52104

Sklepi

II. slovenskega katoliškega shoda v
Ljubljani.

sprejeti pri sklepajočem zborovanju dne 11. septembra 1900.

I. Krščansko življenje.

Slovensko ljudstvo, zbrano ob koncu XIX. sto¬
letja na II. slov. katol. shodu,

I. a)  se klanja Kristusu,  nesmrtnemu kralju
vseh vekov, in se posvečuje v XX. stoletju Njegovemu
preš v. Srcu;

b)  izreka neomejeno zvestobo, vdanost in pokor¬
ščino Kristusovemu namestniku na zemlji, vrhovnemu
poglavarju katoliške cerkve, svetemu Očetu
Leonu XIII.; svojim škofom,  ki po njih vlada sveti
Duh cerkev božjo, zaupanje, vdanost in verno pokor¬
ščino v verskih stvareh in v vseh zadevah, kolikor so
v zvezi s sveto vero, bodisi v zasebnem ali v javnem
življenju; spoštovanje duhovnikom,  ki kljub člo¬
veškim slabostim nikdar ne izgubč skrivnostne oblasti
mašniškega posvečenja;

c)  obsoja sovražne napade  nekaterih slovenskih
sinov zoper Kristusa in njegovo cerkev, zoper papeža
in škofa, zoper duhovnike, redovnike in druge kato¬
liške može.

II. Drugi slovenski katoliški shod se hvaležno
spominja, koliko lepih sadov je rodil I. slov. katoliški
shod za krščansko življenje med Slovenci, kako se je
okrepila katoliška zavest in edinost, ustanovile se po

2

tolikih krajih Marijine družbe, namnožili se misijoni,
razširilo in poživilo se češčenje sv. Rešnjega Telesa;
poudarja iznova osnovne resolucije, sklenjene tedaj
(tretji red, stanovske družbe, rokodelska društva, Vin-
cencijeve družbe), priporoča pa še posebej proti mnogim
sovražnikom, ki zasekavajo slovenskemu narodu glo¬
boke rane, naslednje pripomočke:

a) pospešuje se naj vsestransko krščanska do¬
mača vzgoja;

b)  snujejo naj se zlasti za mladeniče in može
Marijine družbe;

c)  osnujejo naj se po posameznih župnijah k a-
toliška izobraževalna društva ter župne
knjižnice;

č) ker ni mogoč krščanski preporod brez božje
pomoči, naj se širi še dalje vsebolj češčenje pre¬
svetega Srcajezusovega, češčenje  sve¬
tega Rešnjega Telesa, pa češčenje Ma¬
tere Božje;  naj se množi prejemanje sv. za¬
kramentov,  nasledujejo evangeljski sveti,
goji skupna molitev,  širi umevanje litur¬
gije,  neguje v cerkvah liturgično in ljudsko
petje.  Da se dosežeta poslednja dva namena, pripo¬
roča drugi slov. kat. shod skrb za povzdigo gmotnega
in moralnega stanja Cerkvenikov in organistov.

d)  ker je pijančevanje  eno poglavitnih ovir
krščanskega življenja, naj se z vsemi silami deluje proti
njemu povsod, zlasti v družbah  treznosti;

e)  v ljudstvu se naj goji smisel za nravno
korist varčevanja  ter se naj podpirajo društva,
ustanovljena v ta namen.

f)  posebna skrb nam bodi tudi za nravno krščan¬
sko življenje Slovencev na tujem.

II. Šolstvo.

a)  Ljudske šole in učiteljišča.

1. V zmislu svetega očeta Leona XIII. in v edin-
stvu s svojimi višjimi pastirji — avstrijskimi škofi —
'obnavlja drugi slovenski katoliški shod zahteve vseh

3

katoličanov po katoliških javnih šolah  in katoliških
učiteljiščih,  v zavesti, da sedaj veljavni Ijudsko-
šolski zakon  ne daje zadostnega poroštva za krščan¬
sko vzgojo mladine.

2. Ker je malo upanja, da bi državni zbor v bližnji
bodočnosti ugodil pravicam svete cerkve in želji kato¬
liškega ljudstva, naj deželni zbori  po slovenskih
kronovinah šolske postave v tem zmislu prenaredč,
kolikor je to mogoče v področju njih avtonomije, kar
zahtevaj slovensko ljudstvo pri izbiri in volitvi dežel¬
nih poslancev.

3. Dokler se ne izvedejo zakonitim potom opra¬
vičene zahteve gledč na šolo in vzgojo, snujejo naj se
zasebne  katoliške ljudske šole, zlasti redovne. Vsem
redovnikom in redovnicam,  pa tudi svetnim
učiteljem in učiteljicam, ki delujejo za krščansko vzgojo
slovenske mladine, posebno „Šolski družbi sve¬
tega Cirila in Metod  a“, katero naj vsi katoliški
Slovenci podpirajo, izreka katoliški shod svoje priznanje
in zahvalo. Hkrati priporoča saleziansko zavetišče za
zanemarjeno mladino v Ljubljani.

4. Drugi slovenski katoliški shod toplo priporoča
snovanje katoliških učiteljišč  po slovenskih
deželah. Zato pohvalno omenja obeh zasebnih učiteljišč:
pri čč. šolskih sestrah v Mariboru in čč. gg. uršulinkah
v Ljubljani, ki se trudijo vzgajati v pravem verskem
duhu bodoče učiteljice. Za pripravnike pa naj se prej
ko prej uravna primeren k o n v i k t, kakršnega na-
merja graditi društvo »Pripravniški dom“ v Ljubljani.

5. Protiversko gibanje,  ki se je zaneslo
tudi med slovensko učiteljstvo, drugi slovenski kato¬
liški shod najostreje obsoja. Opozarja na to nevarno
gibanje, naj se že imenuje socialno-demokratsko (jun-
govsko) ali liberalno, zlasti zato, ker popolnoma na¬
sprotuje celo sedaj veljavnim šolskim zakonom, ki
govore o versko-nravni vzgoji otrok. Z veseljem pa
pozdravlja začetek krščanske organizacije med učitelj¬
stvom in delovanje katoliškega šolskega lista Slo¬
venski učitelj“.

6. Drugi slovenski katoliški shod ponavlja zahtevo,
naj postavi višja šolska uprava ljudsko šolo in uči-

4

teljske pripravnice na edino pravo pedagoško - didak-
tiško podlago maternega jezika,  kakor to za¬
htevajo državni osnovni in šolski zakoni. Zato mora
biti učni jezik na vsah šolah, Slovencem namenjenih,
slovenski. Ker se to doslej še ni izvršilo, zahteva ka¬
toliški shod, da se odstranijo nepostavne razmere, ki
vladajo zlasti pri šolstvu na Koroškem, pa tudi na
Štajerskem in Primorskem. Katoliški shod dalje zahteva,
naj šolske oblasti po vseh deželah, kjer bivajo Slovenci,
skrbč tudi za slovenske manjšine tako, da se povsod,
kjer se nahaja postavno število otrok, osnujejo javne
ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Ako pa šte¬
vilo slovenskih otrok ne dosega postavnega števila za
ustanovitev slovenske šole in jih je najmanj deset, naj
se ločijo otroci v skupni šoli po maternem jeziku v
skupine ali oddelke. Učitelj na takih šolah mora biti
vešč obeh učnih jezikov. Pouk v krščanskem nauku
naj se vrši pri vsakem številu otrok v maternem
jeziku.

b)  Srednje šole.

Drugi slovenski katoliški shod zahteva iznova:

1. Da se državne srednje šole, gimnazije in realke
tako preustrojč, da se ne bode v njih ne le nič po¬
učevalo, kar bi nasprotovalo verskemu prepričanju
katoličanov, marveč da bodeta vsa vzgoja in ves pouk
dejansko povspeševala katoliško versko mi¬
šljenje in življenje naše mladine.

2. Ker sta narodna in verska vzgoja v tesni zvezi,
ponavlja drugi slov. kat. shod že mnogokratno zahtevo,
da dobimo slovenske gimnazije  po vsem slo¬
venskem ozemlju.

3. Drugi slovenski katoliški shod priporoča ver¬
nikom vseh slovenskih škofij, da z vsemi močmi pod¬
pirajo deška semenišča; zlasti pozdravlja z velikim
veseljem namero presvetlega gospoda knezoškofa ljub¬
ljanskega, da se osnujeta škofovska odgojivna zavoda
s svobodno katoliško gimnazijo, ter izreka željo, da to
škofovo namero podpirajo z vsemi silami vsi verniki
ljubljanske škofije.

5

4. Z zadovoljstvom jemlje shod na znanje, da so
se vsled ministrske odredbe z dne 12. junija 1899. za
mladino državnih srednjih šol zopet omogočile du¬
hovne vaje,  in poživlja poklicane kroge, da pre-
skrbč mladini vsako leto primerne duhovne vaje in
da ji dovolijo zbirati se v Marijine družbe  ali
kongregacije.

5. Vsem mladinoljubom, zlasti šolskim oblastem,
se toplo priporoča, naj skrbno pazijo na vedenje dija¬
kov zunaj šole,  zlasti na dijaška stanovanja,
da se bodo dijaki versko-nravno vzgajali tudi doma.

c ) Visoke šole.

1. V nadi, da bode nameravano vseučilišče v
Ljubljani  tudi v verskem obziru ustrezalo zahte¬
vam slovenskega naroda, se pridružuje drugi slovenski
katoliški shod zadevnim sklepom deželnega zbora voj¬
vodine Kranjske, storjenim v seji dnč 28. februarja 1898,
in prošnji dotičnega odbora, izročeni dnč 14. oktobra 1898
gospodoma ministrskemu predsedniku in naučnemu mi¬
nistru in dnč 15. oktobra 1898 tudi obema zbornicama
državnega zbora.

2. Drugi slovenski katoliški shod jemlje z zado¬
voljstvom na znanje, da se je ustanovilo na Dunaju
slovensko katoliško dijaško društvo „D a n i c a“; isto-
tako z veseljem pozdravlja delovanje graških  aka¬
demikov v prospeh krščanskega napredka.

3. Skrbi se naj za nravno in gmotno podporo
slovenskim krščanskomislečim visokošolcem in njih
društvom.

III. Socialne potrebe.

a)  Kmetski stan.

I. 1. Drugi vseslovenski katoliški shod izjavlja,
da se ima kmetski stan organizovati po zadrugah, ki
imajo biti obvezne  za vsakega kmetovavca, tako
da so one pravo stanovsko  zastopstvo vsega kme¬
tijskega ljudstva.

Podlaga tej organizaciji bodi okrajna, oziroma
krajna zadruga; te vse se naj zvežejo v deželni zadrugi

6

in iz vseh deželnih bodi sestavljena tudi zveza vseh v
državi nahajajočih se deželnih zadrug.

2. Shod pozdravlja z radostjo vladno predlogo o
kmetijskih zadrugah ter se nadeja, da bo c. kr. vlada
dosledno skrbela tudi za sredstva, potrebna za plodo-
nosno delovanje istih ter jim preskrbela brezobrestna
ali vsaj nizkoobrestna posojila.

Shod pozdravlja z zadoščenjem, da vlada podpira
zadružno organizacijo.

3. Shod pričakuje od c. kr. vlade, da bo z ozirom
na že doslej lepo število gospodarskih zadrug, katere
se pa bodo osnovale povsod, po zgledu drugih držav
ukazala nakupovati za državno vojaštvo  potrebno
žito, vino, seno in tudi druge potrebščine naravnost
pri gospodarskih zadrugah.

4. Da se kmetski stan stalno reši iz oblasti ode¬
ruških rok, bodi skrb državi in deželnim zastopom, da
pospešujejo in z nizkoobrestnimi posojili podpirajo sno¬
vanje Raiffeisnovih posojilnic.

II Shod zahteva od c. kr. vlade, da z modro
brambeno c o 1 n i n o varuje našo domačo kmetijsko
produkcijo.

a)  Osobito pa bodi državni vladi skrb pri skle¬
panju bližajočih se novih trgovinskih pogodb, da se
odpravi zloglasna vinska klavzula  ter stavi
toliki uvozni col na italijanska vina, da bodo naši vi-
norejci mogli prodajati svoj pošteni vinski pridelek
po primerni ceni.

b)  Istotako naj se omeji prosti uvoz  sadja
in sočivja iz Italije.

c)  Najizdatnejša opora našemu kmetijskemu go¬
spodarstvu je živinoreja,  zato bodi skrb vladi,
da varuje našo živinorejo in iz nje izvirajoče pridelke
ptuje konkurence ter po skrbnih veterinarnih naredbah
zagotovi naši živini neovirani izvoz v sosedne države.

Posebno pa se mora kar najodločneje zahtevati,
da se živini iz Rusije in balkanskih držav zapre uhod
v naše kraje, to pa že zaradi nevarnosti, da se zanese
od tam ondi trajno razsajajoča živinska kuga.

7

d)  Istotako naj se po primerni colnini varuje
naša produkcija iz živinoreje: maslarstvo in sirarstvo,
ter bodi skrb vladi, da z modrimi zakoni brani pošteno
produkcijo pred sleparskimi ponarejevavci živil.

III. Država naj z modrimi zakoni brani našo v i-
n o r e j o ter naj že vendar izda strogi zakon proti
ponarejevanju vina in napravi umetnega vina sploh.

IV. Pri sklepanju trgovinskih pogodb skrbi vlada
za trajen izvoz  našega blaga v inozemstvo, in oso-
bito za naš les naj dožene dogovore z Italijo in Fran¬
cijo, da bo naš les imel zagotovljen izvoz v te države.

V. Država naj skrbi za naš izvoz osobito s tem,
da podržavi vse železnice,  da potem s pri¬
mernimi voznimi tarifi pospešuje naš daljni izvoz v
inozemstvo.

V domači državi pa naj veljajo vozni tarifi  za
malega in velikega odpošiljatelja isti, ter naj se vsaj
na državnih železnicah odpravijo tako imenovane refak-
cije, ki omogočujejo velikim trgovcem nadvlado na
velikem trgu in manjšega producenta onemogočujejo v
tekmovanju.

VI. Ker se ima tudi z onostransko državno po¬
lovico, z Ogrsko,  urediti medsebojna trgovinska po¬
godba,  zahteva kat. shod, da varuje vlada našo kme¬
tijsko produkcijo pred premočno konkurenco iz Ogrske
prihajajočih izdelkov, osobito pa žita, moke in živine,
ter naj se od ogrske vlade najstrožje zahteva, da na¬
pravi svojo veterinarno naredbo enako naši, ker le
potem je naši živini mogoč trajen, neopoviran izvoz v
inozemstvo.

VII. Trgovina z žitom na borzah  se mora teme¬
ljito preustrojiti in odpraviti takozvani spekulativni
promet na termine.

VIII. Ker od leta do leta bolj pomanjkuje de¬
lavcev  v kmetijstvu, ker jih kmetijstvo ne more
zaradi pičlih pridelkov primernejše plačevati, naj c. kr.
vlada kmetom pomaga do delavskih moči s tem,
da sinove kmetov, ki so potrebni za delo na domači
kmetiji, po dveletni vojaški službi odpusti na dom.

8

IX. Da se ogromno breme obresti,  katere imajo
plačevati kmetovavci od visokoobrestnih vknjiženih
dolgov, zmanjša vsaj deloma, bodi skrb državi in de¬
želam, da se potom državnih in deželnih hipotečnih
zavodov konvertirajo oni dolgovi, od katerih je plače¬
vati nad 4'/ 2  odstotkov obresti, v nižje, ne 4V* od¬
stotkov obresti presegajoče dolgove, ter naj se uvedejo
naredbe za vsakoletno odplačevanje tudi dolga samega
v ta namen, da se tekom prihodnjega polstoletja doseže
vsaj delno razdolženje kmetskih domov.

X. Da se kmetskemu stanu zagotovi boljše stanje
za čas onemoglosti za delo, uvede naj država ali de¬
žela zavode za starostno zavarovanje  in pospeši
snovanje okrajnih bolniških blagajnic  tudi za
kmetski stan.

b)  Obrtni stan.

Da se reši obrtni stan pritiska velekapitala,
kateremu ga je izročil liberalizem z načelom neome¬
jene svobode, zahteva II. slovenski katoliški shod
sledeče:

1. Uvede in izvršuje naj se stroga izkušnja spo¬
sobnosti  v vseh vrstah obrti, izvzemši hišne obrti;

2. ožive naj se samostojne prisilne avtonomne
zadruge z deželnimi in državnimi zvezami,
ki naj povzdigujejo stanovsko zavest, skrbe za solid¬
nost izdelkov, urejajo razmerje med mojstri, pomočniki
in vajenci, skrbč za revne in onemogle ude, nadzirajo
strokovne šole in prirejajo strokovne tečaje, zlasti pa
združujejo obrtnike v gospodarske zadruge;

3. ustanovč naj se samostojne obrtne zbor¬
nice;

4. za prodajo  obrtnih izdelkov, ki se naj po
možnosti omeji na izdelovavce, naj si postavijo zadruge
skladišča  za surovine in izdelke, pri čemer jih naj
država in dežela podpirata;

5. konfekcije  naj se strogo nadzorujejo in po
možnosti nadomestč z zadružnimi prodajavnicami; kroš-
njarstvo in potovavna skladišča naj se po

9

možnosti odpravijo, delo po jetnišnicah  uredi, da
ne bo v k var mali obrti;

6. -izvrševanje v e č obrti po enem podjet¬
niku  se naj zabrani in razna dela izročajo naravnost
mojstru iste stroke;

7. d e ž e 1 a naj na vso moč podpira domačo
obrt;  pečarje, lončarje, lesno obrt, čipkarstvo itd.;
ti izdelki naj se zadružnim potom spravljajo na trg;

8. pouk v ljudskih šolah  se naj bolj ozira
na domače obrtne razmere, ustanovč naj se na pri¬
mernih krajih strokovne šole;

9. uvedejo se naj obrtna sodišča  kot obvezna
prva instanca v obrtnih stvareh;

10. država naj varuje domačo obrt s primerno
col ni no in domačim obrtnikom z ustanovitvijo kre¬
ditne banke  preskrbi nizkoobrestna posojila za na¬
bavo strojev itd.;

11. določi se naj po razmerah maksimalno število
vajencev  pri enem mojstru; pomočniki, ki delajo
za podjetnike doma, se naj odpravijo;

12. žensko delo se naj omeji, otroško  delo
odpravi;

13. nedeljski vsaj 36urni počitek  se naj splošno
uvede; kjer ni možno v nedeljo ali praznik dati po¬
čitka, se naj odloči 36 drugih ur v tednu;

14. država naj izda primerne zakone za obrtna
stanovanja in delavnice;

15. obrtne zadruge v sporazumu z delavskimi in
pomočniškimi zbori naj določijo najmanjšo  plačo,
sorazmerno cenam živeža in stanovanja v dotičnem
kraju, in naj skrbč za obrti koristno časopisje.

16. Pomočniki  se naj:

a)  vsestransko strokovno  izučč v svoji obrti;

b)  pri potovanju naj se jim preskrbč primerna
prenočišča,  vzbuja se naj med njimi verska in
stanovska zavest;

c)  zadruge naj izdajajo pomočniške knjižice,
v katerih bodi za vsakega pomočnika izpričevalo o
pomočniški izkušnji, imena mojstrov in krajev, kjer

10

je prej delal, in datum, kedaj da je delo nastopil in
zapustil

17. Skrbi naj se, da se verski, umski strokovni
in telesni razvoj vajencev primerno nadzira, da se
določijo pogoji o sprejetju, številu in odpustu vajencev,
nasledki kršenja pogodbe; vajenci naj se sploh ne ra¬
bijo za hišna opravila.

18. V pospeševanje krščanskega življenja snujejo
naj se po potrebi rokodelska društva moj¬
strov, pomočnikov in učencev.

c)  Trgovski stan

Trgovski stan hira vsled konkurence in pomanj¬
kanja stanovske in gospodarske organizacije. Njemu v
pomoč izjavlja II. slov. katol. shod:

1. Osnuje naj se tesnejša stanovska organi¬
zacija  trgovstva, da se bo mogla domača trgovina
vspešneje razvijati in braniti. V tem smislu se naj
preosnujejo sedanje trgovske in obrtne zbor¬
nice.

2. Uvede naj se za vse trgovce, izvzemši bra¬
njevce, dokaz sposobnosti,  ki naj ima poseben
značaj za velike in poseben za srednje in male trgovce.
Vedno naj se pa zahteva poleg potrebnih nravnih last¬
nosti dokaz o prestani določeni učni in pomočniški
dobi; poleg tega pa tudi dokaz o zadostnem, po raz¬
merah določenem kapitalu.

3. Država, dežele in občine naj snujejo za slo¬
venske trgovce slovenske trgovske šole;  država
naj izdatno podpira trgovska učilišča, ki naj jih usta¬
navljajo dežele, občine ali trgovske zbornice.

4. Agentsko  vprašanje se naj tako uredi, da
agenti ne bodo smeli stopati v dotiko z zasebniki ali
celo sami prodajati blaga, za katero posredujejo. Za¬
konito naj se tudi določi, da komisionarji  ne bodo
smeli blaga prodajati na svoj račun.

5. K r o š n j a r s t v o naj se tako omeji, da ne bo
delalo konkurence stalnim trgovcem.

11

6. Pri konzulatih in poslanstvih naj
se nastavijo trgovsko izobraženi strokovnjaki, ki naj
občujejo naravnost s trgovskimi zadrugami, da ne bodo
trgovska poročila potom trgovinskega ministerstva
dohajala redno mnogo prepozno. Pri vsaki deželni
vladi  bodi nastavljen trgovski strokovnjak kot poro-
čevavec v trgovskih zadevah.

7. Tarifna  prometna politika naj skrbi, da ne
bodo njene ugodnosti veljale samo velikim, marveč
tudi srednjim in malim trgovcem

8. V podporo in napredek trgovskega stanu naj
se po vseh večjih mestih v zvezi z mestnimi odbori
sestavijo trgovska s ve tova vstva,  v katera naj
poleg zastopnikov mesta, dežele in države volijo trgov¬
ske zbornice svoje zastopnike.

9. Država in dežele naj podpirajo trgovske zbor¬
nice, da poskrbč svojim članom potrebne kreditne
zavode.

10. K o n s u m n e zadruge  naj se ustanavljajo
le tam, kjer so revnejšemu ljudstvu v resnično pomoč.

c)  Delavski stan.

1. Delo  je dolžnost in splošno premoženje vseh
zdravih ljudi in ne sme postati žrtva oderuštva in iz¬
sesavanja, kot se sedaj mnogokrat godi.

2. Država  je dolžna po zakonodajstvu in po upravi
braniti pošteno delo in je namenu primerno organizo-
vati, da je obvaruje krivičnega izsesavanja in da za¬
gotovi vsakemu delavcu njegovemu delu primerno pra¬
vično plačo.

3. Otroško  delo po tvornicah se mora odpraviti,
žensko  delo omejiti na ženski primerna dela, ki ne
napravljajo moškemu delu konkurence.

4. Ponočno  delo se dovoli le onim podjetjem,
ki iz tehničnih vzrokov dela ne morejo pretrgati, žen¬
skam in otrokom bodi nočno delo prepovedano.

5. Ob n e d e 1 j a h in zapovedanih praznikih
mora vsako delo počivati. Počitek  v trajaj od sobote
do ponedeljka celih šestintrideset ur. Če pa ni mogoče

12

ob nedeljah dati počitka, naj se odloči šestintrideset
ur mej tednom v počitek, vendar tako, da ima vsako
drugo nedeljo delavec prost dan.

6. Uvedi se po razmerah najvišja neprestopna
delavna doba;  in sicer pri vseh rudo- in premo-
gokopih in pri vseh strokah, koder se mehanično s
stroji v velikem producira, vzlasti pri težkih in zdravju
škodljivih delih, osemurni delavni čas; pri mali obrti,
rokodelstvu, trgovstvu pa deseturna delavna doba.

7. Zakonito naj se varujejo  delavci, ki izvršu¬
jejo po svoji volji in vesti razne mandate.

8. Uvedejo naj se razsodišča,  sestavljena iz
delavcev in delodajavcev, ki naj razsojajo o vseh spornih
točkah.

9. Skrbi naj se delavcem za zdrava in primerna
stanovanja.  V to svrho ustanovljena društva pod¬
pirajta dežela in država z zakoni in doneski.

10. Plača  bodi tako urejena, da more vsak de¬
lavec pošteno živeti tudi z družino. Vsak delavec mora
imeti pravico, da napreduje pri delu in se mu plača
primerno zvišuje. Delavec imej pravico do gotovega
deleža pri čistem dobičku.

11. Akordno delo  se naj odpravi povsod,
kjer je nevarno, ali kjer ob neugodnem času vsled
njega delavci nimajo zaslužka.

12. Strogo se naj nadzorujejo  vsa podjetja
gledč na varnost življenja in zdravja; zato se naj po¬
množi obrtno nadzorstvo po dejanski potrebi. Za de¬
lavke naj se nastavijo obrtne nadzornice. Obrtnim nad¬
zornikom naj se pridelč tudi delavci, katere naj od¬
škoduje država.

13. Za rudo-  in p r e m o g o k o p e se naj usta¬
novi stalni rudniški nadzorstveni odbor.

14. Po večjih mestih se naj uvedč občinske
posredovalnice za delo,  in sicer brezplačne.

15. Prepovč naj se „truk“.

d)  Zavarovanje.

Zavarovanje bodi urejeno po deželnih in državnih
zakonih in načeloma obvezno. Za obvezno zavaro¬
vanje proti požarom  se naj ustanovč deželne zavaro-

13

vavnice z monopolom, zavarovanje proti toči in ži¬
vinskim  boleznim naj prevzame država.

Zavarovanje nižjega ljudstva,  kmetov obrtnikov,
delavcev, pomočnikov in poslov za slučaj bolezni,
za nezgode, onemoglost in starost  se naj
vrši s prispevki države, dežele, mest, občin, delodajavcev
in delavcev. V bolniške blagajne naj skladajo delavci
sami svoje prispevke in jih sami upravljajo pod nad¬
zorstvom deželnih uradov. Zenske bolniške blagajne
naj so ločene, v te tudi delodajavci plačujejo tretjino.
Bolniška podpora znašaj najmanj toliko, kolikor zasluži
delavec.

Zavarovanje proti nezgodam  naj plačujejo samo
delodajavci; uprava bodi enostavna. V upravni odbor
naj voli vsaka dežela svoje zastopnike, ako je zdru¬
ženih več dežel.

V svrho zavarovanja za starost  naj se ustanovi
deželni zavod. Za starostne rente  naj plačujejo delo-
daj'vci, delavci in država.

Priporoča se nova „Vzajemna zavarovalnica^ v
Ljubljani, dokler ni ustanovljena deželna zavarovalnica.

e)  Socialne naloge avtonomnih zastopov.

V političnem oziru se vedno bolj poudarjajo av¬
tonomne pravice narodov, dežel, občin in posamnih
stanov. To je znamenje zdravega napredka. Z zavestjo
samoupravnih pravic mora pa rasti tudi zavest važnih
dolžnosti, ki so jim podlaga. V prvi vrsti stojč tu so¬
cialne dolžnosti. Le tisti samoupravni organizem, ki
bo zmanjševal socialna nasprotja, branil slabejše
proti močnejšim, duševno in gmotno dvigal nižje sta¬
nove, bo sposoben v smislu pravičnosti in pravega
napredka rabiti svojo samoupravo.

Socialne naloge samoupravnih zastopov so dveh

vrst.

I. V prvo vrsto spadajo splošne  socialne naloge:

a)  Avtonomni zastopi, zlasti občine  in dežele,
so dolžne skrbeti za izobrazbo ljudstva  v najširšem
pomenu, zlasti naj ustanavljajo strokovne rokodelske,
kmetijske nadaljevavne, trgovske, gospodinjske šole;

14

skrbe naj za pouk, s katerim naj se izpopolnjujejo,
oziroma na novo uvajajo domače obrti; podpirajo naj
ljudske knjižnice in poučna predavanja.

b)  Avtonomni zastopi naj krepko podpirajo go¬
spodarsko zadružništvo.  Pospešujejo naj
ustanavljanje Raiffeisenovih, kmetijskih, obrtnih in stavb¬
nih zadrug s tem, da jim dajejo primerne denarne pod¬
pore, da jim pomagajo k potrebnemu kreditu, jim pre¬
puščajo svet za stavbišča ali poskuševališča ali jim
sami pod ugodnimi pogoji zidajo zadružna skladišča.

c)  Za zdravje  naj skrbč avtonomni zastopi
zlasti s tem, da strogo nadzirajo stanovanja, pomagajo
delavskim stavbnim društvom, ustanavljajo kopališča,
snujejo ali podpirajo ljudska zdravilišča proti jetiki,
pijančevanju, in država naj ponovi v državnem zboru
zakonski načrt za omejitev pijančevanja.

c)  Ustanavljajo, oziroma podpirajo naj ljudske
pisarne.

d)  Ustanavljajo naj posredovavnice za
delo in stanovanje  delavcem in skrbe naj za
brezposelne  delavce.

e)  V lastni upravi  naj oskrbljujejo vsa taka
podjetja, ki služijo splošnim potrebam:  vodo¬
vode, elektriške in cestne železnice, tržišča, klavnice
i. t. d. V tem smislu naj skrbe, da tudi mali rokodelci
lahko vporabljajo strojne sile; na svojih posestvih naj
izkušajo z zglednim gospodarstvom, zlasti z umnim
izboljševanjem buditi duha pravega napredka.

f)  Pri svojih denarnih zavodih  naj skrbč,
da bodo v pomoč tudi nižjim stanovom gledč na var¬
čevanje in posojila; dobiček naj porabljajo zlasti v so¬
cialne namene.

g)  V lažje izvrševanje socialnih namenov naj si
ustanovi vsak avtonomni zastop svoj socialni odbor,
v katerega naj se volijo ali pokličejo tudi strokovnjaki
in tisti, katerih se tiče socialno delovanje. Vrh tega naj
se osnuje točen statistiški urad.

II. V drugo vrsto spada skrb avtonomnih zastopov
za lastne uslužbence:

a)  Skrb za pravično plačo in primerne plačivne
obroke.

15

b)  Dober delavski poslovnik.

c)  Delavski odbori kot zastopniki delavcev.

č)  Skrb za stare in onemogle  delavce in

njihove rodbine.

d)  Skrb za zdrava stanovanja.

f)  Krščanska usmiljenost.

Drugi slov. katol. shod poudarja:

1. da je nujno potrebno vsestransko pospeševati
župno  organizacijo preskrbe siromakov, ter izraža
svoje obžalovanje, da so se župne ubožne naprave vzele
cerkvi, najboljši materi ubogih;

2. pozivije k pristopu k cerkvenim društvom
in bratovščinam,  kojih namen je, blažiti telesno
pa tudi duševno trpljenje, osobito k »Vincencijevi
družbi", ki je najpripravnejša v omenjeni namen, in k
pospeševanju le-teh, ter

3. priporoča ustanovitev društva v olajšanje te¬
lesne in duševne reve in bede slovenskih izseljencev.

4. Drugi slov. katol. shod si šteje v dolžnost,
izreči raznim redovom in kongregacijam  za
njihovo pržtvovavno delovanje po dobrodelnih zavodih,
sirotišnicah, bolnišnicah itd. zahvalo, ter izraža željo,
naj se snujejo dobrodelni zavodi, osobito pa vzg oj e-
va vnice  za poldoraslo mladino, in naj se taki zavodi,
kjerkoli se snujejo, povsodi izročajo redovom ali kon¬
gregacijam ali sploh cerkvenim rokam, v katerih naj¬
bolje vsestransko vspevajo.

5. Nadalje izreka II. slov. katol. shod tudi zahvalo
vsem podpirateljem naše učeče  se mladine.

IV. Tisk.
a)  Znanost.

1. Drugi katoliški shod pohvalno priznava
trud onih katoliških slovenskih učenjakov,  ki so
se od I. katol. shoda sem potrudili za znanstvo v so¬
glasju s katoliškimi verskimi nauki.

16

2. Poudarja pa nujno potrebo, da se znanstveno
delovanje slov. učenih mož v prid katoliški resnici in
narodu čim najprej organizira.

3. V ta namen se naj oživi „Leonova družba",
ki naj dobi za svoje delo čim največ razumnikov slo¬
venskih in naj izdaja ali vsaj podpira njihove znanst¬
vene publikacije.

4. Imenovana ozganizacija naj skrbi, da se priredi
vsako leto vsaj en znanstven shod  za vse Slo¬
vence na primernem kraju, začenši z 1. 1901. in da se
po možnosti gmotno in duševno podpira „K a tol iški
Obzornik",  ki naj se ozira na vse znanstvene
stroke.

b)  Umetnost in leposlovje.

1. Drugi slovenski katol. shod priznava veliki
pomen  lepe umetnosti, obžaluje pa tudi veliko mo¬
ralno k var,  ki ji je kriva zloraba umetnosti, in iz¬
javlja, da veljajo tudi za umetnost in umetnike krščan-
ska načela in večni božji zakoni.

2. Drugi slov. katol. shod hvaležno priznava hva¬
levredno delovanje „ Društva za krščansko
umetnost“  na polju cerkvene umetnosti in „Dom
in  Sveta 11  na leposlovnem polju ter priporoča vsem
Slovencem, da podpirajo krščanska umetniška
društva  in negujejo domače v krščanskem duhu ure¬
jevane leposlovne liste.

3. Drugi slov. katol. shod priporoča: Osnuje naj
se poseben odsek  „Leonove družbe 11 , čigar skrb bodi:
družiti krščanske leposlovce, zbirati in spodbujati mlade
nadebudne pisatelje, kazati jim pravo smer, podpirati
jih s svetom, knjigami in gmotnimi sredstvi. V ta na¬
men se naj ustanovi tudi poseben sklad.

c)  Časnikarstvo.

1. Drugi slov. katol. shod radostno in hvaležno
priznava, da se je od I. slov. katol. shoda sem mnogo
storilo  za katoliški tisk v smislu resolucij, skle¬
njenih na I. slov. katol. shodu. Izraža pa shod tudi

17

prepričanje, da je vsem izobraženim katoliškim Slo¬
vencem ravno na časniškem polju v prihodnje treba
še pomnožiti  delovanje, da zajezimo med našim
narodom razširjanje brezverstva in moralnega propada,
ki mu grozi vsled naraščajoče sile veri sovražnega duha,
pojavljajočega se zlasti potom liberalnega časopisja tudi
v naši domovini.

V krepkejšo obrambo kršč. idealov v verskem,
narodnem in gospodarskem pogledu se priporoča glede
na politično časništvo: osnovati časniški odbor,
obstoječ iz uredništev slov. katol. časnikov in kato¬
liških politikov, kateri mej nalogo:

a)  vzdrževeti in pospeševati s shodi in pismenim
potom medsebojno sporazumljenje in podporo
ter odločevati smer in taktiko  pri obdela vanju po¬
javljajočih se vprašanj;

b)  osnovati časniško dopisovavnico,  kot
središče za vse v zvezi stoječe časnikarje, po poseb¬
nem tajniku organizirati dopisnike,  dajati jim in¬
formacij in za slučaj sovražnih napadov pravnih
svetov  in pomoči.

č)  Farne knjižnice itd.

Da se med ljudstvom razširja prava prosveta in
isto obvaruje pogubnega vpliva slabih časnikov in knjig,
naj se ustanavljajo bravnadruštva,  bravni krožki
in farne knjižnice.  — Za poslednje se osnuj
kakor hitro mogoče osrednji odbor  za vsako ško¬
fijo, ki izdelaj načrt, kako je farne knjižnice ustanav¬
ljati in voditi, in seznamek knjig, ki so pisane v pravem
duhu in za ljudstvo primerne. — Od časa do časa naj
se v kakem listu (morda kot priloga) novejše knjige
kratko ocenijo  in dobre vodstvom knjižnic pripo¬
ročajo za nakup.

d)  Ljudsko in mladinsko slovstvo.

Naša dika in naš ponos je družba sv. Mo¬
horja.  Drugi slov. katol. shod priporoča vsem pisa¬
teljem, naj jej posvetč svoje najboljše moči; vsem po¬
verjenikom pa, naj nabirajo ude z neutrudno vnemo.

Nadaljujejo naj se zbirke knjižic,  zasnovane po
raznih katoliških tiskovnih društvih, ki imajo namen
blažiti ljudstvo in je poučevati zlasti v verskih in so¬
cialnih vprašanjih.

Drugi slovenski katoliški shod je prepričan o ve¬
liki važnosti zanesljivih ocen za razvoj dobrega vzgo-
jivnega mladinskega slovstva. Zato priporoča, naj se te
ocene z enako natančnostjo nadaljujejo, stariši, vzgoji¬
telji in učitelji pa naj požrtvovavno širijo  mej mladino
odobrene, po obliki in vsebini dobre mladinske spise,
zlasti „Vrtec“ in „Angelj  ček“.

e)  izdajanje slovenskih pesnikov in pisateljev za ljudstvo
in mladino.

Da dobi naše ljudstvo dovolj poštenega  za¬
bavnega berila in da se zlasti odrasla mladina po mož¬
nosti obvaruje pred vsem, kar je slabega  in kužnega
v slovenskem leposlovju, priporoča II. slov. katoliški
shod, naj se poskrbi za posebno, zlasti svtarno dobro
izbrano ter očiščeno, zelo ceneno  izdajo slo¬
venskih pripovednih pisateljev in pesnikov, starejših in
novejših. V ta namen naj se sestavi odbor  veščih mož,
ki slovensko leposlovje dobro poznajo in ki bodo po
skupnih posvetovanjih vestno odbirali za tako izdavanje
primernih spisov.

V. Katoliška narodna organizacija.

Drugi slov. katol. shod povdarja nujno potrebo,
da se vsi katoliškomisleči Slovenci krepko organi¬
zirajo  v obrambo svojih vzorov. Na temelju resnic
katoliške vere  in v tesni zvezi s cerkvenim  orga¬
nizmom naj vstvarjajo razne organizacije, edine v na¬
menu, raznolike v sredstvih. S skupno duševno in gmotno
pomočjo naj se postavijo v boj proti otrovnemu libe¬
ra  ls tv  u in materiališki socialni demokraciji;
združujejo naj se vsi stanovi požrtvovavno v tem boju.
Skrb, da se ohrani in poživi katoliško mišljenje in
življenje, mora biti vsem izobražencem in ljudstvu,
duševno in telesno delavnim, duhovnom in neduhovnom,

prva in najsvetejša zadeva. Vsi morajo tudi vzajemno
sodelovati, da se zagotovi Slovencem v av¬
strijski državi samostalen naroden
obstoj in razvoj, ki je nujen pogoj, da se jim
ohranijo idealni blagri javnega in zasebnega življenja.
V tem smislu izreka II. slov. katol. shod, da odobrava
sklepe »Vseslovenskega in i s t r sk o-hrva-
škega  shoda 11  dnč 14. kimavca 1897.

Posebej priporoča:

1. V izvršitev sklepov drugega in v pripravo za
treji slov. katol. shod naj si izvoli shod izvrševavni
odbor,  ki naj sestoji iz načelnika v in po enega tajnika
za Kranjsko, Koroško, Primorsko in Štajersko. Načelnik
in kranjski tajnik naj bivata v Ljubljani. V vsaki deželi
naj se po zaupnih možeh ustanovi deželna katoliška
organizacija.

2. Ustanavljajo naj se za posamezne kraje, žup¬
nije, občine ali okraje (dekanije, okrajna sodišča, gla¬
varstva) katoliška politiška društva.  Vsako
tako društvo naj se dogovori z lastništvom kakega
katoliškega lista tako, da bo vsak društveni član do¬
bival dotični list kot glasilo  svojega društva.

3. Pri snovanju in preosnavljanju politiških in
nepolitiških društev  naj se pazi, da društveno delo¬
vanje ne bo kalilo rodbinskega  življenja; v prvi
vrsti naj se gleda, da bodo društva služila pouku
in blaženju  srca; odstranja naj se vsaka priložnost
za potrato in razkošnost.

4. Društva naj redno prirerajo razmeram primerne
shode in predavanja.  Skrbč naj zlasti, da se
po stanu društvenih članov v pozimskem času osnuje
reden strokoven  pouk; tako n. pr. v elementarnih
naukih, umnem kmetijstvu, domačih obrtih, knjigovod¬
stvu, govorništvu in članom primernih pravnih tvaiinah.

5. Snujejo naj se javne bravnice in knjiž¬
nice. Želeti je, da se v vsaki fari s sodelovanjem
domačih duhovnikov in zato vnetih lajikov organizira
po tem potu berilo in širi izobrazba med ljudstvom.
Posebno nujno se priporoča, da se ustanavljajo take
knjižnice ob mejah slovenskih, kjer niso mogoča na¬
rodna društva.

6. Po mestih in večjih trgih se naj osnujejo s
pomočjo nepolitiških društev ljudske pisarne,
kjer naj dobivajo člani pouk in svet. V ta namen naj
se sestavi strokovnjaški, odbor za finančne, prometne
pravne in potrebne strokovne zadeve. Nastavi se naj
tajnik, ki vsprejema vprašanja, jih po možnosti sam
rešuje, sicer pa oddaja zadevnim odbornikom. Zaupniki
naj posredujejo po oddaljenih krajih med pisarno in
ljudstvom. V posamnih slučajih bo treba odvetniške
pomoči. Zato naj se sestavi zapisnik tistih odvetnikov,
katerim bodo izročale pisarne dotične zadeve. V po¬
kritje pisarniških stroškov naj skrbč razna društva v
pisarniškem okrožju. Pobirajo naj od svojih udov mal
prispevek v ta namen. Zato pa naj udje dotičnih društev
dobivajo pomoč v pisarni brezplačno.

KATOLIŠKA TISKARNA, LJUBLJANA. 585(901