Q..4

med Francozi in Nemci
LETA 1870. IN 1871.
Spisal M. V.
V GORICI
Natisnil in založil Mailing
1875.

med Francozi in lemci
LETA 1870. IN 1871.
Spisal M. V.
V GORICI
Natisnil in založil MaiUiig
X875.
g
X*i"C<l o voi'-
Veliko se je govorilo pred nekaj leti o zadnji francosJco-nemšM vojski. Ali ravno zato, ker se je veliko govorilo, je marsikomu nejasno, kako se je ta vojska začela, kako se je vršila, kako končala. Da Slovenci ne lodo v temi o tako važnem dogodku našega veka, sem spisal sledečo povest o voiski leta 1S70. in 187i. Dobro vem, da kdo drugi hi Ul lolj spreten za tako delo, in le ker sem videl, da se nikdo ne game, lotil sem se jaz spisovanja. Blagovoljni 'bralec naj toraj prizanesljivo sodi mojo slabost.
Pisatelj.
v v o D.
Kdo ni še nič slišal o strahoviti francosko-nemški vojski leta 1870. in 1871., na ktero je vsa Evropa pazljivo gledala, ki je prcmenila meje ob Renu med Francijo in Nemčijo, ki je dala zemljevidu Evrope drugo podobo? — Med mnogimi in krvavimi vojskami razuih narodov in držav 19. veka zasluži ta vojska poseben prostor.
Ko je bila Italija na dunajskem shodu evropskih vladarjev (1815) v razne države razkosana, jeli so se laški „domoljubi" zbujati, da bi z vsemi mogočimi sredstvi „tujčev jarem" otresli. Eavno tako je v 38 držav in državic razdeljena Nemčija pod vsiljenim pruskim vodstvom že davno nameravala združiti vse nemške dežele, tudi onstran Rena: Alzacijo in Lotaringijo, ki ste se bili v 189 letih popolnoma pofrancozili. Na to je merila vsa vojaška uredba ia splošna vojaška dolžnost v pruski Nemčiji. Pa še le naše dni je dobila Prusija ministra, ki si je mogel staviti nalogo, da združi Nemce pod svoje vodstvo, kakor je želel že veliki „Fric". Ker se pa to ni dalo izvršiti brez Avstrije, ktera ja hotela nemško zvezo (od 1815) pod svojim prvaštvom ohraniti, iskal je za Manteuffelnom prišedši ministerski predsednik grof Bismark pl. Schönhausen Avstrijo v mrežo spraviti, to je v skupno vojsko zaplesti, ter pod izmišljenim povodom potisniti jo iz Nemčije.
Ta prilika se je kmalu našla. 15. novembra 1863 umrje danski kralj Kristjan VIL; ž njim je ugasnila dan-
skim kraljem dedinska pravica do Slezvik-Holštajna; ti pokrajini bi morali pripasti dednemu knezu Frideriku av-gustenburškemuJ Prusija zaplete toraj Avstrijo v dansko vojsko (1864). Danci so bili premagani iii sklenil se je mir na Dunaji meseca julija 1864, ki je bil pogubonosen za Avstrijo. Nemški zbor v Frankobrodu je imel pravico določiti, kdo naj bo gospodar dobljenih dežel; ali avstrijska in pruska vlada ste ga odstranili in v Gaštajnu ste se porazumeli, da Avstrija naj vzame Plolštajn, Prusija pa Slezvik. Mali Lauenburg je Prusija za se kupila. Tako je Prusija brez posebnega hrupa odstranila nemško zvezo, ki bi bila morala prisoditi omenjenemu knezu av-gustenburžkemu odvzeti pokrajini; želela je zdaj na se spraviti še Slezvik in zato je nastala vojska 1. 1866, v kteri se je Prusija zvezala z Italijo. Nadvojvoda AlbrecM in podadmiral Tegethotf sta Italijane dobro nabila: oni pri Kuštoci 24. junija, ta pri Visu (na morji 20. julija); ali na severu so bili naši tepeni 3. julija pri Kraljevem gradcu. Prusi so zmagali Bavarce pri Kissiiigenu, Hano-verance pri Langensalzi, in tako so dobili prosto roko čez celo Nemčijo, kar jim je bilo tudi v pražkem miru 15. avgusta zagotovljeno. Vsled tega je bila Avstrija od Nemčije ločena in je morala pripoznati preustrojeno Nemčijo pod pruskim vodstvom. Slezvik - Holštajn je prišel pod prusko oblast; stari Viljelm je bil v resnici nemški cesar, dasiravno ni imel še tega naslova.
Ako bi bil tedaj Napoleon III poslušal maršala Niel-a, zmagovalca pri Solferinu 24. junija 1859., bil je morebiti še čas postaviti jez zmagonosni Prusiji. Ali lokavi Bismark je vedel Napoleona in njegove državnike tolažiti iii za nos voditi. Benedek je zgubil pri Kraljevem gradcu okoli 80.000 mož, skoraj vso vojaško pripravo in topništvo. Francozi so svojo nevoljo in strah zarad tega v časnikih očitno kazali, pa zastonj. Prusija je rastla, vse severno-neinške državice so se zatekle pod njeni plašč; zaporedoma so se.sklepale tajne zveze z
južnimi državami. Nemčija se je svojemu zjedinenju, posebno v vojaškem oziru, vedno bolj bližala. To je začelo francoske državnike peči. Spoznavati so jeli, da tako množenje bi utegnilo nevarno biti za njihovi pokrajini Alzacijo in Lotaringijo. S tema deželicama, so si mislili, nam izpuli Prusija tudi nadvlado v Evropi iz rok. Napoleon III. (predsednik republike od 20. dec. 1848 do 2. dec. 1852, potem cesar) se je videl po bojnih in di-plomatičnih vspehih pruskih vedno bolj osamelega in v imvarnosti. Skrbno je opazoval oblake, ki so se kupičili na Nemškem ; le z nevoljo je pripoznaval pruske zmage in vspehe. Ali dogodki v Nemčiji po Kraljevem gradcu so bili^ samo naravni nasledek onega načela, ktero si je Napoleon izvolil gledö narodnosti. Ko se je namreč pripravljala francosko-laška vojska proti Avstriji (1859), je proti sardinskemu ministru Cavourju (Kaviir) v biariz-skih toplicah (1858 blizu Bavonna) izrekel za Italijo važne besede: „Italija ima biti svobodna do Adrije". Celo Slovani, pod turškim polumesecem zdihujoči, so se mu smilili (?); v neki knjižurici je izrazil misel, naj bi južni Slovani otresli moslemski jarem in se združili v eno samo jugoslovansko kraljestvo ali zvezno državo. Brže ko ne ga je strašil „panslavizem" in iiiska moč; jugoslovansko kraljestvo je hotel imeti kot jez in bran proti Rusiji, ki se jo večkrat pohlepno pokazala po Carigradu (turški Stambul). Načelo narodnosti se ne da brez prekucij in vojsk uresničiti, kakor nam spričuje zgodovma zjedinjene Italije in vse razkosane Nemčije. To načelo se ni zdelo Napoleonu kar nič nevarno glede italijanskega naroda, ki broji le 2G miljonov, med tem ko je svojih Francozov štel 36 milj., marveč je njegovi politiki celo ugajalo.
Dokler je obstajala sv. zveza med Rusijo, Prusijo in Avstrijo, ni bilo mogoče pomagati Italiji do politične edinosti. Napoleon je neki, predno je nastopil predsed-ništvo v francoski republiki, italijanskim „domoljubom" obečal zjedinjeno Italijo. Skrivne družbe so mu v za-
hvalo pomagale do predsedaištva in cesarskega prestola. V krimski vojski (1853—1855) se mu je posrečilo razrušiti sv. zvezo (alea.nco), in to mu jc bil, pravijo, glavni namen tiste strašanske vojske. Dunajski sbod (1815), ki je l)il rodovino Napoleona I. za vselej izključil od francoskega trona, niu je bil trn v peti; tudi tega shoda podlago je razrušil (1853—1855) ter razglasil narodnostno načelo glede Italije, ki se je začelo izvrševati kmalu po smrti slavnega Radetzky-ja, kakor nas uče zgodovinske dogodbe od 1858 naprej. Ko so hoteli mnogoštevilnejši Nemci to načelo za se rabiti, spoznal je njegovo nevarnost za Francijo med evropskimi državami.
Za Napoleona III. je Francija gospodovala čez vse evropske države; vendar, kdor je dobro poznal Napoleonovo Francijo, ni mogel pričakovati, da zmaga v boji z Nemčijo. Brez zapreke so je širila v viših stanovih nravna spačenost, ki je jela zajedati tudi v prosto katoliško ljudstvo. Pohlep po denarji in po razkošnem življenji je storil, de so krščanska odgojiteljska načela, krščansko življenje in poštenje iz družin viših stanov in meščanov vedno bolj zginjevala.
Popačenost so močno širili glediški odri in razuzdane, nenravne glediške igre, v kterih so se razuzdanost in poltnost predstavljale in proslavljale. Bilo je vendar tudi mnogo nepokvarjenih mož v viših stanovih in v meščanstvu, ki so se ogibali splošne popačenosti. Od teh je bilo upati, da premaganemu, narodu mirnim načinom boljšo osodo priborijo, kar se deloma tudi v resnici zdaj godi.
Od leta 18C6, po bitvi pri Sadowi ali Kraljevem gradcu, so francoski časniki dosti očitno govorili, da do vojske mora priti. Prusko-nemški novinarji so o tej zadevi bolj mirno govorili, ter odločno tajili skrivne zveze in pogodbe, ki so se med raznimi južno-nemškimi vladarji vršile, tako, da Napoleon je bil v tem oziru večidel v zmoti, Menil je namreč, da bode ob času vojne
le severna zveza na noge stopila, o pogodbah z jugo-nemšklmi srednjimi državami: badensko, virtemberško in bavarsko je komaj nekaj slutil, a gotovega ni vedel nič.
Francozi so bili svoje zmage, ako bi prišlo do vojske, tako gotovi, da je nek vladen list v svoji nepremišljenosti že 1. 1867., ob času svetovne razstave v Parizu, po svetu raztrobil, da mora Ren (Rhein) francoska reka postati, ker je Nemčija pri Sadowi poškodovala Francijo v političnem in vojaškem oziru. Ko Prusija zv6 za Napoleonove namene, jame kmalu po pražkem miru pripravljati se za nov boj. Kakor so pruski vohuni pred 1. 18G6. na Češkem in na Moravskem tla prav dobro preštudirali, ravno tako so naredili na Francoskem že par let pred vojsko, kajti poznanje bojnih tal je velike važnosti v vsaki vojai. Posebno je bilo ob času velike razstave v Parizu 1867 vse polno Prusov po Francoskem. Nemci poznajo zemljo bolj ko tisti avstrijski poveljnik, ki je po bitvi pri Sadowi pribežal do reke Labe, pa je osupnjen zaupil: „Odkod neki prihaja ravno zdaj ta voda, kdo jo je sem napeljal, da ne moremo čez ?"
Bismark, „mož krvi in železa", ki ima geslo: „moč gre pred pravico", ktcri vsled tega ni posebno zbirčenv sredstvih, da le k cilju in „množenju države" vodijo, je skušal Napoleona žo o času luksenburžkega vprašanja (1867), ko je bil Prusiji skoraj vojsko napovedal. Prusija ni bila še tačas pripravljena na boj, zato je odjenjala in se je odpovedala pravu držati posadko v luksemburški trdnjavi, ki se je po vzajemnem dogovoru izročila Nizozemski.
Tako je bil začasno mir ohranjen, pa tem bolj se je pripravljala na neizogibljivo prihodno vojno, ki ni mogla daleč biti. V Berolinu so dobro vedeli, da s tem je le čas dobljen; a čas dobljen, vse dobljeno. In tega je Nemčija živo potrebovala, kajti južno-nemška krdela niso bila še toliko preustrojena, da bi se bila mogla zmage nadejati, ako bi bilo že tedaj prišlo do borbe,
io
Tudi francoska vlada je povsod zasledovala pruski upljiv in skrivno roko Bismarkovili opravnikov. Ko je hotel Napoleon naslednje leto belgijske, za čas vojske silno važne železnice kupiti, je spoznala belgijska vlada skrivne namene Napoleonove ter podrla nevarno kupčijo. Zato so francoski časniki razupili, da je Prusija belgijskega ministra Frere-Orbana podkupila, dasiravno je imela Belgija le njemu zahvaliti, da je svojo neodvisnost ohranila. Pa že dolgo pod pepelom tleči ogenj se ni dal zadušiti. Ker ste obe državi po boji hrepeneli, je poslal neizogibljiv. Kdor hoče prepir, najde že ktero priliko, da ga začne. Naglo in nenadoma se je ta prizor s strašnim plamenom prikazal.
3r*rvo poglavjo. I.
Povod k vojski; hohenzollerska kandidatura; bojne priprave na obeh straneh; Napoleon III. napove vojsko Prusiji 18. julija; navdušenje za bojno je na obeh straneh veliko.
Spanjski poluotok ne more priLi k pokoju, odkar so septembra 1868. pregnali kraljico Izabelo. Imajo sicer moža, kteremu gre pravica do španjskega prestola, Don Karlosa, ki je prej v Gradcu živel, od 16. julija 1873. se pa za svoje pravice vojskuje, — ali častilakomni španjski državniki in vojaški poveljniki niso marali zanj. Ravno tako se niso mogli odločiti, da bi pošteno Ijndo-vlado razglasili, ker potem bi bil njihovim spletkam konec. Zato pregovore kortese (državni zbor), naj obdrže monarhično načelo in naj si iščejo kralja. V ta namen so se kortesi odložili 24. jimija 1870. Po vseh dvorih so stiskali, da bi našli pripravnega kandidata (ponujalca) za izpraznjeni prestol, pa nihče se ne oglasi, ki bi hotel
(da govorim z bivšim predsednikom Emil Kastelarom) „igrati Maksimilijana I., niehikanskega cesarja", na razburjenem iberskem poliiotoku. Predsednik ministerstva, častilakomni general Prim (zavratno umorjen 31. dec. 1870, tisti (lan, ko je stopil Amadej, sin V. Emanuvelov, novi kralj, na španjska tla), se je pogajal z novim kandidatom za španjski prestol, s kraljevičem Leopoldom Hohenzollerskiin, ki bi bil po njegovem mnenji, kot po veri katoličan, kraljevega rodu in zaročen s portugalsko kraljičino, še najbolj sposoben vladar nemirne Španijo.
Še le 4 julija je zvedel svet nekaj gotovega o pogajanji s kraljevičem Leopoldom. Francoski vladni list „Le Constitutiunnel" je prinesel ta dan pvovažno novost, da je liolienzollerski kraljevič ponujeno mu španjsko krono sprejel. Napoleonova vlada je nevoljo zarad te kandidature očitno kazala, in njeni listi so Imdo grmeli proti Prusiji, oziroma proti lokavemu Bisniarku, češ da hoče prestol Karola V. v svoj prid obnoviti. Diplomacija {Napoleonova šiba zaporedoma z ostro besedo hohenzollersko kandidaturo. Angležki časniki*) so celo sum izrekli, da je bila ta kandidatura med Primom in francoskim cesarjem navlašč dogovorjena, da bi ta veljaven povod k vojni našel, kar pa ni verjetno.
Že 5. julija pride francoski poročnik v urad zvu-naujili zadev severo-nemške zveze, ter zahteva pojasnila, zakaj in na kak način hoče kraljevič španjski prestol zasesti. Državni podtajnik Thile mu odvrne, da ta kandidatura ni v nobeni zvezi s pruslco vlado, minister zvu-nanjih zadev ne upliva nič na dejanja kraljeviča, kteri se ima smatrati le-kot privaten mož, in sicer tako, kakor da niti ne spada (!) h kraljevi rodovini. Isti dan se je severonemški poročnik v Pariza, pl. Werther, z vojvodom
*) Treba je vedeti, da Angleži niso bili nikdar pravi Napoleonovi prijatelji; njihova politika je sploh kramarska po prislovi« : „človek velja, kolikor plača."
Gramontom vpričo predsednika ministerstva, Olliviera, pogovarjal, kjer se je prvič slišala osodepolna beseda „vojska". Naslednji dan odpotuje severonemški poročnik v Ems*), kjer je tedaj bival pruski kralj „olle Viljem" v toplicah, da bi si utrdil svoje zdravje. Znamenja, ki so naravnost kazala na bližnjo vojsko, so se se strahovito naglostjo vrstila. Neki Cochery (r. Košeri) je vprašal v francoskem postavodajnem zboru vlado, kako se ona vede v prestolnem španjskem vprašanji. Vojvoda pl. Gramontski mu je na to z besedami odgovoril, ki so kazale, da se je cesar za vojno odločil. Po glavnem francoskem mestu je začelo močno vreti in vse po vojni hrepeneti in po časnikih spodbujeno ljudstvo je z glasnim vpitjem kazalo, da na vsak način hoče vojsko z oholimi „Allemani" (Nemci).
Se bolj ko ta ministrov odgovor so francoski vladni časniki, — kar dela pred vojsko navadno vsaka vlada, — narod k vojni podpihovali in navduSe^'ali, ter kazali s ponosom na velikanske bojne priprave, ki so se jele ravno delati. Vojaštva minister maršal Leboeuf (r. Lebef) je jel zbirati čete, ki so bivale na vzhodni meji v posadki, ter zapove, naj algerski polki stopijo v ladje, da se itrepeljejo v Francijo in pomnozö vzhodno armado, in naj se nakupijo konji. Govoriti se je že jelo o porenski armadi.
Francoski poslanec na berolinskem dvoru, grof Be-nedetti, se med tem poda iz Wildbada v Ems, kjer je tačas bival kralj „olle Viljem", ter ga po naročilu Napoleonovem naprosi, naj kraljeviču Leopoldu prepove španj-sko krono sprejeti. Kralj naravnost zavrne to zahtevo, in zvezni kancelar poda Benedetti-ju neko naglo poročilo, v kterem mu našteva uzroke za tako postopanje. Pa Be-
*) Ems, je mal trg na Lani, ki ima slovečo kopel v Nas-sau-skem vojvoclstvu, ki je pa sedaj upravno s Hessijo zclružeiio; Wizu je sloveča pruska trdnjava Koblenc.
nedetti-ju niso iižroki zadostili, zato ponavlja še enkrat iu bolj določno svojo zahtevo, ali pri Bismarku zopet ni-česa ne opravi.
Med tem, ko se je svet z veliko pozornostjo oziral v Ems, je kraljevič Leopold 12. julija po svojem očetu uradno naznanil, da je odstopil od španjske kandidature! Ta trenutek se je svet nadejal, da se bode mir vzdržal. Ako bi bila Napoleonu III. le hohenzollerska kandidatura na srcu, bi se bila morda vojna ta čas obema narodoma še prihranila. Pa Napoleona III. je strašila vidno rasteča moč pruska, in ker si je hotel, zaupajoč v svojo zvezdo ali srečo Napoleonovičev, že v mehikanski nezgodi otem-nelo slavo zopet osvetliti, se je za vojno odločil. Ker ni verjel, da hohenzollerska kandidatura je stalno odstranjena, zato zahteva od pruskega kralja, naj se v lastnoročnem listu o tej zadevi izgovori in opraviči. Tako so se strune čedalje bolj napenjale. Crof Benedetti, ki je imel to sitno in nekoliko — tako saj menijo Nemci — razžaljivo naročilo kralju Viljelmu sporočiti, ni mogel pred kralja ter je bil zavrnjen; 13. julija se pa na stu-denčnem sprehajališči (Brunnen-Promenade) v Emsu z ravno to prošnjo kralju bliža, pa stari vladar ga oholo prezira. Ko je poročnik ravno tisti dan po sili hotel na zaslišbo k njemu iti, mu kraljevi pobočnik pred nosom vrata zapre.
Dvanajst ur pozneje je šlo povelje iz Pariza, naj se v Cherbourgu, (r. Šerburgu), Brestu in L' Orientu francosko oklopno ladijevje oboroži, vsi polki naj se dopolnijo in na pot odpravijo. Kako srditi so bili Parižani na ohole Pruse, kaže tudi to, da so pobili okna na stanovanji pruskega poročnika. V seji postavodajnega zbora drugega dne se je zrak očistil: Ollivier naznani zbornici, da se je Francija za vojno odločila.
To naglo vnetje vojske, ki je imela za eno ali drugo državo osodopolna postati, je bilo za Evropo strela iz jasnega neba. Francosko ljudstvo se je zibalo, ne znajoč
in prezirajoč svojega nasprotnika, v nespametnem veselji, ter si je bilo svoje zmage v tej vojski tako gotovo, da so uekteri celo menili, da bodo Prusi pred njimi bežali, kakor svoje dni pri Jeni in Auerstädtu, in da bodo, kakor Napoleon I., v Berolin marširali. To svojo nado so opirali na nepremagljivo junaštvo svoje zmage navajene armade, kazaje na slavne bitve pri Sebastopoljnu, Magenti, Solferinu in drugod. To nado na zmago je poviševalo novoiznajdeno morilno orožje, na pr. nove puške-nazadnice Chassepot (r. Šasepo), ktere se bodo, kakor tudi novi topovi „gostostrelke" ali „mitrailleuse" prvikrat rabile. Ladijevje je imelo na razpolago kanonirske šajke (ladjice); vsa bojna sila je Francijo za vojno navduševala ter jej nado na gotovo zmago dajala.
Prusko ljudstvo se svojim kraljem se je pa v oči-gled te strahovite vojske resno vedlo. Pruska politika je za njo že dolgo vedla ter se je na njo pripravljala, vede, da njenej pohotnosti po zjedinjeni Nemčiji bode gotovo Francija naspiotovala. Nek vvod in vaje k tej • ste jej bili danska (1864) in avstrijska vojska (18CG), v kterili je poskušala svojo moč in bojno srečo. Zvečer 15. julija, vsled telegrafičnih sporočil svojega poročnika v Parizu, se je pruski kralj vrnil v Beroliu, kjer je bil od prebivalcev z navdušenjem sprejet. Tu nakolnici železne ceste je prejel kralj natančno telegrafično poročilo o tem, kar je Olliviere v postavodajnem zboru govoril, ter temu v odgovor zapove, naj se zdajci vesoljna severonemška zvezna armada na noge postavi. Po tem je ljudstvo kralju peljajočemu se v svojo palačo z navdušenjem svojo zvestobo naznanjalo. Kralj le bil tega navdušenja svojih Ber-lincev tako vesel, da je nek izustil besede: „Pri tacem navdušenji je nemogoče, da bi nam zmaga izostala".
Naslednje dneve ste obe državi obračali v bojne priprave, ter ste v svojih postavodajnih zborih zahtevali posojilo. Severo-nemški državni zbor se je odprl 19. julija. Odgovoril je ua prestolni govor z navdušenim
pismom, ki je bilo brez razgovora sprejeto. V začetni seji je že grof Bismark zbornici sporočil, da je prejel ob 11/2 uri popoldne naznanilo, da je Francija Prusiji vojno napovedala. Ni čuda, da je ta napoved vojske tako močno uplivala na zbornico, da je kar brž dovolila posojilo za vojsko v znesku 120 miljonov tolarjev (blizo 190 miljouov gl. a. V.). Kakor se je Nemčija 1813—1814 za osvobo-denje navdušeno bojevala, tako se je dozdevalo, da so se tisti dnevi navdušenja zopet vrnili. Da, še večo moč je imelo to navdušenje, kajti tedaj se niso čutili še vsi Nemci, da so le en narod, iu v začetku (1813) so se celo s Francozi zedinjeni Saksonci in Virtemberžani proti zaveznikom bojevali.*) Zdaj pa so se čutili vsi kot en narod; k domoljubnemu navdušenju so posebno časniki in dijaki spodbujali. Kupoma so se oglašali mladenči v armado kot prostovoljci, drugi so pa prav obilne darove domovini na altar pokladali. Nemci so se zdaj, vse prepire pozabivši, kot en in sicer vojašk narod čutili; še celo iz drugili delov sveta na pr. iz severne Amerike so pošiljali dokaze najbolj navdušenega domoljubja. Navdušenje severonemške zveze je silno upljivalo tudi na južne nemške države, ktere so vsled tega nemudoma jele spol-novati že pred s Prusijo skrivši sklenjene pogodbe. Najprej se je izrazila Virtemberška, potem Bavarska, da pravda Francije in Prusije zadeva vso Nemčijo. S tem, da je bila Nemčija v vojaškem oziru zedinjena, je bila tudi uada na zmago vtrjena, in nemški domoljubi so zdaj leliko z mirnim srcem čakali bližnjih dogodkov.
Zarad silnih bojnih moči obeh velevlasti, je bilo
*) Se v Litvi pri Lipsiji 16. (18. 19.) okt. 1813 so se omenjeni Nemci proti zaveznikom bojevali ; pa 18. oktobra t. j. drugi dan iste bitve je pobegnilo še 15.000 Sakgoncev in 2 polka Vir-temberžkih konjikov k zaveznikom. Ta strahovita bitva je stala 80.000 ljudem življenje; mnogo tisoč ranjenih je ostalo pod milim nebom v mrzli noči, in njih stok je strašno tje po obširnem bojišči odmeval,
sklepati, da vojska bo huda, silno krvava in merilna, pa tudi da se bode zmaga zdaj sem, zdaj tje nagibala. Bojna moč francoske armade je znašala v začetku vojne, pa bolj na papirji, blizu 720.000 mož, v resnici je bilo le okoli 500.000 mož v orožji. Ladijevje je štelo 62 oklop-nili ladij s 698 topovi, razun teh je bilo mnogo tako imenovanih lesenih, tj. brez oklopa; to ladijevje je imelo po bojnem načrtu važno nalogo izvrševati v baltiškem morji. Armada je slovela za izurjeno in junaško ; bila je tudi odlično oborožena, s ponosom so je ozirala na v krimski (1853—1855), v laški (1859) in v mehikanski vojni dobljene lavorike ; ravno tako se je govorilo, da so njeni vojskovodje po omenjenih vojskah skušeni in zanesljivi. N. pr. Mac Mahon, Bazain, Canrobert, Changarnier, Trochu, Frossard, Douay, Urich rojen Hrvat, prav za prav Urič, Faidherbe, Bourbaki, Aurelles de Pal-ladin, Chanzy, Cissey, Vinoy, in drugih brez števila. Duševno nadpoveljništvo je bilo izročeno maršalu Leboeufu, možu v novošegnem vojskovanji, popolnoma nezmožnemu, kakor se je pokazalo pozneje. Ta general se je imel nek za to visoko čast zahvaliti le dobrohotnosti neke bivše Napoleonove prijateljice Marguerite Bellanger.
Bojna sila ali moč Nemčije je že na številu ono Francije daleč prekošala; združena krdela so bila v tri velikanske armade razdeljena, ki so vkupno štele gotovo en miljon in z založnimi krdeli veliko čez en miljon (1.120.000) mož. Po imenu je imel najvišje poveljstvo kralj Viljelm, v istini pa so zapovedovali trem omenjenim armadam pruski kraljevič Friderik Karol, general Steinmetz in kraljevič naslednik. Načelnik (šef) generalnega Štaba je bil prvi strateg (t. j. strokovnjak v vojski) v sedanjem času general Moltke; zraven njega so delovali trije izvrstni možje: generali Voigts-Kheetz, pl. Blumenthal in pl. Stiehle. Izvrstni četovodje so bili tudi Werder, Fransetzky (Poljak), Falkenau, Benin, von der Than (Bavarec) i. dr,
Prvi bojni dogodki; borba pri Saarbriiekenu; bitva pri Weissenburgu, pri Wörthu; vzetje Špicherskih višav; bitva pri mestili Mars la Tour, Thionville in Re-zonville, pri Gravelotti ali okoli Metza, pri Doneourtu, Beaumontu, pri Sedanu 1. sept,, kjer utone Napoleonova zvezda, kajti 2. sept. je bil vjet z armado vred.
Brž tisti dan, ko je bila vojna v Berolinu napovedana, so se začela sovražna početja ob meji. Zjutrej na vse zgodej 19. julija prekorači nek oddelek afrikanskih lovcev (chasseur d' Afrique) prusko mejo blizo Forbacha, opleni ondašujo mitnico ter odpelje dva davkarska uradnika seboj. Pruski ulani se spuste za njimi; pri tej prliki se sliši prvi pok ; nek Nemec, Mayer po imenu, ustreli prvi enega francoskega vojaka, zato dobi tudi v nagrado več stotin tolarjev. S tem vvodom se je vojna djansko pričela.
Naslednjih 12 dni se je streljanje, nagajanje in praskanje v malih trumah od obeh strani skorej vsako uro ponavljalo; okolico Saarbrückensko so si izvolili za te male borbe. Pri vaseh Grasweiler, Budweiler, Lauterbach, Niederbronn itd. so bili manj ali bolj krvavi boji med prednjimi stražami.
Od dne do dne se je pričakovalo, da se prikaže velika francoska (renska) armada, ali nij je bilo.
Zarad te pomude se je tudi mnenje zlo razširilo, da temu obotavljanju uzrok utegnejo biti južne države, ki so se za vojno odločile, česar niso francoski vojskovodje prevideli, iu da vsled tega morajo svoj bojni načrt spremeniti; v resnici pa nij bila še francoska annadana vojsko pripravljena.
Francoski časniki so prinesli tedaj nek razglas, namenjen jližnim nemškim državam, da bi so te ne vde-
2
ležile vojne, marveč, da bi neutralne ostale; se ve da je ta razglas ostal brezvspešen, kajti vsa vojna moč vesoljne Nemčije je stala že proti Franciji na nogah, in v nekoliko dneli je bila vsa že ob Renu na široko ia dolgo razpostavljena. Eavno tako je izdal Napoleon III. 23. julija razglas na francoski narod, na čegar koncu so stale besede: „Velik narod, ki brani pravično stvar, je nepremagljiv". Napoleon III. in francoski narod sta bila pri napovedbi vojne svoje zmage gotova. Pa naslednji tedni so ravno nasprotno dokazali, da, ako bi smeli to francosko-nemško pravdo po dobrem vspehu soditi, bi bilo pravo na strani združene Nemčije. Ker so skrivne niti politike v oblasti diplomatov, ki vodijo osodo narodov, je prav težko reči je-li Napoleon III., ali „olle Vilem", ali boljše njegovi lakovi minister, grof Bismark, glavni povod k vojni dal. Brž ko ne tiči resnica zastran uzroka sprožene vojske v teh besedah: Oba, Napoleon III. in Bismark, sta želela in delala na to, da se je vojska sprožila; oni, da bi slavo francoskega orožja zopet osvetlil in svoj prestol utrdil, ta, da bi si zaslug pridobil pri „množenji države". Zvito je dražil Bismark, ter iskal skrivši povoda, da je Napoleon III. prvi vojno napovedal, da je potem lehko djal: „Glejte no, nemirne Francoze, mi jih pustimo pri miru, a ker jim to ni prav, se moramo teh napadnikov vendar le braniti, ter jim z orožjem v roki nemilo za nedrago vračati."
Med tem, ko so bile vseh oči na francosko-nemško bojišče ob Renu obrnjene, se je marsikaj o Napoleonovi politiki po velikih časnikih razpravljalo, zlasti v onih, ki so bili pod upljivom državnega kancelarja Bismarka v Nemčiji in po drugih mestih v Evropi. To se je godilo zato, da bi sovraštvo vseh narodov na Napoleona III in „nečimerne" Francoze obrnil. Pa kdo more vedeti, koliko je na tem resnice, kar so Bismarkovi tovarši po svetu razvpili ? Angležki časnik „Times" (r. „Tim", kar pomeni „čas") je tedaj hotel vedeti, „da je Francija ob
času luksemburžkega prepira Prusiji odbojno in udarno pogodbo ponujala. Vsled te je hotela Francija dovoliti, da vstopi južna Nemčija v severo-nemško zvezo, ako tudi ta dovoli, da si Francija vzame Luksemburg, in ko bi potreba nanašala, naj bi jej Nemčija celo proti drugi vlasti pomagala, da si sme Belgijo osvojiti". Bismark je to vest se ve da potrdil, rekoč, da je načrt te pogodbe lastnoročno francoski poročnik Benedetti spisal, kteri spis se hrani v uradu ministerstva za zvunanje zadeve.
Ob ravno tem času je prišlo neko čudno odkritje na beli dan. Pruske uradne novine so razodele drugo Napoleonovo ponudbo, ktero je Francija 1866 Prusiji storila ; Francija se je hotela z Italijo združiti in s 300.000 vojaki Avstrijo ob Minčiju napasti, ako jej Prusija dovoli, da si sme neke pokrajine ob Renu osvojiti. Mogoče je to, pa kdor je le nekoliko poznal lokavega Bismarka in njegovo politiko, ktera je merila na pridobitev novih dežel, francoske Alzacije in Lorene, in „množenje nemške države", bo lehko spoznal, da je hotel Bismark s tem od svojega pohlepa po novih pokrajinah pozornost sveta na deželohlepno politiko Napoleona III. obrniti. Tudi v naši Avstriji — posebno med Nemci — je bilo javno mnenje po nemško-liberalnih časnikih podkurjeno (mnogo časnikov je bilo, kakor je sploh znano, cd Prusakov podkupljenih, posebno na Dunaji, kakor so žalibog še dandanašnji). Javno mnenje večine nemškega naroda v Avstriji je bilo naravno na strani Pruske-Nemčije. Kako težavno stanje bi bila imela vsled tega Avstrija, ako bi se bila hotela zarad Kraljevega gradca (kakor je nameraval Beust) nad Prusi osvetiti, si lehko vsakdo misli! Izdala je že ob začetku francosko-nemške vojske za o-boroženje in popolnenje svoje armade nad 10 miljonov gld. Ko bi se bila namreč bojna sreča na stran Francije obrnila, je bilo gotovo, da bi bila tudi Avstrija hotela svoj nekdanji, pa njej sami duševno in materjalno zlo
škodljivi upljiv v Nemčiji zopet pridobiti. Pa vrnimo se k našemu predmetu!
Da bi Napoleon III. se svojo pričujočnostjo armado navduševal, se vzdigne 28. julija iz Pariza ter se poda v Alzacijo, kjer prevzame poveljništvo porenske armade, pa le po imenu, kajti ni bil strateg, kakor njegov stric, veliki Napoleon, potem ko je izdal neko košato povelje do svoje lepe armade, ki je bila pa v razmeri z nemško zlo premaloštevila (500.000 proti 1 niiljonu), da se ni mogel trdne in končne zmage nadejati.
Parižani so že nestrpno pričakovali sporočila o kaki veliki zmagi; časniki šo se že nemirne kazali, da se do konec julija ni nič pomenljivega ob meji dogodilo. Pa kmalu je bilo njihovi želji, se ve da le za en trenutek, ustreženo. Napoleon sam je podvizal, da je hrepenjenju čakajočih za en hip zadostil.
V odprtem mestu Saarbrückenu (z 8000 prebivalci) je stala posadka 750 Prusov, en bataljon pešcev in trije škvadroni konjikov. V jutro 2. avgusta se bližajo tri divizije Francozov, kakih 36.000 mož proti Saarbrückenu. Prusi se umaknejo po kratkem boji v mesto, na ktero jame 23 francoskih topov svoj morilni in požigalni ogenj sipati; kmalo je bilo mnogo poslopij v plamenu in več prebivalcev pobitih. Cesar in njegov sin, mladi Napoleon (IV.), Lülü imenovan, sta bila pri tem boji in streljanji nazoča. Cesar je še tisti večer poslal telegrafično poročilo cesarici Evgeniji (prej grofica pl. Montijo, Španjolka) o „bitvi pri Saarbrückenu", v kterem je rekel, da je ta dan cesarjevič prvikrat smodnik vohal ter sprejel „krst ognja". Tudi glasovite gostostrelke — mitrailleuse — so ta dan Francozi na žive tarče poskušali, pa njihov vspeh ni bil tako velik, kakor so ga pričakovali. Izid borbe pri Saarbrückenu je bil ničev, kajti francoska armada je sicer začasno to mesto posedla, pa si ni upala naprej, ter je tu ostala, dokler niso prišla veča pruska krdela, ki so jo zopet vun potisnila; začasno se je pa
saj to doseglo, da se je nestrpnosti Parižanov ža hip zadostilo.
Med tem, ko so se francoski vojskovodje s tem začasnim le dozdevnim vspehom zadovolili, je bilo strate-gično razpostavljanje nemških, armad skorej dovršeno. Kralj Viljelm je 31. julija Berolin zapustil ter se podal osebno k svojim velikanskim amadam, potem ko je podelil še pomiloščenje za politična hudodelstva. Odkar je bival kralj v glavnem stanu, je bilo gotovo, da bodo nemške armade, naprej se pomikovaje, Francoze zaporedoma napadale. Moltkov bojni načrt je bil izvrsten in njegov vspeh sijajen.
Armada kraljevičeva je bila sestavljena iz južno-nemških in pruskih krdel, ter razpostavljena na severu badenske vštric porenske meje. 3. avgusta je že bival glavni stan pri Schweighofenu, neki mali mejni bavarski vasi v Palatinatu (Kheinpfalz). Južni armadi nasproti je stalo v jako razprostrti poziciji desno krilo francoske armade pod Mac-Mahonom. Ena francoska divizija pod generalom Abelom Douay-em je stala pri Weissenburgu, ter je bila skorej osamljena ali brez zveze z ostalo armado. Tako se je nemški armadi ponujala prilika, da se svojo večo močjo to divizijo uniči in tako primora desno francosko krilo, da svojo prejšnjo pozicijo spremeni t. j. da se mora vse drugače razpostaviti. Na vse zgodaj 4. avgusta se vzdigne armada pruskega kraljeviča proti Weissenburgu; krdela so se po raznih potih pomikala, nektera so morala skoz gost les, vsa pa so bila namenjena, da se ob istem času pred Weissenburgom združijo in združena sovražnika napadejo. Od načelnika generalnega štaba pl. Blumenthala izvrstno izdelani načrti so se vkljub raznoterim krajnim overam točno izvršili. Na enkrat so videla francoska krdela, da so jih od vseh strani Nemci napadli; nektere oddelke so ravno pri kuhanji „menaže" zasačili in nemudoma zgrabili, kar je veliko zmešnjavo med njimi napravilo. Vnel se je takoj
neznansko liud boj okoli mesta Weissenburga zarad griča Gaisberga, na kterem je stalo neko poslopje. Bavarsko topništvo je primoralo Francoze, da so se deloma iz Weissenburga umaknili, brž potem je pa bavarska divizija pod general-lajtnantom pl. Bothmerom hišo za hišo z bajonetom vzela; K vsej nesreči Francozov ste zgrabili dve pruski krdeli, kterih večidel je moral reko Lauter preplavati, francosko divizijo za hrbtom. Službo prednjih straž so Francozi tako nemarno opravljali, da so pruske čete vso šotorsko opravo Francozom nenadoma vplenili. Francozi so se prav junaško branili, posebno na Gaisbergu, ki je bil ves s topovi obdan; ali od pre-silne moči stiskani in v najmanj 3 krat manjšem številu so slednjič vendar le obnemogli. General Douay je ostal mrtev na bojišči. Okoli 1000 Francozov je bilo zajetih, en top in taborski šotori (to je platno, ktero se v šo-torje razpenja) je prišlo Nemcem v roke. Ta je bila prva nemška zmaga, v moralnem oziru — je bila neprecenljive vrednosti. Francozi so začeli Nemce spoštovati.
Pruski kraljevič ni dal francoskim generalom časa, da bi mogli po prejetem udarcu svoja krdela zbirati ter premisliti, kaj jim je tedaj storiti. Osem in štirdeset ur pozneje zgrabi tretja armada Mac-Mahonovo krdelo pri mesticu Wörthu, ter je popolnoma zmaga, kar pa ni čuda, kajti tu je stalo po nemških poročilih le 90.000 Francozov proti 250.000 Nemcev. Mestice Wörth stoji v dolini rečice Sauerbach, kjer je stalo središče razpostavljenih bojnih moči francoskih, ki so se nahajale povsod v premajhnem številu. Zmaga presilnih nemških krdel je bila tedaj prav naravna. Zmaga tega dne je pa bila odločena, ko so bile vzete višave, ki so gospodovale nad bojiščem pri Froschweilerji. Nemška krdela so se tu s posebno hrabrostjo borila, trd boj z naskokom seje dolgo bil za višave.
Francozi so se tudi tu jnnaško bili, pa so morali na številu -presilnim Nemcem bojišče prepustiti. Tudi
hiso tili dovolj z živežem preskrbljeni. Prišli so taki polki v boj, ki se Biso že 36 ur niti s koscem kruha oteščali. Streljanje je bilo v tej bitvi strahovito, pa končalo se je v prid Nemcem, ki so ravnali bolj varčno se strelivom, kakor Francozi, kterim je ravno v odločilnem hipu pošlo. Pri Wörthu so bavarski peš-polki nektere algerske turkos-polke skoraj popolnoma uničili. Še hujše se je godilo dvema kirasirskima francoskima polkoma, ki sta imela po povelji svojega generala nemško pehoto napasti, pa prišedša na cesto, ob kteri so bila hmeliščaod pruskih divizij zasedena, sta bila napadena in popolnoma ugonobljena. Maršal Mac-Mahon je stal v najhujšem ognji, na njegovi strani je bil general Colson ubit. Nemška zmaga pri Wörthu je končala s tem, da so Francozi zbežali in bojišče prepustili Nemcem, kteri so dobili v svoje roke poleg 4000 vjetih razna znamenja zmage, med kte-rimi je bilo 30 topov, 6 gostostreljk in dva orla ali 2 zastavi. Pa tudi Nemci so hudo trpeli, zraven rudeče-hlačnikov je bilo bojišče tudi z nemškimi mondurami kar pokrito. Kolika je bila njih zguba v tej bitvi, sami nič kaj zanesljivega ne povedö, kajti pregovor pravi: „konec dober, vse dobro."
Ravno tisti dan, ko si je južna armada to slavno zmago priborila, se je smehljala bojna sreča tudi prvi nemški armadi pod Steinmetzom. Od 2. avgusta so imeli Francozi mejno mestice Saarbrücken v svoji oblasti, naprej čez ta kraj iti niso niti namerovali; vsa njih delal-nost je obstala v tem, da so za mestom vzdigajoče se Spi-cherersko vrbovje utrjevali. Prva nemška armada zgrabi Francoze pod generalom Frossardom, ter jih po desetur-nem vročem boji nazaj porine. Borba je bila za obe stranki neizmerno krvava, Francozi so bili s tem na boljšem, da so se branili na vtrjenih holmcih in za njimi; ali mnogoštevilniši Nemci si jih slednjič, svoje naskoke z vedno novimi spočitimi trumami ponavljaje, s strahovitimi žrtvami osvoje; Francozi so se svojimi gostostrel*
kami kar cele nemške bataljone pomeli. Strokovnjaki ali zvedenci v vojskoznanstvu so izrekli, da je bilo Spiche-rersko višavje nevarniše iu bolj pogiibonosno za naska-kovalce, kakor so bili o svojem času v krimski vojni glasoviti brdoviti grebeni pri Balaklavi, ktere so Eusi proti zaveznikom (Angležem, Francozom in Turkom) branili. Zarad tega je bila nemška zmaga le s potoki krvi dobljena, pa dobički te zmage so bili veliki, s tem so se Nemci tolažili. Natanjčnega uradnega pa zanesljivega sporočila ni bilo o tej zgubi slišati, akoravno so vedeli Nemci vselej o francoskih zgubah natanjčno poročati. Frossardov vojni oddelek je bil razkropljen, vsa francoska armada se je morala premnogobrojnim nemškim krdelom umakniti in deloma v naglici nazaj iti, da bi ne bila čeloma uničena ali zajeta. Akoravno so imeli Nemci v vsakem boji dvakrat, da trikrat večo moč od Francozov, vendar je vsa Evropa strmela nad temi silovitimi nepričakovanimi zmagami. Med tem ko so se zarad teh zmag v Nemčiji za nadaljevanje vojske in ponižanje Francije še bolj navduševali, so te zgube Parižane zlo osupnile. „Hannibal ante portas" t. j. Nemci pred Parizom, te besede so že vdarjale marsikomu zdaj na ušesa, med tem ko jim prej ni prišlo kaj takega niti na um. Napoleonov prestol se jame majati. Ollivierovo ministerstvo pade, pa vendar še sestavi prvi Bonapartist novo iz ravno tako odločnih privržencev Napoleonove vladarske hiše obstoječe ministerstvo, ktero je takoj v Parizu obsedno stanje oklicalo. General Trochu (r. Troši) je bil imenovan poveljnik in poglavar v Parizu.
General de Failly (r. Feli), kteri je bil dosihmal od svojih vojakov le eno divizijo v ogenj poslal, jo nagloma od Bitscha proti jugu pobriše, pa ni mogel proti mno-goštevilnejšim Nemcem Vogezov braniti. Mac Mahon se je v največi naglici v Savenie pomaknil, od tod pa seje poslužil železnice do Chalonsa (r. Salona), kjer so na tisoče razkropljenih v novič zbrali in v krdela vvrstili.
Višje poveljstvo nad veliko armado, ki je pred Metzom stala in je bila še nedotaknjena ali nepoškodovana, je prevzel maršal Bazaine (Bazšn).
Tretja armada pod kraljevičem naslednikom je med tem šla čez Vogeze ter je stala združena na cesti proti Luneville-Nancy. Prva in druga nemška armada ste se pomikali proti Metzu, Iger se je dozdevalo, da se bodo morali odločilni boji bojevati. Dne 14. avgusta so začela francoska krdela, ker se je hotel Bazaine v šampanjskih ravninah z Nemci v veliki ali glavni bitvi udariti, na levi breg Mozele odhajati. Pa Pi-usi jih ustavijo, vsled tega se vname morilna bitva pri Mars la Tour-u, ki se je končala s tem, da so se morali Francozi pod topove meške trdnjave*) umakniti. Dne 16. avgusta se je zopet vzdignil Bazaine z glavno močjo svoje armade, da bi šel na levi breg Mozele, pa zopet ga primora kraljevič Friderik Karol k bitvi. Pri malih vaseh blizu Metza, pri Thionvilli in Eezonvilli je divjal ,boj, ki je stal prestrašne žrtve človeških življenj. Francozi so stali za izvrstnimi branišči, ter so Nemcem neizmerne zgube sekali, ali na številu povsod premočnih Nemcev niso mogli pri vsej svoji hrabrosti premagati in živega železnega pasu predreti, kteri jih je čedalje ože oklepal; tudi ta pregrozno krvava bitvi se je končala s tem, da se je morala francoska armada umakniti. Po teh težkih borbah in krvavem rovanji so prenehale silno onemogle in vpehane armade 24 ur od boja, da so se oddahnile. Vročina je bila silno velika. Pa 18. avgusta se je vnel vnovič boj. Pri Gravelotti in Doncourtu je bila francoska ar-
Metz na Mozeli, s prej 60.000 a zdaj 39.000 ljudi; odkar spada med „nemške Reichslande" se je izselilo mnogo tisočev Francozov iz sovraštva do Nemcev v Francijo. Metz je ena naj-večih trdnjav na svetu, je lepo zidanö mesto g staro lepo stolno cerkvijo in veliko orožarnico, peča se z vrtnarstvom in sadjerejo, zelo tudi z otrtnostjo.
mada v deveturni neizmerno krvavi borlbi, ki se je tolkla z največo srditostjo, premagana, zveza s Parizom jej je bila pretrgana in ona nazaj v Metz potisnjena. V tej tridnevni Mtvi (14. 16. 18. avgusta) je ležalo na bojišči okoli 90.000 mrtvili in ranjenih. Tako strahovito so se bili 1870 pri Metzu!
Po teh treh bitvah je bila armada, vktero je Francija svoje upanje stavila, v Metzu zaprta, ter za nadaljne čine na bojnem polji nezmožna. Ta veliki vspeh pa se je le z najtežjimi zgubami dosegel, zato je veselje v Nemčiji čez to zmago za nekoliko časa potihnilo, kajti obžaloval je nemški narod tisoče in tisoče svojih očetov, mož in sinov, ktere je v tej pregrozni tridnevni bitvi zgubil. Pač se mora prijatelj človeškega rodu z grozo od take morije obrniti, ko je bila vsa zemlja okoli Metza na dolgo in široko (do 5 ur se bere!) od človeške krvi namočena in se strašno razmesarjenimi človeškimi trupli in milo stakajočimi ranjenci pokrita. Gorje enkrat pri sodbi tem, ki so bili vzrok tolikega prelivanja krvi! Nemci to strahovito morijo izgovarjajo s tem, da tako važna dogodba, kakor je zjedinjenje in moč Nemčije, se ni mogla drugače doseči, nego tako, da je cel nemški rod svoje mučenike na bojišče poslal.
Vojaški položaj Francije se je moral zdaj obupljiv imenovati, pa vendar je general Palikao slepil pariško občinstvo z izmišljenimi zmagami, ter je s tem zadrževal nekoliko časa prevrat, kteri je imel razrušiti prestol Napoleonu III, ki se po teh zgubah ni smel več v Pariz vrniti. Bil je v Mac-Mahonovi armadi, ter je hotel ž njo v boji do konca vztrajati, svojega mladega 14 letnega z ognjem pri Saarbriickenu krščenega sina je poslal čez belgijsko mejo in od tod naprej na Angležko. — Zvezda Napoleonova je obledela po teh nepričakovanih nemških zmagah in bila je že na zatonu. Njegovo cesarovanje je bilo pri kraji. Duševno pobiti cesar je bival zdaj v Mac Mahonovi armadi in ž njo vred se je umikal in ž njo
Vred žalostno rakovo pot hodil, ko se je armada, kakor je on cesarici telegrafoval, „ritinsko zbirala in skupovala", „sich nach rückwärts concentriren!" Maršal Mac Mahon, vojvoda magentski (naslov „duc di Magenta" je dobil od Napoleona III. 5. junija 1859. v Italiji po bitvi pri Ma-genti na Tičiiiu), je preustrojeval in dopolnoval svojo razbito armado pri Salonu, ter se obrne potem proti Kžmu (Rheims). V naglici je storil, kar je le mogel; potegnil je na-se 25.000 mož, kteri so imeli prvotni namen, na ladjah v baltiško morje prepeljati se, potem vsa ostala za boj pripravljena krdela, ki so bila blizu in daleč od Salona, tako da v malo dneh — tu so mu razne francoske železnice dobro služile ter pospeševale naglo zbiranje krdel — je znašala pod njegovim vodstvom zbrana armada 120.000 mož, ki niso bili sicer cvet raznih francoskih polkov, vendar pa vsi navdušeni tolči se s sovra-gom, ki je moril, požigal in teptal že lepo pokrajino Champagne (r. Sampanj). Francosko oklopno ladijevje, ki je po severnem in nemškem morji jadralo, ni moglo po teh spremenjenih razmerah nič posebnega začeti, ker ni imelo dovolj vojakov na svojih ladijah, da bi kje tam v Pomorjanski (Pommern) z nado dobrega vspeha na suho stopilo.
Med tem je tretja nemška armada pod poveljstvom pruskega kraljeviča naslednika svojo hojo (marširanje) proti Parizu vstavila tako dolgo, da je četrta armada pod saksonskim kraljevičem naslednikom (od 1873. sem je kralj) Bazaina v Metzu popolnoma obdala, da ni mogel vun. Brž potem je jela ob Marni zopet korakati naravnost proti Parizu.
V glavnem stanu kraljeviča naslednika so 22. avgusta zvedeli, da je Mac Mahon od Rema proti belgijski meji odrinil. Namera francoskega maršala je bila vsem jasna in očitna. Nameraval je v Metzu zajetega Bazaina rešiti, ter mu roko podati.
Zares občudovanja vredno je to, da so nemški voj-
skovoflje tako naglo novi položaj presodili in se potem ravnali. Tretja in četrta armada ste se zasuknili tako, da bi Mac Mahona za hrbtom in ob desnem boku popadli. Že 27. avgusta so zadele sprednje vojske ena na drugo pri Buzancy-u, kjer se je vnel za Nemce srečen boj med konjiki, kar pa ni čuda, ker so bili tudi tu v večem številu s konjico vseh strok; bilo jih je 70.000 mož, gotovo 2krat več, nego so je imeli Francozi v začetku vojne. Že zajutra 28. avgusta so dohiteli Nemci Francoze pri Bou-ziers-u. Mac Mahon se je videl nenadoma prehvapljenega ali zasačenega; da bi ga ob enem ne prijela ob boku četrta nemška armada, je skušal 30. avgusta 3. armado nazaj zadrviti. Krvava bitva pri Beaumontu (eau-6) je bila zopet za nemško orožje krvava lovorika v vencu nemških z neizmernimi človeškimi žrtvami pridobljenih zmag. Stala je obe stranki mnogo tisoč mrtvih in ranjenih (uradno ni bilo število konštatovano), Francozov pai ki so imeli manj mrtvih in ranjencev, je prišlo 3000 vjetih s 23 topovi v nemške roke. S tem pobitjem je bila Mac Mahonova armada v tohko od Nemcev obdana, da se je moral ali boriti, ali pa jo čez belgijsko mejo potegniti. Mac Mahonu se je to poslednje za francosko orožje presramotno zdelo, in ker je nek tudi Napoleon hotel rajši častno podleči, nego v Belgijo bežati, si je izvolil prvo, to je boriti se na smrt in življenje, ter tako rešiti čast svoje sicer junaške pa v razmeri z Nemci premaloštevilne armade. Dne 31. avgusta so bili zopet prav krvavi boji pri Donchery-u (ch-š), Carignanu (r. Karinjanu) in Remilly-u, po kterih se je Mac Mahon proti Sedanu (trdnjava s 16.000 ljudmi) pomaknil, da tu svoja krdela zbere in še enkrat v obupnem boji bojno srečo poskuša. Med tem ko je francoski vojskovodja, ki je bil gotovo boljše osode vreden, svojim preganjanim in zelo vpehanim krdelom dovolil, da se od bojnih muk in trpljenja nekoliko oddahnejo, so mu Nemci še poslednjo pot, cesto proti Mezieres-u (r. ^Mezieru) zadelali, da ni
mogel sö svojo armado proti severu Francije bežati ia se rešiti.
Zadnji udarec se je Napoleonu III. in njegovi vladarski rodbini bližal, železne bojne kocke so poslednjikrat strahoviti „va banque" za njegov prestol igrale. Sedan je bil zdaj okoli in okoli z železnim pa živim nepredor-nim pasom obdan. Na jugu so stali Wirtemberžani*) in Bavarci, na vzhodu 2. bavarsko krdelo, za tem so se naprej proti severu vrstili Saksonci, pruski stražni polki (izbrani polki, jedro armade) in pruska pehota, na zahodu pa so stali Bavarci in Prusi. Mac Mahoii spozna v jutro 1. septembra svoje žalostno in vse obupno stanje, ter sklene se silnim in nenavadnim napenjanjem vseh moči železni pas predreti. Strahovito jame francosko topništvo pred Sedanom na sovrage streljati, te borbe se vdeležijo najpred Saksonci in stražni polki, potem tudi bavarska in virtemberžka krdela. Osem vasi okoli Sedana je bilo o poldne 1. septembra v plamenu. Posebno so se borili za vas Bazailles (r. Bazelj) Francozi in Bavarci z neslišano srditostjo. Blizu poldne zmagajo Bavarci, ter potisnejo Francoze nazaj se strahovito lastno zgubo. Grmenje topov je trajalo celi dan, ter je v Se-danu med gosto množico grozno razsajalo. Francozi so v resnici vse žile napeli, da bi predrli nemške bojne rajde; okoli višav „la Chapelle" se z največo hrabrostjo borijo; pri holmcu la Garenne skušajo oklepniki (kira-sirji) in afrikanski lovci (na konjih) Nemce razbiti, in se zakadijo brez smrtne groze s ponovljenimi naskoki na nje. Pruska pehota pusti množico francoskih konjikov do 75 korakov blizu, potem vstreli h kratu v nje, tako
7) Würtemberg (kraljestvo) šteje 14.150 mož v miru, v vojski 44.000; Bavarsko kraljestvo ''49.949 ob času miru, ob času vojske 86.221 mož, badensko veliko vojvodstvo ob času miru 14.812, ob času vojske pa 45.393 mož. Severonemška zreza: ob času miru šteje: 314-997, ob vojski 977.262 mož. Ladijevje šteje 89 ladij B 563 topovi.
da so celi škadroni na tla popadali. V prvih popoldanskih urah so bili Francozi pod ozizdje sedanske trdnjave potisnjeni in bavarske baterije dobijo zdajci povelje v mesto streljati. V kratkem času je bilo viditi na mnogih krajih, kako je plamen kvišku švigal. Nemški vojskovodje, ki niso hoteli vsega mesta se strelom razvaliti in vseh ljudi pokončati, pošljejo podpolkovnika Bronsarta kot pogovornika (parlamenterja) z belo zastavo in ponudbo, naj se junaška armada in trdnjava poda, potem ko se je častno branila. Nemškega častnika peljejo pred cesaija Napoleona, ki obeča, da se vda; v ta namen odpravi posrednika k generalu Wimpfenu, ki je bil mesto ranjenega Mac Mahona višje poveljništvo prevzel. Zvečer ob 7. uri dojde en pobočnik še ta zadnji hip carujočega Napoleona, general Eeille (r. Relj), v nemški glavni stan, ter izroči kralju Viljelmu lastnoročno pismo svojega gospoda, ki se tako glasi: „Ker se mi ni posrečilo, da bi me bila svinčenka zadela, mi ničesa ne ostane, kot da položim svoj meč pred noge Vašega Veličanstva.
Napoleon s. r."
Naglo kot bi trenil, 'raznese se med nemške čete ta novica, da se je francoski cesar se svojo armado podal, kar je naravno nepopisljivo ukanje vzbudilo. Mnogo francoskih generalov ni hotelo iz prvega ponujene predaje*) ali kapitulacije sprejeti; rajši bi bili častno smrt, nadalje boreči se, storili, nego se podali; tudi večina armade, ko bi se bilo za njeno mnenje vprašalo, bi si bila rajši poslednje izvolila, nego prvo. Pa vendar ni bilo drugače
*) Večkraf sem slišal v narodu, ki pripoveduje o bivših vojskah, da ima o hesedi „predaja" (kapitulacijaj kriv pojem, da namreč vsak nadpoveljnik, ki se sovražniku poda z armado ali trdnjavo, dobi toliko goldinarjev za vsakega vojaka. Predaja armade ali kake trdnjave je dvojna: ena s pogoji, v časih tudi čast nimi; druga pa brez teh se imenuje predaja na milost in nemilost prva je med bolj omikanimi narodi, a druga med manj omikanimi ali pa tudi med omikanimi, ki se pa smrtno sovražijo.
mogoče, nego neogibljivi in nemili osodise vdati. Zjutrej 2. septembra sta se Napoleon in Bismark v neki revni kmečki bajti v vasi Donšeri eno uro pomenkovala. Po tem odpeljejo Napoleona, kterega je spremljala močna straža konjikov, v grad Bellewe (r. Bellevl), v kterem se je o poldne vršil glasoviti shod s pruskim kraljem, 72 let starim Viljelmom. O čem sta se pomenkovala, se nij javno razglasilo. Nazoča sta bilapri razgovoru Napoleonova pobočnika, generala Reille in Farcy-Angey. Napoleon sprejme sedanskega zmagovalca zvu-naj bajtice pred stopnicami, sname z glave svojo vojaško čapko, ter se globoko priklone bližajočemu se kralju s kraljevičem naslednikom in grofom Bismarkom. Tako je bil Napoleon III. (umrl je 9. januarja 1873. v Cisle-Imrstu na Angležkem) silno ponižan in njegovo cesaro-vanje je bilo za veke pri kraji. Ees ;,sic transit gloria mundi" ! (Tako prejde posvetna slava!) Nekoliko ur potem je odpotoval vjeti cesar z nekterimi svojimi častniki, spremljan od pruskega generala pl. Boyena v Nemčijo. Zeleznični vlak ga je peljal čez Belgijo prek Na-mura, Ltitticha in Verviera, potem čez Porensko v Hesijo, kjer mu je bil prelep grad Wilhelmshölie pri Kasselu na Jastrebovem griči odločen za bivanje do konec vojske.
Pred Sedanom se je vršila predaja. Že 1. septembra so zajeli Nemci nad 20.000 Francozov, zdaj se jim vda še 83.000 raznih polkov. Bojni plen je bil neizmeren, med tem je bilo 400 topov in gostostrelk, 10.000 konj in 150 trdnjavskili topov. Zdaj je bila pot proti Parizu nemškim zmagovalcem, tem ponemčevalnim in oholim kulturonoscem, odprta. Vsa Evropa je osupnila, slišavša poročila o silnih zmagah nemškega orožja. Nemcem se je dozdevalo, da je duh Miroslava L Piudečebradca oživel (1'riderik L Rudečebradec je vladal od 1152-1190) češ, da mu je, kakor nemška basen pripoveduje, rudeča brada že trikrat okoli mize zrasla v gori Kj'ffhäuser.
Nasledki omenjenih zmag za Francijo in njihov vtis na Pariz; vlada narodne brambe; cesarica Evge-nija beži iz Pariza; Strassburg se bombarduje in pade 28. sept. Borbe okoli Metza, predaja te najvažniše trdnjave 28. okt. in neizmerni plen.
Nesreča pri Sedanu je pretresla vso Francijo in jo spravila na noge proti nemškim vsiljencem, posebno je zavrelo po Parizu in vse se je na brambo pripravljalo. Kukor je nekdaj še le devetletni Hannibal pred žrtveni-kom in svojim očetom Hamilkar—Barkas-om*) prisegel, da bode Eimljane vedno sovražil, kar je tudi zvesto spol-noval, — tako je po teh pobitjih od jeze kipelo srce slehernega Francoza. Nekteri so preklinjali vjetega Napoleona, češ, da jim je on sovraga v lepo Francijo poklical, ki jim zdaj z nogo na tilniku stoji. Eadikalci in zmerni republikanci so bili zdaj veseli, da so se tega „trinoga" znebili, če tudi na sramoten način. Strašno je donelo in navduševalo maščevalno vpitje: „Muorte a Prussien et tuot les Allemans" t. j. smrt Prusom in vsem Nemcem, po odsihmal obupni boj bijoči Franciji od severa do juga. Ministerstvo Palikao-vo je padlo, ko je moralo razglasiti britko nesrečo sedansko, ktere se nihče ni nadejal. V večerni seji postavodajnega zbora 3. septembra je priobčilo prvič nekaj o sedanski nesreči, drugi dan je priobčil ministerski svet razglas francoskemu narodu v kterem so bile velike nezgode ob belgijsM meji opisane. Brž tisti dan še nastane hrup in punt v Parizu. Neizmerne množice so se zbirale, ter napolnovale javne trge (boulevards) in prostore pred mestno hišo in pred palačo
*) „Barkas" v punskem jeziku pomeni blisk; Kartaginci so ga tako imenovali, ker je bil v vojski nagel, kot blisk, kadar je šlo na sovražnika. Padel jč v bitvi 229 1. pr. Kr. v Španjski.
postavodajnega zbora.' Množica pridere popoldne v sejno dvorano postavodajnega zbora, kjer je bila clo večina cesarjevih priveržencev od javnega mnenja preplašena ter pripravljena, da je odstavila Napoleona in njegovo rodo-vino od francoskega prestola; niti en glas ni bil zanj. Hrup v dvorani je bil nepopisljiv, ter pogostoma ga je prevpila pred palačo zbrana množica s klicem: „Ziv6Ia republika!" Okoli 7. ure so se podali poslanci levičarji v mestno hišo, da razglasijo tam začasno vlado. Nekoliko ur potem je množica razdraženega ljudstva ječo sv. Pelagija z naskokom vzela in vse politične jetnike, med temi glasovitega Eocheforta (bivšega vrednika republikanske „Laterne") in Tionvilla, izpustila. Na javnih trgih ali boulevardih so vsa cesarska znamenja sneli in mnogo doprsnih Napoleonovih kipov so raz oken v Seno pometali. Med tem se je vstanovila začasna vlada, zva-na: „vlada narodne hrambe". Sestavljena je bila iz poslancev in ljubljencev francoskih republikancev: Arago, Cremieux (r. Kremie), Jules Favre (r. Žil Favr), Ferry, Gambetta, Garnier - Pages (Paže), Glas Bizoin (Bizožn), Grevy, Keratry, Lavertujon, Leflö (general), Magnin, Pelletun, Picard, Jules-Simon (Žil-Simon) in ravno oproščeni Rochefort (r. Rošfor.) V noči, ko so se te važne svetne dogodbe vršile, zapusti cesarica Eugenija preoblečena Pariz. Spremljal jo je (še dandanašnji pri njej bivajoči) policijski prefekt Pietri, kteri jo reši marsikte-rih nevarnosti, da ni bila od razdražene druhali spoznana in vstavljena. Srečno dojde ž njo do preliva la Manche (r. la Manš), od kjer jo nek angležk častnik na svoji jahti (hitri ladiji) na Angležko prepelje. Ta mnajde cesarica svojega sina, kteri je vonjal pri Saarbrückenu prvikrat strelni prah. Se sedansko katastrofo in razgla-šenjem republike je končano prvo poglavje te za Francijo tolikanj osodopolne vojske.
* * *
Brž po bitvi pri Wörthu, ko je bilo desno krilo francoske armade razkropljeno, so vprli nemški vojskovodje svoje oči na Strassburg. Že 4. dan po bitvi pri Wörthu se je pi-ikazala ena brigada badenskega konji-štva pod generalom La Roche (Roš) v okolici, ter je o-teževala preskrbljevanje živeža tej silni trdnjavi, ki stoji ob levem bregu Rena v Alzaciji. Preden pa o streljanji na to silno trdnjavo kaj povem, bodi mi dovoljeno v zgodovino pogledati, kako je ta trdnjava Francozom v last prišla. Kaj nam nepristranska zgodovina o tej francoski pridobitvi pripoveduje ?
Deželogladni francoski kralj Ludovik XIV. je bil ustanovil neko svetovalstvo, kije imelo preiskovati, ktere dežele so spadale nekdaj k Franciji, da sije zopet osvoji, kajti od nezjedinjenih nemških knezov in po SOletni vojski oslabljene Nemčije se ni bilo ničesa bati. Ta v 4 krajih vstanovljena svetovalstva („Reunionskammern", ker so imele zopet zediniti, kar je nekdaj k Franciji spadalo) so zborovala v Breisachu, Besangonu, Metzu in Toumai-u; in ti svžti so segali nazaj v dobo Meringov in Karolingov (okoli leta 800). V španjskih nizozemskih pokrajinah, v palatinatu in v Elzaciji si je kralj na tak način odbral mesta, škofije in opatije, si jih je osvojil, jim neizmerne davke naložil in francoske grbe postavil; tako vdobljeni podložniki so morali na vse to še veselice obhajati.
Dne 30. septembra 1681 se polasti kralj v mirnem času mesta Strassburga, kije bilo vrata v južno Nemčijo in središče tačasnih ved in obrtnije. Od SOletne vojske (1618—1648) sem so meščani bili v vednem strahu za-rad Francozov; zato so utrdili še bolj že pred močno trdnjavsko zidovje, so vzdrževali posadko na lastne stroške, ter so imeli še meščansko stražo. Da je pa Strassburg padel v žrelo deželogladnega Ludovika XIV. je bila Nemčija sama kriva, ker se ni brigala za-nj, marveč ga je samemu sebi prepustila; tudi je pustila, da so morali
njegovi trgovci velike izvozniüe in vvoznine plačevati, med tem ko je Francija delala na to, da bi kredit ali veljavo mesta na nič spravila. Z dnarjem sije podkupil Ludovik malo stranko, ki je bila med osebjem mestne gosposke. Glavni izdajice se imenujejo: pl. Zedlitz, Stösser, Obrecht in posebno neki Günzer. Po noči je bilo mesto obdano in spredno zidovje vzeto; meščani niso mogli mesta dalje
v
braniti, zato se podvržejo kralju, ki je storil Strassbur-žanom sijajne obljube. Škof Ego pl. Fürstenberg, ki je kot njegovi predniki od časa reformacije v Zabemu bival, pride sam v Strassburg, ko je Ludovik svoj slavni vhod obhajal, ter pozdravil kralja na pragu stolne cerkve z besedami Simeona: „Zdaj o Gospod, pusti svojega slu' žabnika v miru umreti, ker sem videl tvoje zveličanje." (t. j. prihod v mesto). . Z veliko naglostjo je dal Ludovik iz Strassburga po Vaubaiiu eno najmočnejših trdnjav v Evropi napraviti in na neka vrata je postavil' napis: Germanis Gallia clausa (Francija je Nemčiji zaklenjena); lehko bi bil še pridjal: „in Nemčija je odprta Franciji," kajti odtehmal so potovale francoske armade od Kena na gorenjo Donavo, zato je ljudstvo v Svabskem ta kraj ali to progo zemlje imenovalo „francosko cesto." Kaj so na to storili pa cesar in nemški knezi? Preplašeni so bili in so se posvetovali in so protest napravili; pa brani-borski izborni knez ni podpisal protesta, ter je delal spletke in zvijače, da bi dobil Pomeranijo. Ludovik pa se je Nemcem smejal, ter vzel v ravno tistem času in v sred miru Spanj cem močno luksenburžko trdnjavo. Res je pa tudi, da si je bil Strassburg pod Francijo zlo opomogel in je cvetel do poslednje vojske 1870. Veči del prebivalcev v Alzaciji (v Lotaringiji paše bolj) se je bil v teku let pofrancozil. Vseučilišče je bilo francosko, kakor tudi vsa podoba mesta in njegovo mišljenje. Ko je leta 1848 nemški zbor v Frankobrodu *) poslal vabilo.
Naj omenim pri tej priliki neko smešnico. Ko je vabil ta zbor vse nemške dežele, naj bi nabirale doneske za bodočo
naj bi si Strassburžani prizadjali, da bi se zopet z Nemčijo združili, so jim ti nek za odgovor dali: „Wir wollen nichts wissen von der deutschen Miserie". (Mi nočemo ničesa vedeti o nemški revščini). Prebivalci po-francožene Lorene in Alzacije so se pa zmirej srečne in zadovoljne čutili pod francosko vlado in še dandanašnji bi bili rajši pod Francijo, kot da nemški jarem nosijo. Pa vrnimo se po teh zgodovinskih spominih zopet k predmetu, kterega smo nekoliko pretrgali.
Francozi se niso niti dogovedli, da utegnejo kako glavno bitvo zgubiti, ter da bodo njihova vrata proti Nemčiji (Strassburg) kdaj Nemci oblegali. Imeli so za-rad tega v Strassburgu za čas vojne nezadostno posadko, ktero so po bitvi pri Wörthu z nekterimi ubežnimi polki pomnožiti morali. V tem zadnjem trenutku, ko so že nemški konjiki okoli trdnjave plazili, je bila trdnjava še nezadostno z živežem preskrbljena, tudi mnogo topov ni bilo še na nasipih, in streliva ni bilo dovolj v smodniš-nicah shranjenega. Poleg tega so Francozi lehkomiselno pozabili, da je treba zavolj napredka v topničarstvu Strassburg s pasom zvunej mesta sezidanih trdnjavic obdati ; vsled tega bi bilo mesto pred bombardovanjem zavarovano. Srečnejši, kakor z brambenimi pripravami, so bili Francozi z volitvijo poveljnika, hrabrega in previdnega blizu 80 let starega Uriča, rojenega Hrvata gra-ničarja, ki je ostal 1813 kot častnik „chevalegeurs d'11-lyrien" v francoski službi, vkteri je tako daleč avanciral, da je postal general. Ko so se Nemci pred trdnjavo pokazali, je priobčil ta hrabri vojščak razglas, v kterem je rekel:' „Dokler bom imel še enega vojščaka, en strel (patrono) in en suh hleb (biškot), ne izročim trdnjave".
močno nemško „flotto", je prišlo enako vabilo nek tudi v Slovenijo, ki je bila do 1866 tudi pritiklina te za nas nenaravne zveze. Pa nekdo jim na to vabilo pošlje en žakelj cunj in en žakelj želoda, s pristavkom: Iz cunj naj si narede bankovce iu želod naj vsadijo, da bodo iz njega dobi zrasli, iz kterih bodo brodovje tesali
Tako daleč sicer ni seglo njegovo junaštvo, pa vendar je izvrstno vodil brambo trdnjave in Nemcem velike zgube zadajal. Nemške obležne čete, 60—70.000 mož, pod generalom Werderjem so hitro vso trdnjavo obdale. Ker so imeli mnogo izvrstnih tehničnih krdel pri rokah, so dela za oblego naglo napredovala. Badensko topničarstvo je prvo težke topove iz trdnjave Rastadt pripeljalo, ter jame že 18. avgusta streljati na sprednjo strassburžko trdnjavico (Cittadelle v. Strassburg). Da so mogli te velikanske topove postaviti, so Nemci na desnem bregu Rena baterijske nasipe naredili.
Pravo bombardovanje se je pa še le 24. avgusta pričelo, ko so dospele še pruske baterije in trdnjavski topničarji (Festungsartillerie). Werder prične svoje stra^ hovito gromenje in razdevanje; potem pozove generala Urica, naj mu trdnjavo izroči; ali ta zavrne prav osorno tako maločastno zahtevo.
To bombardovanje strassburžkega mesta se sme najstrašnejšim bojnim epizodam (dogodbam) prištevati. Dne 24. avgusta zvečer o 3/^ na deveto uro je pričeto bombardovanje strassburžke prebivalce grozno ustrašilo. -„Med gromenje topov" — tako pripoveduje neka priča tega strahovitega prizora — „se je kmalu mešal truš podirajočih se hiš, in v svitlobi gorečih topovskih kro-gelj, ktere so se kot toča v mesto vsipale, so se prikazovali izpod streh švigajoči plameni." Bombardovanje je trajalo neprenehoma noč in dan. (Prusko divjanje in brezo-zirno pokončevanje mesta iu prebivalcev je neodpustljivo in se ne da nikakor izgovarjati iz stališča človekoljubja!) Že drugo noč je gorela in čisto zgorela imenitna knjižnica (t. j. velika zbirka knjig in važnih rokopisov) in muzej umetnosti v ulici „Aubette" (au-o). Oboja zguba je neizmerna in nenadomestljiva. V eno in isto ulico so padale granate (požigovalne krogle) kar na stotine, in brž ko se je kje kak požar vnel, so letale kupoma krogle na ognjeno žerjavico, da ljudje niso mogli ognja gasiti!
Število razdjanih hiš je raslo se slehernim dnevom, ravno tako število nedolžno od krogelj ubitih oseb, posebno gospej in otrok, ktere so deloma krogle zadele, deloma pa drobine razpočenih granat ubile ali pa ranile. To streljanje iz nemških baterij je bilo strahovito, kajti vsi-pale so se bombe kot toča na trdnjavo, požigalne krogle pa na razna poslopja, ktera so se v razvaline in prah spreminjala. Najtrdnejše zidovje je bilo vsled tega nemškega vandalizma (pokončanja brez usmiljenja) razrušeno in razvaljeno; celo prostori, ki so veljali za varne pred bombami ali za neprebitne (t. j. kterih bombe prebiti ne morejo), niso bili zadosti varni. Dne 7. septembra je ubila granata enega stotnika in 8 mož, tedaj 9 žrtev ob enem. Nemci so obsedna dela s pomočjo svojega res izvrstnega topništva dobro izpeljali.
V noči med 29. in 30. avgustom je bila pm vs-trična bližavnica (ali bližavni prekop) dovršena, zdajci so začele baterije svoj ogenj bljuvati. Z večimi težavami pa so nastavljali drugo bližavnico med 4. ia 6. septembrom, tretja ali zadnja je bila pa 11. septembra dodelana. Trpljenje obleženih nedolžnih prebivalcev in francoske posadke se je množilo se slehernim dnevom zarad neprenehljivega bombardovanja ter je postalo že nepre-nesljivo. Že so ti kulturonosci polovico mesta v razvaline spremenili; celo častitljeva stolna cerkev se svojim znamenitim visokim stolpom je bila hudo poškodovana;*) skorej ni bilo hiše, ki bi ne imela kakega znamenja
*) Po oljstoječem pravu novošegnega vojskovanja mora nad-poveljnik olsležne armade, ako strelja na vtrjeno mesto, vse tako vrediti ter skrbeti, kolikor je od njega odvisno, da prizanaša, kolikor je le mogoče, cerkvam in poslopijem umetnosti in ved in dobrotnim napravam. Ta predlog (§. 16.) j e postavila ter ponavljala barbarska (?) Rusija v brüsselskem shodu 1874. Proti temu «o se tedaj Nemci silno pregrešili, kakor tudi proti drugemu da „se ne sme dopustiti, da vojaki z naskokom vzeto mesto oplenijo," taker se je t tej vojni večkrat godilo.
prusko-nemškega divjanja; prebivalci so le še bivali po kleteh in kazematab t. j. v podzemeljskih pred bombami bolj varnih jamah ia zaprtijah; pa vendar ni hotel junaški graničarski sin Uric, ta general „brez strahu in bojazni", o predaji mesta in trdnjave ničesa slišati; rad bi bil namreč svojo v omenjenem razglasu izrečeno obljubo, da „hoče, dokler ima poslednjega momka (vojšča-ka) in kaj suhora (biškota) vztrajati", do pičice spolniti. Se le ko so si oblegovalci 20. septembra ledino ali planjavo okoli trdnjave in nektere liinete osvojili,* ko je bil pogubonosni grom in pok iz obležnih baterij čedalje hujši in bliži, kojeotetbapo nezgodi velike armade, in potem ko je bil Bazaine v Metzu zaprt, nemogoča postala, je bil hrabri poveljnik Urič, ki je svoji vojaški časti in in dolžnosti popolnoma zadostil, primoran glas milosrčnosti ubogega prestrašenega strassburžkega prebivalstva poslušati. Popoldne 27. septembra ob 3. uri se je prikazala na stolpu stolne cerkve bela zastava, ob enem je nehalo tudi streljanje iz trdnjave na vseh krajih. Že v noči med 27. in 28. septembrom je bila predaja ali kapitulacija sklenjena, vsled ktere je 17.000 mož jaka posadka orožje položila. Tako je došlo to mesto, ktero je bilo že pofrancoženo (tudi na vseučilišči se je v francoskem jeziku predavalo), proti svoji volji po 189 letih zopet pod nemško oblast.
Pa ajdmo zopet k našemu predmetu! Po neizmerno krvavih bitvah okoli Metza (14. 16. in 18. avg.) so Nemci maršala Bazaina v to silno močno trdnjavo potisnili; la-aljevič Friderik Karol ga je s 300.000 vojaki kot z železnim obročem v Metzu zaprtega držal, da mu ni bilo mogoče uiti. Komaj je preteklo 12 djii od poslednjih morilnih bitev in že so imela tla okoli Metza vnovič s krvjo obilno namočena in pognojena biti. Ko jo je Mac Mahon od Remsa kar nagloma proti severovzhodu zasuknil, da bi zajeti del francoske armade pod Bazainom otel, se je ta na vso moč trudil, da bi se z
vojsko, ki je hotela trdnjavo oblege rešiti, združil. Armada kraljeviča Friderik Karola je nastavila v 12 dneh počitka, podpirana in pomnožena od divizij deželne hrambe, velikanske obkope okoli Metza, in tako je bila zmanjšana nada, da Bazain predere skoz nemška obležna krdela.
Nemška armada je stala kot železen pas okoli trdnjave, kterega preseči ni bilo več mogoče, razun z ena-koštevilno armado. Poslednje dni avgusta je zvedel Bazalne po nekem ogleduhu, da je Mac Mahon z armado tako krenil, da nameruje trdnjavo oteti. Zato udari 31. avgusta zgodaj v jutro vun iz trdnjave se 100.000 mož na sever proti Thionvilli. Francozom nasproti je stalo prvo armadno krdelo in divizija deželne hrambe z generalom Kummerjem na čelu. Ker so se Francozi z vso srditostjo na omenjeno krdelo in divizijo zagnali, so v začetku Nemce v beg zadrvili, tako da so morali nektere obkope in nasipe Francozom prepustiti. Pa kmalu so se morali zmagonosni Francozi ustaviti, ker so zadeli na tu zad zbrane velike nemške armade, ktere so vedno nova in čila krdela v ogenj pošiljale. Vsled tega je divjala krvava borba okoli teh krajev in ob cesti proti Thionvilli skorej 24 ur neprenehoma Okoli posameznih zasek in zagraj ste se obe stranki z neverjetno srditostjo večidel z golim orožjem in z bodali borili. Ne da se popisati grom lopov in pokanje pušek ruš in truš bojnega orožja in vpitje, ki se je razlegalo noč in dan neprenehoma; med persketanje pušek in votlo bučanje topov se je mešal ropotni glas gostostrelnih topov (mitrailleuse). Angležki častniki, ki so bili kot opazovalci pri tej borbi nazoči, so trdili, da je bil ta zagon iz Metza mnogo strašnejši in grozovitejši, kakor so bili oni veliki zagoni ruskih krdel iz Sebastopolja (1854—55). Po 30 urnem krvavem trudu in napenjanji so se morali Francozi, svoje mrtve in ranjene na bojišči pustivši, v trdnjavo umakniti.
Nekoliko dni potem dobi Bazaine sporočilo o nezgodi in kapitulaciji pri Sedanu.
Ponujeno ne ravno neugodno kapitulacijo Bazaine takoj zavrne. Sicer je bil po razglašenji republike v takem stanji, da ni vedel, komu bi bil pokoren, je li onemu, kojemu je zvestobo prisegel, ali pa novi vladi, ktera mu je pa naravno kot bonapartistu presedala. Pa vendar je odtehmal krepke priprave delal, da bi trdnjavo uspešno branil in jo Franciji ohranil.
S tem je prišla oblega Metza v svoj pravi tok. Za obe armadi je bil ta čas čas truda in trpljenja, pomanjkanja in raznih težav, kakoršnih le malo v zgodovini vojsk nahajamo. Po bitvah, ki so se bile 14. 16. in 18. avgusta okoli Metza, so bile vse več milj od te trdnjave oddaljene vasi okoli in okoli razdjane, in kar je po streljanji iz poljnih topov še ostalo, sov tistih dnehtrd-njavski topovi, kolikor daleč so segli, vse raztreskali in razvalili. V septembru je bilo deževno vreme, posebno so bile pa noči že mrzle. Nemška krdela niso imela še gorke zimske obleke, železnice so mogle le za silo hrano dovažati; kmalu nastanejo kužne bolezni, posebno griža, za ktero je mnogo nemških vojakov izmed obsedne armade umrlo. Služba prednjih straž in bivanje na straži je bilo zarad teh okoliščin neizmerno težavna; ravno tako je bila ona od častnikov oskrbovana opazovalna služba vsa trudapolna, tako da so morali Nemci vso potrpežljivost in stanovitnost imeti, da so vse te overe premagovali. Tu je šlo Nemcem za zmago ali za pogin, kajti ko bi se bilo Bazainu posrečilo, da bi bil pred Mac Mahonu roko podal in tako skoz pruska krdela predrl, javaljne bi bil kteri Nemec zdravo kožo odnesel. Po kapitulaciji pri Sedanu niso bili Nemci več v toliki nevarnosti, akoravno bi bil Bazain skoz obležno armado predrl. Tri dni po prvem spodletelem zagonu, v kterem času so se pogostoma vršile praske s prednjimi stražami, dne 22. septembra, je skušal Bazaine zopet enkrat, skoz
nemške rajcle pri Peltre-u predreti. Bitva, ki se je tu vnela je bila zlo krvava, in končala se je za Francoze nesrečno, ker si niso nikakor mogli, kakor so silno hrepeneli, skoz nemška krdela gaza napraviti. Dne 27. septembra je bila zopet borba pri Mercy-le Hautu (au-6), ki se je enako, kot prejšni zagon, končala. Dokler se ni Strassburg (28. sept.) udal, so menili nemški vojskovodje, da hočejo Francozi proti jugu predreti, da bi to trdnjavo oblege oteli; zarad tega so morali Nemci vedno po koncu biti, ter prežati, da se onim to ne posreči. Potem pa ko je Strassburg padel, je morala nemška ob-ležna armada za to skrbeti in vse tako vrediti, da za-brani Francozom bežati proti Thionvilli ali pa na neu-tralna tla, t. j. v Belgijo. Stanje zaprte armade se ni na noben način moglo ugodno imenovati. Poslednje tedne je dohajalo vsaki dan mnogo beguncev, ki so prosili naj jih sprejmejo med zajete. Ti so pravili, da je nastalo veliko pomanjkanje hrane v mestu in trdnjavi, in da se deli najpotrebniši živež le v majhni merici. Bazaine je še vse moči napenjal, da bi železni pas, kteri ga je vklenjenega držal, prebil. Dne 27. septembra zopet z vso močjo vun plane, ter jo maha ob levem bregu Mozele naravnost proti Courcelles-u (r. Kurselju), kjer se mu posreči, pa žalibog le za malo časa, vzeti vasi Lagrange (r. Lagranš) in Colomby, od koder so se pa morali zopet v trdnjavo umakniti.
Dne 2. oktobra plane zopet z veliko močjo vun, pa zdaj prek desnega brega Mozele, ali pruska divizija deželne brambe jih zopet v trdnjavo zavrne. Še hujši pa je Ml zagon pet dni potem, ki je bil namenjen proti Thionvilli; ta boj je bil krvav, ter je stal obe stranki okoli 3000 mrtvih in ranjenih. Stanje v Metzu je postajalo čedalje bolj hudo in neprenesljivo, nada v otetbo je zginila; zato odpošlje maršal Bazaine, ki je hotel rešiti, kar je bilo še mogoče rešiti, dne 14. oktobra generala Boyera v pruski glavni stan v Vergalj, da se nasta-
vijo dogovori o kapitulaciji (predaji). Kako se je ta general v svojem poslanstvu vedel, se ni zvedelo; kmalu se vrne v Metz, od koder je sivolasi general Changar-
v
nier (r. Sangarnje) naravnost s kraljevičem Frid. Karolom nadaljeval dogovore zarad kapitulacije. Bazaine je sprevidel, da bi bil ves nadaljni upor brez vspeha, ter je vodil deloma osebno na gradu Frascasy-u pogajanje do konca. Dne 27. oktobra je bila kapitulacija podpisana in tisti dan se vda maršal Bazaine s celo svojo armado, koja je štela še 173.000 mož, ako se prišteva semkaj še blizo 20.000 bolnih in ranjenih; med temi so bili trije maršali, (ta je najvišja stopinja vojaška) Canrobert (znan iz laške vojne 1859), Leboeuf (r. Lebef) in Bazaine sam, 140 generalov in 8000 častnikov. Nemcem je prišlo v plen še 53 orlov in zastav, 541 poljnih iu 800 trdnjavskih topov, 102 gostostrelk, neizmerna množina pušek (po Sasep6-u), streliva, orožja in drugih bojnih priprav. Po kapitulaciji pri Metzu je bila skoraj vsa mesca julija zbrana francoska armada, kolikor je ni bilo med ubitimi, ranjenimi in razkropljenimi, kakih 300.000 za boj sposobnih mož, — se svojim cesarjem in z vsemi na bojnem polji postavljenimi generali, z vsem topništvom in ostalim gradivom v nemških rokah. Enacega vspeha pač ne more nobena zgodovina v nobenem času in o nobenem narodu pokazati. Ni čuda, da je vsled tega nikdar še slišanega vspeha vsem Nemcem, tudi avstrijskim, strašno greben narasel, kterega tudi mi Slovani britko čutimo!
I>rixso poglavje. IV.
Prusi marširajo proti Parizu ; razglasi se republika 4. septembra; razrušenje laonske trdnjave ; prve borbe in drugi dogodki pred Parizom.
Menilo se je, da bodo Nemci po sedanski nezgodi, ko so dobili Napoleona v roke, z vojno nehali, kajti izrekli so bili v nekem razglasu, da se hočejo le proti Napoleonu in njegovi vladi, ne pa proti francoskemu narodu bojevati. A nič manj, kakor to! Nova republikanska vlada „nžirodne brambe" je bila voljna Nemčiji primerno odškodnino za vojsko plačati, ali Nemci, oziroma Bismark in kralj „olle Viljem", po teh velikanskih uspehih še bolj ponosni, niso hoteli o tem nič slišati, kajti zraven neizmerne odškodbe za vojsko so zahtevali še pokrajini Alzacijo - Loreno (z 1.549,000 ljudi, kterih velika večina govori francoski), za kar se nova vlada nikakor ni mogla odločiti; pa tudi smela ni tega storiti, ker se je na javno mnenje opirala. Zato se je imela nova vlada z neznanimi težavami boriti, pri-pravljaje se skorej s čisto novimi sredstvi in armadami na nov boj. Energični, neutrudljivi Gambetta je nove armade kar stvarjal po izgledu narodnega konventa 21. sept. 1792 do 27. okt. 1795); vse za orožje sposobne može od 20. do 40. leta so klicali k orožju. Eazgla-šenje republike v Parizu je tačas večina Francozov z ukanjem pozdravljala; nektera mesta niso niti čakala, kdaj bodo v Parizu razglasili, marveč so takoj po sedanski nezgodi na svojo roko republiko oklicala. Ob enem so se jeli gibati tudi tako imenovani socijalisti, ki so bili za prihodnji mir mladi republiki nevarni, kakor se je pozneje videlo. Tu so bili navadno ljudje brez vere in brez časti, ki so sanjarili o „fraternitč, egalite e
liberie", pa tako, da bi bilo le njim v korist. Ti so razjedali kot črvi ubogo od nemških vsiljencev že tako ponižano Francijo. Med prvimi naredbami nove vlade je bila ona, ki je odredila, da se imajo Nemci iz okrajev Sene in Oaze (Seine & Oise) v 24 urah pobrati, ker so bili na sumu in se je bilo po pravici bati, da bodo ti povsod „nebodijihtreba" službo ogleduhov Nemcem opravljali. Ta ukaz se je tudi brez usmiljenja izvršil. Novi minister znotranjih zadev, Gambetta, najbolj srčen mož nove vlade, je objavil v okrožnici pokrajinskim predstojnikom: „Naša republikanska vlada si je vzela nalogo braniti domovino na življenje in smrt proti ptujim vsi-Ijencem in se nima vkvarjati z notranjimi razprtijami in strankarskim pričkanjem." Med tem, ko se je s to okrožnico „boj do noža" napovedal, je oznanil minister Jules Favre (r. Žil Faver) v neki okrožnici zvunanjim zastopnikom Francije, da je vlada trdne volje, „da ne bode pedi zemlje in nobenega kamna francoskih trdnjav odstopila". Tudi stara zarotnika, radikalca in brezverneža, Viktor Hugo in Louis Blanc, došla sta tačas v Pariz, ter objavita takoj neke prenapete (bombastične) oklice, ki so pa ostali vsled tedajnih razmer le prazna baharija in kvasarija. Bila sta junaka z besedami, za brambo krvaveče domovine nista niti mezinca ganila.
Veča važnosti je bilo to, da se je slavni Thiers podal v diplomatični misiji najprej v London, potem na Dunaj in v Petrograd, da bi evropejske državnike k posredovanju v prid Francije pregovoril; pa ves njegov trud je ostal brez uspeha. Evropejske velevlasti deloma niso hotele, deloma niso mogle posredovati. Angležka, ki hodi navadno za vetrom svoje kramarske politike, ni bila še nikdar iskrena prijateljica Francije, ter je zarad tega radostno gledala, da jo Nemčija ponižuje. Ruske si je bil že pred Bismark gotov, kajti ona ni mogla pozabiti, da jej je bil Napoleon III. po krimski vojni, ktero je on sprožil, narekoval 1856. y Parizu mir, kteri je ruske in-
terese saj začasno na črnem morji škodil. V jeseni 1870 je Kusija odpovedala ono parižko mirovno pogodbo; vsled česar ima zdaj zopet prosto roko na črnem morji. Avstrija je po 1866. bila oslabljena, nemško prebivalstvo bi bilo taki intervenciji ali posredovanju v prid Francije nasprotovalo, kajti kdo ne ve, da se avstrijska politika ravna po kalamitnici, ki jo v Nemčijo nagiba? Pa tudi sama na boj nepripravljena in osupnjena po tolikih nemških zmagah ne bi bila mogla brez zaveznika krepko posredovati. Avstrija se tudi ni imela za kaj Franciji hvaležno skazovati, razun morebiti za to, da je Napoleon III. (nekako moralno prisiljen) 1866. po svojem poslancu Be-nedetti-ju k Mikulovskem premirju (ki je vodilo potem k pražkemu miru), v prid Avstrije posredoval. Prusija je imela tedaj do konca vojne v vsem prosto roko. Vse velevlasti so ostale popolnoma noutralne, tudi Italija se ni hotela niti z besedo niti z mezincem potegniti za ubogo Francijo, kterej se ima največ za svoje zjedinjenje zahvaliti.*) Te nehvaležnosti jej menda še dandanes Francija ni odpustila. Nehvaležnost je res plačilo sveta; pa to nehvaležnost utegnejo Italijani še drago skupiti, česar bi se, — da posvetno govorim, — Franciji ne moglo in ne smelo zameriti. Pa vrnimo se zopet k zgodovinski niti te strahovite vojske I
Ko je po kapitulaciji pri Sedanu nekoliko časa orožje mirovalo, poglejmo, kam in kako so jo med tem nemške mnogoštevilne armade zasuknile. Ko je bila z Napoleonom in ranjenim Mac Mahonom francoska armada v nemško sužnost odpeljana, ste jo tretja in četrta armada zopet z veliko naglostjo proti glavnemu mestu mahali. Pa jim je bilo treba opreznim in previdnim biti na tem maršu. Akoravno ni bilo pričakovati, da bodo nemške armade na svoji hoji proti Seni na resen upor
*) Razun glasovitega Garibaldija, kteri je z nekoliko stot-nijami svojih prostovoljcev v pomoč prihitel.
zadele, vendar niso nobene naredbe zanemarile, ki se je zdela potrebna, "da se vsakemu nenadnemu napadu vspeš-no v bran postavijo.
Nemški armadni oddelki so korakali po ravnobež-nih ali vstričnih potih naprej, tako da jim je bilo lehko zopet združiti se, ako bi jih Francozi napadli. Mnogo-brojna in čvrsta konjiča je rojila in razsajala v malih oddelkih po več milj preč od glavne armade noter po deželi, kjer je zahtevala od prebivalcev raznih potrebščin in hrane za se in za ostalo vojsko, ter je širila med kmečkim ljudstvom, od kterega je potrebščine pobirala, oziroma plenila, strah in grozo, kajti kar so Nemci zahtevali, so morali dati, če je bilo le najti. Do Eethela so se nemške armade skupno pomikale; potem je šlo desno krilo čez Rems in Soason (Rheims et Soissons), levo pa čez Epernay proti skupnem cilju, Parizu. Komaj dan hoda pred desnim krilom se je umikal general Vinoy s 25.000 mož rednih krdel, ktera so iz Pariza maršalu Mac Mahonu na pomoč poslali, pa so še le do Meziera došla, ko se je vršila sedanska predaja. Nevtegoma krene Vinoy nazaj proti Parizu, da ubeži osodi Mac Mahonove armade, in da še to poslednje redno vojaštvo svoji domovini ohrani. Nepretrgoma in naglo se umikovaje je vendar srečno 14. septembra v glavno mesto prišel, ktero je pozneje s hrabrim prizadevanjem skušal rešiti nemške oblega.
Tako je nemška armada brez posebnih ovir naprej stopala. Tudi mala laonska trdnjava se ni v bran postavila. Drugi dan po prihodu Nemcev (9. sept.) izroči poveljnik Theremin d'Hame trdnjavico. Brezskrbno gredo Nemci v mesto, ena satnija (ali stotnija) lovcev je ravno stopila na nasip trdnjavice, ko se naenkrat, kakor bi z očmi trenil, zasliši tresk in pok; trdnjavica je zletela v zrak ter pokoplje pod svoje razvaline 300 Francozov, ki so bili ravno na odhod pripravljeni, in 95 Nemcev. Dol-žili so najprej poveljnika te krvave nezgode; kakor se
je pa kasneje za gotovo zvedelo, je bil tega kriv edino le nek fanatičen francosk domoljub, topničarsk ognjodelec (tudi raketnik ali ognjar, Artillerie Sergeant), Henriot, Ko je bilo gotovo, da je ta edini to nezgodo, v kteri je poginilo 3krat več Francozov kot ravno došlih Nemcev, zakrivil, so opustili vsako posilno kaznovanje in vračilno silo (Represalie). Laonsko mesto je bilo s tem strahovitim razletom hudo razdjano.
Nastalo deževno vreme je pomikanje tretje armade zdatno zaviralo, posebno topništvo se ni moglo nekoliko dni niti z mesta ganiti. Se le 9. septembra dospe prednja vojska do mestica Montmiraila (r. Monmir61ja), med tem ko se je mnogobrojno konjištvo na vzhodu, severju in jugu že prav blizu glavnega mesta prikazalo. Dne
15.	septembra je bil nemški stan v Meauxu (r. Meo-u).
16.	septembra so dirjali in stikali pruski ulani (suličarji) in huzarji (oboji se prištevajo k lehki konjiči) po Cler-moutu, Villeneuvi, Nogent sur Mame (r. Nožan sur Marn) in Charentonu (ch-š), tedaj skorej le en streljaj daleč od onih trdnjavic (fortov), ki obdajajo Pariz. Konjiča je zajela tu mnogo vozov z živežem, ki so bili namenjeni v Pariz, da mesto s hrano preskrbijo; mnogo prostovoljnih in drugih strelcev je seboj pripeljala. Potem ko je tretja armada srečno Seno prekoračila, se je glavni nemški stan v Ferrie v krasen grad barona Rothschilda naselil. Prednje straže 4. armade so 16. do Pontoise (r. Pontoä) dospele, od koder so skušale Seno prestopiti. Tri dni pozneje so se jele pomikati nemške armade od treh strani ob enem in istem času proti glavnemu in stolnemu mestu. Na jugu je zadelo 2. bavarsko krdelo po svojem prelazu čez Sšno pri Villeneuve — St. Georges (r. Vil-lenef — sen Žorž) na 3. divizijo Vinoyoga krdela, pričel se je boj, ki je stal Francoze 10.000 zajetih in 7 topov, pa tudi Bavarcev je mnogo v srditem boji padlo. Ve če pomembe je bil boj pri Villejnifuin Montrouge (r. Mon-ruže), kjer je skušaj general Ducrot (r, Dikro) z blizu
40.000 možmi Nemce nazaj zadrviti. Ducrot je razpostavil svoja krdela med trdnjavice de Montrouge in Van-ves, da so ga nazaj gredočega varovala. Francosko topništvo je streljalo z 72 topovi na nemške pozicije, kterih pa niso dovolj poznali. Ko je francoska redna pehota naprej pridrla, zagazijo naenkrat v navskrižen ali vse-stransk ogenj nemških brigad. En polk mobilne straže, prevarjen od gostega lesa in goste megle, strelja na svoj 16. polk, kteri je vsled tega na vse strani zbežal.
Med tem se je glavna moč nemške armade polastila neke višave ob levem boku Francozov, ki je popolnoma gospodovala nad pozicijo francoske armade. Tu na tej višavi se razpostavi nemško topništvo ter obsipa Francoze se svinčeno točo in bombami (to so železne votle krogle, ki se razpočijo, ko padejo, in vržejo iz sebe razno gradivo, ki je v njih skrito). Peš-polki, večidel iz založne armade, in novincev sestavljeni, so strahovito trpeli, ter se niso mogli dolgo ustavljati, pa vender so se v redu vmaknili.
Po tej borbi (19. sept.) je bilo mesto od vseh strani zaprto ; drugi dan, 20. septembi-a, se začne oblegati to velikansko in dobro utrjeno mesto. Ravno sta dotekla dva mesca, odkar je bila vojna napovedana. Da se bode stolno mesto oblegalo, niso Francozi prej niti mislili. Predno se lotim spisovati oblego tega svetnega mesta, ki je tedaj štelo gotovo nad 2,000.000 ljudi, naj bodo nektere besede znotranjim mestnim razmeram in onim pariške trdnjave odmenjene.
Pariz se s hrano naglo preskrbi; opis pariške trdnjave ; moč pariške armade pod generalom Trošijem (Trochu); brezuspešno prizadevanje evropskih vele-vlasti, da bi se prelivanju krvi konec storil; neizmerne nemške zahteve; mo6 in razpostavljenje nemške armade ; prvi zagon iz Pariza; Gambetta leti v zračnem balonu iz Pariza; upor soeijalistov in komunistov, ki hočejo razglasiti in voliti zloglasno „komuno", zagoni iz Pariza meseca oktobra; „plebiscit" ali vesoljno glasovanje za novo vlado; opis bojev meseca novembra do onih bojev, s kterimi so namerovali Francozi Pariz oteti.
Po sedanski kapitulaciji so bili novi vladarji v Franciji več kot gotovi, da se bodo odločilne borbe te vojske pred ozidjem glavnega mesta bile. Napoleonovi generali niso niti mislili, da se bode Nemcem bojna sreča tako daleč smehljala, ter da bodo kdaj celo njih glavno mesto oblegali. Na ramah Trochu-a (Troši-a) je slonelo velikansko delo, da pripravi glavno mesto v malo dneh za brambo. V tej vojski so zvedenci in drugi nepoklicani na mnogoteri način Francoze grajali; na vsak način pa bodo srčnost, uniost, varnost in previdnost, s ktero so Pariz v 25 dneh za dobre 4 mesce s hrano preskrbeli in vse njih trdnjavice (forte) za brambo pripravili, v največo čast služile. Vladarstvo je srečno rešilo eno naj bolj zamotanih nalog, ker je znalo v primerno zlo kratkem času živež za skorej 2 miljona ljudi na 4 mesce priskrbeti. Nič manjša energija (odločnost) jih je vodila pri brambenih delih. Dotehmal so bili forti*) (trdnjavice) le nezadostno s topovi in strelivom preskrbljeni, morali so kar nagloma iz vojnih pristanišč: Bi'esta, Cherbourga in celo iz Toulona pomorske topove in neiz-
*) jjFort" se imenuje Tsaka za se stoječa trdnjavica, ki brani mesto.
memo množino smodnika, granat in bomb dovažati. Da se je druga naredba točno izpeljala, je bilo treba večega zatajevanja samega sebe. To je bilo namreč preseljenje prebivalcev pariških predmestij in porušenje onih poslopij, za kterimi bi imel sovražnik zaslombo in varnost. Že 11. septembra so dobili prebivalci, ki so bili po eno železniško miljo od Pariza oddaljeni, ukaz, naj zapuste svoja stanovanja, ter si drugih znotraj v mestu poiščejo, ali pa naj Pariz zapuste. Nekoliko dni potem je bilo na tisuče malih hiš do tal podrtih in posutih. Ta previdnost, ktera je bila k uspešni brambi mesta potrebna, je bila deloma pretirana, ker so jo prenatanjčno izpeljali. Drage mostove so s smodnikom v zrak razgnali, prelepe vrtove uničili in velike, umetno narejene ceste so prekopali in razkopali. Ob enem se niso le lepi gojzdiči v Boulognu (r. Bulonju) in Vincennesu (r. Vensanu) poseldi, ampak tudi one v Chantienu, Montmorency-u, Bondy-u in Meudonu so požgali. Škoda, ktero je Francija trpela in ktera znači prav dobropožrtvovanje in zatajevanje francoskega naroda, so cenili na več nego sto miljonov frankov.
Začasna vlada je sklenila, da ima Pariz ukljub ob-lege ostati njen sedež, nasproti pa naj se ena delegacija ali odbor vlade „narodne brambe" v Touru (r. Turu) so-stavi, da od tamkej osnuje in vodi upor po departemen-tih (pokrajinah). Dne 13. septembra se poda Cremieux (r. Kremje) v Tur, kamor mu sledita nekoliko dni pozneje dva druga uda začasne vlade Glais-Bizoiu (r. Gle-Bizoän) in admiral Fourichon. Ob enem zapoveduje neka okrožnica Gambettova, ki je bil minister notranjih zadev, naj prefekti nemudoma osnujejo narodno brambo po vseh krajih države.
Dne 16. septembra so bila v Parizu vsa mestna vrata zaprta; ob enem so oklicali vojaško postavo, vsled ktere so vse tiste, ki se niso mogli s kakim gotovim zaslužkom skazati, kakor tudi tiste, ki niso imeli sredstev, da bi se za 3 mesece s hrano preskrbeli, iz mesta
vun poslali. Na tisoče jili je bilo pred mestna vrata postavljenih, ki so potem šli noter v deželo, pa na poti so zadeli povsod na prednje straže nemških krdel, pred kterimi so se umikali, ter se zopet Parizu bližali, kjer so se, kakor je bilo videti, pred nasipi z mobilno stražo praskali.
Nemške armade so med tem glavno mesto oblegie: največa trdnjava na svetu je imela tedaj vprvič skušnjo obsedanja prestati. Pariz je bil od leta 1841 -za Ludo-vika Filipa vtrjen; to misel je tedanji predsednik mini-sterstva sprožil. Parižko |mesto obdaja trdno obzidje, ktero obstoji iz velike ceste, nasipov, rovov in glasija.*) Okoli 85 enoličnih bastjonov**) je bilo v to odločenih, da so varovali bližnje prostore, in 35 korakov širok rov, ki se je lahko iz vodotokov in iz Sene napolnil. Za mestnim ozidjem se vleče na notranji strani okoli in okoli široka cesta. S to cesto vštric gre druga cesta, ki veže
v
kolodvore vseh (8) železnic, ki prihajajo v Pariz. Sest-inšestdeset velikih duri, na kterih se nahajajo mitnice, prekrižuje ali presekuje trdnjavske nasipe. Zvunaj ozidja krog in krog do pol milje od zidovja stoji 15 fortov (Vincennes, r. Veusan, se sem ne računi) ki so z za-grajo, z rovi in nasipi med seboj v zvezi. Ti forti so: Na severovzhodni liniji St. Denis, la Briche (r. Brič), Est, Aubervillers (r. Obervilje), Romainville (r. Romen-vil), Noissy (r. Noasi), Eosny in Nogent (r. Nožan). Ob južni črti so: fort Charenton, na levem bregu Sšne Ivry,
*) Glasi se imenuje ledina ali planjava okoli trdnjave, reklo bi se temu prostoru po slovensko obmestna planjava. To je prostor, da se sem pri brambi mesta postavljajo vojaki. Vse veče trdnjave imajo za ozidjem tak prostor.
**) Bastjon se imenuje vun moleč ostrog, ali obel, trden zid; ta stoji navadno sred glavnega nasipa semtertje tudi sred trdnjavskega ozidja, kjer so topovi na razne strani nastavljeni-Na goriškem gradu fiiad mestom) je viditi nekaj takih okroglih bastjonov, na kterih je po več lin za topove.
Bicetre, Montrouge (r. Monruž), Vanves (r. Vanv) in Issy.
Na Yzhodit se nahaja le edini, pa najmočnejši izmed fortov, ki je sam za se prava trdnjava, Mont Valerien. Oddaljen je ta močni fort od bližnjega pri St. Denisu poldrugo miljo in od fort Issy-a eno miljo; iz tega je razvidno, da kaže tu trdnjavska uravnava veliko škr-bino ali pomankljivost, kar je spoznal tudi oni posebni odbor, ki je bil brž po bitvi pri Wörtliu za vtrjenje pariških trdnjav postavljen. Sklenilo se je tedaj, da se ima med Mont Valerienom in Coteaux-om (Kotom) pri Meudonu velik nasip napraviti, ki bi imel to škrbo do-polnovati, in sicer pri Mont - Retoutu neposredno nad Št.-Cloudskim kolodvorom. Obsežna črta, ki bi potem nastala, ako si mislimo, da so ti forti zvunej mesta sklenjeni, bi znašala 74/jq nemških milj. Vsi zvunajni forti imajo baštijone, nekteri imajo vun moleče nasipe; vsi pa bo med seboj in s Parizom z nadzemeljskim in podzemeljskim telegrafom v zvezi. Na petnajsterih for-tih je stalo 2000 topov, med temi so bili mnogi največe baže in teže, ker so bili prvotno za pomorstvo namenjeni. Pozneje so napravili v Parizu toparnice in vrtal-nice (t. j. tovarne za livanje in vrtanje topov), ktere so oblegane s topovi manjše baže in mere previdevale. Streliva je bilo pa prav obilno.
Parižki brambovci so bili v tri armade razdeljeni ter so šteli okoli 530.000 mož, kakor so Francozi raču-nili in trdili. Se ve da je bilo med temi le malo za boj izurjenih krdel. Prva armada je bila sestavljena iz 100 bataljonov narodne in meščanske straže; ta je bila 300.000 mož jaka pod poveljnikom generalom Thomas-om. En oddelek narodne straže bi se bil dal tudi na prostem polji rabiti, pa imel je le pet topovnic (ali baterij) brez konjiče; meščanska straž.i je bila nastavljena po mestu in na nasipih mestnega obzidja. Druga armada, na čelu jej je bil general Ducrot (r. Dikro), je štela nek 150.000 rednih mož in" mobilne straže, 80 poljnih in gostostrelnih
baterij in tri polke konjiče; bivala je v taboru zvunej mesta. Tretja armada, kteri je general Viiioy zapovedoval, je štela Mizo 70.000 mož.
Ta poslednja je bila sestavljena večidel iz razkropljenih ostankov Mac Mabonove armade, iz pomorskih vojakov in mornarjev, logarjev iz pariške okolice, iz požarne straže in orožnikov ali žendarmov (gente d'armes, je francoska beseda, ki pomeni oborožene može za javno varnost), kteri so v naglici iz bližnjih pokrajin prihiteli branit Pariz.
Ta znatna vojaška množica ni bila enako oborožena; le en del je imel puške po Chassepotu (r. Sasepo-u), ostali pa ravno kar iz Angležke prišle puške-nazadnice po raznih skladih (sistemih). Na Seni je bilo mnogo ka-nonirskih šajk (ladjic), ki so bile namenjene sodelovati pri zagonih iz mesta.
Že pred obstoječe obkope in trdnjave je dal z močnimi nasipi pojačiti, med kterimi so imeli oni na Mont-Avronu najbolj pomenljivo nalogo. Skoz in skoz pa zaslužijo brambovci parižki hvalo zavoljo poguma in znajd-Ijivosti, s ktero so vedno nove overe tuhtali, s kojimi so se imeli njihovi sovragi boriti. Tega jim niso mogli niti Nemci odreči; imenovali so jih „bobre", kteri so po noči zopet popravili ia sezidali, kar so jim Nemci po dnevu porušili.
Ravno ko so imeli Nemci Pariz oblegati, si je ev-ropejska diplomacija, posebno angležka, zlo prizadevala, da bi pomirila vojskujoči se stranki. Možje, ki so stali na čelu francoske republike, niso bili proti pomiritvi, pa, na javno mnenje se oslanjajoči, niso hoteli dati poroštva, kakoršno je zahtevala Nemčija. Na nemške zmage ponosni Bismark ni želel nič manj, nego da bi se ponižana in premagana Francija ne mogla nikdar več povzdigniti. Zahtevala je namreč kot bojno odškodnino zraven neizmernega zneska še dve pokrajini Alzacijo in Loreno. Tolikim zahtevam vstreči, pa ni mogla vlada narodne
brambe nikakor, kajti ni bilo še brati v svetni zgodovini, da bi se bil kedaj mir tako drago kupil. Vkljub temu je angležka diplomacija dosegla, da je privolil grof Bismark v pogovor z Zil-Favrom.
Snidla sta se v ta namen blizu Meaux-a (r. Meo-a) 18. septembra, in sicer v razdrtem gradu Haute-Maisonu (r. Höt-Mözenu). Drugi pogovor sta imela v Ferrieru, kjer je bil glavni nemški stan. Bismark je hotel dovoliti premirje za dva ali tri dne, ali zahteval je, da naj ostane pred Parizom vse „in statu quo"*), da naj se boj pri Metzu nadaljuje do gotovega roka, naj se vda Strass-burg in naj ta hrabra posadka gre kot vjeta na Nemško, naj se izroči Nemčiji Toul in Bitsch, posadki pa naj imati prost odhod. Samo ob sebi se umeva, da se nista samo razgovarjala in pogajala o premirji, ampak vzela sta oba diplomata v razgovor tudi vprašanje, ali in kako bi se mogel mir skleniti. Pri tem se je pokazalo, koliko več je Bismark zahteval, nego je mogel Žil-Faver privoliti. Francozi so tu občutili stari pregovor: „vaevictis!" (gorje premaganim). Nemci so hoteli, kolikor mogoče, zmago v korist obrniti, ter tedaj obstoječe bojne dogodbe rabiti v „množenje države" kralja Viljelma „orla". Žil Faver se je branil odstopiti Nemčiji kako francosko pokrajino, ter jo je hotel le z denarjem odškodovati. Po brezuspešnem dvodnevnem besedovanji sta se razšla. Iz pogovora Žil Favra je bilo spoznati, da je še upal, da Francija utegne konečno vendar le zmagati. Faver povč, da teh pogojev ne more sprejeti, ter se vrne v Pariz. Sporočila, ktera je Žil-Faver v glavnem meštu o svojih razgovorih z Bismarkom podal, so neznano osupnila in silno ražkačila ves Pariz ; rudečkarji in socijalisti (oboji so radikalci in brezverneži ter državi nevarni) se jamejo gibati ter buditi med množico nezaupanje proti obstoječi
*) To je naj ostane vse v takem stanu, kakor je bilo v ti. stem trenutku, ko se je pomirje sklenilo.
vladi. To peklensko seme nesloge je pozneje dozorelo ter je ■vse svoje strahovite zmajeve zobe pokazalo. Ob enem so se na jugu zaporedoma pogubonosni upori prikazovali, vsled kterih je tekla državljanska krv ; vLyonu, V Marselji, in Toulonu so se vprli vladi narodne brambe. Namerovali so ti Južni domoljubi" južno Francijo med tem, ko je bila skupna domovina v največi stiski in nevarnosti, v federativno republiko združiti, pa k sreči se ta njih čudni načrt ni izpeljal. Ostala vsefrancoska stranka je s pomočjo zvestega vojaštva upor, pri kterem je teklo nekoliko državljanske krvi, kmalu udušila — v največo srečo že itak ponižane, raztrgane in krvaveče Francije.
Ko je bilo 20, septembra 1870. francosko glavno mesto vsestransko zaprto, so se brž nemški vojskovodje lotili prvih obsadnih del. Ta so bila silno težavna, ker niso mogli še dovažati obsadnih topov in drugega gradiva, ker obe črti francoske vzhodne železnice, dokler se niste trdnjavi Strassburg in Metz podali, ste bili v francoski oblasti, in ker je bil predor (tunel) pri Nanteuilu razrušen, in se je moglo le semtrtje po posameznih želez-ničnih progah voziti. Da bi dovažali grobe obsadne topove, na to niso mogli še misliti, ker so morali že za dovažanje hrane pred Pariz za 300—400.000 mož vpo-trebovati vse moči, ktere so pri rokah imeli. Dvojno je bilo mnenje, kako naj bi se Pariz h kapitulaciji prisilil. General Moltke je menil, da je brezobzirno bombardo-vanje in pokončevanje lepega, utrjenega Pariza potrebno, da se ta velikanska trdnjava brž ko brž obvlada; general Blumenthal pa, generalni načelnik 3. armade, se je izrekel, da naj se rajše mesto zapre in izstrada in tako k predaji primora. On je menil, da ima Pariz za komaj dva meseca živeža, pa se je motil. Tega poslednjega Blumenthalovega mnenja je bil tudi „olle Viljelm", ker je to najbolj prizanesljivi način vojskovanja. Za mnenje gi-merala Blumenthala ste govorili dve okoliščini, Od ene
strani se ni moglo vedeti, da je bil Pariz s toliko hrano previden, da se bo nad 4 mesece braniti in vztrajati mogel, od druge strani pa si niso hoteli Nemci tje v en dan nakopati sovraštva drugih omikanih narodov s tem, da bi bili kot pravi „kulturonosen narod" eno naj bolj obljudenih in najlepših mest na vsem svetu z vžigalnimi in razdiralnimi strelami pokončali. Začasno se je izvrševal načrt generala Blumenthala, da se je mesto od vseh strani zaprlo, da bi izstradalo. Še le pozneje so se Nemci radikalnega sredstva (t. j. pomočka s kterim se sleherno mesto užuga in k predaji prisili, ker ga s ko-renino-radikalno ali do tal razruši) boinbardovanja in požiganja. Da so mesto zaprli, potrebovali so nad 300.000 v boji izurjenih mož. Za temi je morala še stati za-ložna vojska, nad 100.000 mož, da je bila obsadna armada varna za hrbtom.
Zvezo med raznimi krdeli so vzdrževale 4 divizije konjiče. Obsadna služba nemških vojakov pred Parizom ni bila nič manj utrudljiva in pogubonosna, kakor ona njih tovaršev pred Metzom. Krdela, ki so po tri dni neprenehoma stala na straži in potem v drugo vrsto dohajala, so navadno po noči k orožju klicali, kajti Francozi so nameravali obležne čete z neprenehljivem draženjem utruditi. Tudi iz fortov so po navadi močnejše streljali.
Ko je bilo mesto od vseh strani zaprto, so se začeli boji, kakoršni so se v naslednjih mesecih večkrat ponavljali. Dne 30. septembra so Francozi prvikrat vun planili na jugu pri Clamartu. General Vinoy je planil z 12000 mož, ktere je podpiralo obilno topništvo; hoteli so Nemcem okop pri Clamartu vzeti. Vnel se je hud boj, v kterem ste se obe stranki junaško bili. Šesti ar-madni zbor je bil v začetku v hudi stiski in še le ko je dobil podporo od 5. in 11. armadnega zbora, se mu je posrečilo Francoze nazaj potisniti. General Guilheim, poveljnik ene francoske brigade, je bil v tem boji ustreljen,
Ob ravno tem času so skušali oblegani na drugem kraji vun planiti (pri Issy-u), pa vse je ostalo brezvspešno.
Po tem boji, kteri je stal Francoze kakih 300 vje-tih in od obeh strani mnogo ranjenih in mrtvih, so Francozi nekaj dni mirovali, pripravljaje se na še hujše in veče zagone. Dne 5. oktobra je Mont-Valerien izredno strahovito streljal na okopna dela nemških krdel pri St. Cloudu in Sevresom.
Nasledni dnevi so bili za oblegovane bolj nemirni, kakor za oblegovalce. Republikancem predmesta Belleville, socijalistom in komunistom, ni bila mlada republika dovolj svobodoljubna. Med tem ko je stal neusmiljeni sovražnik se svojimi „Cimbri in Teutoni" pred durmi, so vneli ti kosmopolitični zarotniki upor sred mesta. Na čelu tega upora je bil zloglasni Flourens (r. Fluran), eden tiste baže klativitezov, ki se dajo od najzaničljiviše sebičnosti voditi, češ da oni hočejo osvoboditi delalski stan, pa prav za prav jim je taka občna zmešnjava le ugodna prilika, da v kalni vodi ribe lovč! Dne 6. oktobra se prikaže Fluran na čelu mnogo tisučev narodnih stražnikov, ter zahteva naj se volitev za pariško komuno vrši. Začasni vladi se posreči, da s pomočjo nekterih zvestih bataljonov narodnih stražnikov uskipeli hrup potolaži. Vsak misleč človek pa je že tedaj slutil, da so socijalisti svoje naklepe le odložili, ne pa za vselej opustili. Nekaj mesecev potem je imel nastopiti dan pariške komune strahovitega spomina!
Bolj pa, ko to komunistično gibanje, ktero je vlada vsaj začasno zadušila, jo je skrbelo, kako naj bi se Pariz rešil prusko-nemške oblege. Dne 30. septembra je razglasila vladna delegacija v Turu (Tours) dekret, kteri je vse za orožje sposobne može od 21 do 40 leta pod bojne zastave in orožje klical. To globoko segajočo na-redbo je velik del prebivalcev z nevoljo sprejel, in pre-fekti, kterim je bila ta nevolja po departementih dobro znana, so se obotavljali ter se niso hoteli lotiti, da bi
na vrat na nos to naredbo izvrševali. Množice črne vojske so bile začasno le na papirji. Ker ni imela vladna delegacija poKuma, je plaval nevtrudljivi in pogumni Gam-betta v zračnem balonu v noči 7. oktobra iz Pariza v Tür. Minister je imel razun tega še nek razpor poravnati, ker je delegacija volitve za nstavodelni zbor na 16. oktobra razpisala, med tem ko je vlada v Parizu vsled oblege primorana bila volitve na neodločen čas odložiti. Gambetta prišedši v Tur, prevzame takoj vodstvo vojaškega ministerstva, ter izda razglas na departemente, v kterem poroča, da je stanje glavnega mest-a prav nade-polno. Isti dan, ko je Gambetta v zračnem balonu v Tur pripraval, je tje prišel tudi glasoviti general Garibaldi, ter je svoj meč mladi republiki v službo ponudil. Dan 6. oktobra je minol pred Parizom z mnogimi manjšimi in večimi boji. Dne 13. t. m. je udaril general Troši vun proti Chatillonu (r. Satiljonu), pa Bavarci so ga zavrnili. Tisti dan so prav živahno iz fortov streljali, posebno iz Mont-Valeriena, kterega streljanje je grad St. Cloud zapalilo ter v pepel in razvaline spremenilo. Nemška krdela niso vzela tega z umetnimi dragocenostmi vsake baže napolnjenega gradu v krog svojih obsadnih del, zdaj so ga francoske krogle uničile. Od vseh dragocenosti, ktere je grad hranil, so le nekaj pohišne oprave oteli.
Manjši navali in borbe med prvimi stražami so se 14. 15. 19. in 20. oktobra ponavljale. Znamenit je bil zagon 21. oktobra. Okoli poldne so vrele iz Mont-Valeriena velike množice vojaštva v celih trumah proti Malmaisonu in Bougivalu. V pričo kralja Viljelma, ki je i-avno okope in nasipe svojih krdel ogledoval, se vde-ležite 9. in 10. divizija in gardni polk deželne brambe tega boja. Med tem priplavajo prvikrat oklopne kano-nirske šajke, ktere bljovajo svoj ogenj naravnost v bojujoče se nemške trume. Zagon je ostal brez uspeha, ter stal obe stranki mnogo mrtvih in ranjenih ia neko-
liko stotin vjetih Francozov. Poslednji teden oktobra so se imeli še bolj krvavi boji biti. Dne 28. oktobra [se posreči Francozom, da v vasi Le Bourget (r. Le Burže) dve brigadi nastanijo in z obkopi ogradijo. Prusko gardno topništvo strelja naslednji dan na francoske pozicije skoz več ur, pa vender ni moglo zarad trdno zidanih kamnitih hiš sovražniku posebne škode napraviti. V noči 30. oktobra je došel iz glavnega stana lakoničen telegram od-Moltka: „Le Bourget naj se z bajoneti osvoji". Te sedmere besede so vzročile naslednje jutro boj, ki se prišteva najbolj krvavim borbam te strahovite vojske. Od juternje zarje sipa topništvo was granate ter brž, ko 9. ura odbije, se pomiče druga gardna peš-divizija proti vasi, da jo z naskokom vzame. Skoz cele tri ure so se držali Francozi v za brambo urejenih hišah in poslopjih, kterih stene so morali stražni ali gardni pionirji (okop-niki) predreti. Znotraj v hišah je trajal boj naprej, ki se je odločil le s puškinimi kopiti in bajoneti. Cesta, ki pelje v vas, je bila z barikadami zagrajena, iz-za kterih so Francozi svoj morilni ogenj na Nemce bljuvali. Gardni strelci, ktere je podpolkovnik pl. Budwitzki (Poljak) z zastavo v eni in z mečem v drugi roki k naskoku vodil, vzamejo barikado. Cerkev v Le Bourget-u, vktero je 8 francoskih častnikov in 20 gardnih lovcev pribežalo, je to malo številce z neznano hrabrostjo branilo. V boji za posamezne hiše je padel grof Waldersee, nemški podpolkovnik ; ustrelil ga je nek Francoz iz skrivališča. Morilna borba se je končala s tem, da so se morali Francozi umakniti, kteri so razun veliko mrtvih, 1200 vjetih zgubili. Pa tudi na številu presilni Nemci so svojo zmago drago plačali, 39 častnikov in 419 mrtvih (in 3 krat toliko ranjenih) je ležalo na okrvavljenem bojišči.
Sporočilo o tem krvavem, za Francoze neugodnem boji, se je po Parizu razširilo, ter je bilo nek med drugimi tudi uzrok, da je nastal naslednji dan, 31. okt., upor. Socijalno-demokratična stranka je bila že davno
z vlado nezadovoljna, posebno je spuščala svojo togoto
na poglavarja Troši-ja, kterega je imela za reakcijonarja ali starokopitneža. Pa Troši je bil ves poštenjak in hraber vojak, za to ga ni mogla po brezvladju hrepeneča stranka trpeti. Sovražila ga je tako, kakor hudodelec sodnika sovraži, ki ga po postavah sodi. Troši 'je bil republikanskega zmernega mišljenja, mož ki je hotel v Parizu nasproti čudnim prekucuškim domoljubom, ako bi bilo treba, tudi z mečem v roki red vzdržati, ki je bil neobhodno potreben zdaj, ko je stal kruti sovražnik pred durmi stiskanega mesta. V večer 31. oktobra se polastijo puntarji mestne hiše, vjamejo več vladinih udov, ter razglasijo tako imenovano pariško komuno. K sreči je imela vlada še jej vdanih zvestih krdel, s kterih pomočjo je storila konec temu divjemu razsajanju in zmešnjavi, oprosti tudi vjete ministre ter zapre glavnega začetnika tega upora že pred omenjenega Flourensa. Stanje je pa ostalo tudi po zatrtem hrupu za Francoze dovolj neprijazno. Thiers, ki se je bil od svojega brezuspešnega- di-plomatičnega poslanstva z ^evropejskih dvorov povrnil, se poda takoj v Versalj, da bi se v nemškem glavnem stanu zarad premirja pogajal. Radikalna stranka ni hotela, da bi se z Nemci pogajali, zarad tega žuga vladi ter uzrokuje nove hrupe po ulicah, Iki so se na nevaren način ponavljali, ko je Rochefort (beri Rošfor), ki je bil ud nove vlade, odstopil, častni možje, ki so pod temi težavnimi razmerami na državnem krmilu stanovitni ostali, so menili z očitnimi in moškimi objavami nepre-nehljive hrupe socijalistične stranke ustaviti ali saj zmanjšati. Zaukazali so, da naj se tako imenovani plebiscit ali vesoljno glasovanje napravi, ter ljudstvo upraša, Vživa — li obstoječa vlada zaupanje prebivalstva ? Dne 3. novembra je bilo glasovanje, ktero je bilo sijajno zado-stenje za vlado, ker se je izreklo 557.976 oddanih glasov za „da", in le 62.638 za „ne". V tem času se je Thiers brezuspešno pogajal za 25 dnevno premirje; 6.
novembra se je to pogajanje pretrgalo. O uzrokih teh za vse prijatelje miru uničenih nad, je izdal Jules Favre okrožnico, iz ktere se je zamoglo posneli, da se Francija še ne čuti tako popolnoma premagano in onemoglo, kakor so menili Nemci. Da se je pa zopet pogajanje razbilo, temu so bile krive neslišane nemške tirjatve oziroma železnega in krvavega moža Bismarka in oholega Viljelma „orla", „množitelja Nemčije!"
Vojaško stanje pred Parizom jc ves mesec november ostalo nespremenjeno. Iz trdnjav so neprenehoma pa brez uspeha streljali, vun vdarjali so pa bolj poredko. Viditi je bilo, da konečni izid vojske ni tičal več samo pred nasipi glavnega mesta. Se le proti koncu novembra, ko so se bile strahovite bitve ob Loari, bitve, ki so namerov£ile Pariz oblege oteti, so se jeli tü zopet živah-neje gibati. Dne 26. novembra so streljali zopet nenavadno močno iz trdnjav na pozicije nemških krdel in 29. novembra so se po tritedenskem počitku zopet vun zagnali. Tisti dan so naznanjali razglasi generala Troši-a in Dikro-a pariški posadki velike dogodbe, ki so imele kmalu nastopiti. General Dikro se je v svojem razglasu clo izustil, da je prišla ura otetbe za glavno mesto, in da se on hoče iz boja vrniti kot zmagovalec, ali pa častno na bojnem polji umreti. Zjutrej 30. novembra, po strahovitem celonočnem streljanju iz fortov, so se Francozi proti jugu in jugovzhodu v močnem številu se silno srditostjo vun zagnali. Generala Troši in Dikro sta se silo 70—90.000 mož Marno prestopila, goneča pred seboj eno virtemberžko divizijo pod generalom pl. Ober-nitzom in eno saksonsko pod kraljevičem Jurjem vun iz vasi: Brie sür Marn, Šampinji, in Villiers. K sreči ali nesreči pridrvi general Franzecky (Poljak) tem od Francozov že skorej potlačenim krdelom z mnogimi divizijami na pomoč, vsled česar se boj v ravnovažje postavi. Bitva se je še le pozno v noč končala, potem ko so si Nemci pred jim odvzete pozicije zopet z golim orožjem pribo-
rili. Ta dan je bil za obe stranki neizmerno krvav, Francozi so zgubili blizu 2000 mrtvih, med temi 2 generala; malo manj so zgubili tudi Nemci, njih lastna poročila štejejo nad 1500 mrtvih, in več nego dvakrat toliko težko in lehko ranjenih. Eavno tisti čas, ko se je pred Parizom ta strahoviti boj bil, so se bile tudi nove francoske armade na severu pod izvrstnim Sansi-jem (Chanzy), na jugu in zahodu pod Oršlj de Paladinom, Faidherbom in Bourbakom v hudih bojih, kteri so bili v tesni zvezi z onimi obsadnimi. Vse te bitve na severu, jugu in jugozahodu od Pariza so nameravale glavno mosto oblege oteti, kar je naglo na pomoč pridrvivši Franzecky zabranil. Novo osnovane francoske armade so vse svoje moči napenjale, da bi Pariz otele, vsled tega pa so nastali boji, iz kterih obstoji tretje in zadnje poglavje*) te strahovite vojske.
Tretje poglaA^Je. VI.
Armada lijonska; borbe z Garibaldom energični Gambetta v Turu; boj pri Orleanu in pri Šatodunu; brezuspešno junaštvo in požrtvovanje Francozov.
Brž po razglašenji franc, republike je skušala vlada narodne bram.be na jugu in severu Francije nove armade sestaviti. Že tedaj, ko so se Nemci proti Parizu pomikali, se je slišalo govoriti o „lijonski armadi," in kmalu
*) Prvo poglavje sega od začetka do scdanske nezgode ali do razglašenja republike 4. sept.; drugo do otetbenili bojev za-stran Pariza, in tretje ali poslednje se začenja a temi boji in gre vun do konec vojske. Za tem pa sledi še kot pritiklina le tej vojski „vpor rudečkarske pariške komune" od 19. marca do 25. maja 1871.)
potem so pravili, da šteje že čez 100.000 mož. Nemški Yojskovadje so morali skrbeti, da jih Francozi pri svojih operacijah (započetjih), ki so merile naravnost v srce Francije, ne bodo motili, ter da se polajša v Alzaciji stoječim nemškim krdelom pot v južno Francijo. Sred septembra so se te baže operacije začele. Dne 15. septembra se polasti nek premičen oddelek vojske („leteča kolona", ki se zdaj tü, zdaj tam prikaže ter sovražniku navadno za hrbtom nagaja) pod generalom pl. Kellerjem mest Kolmara in Miihlhausena v gorenji Alzaciji.
Prvo ima 24.000 drugo pa 52.000 ljudi.
Ko se je 12 dni pozneje Strassburg podal, in se je zdaj 60.000 mož, ki so pred njegovimi nasipi in ozid-jem stali, lahko drugod porabilo, je boj z večo silo napredoval. Velik del pred Strassburgom stoječih krdel se je pomikal v Vogeze.
Naslednje dneve so se bile zaporedoma male bitve: 6. oktobra pri Nompatelize, 9. pri Kambevillersu, 10. pri Anouldu, 11. pri Brouvelliere-su, in 12. pri Epinalu, ktere so se vse srečno vršile za nemške orožje. General pl. Werder, ki je imel tü na vzhodnem bojišči višje po-veljništvo, je tako hitro naprej drl, da je 20. oktobra postavil svoj glavni stan že v Vesoul, v departementu Haute (r. Hot) Saöne.*) Nemškim krdelom so stale nasproti še precej znatne, pa v boji premalo izurjene trume, ki so bile večidel sestavljene iz mobilne straže in franktiršrov (prostovoljnih strelcev) pod Garibaldom. Kakor je bilo že prej omenjeno, je ta glasoviti „borivec za svobodo" mladi republiki na pomoč prihitel, francoska
*) Francija je sedaj upravno razdeljena v 86 okrajev ali departementov, v vsakem je predstojnik ali „prefekt" prvi upravni oblastnik.
Francija je sedaj (od % 1870 sem) republikansko uravnana. Vodi jo predsednik (sedaj maršal Mac MabonJ, ki ima najvišo iz-verševalno oblast. Postavodajalno oblast pa ima narodna skupščina [assembles nationale), ki šteje 738 poslancev ("deputes^. Okraji so navadno v zemljevidih s številkam zazmanovani.
vlada pa mu je vkazala, naj brani južno Francijo pred nemškim navalom. Ali nekteri podredjem francoski generali in častniki ga niso radovoljno za svojega poveljnik ka sprejeli, drugim še vernim Francozom je bil zopet trn v peti, ker so ga poznali za prostomavtarja in brezver-neža, kakoršnega se je tudi res pri osvobojenju Italije pokazal. To, pa zarad tega tudi pomankanje srčnosti in pomanjkanje vojaškega reda je Garibalda močno zaveralo, da mu niso mogle v Franciji take lovorike rasti, kakor^ šne si je bil nabral (1848—49 in 1859; 1866 pa le malo ali nobenih) se svojimi rudeče-srajčniki posebno 1860—61 v Siciliji („coi mille di Milazzo") in potem tudi na Na-politanskem (pa večidel vsled izdajstva neapolitanskega vojaštva, iz kterega so celi polki k njemu pobegnili). Se ve, da si je v Italiji pod mnogo manj težkimi razmerami svoje čelo osvetlil.
Takim močnim sovragom, kot so bili Nemci, ni bil kos. V francoski narodni zbornici se je govorilo, da Garibaldi se je pokazal v Franciji figa-moža, in da bi moral priti pred vojaško sodnijo, ako bi bil francosk general. Prva polovica novembra se je za nemško orožje zmagovito končala; borbe pri Les-Emues-u (r. Lemiju), Rougeuiontu (r. Kuzmönu) in Petit Magny-u (2. nov.), pri Montbelliardu (9. nov.), pri L'Isle-sur-le Doubou (r. Lil-silr le Dubu) im Clervalu (12. nov.) in zadnjič pri Dolu, so primorale Garibalda k „rückwärts concentri-ranju" t. j. marširal je po rakovo. Začasno se je bil odločilni boj pri Dijonu 26. nov., kjer so Francozi veliko zgubo trpeli, ktera seje naslednji dan pri boji z zadnjimi stražami pri Pasquesu ponovila. Vsled teh bojev se je nahajal Garibaldi konec novembra se svojimi prostovoljnimi četami v tako neugodnem položaji, da ni mogel nič važnega početi.
Gambetta, ki je, kakor je bilo že omenjeno, 7. okt, Pariz v zračnem balonu zapustil, je spodbujal v Turu k
5
osnovanju novih armad v otetbo glavnega mesta s toliko silo in brezozirnostjo, da nas njegovo delovanje spominja na črne vojske, ktere je zbiral narodni zbor (konvent) ob času velike francoske prekucije (1702—95). Z razglasi, ki so sikali in pihali strašno jezo proti Nemcem, in z dekreti, vsled kterih so bili vsi za branibo zmožni Francozi k orožju klicani, se je posrečilo temu zares genialnemu možu z neverjetno hitrostjo armade zbirati in nove snovati. Gambetta je nameroval z mnogimi armadami in ob enem od raznih strani Nemce pred Parizom zgrabiti ter živi pas, klerega so okoli glavnega mesta zavlekli, razbiti, ter Nemce vrnivše se iz Francije uničiti, in z republikanskimi armadami v Nemčijo, kakor v času prve francoske republike in Napoleona I. prodreti, ter meč v srce Nemčiji zagnati. Tako je bilo namreč brati v nekem razglasu tega samovelitelja ali diktatorja. -Po tem načrtu go se imele 3nove armade napraviti; ena na severu pri trdnjavi Lille, druga na zahodu pri Alen-Qonu in tretja na Loari. Ta poslednja je v svojem osnovanji najbolj napredovala, ter je kot dovolj predrzna konec septembra svoja prednja krdela do Toury blizu Pariza potisnila. V nemškem glavnem stanu spoznajo veliko nevarnost, odredijo vse, kako naj se odvrne. General von der Than gre s prvim bavarskim zborom z 22. peš-divizijo in eno konjiško divizijo loarski armadi naproti, da jo uniči, še predno se na pot napravi. Dne 8. oktobra so se prvikrat spopadli pri Etampesu; za tem je sledil boj pri Artenayu. Odločba pa se je vršila 11. oktobra pod ozidjem starega orleanskega mesta, kjer je bila francoska aimada po deveturnem boji tepena. Bitva se je začela ob 10. uri zjutrej, ter je trpela do 7. zvečer.
O popoldanskih urah so bili Francozi iz pozicij pred Orleanom potisnjeni in boj se je valil že pri zvu-nanjih predmestjih, posebno pa je šlo tu za posest že-lezničnega nasipa. Iz te pozicije je 4. bavarska brigada Francoze z golim orožjem pahnila. Ker so posamezni
francoski oddelki boj v predmestjih nadaljevali, so vrgle pruske baterije nekaj granat v mesto. Kmalu potem pride meščanska deputacija, ter izroči mesto Nemcem. Posest orleanskega mesta je bila v strategičnem oziru za Nemce velike važnosti..
Ob istem času, ko je von der Than Orleans in loarsko armado napadel, so odposlali Nemci od svoje ob-sadne armade dva veča konjiška zbora proti zahodu in jugozahodu, da zavirata osnovanje prostovoljnih strelcev in da si teren ali tla oglodata. Konjištvo je tudi zares na nenadno jake oddelke Francozov zadelo, in sicer pri Epernay-u in Maintenonu, ki bi bili lehko von der Thana za hrbtom zgrabili. Zato je dobila 22. divizija povelje, da se v naglih ali podvojenih marših podviza ter tem nevarnim oddelkom še za časa pot zapre. Dne 18. oktobra je prišlo pri mesticu Chateaudunu (r. Satodinu) do borbe. Tudi junaški na Nemce srditi mestni prebivalci so se boja vdeležili, ter se celo na pravo oblego pripravili, zvrtali so na obeh straneh strehe line ali luknje za puške; ravno tako so tudi v hišne stene ali zidove luknje naredili, tudi v obmestno zidovje so strelne line zvrtali in ceste z barikadami (zagrajami za obrambo) zaprli. Nemci so morali na mesto hudo streljati in ga potem z golim orožjem naskakovaje vzeti. Po cestah, da celo po posameznih že goreäh hišah se je vnel srdit boj, vsled kterega so se morali na številu šibkejši Francozi umakniti. Chateaudun so Nemci v tem boji v prah in razvaline spremenili!
General Aurelles (Orelj) de Paladin potisne von der Thana iz Orleana, Boj pri Beaugeney (r. Božansi) in drugod. Nemei so v najveei nevarnosti, pa'O pravem času jim dojde kraljeTič Friderik Karol na pomoč ; bitva pri Beaume (r. Bom) la Rolande, pri A-mienu z Bourbakom, pri St. Quentinu; predaje raznih manjših trdnjav; borba okoli Belforta, pri Montbeliardu in drugod; Bourbaki mora čez švicarsko mejo. Konec vojske na zahodnem bojišči.
Ko je 27. oktobra Metz padel, je bila ta nezgoda za Gambetto, ki je imel že dovolj nade, da bode Pariz otel, hud udarec, ker še je pred Metzom stoječa nemška armada od zdaj lehko, kjer si bodi, porabila.
Dvajset dni, kteri so po pobitji loarske armade pretekli, je Gamberta v prid porabil. Armada se je z novimi pomočnimi krdeli pomnožila, ter je postala pod poveljstvom vrlega generala Orelja de Paladina zopet zmožna, da sovraga zgrabi. Francozi svojo začasno večo moč porabijo, ter generala von der Thana iz Orleana pred seboj drvijo. Pa žalibog, da te razmere, ki so Francozom ugajale, nico dolgo trpele. Armada kraljeviča Friderik Karola pride v naglih marših iz Metza, ter pomnoži nemške bojne vrste. Skrajni čas je bil, da je prišla pomoč, sicer bi bil von der Thanov zbor gotovo uničen. Le še nektere dneve naj bi bil Bazaine kralje-vičevo armado pred Metzom zadrževal*) in Pariz in ostala Francija bi bila svojih krutih vsiljencev rešena. Pa že-
*) In to bi bil lebko storil, ker tolikanj živeža je bilo še v Metzu, da bi bil ž njim za silo še kakih, osem dni vztrajal; tako je bilo dokazano v znameniti pravdi proti maršalu Bazainu, kteri je bil zarad tega 1874 tudi k smrti obsojen, a od Mac - Mahona pomiloščen na 20 let ječe na otoku sv. Margarite, odkodar je v noči med 10—11 avg. 1874. vbežal s parnikom v Genovo in od tod v Belgijo.
lezna kocka bojne sreče je hotela drugače. Francoski general Orelj de Paladine je nameraval z vso močjo med nemško obsadno armado se zariniti ter železni živi oklep predreti in obleganim roko podati. Načrt je bil izvrsten, ter bi se bil po sporočilih samih Nemcev, brž ko ne, tudi posrečil, ako bi ne bil pruski kraljevič s pred Metzom stoječo armado v naglih marših na pomoč pri-lomastil. Kolikokrat visi bojna sreča le na enem lasu ali faktorji, vsled kterega je vse dobljeno ali pa zgubljeno. Na poti proti Fontainebleau (r. Fonteneblo-u) pa prisili kraljevič Friderik Karol Francoze k bitvi. Blizu Beaune-la-Rolande (r. Bon-la-EoIandJ so loarsko armado po lOurnem morilnem boji presilno močni Nemci pobili in tako je bila nada, da bo Pariz otet, zopet uničena. Enaka osoda je zadela na severu Francije Bour-baka, kterega je general Manteulfel, z njegovo čisto na novo osnovano, neizurjeno in zlo nezanesljivo armado pri Amienu lehko premagal. Francozi so zgubili nekoliko tisoč mož, 700 vjetih in eno zastavo mobilne garde. Zmaga je bila tako znatna, da je francoski poveljnik vtrjeno pozicijo pri Amienu zapustil in general pl. Göben je brez boja mesto vzel.
Tačas je postajala vojska čedalje bolj srdita in strahovita, posebno zato, ker so jeli prostovoljni strelci, kakor tudi velik del dežel&kih prebivalcev, Nemce od vseh strani napadati. Razun Gambettovih razglasov je tudi francoska duhovščina prebivalstvo na krepek upor proti novim Vandalom naganjala. V orleanskem okraji sta duhovščina in posebno njeni po vsem katoliškem svetu slav-noznani škof Dupanloup ljudi k pravi križanski vojski proti Nemcem spodbujala. Težavno je bilo tistim vojakom svoj posel opravljati, ki so morali pred armado naprej na pozvedbo ali rekognosciranje hoditi. Iz sleherne kmečke Jiiše, iz vsakega poslopja in obzidanega dvorišča so streljali na konjke; tudi posamezni poljedelec je vrgel od sebe lopato, ter zgrabil za pušo, ktero je vedno seboj
nosil; vsako hišo so spremenili v fort ali trdnjavo, vsak plavohlačnik (ker Francozi nosijo navadno plave hlače, zato jih naši Slovenci tudi le kratko „plavce" imenujejo) je bil prostovoljen strelec (franctireur). Razglas nemških vojskovodjev, da bode slehern kmet, kterega za hrbtom armade s puško v roki zasačijo, k smrti obsojen, je ostal marsikje brez uspeha. Vsak dan so dohajala sporočila, kako so bili nemški vojaki zavratno iz zakotja ustreljeni, kar niso Nemci brez kazni pustili; kajti ne le da so hudo s še hujšim povračali, marveč gorje je bilo kraju ali vasi, iz ktere se je na NemcjB streljalo, navadno so vse z ognjem in mečem pokončali. Se ve, da so Nemci tako Francozom zarad njih „barbarstva", kakor so brambo domovine zvali, povračali, ter za hudo vzeli, kakor da bi ne imel francoski narod pravice svoja ognjišča in domovino proti ptu-jim vsiljencem braniti. Posebno nevaren in lokav boj, to je boj iz zakotja, se je bil ob železnicah, ktere so imeli Nemci v posesti. Prostovoljni strelci so razdirali, posebno ob nočnem času kolovozne šine, podirali so mostove in podzemeljske predore (tunele). Vsled tega so prvi občevajoči vlaki zdrča-11 iz železnih šin v stran ali v kak prepad in mnogo diugih nesreč se je ljudem in blagu godilo. To razdiranje in poškodovanje železnice, ktero je kmečko prebivalstvo brez strahu zažugane smrtne kazni z neznano drzovitnostjo in trdovratnostjo nadaljevalo, je primoralo višje nemško ar-madno poveljništvo, da je vzhodno železsico od Pariza vun do Strassburga od tisoč do tisoč korakov z jakimi razpostavljenimi stražami zavarovalo. Pa vkljub temu in ojstremu razglasu se je razdiranje in poškodovanje železnice, če tudi bolj redko, pa vendarle še mnogokrat ponavljalo.
Poskušnje, kterih ste se francoska loarska in severna armada v poslednjih dneh mesca novembra z vso močjo lotili, da bi Pariz oteli, so žalostno spodletele, ker premnogobrojnim in v orožji dobro izurjenim nemškim armadam niste bili kos.
Neutrudljivi in energični organizator Gambetta pa
ni zgubil vkljub vsem tem spodletelim poskušnjam svoje srčnosti, marveč je naganjal francoski narod k novemu napenjanju vseh žil. Kraljevič Friderik Karol je potisnil Francoze iz Orleana ter si ga 4. decembra osvojil. Dva-dnevna bitva, ktera se je pred osvobojenjem omenjenega mesta bila, je stala obe stranki mnogo žrtev, ranjencev in pobitih. Gambetta, ki je bil pri pobitji od njega osnovane armade nazoč, se je s tisto zopet umaniknil, ter jo je začel s čudovito hitrostjo na novo urejevati in pom-noževati. Loarska armada je bila zdaj v dva dela razdeljena, kterih eden je začel na zahodu pod generalom Sansijeiu, drugi pa na vzhodu pod generalom Bourbakom delovati. Gambetta je dobro zadel, ko je izvrstnega generala Šansija za poveljnika volil; ta general je po izreku nemških vojskovodjev, tudi Moltka, imel pravo znaj-denost, urnost in zvedenost v vojskovodstvu, in ako bi imel boljša in obilniša krdela na razpolaganje bi se bila vojna gotovo ugodno za Francijo končala. Ali kod je hotel vzeti v taki naglici toliko dobro izurjenih vojakov, kolikor jih je za zmago neobhodno potreboval ? Vender mu gre slava, da je on vsaj čast francoskega orožja popolnoma rešil. Pri Beaugency-u (r. Božansiju) so se Prusi 10. decembra prvikrat s Šansijem spopadli, kjer so se tri dni trdovratno bili, pa slednjič so se morali Francozi pred bolj izurjenimi in mnogoštevilnišimi Nemci umakniti, in tako skrito, da niso v nemškem glavnem stanu niti vedli, kje se tačas Sansi nahaja. Ta se loti zopet drzne poskušnje ter se vnovič obsadni armadi približuje, pa vojvoda Mecklenburžki ga na tem maršu za-vera. Da bi se tega tolikanj gibčnega in podvzetnega sovražnika znebili, jo krene kraljevič Friderik Karol z vso svojo močjo proti njemu. Sledili so vsled tega boji pri Monnaie (r. Mon6), 20. pri Turu, ktero mesto so Nemci posedli, 21. pri Montoaru, in 27. decembra pri Le Šarter (Le Chartre) in zadnjič pri Savigny-u na Broye-u (r. Broa-u); povsod so se morali Francozi pred
mnogoštevilnišimi Nemci umikati, sicer pa v lepem redu. Šansijeva krdela so se zbrala nanovo pri Le Manu,kjer je bila poslednja podpora francoske armade. Po novih in krvavih borbah pri Lombronu, Le Chapelle, Champagne (Ch-š) in Archechateau-u (r. Arššatou), od 8. do 11. januarja 1871. se je vršil zadnji pa odločilni udarec pri Le Manu. To mesto so Nemci po krvavem boji z naskokom vzeli, kjer so mnogo zaloge bojne potrebščine vplenili. Loarska armada je bila po junaškem uporu skorej uničena. V poslednjih šesterih dneh pred odločilno bitvo so Francozi zgubili nad 20.000 mož, 99 topov in neizmerno zalogo bojne potrebščine.
Tudi severni armadi (francoski) ni bila nič srečnejša osoda odločena, ko oni na Loari. Višje poveljni-štvo čez tisto je na mesto k vzhodni armadi poklicanega Bourbaka, general Faidherbe prevzel. Ta general je bil osebno hraber ter izvrstno obdarovan z vojaškimi znanostmi. Faidherbe je imel ravno opraviti v Cambery-u s preustrojenjem ostankov armade, ki se je pri Amienu rešila; zato ni mogel svojih bojnih delovanj (operacij) pred 8. decembrom začeti. Te so bile v začetku srečne. Dne 9. decembra . se mu posreči St. Quentiu (r. SenKanten) Nemcem izpuliti, drugi dan pa vjame v Hamu en oddelek nemške armade. Francoska armada se je potem pomikala proti Amienu, pa na poti jo mnogošte-vilniši Nemci pod Manteuifelnom napadejo in zmagajo (pri Hallne-u). Druga ravno tako neugodno izpala borba je bila pri Bapömu 26. decembra. Nemci so pritiskali Faidherba proti belgijski meji, da bi ga tu h kapitulaciji prisilili, ali pa čez mejo potisnili. Ta boljše osode vredni general Faidherbe je preteči nevarnosti le s tem odšel, da je svoja krdela v naglih marših v močno trdnjavo Lille pripeljal. Po ponovljeni borbi pri Bapömu ste počivali obe počitka zlo potrebni nasprotni si armadi. Neutrudljivi Faidherbe je ta čas v to porabil, daje svojo armado s polki mobilne garde pomnožil. Pa pred ko
ste se armadi zopet spopadli, odda general Manteuffel svoje poveljništvo generalu Göbenu, ki je operiral se svojo armado na severu. Manteuffel je bil odločen, naj vojno na vzhodu vodi. Odločilni dan je kmalu prišel. Dne 12. januarja je začel Faidlierbe zopet na Nemce vdarjati; 14. je bila borba s prednimi stražami pri Albertu, poslednjič je prišlo k odločilni ali glavni bitvi pri San Kentenu (St. Quentinu). Po sedeniuriii bitvi je bila francoska armada enako oni loarski premagana in zaboj začasno nezmožna. Francozi so zgubili 9000 vjetili. Mrtvih in ranjenih je bilo od obeh strank blizu enako veliko število, kajti čeravno je bila francoska armada večidel iz novincev in mobilne garde sestavljena, so se dovolj hrabro držali. Zraven gmotne zgube so trpeli Francozi tudi moralno. Klic po „miru za vsako ceno" se je jel razlegati po zlo obrtnih krajih severne Francije. Nič ni moglo Francije več rešiti, vse napete žile so zaporedoma popokale. Ta sicer častna borba je Francijo v čedalje bolj obupno stanje pripravljala. Neizmerno iz-vanredno napenjanje vseh moči ni moglo nič uspešnega več doseči, pa s tem si je Francija vsaj čast rešila.
Pariz je bil po tej bitvi (19. januarja 1871.) zavoljo nastalega pomanjkanja blizu kapitulacije; loarska in severna armada ste bili pobiti in za nadaljno borbo jn-o-ti preštevilnim in dobro vodjenim Nemcem nezmožne: le na vzhodu se je še boril Bourbaki z dvomljivim vspehom proti hrabrim Werderju. V tako žalostnem stanji se je sred januarja lepa Francija nahajala. Poslednje trdnjave, ktere so Nemci že dolgo oblegali, so prišle zaporedoma v njih oblast. Vsled vseh dosihmal spodletelih naprav je ležala Francija premagana pred nogami svojih krutih sovražnikov in obvladalcev.
Od trdnjav, ktere so od začetka vojske nemci oblegali, se jim prišle do sred januarja 1871. — razun Pariza in Belforta, kteri so še vedno oblegali. — vse v roke. Tu sledijo njih imena z dnevom, ko so bile vzete,
Lützelstein 9. augusta; Lichtenberg 12. angusta, Charsal,
15.	augusta; Vitey-le-Frangais (r. Fransö), 25. augusta; Sedan, 2. septembra; Laon, 9. septembra; Toul 23. septembra; Strassburg, ^8. septembra; Soisson'(r. Soasön),
16.	oktobra; ScMettstadt, 24. oktobra; Metz 27. oktobra; Fort Mortier. 6. novembra; Verdun, 8. novembra; Ham, 21. novembra; Thionville, 24. novembra; Le Fere, 27. novembra; Amiens, 30. novembra; Pfalzburg, 12. decembra; Montmedy, 14. decembra; Robert le Diabbe 81. decembra 1870; Mezieres, 2. januarja 1871, Rocroy, (r. Rokroa) 5. januarja; Peronne, 10. januarja; Longwy, 25. januarja.
Čudno dovolj je pa to, da je imela ravno Alzacija, v kteri so se bile prve bitve te strahovite vojske, tudi zadnje praske občutiti. Omenjene so bile dogodbe na vzhodnem bojišči do bitve pri Pasque-u (r. Pask6-u), v kteri so bili Garibaldovci pobiti. Nekaj tednov je potem vladal mir, ako ne računimo nekterih neznatnih prask s prednjimi na pozvedbo bodečimi stražami, in po-četnih del k oblegi Belforta. Sred decembra je bila prva veča borba. Francoski general Cremer je prihrul z 20.000 mož, večidel mobilnih gard, ktere je v naglici v Lyonu pobral, tje do Nuitsa, kjer zadene na dve badenski brigadi. Borba se je končala tudi tü, kakor navadno v tej vojski, vgodno Nemcem. V poslednjih dneh decembra je postalo stanje generala pl. Werderja na enkrat prav nevarno. Znatna francoska krdela so se pomikala naprej; namreč oni oddelek poprejšne loarske armade, kteri se je bil pod Bourbakom od glavne armade Šansi-jeve ločil. Francozi so namerjali se svojimi 80.000 vojaki, Belfort otčti; nadalje so hoteli občenje obsadne pariške armade z Nemčijo pretrgati in po okoliščini drzno v porenske dežele vdariti. Načrt je bil dober, pa da bi se bil mogel tudi z vspehom izvršiti, bi bili morali Francozi boljša in mnogoštevilnejša krdela na razpolaganje imeti, kot so jih tačas imeli. Kralju Viljelmu se je vi-
delo Bourbakovo paöetje tako nevarno in pogubonosno, da odpošlje takoj od obsadne pariške armade 2. armadni zbor, ravno tako tudi iz Metza in Montmedy-a po edno divizijo v Vesoul v podporo stiskanemu Werderju. Vsa ta krdela so bila izročena generalu Manteuffelnu.
Ta pomočna krdela so potrebovala dokaj časa, predno so korakaje premerila daljavo, ki jih je ločila od novega bojišča, kajti po železnici prevažati jih ni bilo lehko mogoče, deloma, ker so bili posamezni deli železnice z dovažanjem živeža za pariško obsadno armado preobloženi, deloma, ker so „franctireuri" ali prostovoljni strelci vsak hip, zdaj tü, zdaj tam vkljub pogostnim stražam (večidel po noči) železnično progo semtertje pretrgovali. Dokler niso došli pomočni oddelki na bojišče, se je moral sam general pl. Werder proti Francozom braniti. Moral je na ožji prostor z naslombo svoja krdela zbrati, zato zapusti svoje naprej potisnjene pozicije pri Dijonu, ali prav za prav so ga Francozi prisilili je zapustiti, ter je je postavil ob železnici Vesoul - Montbšlliardski v tako pozicijo, da mu je bilo mogoče zapreči ne le otetbo belfortske trdnjave, ampak da ni mogla tudi nobena močnejša armada predreti ali ga nazaj potisniti.
Naslednji dnevi so prinesli krvave borbe se sprednjimi na pozvedbo in ogledovanje bodečimi trumami, ki so ostale brezuspešne. Odločilna bitva je sledila 15. januarja pri Montbeliardu; sam Werder jo je vodil, ker niso bile še došle pomočne čete Manteuffelnove, razun nekterih upehanih.
Prav za prav ni bila to prava bitva, marveč le strahovito tridnevno krvavo rovanje, v kterem so slednjič Nemci se svojimi mnogobrojnimi baterijami pa se strahovitimi zgubami zmagovali. Francozi so se morali — pa vender v redu — umakniti; njih zadnje straže so Nemci pri Abbevillers-u (r. Abb6vilj6ru) zopet potolkli.
Bourbakova armada je postala za nadaljne Veče borbe zopet nesposobna, iu kakor so stale razmere, je
bilo mogoče prvotni načrt le v tem slučaji izpeljati, ako bi se bil general Bourbaki združil z Garibaldom, ki je pri Dijonu roke križem držal, in ako bi bila tako združena krdela zopet z vso močjo skušala pre-dreti skoz bojne nemške rajde. Bourbaki se pa ni hotel z GaribaMovimi četami združiti; zakaj? se le ugibuje; gotov vzrok k temu se ne ve. Govorilo se je, da morda za to ne, ker ga niso mogli verni Francozi viditi konec oči, ker je znan prostomav-tar in sovražnik sleherne pozitivne posebno pa katoliške vere, k kterej spadajo Francozi; drugi so se sramovali, da jim je ta verski rovar in prekucuh za poveljnika vsiljen, in da jim je se svojimi rudečesrajčniki in še s tako majhnim številom na pomoč prišel. Z eno besedo, za Garibalda je malokter Francoz maral, ponosni francoski oficirji so ga le z nevoljo za svojega poveljnika spoznavali. Vsled tega je ostala njegova pomoč ničeva. Garibaldi se je pokazal junaka bolj v besedah, ko v dejanji. Med tem obotavljanjem se privalijo pomočne čete iz Pariza, Metza in Montmedy-a, in Manteulfel je svoje preštevilne trume tako razpostavil in zasukal, da je jelFrancoze od vseh strani obstopati. Sledile so vsled tega borbe od 21. do 24. januarja pri Dolu, Muchardu, Baume-les-Dames (r. Bom- le Dam), Glay-u, Roches-u in Passe-vantu. Te borbe so pripravljale zajetje Bourbakove armade, ktero je bilo od dneva, ko je bilo pred Parizom premirje sklenjeno, že dokončano. Dne 29. januarja je bila mreža tako tesno zavlečena, da ni bilo več mogoče Bourbakovi armadi ubežati. Ta skuša ter napenja vse žile pri Chalfois-u (r. Safoa-u), Sombacourtu in Frasne-u, pa vse zastonj; nemškega železnega pasa ni mogel pretrgati. General Bourbaki, ki ni bil ravno slaven vojskovodja, pa vender osebno prav hraber, pošten vojščak, ni hotel te poslednje sramote zajetja doživt-ni. V obupni omotici in v očigled nesreče, ktera je imela njegovo hrabro armado zadeti, si nastavi revolver ter ustreli v glavo;
pa ni umrl vsled strela, kakor je želel, marveč je pozneje še ozdravil. Pa raj&e nego bi se bila armada Nemcem vdala, je prestopila še blizo 80.000 mož jaka pri Pontarlieru in Verrieresu švicarsko mejo, kjer je pred švicarskem generalom Herzogom svoje orožje oddala. V strašno omilovanja vrednem stanu so ubogi francoski vojaki v Švico došli, raztrgani, zmrznjeni, sestradani, nagi in bosi, v [sred hude] zimo Bili so, kar je lehko misliti, moralno potrti ter došli so v tako žalostni podobi čez mejo, da se je moralo človeku srce trgati. In ti reveži so bili še le od nekaj tednov sem pod bojne zastave poklicani, ter nevajani tudi m?.njših tradov in bojnih težav! Prelaz čez mejo je bil v svoji strahoti in grozi podoben onemu francoskemu čez Berezino 1812, ko se je francoska armada s cesarjem Napoleonom iz Eusije vračala. Kakor so tam, tako so tudi tu, ko je prihrulo nekaj 'sovražnih konjikov, celi bataljoni svoje orožje, ktero so že komaj nosili, raz sebe pometali in na vse kraje razbežali. S hvalevrednim človekoljubjem sprejme mala Švica bežečo armado, ter preskrbi vojake z živežem, jim odkaže primerna stanovališča; ravno tako sprejme vse bolne vojake, kterih je bilo na tisoče, v svojo nježno skrb. Med tem, ko je tako velika nezgoda francosko armado zadevala in se vršila, stoji Garibaldi roke križem drže pri Dijonu. Zakaj ? Bodi si že to ali ono, gotovo je mnogo zagrešil s tem, da ni prihitel Bour-baku na pomoč, ko je za njegovo stanje vedel in mu je bilo tudi mogoče, na pomoč prihiteti. Njegova prejšna slava (?) je zlo otemnela v tej vojski, ker se je tako dvoumno ravno v tako osodepolnem trenutku vedel. V poslednjem hipu, ko ni bilo več mogoče Bourbaka rešiti, jo krene nekoliko za hrbet Nemcem, pa general Ketteler ga dohiti, ter iz Dijona vun potisne. S to borbo je bil£\ vojska na vzhodu Francije končana.
Opis poslednjih bojev in zagonov iz Pariza; van-dalsko bombardovanje Pariza; premirje sklenjeno 28. januarja in predaja Pariza; Prusi stopijo v en del glavnega mesta; mir zatrdno sklenjen in podpisan 2. marca 1871. Pruski kralj postane „cesar"; nova nemška zveza se zove „nemška država" (Reich); Nemčija je na vrhuncu svoje slave in moči.
Zdaj naj sledi konec bojev pri Parizu, kjer je bilo težišče vojske. Posebno v decembru so se Francozi vun zaganjali. Krepka sta bila zagona 21. in 22. decembra, koja sta stala obe stranki mnogo mrtvih in ranjenih; pa pri vsej srditosti, s ktero so vun vdarjali, in pri vsej hrabrosti, s ktero so obupno se boreči Francozi bledi in krvavi smrti brez bojazni v oči gledali, niso si mogli nobenega stalnega in imena vrednega uspeha priboriti. Že prve dni decembra so nemški vojskovodje spoznali, da so se zlo preračunili, ko so za gotovo imeli, da se ne bode mogla pariška armada tako dolgo in uspešno braniti, posebno pa niso nikakor mogli misliti na to, da se je bil Pariz v tako kratkem času za tako dolgo s hrano preskrbel. Oblega je trpela že dva meseca in pol, in vender niso še v fortu pomanjkanja najbolj potrebne hrane čutili. Ako bi kdo hotel uradnim zagotovilom francoskim verjeti, bi se bil mogel Pariz še pol leta držati. Ali tako dolgo glavno mesto oblegati ter je le se stradanjem h končni kapitulaciji prisiliti, se je dozdevalo Nemcem predolgo, ne gled6 že na to, da je vojskovanje v primeri s Francijo bolj ubožno Nemčijo neizmerne svote stalo, ampak tem bolj zarad tega, ker je bilo javno mnenje v Nemčiji zato, naj bi se kmalu sklenil mir. Razun tega so se bili Nemci že nasitili slišati o vednih zmagah, zmagah, koje so pa neizmerne žrtve in zgube stale. Kajti na tisoče vdov, nevest, sester, mater in dru-
gib sorodnikov je obžalovalo grozovito smrt v vojski padlih in so v črnih oblačilih tugo svojo oznanovali. Zopet jih je bilo od druge strani na tisoče na razne načine pohabljenih in od raznega bojnega orožja pokvečenih, ki so hodili po bergljah, ako niso bili v hiše invalidov sprejeti. Marsiktera žena, vdova, nevesta, sestra ali mati ranjcih je od prevelike žalosti zblaznila ter v srcu preklinjala prouzročitelje te tudi za Nemčijo silno pogubo-nosne vojske. Kaj so tem revam vse nemške zmage koristile, ki so skorej sleherni dan na tisoče dragih človeških življenj stale ? Nič, marveč vdove in sirote ranjcih so bile s tem v neznano žalost in revščino pogreznjene. Z zmago se je okoristila le hohenzollerska kraljeva rodbina, vojskovodje in drugi višji častniki, kteri so se v bitvah odlikovali. A nižji vojščald in prostaki, kteri so za „plavo krv" kostanj iz ognja brskali in svojo kožo na prodaj nosili, te so potem, ako so bili v vojni pohabljeni, z nekoliko tolarji francoske bojne odškodnine odpravili ; med tem ko so častniki do najvišega generala Moltka, varzinskega kneza Bismarka in „olle Vilema", vsi po stopnji silno velike zneske v nagrado dobili!
Vkljub vsem zmagam je bilo po vsej Nemčiji okoli novega leta 1871. mnogo več žalovanja, nego veselja po ubitih in na razne načine razmesarjenih sinovih. Bilo jih je tedaj že nad 100.000 samo mrtvih, a ranjenih saj dvakrat toliko, od kterih je postala velika množica tudi potem za delo nezmožna, ko so že od hudih ran ozdravili.
V glavnem stanu v Versalju so tedaj sklenili, da se ima popustiti prepočasno in dosihmal brezuspešno obleganje, ter naj se takoj obsadna armada loti krepkega in gotovo naj bolj zdatnega pomočka, brezozirnega bom-bardovanja. Ko ste trdnjavi Strassburg in Metz prišli v nemško oblast, je bilo ložeje dovažati za bombardovanje potrebno grobo topništvo in strelivo, kije bilo odtehmal na razpolaganje. Nemški inženirji so obsadne grobe ba-t,erije m primernih mestih tako varno postavili, da se
niso mogli Francozi pred niti dogovediti, da bodo za nje po tako nevarnih mestih grozivne baterije postaviti mogli. Streljanje s topovi se je 27. decembra proti višavi Mont Avrona od desnega in levega brega Marne ob enem pričelo.
Mont Avron, s precej širokim grebenom, ki gospoduje nad cesto, ki pelje v Chelles (r. Selj), so Francozi z nasipi, na ktere so postavili težke topove, vtrdili. Posadka Mont-Avrona ni niti previdela, da bodo Nemci kar naenkrat na ta fort streljali; kakor bi trenil, jame 27. decembra strašen ropot ves zrak pretresati, ter nemške granate se jamejo vsipati ko toča po Mont-Avronu, kjer > se na trdo zmrznjenih tleh razletajo ter neznano zmešnjavo napravijo. Neprenehoma so padale krogle, kakor da bi se toča sula, in razdrobljeni kosi so križem na vse kraje letali, ter vse, ljudi in živali, neusmiljeno trgali, parali in strašno pohabljene semtertje metali. V prvih 24. urah so oblegani se streljanjem odvračali nemško silovito bombardovanje, potem pa so morali svoje pozicije polagoma popuščati. Bombardovanje se je raztegnilo 29. decembra že na Bondy in na vzhodni strani Pariza stoječe trdnjave Noisy, Eosny in Nogent (r. Nožan). Dva dni pozneje so jeli Nemci streljati na severovzhodno prednjo stran mesta, slednjič 5. januarja pa so padale poži-galne krogle že noter v pariško mesto. Granate so letale ta dan že v vrte luksemburžke palače.
Forti so z močnim streljanjem Nemcem odgovarjali, pa vender niso mogli oblegovalcem nobene zdatne škode napraviti. Nemško topništvo je bilo povsod kos francoskemu, kakor še je pri tej kanonadi neovrgljivo pokazalo. Bombardovanje istega mesta je prešinilo z ne-popisljivim strahom mestno prebivalstvo. Ponos, s kte-rim so se na pogumno hrambo dotehmal ozirali, je kar brž zginil. Žalibog je to brezozirno streljanje z poži-galnimi kroglami ravno oni del prebivalstva naj bolj zadevalo, kteri se je boja najmanj vdeleleval. „Sleherni
dan", tako pripoveduje Frančišek Sarcej^ koji je bival ob času oblege v Parizu, „so prinašali časniki [žalosten izpisek ali imenik mrtvili, i matere, ki so bile z detetom v naročji ubite, gospe, ki so ravno pred pekovsko pro-dajalnico čakaje stale, nosili so preč z odbitimi ali strtimi rokami in nogami, ali z razmesarjenimi prsi; deco ali male otročiče so bombe v zibelki ubile, da jih ni bilo niti poznati več."
„Druga bomba je padla na poslopje sv. Nikolaja, ki je edno zmed naj večih javnih učilišč, ter je deloma ranila pet fantičev v starosti 12 do 14 let. Neizmerna množica jih je spremljala k pogrebu na pokopališče, kjer je govoril Jules Favre ginljivo nadgrobnico". Taka in enaka sporočila so donašali skoraj sleherni dan pariški časniki. Naravno je, da so vsi neodvisni posebno slovanski časniki, razun podkupljenih židovskih in prusačkih listov, to novošegno barbarstvo z najostrejšo kritiko ob-sojevali. Dan za dnevom je bilo videti od požigalnih krogelj zdaj te zdaj one mestne dele iu ulice v strašnem požaru goreti, iz kterega je plamen z dimom namešan kvišku švigal. Sleherni dan so letele granate čedalje bližej mestnemu središču in razdjanje, ktero je požigalno in vse razdiralno bombardovanje prouzrokovalo, je čedalje veča in strašnejše postajalo. Forti so bili kmalu toliko poškodovani, da niso mogli več se strelom odgovarjati; tako so 14. januarja forti Montrouge, Vanves in Issy streljanje popolnoma ustavili.
Se strahom sleherni dan krepkejšega in hujšega bombardovanja je dospevala sila in nadloga v glavnem mestu k svojemu vrhuncu. Zaloge pred nakopičene hrane so se za 2,300.000 ljudi broječe prebivalstvo spraznile in so že do sred januarja skoraj vse pošle ; mesa, celo konjskega, ni bilo več dobiti, moke so imeli le še toliko, da je prišlo na glavo po 300 gramov (t. j. komaj I/2 S); najbolj občutljivo so pogrešali netivat. j. drv in premoga,
6
kar se je v ojstri zimi dvakrat težje občutilo. V tem času oblege so nastale kužne bolezni, osepnice ali kožice, očesne vnetice, močuhi ali legarji vseh baž; ti so trebili prebivalstvo. Vojska, kuga in lakota so res navadno iie-razdružljive sestre in prav moli verni katoličan: Vojske, kuge in lakote reši nas, Gospod! Število mrličev, ktero znaša v navadnem času v Parizu vsak teden okoli 1200, pomnožilo se je zdaj na 3000 in slednjič na strašno število 4500
Smrt je kosila posebno med otroci; kolikor jih je med oblego luč sveta zagledalo, jih je le malo pri življenji ostalo. Ko je dobila vlada zanesljiva poročila, da so vse armade, ki so se trudile Pariz oblege oteti, premagane in za borbo nezmožne, ni ostalo drugega, ko kapitulacija hrabro hranjenega glavnega mesta. Prvo znamenje neizogibljive kapitulacije je bil odstop generala Troši-a, ki je sicer ostal poglavar Pariza, pa oddal je višje poveljstvo čez vse čete vrlemu generalu Vinoy-u. Po 15. januarju so bili vsi višji častniki pariške amade k izrednemu vojnemu posvetu poklicani, kteremu se je predložil pregled pičlih zalog in armade, ki je hvalevredno in hrabro dotehmal glavno mesto branila. Bili so po vrsti poprašani za mnenje; pri tem je bilo onemu višje poveljništvo zagotovljeno, kteri bi hotel odgovornost na-daljnega upora sprejeti, ako bi se boj do skrajne meje nadaljeval. Da se pa popolnoma francoskemu orožju čast reši, so sklenili, naj bi še enkrat in poslednjič poskusili nemške linije razbiti in predreti. Dne 19. januarja jo mahne general Troši, vkljub temu, da je že pred od višjega poveljstva odstopil, z 100.000 mož vun iz Mont-Valeriena. Vsled tega zagona je nastal ravno tako srdit, kot krvav boj okoli nasipov in za nasipe pri Montretoutu in za vas Garches (r. Garš), ki je trajal malo da ne celih 10 ur. Vkljub temu, da so Francozi vse žile napenjali, ter vse mogoče storili, niso mogli rajd obsadne armade predreti, morali so se že o mraku pa vendar v
redu umakniti, med tem ko je ostalo več nego 2000 mrtvih na bojišči in blizu toliko je tudi Nemcev v krvi ležalo. Pripoveduje se, da, ko so se bataljoni zopet v mesto vračali, je ustrelil nek francosk vojak na generala Troši-a, pa mesto njega je ubil njegovega ordonančnega častnika grofa Langle-a. Zavratni morilec pa ni odšel zasluženi smrtni kazni se „svincem in smodnikom", kakor je vojaški izraz !
S to poslednjo borbo pred pariškim ozidjem so Nemci poslednji krepki zagon oblegovanih odbili. Vsak nadaljni odpor in zagon bi bil ravno tako spodletel, kakor poslednji najkrepkejši; kajti nemogoče in brez upanja bi bilo še na dalje Pariz braniti, zatorej so morali na kapitulacijo misliti. V ta namen se poda 4 dni pozneje, 23. januarja, Jules Favre v nemški glavni stan v Versalj, da bi o predaji tamkaj dogovoril. Francoski državnik je zahteval za vso pariško posadko proSt odhod ; se ve da mu ni Bismark v to privolil, kajti „vae victis" so, imeli tudi Francozi britko občutiti, in boj se je bojeval brez upa zmage, ker oteti hudo bombardovano mesto je bilo popolnoma nemogoče. V bojnem posvetu, kteremu je kralj ^olle Vilem" predsedoval, bili so pogoji o predaji ustanovljeni. Jules Favre se vrne s predlogi v Pariz, iz kterega odpotuje drugi dan zopet v Versalj. Po novih dogovorih so se o glavnih točkah načelno vje-mali, zato ste 26. januarja obe bojni stranki streljanje ustavili. Dne 28. januarja je sledila predaja Pariza in premirje na tri tedne; oboje je podpisal od nemške strani Bismark, od francoske pa Jules Favre. Glavni pogoji so bili: Forte imajo Nemci prevzeti, ki ta čas še ne stopijo v mesto; vsa posadka izroči orožje (razun 12.000 mož, ki so zarad javne varnosti potrebni), tako tudi topove; Pariz plača 200 miljonov bojne štibre, mesto se sme preskrbeti z živežem; da se primirje izvrši, ima se ustanoviti črta mejilnica (Demarcations-
linie); *) slednjič se vlada zaveže, da bode svobodno voljen narodni zbor sklicala, da mu nemške mirovne pogoje predloži.
Nemci so pariške forte vzeli v posest in razorožili posadke brez kake zmešnjave ali overe. Nasproti pa so dale volitve v narodni zbor povod, da so si bili ministri narodne brambe resno navskriž. Gambetta je namreč izdal nek odlok glede tistih oseb, ki so opravljale od 2. decembra 1852. do 4. septembra 1870. službo minister-sko, ali senatorsko (starašinsko) ali državnega svetovalca ali okrajnega prefekta; in je zapovedal, da te osebe ne smejo niti voliti, niti voljene biti. Temu se je pa Bismark, od kterega je bila saj začasno vsa Francija odvisna, moško vprl. Parižka vlada je omenjeni volilni dekret zavrgla. Gambetta pa poda vsled tega prošnjo za izpust iz ministerstva, ktera je bila takoj sprejeta in uslišana. Strahovita vojska je bila Francoze izmodrila; to nam pričajo volitve v narodni zbor. Može, ki so se hoteli upirati do skrajne meje, da celo do vpepeljenja in razvaljenja pariškega mesta, socijaliste in rudečkarje, so volili le v Parizu; pokrajine (departementi) pa so volile može zmernega mišljenja, kterim je bilo za to mar, da se padlo zaupanje (kredit) vnaiodovo krepost zopet povzdigne, rane zacelijo, ktere je vojna vsekala deželi, in da vlado na to nakloni, da obveljajo težnje tako imenovane „zmerne republike". Dne 12. febraarja 1871. se snide narodna skupščina v Bordu-u, kjer je vzela na
v
znanje sporočilo Zil-Favra, da „vlada narodne brambe" smatra zdaj svojo nalogo rešeno. Boljša večina zmernih poslancev v zbornici dožene, da je bil stari Thiers za
*) Mejiliiica (črta^, Demarcationslinie, se imenuje v vojaškem pomenu potegnjena meja, do ktere imate obe bojujoči se stranki svojo začasno posest, in ktere ne sme nihče prestopiti, raznn pogajalcev (parlamentarjevj, po kterih občujete stranki med seboj, pa še ti navadno z zavezanimi očmi, da ne vidijo sovražnikovih pozicij, ali kaj drugega v bojni namen služepega.
predsednika izvršilne oblasti v republiki imenovan. Thiers se je znal med strankami srečno in posredovalno obnašati, ter sestavi svoje ministerstvo. Najtežavniše pa tudi najvažniše opravilo zbornice je bil konečni dogovor za-stran zatrdnega miru. Žil Faver se je odločno branil preveliko breme in vso odgovornost tega miru prevzeti. Na njegovo prigovarjanje je imenovala narodna skupščina komisijo 1 Serih udov, kteri so imeli izvršilno oblast pri pogajanji zastran pomirja podpirati. Žil Faver odpotuje med tem v Pariz, da doseže podaljšanje primirja, kar se mu je tudi posrečilo pod tem pogojem, da je ukazal poveljniku belfortske trdnjave, edinega bojišča, ki ni bilo še v nemški oblasti, naj se poda. Posadki 12.000 mož so dovolili Prusi zarad junaške hrambe trdnjave prost odhod z orožjem in z vso vojaško častjo.
Thiers, Žil Faver, Picard in ISeri pred omenjeni komisijski udje dojdejo 21. februarja zastran miru v Versalj. Začelo se je vsled pretiranih nemških zahtev, težavno pogajanje, ktero sta vodila od ene strani Thiers in Žil Faver, od druge pa Oton knez Bismark pl. Schönhausen. Bili so dolgi razgovori, svojeglavni pa važnega pomena, ki so se tu obravnavali; francoski državniki so si prizadevali z napenjanjem vseh svojih moči in vse svoje zgovornosti, da bi mirovne pogoje omehčali. Thiers, ki je privolil v to, da se odstopi nekaj dežele, vidi, da sega Bismr.rK0V0 zahtevanje predaleč, ker je zahteval, naj jim Francija zraven neizmerno visoke odškodnine odstopi tudi še dve pokrajini; nasproti temu pa predlaga Thiers naj se obmejne trdnjave porušijo ali razstreljajo, kar pa pru&ki državnik brezpogojno zavrže. Pogovori, ki so bili večkrat prav strastni in viharni, so trajali še štiri dni. Slednjič je bil dogovorjeni načrt miru 26. februarja med 5. in 6. uro popoldne podpisan.
Glavne pogodbe v tem so bile: Francija odstopi Alzacijo in nemško Loreno (razuu Belforta). Kavno tako odstopi mesto Metz, ki je ena najmočnejših trdnjav na
svetu, in prav na meji med Nemčijo in Francijo. Tudi plača Francija Nemčiji pet miljard (t. j. 5000 milijonov) frankov v treh letih; dokler pa ni s čeloma odškodba plačana, ostanejo nemška krdela v Franciji; dogovori zadevajoči zatrdni sklep pomirja, imajo se v Briiselju začeti. .0 teh pogojih miru so po Evropi raznotero sodili. Naravno je, da so bili Nemci in vsi prusački prijatelji s takimi v zgodovini vojsk še nikdar slišanimi pogoji zadovoljni. Drugih narodov glasovi, med temi vsi slovanski časniki, so videli v teh neizmernih zahtevah zastran odškodovanja vnebovpijočo krivico in Bismarkov namen, da hoče s tem Francijo gmotno uničiti tako, da se ne bi mogla dolgo dolgo več vzdigniti. Potlačeni Franciji je Bismark lehko mirovne pogoje narekoval, ker je imel v svojih rokah, kakor narod pravi „škarje in platno". Se ve, da so Nemci svoje zahteve s tem izgovarjali, da, ko bi se bilo Napoleonu III. posrečilo enako zmago dobiti, bil bi ta še veče žrtve zahteval, kakor v svojem času njegov stric Napoleon L Sicer pa ni čudo, da zmaga dela zmagovalce ponosne, ter previdne zastran prihodnosti. Nemci so se bali za prihodnost; da bi dalj časa pred Francozi v miru živeli, bilo jim je potrebno, da odtrgajo iz francoskega državnega telesa dva dobra kosa mesa, namreč Alzacijo-Loreno in dve veliki trdnjavi (Strass-burg, Metz), iz kterih je bilo lehko Francozom v Nemčijo zaganjati se, kakor bode v prihodnje Nemcem lahko v Francijo dreti. Z odškodbo peterih miljard so hoteli Francijo gmotno uničiti, da bi se ne mogla tako hitro pruskemu orlu postaviti; ali v tem se Nemci zelo motijo! Francozi so se tedaj v neizogibljivo osodo spodobno vdali. Narodni zbor sprejme mirovne načrte po zelo viharni seji 1. marca 1871. ob 7. uri zvečer s 546 glasovi proti 107 glasovom. Naslednji dan je potrdil cesar Viljelm v Ver-salju pomirje.
Dne 1. marca je en oddelek nemške obsadne armade svoj vhod v mesto obhajal. Francozi so se dolgo
temu poniževanju vpirali, pa zastonj, niso ga mogli odvrniti. Nemci se bahajo, da so hoteli s tem vhodom srečno dokončani vojski krono postaviti, spolnovaje s tem zgodovinsko besedo. Zjutraj omenjenega dne stopi 30.000 mož v Pariz, ter so se potem, ko so memo svojega naj višega vojaškega gospodarja marširali, da si jih je ogledal, nastanili v Champs-Elysees ali elizejskih poljih, na Trocaderu in po bližnjih krajih. Prišli so od severozahodne strani memo boulonjskega lesa v mesto, kterega so le majčkin del posedli za en dan! Stopili niso niti do srede mesta. Francozi so to poniževanje hladnokrvno pa pisano gledali, gotovo z edino željo, da jim hočejo o dani priliki vse to z obrestmi povrniti. Ko je Francija še pred dogovorjenim rokom zadnjo polovico pete miljarde Nemčiji odrajtala, je Gambettov organ „republique fran-^aise" (z 10.000 naročnild!) izustil te le pomenljive besede: „Zdaj nam je Nemčija dolžna 5 miljard (to je pet tisoč miljonov) in dve pokrajini; kadar dojde čas, bomo vse to z obrestmi vred od Nemčije nazaj tir-jali." Tedaj pride prej ali poznej maščevalna vojska, na ktero pa Francija ne more še misliti; tudi jej bo treba, brž ko ne, zaveznikov; pojde težavno, ker Nemčija postavi zdaj lehko 1,120.000 mož v vojsko!
S to epizodo nemškega vhoda v Pariz, smo s popisom te strahovite vojske pri kraji. Povedano je v njem, če tudi ne ravno obširno, vendar vse, kar je vredno spomina. 'Ostane le še nekaj o spremembah, ki so bile naravni nasledki te vojne. Ko se je Napoleon III. k vojni napravljal, bil je v zmoti; menil je namreč, da bodo Nemci nesložni, kakor za časa njegovega strijca. Nemčija (reci Prusija) je bila že davno pred skrivši zveze z južnimi državami sklenila, in ob času napovedi vojne je stala nenadoma vsa Nemčija zjedinjena proti skupnemu sovražniku na nogah. Popred se je dolgo tako zjedinjenje nemogoče dozdevalo, pa Napoleonovo žuganje z vojsko je to novo zvezo vse Nemčije pospešilo, in prve zmage so
postale klej nove politične zveze. Uspeh bitev pri Wör-thu, Gravelotti in Sedanu je bil tako močen, da se ni drznila nobena evropska vlada govoriti o mejniku ob Menu, in ptaji diplomati, kteri so nekdaj zaverali zjedinjenje Nemčije, so to zjedinjenje sedaj za prav naravno imeli!
Pod pruskim vodstvom stoječa severna zveza se je razširila v nemško zvezo, ki šteje zdaj 41,058.000 ljudi. Med tem, ko je vojska še hudo divjala, dogovarjali so se ministri južne Nemčije z grofom Bismarkom (od 1871. sem se zove „knez varzinski") ob vstopu posameznih držav v novo zvezo. Velike bojne dogodbe in javno mnenje, ktero je bilo že pred po časnikih dobro obdelano, to je pospešilo, da so se pogodbe ob vstopu v ožjo zvezo se severom kaj naglo vršile. Od 15. do 26. novembra 1870. so pristopile hcsenska, bavarska, virtem-beržka in badenska k novi nemški zvezi. Kar niso nobena usta izrekla, po čemur so pa že „olleVilema" predniki hrepeneli, k čemur je „železni mož" starega Vilhel-ma „orla" vedno spodbadal in na kar je merila vsa njegova politika, to predlaga mladi bavarski kralj Ludovik: Naj se da novi zvezi ime „nemška država" in pruski kralj naj kot poglavar te zveze nosi naslov „nemški cesar". Zvezni sovet soverno-nemške zveze stavi glede na to dotični predlog, kterega so poslanci pri tretjem či-tanji 10. decembra sprejeli in odobrili. V ta namen je šla deputacija tega zastopa v Versalj, kjer se kralju pokloni izročivši nra pismo verne vdanosti. V palači, v kteri so svoje dui bourbouski kralji in potem tudi Napoleon III. bivali, sprejme novi „nemški cesar" deputa-cijo in zahvali se jej za to. Opravila se je po evangelj-skem obredu zahvalna božja služba v ta namen. Viši pastor je pri tej vzel iz 20. psalma 7. vrsto za geslo k svojemu nagovoru: „Ker kralj upa v Gospoda, in po milosti Najvišjega se ne omahuje." Deputacije in zastave vseh polkov so bile pri tej nenavadni slovesnosti in tem po-klanjanji nazoče. Kralj Yiljelm je začel nositi novi na-
slov, „nemški cesar," kteri je do 1804. habsburžko rodbino kinčal, ša le od 14. januarja 1871., ko je bil Pariz že blizu kapitulacije. Tedaj v stari palači bourbonskib kraljev v Versalju se je vršilo poiiovljenje nemškega cesarstva, potem ko so pradedje obleganih 1804. leta starodavno sveto nemško državo razdrli. Vsled tega se je bila ustanovila renska zveza pod pokroviteljstvom Napoleona I. (od 1804—1813,) in cesar Frančišek I. je tedaj odložil svoj naslov „nemški cesar" (1804), ker ni imel nobenega pomena več; zato se je odtehmal imenoval „avstrijski cesar", kakor se še vedno njegovi nasledniki imenujejo. Med tem, ko so se razmere nemških državic po ustanovitvi cesarstva pod Hohenzollersko rodbino vsaj začasno dovolj trdno uredile, zdivjala je v Parizu drhal v divjo in medsebojno klanje, nastala je državljanska vojska. Tudi o tej hočem tu na kratkem kaj omeniti.
Z državnimi spremembami, ktere je ustvarila fran-cosko-neniška vojska, začenja se brez dvombe nov oddelek v dobi najnovejše zgodovine. Nemški cesar Viljelm I., „orel" in tudi „množitelj države" imenovan, je obečal nemškemu ljudstvu, da hočejo on in njegovi nasledniki biti množitelji nemške države, pa ne tolikanj v bojnih pridobitvah, ko v delih miru na polji narodovega blagostanja, svobode in nravnosti". Ce bi se te besede uresničile, — kar je pa zelo dvomljivo, •— potem smemo upati, da bode Evropa, potem ko je v 20 letih pet krvavih vojsk videla, odtehmal dalj časa vživala blagor miru in pokoja.
I>o<ia,teli.
Povod, razvitek In konec pariške „komune" od 19, marca do 25. maja 1871; obsojeni komunisti, prihodnost Francije; Bazain je obsojen in ubeži iz zapora.
V	tem dodatku ne menim podati čitatelju obširnega popisa tistega vpora, ki se je vnel po končani francosko-nemški vojski, in ki je v zgodovini vporov po svojem divjanji dosihmal menda edin te baze, marveč hočem le kratko obrisati daljni in bližnji povod, razvitek, divjanje in konec tega strahovitega vpora. Ni še celo leto po vzplameneli vojski (od julija 1870) minulo, marveč le kakih sedem mescev, in pred našimi očmi so se godila hudodelstva in zločinstva, kakoršnih nima zgodovina vojsk v tako kratkem času nikjer še zabilježenih. Zgodovina krvavih bojev, krvavega mesarjenja med dvema najmočnejšima in najbolj izobraženima narodoma se je pomnožila se socijalnim prevratom v Parizu. Te do-godbe zgodovinske pomembe, ktere bi bile pred iznajde-njem hlapona, in brzojava več desetletij do svojega ko-nečnega dozorenja potrebovale, so se v malo mesecih v nepretrgani vrsti vršile. Na čelu teh dogodeb stoji sedem mesecev trajajoča, nad vse krvava, za Francijo in Napoleonovo dinastijo, osodepolna borba omenjenih dveh najbolj omikanih narodov evropske celine. Za njo pride komunistična vstaja, ki se je začela vršiti po sklenjenem versaljskem načrtu miru.*)
V	Franciji je imela od Napoleona III. 2. dec. 1852. pogažena republika ta silno škodljivi nasledek, da so se zamogle skrajne stranke, ktere se ne morejo v nobenem
*] Načrtani mir (Praelimiuarfriede) ali podstavni dogovori ali tudi prosto „načrt miru" se imenuje podstava, ki služi obema strankama pri pogajanji za stalno potrjenje miru.
zdravem državnem telesu do vlade popeti, v občnem bre-zoladji (anarhiji) do take važnosti vzdigniti, da so v nekterih krajih, posebno v stolnem mestu, celo višo oblast nä-s6 potegnile.
Pošast socijalne revolucije, ktera je 1870.—71. v Franciji glavo nad površje pomolila, ni še le od danes; komunistične sanjarije nekterih pomedencev, ki so hoteli na stroške ubogega, delujočega ljudstva obo-gateti, so se že davno prej med množice siromaških državljanov vmesile, in 1848. je socijalistična stranka prvikrat politični oder nastopila. Tedaj je bila v tako imenovani junijni poulični bitvi od generala Cavaignaca (v. Kavanjaka) po strahovitem mesarjenji zadušena, pa le začasno, akoravno je policija ob času II. francoskega cesarstva (2. dec. 1852. do 1870.) kot se svinčenim pokrovom sleherno javno gibanje in težnjo komunistov in socijalistov k tlem tlačila in zatirala. Pa vse to ni nič pomagalo, kajti pri vsem tem so se širile skrivši za javni red nevarne težnje čedalje bolj, in sicer tako naglo, da je zadostovala ugodna prilika, in komunisti so bili na vrhu. Med oblego Pariza so se jeli socijalisti gibati, tedaj se je zopet začul klic in hrepenjenje po „kommuni."
V začetku ni imel ta klic nobene nevarne pomem-be, kajti „komuna" je imel biti prosto voljeni občinski svet pariškega mesta. Potem pa je bil komunistom klic po komuni geslo, ki ni nič manj pomenilo, nego nadvlado delovskega stanu čez posestnike in bogataše. Že dolgo pred podtaknjeno in pripravljeno netivo je jelo goreti 14 dni potem, ko je Francoska narodna zbornica v Bordo-u pritrdila načrtu zastran dokončnega sklepa miru.
Narodna zbornica je sklenila, da se iz Bordo-a ne preseli v Pariz, ampak v Versalj, in sicer zato, ker je v tem poslednjem kraji svoboda posvetovanja veča, nego v glavnem mestu, kleremu so socijalisti žugali. Ta sklep narodne skupščine je vzbudil v Parizu grozen hrup, ia
komunisti, kterim je bila ta prav previdna naredba ugodna prilika, so vsled tega delali velike demonstracije in so očitno žugali, ter naganjali in podpihovali k očitnemu vpoiu proti obstoječi vladni oblasti. Nek sam na sebi neznaten dogodek je dal povod k državljanski vojski. Delalci v Bellevilli in na Montmartru so si vkljub pogodbi z Nemčijo, da se ima orožje oddati, več baterij gostostrelik in topov pridržali ter se branili izročiti jih vladni vojaščini. Montmartre je bil ves z nasipi obdan, in velik del moških delalcev je na njih stražil ter varoval one topove. Vlada odpošlje 18. marca 1871. generala Farona z nekterimi rednimi bataljoni, da bi de-lalcem se silo topove vzeli. Pa to se generalu Faronu ni posrečilo, marveč so vporniki malo redno krdelo obdali, tako da se je general F. le s težavo skoz nje prebil. Nasprotovanje z orožjem v rokah na Montmartru je bilo znamenje k občnemu vporu. V nespametni slepoti se pridruži že velik del narodne straže vpornikom, ter se jame proti vladi in njenemu vojaštvu bojevati.
General Vinoy, tačas poveljnik v Parizu, je moral mestne oddelke na levem bregu Söne vpornikom prepustiti. Tudi en del rednega vojaštva, ki je bilo po bojnih zgubah spačeno ter ob vso vojaško disciplino (pokorščino), pridruži se vpornikom, ter vjame brigadnega generala Lecomta in Klemena Thomasa ter ju izroči brezdušnim socijalistom. Malodušna vporna druhal se ni sramovala dvojnega zavratnega umora, ter njih vporna vojaška sodnija(?!) obsodi še tisti dan oba zaslužna generala k smrti. Bila sta kot nedolžni žrtvi ustreljena.
Drugo jutro so vzeli vporniki, ki so se po noči tudi že čez desni breg Sene razširili, mestno hišo ali „rotovž", ki je bila že od nekdaj sedež in središče vseh pariških prekucij in vporov.
Tu se je v jutro 19. marca 1871. „komuna" kot „edino prava ljudovlada" razglasila in druhal maloprid-
nežev in sleparjev se je polastila vodstva javnih zadev!
Dospevšim tako v posest više oblasti se početnikom ni zdelo več potrebno, svoje čeme nakane pred svetom skrivati. Krvavo-rudeča zastava, to pošastno znamenje, ta spomin najstrašnejše poulične bitve naše dobe, ki se je od 22. do27. jun. 1848. bila v Parizu*), se je javno razvila in „Moniteur", uradni časnik nove federativne republike, je razglasil, „da bode osvoboditev siromašnih državljanov (proletarijata) ena glavnih nalog nove vlade''. Komur po teh činih niso še padle ljuske z oči, padejo mu po volitvah v „komuno", ki so sc vršile 21. marca, v kterih so bili voljeni ljudje kakor: Delescluge, Kane, Blanquis, (znan že od 1848. leta kot bivši ud socij ali stične vlade). Paschal Grousset, in poleg teh Peyrat, Milliers, Floquet.
V nesrečnem Parizu so zdaj vse prekucijske strasti svoj vrhunec dosegle in strahovito rogovilile; druhal zgolj zaničljivih in ostudnih hudodelnikov je prestrojila mesto v kraj divjih nesramnih komunističnih gostij in strahovitega rogoviljenja; nauki, ki so privreli iz prismojenih in zmešanih možgan socijalističnih ljudskih sleparjev, so, z vsemi grozovitimi nasledid v življenje stopivši, našli svojo dejansko veljavo. Komunistični vladni možje so pričeli svojo delavnost s tem, da so hiše nesramnosti oprostili vsega policijskega nadzorstva, ki biva v občni prid zdravja; od banke francoske in mnogo bogatih me-njavskih hiš so izžulili „začasno" nekoliko milijonov.
*) V tej junijni bitvi je jjadlo vet generalov kot v najve-čih bitvali Napoleona I. Delalci so se tedaj pod izvrstnimi vodjami prav taktično v družbi z narodno in mobilno stražo proti rednim krdelom borili. Barikade so bile prav amno postavljene, in vsa junaška borba delalcev je kazala, da so bili na to dobro pripravljeni Pa doprinašali so ti puntarji strašne grozovitosti nad vjetimi ; ustrelili so nadškofa D' Afira, ko se je v duhovni obleki eni glavnih barikad bližal, in govoril besede mirii. Le z naj večim trudom se je posrečilo rednim vladnim krdelom, da so užugala vporuo narodno in mobilno stražo in tako zadušila za ta čas socijalistično pošast.
Glas o puntu pariških socijalistov je narod po vseh pokrajinah se silno nevoljo in srdom sprejel, in mnogoteri glasovi so se slišali, ki so odločno tirjali, naj se pariški delalci drugim v svarilen zgled ojstro kaznujejo, ter potrebijo socijalističui rovarji in spodkopovalci javnega reda. Versaljska vlada ni držala med tem križem rok, marveč se je energično pripravljala, da punt uduši. V porazumu s prusko vlado, kterej je prišel punt o prav neugodnem času, in to že zarad plateža vojskine odškod-be, bila je versaljska armada na 80.000 mož pomnožena. Napad se ni mogel kar hitro pričeti, kajti bili so med krdeli mnogoteri polki, vernivši se iz nemške sužnosti, ki so se morali na novo preustrojiti.
Thiers, kojega je narodna skupščina volila za načelnika izvršilne oblasti, izroči maršalu Mac-Mahonu (sedanjemu predsedniku republike od 24. maja 1873.) najvišje poveljstvo nad versaljsko armado. Poslednje dneve mesca aprila je bilo stanje reči tako, da se je moral nadaljni vpor komunistov le kot blazna oholost in zlobna razposajenost smatrati. Versaljska krdela so s silnim streljanjem trdnjavi Issy in Vanves, kteri ste bili v rokah komunistov, v razvaline podrla. V jutro 30. aprila so vzele vladne čete trdnjavo Issy, nekaj dni potem tudi razstreljeni fort Vanves. Potem so se versaljska krdela tje do pariškega obzidja pomaknila. Pariški vpor je zakrivil, da je bilo versaljski vladi nemogoče dogovorjene dolžnosti v oziru plačila spolnovati. Ko ste si bili francoska in nemška vlada več diplomatičnih pisem pisali, snideta se 3. maja Bismark in Žil-Favre v Frankobrodu na Menu; v tem shodu je bil sklenjen stalni mir. Ko je bila ta važna zadeva v red djana, mogla se je versaljska vlada z vso močjo proti komunističnemu vporu obrniti ter krepko postopati.
V prvi polovici maja je doseglo komunistično, blazno pa hudodelsko razsajanje sred Pariza svoj vrhunec. Pričelo se je neko grozovladje ali terrorizem, kakoršnega
v zgodovini tega stoletja pač nikjer ne nahajamo. Osebe žlahtnega stanu in posestnike, med temi pariškega nadškofa Darboy-a, so kot sumljive v zapor tirali, ter jih kot surove hudodelnike v ječe s posamnimi izbicanii, „Mazas", vtaknili; hiše so samovoljno preiskovali in po njih stikali; večidel v ta namen, da so pri tej priliki ropali in kradli, ter odnašali, kar se jim je dopadalo. Ob enem je nastala nepopisljiva zmešnjava, ker so postavljali pa zopet odstavljali vojaške in politične oblasti, v ktere so bili poklicani znani sleparji in potepuhi, možje brez značaja, brez vere in brez poštenja. Možje rudeč-karji so po opičje posnemali naredbe „junakov" velike francoske revolucije 1792 in 1793.
Ne le, da so vpeljali republikanski koledar, po kte-seni se prvo leto začenja 22. septembra 1792, ki se zove prvo leto „nove blaženosti" *), 2. maja 1871. je stopil
*) Po republikanskem koledarji je imelo leto 12 mesecev po 30 dni; tri jesenske: Vendemiaire (vinotok), brumaire (megleni mesec), frimaire flistopadj; tri zimske: nivose fsnezenij, pluviose, ("deževnij, ventose Cveterni mesec); tri pomladanske: germinal ("klijoči), floreal fcvetliönij, prairial fsenokosni mesec^; tri poletne: messidor ('žetvenij, thermidor ("vročinski^, fructidor ('sadni mesec ali september^. Slehern mesec ima tri dekade ali tedne po deset dni; dan se imenuje po svoji vrsti v dekadi: primidi ('prvi dan j, duodi ('drugi dan^ tridi ("tretji dan^, kvartidi ("četrti danj, itd. In da bi na vse pozabili, kar človeka na kršansko vero spominja, bili so dnevi imenovani, namesto po imenn svetnikov, po domačih živalih, zeliščih in orodjih, kakor jih leto prinese, ali kakor je ljudje rabijo. S tem so hoteli prekucuhi narodu bogastvo narave kazati, vcepiti mu ljubezen do poljedelstva, in ga učiti prav, po učilnih pravilih spoznavati vrste nasledkov, s kteri-mi vpljiva nebo na zemeljske pridelke. Tako je imela n. pr. prva dekada ("lOdnevni tedenj vendemiaira ("vinotoka) ta-le imena: 1. grozdje, 2. žafran, 3. kostanj 4. podlesk ("colchicum auctumnale, Herbstzeitlose), 5. konj ("domača žival, s ktero se je zaznamovala polovica dekadej; 6. balzamina ali brskovka, 7. rumeno korfenje, 8. goreča ljubezen ("Tausendschön), 9. pastinai ali divje kortaje, 10. brenta ("orodje, da zaznamuje konec dekaae^. Pet poslednjih
tudi „javni odbor za občui blagor", z najbolj obširnimi pooblastili previden, v življenje. Temu so bili načelniki najbolj prismojeni komiuiistični rogovileži, kakor : Arnaud, Meillet, Ranvier in Pyat. V vojaškem vodstvu in višjem poveljstvu so ptujci Francoze izpodrinili; poljski izseljenci n. pr. Dombrowski in Wooblewski so jim bili višji poveljniki. Vodje tega nedopovedljivo strahovitega vpora so bili tako prismojeni, da so še v poslednjih dnevih svojega vladarstva svojo skrb za najbolj znorele čine obračali. Tako je bilo sklenjeno, da naj se razruši ven-dornski steber, na kterem je stal kip Napol'eona L Ta steber in kip je bil v srečnih dneh tega v bitvah velikega cesarja vlit iz 1200 velikih v vojski vzetih topov. Sklenili so podreti kapelo, ki je bila sezidana v spravo za-rad umora Liidovika XVI. Ti vandalski, pokončevanje umetnij zadevajoči sklepi so se tudi žalibog točno izvršili in 18. maja je padel vendomski steber pod rokami-novošegnih divjakov ter se je ves na kose razdrobil.
Priprave za vojsko proti Parizu so bile med tem dovršene. Popoldne 21. maja so bili udje komune po-slednjikrat v polnem številu zbrani v mestni hiši. Go-
dopolnrtvenih dni so pustili za konec leta, zvali so jih „sanskülo-tide" ('brezlilačnike; ta je bil novi častni priimek republikanski J in so bili vsi prazniki. Prvi je bil praznik čednosti, 2. genija ali veleuma, 3. dela, 4. javnega mnenja, 5. nagrad ali darov; v prestopnem letu se je imenoval 6. dan, dan revolucije, ali z odličnim imenom „sanskulotida." Doba 4 let, po kterili preteku je dodatek prestopnega dne potreben, da se meščansko ali državljansko leto vjema se sukanjem zvezd, zvala se je "Franciada." Tudi je narodni konvent sklenil, „da bode republika sleherno leto obhajala praznike 14. julija 1789 ("obletnica r&zrušenja staro trdnjave ,,Bastille"j, 10. augusta 1792 fdan pomorjenja kralj, švicarske telesne straže v Tuljerijah^ in 21. januarja 1793 ("dan obglavljenja Ludovika XVL^. Učitelji, učiteljice, očetje in matere, vsi, ki od-gojnjejo otroke, naj si prizadevajo, da jim razlagajo novi koledar po pridjanem naJ?ftzu." ('Sklep nar, konventa 2, frimaira 2. leta „nove blaženosti.")
spodje vladarji so ravno izdelovali nek budalast od socija-lista Greliera podpisan dekret, ki je zapovedoval, naj se bogatinom kapitali, od kterih živijo, uničijo ali odvzamejo ; ra-\aio tako se imajo uničiti tudi velike bukve dolgov francoske države! Ko je zbor še sklenil, da naj se Cluseretu svoboda podeli, je naglo pobegnil na vse vetrove, ko je slišal, da so versaljske čete v mesto skoz anteljska (Anteuil) vrata vdrle. Vporne čete so se v mesto pridrvivšim vladnim krdelom le malo vstavljale. Ko se drugo jutro Parlžani iz spanja zbude, zvedo, da so size Versaljci, t. j. Mac-Mahonova armada, osvojili palačo vojaškega ministerstva, obrtnijsko palačo in Hausmannov boulevard.
Ta dan je imel od jutranje zarje naprej eden najstrašnejših v francoski zgodovini postati. V malo urah je bil ves Pariz z barikadami (umetno nastavljenimi za-grajami) zadelan; vse glavne ulice so bile ž njimi zaprte in v oblasti „zaveznikov" ali vpornikov.
Mac Mahon je previdno pa polagoma naprej drl, da vstajnike od vseh strani zajme; zato jih je hotel ob enem od vseh strani pritisniti ter jih gnati proti mestni hiši, da ga tam na ognjišči vsega vpora vniči. Ne morem opisovati posameznih prizorov, kako so vladne čete ulico za ulico vpornikom jemale, in kako jnnaško se je ona v tej najnovejši poulični bitvi se srditimi vporniki borila in na nje deloma z golim orožjem pritiskala ter naprej prodirala. Dovolj naj bo, ako povem, da je že 23. maja vihrala francoska trobojnica na Montmartru. Boj za to na severni strani Pariza stoječo pozicijo, seje bil od obeh strani z izredno strahovito srditostjo. Se le pozno v noč je nehal srditi boj, pa na tega mesto je prišel strahovit prizor — pol Pariza je bilo v plamenu. Na vzhodu je gorelo gledališče št. Martinovo, od kterega se je razprostiral požar po mnogih bližnjih ulicah. Na vzhodu od Rue Royal, od pomorskega ministerstva in
7
Eue Rivoli vun do Tuilerij (Napoleonove palaöe) je bil le en velikansko dolg nepretrgan ognjen žarek. Ti požari državnih poslopij so se širili na brezštevilne privatne hiše. Naslednji dan, 24. maja, je bil zarad večega ognja še grozovitnejši. Že v pretekli noči se je bilo za gotovo izvedelo, da so te neizmerne požare le hudobne rudečkar-ske roke podnetile, katerim so celo rudečkarske „babe-petroljerke" pomagale. Komuna je že prej vse zaloge petrolja v Parizu pograbila, ter je zdaj v prav neronski prismuknjenosti velika državna poslopja zapalila. Socija-listični požigalci so nalili petrolje, ter napolnili ž njim hrame tistih hiš, ktere so ti hudodelniki sklenili pokončati ; namazali so celo stene in lesene pode s to tekočino, potem so pa požigalne bakle vanje metali!
Posebno pridno so rudečkarske babure pri tem strašnem opravilu sodelovale. Med bojem 24. maja je ta strahovita situacija do prav peklenskega prizora narasla. Sred Pariza se je valil dim, kakor velik oblak, ki se vedno više vzdiguje in vedno gostejši prihaja, pod kterim je bilo videti, da cela četrtinka mesta gori. Tako močno se je požar razprostiral, da je bila množina ognja in dima v noči neizmerna. Tuilerije in Louvre so bili v plamenu. V tej strahoviti noči, v kteri je padal na Pariz neprenehoma pepel, kakor nekdaj po popisovanji Plinija na mesta Pompeji, Herculanum in Stabiae, odmevalo se je strahovito vpitje po mestnih ulicah. Vedno novi velikanski plameni so švigali iz hiš ter plapolali po zraku, ter so zopet skupaj vdarjali in se zrušili v pravo morje velikanskega plamena, kar je vzrokovalo peklenske prizore. Neprenesljiv je bil smrad gorečega petrolja. Na rešitev in gašenje ni bilo misliti; brezverski komunisti, ti pravi peklenščeki v človeški podobi, so slehernega ustrelili, ki se je lotil gasiti; gasilne brizglje so napolnili s petroljem ter ga plali na hiše, da so s tem novo hrano ognju dajali. Se 24 ur je razsajal ogenj v Parizu, ia še le po tem je bilo mogoče pregledati, kako
strahovito razdejanje je živelj napravil. Pogorele so: palais Royal (kraljeva palača), theater lyrique, Tuilerije, znanstvena zbirka (slik) v Louvru do železne ograje častnega dvora, palača pravosodja, ministerstvo pravosodja, velikanska gostilnica „Hotel de ville", poslopje najvišjega računarstva in državnega svetovalstva, mnogo drugih zasebnih palač in poleg vsega še čez 500 zasebnih hiš. Skoda je bila neizmerno velika in v marsikterem oziru n. pr. glede raznih zbirk umetnijskih del nenadomestljiva. Nekteri so zračunili škodo na 1500 milijonov, drugi celo na 2000 milijonov frankov, kar je strašanska svota. Vpor-niki so se srdito do poslednjega zdihljeja borili. Tu ni bilo od nobene strani prizanesenja. Mac-Mahon je potisnil ostanke vstajnikov na pokopališče Pere-Lachaise (r. Pžr la šez), ter jih je tam večidel z gostostrelkami uničil. Uporniki, te dereče zverine, so v svoji krvoželjnosti, predno so prišli ob vso moč, še neko grozovitno hudodelstvo učinili; ustrelili so namreč 64 tako imenovanih „zastavljencev" (Geisel), kterim je bila smrt zažu-gana, ako se vpornikom kaj žalega prigodi. Med temi je bil nadškof pariški, mons. Darboy, mnogo duhovnikov in 00. jezuitov, ktere so pred hudo imeli; pustili so jih stradati in potem so jih na dvorišči ječe „Mazas" neusmiljeno usmrtili. Tudi so vporniki na razne načine cerkve oskrunjevali in ropali. Tii se vidi, kara pride človeštvo z brezverstvom, iz kterega se sleherna razuzdanost in hudodelstvo izcimi, ako se že v mladosti ne vcepijo verski čuti in versko prepričanje v srce. Vsako hudodelstvo se nad kudodelnikom maščuje, in kaznovalna pravica božja ne izostane niti posameznemu človeku, niti narodu, kterega nravnost je propala. Šiba mu gotovo sledi za petami, čim pozneje, tem hujše, kakor vidimo nad Parizom. Zato so si Francozi to zgodovino „komune" k srcu vzeli in se zopet veri in svojemu Bogu približujejo, kakor sleherni dan čitamo ginljive zglede.
Ostudne glavarje grdavške komune in njih sodelo
loo
valce je zgrabila ter na tisoče v preiskovalni zapor tirala Vojaška sodnija. Mnogo teh hudodelnikov je še za časom pete odneslo v druge dežele. Najhujši so bili k smrti obsojeni, taki namreč, ki so bili več kot hudodel-niki in človeški družbi silno nevarni; sodnija je bila usmiljena; mnogo jih je bilo „nedolžnih" spoznanih in iz zapora spuščenih; drugi so bili na več mesecev, drugi na več let težke ječe obsojeni. Mnogo so jih odpeljali na avstralsko naselbino, na otok novo Kaledonijo; med temi poslednjimi pregnanci so bili celo nekteri glavarji in udje komunistične vlade n. pr. Rochefort, (r. Rošfor), bivši urednik humorističnega časopisa „Laterne", Paschal Grousset, ud bivše grozovladne komune, Jourde in Ther-sey. Ti poslednji štirje so leta 1874. meseca marca z nekim najetim parobrodom od tam pobegnili in bivajo zdaj deloma na Angležkem, deloma v Belgiji. Tako je bila Francija od zvunanjih sovražnikov pomandrana, glavno mesto pa od grozivite državljanske vojske. Še dolgo časa bode Francija potrebovala, da svoje skeleče rane zaceli, in zopet zasede svoje častno mesto med evropej-skimi velevlasti, ktero jej kot prvemu kulturnemu in katoliškemu narodu po vsej pravici pristuje. Pod sedanjim odločnim katoliško mislečim predsednikom Mac-Mahonom, ki je od 24. maja 1873. za domoljubnim, učenim, 771et-nim, častihlepnim Thiersom*) na 7 let za predsednika francosko zmerne republike voljen, se Francija hitro krepča. Že o puntu 1848., ko je Ludovik Filip se. svojo družino moral na Angležko bežati, se je nek avstrijski minister, knez Metternich, izrazil, da „najpred bo Francija sama sebe našla". In res tako se godi. Jeli pa dozori Francija pod to sedemletno Mac-Mahonovo oblastjo za monarhijo ali za republiko, kdo ve? Večina
*] Thiers je bil minister že za Ludovika Filipa (Vladal od 7. avg. 1830. do 24. febr. 1848. umrl na Angležkem 1850.; Nemci so mu dali priimek „Schwätzer", ker je rad mnogo govoril.
ioi
zbornice je zdaj za tako republiko, kakor obstoji; legi-
timisti*) bi sicer lebko v zbornici imeli večino, ako bi bili edini. K tretji stranki pripadajo Bonapartisti, ki bi radi imeli Napoleona IV. Sedanje Mac-Mahonovo 7letno predsedništvo je le prelazna doba, za ktero mora slediti ali razglašenje zatrdne republike ali pa monarhije. Drugi so tega menenja, da se v Evropi velike republike ne morejo dolgo obraniti. Francija to že v tretjič skuša. Prvikrat je to skušala od 1792. do 1804., ko je Napoleon I. polagoma vse republikanske naredbc uničil in si francosko krono z lastno roko na glavo položil. Drugikrat od 4. nov. do 2. dec. 1852, ko je predsednik francoske republike Napoleon III. z drznim naglim udarcem republiko uničil in cesarstvo napravil. Kako se bodo ta tretja skušnja izšla, kdo ve. Slovenci želimo Franciji moč, ker ona je Slovanom prijazna in naravni zaveznik proti nemški deželogladnosti.
Po tem ko so bili komunardi obsojeni, prišel je v preiskavo maršal Bazaine, kije zapovedoval v Metzu v začetku nad 200.000 mož. Po krvavih bojih, ki so bili zgorej opisani, je Bazaine to najmočnejšo francosko trdnjavo na vzhodu predal, akoravno je imel še 150.000 vojakov nedotaknjenih. Dolgo je ta svet zanimajoča pravda tekla, ker je bilo treba mnogo prič; silno mnogo črnila iu papirja se je v ta namen porabilo. Ta javno obravno-vana pravda je bila zelo zahomotana in vse je radovedno pričakovalo, kak konec bo imela. Na Metzu je visela v oktobru 1870. osoda Francije; ako bi bil Bazaine le še 10 dni trdnjavo branil, bi bil izid vojske, brž ko ne, ves drugačen. In to mu je bilo mogoče, ako je bil rabil vsa sredstva, ktera prepisuje vojaška postava. Ker pa ni se svojo še dovolj veliko in nedotaknjeno armado vsega sto-
*] Ti bihoteli Franciji postavnega kralja 1838. roj.gr. Sam-bordskega na prestol poklicati, ki živi večidel v nižji Avstriji v Frohsdorfu. O njem se govori, da bi bil mož, ki bi utegnil katoliški Franciji staro čaat in veljavo povrniti.
ril, kar francoskemu poveljniku vojaška čast in postava veleva, ker je bilo vse njegovo vedenje ob koncu oblege silno sumljivo, ker je podložno mu vojaštvo proti njemu pričalo, nadalje ker je bil znan nasprotnik republike in častilakomnik že od mehikanske ekspedicije, ker ni rešil vojaške denarnice 42 miljonov frankov, niti uničil po vojaški postavi oiiov in zastav, — je to njegovo ravnanje po francoskem vojaškem zakoniku dišalo po izdajstvu, zato ga je vojaška sodnija začetkom 1874. obsodila k smrti. Tišja vojaška sodnija je izrekla tudi degradacijo od njegove maršalske časti ter ga pri vsem tem z ozi-rom na tedanji položaj Francije priporočila milosti predsedniku izvrševalne oblasti maršalu Mac-Mahonu, ki mu je, smrtno kazen odpustivši, odločil 20 let ječe na otoku sv. Margarete v lionskem zalivu. Za stražo je imel 2 stotniji (kompaniji) vojakov; imel je tudi dovolj prostosti, obdeloval je vrtič zraven ječe, jetništvo mu je smela polajše-vati njegova 321etna soproga Meliinkanka. Nihče se ni več zmenil za Bazaina, ki je že 6 mcsecev v ječi bival, ko na enkrat prinese telegraf novico: „Bazalne je ubežal iz ječe z otoka sv. Margarete v noči med 9. in 10. avgustom 1874". Bazaine se je podal iz ječe v čoln, ki ga je prenesel na od sopruge mu najet parnik neke privatne družbe. Ta ga dene na suho v Genovi, od koder je šel skoz Švico in porensko Prusijo v Belgijo, kjer zdaj se svojo podvzetno soprogo, ki mu je k begu pripomogla, zadovoljno živi. Ali bo stari vojščak še kedaj sukal svoj meč, da osveti svojo domovino? Ali se je za vselej odtegnil javnemu življenju ? Kdo ve, kaj bode bodočnost prinesla ? Koliko let bo trajal mir med Francijo in Nemčijo? Mar ne utegnemo še mi doživeti, da se bodo zopet Francozi zarad odvzete jim Alzacije in Lorene z morilnim orožjem pipali? Vse to pa je v rokah Onega, ki vodi zgodovino in sega v razvitek človeških zadev. Zato bodi Njemu večna slava!
stran
Predgovor .............. 3
Vvod..............5
Prvo poglavje.
L
Povod k vojski; Holienzollerska kandidatura; bojne priprave na obeli straneh; Napoleon III. napove vojsko Prusiji 18. jnlija; navdušenje za bojno je na obeh straneh veliko.....10
II.
Prvi bojni dogodki; borba pri Saarbrückenu; bitva pri Weissenburgii, priWörthu; vzetje Spicher-skih višav; bitva pri mestih Mars la ¥onr, Thionville in Eezonville, pri Gravelotti ali okoli Metza, pri Doncourtu, Beaumontu, pri Sedanu
1.	Sept., kjer utone Napoleonova zvezda, kajti
2.	sept. je bil vjet z armado vred . . . . 17
m.
Nasledki omenjenih zmag za Francijo in njihov vtis na Pariz; vlada narodne brambe; cesarica Evgenija beži iz Pariza; Strassburg se bombar-duje in pade 28. sept. Borbe okoli Metza, predaja te najvažniše trdnjave 28. okt. in neizmerni plen............32
Drugo poglavje.
IV.
Prusi marširajo proti Parizu; razglasi se republika 4. Sept.; razrušenje laonske trdnjave; prve borbe in drugi dogodki pred Parizom ... 44
stran
Pariz se s hrano naglo preskrbi; opis pariške trdnjave; moč pariške armade pod generalom Trošijem (Trochy); brezvspešno prizadevanje evropskih velevlasti, da bi se prelivanju krvi konec storil; neizmerne nemške zahteve; moč in razpostavljanje nemške armade; prvi zagon iz Pariza; Gambetta leti v zračnem balonu iz Pariza; vpor socijalistov in komunistov, ki hočejo razglasiti in voliti zloglasno „komuno"; zagoni iz Pariza meseca oktobra; „plebiscit" ali vesoljno glasovanje za novo vlado; opis bojev meseca novembra do onih bojev, s kterimi so name-rovali Francozi Pariz oteti.......50
Tretje poglavje.
VI.
Armada lijonska; borbe z Garibaldom; energični Gambetta v Turu; boj pri Orleansu in pri Ša-todonu; brezvspešno junaštvo in požrtovanje Francozov.............63
VIL
General Aurelles (Orelj) de Paladin potisne von der Thana iz Orleana. Boj pri Beaugency (r. Božansi) ia drugod. Nemci so v največi nevarnosti, pa o pravem času jim dojde kraljevič Friderik Karol na pomoč; bitva pri Beau-me-u (r. Bom) le Kolande, pri Amienu z Bour-bakom; pri St. Quentinu; predaje raznih manjših trdnjav; horda okoli Belforta, pri Mont-beliardu ia drugod; Bourbaki mora čez švicarsko mejo. Konec vojske na zahodnem bojišči S8
VIII.
Opis poslednjih bojev in zagonov iz Pariza; van-dalsko bombardovanje Pariza; primirje sklenjeno 28. januarja in predaja Pariza; Prosi stopijo v en del glavnega mesta; mir za trdno sklenjen 28. januarja in predaja Pariza; Prusi stopijo v en del glavnega mesta; mir za trdno sklenjen in podpisan 2. marca 1871. Pruski
Siran
kralj postane „cesar"; nova nemška zveza se zove „nemška država" (Reich); Nemčija je na vrhuncu svoje slave in moči. ...... 78
Dodatek.
Povod, razvitek in konec pariške komune od 19. marca do 25. maja 1871; obsojeni komunisti; prihodnost Francije; Bazaine je obsojen in ubeži iz zapora.

Tiskarni pogreški.
Na	strani 6, v U. vrsti od zgorej beri:
„	„	10, „15.	„	od zdolej	„ :
„	„	10, „ 2.	„ „	, :
„	„	18, „ 15.	„	od zgorej	„ :
«	„	20, „ 9.	„ „	„ :
„	„	43, „ 7.	„	od zdolej	„ :
„	„	46, „1.	„	od zgorej	„ ;
„	„	53, „11.	„	od zdolej	„ :
„	„	59, „ 13,	„	od zgorej	„
„	„	64,,, 1.	„	od zdolej	„ :
„	„	66, „ 4.	„	od zgorej	„
„	„	75, „ 17.	„	od zdolej	„
„	„	78. „ 12.	„
Holštajn m. Siezwik vojno mesto bojno stikali „ stiskali lokavi „ lakovi premaloštevilna m. premaloštevila. bojno polje m. bojnem poljne. oškodoval m. škodil 520.000 m. 530000 priplaval mesto pripravah
zaznamovani mesto zazmanovani. : 1792—95 mesto
1702—95. : zaprečiti m. zapreči fortih m. fortu.