svetlo točko med stotero po-21° h imi golobradimi obrazi, obličje nekega dijaka z »timi naramniki. Bil je obrnjen proti njej. Prijazno u Je pokimala, nakar Je oni odzdravil.
Začeli so uvodno igro. Sedež poleg nje je bil še vedno prazen.
Arijana je bila slabe volje, kar je trajalo pri njej že dolgo. Življenje v Moskvi, kjer je bivala že nekaj mesecev, jo je razočaralo. V velikanskem mestu se je čutila osamljena in izgubljena. Doma je bila kraljica, vsi so klečali pred njo, tukaj pa je morala vse znova začeti. Arijana bi bila imela dovolj moči za to, toda neki neprijeten dogodek jo je ozlovoljil.
Stanovala je namreč pri nekem poročenem stricu. To je bila edina stvar, ki jo je naredila očetu na ljubo. Ni soglašala ne s stricem ne z njegovo ženo, zato so se občutku osamljenosti pridružile še razne družinske neprijetnosti. Zato je pogostoma zahajala v gledališča, zlasti čudovito v Umetniško gledališče. Zaljubila se je v nekega prvega igralca tega gledališča, ga videla v vseh njegovih vlogah in se nazadnje seznanila z njim. Vozil jo je v svojem avtomobilu, večkrat sta skupno večerjala v gostilni ali pa pri njem doma. Toda že čez nekaj tednov prijateljskega občevanja z njim je nenadoma spoznala njegovo malo-vrednost in ga zaničljivo odslovila. Ta dogodek je zapustil v njej trpek občutek; skušala je delati, toda tudi njeni učitelji so Jo razočarali, skratka, Moskva se ji je priskutila, čutila se je brez utehe, želela sl je nekoga, na katerega bi se mogla nasloniti, želela si je družabnika, s katerim bi se mogla pogovoriti; želela si je priznanja in občudovanja, ki ga je bila deležna doma in ki ga je sprejemala kakor nekaj, kar
je bilo umevno samo ob sebi. Potrebovala je odglas za svoje duhovne in ženske kakovosti, da bi jih mogla razvijati in uživati srečo.
Na odru je množica pred samostanom rotila nevidnega Borisa, naj sprejme krono in jih odreši trpljenja. žalostno, tožeče petje je segalo v dušo.
V	tem trenutku je zašumelo v vrsti, v kateri je sedela Arijana. Mlad mož se je opravičeval ter šinil mimo nje in sedel na prazno mesto. Arijana je videla, da je bil visok in nedoločne starosti. Njegove krtw-nje so bile izredno neprisiljene in samozavestne. Nato je prešlo zopet nekaj trenutkov, ko se je njen sosed sklonil k njej, potem ko je čutila, kako jo je ponovno ogledoval. S pritajenim glasom jo je vprašal:
»Kdo poje danes Borisa?« Okrenila se je z obličjem proti njemu, ne da bi prikrivala začudenje.
»Saljapin vendar!«
Napravil je kretnjo, kakor da je šele zdaj spoznal, da je bilo njegovo vprašanje čudno, in se nasmehnil.
»Pri odmoru vam razložim . . . Hvala.«
Arijana je zatajila smeh, ki jo je silil, in molčala. Ko je po prvem dejanju zavesa padla in je bilo v dvorani zopet svetlo, je sosed nadaljeval:
»Kaj sl boste mislili o meni? Moja nevednost pa je vsaj razumljiva: prispel sem v Moskvo šele nocoj, in ko sem v hotelu National slišal, da predstavljajo Borisa Godunova, sem prišel semkaj.«
»Saj vendar niste imeli mesta?« je vprašala Arijana, ki Je bila proti svoji volji radovedna.
| flleksmder Hudovernik t|
Zopet je legel v grob eden naših najodličnejših mož, eden od tiste stare narodne garde, ki je deset in desetletja na vseh poljih delala za napredek našega naroda in na svojih krepkih ramenih nosila vso pezo narodnega boja. Kakor vsi naši možje iz dobe političnega preporoda, tako je tudi pokojni notar Aleksander Hudovernik z vso svojo osebnostjo služil narodni misli. Kot pravnik, pisatelj in prevaja-telj, kot marljiv delavec v narodnih društvih, zlasti pa kot narodno-obrambni delavec je v polni meri izvršil svojo dolžnost do naroda. S posebno ljubeznijo je deloval za našo Ciril-Me-todovo družbo in bil skoraj 20 let njen blagajnik, nato pa njen prvomeslnik do svoje smrti, fce skoraj na smrtni postelji je skrbel za njen procvit in zadnju odborova seja se je vršila ob njegovi bolniški postelji. Velike zasluge pa si je pridobil pokojni notar Aleksander Hudovernik tudi kot pravnik. V mladih letih zlasti kot pisatelj dobrih jurističnih spisov, pozneje pa not predsednik notarske zbornice, ki je opeto-vano interveniral, da so se zboljšali razni zakonski osnutki in da je predvsem takseni zakon bil za slovenskega kmeta ugodnejši. Ze kot dijak je stopil pokojni Aleksander Hudovernik v vrste narodnih borcev in zvesto ostal ▼ teh vrstah do svoje smrti. Zato mu bo slovenski narod vedno ohranil svojo hvaležnost.
Slava spominu pokojnega Aleksandra Hudovernika 1
*
Pok. Aleksander Hudovernik je bil rojen dne 21. februarja 1861 v Stični, kot sin davčnega uradnika. Njegov brat je bil znani glasbenik Ludovik, ki je umrl leta 1901 v Mariboru. Po dovršeni gimnaziji v Novem mestu (1. 1878) Je študiral pravo na Dunaju, kjer se je živo udejstvoval v »Sloveniji«. Priredil je celo vrsto predavanj, ki so kasneje izšla v Moschitovem Slov. Pravniku. Kot vseučiliščuik pa je sodeloval tudi pri drugih listih in objavil celo vrsto člankov in uvodnikov v »Slov. .Narodu«. V njih je večinoma šibal pravne razmere v Sloveniji in zlasti zapostavljanje slovenščine. Kot navdušen pristaš slovanske misli se je zlasti zanimal za slovansko pravo in plod tega njegovega zanimanja so tudi bili preje omenjeni pravni spisi, od katerih omenjamo: Črnogorska zakonodaja, Prav.,1 običaji v Sloveniji, Navod za zapisava-nje pravnih običajev, ki še žive v narodu, Pri sega ljubljanskega mesta, Slovenski juristi, Pravni običaji slovenski, Novi kazenski zakonik za Rusijo itd. Leta 1884 je priredil prevod »Občnega sodnega reda«. I’o študijah se je posvetil notarijatu in bil imenovan 1. 1889 za notarja v Kranjski gori, nato leta 1891 v Kostanjevici in nato leta 1904 v Ljubljani. — 2e kot dijak v Novem mestu se je seznanil z Janezom Trdino in pod njegovim vplivom se pričel zanimati za rusko književnost. Ze leta 1882 je objavil v »Kresu« Turgenjeva »Pesmi zma-gonosne ljubezni«, nato članek »Nekaj o Sibiriji, ki je bila tedaj še čisto nepoznana dežela. Leto nato je izdal Turgenjeva »Poezijo v prozi«, leta 1885 pa prevod Turgenjevih »Se-nilia«. — Ves čas je vezalo pok. A. H. zelo iskreno prijateljstvo z Janezom Trdino in v Ljubljanskem Zvonu 1. 1913 je spisal svoje »Spomine na Jeneza Trdino«. Ko se je preselil v Ljubljano, pa se je zlasti posvetil notarski zbornici in Ciril Metodovi družbi ter osnoval kot protiutež Siidmarki »Braniborja«. — Kot človek je slovel pok. Aleksander Hudovernik po svojem dobrem značaju in po svoji družabnosti. — Lani mu je umrla njegova zvesta in po svojem rodoljubju enako zaslužna soproga, letos pa se je še on poslovil od nas.
Pogreb pok. A. Hudovernika bo v petek ob 4. uri popoldne.
Šmartno pri Litiji
Mati Bnžja ga ni zapustila. O. Janku Trelcu je pri košnji otave izginil na travniku na do sedaj še nepojasnjen način telovnik, ki ga je odložil na travniku. V telovniku je imel gosp. trete srebrno uro in verižico ter nekaj denarja. G. Trelc je preiskal vse, a stvari ni bilo. Ko se je pa vračal zvečer domov, je po navadi pogledal v svoje znamenje Marije Pomočnice,če gori lučica. A glej, za Marijinim kipom je bil sKrit telovnik in z vsemi stvarmi vred.
Stavben« gibanje. G. Fran Golob, zidarski pomočnik v Kostrelnici, je zgradil ob občinski nesti lično kmetsko hišo. Staro hišo na istem mestu je pa podrl
li Dravske
d .Sokolsko društvo Blejska Dobrava priredi v nedeljo svoj telovadni nastop. Vsa bratska okoliška društva iskreno vabljena! Zdravo!
d Sv. Benedikt v Slov. goricah. V nedeljo, 16.
L m. se ni mogel vršiti javni nastop tuk. sokolske čete, radi slabega vremena in 6e zato vrši v nedeljo, 23. t. m. ob 15. uri s sodelovanjem matičnega društva Sv. Lenart in bližnjih sokolskih edinic. V slučaju slabega vremena bode zabava s srečoilovom itd. v prostorih tuk. trgovca g. Vinka Zorka. Vljudno vabljeni vsi!
d Dr. Igo Tavčar, specijalist za notranje bolezni zopet ordinira.	1852
d Nova hidrocentrala na Savi v Žirovnici bo zgrajena že do 28. avgusta t. 1. na tujsko prometni razstavi. Umetno jezero na Savi bo segalo do Javornika. Kdor bo hotel videti ta veliki gospodarski načrt Dravske banovine in poleg tega tudi vso njeno elektrifikacijo z Završnico vred, s točno po naravi posnetim modelom od Završnice do Vintgarja, ne bo zamudil obiskati tujsko-prometne razstave, ki se vrši v okvirju jesenske prireditve ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do 9. septembra.
d Polovična vožnja na skupščino treznih delavcev na Kumu. Prometno ministrstvo je z odlokom št. 21.002 z dne 18. avgusta dovolilo za udeležence skupščine na Kumu polovično vožnjo na vseh progah ljubljanske železniške direkcije, za vse vlake in vse razrede. Kupite vozni listek za postaje Radeče ali Zidani most ali Hrastnik ali Trbovlje. Voznega listka ne oddajte. Na Kumu dobite potrdilo o udeležbi.
SPECIJALIST ZA OTROŠKE BOLEZNI
Jr. V. STACUL
Gosposvetska cesta štev. 2. telefon 8193
ordinira zopet redno
od 11. do 12. in od 3. do 5. ure 1858
d Obiskovalcem ljubljanskega velesejma. Uprava ljubljanskega velesejma je tudi letos izdala kakor druga leta permanentne legitimacije in sicer po Din 30-—. Z njimi je združena udobnost polovične voznine pri potovanju na velesejem in na povratku. Pri odhodni postaji je treba kupiti celo vozno karto in istočasno dati žigosati legitimacijo. Velesejem obisk potrdi, nakar se da pri povratku žigosati ds postajni blagajni v Ljubljani legitimacijo, vozni listek pa velja potem za brezplačni povratek nazaj. Zato pri prihodu ne oddajte karte postajnemu vratarju, ampak jo dobro shranite. Legitimacija mora biti od imetnika lastnoročno podpisana. Legitimacije Be dobe v vseh večjih krajih po celi državi, naroče se pa lahko z dopisnico pri velesejmskih uradih. Za zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno je preskrbljeno.
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko ln
škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1
d Še ena razstava. Na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 29. avgusta do 9. septembra t. 1. priredi Zveza gospodinj jako poučno razstavo. »Novodobno gospodinjstvo«, ki naj pokaže, kako priti s čim nižjimi gmotnimi žrtvami in s čim manjšim trošenjem duševnih in telesnh sil, do čim večjega delovnega uspeha v gospodinjstvu.
V	ta namen hočejo razstavljalke predočiti dolgo, toda skrbno izbrano vrstd novih, že preizkušenih pridobitev na gospodarskem in gospodinjskem polju.
Iz drugih banovin
VTmrla 104-lelna žena
V Vel. Kikindi je te dni umrla Marija Miiller v visoki starosti 104 let. Bila Je najstarejša žena ne samo v Vel. Kikindi, ampak daleč naokrog.
Vlak ga je povozil
Med postajo Ledinac in Sremska Kamenica Je vlak povozil vinogradnika Lazarja Kiselico. Vinogradnik se je peljal z vozom v Novi Sad, na progi pa ni opazil, da se bliža vlak. Lokomotiva je zagrabila voz, vinogradnik pa je odletel z voza nekaj metrov daleč. Težko ranjenega vinogradnika so prepeljali v bolnico v Novi Sad, toda je malo upanja, da bi okreval.
Ciganka — zdravnica
Pred zagrebškim sodiščem se je morala zagovarjati ciganka Draga Nikolič zaradi ma-zaštva. Ta ženska je obiskovala razne stranke v okolici Zagreba in trdila, da je »specijali-stinja za želodčne bolezni«. Njena »specijaliteta« pa je bila v tem, da je bolniku položila na trebuh lonec, v lonec je vtaknila svečo, nato pa Je začela bolnika masirati. Zdravila pa ljudi ni poceni, ampak je znala svoj trud pošteno prodati: računala je za ordinacijo po 600—1200 Din, od delavk pa je jemala po 100 Din.
Sodišče bo sedaj zaslišalo še številne bolnike, potem bo pa tudi ono zapisalo ciganki primerno zdravilo.
250 Din na mesec
V Zagrebu je skočilo v Savo neko dekle, ki Je bilo nameščeno v neki trgovini. Dekleta so pa neki uslužbenci hodili vedno k gospodarju tožit in črnit, dokler ni dekle izgubilo službe ih šlo v Savo. Imela pa je reva celih 250 Din plače — mesečno, ne tedensko! Ni čuda, da si je vgelo življenje...
»Preroki« v Zagrebu
V najnovejšem času se je »prerokovanje« v Zagrebu silno razpaslo. Posebno »moderno« Je »prerokovanje« z rok; menda zato, ker prerokovanje iz zvezd, lz kart in iz kavinega usedka ne vleče več. Posebno dragi pa ti preroki ln vedeževalci niso — za 10 Din izveš od njih vse. kaj si bil, kaj si in kaj bo s teboj. Ta pojav po ni nič čudnega, kajti znano je, da je prebival-•tvo velemest najbolj praznoverno.
banovine
jCjubljana
Petek, 21. avgusla 1931: Ivana. Pravoslavni,
8. avgusta: Emilijan.
Nočno službo imata lekarni Piccoli na Dunajski cesti in B a k a r č i č na Sv. Jakoba trgu.
*
■ »Ljubljanski Sokol« sporoča svojemu članstvu pretužno vest, da je že zopet neizprosna smrt posegla v njegove vrste ter mu ugrabila dolgoletnega in zvestega člana brata Aleksandra Huderniko, notarja in predsednika notarske zbornice. — Dolžnost nas veže, da spremimo pokojnika v čim večjem številu na poslednji poti. Zbirališče članstva v petek 21. t. m. ob 16. uri pred hišo žalosti Erjavčeva cesta štev. 24. Obleka civilna z znakom. Blagopokojniku časten spomin. Zdravo!
■ Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani poziva člane ljubljanskih C. M. podružnic, da se udeleže pogreba družbinega predsednika gosp. Aleksandra Hudovernika. Pogreb v petek ob 4. popoldne.
■ Delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani priredi v soboto 22. t. m. ob 20. uri promenadni koncert v Spodnji šiški na trgu pred Gasilskim domom.
■ Državna šolska poliklinika javlja staršem otrok, ki se nahajajo na počitniških kolonijah na Rakitni, v Lukovici in Medvodah, da se kolonija konča pred določenim rokom. In sicer naj se prevzemo otroci: kolonisti iz Lukovice in Medvod v nedeljo 30, avgusta v popoldanskih urah v prostorih državne šolske poliklinike v Ljubljani, Resljeva c. 10; kolonisti iz Rakitne pa v pondeljek 81. avgusta 1931 popoldne isto-tam.
■ Mestni socialno politični urad v petek, dne 21. in v soboto, dne 22. t. m. vsled snaženja uradnih prostorov ne bo uradoval. Izvzeti so le prav nujni slučaji.
■ Prenočišča za ljubljanski jesenski velesejem in »Kraljevi teden«. Ker bo Ljubljana od 28. avgusta do 8. septembra 1931 preplavljena s tujci, prosi stanovanjski odsek ljubljanskega velesejma, da se vsi oni, ki bi hoteli dati na razpolago sobe z eno ali večimi posteljami (tu-
' di divani) zglase v mestnem odpravništvu (Mestni trg 27/111.) v uradnih urah od 8. do
14.	ure. Meščanstvo se opozarja, da se bo ra- I bilo več tisoč prenočišč, posebno v času od 6. do 8. septembra, ko pridejo udeležniki od blizu in daleč k odkritju spomenika kralja Petra I. Osvoboditelja in drugim slavnostnim prireditvam (festival a pevskimi in godbenimi nastopi, Gorenjski slavček in Slehernik na prostem) na razstavo slovenskih mest, razstavo slov. turistike, Kmelijko razstavo itd.
■ H0T0H kava dnevno 6veža! Kličite telefon 2577!	1470
■ Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi januarja t. 1. zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) 7. septembra, efekte (perilo, obleko, stroji itd.) pa
12.	septembra t. I. od 15. ure dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15.
■ Tatvina listnice z 8000 Din. Posestnik in mizarski mojster Ivan Vidmar iz Zg. šiške št. 2 je v ponedeljek ob 830 zjutraj prišel k stojnici prodajalke s sadjem Marije Cebaškove pri cerkvi Sv. Jerneja v Sp. Šiški in kupil kilogram grozdja. Ko je Vidmar grozdje plačal, je odšel domov, listnico z 8000 Din pa je pozabil na stojnici. Kakor pripoveduje Čebaškova, je eno uro pozneje prišel k stojnici neznan moški, ki je hotel kupiti nekaj sadja. Čebaškova je takrat pogledala po jerbasih, v katerih je imela sadje in je opazila, da leži na grozdju listnica. Čebaškova je neznanca vprašala,, če je listnica njegova. Odvrnil ji je, da je njegova, nakar mu jo je izročila. Neznanec je nato hitrih korakov odšel po Vodnikovi cesti, ne da bi pogledal listnico. Po opisu Cebaškove je neznanec okoli 40 let star, velike postave, rdečega obraza in je imel na sebi zelen suknjič, precej povaljan, in krivce za klobukom. Vidmar je listnico pogrešil šele ob 13. uri in je šele takrat prišel k stojnici povpraševat po njej. Za drznim taloni je uvedeno zasledovanje.
TMavibov
m Kraljeva zahvala. Mestni župan dr. Juvan Je prejel včeraj na vdanostno brzojavko, poslano Nj. Vel. kralju ob 10-letnici njegovega vladanja, ta odgovor: »Dr. Juvan, župan mesta Maribor. Zahvaljujem se Vam in mariborskim meščanom za čestitke in izjavo zvestobe ln vdanosti. Aleksander.«
m Odhod jugoslovanskih strelcev na Poljsko. Včeraj je potovala skozi Maribor na Poljsko jugoslovanska ekipa za mednarodne strelske tekme. Ekipo tvori 7 najboljših strelcev, ki so povečini iz Kragujevca.
m Stanovanja za udeležence pedagoških predavanj. Pedagoška centrala v Mariboru išče za čas od 33. do 26. t. m. več stanovanj za udeležence pedagoških predavanj. Prijave sprejema na Zrinjskega trgu št. 1 v svoji društveni pisarni.
m Seja načelstva sokolske župe. Načelstvo mariborske sokolske župe bo imelo svojo sejo drevi ob 20. v Narodnem domu. Vabljeni so vsi člani načelstva.
m Javna dela v zasebnih rokah. Pri nas se je že neštetokrat pokazalo, da je izvršitev Javnih del, ki so oddana zasebnikom, cenejša in hitrejša, ker imajo poleg drugega tudi izur-jenejše delavce in boljše nadzorstvo. To se je pokazalo tudi sedaj pri tlakovanju drugega dela Kopališke, ulice. Dela napredujejo izredno naglo in bodo v doglednem času že dovršena.
Celje
* Velika izguba denarja. Lastnik tekstilne tovarne »Metka«, g. Henrik Weinberger, stanujoč v Trubarjevi ulici At. 3, je izgubil 17. t. m. med 2. in 4. uro popoldne, na poti od doma do tovarne v Ipavčevi ulici, rjavo usnjato listnico z 2460 Din gotovine. Najditelj dobi 20 odstotkov nagrade in naj vrne listnico direktno lastniku ali pa jo naj odda na predstojništvu mestne policije.
* Najdbe in izgube. 19. t. m. je bila v mestu naijdena nova vrv. Dobi se na predstojništvu mestne policije. — 17. t. m. je bila na poli iz Zavod n e v mesto izgubljena denarnica iz modrega usnja z vsebino 733 Din. Najditelj naj jo odda na predstojništvu mestne policije.
* Mestni kino predvaja te dni zvočno opereto »Veličanstvo ljubezni«. Predstave se začnejo ob 20-30.
* Ponesrečeni Beitot umrl. 28-letni Anion Bertot, o katerem smo poročali, da so ga v soboto popoldan našli vsega razmesarjenega na progi Savinjske železnice in ki ga v celjski javni bolnici niso mogli identificirati, dokler se ni oglasila njegova mati iz Gorice pri Šoštanju, je v sredo popoldan podlegel svojim strašnim poškodbam.
* Smrtna kosa. 20. t. m. je v javni bolnici umrla delavka Petek Neža, iz celjske okolice, stara 52 let.
* Cene mesu so se vendar znižale. V zadnjih dneh so začele mesne cene‘na celjskem trgu padati. Padec cen so povzročali močna konkurenca, množina blaga ter nizke cene živine. Volovsko meso, ki slane po mesnicah 14 do 16 Din, elane na trgu pri stojnicah 12, 14 in 15 Din, govedina se že dobi po 8 do 10 Din ter po 10 in 12 Din. Teletina stane 14 do 16 Din, svinjina pa od 16 do 22 Din.
* Tatvine koles. I’o daljšem preelanku so »kolesarji« zopet začeli z delom. 19. t. m. je bilo eno kolo ukradeno izpred gostilne »Pri škarpi« na Bregu, drugo pa zvečer iz veže Sokolskega doma v Gaberju. V obeh primerih sta bila lastnika kolesa v gostilni.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno in milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez vsake ne-prilike. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseb lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	471
Kamnik
Smrtna kosa. V sredo zjutraj je umrla na Sutnl ga. Frančiška Škerjanec, dolgoletna slaščičarka v starosti 62 let. Pokopali so jo v četrtek popoldne na Zalah. Naj počiva v miru!
Težka nesreča pri nakladanju hlodov. Hlapec Jakob Pirš in mesarski pomočnik, oba uslužbena prt mesarju Josipu Možku, sta v sredo popoldne nakladala hlode na voz.	Valila sta	na	voz	prati-
kar zadnji hlod ln ko	je bil	že	ta	skoro na
vrhu voza, je rekel Pirš svojemu tovarišu: »Podpri hlod, jaz pa grem na nasprotno stran in ga bora s cepinom potegnil na vrh!« Rečeno — storjeno, toda hlod ni ostal na mestu, ampak se je iz vrha visoko naloženega voza zvalil na nasprotno stran, kjer je stal Pirš. Ta se je sicer hitro umaknil, toda bil je nekoliko pre-kasen. Težki hlod ga je podrl	na	tla in	ko so
na njegov krik prihiteli	ljudje,	ki	so	bili	v bli-
žini, so videli, da leži Pirš na tleh z levo nogo pod hlodom. Hitro so dvignili hlod, toda Pirš ni mogel ganiti z nogo, kajti hlod mu je zdrobil kost nad kolenom. Naložili so ga brž na rešilni avto državne smodnišnice in ga odpeljali k zdravniku dr. Polcu, ki mu je nudil prvo pomoč, nato pa so ga takoj odpeljali v ljubljansko bolnico. — V ljubljansko bolnico so morali tudi v nedeljo zvečer odpeljati 18-letnega mesarskega vajenca Jožefa P., ki se je učil pri mesarju Grčarju. Na Grobnu so v neki gostilni praznovali 6vatovščino in se ne ve, ali je alkohol preveč razburil razgrete glave, ali je bil kak drug vzrok, da je Jože na koncu koncev dobil močan udarec s kamnom po glavi, ki mu je razbil črepinjo. Mladega fanta je vdaril neki 50-letni moški.
Jesenice
Elektrifikacija gorskih vasi. Vasi Plavški Rovt, Jeseniški Rovt in Sv. Križ, ki ležč visoko v gorah, spadajo k jeseniški občini. Te gorske vasi dobe sedaj električno razsvetljavo. Daljnovod deželne elektrarne je že skoro gotov; transformator že stoji, postavili so ga na Zanflaki. Tudi druga dela so po večini dokončana, tako da bo v kratkem zasvetila tudi tu električna luč.
Na oklicih je g. inž. Santo Levičnik, elektro-inženjer v tukajšnjih tovarnah KID.
Vsem. Vsakdo, ki se nahaja v bližini državne meje, mora imeti pri sebi Izkaznico, da se more zadostno legitimirati službujočim vojaškim stražam. Straže postopajo strogo po predpisih.
»Jugoslovan« je v zadnjem časti zopet doživel večji porast na številu čitatgjjev in naročnikov, število teh raste vedno bolj, izvodi v dnevni razprodaji v trafikah se prodajo vsi. Dočim v začetku pri nas niti vsi niso vedeli za ta dnevnik, ga danes čitajo vsi brez razlike.
Cesta popravljena. Cesta, ki vodi z Jesenič k Sv. Križu nad Jesenicami, je sedaj popravljena in so vse jame zasute. Služi kot avtomobilska cesta.
Vrhnika
Obrtna zadruga na Vrhniki poživlja vse one vajence, ki nameravajo polagati pomočniške preizkušnje, da se javijo v pisarni obrtne zadruge do vstevši 23. avgusta t. 1. ob uradnih urab, ki so ob nedeljah dopoldne. Vsak vajenec naj prinese seboj delavsko knjižico.
Premnvanje konj za ljubljanski okraj bo letos na Igu dne 2. septembra oh 8. uri
Iz državne in okrajne drevesnice se bodo oddajale jeseni in spomladi 3 in 4-letne smrekove sadike ter 2-letni črni bor. 8-leVne smrekove sadike stanejo 100 Din, 4-letne 110 Din in 4-letne presajene sadike 125 Din za 1000 komadov. Naročila se sprejemajo v občinski pisarni do 15. septembra. Potrebni znesek j* treba plačati že takoj pri naročilu.
Ju končno nas je zapustil tudi Nestor vseh gjovenskiih kulturnih delavcev — profesor Malej .Vodušek. Lepa in vzgledna je bila življenjska |K)it pokojnega profesorja Voduška im čeprav je vodila »kozi marsikatero pomanjkanje in preganjanje ter marsikatero težavo, vendar ni bilo Bikdar niti najmanjše »ence na njej, kajti pok. Vodušek je imel tako plemenit im tako blago-toden značaj, na kakršnega se naleti v življenju la redko. Bilo ga je sama dobrota, ki nikdar ni •tkoniur storil nič žalega, ki je razumel vsako Miavo, ki pa j« kljub temu bil Ird in neizprosen, kadar je Slo m njegove ideale. Pri tem je Ml silno skromen, kf nikdar ni iskal ne slave In ne dobička, ki pa je tnal tudi postaviti brez <Makih besedi celega moža, če je bilo treba. In v listih časdh, ko je pričel delati pokopi prot. Vodušek, je bilo kar vedno treba poeta-*|tl celega moža. Tista peščica narodne družbe, fcl je biila takrat v Mariboru, Ljubljani in Gorici, la v kateri so blM Jurčič, Erjavec, dr. Strekelj fa drugi ljubljanski politiki in kulturni delavci,
» tej peščici so bili *ami borci za narodno rtvar, ter je vsak »avzemal svoje mesto. Vsi ti so MM slabo zapisani zgoraj In tudi pokojni profe-■or Vodušek je moral to občutiti. Ampak nihče •• ni uklonil in vsi mi uživamo danes plodove fedanjlh bojev.
NajlepSi epoma pa si je pokojni Matej Vodu-iek ustvaril kot -vstgojitelj naše mladine. Bil je ■nravnost idealen profesor, vedno oče svojim ttčeneem, ki je iinel vedno smisel za vse njih tafcave in ki je premnogim tudi mateiielno pomagal, da so mogli dovršiti svoje študije. Do-fcer učitelj trna tudi dobre učence, in resničnost tega izreka je dokazal pok. profesor Matej Vodušek v najilepši meri. Ni čuda, da so ga zato tudi vei njegovi učenci ljubili in da so se ga »edino spominjali ob njegovih jubilejih in najsi je usoda zanesla tudi v daljno Ameriko. Prof. tej Vodušek je imel ono dobroto, ki jo mora imeli vzgojitelj in ki je žal vedno bolj redka.
Do zadnjega je ohranil M. Vodušek to svojo dobroto in to je tem bolj občudovanja vredno, ker se ni izpolnila njegova edina želja, da bi M čisto posvetil matematiki in svoji ljubi astronomiji. Vse svoje proste ure je sicer posvetil njej in plod tega njegovega velikega študija je bjjn cela vrsta velikih razprav, ki so deloma feŠle, ali velik del rokopisov je ostal, žal, ne-«*>javljen, ker ea take strogo znanstvene stvari !■ višje matematike in astronomije ni bilo med Slovenci dovolj tani man ja. A če bi bila usoda pok. Mateju Vodušku naklonjena, da bi mogel deteti na kakšni veliki zvezdami in da bi se naogal $sto posvetili znanstvenemu delu, tedaj tki se šele mogli čisto razviti njegovi sijajni talenti. Materijalna Bkrt> pa je ta polet onemogočila. Mesto tega pa se je zadovoljil prof. Vodušek tudi s tem, da je Četrt stoletja vzorno opravljal ljubljansko metereološko postajo.
Kot človek, kot slovenski kulturni delavec, kot (•gojitelj in kot zaveden narodnjak $i je pok. profesor Vodušek ustvaril nepozaben spomin,
•	tudi hvaležnost svojega naroda.
Večna slava »ato njegovemu spominu!
*
Pokojni profesor Malej Vodušek je bil rojen dne 10 februarja 1. 1889, kot sin revnega zidarja v Ptujski gori. Ze v ljudski šoli je bil ^Aajboljši učenec in njegov tedanji župnik mu j* preskrbel brezplačno mesto v deškem semenišču Augustineum v Gradcu, kjer je ostal do dovršitve gimnazije J. 1859. V semenišču je »ladal čisto nemški dub, toda pokojni Matej Vodušek je tudi v tein nemškem ozračju ostal ■vest svojemu narodu. Dva razreda pred njim
(bil ranjki kardinal Missia. Posebno veselje imel Matej Vodušek za matematiko in astronomijo. Ker pa je bilo za to stroko le malo praznili mest, je študiral klasično filologijo in •loven^ino. Kakor vsi naši veliki ljudje, se je tudi pokojni Vodušek moral preživljati z in-•trukcijami. L. 1865. je dovršil svoje univerzitetne študije in nastopil svojo prvo službo kot •uplent v Mariboru, kjer je bil do 1. 1869. Nato Je bil premeščen v Kranj, kjer se je 1. 1870 pomočil g svojo zvesto družico Alliitio, iz ugledne Rodbine Pleiweisevih v Kranju, s katero je živel ves čas v izredno srečnem in harmoničnem
zakonu Z njo je imel šest otrok, Marijo, Heleno In Pavlo, poročeno z dr. Viktorjem Murnikom, ter tri sinove odvetnike dr. Žigo (ki je že umrl), dr. Konrada in dr. Božidarja. Srečen slovenski narod, če bi bilo vsakemu dano, da bi
Sestrico po nesreči ustrelil,
V	ponedeljek popoldan se je odigrala v Vrzdencu strašna nesreča, ki je zahtevala življenje'mlade deklice, malo starejšemu njenemu bratu pa se je omračil um.
Ker ima kmetsko ljudstvo ravno v tem času na polju največ dela, se stariši na kmetih često odločijo pustiti otroke doma, da jim pri delu ne delajo napotja. Tudi Potočnikovi, p. d. Štr-banovl iz Podgorice pri Vrzdencu so odšli v ponedeljek popoldan na delo, otroka — 9-let-nega dečka in 8-letno deklico — so pa pustili doma. Igrala sta se v gornji sobi in bratec je kmalu na nepojasnjen način prišel do starega zarjavelega samokresa. Nič hudega sluteč je nameril na svojo »estrico In pritisnil na petelina. Na nesrečo Je bil samokres nabit, nenadoma je odjeknilo po sobi in ubogo dekletce Je kriknilo in omahnilo. Projektil Jo je zadel na levi strani spodnje čeljusti in izstopil v gornjem
Polšnik, 19. avgusta 1931.
Ni še končano sodno postopanje o zadnjem pretepu in pokolju na Polšniku, kjer jo je polteno skupil Anton Nograšek, posestnikov sin iz Polšnika, so si že zopet preobjestni in nikoli ugnani fantje skočili v lase. To pot so si pa Izbrali bolj ugoden prostor, to je Gornje Jelenje, vas med Polšnikom in Dolami, kjer so bili bolj brez skrbi pred orožniki. Pred par dnevi Je prišel v Gor. Jelenje k svoji izvoljenki neki ruaar iz Trbovelj. Pri njej se je zadržal pozno v noč. Ko sta oba v sobi glasno govorila, je prišel mimo okna Sluga Alojz, posestnikov sin, In pozval dekle, naj pokaže, kdo je notri? Nato se je oglasil rudar in odšel pri zadnjih vratih na prosto. Prišedši do vaške kapelice, ga nenadoma napade tolpa objestnih vaških fantov, ki so ga »ačeli pretepavati z bikovko. Nato je pristopil še Alojz Sluga, ki je zadal že pobitemu rudarju 4 vbodljaje z nožem. Rudar je ostal na tleh ves v krvi, nakar so ga vaščani
tnko vzgojil svojo rodbino, kakor pok. Mat^ Vodušek! Iz Kranja je prišel v Gorico, 1. 1877 pa v Ljubljano, kjer-je poučeval do 1. 1919, ko je stopil v pokoj in doživel visoko starost 93 let, skoraj do zadnjega še čisto vedrega duha.
s samokresom
fantku pa se je omračil um
delu vratu pri levem ušesu. Ves obupan vsled strašnega dejanja ji je brat hotel pomagati in jo je napol nesel in napol vlekel v spodnji prostor v »hišo«. Iz velike rane je kri curkoma lila in na tleh je bilo kmalu vse krvavo. Nenadoma je pa stopila v soho mati, ki je, videč svojo hčerko ležati na tleh v mlaki krvi, takoj omedlela. Na fantovo vpitje so prihitele sosede, ki so pomagale ene materi, druge hčerki. Ves ta čas je bilo dekletce še pri življenju, toda vsled izkrvavitve je po par minutah izdihnilo na rokah jokajočih ženž. Nesrečna mati se je kmalu zavedla in venomer jokala. Dečka, ki je povzročil vso nesrečo, je ves ta prizor tako pretresel, da je začel dobesedno noreli. Omrači^ se niu je um ob pogledu na vso krvavo mrtvo sestrico. Ubogo malo deklico so v sredo ob veliki udeležbi ljudstva pokopali, dečku se pa stanje počasi boljša.
Težko ranjeni rudar
spravili po koncu in mu nudili prvo pomoč in ga drugi dan odvedli k zdravniku dr. Jenster-letu v Trbovlje. Podivjane pretepače ln napadalce pa iščejo orožniki. Kakor se vidi, da naši fantje na deželi še dolgo ne bodo odrekli divjaškemu pretepavanju.
Smrtna kosa. Te dni Je umrla v častiti starosti 80 let mati prejšnjega obč. tajnika g. Janka Haheta, gospa Marija Habe. N. v m. p. Ostalim naše sožalje. '
Kum. 28. t. m. v nedeljo gremo vsi na sosednji Kum. Vožnja polovična, od nas pa je le dobro uro in pol hoda. Ta dan je na Kumu vsakoletno žegnanje in letos bode pa še trez-nostni tabor. Obljubljenih je več govornikov iz raznih krajev Dravske in Savske banovine.
Agitirajte za »Jugoslovana«. Naj ga ima vsaka gostilna in sploh vsaka hiša. Mesečna naročnina le 20 Din.
Ptuj
Vlom. V gostilno llanzelič v Podgorcih pri Veliki Nedelji so te dni vlomili neznani tatovi in odnesli večjo količino jedil, cigaret in tobaka. Doslej jih še niso izsledili.
Kinematografi. Ptujski kino, ki je tri mesece počival, je pričel te dni spet prirejati predstave. Kino v Ormožu pa preurejujejo v zvočni kino. Prva zvočna predstava bo že septembra.
Preureditev bančnih prostorov. Tukajšnja podružnica Ljubljanske kreditne banke je pričela preurejati na najmodernejši način svoje poslovne prostore na Florjanskem trgu. Za časa preurejanja bo banka poslovala v I. nadstropju iste liiše.
Z živinskega sejma. Mesečni živinski sejem dne 18. t. ni. je bil zelo dobro obiskan. Nad 800 goveje živine in ‘200 konj je bilo na sejmišču. Kupčija je bila zelo živahna. Cene so se dvignile, in sicer so se prodajali voli po 6 Din za kg, krave pa po 4 Din, torej po 2 Din dražje kakor na zadnjem sejmu. Kupčija s konji pa je bila le neznatna. Konji so bili po večini iz Hrvaške. Pa tudi na svinjskem sejmu v sredo so bile cene nekoliko večje.
Nesrečna smrt kmečkega mladeniča. Konj jo brcnil Štefana Kocjana, 20-letnega posestniškega sina iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju, dne 14. t. m. v trebuh tako hudo, da je obležal nezavesten na.tleh. Obdržali so ga prvotno v domači oskrbi in ga šele, ko se je njegovo stanje poslabšalo, dne 17. t. in. prepeljali v bolnico. Toda bilo, je že prepozno in fant je v sredo podlegel težkim poškodbam. Včeraj so njegovo truplo odpeljali nazaj k Sv. Lovrencu, kjer ga bodo danes pokopali.
Nova stavba. Zgradba novega poslopja Kmetske posojilnice in hranilnice v Miklošičevi naglo napreduje. Dogradili so že prvo nadstropje in vse kže, da bo poslopje do konca septembra že pod streho. Že sedaj je opaziti, da ba stavba eno izmed najlepših poslopij v Ptuju.
Ljutomer
Ljutomer. Na meščanski šoli v Ljutomeru bodo ponavljalni izpiti dne 31. t. m. ob 8. uri leti dan ob 9. uri vpisovanje vseh nevpisanih učencev ln učenk. Sprejmejo se še učenci, posebno pa učenke za 1. razred, šolska sv. maša bo 3. sept. ob 8. uri. Pričetek pouka dne 5. sept.
Škocijan
Growlje zori. V vinogradih je praznično razpoloženje, trte so polne grozdja, ki letos nenavadno hitro dozoreva. Kakor kaže sedaj, bo letošnje leto obdarjeno s lako obilnim in izvrstnim pridelkom, kakor že dolga leta ne. Naši vinogradniški posestniki so radi lepo obetajočih vinogradov bolj veseli, ker trdno upajo, da se bo vino prodalo za lepšo ceno, kot pa je sedaj. Neki posestnik iz naših goric je prodal 160 hi lanskega vina za smešno ceno liter vina po 1 dinar. Ko ga je neki sosed vprašal, kako da je oddal vino tako poceni, je junaško odgovoril: >16.000 dinarjev je pa le, kije jih pa v sedanjem težavnem stanju dobiš. Sedaj se naši vinogradniški posestniki boje le še toče; zadnja toča je namreč po okolici Kostanjevice tako zelo vse potolkla, da ne bodo imeli nekateri posestniki nikakega vinskega pridelka, do-čim toče pri nas sploh ni bilo.
Stavbno gibanje. Pretekli teden je posestnica v Grmovljah Terezija Dub prenovila in povišala svojo hišo; vrnila se je namreč iz Belgije in s pomočjo svojega moža, ki dela še v rudokopu v Belgiji, poplačala svoje dolgove in hišo prenovila. Ljudje si pač pomagajo v težki denarni stiski z izseljevanjem in delom v rudnikih, kar pa se jim je sedaj že zabranilo. V Škocijanu je posestnica Ana Sirk podrla na svoji hiši staro ograjo in postavila novo pokrilo s cementno opeko, kar dela našemu okraju prijaznejše lice. Tudi na gospodarskih poslopjih podirajo številni delavci pod vodstvom tesarskega mojstra Antona K n pa rja stara ogrodja in v kratkem bodo postavili nova. Sploh posestnica ga. Sirk vse prenavlja. Posestnik in trgovec g. Ivan Globev-nik prenavlja zunanjost vseh gospodarskih poslopij. Pred kratkim je svoje gostilniške lokale popolnoma prenovil, tako da ima sedaj najlep-še urejeno gostilno daleč na okoli. Škocijan dobiva polagoma prijetnejšo zunanjost in tudi nekaj tujcev je pri nas iz, Dunaja in iz Budimpešte; vsi so pri svojih sorodnikih.
‘itcecfze
Ljubljana, petek. 21. avgusta. 12.15 Plošči (Uverture, operni zbori). 12.45 Dnevne vesti.
13.00 Čas, plošče, borza. 18.80 Salonski kvintet.
19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova.
20.00 Plošče. 20.30 Prenos iz Beograda. 22 30 Cas, dnevne vesli, napoved programa za naslednji dan
Ljubljana, sobota. 22. avgusta. 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Cas, plošče. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 šahovska ura. 20.00 Kompozicijski večer g. J. Breznika.
20.45 Samospevi ge. Antonije Skvarča. 21.15 Harmonika solo, g. Slanico. 22.00 Cas, dnevne vesi'. 22.15 Salonski kvintet. 2300 Napoved programa za naslednji dan
Beograd, petek, 21. avgusta. 11.35 Plošče.
12.45 Radio orkester. 13.30 Dnevne vesli. 19.00 Koncert radio orkestra. 20.00 Predavanje. 20.00 »Mesečna noč v Dalmaciji« — opereta. Gostuje dunajski operetni ansambl. 22.30 Dnevna in športna poročila; sledi reproducirana g-lasbh.
Beograd, sobota, 22. avgusta. 11.35 Plošče. 12.35 Narodne melodije. 13.80 Dnevne novice.
19.00 Plošče. 19.50 Vijolinski koncert. 21.00 Vokalni koncert. 21.30 Dnevne vesti. 21.50 Večerni koncert Radio ork. 22.40 Ciganska godba.
Zagreb, petek, 21. avgusta. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.30 Koncertni večer (iz Beograda). 22.30 Novice.
Zagreb, sobota, 22. avgusta. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.30 Kabaretni večer. 22.10 Plesna glasba Radio orkestra.
Praga, petek, 21. avgusta. 11.30 Plošče. 12.80 Moravska Ostrava. 14.30 Radio orkester. .19.05 Turizem. 19 30 Bratislava. 20.00 Dunaj. 22.16 Bratislava.
Praga, sobota, 22. avguste. 11.30 Plošče. 12.30 Bratislava. 14.00 Plošče. 14.30 Moravska Ostrava.
17.00 Plošče. 19.05 Poljudni koncert. 21.00 Koncert vojaške godbe. 22.20 Moravska Oslrava-
V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da nam je neizprosna usoda odtrgala iz naše srede našega blagega, srčno dobrega, nadvse ljubljenega papana in zlatega starega papana, gospoda
notarja, predsednika Notarske zbornice, čast-nega člana društva »Pravnik", predsednika družbe sv. Cirila in Metoda, imejitelja reda Sv. Save III. klase i. t. d.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 21. avgusta 1931, ob 4. uri pop. od doma žalosti, Erjavčeva cesta št. 24, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo v rodbinski grobnici k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 20. avgusta 1931.
Zora in Matko janeili Saši in bratec
Udeleženci »Zadružno kn jigovodskega teča ja«,
ki se je vršil od 3. do 14. avgusta t. 1. na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani. Spredaj sede od leve proti desni predavatelji gg.: Smodiš (tajnik Zveze slov. zadrug), Trček (ravnatelj ZSZ), Škulj (kot zastopnik kraljevske banske uprave), Grum (vodja tečaja) in Rožet (revizor ZSZ).
Grozna nesreča
Nočni pokolj na Gorenjih Jelenjih pri Polšniku
Poboj zaradi dekleta —
Več lepšega grozdja na tfrg!
(Kouee.)
Med prvimi dopisi o predmetu, ki »o mi do-Sll, Je pismo g. Roberta Košarja, velevinarja v Sv. Bolfenku pri Središču. Iz tega pisma od 23. julija naj navedem samo najznačilnejša mesta v izvlečku: »Z velikim zanimanjem sem čltal Tvoj aktualni članek v »Jugoslovanu« glede prodaje grozdja. Podpišem ga z obema rokama. Mi vinogradniki ne moremo prodati vina, najlepše grozdje gre pod prešo, ljubitelji grozdja pa morajo slabo grozdje drago plačevati. Da pomorem sebi in drugim, sem sklenil, oprijete se Tvoje ideje ter začeti s podrobno razprodajo lepega namiznega grozdja v običajnih zabojčkih ali gajbicah po kar mogoče zmerni enotni ceni. Ker sem govoril tudi s sosedi, ki bi bili voljni prav tako sodelovati pri tej akciji z namiznim grozdjem, ne bi primanjkovalo dobrega blaga niti za večji razmah prodaje, če nas Bog obvaruje toče. Začetne tež-koče so seveda velike. Pa začeti je treba. Morda bo lažje šlo čez leta. Riskiral bom. Da bom razpošiljal le prvovrstno grozdje in pravilno pa-kovano, za to jamčim. Naročila sprejemam že vnaprej radi lažje in točnejše izvršitve.« Itd. G. Košar zgovarja grozdno akcijo tudi v »Slovencu« od 14. avgusta.
Odlični redni dunajski dopisnik »Jugoslovana«, g. Andrej Gabršek, je pobudo kaj simpatično pozdravil na tem mestu v svojem gospodarskem prispevku »Nova nevarnost za naš letošnji izvoz« dne 26. Julija, dne 15. avgusta pa nam prav nazorno pripoveduje v članku »Letošnja katastrofa z našim izvozom sadja« o trgovanju z jugoslovanskim grozdjem na Dunaju« To ni bila njegova prva, pa tudi — trdno upamo — ne zadnja odkritosrčna beseda o tem vprašanju. Gabrščekova beseda 1 v drugih stvareh je vselej tehtna in bi se morala vobče mnogo bolj upoštevati.
28. julija sem bil v St. Hju v Slov. goricah. Splošno znani in spoštovani g. Franjo Thaler je med razgovorom vzkliknil: »Polovica Maribora me pozna. Nabral bom najlepšega grozdja in ga bom sam popeljal tja ter sam prodajal po 3 Din « Itd.
Slične izjave mi dohajajo i od drugod. Ljudje bi radi pomagali sebi In drugim. To bo šlo, ko bodo vzeli svojo usodo v svojo roko. Treba pa je kažipota. Ugledni strokovnjak g. Pran Kafol zagovarja »grozdno akcijo« z drugimi možnostmi uporabe goričkega pridelka, med drugim v »Jutru« od 2., 9. in 15. avgusta. Zelo umestni bi bili krajši učni tečaji za pakovanje Itd. Tehnična stran ni težavna, važna pa Je dobra organizacija akcije v vseh pravclh, zlasti za pametno zbližan je produkcije in konsuma.
že pred davnimi leti je naš nepozabni Belle razpošiljal grozdje v poštnih zabojčkih celo v inozemstvo, n. pr. v Bavarsko. Tudi meni ga Je pošiljal v Nemčijo (Rheingau). Mogel sem se že takrat prepričati o praktičnosti zabojčka pri prodaji grozdja neposredno konsumentu. Lesna industrija skoroda popolnoma počiva In bi bila hvaležna za naročila na take normalne zabojčke. Ima vse pripomočke za to Dibto-glasna veletvrdka Viktor Glaser v Rušah je že pričela z izdelavo — kakor čujem — dveh tipov normalnega zabojčka za grozdje. Odločili se bomo za boljšega itd. Skoda le, da so poštne pošiljke mnogo predrage. Poštna tarifa za namizno grozdje bi se morala znižati najmanj za polovico.
Kjer je volja, tam je uspeh. Ne dvomim prav nič, da bo grozdna akcija že letos vsaj v manjšem obsegu uspela, ker Je zanimanja in razumevanja zanjo vendar že precej povsod. Ne sme več veljati izrek o nedosežnih dobrotah: »Grozdje je prekislo«. Ta dobra nada in omenjeni ugodni odmevi nas naj bodre in utrjajo-v boju z začetnimi, porodnimi težkočami. Pri dobri, pošteni volji, vzajemnem potrpljenju in smotreni vztrajnosti si bomo priborili in ohranili vsaj domači grozdni trg, ko so tujega že davno zavzeli spretnejši in velikopoteznejši sosedi naše države.
Kdor pomaga malemu, gospodarsko šibkemu človeku, tisti izpolnjuje eno izmed največjih svojih dolžnosti do naroda in domovine.
Andrej Žmavc.
Štev. 6499/31.	18r,!)
Razglas.
Županstvo Trbovlje razglasu, da bo vsled gradnje vodovoda v Hrastniku od 22. avgusta t. 1. dalje do preklica promet na banovinski cesti It. reda Trbovlje—Zidani most v predelu od Sv. Marka do Hrastnika zaprt.
Otvoritev se bo pravočasno objavila. Županstvo Trbovlje, dne 19. avgusta 1931.
Gramofonske plošče po 3 Din
izposojajo „SLAGER“, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov.
Ljubljana, Vegova ulica 2	1501
'M
Kolesa 1422 po Din 1200.—
»CENTRA«
Ljubljana
Masarykova cesta
Sobo
s strogo posebnim vhodom, zračno, v centru mesta, oddam takoj. Več v upravi.
181)2
Nogavice, roka* vice, volna in bombni
•alcenoje In ▼ veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ht fftarl trg
Borzna poročila
dne 20. avgusta 1931.
Devizna triišf-a
Ljubljana, 20. avgusta. Amsterdam 2265*65 do 2292-49, Bruselj 789-40-791-76, Curih 1102-05 do 1105-35, Dunaj 796 77—79917, London 275'23 do 276'05, Newyork 5654-84—5671-84, Pariz 222'03 do 222-69, Praga 167-84—168-34, Trst 296-44 do 297-34.
Zagreb, 20. avgusta. Amsterdam 2285-86 do 2292-49, Dunaj 796-77—79917, Bruselj 789-70 do 791-76, London 275-25—276-05, Milan 296-44 do 297-34, ATewyork kabel 5665-84—5682-84, New-york ček 5654 84—5671 84, Pariz 222 03—222-69, Praga 167 84—168 34, Curib 1102 05-1105-35.
Beograd, 20. avgusta. Amsterdam 228586 do 2292-49, Bruselj 789 40-791-76, Curih 1102-09 do 1105-35, Dunaj 796-37—79917, London 275-23 do 276-05, Milan 296-44—297-34, Newyork 5654‘84 do 5671-84, Pariz 222-03—222-69, Praga 167 84
do 168-34.
Dunaj, 20. avgusta. Amsterdam 287-10, Atene 9-2136, Beograd 12‘5775, Bruselj 9915, Bukarešta 4-23, London 345725, Madrid 64'25, Milan 37-2450, iNewyork 711'20, Pariz 27'89, Praga 21-07, Sofija 5-1530, Stockholm 190-30, Kopenha-gen 190-10, Varšava 79-57, Curih 138-40.
Curih, 20. avgusta. Beograd 9-0550, Pariz 20'15, London 24-9750, Newyork 514-12, Bruselj 71’60, Milan 26'90, Madrid 45’4575, Amsterdam 207-35, Dunaj 72'25, Stockholm 137-60, Oslo 137-55, Kopenhagen 137-50, Sofija 3-7250, Praga 15-23, Varšava 5760, Budimpešta 90-0250.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 20. avgusta. Državni papirji: 7% inv. pos. 75 bi., vojna škoda ar. 329—333 (330), kasa 329—333 (333), december 336—339 (338), 4% agr. obv.	7% Bler. 68-50-69 (69), 8%
Bler. 78-50-79-50 (78, 79-50), 7% pos. hip. b. kasa 72—75, Begluške 59-75 bi. Banke: Hrvat-ska banka 50 d., Praštediona 957'50—965, Ju-goslov. Union 150—155, Jugo 67—68, Ljublj.
Zahvala
Nezmožni zahvaliti se vsakemu posebej za neštevilne dokaze sočutja povodom nenadomestljive izgube naše iskreno ljubljene soproge, matere in hčere, gospe
Zore Luckmann
roj. pl. Gorup-Slavinislti
se tem potom vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrčnejše zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo civilnim oblastem in žandarmerijski postaji v Podpeči za izkazano pomoč in naklonjenost pri prevozu, Slovenskemu lovskemu društvu za častno zastopstvo pri pogrebu, lovcem in domačinom iz Podpeči, Jezera, Tomišelj in Mojstrane za preobilne dokaze sočustvovanja, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev in vsem, ki so našo predrago spremili na njeni zadnji poti.
V naši neizmerni boli nam je v veliko tolažbo zavest, da je naša nepozabna pokojnica uživala toliko splošnih simpatij in ljubavi.
Vsem in vsakomur posebej naša najiskrenejša zahvala.
Globoko žalujoči ostali.
kred. 120 d. Mednarodna 68 d.. Narodna 5700 d.
Srbska 190—191. Industrije: Šečeran Osijek 216 do 220, Trboveljska 225—235, Vevče 120—122, Nar. šum. 25 d., Guttm. 115 d., Danica 65 d., Drava 212-50—220, osj. liv. 210 d., Brod. vag. 50 bi., Isis 41 bi., Dubrovažka 300 d., Jadr. pl. 480 bi.
Dunaj, 20. avgusta. Bankverein 14, Dunav-Sava-Adria 11-51, Prioritete 90, Trbovlje 2710. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 20. avgusta. 7% Blaire 65—66-75. Newyork, 20. avgusta. 8% Blaire 73—75, 7% Blaire 65—66 50, 7% pos. Drž. hip. b. 6625 Žitna triišfa Tendenca na ljubljanskem tržišču za koruzo neenakomerna, brez prometa.
Novi Sad, 20. avgusta. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 9 vagonov, oves 2 vagona, koruza 10 in pol vagona, moka 8 vagonov, fižol 7 vagonov, otrobi 3 vagone. Tendenca neizpra-inenjena.
Ljubljansko lesno triiš£e Tendenca slaba, brez prometa.
<Spoz>i
Prvenstvo Jugoslavije v lawn tenisu
Od 27. do 31. t. m. se bo vršil v Beogradu mednarodni tenis turnir za prvenstvo Jugoslavije. Turnir se bo vršU v naslednjih točkah:
1. Gospodje posamezno (mednarodno prvenstvo) za pokal Nj. Vel. kralja Aleksandra.
2. Dame posaipezno (mednarodno) za pokal Nj. Vel. kraljice Marije.
3. Gospodje v dvoje (mednarodno).
4. Dame ln gospodje mešano (mednarodno).
5. Gospodje posamezno (samo za jugoslovanske igrače).
6. Prvenstvo junlorjev — posamezno.
Prijave se sprejemajo do 25. t. m. do 18. ura
na naslov Viktor Ramer, Beograd, poštni predal 211 Prancoserb.
Turnirskemu odboru predseduje minister g. dr. Kosta Kumanudi. Častni odbor tvorijo vsi poslaniki tujih držav na našem dvoru.
Ilirija : Primorje
Na igrišču Primorja na Dunajski cesti se i nedeljo zaključuje letošnje Ugino tekmovanja obeh naših predstavnikov. Pravzaprav Je ta so-luclja v danem položaju nadvse posrečena, ker je povsem logična. V vseh dosedanjih tekmah sta oba kluba po mnogih prijetnih ln neprijetnih peripetijah, slednjih je bilo na žalost več kot prvih, rešila vsak po štiri točke. In tako čepita v složni harmoniji na koncu tablice, edino količek golov ju loči.
Zato bo nedeljska tekma za oba tekmeca r enaki meri važna. Gre za to, kdo bo ostal na zadnjem mestu, kdo se bo povzpel na predzadnje. Višje za enkrat ne morejo segati naše domače ambicije.
Vse v vsem. Zagreb in Split muči, zlasti Zagreb, vprašanje, kako se bo končno izobličll vrh tabele, nas drži v neizvestnostl — konec. Majhna — kdor hoče, lahko reče velika — razlika v vzrokih, in vendar enake posledice: mučna ne-izvestnost! Ena sama nedelja še, in vse bo jasno .vsak bo imel svoje mesto, po svojem znanju in po — sreči.
V Ljubljani pa se gremo v nedeljo: Ilirija in Primorje!
Drobne vesti
Taris, znani francoski plavalni fenomen, sa še ni opomogel od prestale bolezni in je vprašanje, če bo startal na prvenstvu Evrope.
Kdrnig je premagal Jonatha na meetlngu v Hamburgu v teku na 100 m v 10'4, kar Je enako svetovnemu rekordu. Jonath Je rabil 10'5.
56"08 metrov je vrgel kladivo Irec 0’Callaghan ln je glasom tega rezultata favorit za olimpijado v metu kladiva.
Svetovni rekord v krogli Je postavila Nemka gdč. Heublein s 13'70m. štiri njeni meti so bil! boljši od starega rekorda (13'16m).
Razširjajte Jugoslovana!
DRUŠTVO „PBAVNIK“ V LJUBLJANI naznanja žalostno yest, da je njega častni član in zaslužni odbornik, gospod
ALEKSANDER HUDOVERNIK
notar v Ljubljani, predsednik Notarske zbornice itd.
danes dne 20. avgusta 1.1. preminul.
Pokojnika ohranimo v najlepšem in častnem spominu.
LJUBLJANA, dne 20. avgusta 1931.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
V. No. 3376/25.	2302—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo novega mostu preko Krke v Žužemberku II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. septembra 1931. ob enajstih dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri odseku tehničnega oddelka.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotki (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 322.671*55 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinahc in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. avgusta 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 806-5/31—2.	2319
Oglas
Viišje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo dr. Gozanija Leona, advokata v Mariboru, za tolmača za nemški jezik pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 5. avgusta 1931.
*
A 28/31—29.	2325—3—1
Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
Grosemann Ana, posestnica v Kobilšaku štev. 36, občina Kadenci, srez Ljutomer je umrla dne 11. januarja 1931 in ni zapustila nobenega sporočila poslednje volje.
Je li kaj dedičev, sodišču ni znano.
Gosp. Zamuda Franceta posestnika v trnovi, občina Radenci postavi sodišče za skrbnika zapuščine.
Kdor hoče zahtevati zapuščino za ač, mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico.
Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila, v kolikor se to ni zgodilo, se bo državi v prid zasegla.
Okrajno sodšče v Gornji Radgoni, odd. I.,
dne 18. avgusta 1931.
Konkurzni razglasi
S 13/31-61.	2326
Določitev novega naroka 871. za prisilno poravnavo.
Prezadolžene« Leuard Josip, trgovec v Ljubljani.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolžene«, se določa narok na dan 19. septembra 1931. ob eemih dopol. pri tem sodišču, soba št. 140. Prezadolženec mora priti k naroku osebno. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 13. avgusta 1931.
$
S 2/31—44.	2324
Potrditev prisilne poravnave 872. v konkurzu.
Konkurzna zadeva: Krick Franc, trgovec v Celju.
Potrjuje se poravnava, sklenjena dne 80. julija 1931 med stečajnikom in njegovimi upniki za 20% njihovih terjatev, katera kvota je plačljiva 30 dni po pravomoč-nosti potrditve poravnave.
K tej poravnavi so pristopili kot poroki: Anton Mislej, trgovec v Celju; Miloš Pšeničnik, trgovec v Celju; Karol Pajk, tovarnar v Celju; Adolf Putan, trgovec v Celju.
Za slučaj nepravočasnega plačila mora dolžnik plačati terjatve 111. razreda v celoti, vendar poroki ne jamčijo za to.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 7. avgusta 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
&»ev. 8317/11.	2331
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje te na dan 31. avgusta 19 3 1 ob enaj-dop. nabavo
izvedbe železnega odra.
Načrti in pogoji so na razpolago pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 19. avgusta 1931.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Stanje 15. avgusta 1931.
Aktiva.
Dinarjev
Metalna
podloga . . 2.091,605.634*01 (—17,499.632*12) Devize, ki niso v podlogi . .	116,406.364*66	(+	674.369*39)
Kovani novec v niklu ....	29,468.677*63	(+	106.066*37)
Demonetizlrano srebro . .	.	33,907.917*66
Posojila . .	.	1,667,023.657*63 (—33,488.263*81)
Vrednostni papirji ....	27,420.000*—
Prejšnji predujmi državi . 1.824,329.280*46 (—	1.864*70)
Začasni predujmi gl. drž.
blagajni . .	400,000.000*—
Vrednosti re-zervn. fonda 90,649.242*61 Vrednosti ostalih fondov	.	4,180817*73
Nepr One .	140,086.130*52	(-J-	648.662*13)
Rn
34,300.028*95 (-
48.692*10)
6.449,277.751*44
Pasiva.
Kapital ....	180,000.000*-
Kezervnifond .	97,773.080*38	(-j-	76*-)
Ostali fondi . .	4,181.404*90
Novčanice v obtoku . . . . 6.011,355.965*— (-67,661.295*—) Oveze na pokaz 660,646.941*60(—123,004.985*74 Obveze z rokom 531,749.934*10(+129,448.000* Razna pasiva ■	63.670.376*46	(+	1,496.316*60;
6.449,277.761*44
Obtok in obveze 5.571,902.896*60 Celotno kritje .... 37*537«	'v
Kritje v zlatu .... 27*717,
Obrestna mera:
po eskomptu  ..........................  »	«	7'A%
po lomtumlu	9%
Razne objave
2332
Vabilo na X. redni občni zbor
ki ga bo imela Tovarna klobukov »Šešir« d. d. v Škofji Loki dne 10. septembra 1931 ob 15. uri v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani
s sledečim
dnevnim redom:
1.	Poročilo o poslovanju v letu 1930, predložitev bilance, kakor tudi računa izgube
Ln dobička z dne 81. decembra 1930 in tozadevni predlogi upravnega sveta.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
3. Sklepanje o znižanju delniške glavnice od Din 2,500.000 — na Din 500.000'—.
4. Sprememba § 7 družbenih pravil v zvezi z znižanjem delniške glavnice.
5 Dopolnitev upravnega sveta.
6. Volitev nadzorstvenega sveta.
7. Slučajnosti.
Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili pri blagajni Zadružne gospodarske banke d.d. v Ljubljana ali Ljubljanske kreditne banke d. d. v Ljubljani, tri dni pred zborovanjem vsaj deset delnic z nezapadlimi kupoiv vred. Na občnem zboru daje vsakih deset delnic po en glas.
V	Ljubljani, dne 19. avgusta 1931.
Upravni svet.
*
2322-2-1
Razpis.
Pri Občinski hranilnici v Marenbergu se razpisuje mesto praktikanta z nastopom dne 1. oktobra. Predpogoj strokovna pred-izobrazba. Prošnje s zahtevki je vložiti do
15.	septembra 1931.
Upravni odbor.
*
2317
Razpis.
Društvo za zguadbo »Sokolskega doma« v Šiški razpisuje oddajo profesijonistovskih del za Sokolski dom v Šiški. Ponudbe do 31. avguste 1931.
Vsi potrebni podatki so na razpolago pri bratu Hočevarju, lekarnarju v šiški (Ljubljana Vil).
Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški.
*
2318
Objava.
Izgubil sem izpričevalo VII.a razreda
II.	drž. realne gimnazije v Ljubljani za leto 1929/30, Vlll.a razreda istega zavoda Iz leta 1929/30 in maturitetno izpričevalo iz leta 1929/30 na ime: Praprotnik Franc rodom iz Dola pri Borovnici.
Proglašam jih za neveljavnega.
Praprotnik Franc, s. r.
*
Objava.
Izgubil sem kurjaško izpričevalo, izdano od inšpekcije parnih kotlov v Ljubljani dne
13.	avgusta 1927, na ime: Lužnik Ivnn, rodom iz Starega trga pri Slovenjgradcu.
Proglašam ga za neveljavnega.
Lužnik Ivan, s. r.
NaA dobri oče
Vodušek Matej
gimnazijski profesor v pokoju
je prejemši svetotajstva umirajočih danes v 93. letu umrl.
Pogreb se izvrši v soboto, dne 22. avgusta 1931 ob pol 6. uri popoldne iz hiše Vegova ulica 6.
Blag mu spomin.
V Ljubljani, dne 20. avgusta 1931.
Božidar in Konrad, sinova Pavla por. Murnik, Helena in Marija, hčere Dr. Murnik Viktor, zet Jerica roj. Schweglova, sinaha
VODSTVO DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA V LJUBLJANI sporoča žalostno vest, da je danes preminul njen prezaslužni predsednik, gospod
ALEKSANDER HUDOVERNIK
notar v Ljubljani.
Pokojnik je bil član družbenega vodstva nad 25 let in mu je zadnjih šest let predsedoval. N jegove zasluge za Družbo in posredno za našo narodno stvar so neprecenljive in mu zajamčujejo trajen, časten spomin. Vodstvo bo dragega, neumorno delavnega predsednika težko pogrešalo.
V Ljubljani, dne 20. avgusta 1931.
HM
Sala v srednjem veku le 14 let; pred letom 1779 je znašala že 30 let. Do 1. 1881 se je
meščan
Pevska tekma v Traunstein-u.
e same narodne pesmi s spremljevanjera mo mnogo podeželskih pevskih društev iz
P. Ripson:
Marsove skrivnosti
(Roman.)
— Nikakor ne, to je knjižica kaznjenca za prisilno delo v Sibiriji, izstavljena od boljševiških oblasti. Srečno sem jim popihal iz rudnika in po silnih naporih dospel semkaj v Indijo na angleška tla in mislim da so bili Angleži vedno narod, ki je respektiral politične begunce.
— Povejte predvsem, kakšne narodnosti ste in kako se imenujete.
— Učenjak sem poljske narodnosti, astronom, ime mi je pa Krasinski.
— Krasinski? je vzkliknil Pint, ki je kar poskočil s svojega naslonjača. Ali niste Vi z ameriškim inženjerjem Robertom Garelom instalirali v Sibiriji napravo za oddajanje svetlobnih znakov na Mars?
— Seveda, to sem jaz, in inženjer Garel je moj najboljši prijatelj.
Pri teh besedah se je bil polkovnik Fitzwilliams popolnoma spremenil. Padla je njegova uradna maska in postal je spet prijazen družabnik. Pomignil je obema vojakom, ki sta privedla ujetnika, naj se odstranita, ter ponudil Krasinskemu naslonjač. V veliko začudenje miss Alberte je astronom to smatral za samo po sebi umevno. Sedel je in izpregovoril.
— Na vsak način sem moral govoriti z Vami, miss Jerkiss, kajti sporočiti Vam imama zelo važne stvari, ki se tičejo Vas in inženjer ja Garela. Ni prvič, da čujem Vaše ime. Robert mi je večkrat govoril o Vas. To je bilo
tedaj, ko sva skupaj delovala v Sibiriji. Vam gotovo ni znano, da šo me aretirali boljševiki, češ da sem poljski vohun in poslali so me z nekaterimi drugimi Poljaki v sibirske rudnike. Tu sem delal pol leta, potem se mi je pa posrečilo ubežati. Po silnih težavah sem srečno dospel na Japonsko in tu sem se javil ravnatelju zvezdarne v Tokiju, s katerim sem si bil že nekoliko let dopisoval. Ta me je vzel v svojo službo in me poslal na astronomski observatorij v Kashumigavi, ki leži v višini 1500 m nad morjem, z namenom, da izdelujem tam fotografije planetov. Sedaj pa prosim, da me točno poslušate. Naravno, da sem predvsem obrnil vso svojo pozrnst na Mars. Na fotografijah, ki sem jih napravil od Marsa in ki so bile zelo točne, sem naenkrat zapazil na nekem mestu na Marsu svetlo točko, ki je na drugih fotografijah ni bilo. Bil sem silno presenečen, odkod bi mogla priti ta točka in fotografiral sem ponovno. In spet je bila na nekaterih fotografijah ta točka, na drugih pa ne. Sedaj sem hotel z lastnim očesom videti, kaj je pravzaprav s to svetlo točko. Naslednjo noč sem spet usmeril daljnogled na Mars in pogledal na tropski pas tega planeta, kjer se je na nekaterih fotografijah videla omenjena točka.Lahkosi mislite, kako silno sem se začudil, ko sem opazil z očesom zelo jasno to točko. Toda ni trajno žarela, temveč se je skrivala, kot bi bilo prihajalo nekaj med daljnogled in med njo in potem mi je šinila v blazna misel v glavo:
— To so vendar Morsejevi znaki!
Ali v tem trenotku je svetla točka ugasnila in se ni več prižgala. Zaman sem čakal v največji napetosti celo uro. Tedaj je prišel mesec in tako razsvetlil nebo, da je bilo vsako nadaljnje opazovanje zvezd onemogočeno. Lahko si mislite, s kakšno nestrpnostjo sem pričakoval
naslednje noči. Imel sem pa smolo. Pričelo se je deževno vreme in teden dni je bilo oblačno, tako da sem bil prisiljen k brezdelju. Vsak dan sem opazoval fotografije, ki sem jih napravil od Marsa. Na nekaterih je bila svetla točka zelo jasno vidna in ni bilo nikakega dvoma, da se tam na Marsu nahaja izredno močna luč, ki je morala imeti jakost mnogo milijonov sveč, da postane vidna na zemlji. Na nekaterih drugih fotografijah pa je bila na istem mestu enolična površina, kot drugod po Marsu. Brez vsakega dvoma je bila to torej luč, ki je ugašala in se spet prižigala. Ker je pa malo verjetno, da bi bila takšna luč naravnega izvora, sem sklepal, da mora biti na Marsu inteligentno bitje, ki daje znake.
Slednjič je le prišlo lepo vreme in z največjiin razburjenjem sem pri zahodu solnca čakal na kupoli zvezdarne. Ko se je dovoljno stemnilo in se je med zvezdami tudi že videl Mars, sem usmeril svoj daljnogled nanj. Saj poznate teleskope velikih zvezdam. Astronom leži pod tako velikansko cevjo na divanu, ki se da tako sukati v vse lege, da more prijetno ležeč slediti gibanju zvezd nad njim. V velikem teleskopu japonske zvezdarne se vidi Mars velik kot kroglja s premerom dveh centimetrov. Prav dobro je na njem opaziti beli pas na severnem in na južnem tečaju, to se pravi velikanske sklade leda in snega, kakor tudi temnejše zmerne in tropske pokrajine. In v bližini velikega kanala, kjer nekako prehaja pas v tropskega, sem v svoje zadovoljstvo ponovno opazil svetlo točko, ki je ugašala in se spet prižigala. Skušal sem sestaviti iz teh signalov Morsejeve znake, a mi v začetku ni šlo. A kar naenkrat sem v svoje največje začudenje čital:	R-0-B-E-R-T--G-A-R-E-L-R-0-B-E-R-T-
-G-A-R-E-L.
Večna mladost
Pod tem naslovom piše v dunajskem listu »Neues VViener Tagblatt« H. Jaworski to-le:
»Gospod H. VVells, prerok med pisatelji, prerokuje, da bo kmalu prišel čas, ko bo človek človek »večno mlad«. Pisatelj lahko prerokuje take stvari, toda za znanost je postala ta stvar realnost in resničnost. Res je sicer, da sedanja generacija ne bo še večno mlada, toda znanost »regeneracije« (obnove) in »pomladitve« človeštva stalno napreduje in uspehi, ki jih bo znanost dosegla 1. 2031, bodo čisto drugačni kakor so uspehi 1. 1931.
Po »večni mladosti« so ljudje vseh časov vedno hrepeneli. Svečeniki, učenjaki, alkimisti itd. 80 vedno poskušali to tajnost razjasniti. Srednjeveški alkimisti so vedno iskali neki »eliksir«, ki naj vrne človeku njegovo mladost. Staroegip-tovski svečeniki so dajali starcem piti kri mladih žrtev. Neka grofica pa se je kopala v krvi mladih deklet, da ostane večno mlada.
Moje delo pa se giblje v čisto drugem prav-cu. Jaz pomlajam izčrpani organizem z vbrizganjem malih količin mladostne krvi; krvi pa ne vbrizgavam več kakor za žličico kave. Pomena krvi za organizem sicer še ne poznamo popolnoma, vemo pa le, da igra kri v organizmu velevažno vlogo. Beseda, »da je kri življenje«, ni prazna. No gre pa za količino krvi, ki jo vbrizgnem, ampak za njeno kakovost.
Vbrizgana kri mora ustrezati »značaju« krvi, kamor jo vbrizgnem. Mikroskop nam pokaže, če pripada bolnik isti krvni skupini kakor dajalec krvi ali ne. Dajalcu krvi odvzamem čisto majhno količino krvi, in po priprostem mehaničnem procesu steriliziranja vbrizgnem kri v bolnikove žile. Od 1. 1922 dalje smo vbrizgavali kri v žile nekaj stotin bolnikov iz vseh slojev: prišli so študirani ljudje, delavci, moški in ženske. Učinek vbrizgavanja traja po več ali manj let, kakor je pač bolnik star. Po vbrizgavanju mlade krvi smo ugotovili na naših bolnikih, moških in ženskih, vse mogoče znake »pomlajenja«: pritisk krvi je padel, spomin se je okrenil, nespečnost je minila. Hoja je postala lahko mladeniška, oči pa čiste in ognjevito. Vse to pa dokazuje, da je starost bolezen, ki je ozdravljiva. Danes ni več nemogoče, da ne bi človek živel do svoje smrti brez znakov oslare-loSti.
Statistika dokazuje, da žive ljudje povprečno vedno dalje. Povprečna starost človeka je zna-
dvignila na 40 let in dandanes je povprečna starost vedno višja, tako da znaša na Novi Zelandiji že 59 let. »Večne mladosti« sicer znanost še ne zna in ne more pričarati, odpraviti pa je že danes mogoče vse znake ostarelosti.
In to je to, kar mi hočemo zaenkrat podaljšati človeku njegovo mladostno voljo do njegovih zadnjih dni. Iz starih ljudi se sicer ne da delati mladih, pač pa lahko omogočimo človeku, da preživi svoja stara leta brez bolečin in nepri-lik staranja.«
To so sicer prav lepe in tolažilne besede, ampak zakon narave je le tak, da mora vse enkrat iti v kraj, kar je staro...
Zanimiva tožba za zavarovalnino
Gospod Hammond, spoštovani meščan nekega mesta v ameriški državi Indiana, se je pred več leti zavaroval za življenje za 10.000 dolarjev, toda s pripombo, da mora zavarovalnica izplačati njegovim dedičem dvojno vsoto, če bi umrl vsled kakšne nezgode.
Gospod Hammond pa ni bil samo meščan nekega mesta v državi Indiani, ampak je bil tudi oženjen. Oženjen pa je bil tako »srečno«, da je lepega dne v jezi ubil svojo ženo. Za kazen so ga dali na električni stol...
Po njegovi smrti je zavarovalnica izplačala njegovim dedičem 10.000 dolarjev. S tem zneskom pa dediči niso bili zadovoljni, ampak so zahtevali 20.000 dolarjev, češ da je gospod Hammond umrl vsled nezgode. V svoji tožbi, ki so jo vložili proti zavarovalnici, so napisali, »da so neke- osebe gospoda Hammonda proti njegovi volji in kljub njegovim protestom nasilno posadile na električni stol, ga na stol privezale z jermeni in ga na stol sedečega proti njegovi volji in proti njegovemu namenu mučile z dovolj močnim električnim tokom tako dolgo, dokler ni umrl. Hammond ni bil kriv smrti svoje žene, zatorej se mora smatrati njegova smrt kot smrt vsled »nezgode«.
Ta zahteva se nahaja sedaj pred vrhovnim sodiščem v Washingtonu in ameriški pravniški svet je silno radoveden, kaj bodo rekli najvišji sodniki.
Skupina domačih pevcev poje
)‘a nrifiln nn npvalrn tplrmn
citer. V Traunstein
aaIa DATfnnnlrA
Mlada nemška letalka Morga Etzdorl.
18. avgusta t. 1. je odletela mlada nemška pl-lotinja Morga Etzdorfova sama s svojim letalom v Tokio. Pot meri nad 10.000 kilometrov.
Nesrečni akademiki
V mesečniku »Die Tat« beremo o položaj# akademskih poklicev v Nemčiji to-le:
»V Nemčiji živi danes okoli 350.000 akademikov v raznih poklicih. Zdravnikov je okoli
50.000, od teh jih je pa okoli 4000 brez služb« in brez dela. — Inženerjev je okoli 40.000, brei dela jih je pa 19.000. Jezikoslovcev je okoli
30.000, kar je mnogo preveč, in tudi pravnikov je mnogo preveč. Kdor ne zasede eno od 14.000 sodnijskih ali državnopravniških mest, mora postati odvetnik, ki jih je pa v Nemčiji že dane*
17.000, tako da pride 1 odvetnik že na vsakih 3800 prebivalcev. V dobrem položaju so samo katoliški in protestantski bogoslovci, ker dobe vsi takoj po končanih študijah službe. Brezposelnih akademikov je danes v Nemčiji najmanj
30.000, Srednje, in visokošolcev je pa leto za letom več in zato je kriza akademskih poklicev neizogibna in če pojde tako naprej, bo inteligenčnega proletarijata kmalu več kakor delav-
Amerikanske postave
Zedinjene države obstoje iz več precej samostojnih držav, ki imajo vsaka svojo posebno zakonodajo. Med temi krajevnimi postavami jih je mnogo, ki se zde nam Evropejcem precej čudne.
V državi Georgiji n. pr. čaka vsako žensko zapor, če se predrzne kakšnega moškega nagovarjati, naj jo vzame. Taka predrznost v resnici zasluži najhujšo kazen ...
V državah Mississipi in Oklohoma zapro železniškega uradnika, če se brani komu kaj tele-fonično pojasniti.
V Kaliforniji in v Nevadi zahteva postavat, da morajo biti brisače, ki jih dobi služinčad, prej dobro prevrete v kropu in čisto izprane.
V 21 državah določa postava, kako dolge In kako široke morajo biti rjuhe v hotelih.
V Newyorku ne sme noben pek imeti mačk. Tako zahteva snažnost.
V nekaterih državah prebivalci ne smejo ob nedeljah zapustiti svojih domov, kajti to bi bilo onečaščenje nedelje.
V nekaterih državah je prepovedan lov s pomočjo letal.
V državi VVashington je prepovedano avtomobil ravnati samo z eno roko, z drugo pa koga objemati.
V državi Connecticut časa 30-dnevni zapor vsakogar, kdor bi hotel vpeljati »poletni čas«.
V državi Colorado ne sme nihče natrgati veS kot 25 poljskih cvetlic naenkrat, v državi Mas-aachusetts pa čaka globa 100 dolarjev na tistega, ki odtrga šmarnico.
Velike vojaške vaje v Angliji.
Pri Aldershotu se vrše te dni velike vaje angleške armade. Vaj se udeležujejo oddelki vseh vrst orožja. Na sliki vidimo vojaka pri delitvi jedi.
Avtomobilska nesreča v Lipskem,
V nedeljo 10. avgusta se je v Lipskem zaletel predsednik tamkajšnje trgovske zbornice dr. Schmidt s svojim avtomobilom v cestno železnico in še v neki drugi avtomobil. Dr. Schmidt
se ja pri nesreči ubil
Za kratek čas
»Pred zaroko sem jaz govoril in ona je po* slušala. Po zaroki je govorila ona in jaz sem poslušal. Po poroki pa govoriva oba, poslušajo pa sosedje !<
Izdaja tiskarna »Merkttr«, Gregorčičeva ul, 28. Za tiskarno odgovarja Otmar BticMlek. — Urednik Anton Podbeviek. — Za inseratni del od govarja Avgust Koimaa. — Vsi v Ljubljani,