DS 4. 11. 1968 * 6,} Samoupravni organi, predvsem pa dela vski svet podjetja je v lanskem, kakor tudi v letošnjem letu razpravljal in sprejemal sklepe v zvezi z bodočo modernizacijo in nadaljno izgracJnjo podjetja. S posebnimi sklepi DS, predvsem sklo pom 2. zasedanja delavskega sveta z dne 11. 6. 1968 se je pristopilo k definitivnim sklepanjem pogodbe z Mg dnarodno banko za obnovo in razvoj iz•Washingtona in Kreditno banko iz Ljubljane* S tem je praktično prvi del, to jo priprava za zagotovitev denarnih src dstev končana in prihajamo v drugo fazo, t.j. k pričetku izgradnje gradbenih objektov, kakor tudi nabavo same opreme. Da bo kolektiv seznanjen s celotno in vestioijo, ponovno dajemo sledeči pregled: STRUKTURA INVESTICIJE 1. Gradbeni objekti Ndin 6,885.000 2. Domača oprema ii 4,250.000 3. Uvozna oprema n 8,025.000 4. Carina in drugi stroški uvozne opreme ti 2,635.000 5. Razno, ostalo (projekti, zemljišča) n 565.000 - Skupaj investicija za osnovna sredstva Ndin 22,360.000 6. 7 f° prispevek za energet. ti 1,565.000 7. 10 fr garancijski polog ti 1,033.000 8. Povečanje traj. obrat, sredstev n 3,500.000 Skupaj investicije Ndin 28,458.000 finansiranje investicije 1. Kredit Mednarodne banke Ndin 8,025.000 2. Kredit Kreditne banke Ljubljana n 14,335.000 3. Kredit Kreditne banke Kranj n 2,000.000 4. Lastna soudeležba n 4,098.000 Skupaj viri finansiranja Ndin 28,458.000 Rok izgradnje 18 mesecev. Poskusno obratovanje 6 mesecev • 1 1 1 GRADBENI OBJEKTI . 1 1. Splošni obrat (kovinski, lesni) Ndin 1 2,115.440 1 7 | 2. Obrat plastike ti 1,064.000 3. Inštitut n 1,896.560 4. Obrat smuči n 609.000 5. Razširitev tempe rimice it 195.000 6* Lopa za frize • n 105.000 7« Prestavitev ceste z avtobusnim postajališčem n 333.000 8. Razne dograditve in notranje komunikacije n 567.000 Skupaj Ndin 6,885.000 v Na podlagi sprejetih obvez o podpisu pogodbe za najetje kreditov, jo cjk plačilo celotnih kreditov v roku 11 let in pol s tem, da je tu upoštevati rok izgradnje 18 mesecev in 6 mesecev poskusnega obratovanja. Če upoštevamo rok izgradnje, pa je posojilo dano na odplačilo 14 let, kar je v danih prilikah zelo ugodno. Obrestna mera je 7 fo, V okviru programa o izgradnji in investiciji tovarne, je predvidena tudi nabava irohanografije. Po zadnjem /"N J predlogu IBM smo mnenja, da za pers-pnktivne potrebe najbolj odgovarja garnitura IBM 360/20, za katero je ce na USg 161.746 oz. Ndin 2.021.800. ~ Od strani Mednarodne banke je dokonč-i no odobren kredit v višini 700.000 ^ oziroma 8,750.000 Ndin« po programu, ki ga je odobril delavski svet, jo bil predviden znesek 642.000 oz. I 8,025.000 Ndin. Več odobreni kredit : je predviden za pokritje prekoračenj pri dejanskih nabavah. I Delavski svet jo sklonil , das vi /J / f m ...oVr^V >*’- . *" „,i \'^y >#'. <0^. ?■*&£-J*? >*: n p :; H. Plošča za košarko le3*na 250 kos i 12. Trening plošča za košarko 200 " j* 13, Razne lestve 4.210 " I 14. Sanke 9.000 " t 1 7. Telovadna koza M 65 120 kos ] 1 8. Švedska lestev komplet 110 " ! 1 1 ■ 9. Ribstol 260 komplet 1.010 M j 10. Vgrezna ploščica 1.500 11 i 1 1 11. Napenjalna matica M 12 1.500 « ! 12. Telovadni krogi M 68, 160 par i 1 • 13. Streme za te lov. kroge 160 " ! 1 14. Koš za košarko 510 kos ijlljS, 15. Razne le stve 4« 210 ii i 16. Klin za gasilski pas 1.000 » i 17. Karabinar veliki 2.000 ii 1 I | 18. Karabinar mali 3.000 tt j 1 | 19. Sanke 9.000 n 1 i ' | 20. Smučarske palice 30.000 par : KOVINSKI OBRAT: O iCovinska bo po planu 1969 močnO angažirana, bodisi redna proizvodnja, bodisi montažna skupina. S porastom po— 6-r°b po telovadnem orodju, nosi kovin s-ta levji delež. Največja ovira bodo pac še naslednje leto neprimerni staji prostori in pa struktura kadra. Cezdalje več manjka kvalificiranih mo C1« Proizvodnja dural palic je v letnem planu zajeta previdno, vendar obstojajo vse. možnosti za visoka dodat— no> naročila novih Briickl palic. Ekspanzija izdelave in opreme novih -11! novih telovadnic, bo terjala od ob_ *o,ta no samo personalne, temveč tudi tehnološke spremembe. klavni proizvodi po planu soj 1» Bradlja dvovišinska b.l. 2. Bradlja M 65 b.l. 3. Bradlja CUP 63 b.l. 4« Bradlja šolska b.l. 5« Bradlja nir;ka 6» Telovadni konj M 65 55 kos 30 n 75 n 55 n 95 n 100 n SEDLARSKI OBRAT O I Vse obveznosti, ki jih plan predvideva, presegajo sedanje kapacitete. Delno bo to odpravljeno s podaljšanim \ delovnim časom, delno pa z nekaj novi mi sedlarji. I Predvsem so v programu: 1. Telovadni konj Ivi .65 100 kos 2. Konj za pre skok 25 " 3. Telovadna koza 'M 65 120 » 4. Švedska omara, 230 " 5. Blazina iz isoprena 100 x 150 nm 1.030 " 6. Blazina iz isoprena 1 200 x 125 cm 320 " 7. Mornarske lestve 370 » 8. Plezalne, vrvi 460 " 9. Žoge medicinke 1.040 " 10. Mreža za odbojko 110 " 11. Zaščitni pas A 1,000 » 12. Futrola za sekirico 600 » 13. Futrola za klin 500 " 14. Zaščitni pas B 1.000 " 15. Nosilec gasilskih cevi 1.000 " 16. Obveze gas. cevi 000 " (nadaljevanje na str. 9 )) 7 DELOVNI KOLEDAR 1969 22 21 23 22 22 ^ 22 13 , [ 22 1 23 1 24 • .23.1 20 I. II. III. IV. Y>. VI. VII4 mJ IX.j X. XI. XII. jVr 7^1 r~ t1)" ~T t X} ~n 1 Ttt tx w i® 2 t3 2 2 A\ 2 2 • 2 3 3 3 3 /N 3 .JL * 3 3 3 3 4 4 4 4 4 (fj 4 4 A 4 4 ... 5 5 5 5 /5\ 5 5 5 5 6 6 6 6 6 6 /\ 6 6 /v 7 I 7 7 7 /7\ 7 7 lil* 7 7 7 8 /8\ /3\ 8 8 8 8 8 8 8 8 9 fllM .... 9 >'■' 9 9 9 9 A\ 9 9 iii 9 10 10 10 10 /o\ 10 10 10 10 10 10 ,«\ 11 11 11 m t 11 n 11 ,11 /l\ 11 11 12. 12 12 /I2\ 12 12 12 12 ifPI 12 12 13 13 13 13 13 13 A\ 13 13 14 14 14 14 14 /i'N 14 14 i.i. 14 14 14:. 15 15 1", 1 ).r} 15 ir> 15 15 15 16 s® 16 16 16 16 /*Ž\ 16 16 16 16 17 17 17 17 Xi\ 17 17: 17 17 17 17 Xs\ 18 18 18 . 18 . . 18 18 18 18 /l\ 18 18 19 19 lX9\ 19 19 &\ 19 19 19 19 20 20 20 ?20f 20 20 20 A 20 20 /K 21 21 21 21 21 ^i\ X 21 21 21 £ 21 - 22 22 22 22 22 22i?; M 22 22 22 22 22 23 'mi tej 23 23 23 >s 23 23 23 ...23.. 24 24 24 24 24 24 24' 3 24 24 24 24 25 25 2.5 '20 2.5 %< 25 25 2? 2? ipt 26 26 26 26 26 26 26 •■'i -26 26 26 27 27 27 ■k1$ 27 27 p* 27 27 27 27 27 28 28 28 . ty) 28 28 28. 28 28 28: 29 29 29 (29 29.; X, 29 29 29 ( 2> z 30 30. | 30 1 30 30 X 30 30. . 30 : 30 31 l i 31 _ j 1 —V j 3 .1 i iX 31 ! 1 31 DELOVNI MESECI nedelje državni prazniki prosti dnevi (sobote) 1 kolektivni dopust LEGENDA Planska in -programsko analitska sluz ba sta pripravili predlog delovnega""" koledarja za poslovno leto 1969, Ta Predlog je preverilo tehnično vodstvo, obravnaval pa ga je' tudi kolegij. j) Delavski svet pa ga je sprejel 9. 12. 1968. ■Analiza delovnega koledarja pokaže, vsebuje vsak mesec po tri prve, je skupno: 36 prostih sobot 10 praznikov 10 dni kolektivnega dopusta 52 nedelj in 257 delovnih dni, od katerih pa ni odštet še ostanek dopustov nad 10 dni in bolovanja 365 dni skupno Nadalje pokaže, da v novembru, kjer Oe največ proizvodnih obveznosti do rokov, ni nobene proste sobote, pač Pa so novemberske prenesene na deoem ber. ^ kolikor bi se pokazale drugačne po ^rebe, naj se pridrži možnost kompen 2acije prostih sobot v novembru in ‘Iscembru. Kolektivni dopust od 19. julija do 3. avgusta velja za vse zaposlene, razen: a) za delavce obrata plastike P5) za delavce telovadnega orodja -lesni obrat. obrat plastike se predlaga kolektivni dopust od vključno 16. do 31> avgusta, t.j. 12 delovnih dni. Raz-I log za to ju proizvodnja čolnov do ! sezone, kar je vezano na roke. i ' Kolektivni dopust za telovadno orod— i jo - lesni obrat pa bo vezan, na re— ; konstrukcijo-v okviru plana gradbenih I podjetij, kar se pričakuje v zgodnjih j pomladanskih mesecih* To pa se bo določilo naknadno, | I Tudi za leto 1969 velja načelo, naj I so dopusti, kar jih je več kot dni kolektivnega dopusta, porabijo v I. polovici leta. (nadaljevanje s str. 7 ) i ! OBRAT PLASTIKE - | Za ta obrat praktično velja letni j plan. ki je bil definitivno postav— j ljen že meseca oktobra lotos in vol- j ja do sredi avgusta 1969. To so ter- j j ali roki in je proizvodnja strogo J vezana na sezono. V planu je kar 3/4 ! čolnov predvideno za izvoz. Prodvide va se, da bo možno izdelati v tem i času in pod sedanjimi dolovnimi po^o ! ji blizu 1200 kom čolnov, kar je iz— | reden uspeh. Yse to pa še ne aadovo^I juje vseh zahtev tržišča, predvsem j domačega. Delovni pogoji so postali že skoraj nevzdržni in zato ta obrat najtežje pričakuje ncvih prostorov v 1 sklopu investicijske izgradnje pod- | jetja. I i I R E Z U' M E. s J Proizvodni plan za leto 1969, ki ba j žira na stvarnih možnostih prodaje, zadovoljuje proizvodne kapacitete, razen pri metalnih smučeh, katerih smo sposobni izdelati dosti toč. Prepričani pa smo, da to ni zadnja beseda in bo kot vse kaže, tudi na tem področju napravljen premik naprej. 9 O odgovorite ing. Jurij Hočevar Moja dolžnost je, da upoznam vse sodelavce, da so mnogi med nami še ved no ne zavedajo resnosti naših delovnih nalog v ELANU in v skupnosti jugoslovanskih narodov, ki z vso resno stjo stremijo uresničiti družbeno gospodarsko reformo in z največjimi napori, brezpogojno tudi hočejo doseči vse postavljene cilje, Elanu kot pretežnemu izvozniku v zapadne dežele, je postavljena še izdatno te žja naloga in preizkušnja, biti sposoben izveJevati težko gospodarsko, in če hočemo tudi politično borbo. Vprašujem, ali so nekateri dogodki v zadnjem času, ki so se dogodili med nami, res skladni z delovnimi nalogami, ki dnevno - brez predaha stoje pred in nad nami? 10 v m t Ce mislimo tako začeti, ne bo pomaga-^ lo nič niti, če bomo vsi od mojstrov i naprej sami inženirji in doktorji. Predvsem pa ni dolžnost le-teh, da bi reševali probleme, ki jih povzročajo kolektivni neodgovorni delavci. I Moram biti toliko stvaren, da očitko ne posplošim, ker se nas večina zaveda resnosti in nalog, ki so narn na i ložene in da je na drugi strani raz— I voseljivo dejstvo, da le posamezniki od ča.sa do časa vzidejo kot temne to i čke v našem dogajanju. In to primer, ko smo prejeli zadnjo j osebne dohodke, so se delavci komuna ' le predali pijači bolj kot delu. Ni treba naštevati kje, kdo in kako, prostor, ki v njem živimo skupno, je majhen in ozek tako, da vemo vsi vse. i Vprašujem, če se ti odrasli in živije | nsko- dozoreli tovariši ne zavedajo I svojega neodgovornega ponašanja do ostalih resnejših sodelavcev in do svoje družine, do delovnih nalog, ki so pogojene z roki, ter do tovarišev, I ki so odgovorni za varnost dela in ki lahko zaradi enki'atne neresnosti l drugih, pridejo pred sodišče, plačajo občutne kazni ali pa pridejo celo v zapor. Vse ostale sodelavce vprašujem, če tako početje na delovnem mestu odobravajo in če podpirajo mojo kritično oceno takih početij. Ne bi bilo težka izračunati neposrednih stroškov, ki smo jih pokrili vsi in jih krije- I mo pri takih izgredih. Kaj pa plača in osebni dohodki? Javnost nam je že dala svojo oceno, kakor tudi tisto, ki zadeva dogodile in razgovore po avtobusih in gostiščih. Kakšne pa so koristi od takih prime- i rov in kako raste ugled delovne sku_£ J nosti ELANA pred občani pa presodite sami. ZA PRIJAVO V NAŠO SMUČARSK0-S2RVISN0 SKUPINO V predstoječi zimski sezoni moramo okrepiti servisno skupino, ker je smučarski šport zajel večji obseg. Več smučarjev, več žičnic, več zimsko-športnih prireditev doma in zunaj nam veleva, da povečamo servis številno. Posamezni smučarji iz naše delovno skupnosti so že izrazili željo, da bi se vključili v servis. Zato v tem razpisu vabimo ostale, ki še niso izrazili svoje željo, da bi radi sodelovali, Pogoji dela v tej skupini so poznani. Seveda je potrebno dpločeno znanje in spretnost v smučanju za tiste, ki hočejo v servisu sodelovati. Ni pa izključno, da bi organizirali tudi smučarske tečaje« » Prijavite se kadrovsko—splošnemu sektorju do 20. decembra 1968. VAZNO F.T; SPOROČILO VSEM ČLANOM KOLEKTIVA Opozarjamo vse člaue našo delovne skupnosti, da prijavljajo vso spremembe najkasneje v roku 8 dni, ko so nastale — kadrovskemu oddelku — in to: , , 1. Spremembo stanu - poročen, razvezan 2. Spremembo priimka - ko se delavka poroči 3. Rojstvo otroka - tudi če pri nas ne prejme zdravstvene izk. 4. Spremembo stanovanja 5. Spremembo kvalifikaoije Pripominjamo, da sci vse te spremembe zelo važne za vodenje točne, ka^-drovske evidence, poleg tega pa tudi zakonito obvezne. Vsak bo sam odgovarjal za posledice, ki bi s tem v zvezi nastale. V ( dodelitev stanovanj UO 23. 11. 1968 I 1 I Komisija DS je poleg ostalih pogojev upoštevala pri dodelitvi stanovanj ! tudi pogoje, ki jih določa Pravilnik I podjetja in v zvezi s tem povedala, da je 19 prosilcev za družinska sta— , novanja in 5 prosilcev za samska sta, i novanja. I Na razpolago so 4 dvosobna stanovan— : ja, od teh je že eno vseljivo, ki ga je izpraznil tov. Volčanšek, nova na, i kavij ena pa bodo vseljiva v decembru i 1968, oz. najkasneje v januarju 1969. i ( Eno trosobno stanovanje pa še zaseda i tov. Weithauser Avgust, ki ga bo tu— | di tekom meseca decembra izpraznil* 1. Trosobno stanovanje se dodeli Kol man Anici. Je 5-5lanska družina, otroci odrasli v starosti 16, 14 in 12 let. Stanovanje se prvenstveno dodeli zaradi družinskih raz mer, bolezni otrok, predvsem pa slabega stanja stanovanja, ki je last tudi član? našega kolektiva, tov. Hrovat Janeza. S tem se budi i(pmu omogoči, da .lastno stanovanje adaptira in se vseli z družino« i 2, Matjašič Vlado - zaposlen na montaži telovadnic, žena ni zaposlena, 5~članska družina, otroci v starosti 14, 11 in 9 let,. Trenut-*-no stanuje v stanovanju last tovarne VERIGA"Lesce, od katere ima sodnijsko odpoved. Stanovanje od tovarne VERIGA ima kuhinjo in sobo. Stanovanje se mu dodeli s tem, da • se doseže s tovarno VERIGA spora- zum, da stanovanje; ki ga bo izpraznil tov« Matjašič, dodeli stranki, ki stanuje v stanovanju, ki ga VERIGA prodaja. To stanovanje pa bo ku- l| pila naša delavka tova Kovač Jožica, j 3a Bajič V(ljko, 3-čiansika družina in J ena oseba za varstvo dvojčkov. Znan primer, Žana je umrla po pc- j rodu, bila jo zaposlena pri nas0 I j 4. Krojo Ivanka, 3-članska družina. Je sama s. sinom v starosti 14 let I in poleg tega živi z mamo, ki jo broz kakršnih Koli sredstev, Sama | jo tudi bolana. Jo socialno in zdravstveno ogrožena, V stanovanju, ki je sodaj, jo nomogočo vzdr j žatic, Broz voda. izredno v slabem | stanju. Stalno se ji kadi in je v toh dneh- imela požar v kuhinji, I 5. Mali Vika, 3-članska družina. Njen mož jo bil zaposlen v našem podje- iI tju in se ;je prod Leti smrtne ponesrečil.. Živi v eni sobi z druži- | no pri-starših od moža, ! 12 rrrniunm 1 mmmiih JQQC* nmaiHniiiiiMiiiMuiiii Tfi dodelitvi stanovanja mora vsak podpisati pogodbo in s tem v zvezi vplačati soudeležbo v višini 10 $ od vrednosti stanovanja. Vplačana soudeležba se delavcu vrne v roku 5 let oziroma preje, če delar-vec stanovanje preje izprazni. Kar pa so sedanji dobitniki stanovanj v glavnem družine z več otroci in pa . fflatere samohranilke, kadrovsko sploš 111 sektor sporazumno z računovodstvom predlaga upravnemu odboru v potr ditev, da se 10 % soudeležba za stanovanje plača v roku 6 mesecev od vselitve. Tov. Brejc Ivanka, ki ima slabo soc. stanje in pa bolezen v družini, pa ta prispevek izjemno ne Pla<5a. Sklenjeno je bilo, da se takoj prične s korekturo Pravilnika o dodeljevanju stanovanj in graditve stanovanjskih hiš, s tem, da ta pravilnik, z va^ni formalnostrni, stopi v veljavo z mesecem marcem. ^ri korekturi pravilnika in. pri bodc^ C1 dodelitvi stanovanj pa je upoštevati; sooialno stanje, ve£ dar je treba gledati na to, da se misli pri tem tudi na stanovanja za strokovne kadre, katere naše podjetje vsekakor potrebuje in je iste mogoče dobiti in obdržati, če imamo na razpolago stanovanja. Prav tako naj se dobro prediskutira glode višine kredita, tako za zadružno in individualne graditelje. Zneski, ki se dajejo v obliki kreditov, so vsekakor prenizki. Prav tako naj sr pri dodeljevanju stanovanj poveča % soudeležbe. o gostje ing«, J.H, ABSOLVENTI VISOKE ŠOLE ZA TELESNO KULTURO, LJUBLJANA - POVABLJENI V ELANOV INŠTITUT Povabilu se je odzvalo 15 absolventov šole v spremstvu profesorjev. Gostjo so si ogledali najnovejša, telovadna orodja in proizvodnjo smuči. V daljši razpravi so spoznali razvojno smer Elanove proizvodnje in stremljenje inštituta, da bi s svojimi lastnimi silami in sredstvi čim veo doprinesel k razvoju kvalitetne telesne vzgoje. Absolventi VŠTK si žele čim več stika z razvojnim inštitutom in s proizvodnjo, Obisk so ocenili kot zelo koristen in predlagali so, naj bi tale stik postal vsakoletna tradicija. Prizadevnost Elanovih kadrov je utrdi la absolventom VŠTK spoznanje, da ELAN stopa doma in zunaj v vrsto najkvalitetnejših proizvajalcev šport ne opreme in . naše telesne vzgoje in športe.' . S predstoječo rekonstrukcijo iz mednarodnega kredita pa bo postal tudi v svetovnem merilu največji proizvaja*-lec športne opreme. 13 a res? M. K. "KRATKA SMUČKA PRIHAJA Na POVRŠJE" MENIJO NEKATERI Odkar so Skandinavci prod približno sto leti prvič .zanesli "smučai’ski bacil" v Srednjo Evropo, strokovnjaki neprestano razpravljajo o najbolj ši smučarski tehniki. Čeprav so pristopali k temu vprašanju vedno strogo znanstveno, se je pri smučarski tehniki spremenilo to, kar so profesorji smučanja vedno smatrali za višek učenosti, skoro po enaki redni poti kot moda. Toliko kot nič je vre dno tisto, kar so Se »nkrat smatrali kot višek učenosti, ga potem opusti- li in nato spet razglasili kot sprejemljivo za salone, dokler niso učenjaki na zadnjem smučarskem kongresu prišli do naslednjega zaključka: dovoljeno je vse, kar je najpametneje v pravem trenutku in za pravega človeka. Ali z drugimi besedami: začetnik in povprečni smučar smeta in morata v določenem času drugače smučati kot smučar svetovnega formata; ali prebivalec gorskih predelov, ki je vajen smučanja, spet drugače pa kot tajnica, ki enkrat letno preživi svoj smučarski dopust v Arlbergu. Samoveno pravilo naših smučarskih prednikov še- nikdar nisino podvomili in ga do danes sprejemamo brez kritike: namreč pravilo, da je treba dolžino smuči izbrati gleda na telesno višino in telesno težo in da mora smučka segati do sredine dlani pri roki, iztegnjeni v višino. Sele .sedaj - ena izmed smeSnic smučarske zgodovine - so ugotovili, da to pravilo ne drži. To spoznanje dolgujemo — j nekaterim humorističnim smučarskim učiteljem, ki so razmišljali o tem, zakaj tako mnogo ljudi na smučkah, ki naj bi jim pomenile nov svet, eno stavno ne uspe in ostanejo kljub svo_ jim prizadevanjem in velikemu navdušenju večne nerode. Rezultat tega ra zmišljanja in opazovanja s tem v zvezi se enostavno glasi: "dilce" so za večino ljudi dosti predolge. Šele sedaj so se spomnili onih smučarskih alpinistov, ki so že pred de. setletji spoznali, da je krajša smučka dosti boljša kot daljša povsod tam, kjer je pokrajina strma in kje! je treba \a ozkem prostoru vijugati, torej povsod tam, kjer ne gre v prvi vrsti za tempo, ampak za varnost pri vijuganju. To velja enako za hribolazca na smučeh kot za povprečnega smučarja na naših modernih smučiščih« Kdo pa so tisti, katerim ne gre v prvi vrsti za divji tempo, ampak za varno vožnje? Odgovori 80 '■% vseh smučarjev! Zato je novo pravilo naslednje: dolžine smuči naj ne določata telesna višina in teža smučarja, ampak tempo, | ki ga obvlada smučar. To pa pri veči ni ne presega dobre srednje mere. Vsakdo ve, da je z daljšo smučko te- j že vijugati, da je potrebno več moči in večji tempo kot pa pri kratki srnu čki. To velja zlasti za kratke zavoje, za "vende". Senzacionalni uspehi, ki jih je dosegel Martin Puchtler sl novo učno metodo na kratkih smučeh, so to nedvomno dokazali. Ta nova metoda je dala sledeče izku- i v . j snje m primerjalna opažanja; 1* Kratka smučka dolžine 160 cm do I 180 cm nudi manjši odpor pri obra ! Čanju dn je z njo zato laže vijugati. Zlasti pri kratkih zavojih | zahteva manj moči. Sigurno obvla- I danje smučke zahteva tudi manj splošne kondicije in predstavlja ' i idealno smučko zlabti za začetni- 1 ke ter starejše in šibkejše smučarje z malo kondicije., ■ '1 't 1 2. Kratka smučka daje zaradi zmanjšane možnosti nesreče že začetniku več poguma in zaupanj a vase in ni kakor ne,, povzroča takega strahu pred spustom, kot je to običajno pred vožnjo po strmih pobočjih, ko je celotno mijičevje krčevito napeto. To so potrdili tudi šport ni zdravniki. 3. lfer odpade ta fizična zapreka, se stopnjuje tudi veselje do učenja in seveda kasneje do pravega smučanja. Majhna teža kratke smučke mnogo manj utrudi smučanja. Trav zato pa lahko v enem dnevu opravi dosti večjo nalogo pri vadbi in smučišče bolje obvlada kot pa z dolgo smučko. NAPREJ — Z-ELANOM toda to pot ne z ELANOVIM SUPER VELE— I SLALOMOM na nogah, temveč z ELANOVIM j SUPER benzinom v vplinjaču. I Prav zares ELANOV benzin postaja v Avstriji vedno bolj iskano gorivo za j hitro vožnjo z avtom, kakor postajar> 1 jo naše smuči pojem solidnosti, leva- | lite to in vzdržnosti iri napredka. Torej ELANOV benzin tankajo na novih modernih benzinskih črpalkah v doseda, I nji Avstriji. Avstrija je že prepro- j žena od lani z mrežo novih črpalk, kjer bodo te šele gradili, sto je j ponosne napisne plošče s tukaj bomo I zgradili ELANOVO črpalno postajo. i To je prenovljena avstrijska družba, ! ki je staro ime OROP spremenilo v ELAN. Upravo imajo na Dunaju in raz- • j vijajo močno propagandno akcijo. i Grke Elanovega napisa na črpalkah so •!' našim zelo podobne, za podlago pa ima napis ELAN rdečo sončno ploščo. Znak je učinkovit in enostaven. .. .. .. ... ^ Na naše vprašanje od kod ime lilLAN, so nam pojasuili, da so se dogovori- K li s francosko firmo ELAN, ki tudi prodaja tekoča goriva in maziva. Z njihove strani nas je obiskal preds*> j * ■komik, doma iz koroške iz vasi Se-' 1 kira ob Vrbskem jezeru. Žena je Slo- | | venske korenine in govori svojstveno j ' I slovensko■korobčino. l l I Prikazali so nam kako močno posegajo I j po reklami: ELAN svinčniki, ELAN ig_ ! račke, ELAN obročki za ključe, nale- i pke in podobno. Obljubili smo jim, da bomo v Avstri- ! | ji tankali ELAN benzin, če bodo oni I vozili ELAN smuči. 15 a a nn 4 'Z\ \*) \y F.V. V NOVEMBRU SO PRAZNOVALI SVOJ JUBILEJ - skupno delovno dobo v našem podjetju, sledeči člani: 1. Terko Anica 22 let 2. Benedik Jože 21 let 3. Justin Stanko 17 let 4. Zima Jane z 17 let 5. Volčanšek Anton !5, let 6. Papler Valentin 15 let 7. Knavs Alojz - 14 let 8. Mikič Frančiška 13 let 9. Mežek Marija 13 let 10. Bergant Terezija st. 12 let 11. Janežič Marija 12 let 12. Klinar Janez 12 let 13. Knavs Marija ml. 12 let 14. Leskovšek Pavla 12 let 15. Ščančar Terezija 12 let 16. Arh Silva 11 let 17. Časar Marija 11 let 18. Gašperin Florijan 10 let 19. Košir Jangz ml. 10 let 20. Jauežič Anton 9 let 21. Janc Marija 9 let 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. Koren Magdalena Pivk Bosa Regovc Justina Antolič Alojz Gogala Mara Rijavec Ema Hribar Francka Re sman Oto Bešter Jože Janša Rozalija Mihelač Anton Arih Anica fflažic Miljana 9 let 9 let 9 let 8 let 8 let 8 let 7 let 7 let 6 let 6 let 6 let 5 let 5 let Vsem jubilantom iskreno čestitamo in želimo mncgb uspehov pri njihovem na daljnem delul O PREKLIC s katerim preklicujem in obžalujem besede, izrečene dne 6. 11. 1968 v avtobusu na račun samoupravnih organov in strokovne službe podjetja ter prosim prizadete oproščenja. Korbar Emilija 16 PRIMER NEZNANJA IN NEPOUČENOSTI! I i l P.A., čistilka v smučarskem obratu, je nameravala kupiti odpadno posodo, v kateri je bilo topiio, Odpadnfl posoda so se v večjem številu nahajale na mestu zv. odlaganje odpadkov. Dne 13. 11. 1968 nekako ob 19.^0 uri je delavka izbrala najprimernejšo posodo ter pri tem hotela ugotoviti, če je notranjost posode v redu. Posodo * je nagnila proti oknu obrata, kjer je prihajala svetloba, da bi skozi vrat posode videla notranjost posode. Znr-radi slabe vidljivosti ni mogla ugotoviti stanja v posodi, zato si je izbrala drugo rešitev, ki pa je bila usodna. Sposodila si je vžigalice ter hotela z odprtim ognjem posvetiti notranjost posode. Ker je bilo v posodi topilo (aceton), so bili v posodi še hlapi topila in to v povoljnem razmer ju za eksplozijo. Sledila je eksplozija. Plini, ki so eksplodirali, so se vneli tor butnili skozi vrat posode naravnost v obraz delavke ter jc poškodovali po obrazu (opeklina II. stopnje). Na srečo ta nezgoda ni zahtevala traj nih posledic (vid!). Izginijenih je bilo 14 delovnih dni, delavka pa je bila tudi prikrajšana za 20 % pri osebnem dohodku. I ' ‘ Ta nezgodni primer, posledica nepoznavanja osnovnih varnostnih predpisov, naj bo opozorilo za vse, da ni- i • . I ; ... koli no smemo ugotavljati vsebino v 1 zaprtih posodah z; odprtim ognjem, To vol ja predvsem za . posode v katerih se hranijo lahko vnetljive tekočine ali kadar ne vemo vsebine, ki je ali Id je bila v zaprti poso- gibljivi de/ OD 1 ■ j DOSEŽEN V NOVEMBRU 1968 SMUČARIJA 153 % TELOVADNO ORODJE - SLO 163 1° KOVINSKI OBRAT 171 1° SEDLARSKI (BRAT 127 1* OBRAT PLASTIKE 155 1o SKUPNO LESNI OBRAT 154 % SKUPNO PODJETJE 154 % REBUSA: M. ..f, t r\ & Cm, s*' TV Ali poznate članico kolektiva? (jk S T Organ samoupravljanja! informiranje v statute 'j V nekaj nadaljevanjih vam bomo posredovali predlog za urejevanje informiranja v statutih delovnih organizacij 1.člen Vsi člani delovnega kolektiva imajo pravico biti obveščeni o luštnem delu, o delu drugih, o poslovanju in uj) ravljanju podjetja, zlasti pa o materialnem in finančnem stanju podjetja in o izpolnjevanju delovnih načrtov ter o delu samoupravnih organov. Člani kolektiva so pri tem dolžni varovati poslovne -(in druge) tajnosti. Hkrati pa so dolžni obveščati sode lav ce in vse pristojne organe o vseh vprašanjih gospodarjenja in poslovanja, da s svojimi predlogi lahko pomagajo pri zagotavljanju poslovnega uspeha podjetja. Za organiziranje, izvajanje in razvijanje službo obveščanja skrbijo samoupravni organi delovne organizacije. S sistemom informiranja je treba zagotoviti aktivno vlogo posameznikov pri organizaciji dela, 2.člen Glede na pravico biti obveščen, lahko člani kolektiva in organi kolektiva v ustmeni ali pismeni obliki zahtevajo informacijo, pojasnila in podatke o stvareh, ki jih zanimajo, bodisi od I samoui)ravnih organov, strokovnih služb J in neposredno predpostavljenih oseb I na delovnih mestih. Samoupravni orga-i ni so dolžni informirati člane kolek-! tiva zlasti o poslovanju podjetja in posameznih (ekonomskih enot) delovnih enot. Strokovne službe pa so do^ žne neposredno odgovarjati samo na tista vprašanja članov kolektiva, ki zadevajo njihovo delo in položaj v podjetju. Delavski svet je zlasti dolžan obveščati člane kolektiva: - o razvojnih programih podjetja, - o planih rekonstrukcij, - o vseh investicijskih naložbah, ki bistveno spremenijo obstoječe delovne procese, - o novih osnovah in merilih za deli. tev dohodka in osebnih dohodkov, ! - o planih koriščenja sredstev skup- ne porabe, - o letnih proizvodnih, prodajnili, nabavnih, uvoznih in izvoznih platnih ter o planih kadrov, - o vseh sklepih in zadolžitvah, ki jih zadevajo in ki zahtevajo nji- I hovo polno sodelovanje in izvajanje sklepov. (se nadaljuje!) m NOVEMBRA Franc Valjavec STANJE DELOVNE SILE ZADNJEGA OKTOBRA V podjetju z obratom družbene prehrane je bilo skupno zaposlenih 597 delavcev, od tega*, 326 moških 271 žensk V inštitutu pa je bilo zaposlenih 21 delavcev, od tegas 17 moških 4 ženske GIBANJE DELOVNE SILE Na novo se ni zaposlil noben delavec. Odšel ni nihče. POROKE Poročili so set VESTER Olga — zaposlena na do lovnem mestu lepljenja v obra tu smuči PAVLIN Milena — zaposlena v strojni delavnici obrata smu či v,- ' V H ^ J h> ■ if SEVER Franc - zaposlen na delovnem mestu voznika viličarja COTELJ Anton - zaposlen na mi z ar sitih delih v telovadnem orodju ARH Albina - zaposlena na lepljenju v obratu smuči VIDIC Matevž - zaposlen na ročnem či ščenju v obratu smuči HRIBERNIK Kristina - administrator v prodajnem oddol ku DIJAK Alojz -- zaposlen na rezkanju v obratu smuči BUKOVNIK I\ in - zaposlen na delovnem mestu lepljenja v ob^ ratu smuči Vsem novoporočencem na njihovi novi živijenski poti iskreno čestitamo! ROJSTVA ■0 Rodili so ses KOVAČ Milki deček KVASNIK Jožeta deček BRANILOVIČ Zv. deklica .JUSTIN Francu deklica KINO RADOVLJICA karija Čemažar SAMO DVAKRAT ŽIVIMO —’angleški barvni kriminalni film 14. 12. 1968 ob 17,30 uri 15. 12. 1968 ob 15,30 in 20 uri STOJ — STRELJAM — ameriški barvni kriminalni film 14. 12. 1968 ob 20 uri 15. 12. 1968 ob 16 in 20 uri NA SODU SMODNIKA — japonski barvni kriminalni film 17. 12. 1968 18. 12. 1968 20. 12. 1968 22. 12. 1968 ob 20 uri ob 18 uri ob 20 uri ob 18 uri ŠEJKOV SIN - francoski barvni pustolovski film 18. 12, 1968 ob 20 uri 21. 12. 1968 ob 18 uri 22. 12. 1968 ob 20 uri H0MBRE - ameriški barvni vestern film 19. 12. 1968 ob 20 uri 21. 12. 1968 ob 20 uri 22. 12. 1968 ob 15, *5 uri KOMISAR X - jugoslovansko nemški barvni kriminalni film 22. 12. 1968 ob 14 uri GROFICA IZ HONGKONGA - ameriški barvni CS film 24. 12. 1968 ob 20 uri 25. 12. 1968 ob 18 uri JAZ IN LJUBEZEN — francoski barvni l]jubavni fi lm ] 24. 12. 1968 ob 18 uri 25. 12. 1968 ob 20 uri ' RANČ SMRTI - ameriški barvni vestern film 25. 12,. 1968 ob 16 uri 26. 12. 1968 ob 18 uri 29. 12. 1968 ob 18 uri I PROFESIONALCI - ameriški barvni ves- I tern film 27. 12. 1968 , ob 20 uri 28. 12. 1968 ob 17 uri-* 29. 12. 1968 ob 15,45 in 20 uri I I SKRIVNOST ZAKLETEGA GRADU - angleški kriminalni film 26. 12. 1968 ob 20 uri 29. 12. 1968 ob 14 uri I AVANTURISTI - francoski barvni CS film 31. 12. 1968 ob 20 uri 1, 1. 1969 ob 16 uri 2. 1. 1969 ob 18 uri l RING0 IN NJEGOVA ZLATA PIŠTOLA - ita- j lijanski barvni vestern film 1, 1, 1969 ob 18 uri 2, 1, 1969 ob 16 uri 3, 1, 1969 ob 20 uri I VELIKI PON ARE JEV AIE C — francoski bar— j vni CS film i 1. 1. 1969 ob 20 uri 5. 1. 1969 ob 14 uri 4. 1. 1969 ob 18 uri ....... i MAT HELM LJUBI IN UBIJA - ameriški barvni kriminalni film | 2, 1, 1969 ob 20 uri .4. 1. 1969 , ob 20 uri 5. 1. 1969 ob 18 uri ZAČARANI MORILEC - ameriški film 6. 1, 1969 ob 18 uri 20