
X


i

i ;'



po naukih in izkušnjah župnika Kneippa.

M.

Za vsakdanje potrebe našega ljudstva

sestavil

msgr. Valentin Podgorc,

duhovnik krške škofije.

Izdala in založila

Družba sD. J^ohorja D GeloDcu.

Četrti, popravljeni in pomnoženi natis.

1908 .

Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.

__

Z dovoljenjem prečastitega krškega knezoškofijstva.

-\£/^

Predgovor.

I a se z vodo da ozdraviti marsi¬
katera bolezen, to ni novo. Že
stari zdravniki so rabili vodo in
jo priporočevali po zdravniških časopisih,
a da bi se kdaj bili v obče zdravniki
resno poprijeli tega zdravljenja, ni znano.
Zakaj ne, o tem ne sodimo.

Ranjki prelat Kneipp (zraven na
sliki vidiš njega in po njem zaslovelo
mesto „Worishofen“ na Bavarskem) tudi
nikjer ni trdil, da bi bil on prvi prišel
na zdravilno moč vode. Ravno nasprotno, on sam pravi,
da mu je bila rešiteljica v najskrajnejši sili neka
knjižica o vodozdravstvu.

Na Dunaju je izšla leta 1837 knjižica z naslovom:
,,Mrzla voda kot izvrstno zdravilo* 1 , v nemškem jeziku. Kdor
si ogleda to knjižico, bode kmalu spoznal, da se je moral
prelat Kneipp ravno iz nje učiti; saj je nekatere stvari
skoro od besede do besede po njej posnel.

l

4

Pripoveduje se, da je za časa Kolumba pri nekem
obedu mnogo gospode poskušalo jajce tako pokoncu posta¬
viti, da bi stalo, ali nobenemu se ni posrečilo. Nazadnje je
je vzel Kolumb in trčil na mizo; luščina se je malo vtisnila
in jajce je stalo.

Rešeno uganko vsakdo ume, k rešitvi pa je treba več.

Stoletja so že poskušali zdravilno moč vode. — Čemu
je niso bolj pridno rabili? Do sedaj ni bilo pravega moža,
ki bi z jasnim umom bil stvar spoznal in hotel potem svojo
izkušnjo brezsebično objaviti človeškemu rodu.

Kneippove knjižice so prišle že pred leti na svetlo, in
vendar o tem zdravljenju ni bilo veliko slišati. Zadnja leta
pa jib je romalo veliko tisoč v WOrishofen na, Bavarskem,
iskat si zdravja, in prelat Kneipp je bil skoro da najslav¬
nejši zdravnik vsega sveta.

Ali je bila njegova slava opravičena? Prav gotovo!
Njegovo ozdravljenje, ki ga uči tudi ta-le knjižica, je
nad vse uspešno in ob enem tako preprosto, da ga vsakdo
lahko ume.

Ko bodete knjižico čitali, zdelo se vam bode marsikaj
kakor basen, in vendar ni basen, marveč resnica.

Tudi spisovatelju te knjižice se je zdelo v začetku vse
prav neverjetno. Ali prišla mu je priložnost, da je mogel
marsikaj sam poskusiti.

Človek se pri delu prav pogostoma prehladi ali presili,
in marsikateri mladenič in marsikatero dekle je že moralo
vsled tega v prezgodnji grob. In vendar bi bila marsikrat
pomoč tako lahka. Slabotna ženska se je pri žetvi malo
pregnala, začele so jo boleti noge, da je komaj še hodila.
Vprašala je, kaj naj stori. „Napravi si zvečer toplo kopel
za noge in navrh si noge krepko z mrzlo vodo oblij/‘ od¬
govorilo se ji je. Storila je to, in takoj prihodnji dan so
bile noge popolnoma dobre. Pogostoma se ljudje pri težkih
delih preženejo, okoli pasa jih začne bosti, morebiti se jim
hoče kaj vneti. Takemu bolniku napravi hitro mlačen ali
mrzel ovitek, in voda bo bolest prav hitro ozdravila.

Nekje se je začela širiti Škrlatica (šarlah). Bilo je v
hiši več otrok, in zdravnik je prihajal vsak dan. Prvi fant
je obolel za Škrlatico in trpel sedem tednov, preden ga je
zdravnik izpustil iz sobe, in medtem je bil deček en teden
v smrtni nevarnosti. Ali komaj je bil ta zdrav, vlegel se
je drugi za isto boleznijo.

Sedaj so začeli domačini misliti, kaj bi neki bilo, ko
bi poskusili z vodo. Kneipp je kot zdravnik na glasu, zato
so mu zaupali, in v božjem imenu z velikim strahom nare¬
dili prvi poskus. Bolnik je kar gorel po vsem životu; žila
je bila silno hitro, in po vsej koži se mu je že videl prišč.
Slekli so ga, omili mu ves život in ga skrbno odeli, vse,
kakor Kneipp ukazuje. To je bilo ob sedmi uri zvečer; ob
devetih so ga zopet omili, ob poldvanajstih ponoči še en¬
krat, in sedaj se je začel bolnik tako potiti, da je bila vsa
postelj mokra; ob dveh zjutraj je že sladko zaspal, in v petih
dneh je bil zopet zdrav. Ta je bil že popolnoma zdrav brez
zdravnika, medtem ko se je zopet vlegel prvi, ki ga je bil
zdravnik z veliko nevarnostjo ozdravil v sedmih tednih.
Noge so mu otekale, deček ni mogel več hoditi, pripravljala
se je v njem vodenica. Pogledali so v Kneippovo „Vodo-
zdravstvo“ in tam našli zdravilo tudi za to: večkratni mrzel
ovitek; napravili so ga fantu, in v dveh dneh je mogel zopet

na noge. Kar se je v tej hiši poskusilo, izkušali so tudi

drugod, in marsikoga je lastna izkušnja učila, da je vsaka
besedica, ki jo pravi Kneipp v svojih knjigah, resnična, in
po teh je posneta tudi ta-le knjižica, ki jo imaš sedaj v rokah.

Čudežev seveda tudi voda ne dela, posebno tam ne, kjer
ljudje z bolniki nimajo dosti usmiljenja in dovolj vztrajnosti.
Vsak dan enkrat bi ga že mazali s kakim oljem ali mazilom,
in kakih kapljic bi mu tudi še kupili; ali oblijati bolnika

in mu vedno skrbeti za suho postelj, to jim je preveč; rajši

ga puste trpeti. V mnogoterih slučajih, na pr. pri mrtvoudu,
ohromelosti, slabosti vsega života, treba je biti vztrajnemu
in previdnemu pri tem ozdravljenju. Pri takih bolnikih si
je treba prizadejati veliko truda, treba je vse vestno in

6

vztrajno opravljati, kakor knjižica uči. Tedaj pa je upati
uspeha dostikrat tudi v slučajih, katere navadno ozdravlja
le še — smrt.

Ta-le knjižica je preprost, skrčen prevod ali posnetek
Kneippove knjige: ,.M e i n e W a s s e r k u r“ — „M o j e
vodozdravstvo“.  Kar je razen tega še važnega, vzeto
je iz Kneippove knjige: „So solit ihr leben“ — „Tako
bi  naj  živeli.' 1  Kdor ima to-le slovensko knjižico, najde
v njej vse, kar je imenitnega in važnega v tem oziru in ni
mu treba biti žal, ako omenjenih dveh knjig ne zna čitati.
Kdor pa razume nemške knjige in se hoče po izvirniku bolj
natanko poučiti o Kneippovem zdravljenju, temu priporočamo
omenjeni knjigi: „Meine Wasserkur“  in ,.So solit ihr
leben“.  Obe Kneippovi knjigi je izdal založnik Josip
K os  el  v Kemptenu na Bavarskem (Kempten, Baiern) in
vsaka velja vezana po 3 krone 84 vin.

V slovenskem prevodu se je podalo vse kolikor mo¬
goče kratko in jasno, to ali ono se je še malo skrajšalo ali
izpustilo, ker se ljudstvu ne sme podati kaj preveč zaple¬
tenega in težko umevnega.

Da pa je bilo naši družbi sploh mogoče, podati to ko¬
ristno knjižico kot družbeno knjigo svojim udom, zato se
moramo presrčno zahvaliti ranjkemu gospodu
prelatu Kneippu samemu in njegovemu založ¬
niku, ki sta oba drage volje dovolila, da Sme
družbaizdatitoknjigovslovenske m jeziku.  Tudi
slike smo prevzeli od založnika gori imenovanih knjig.

Tako romaj tedaj knjižica v vse slovenske kraje in
bodi dobra prijateljica in pomočnica vsem ljudem, zdravim
in bolnim!

pisatelj.

Uvod.

d zore do mraka se trudijo ljudje za ljubi vsakdanji
kruhek; eden dela z glavo, drugi z rokami, kakor
je vsakemu poklic. A naj si je delo kakršnokoli,
nečesa je vsakemu treba, če hoče delati: to je ljubo
zdravje. Imej stan, kakršenkoli hočeš, brez zdravja bodeš le
malokaj opravil.

Ali kako rahlo je sestavljena hišica, v kateri prebiva
neumrjoča duša! Bolezni brez števila ji neprenehoma pretijo,
težek jarem žuli Adamove otroke od dne, ko se rodijo, do
ure, ko se vrnejo v hladno zemljo. Nekdaj je bilo drugače;
vera nas uči, da je smrt in trpljenje kazen za greh prvih
starišev. Bog je ljudem naložil to kazen in on hoče, da jo
potrpežljivo prenašamo, da smo pripravljeni umreti, kadar
in kjer je njegova sveta volja. Bog je pa tudi rekel: „Kliči
me ob času sile, in jaz ti bodem pomagal;“ on je priprav¬
ljen nam podaljšati čas zemeljskega romanja in odvrniti od
nas šibo, ki je že pripravljena, da nas tepe z boleznimi in
težavami. Treba je najprej molitve, ali molitev sama še
ni dosti; predobrotljivi oče v nebesih ima v prirodi skrita
marsikatera zdravila za naše reve, treba jih je samo iskati;
tudi tu velja pregovor: ,.Pomagaj si sam, potem ti bo tudi
Bog pomagal. 11

Veliko ljudi se je že pečalo s tem, da so iskali zdra¬
vila raznim boleznim, in marsikatera mamica je dobro znala,
za kaj je ta rastlinica, za kaj druga. Božje stvari so bolj
pametno sodili kakor naša mladina. Niso imeli drugih zdra¬
vil, kakor preproste rastlinice, in vendar so ozdraveli po
boleznih in so potem hvaležno obračali svoj pogled v ne¬
besa, odkoder prihaja vse zdravje.

8

Dandanes se je to vse pozabilo; le ta ali ona rastlina se
še išče in suši, ali tudi ta le za živino; človek hodi rajši v
lekarno po dragocena zdravila. Godilo se je rastlinam kakor
lepim starim šegam; preprosto, dobro je izginilo, in na nje¬
govem mestu se šopiri sedaj škodljivi strup.

Prelat Kneipp je, želeč pomagati ljudem v boleznih, iskal
in poskušal pozabljene rastline in ozdravil z njimi veliko
ljudi. Prepričal se je, kako čuden je Gospod v svojih stvareh.
Kar človek ne zna ceniti, in kar celo z nogami tepta, to
mu je Bog vsadil pred njegove oči, da si pomaga z njim.

Med vsemi zdravili nam je dala mila božja roka eno
v posebno obilni meri, in to je ljuba voda.  Voda ni samo
za to, da gasi žejo živalim in ljudem, ona je tudi zdravilo
za bolezni, zdravilo, ki je kos vsem drugim zdravilom. Člo¬
veško telo samo te opominja tisočkrat na to zdravilo; če si
zjutraj ali po težkem delu omiješ obraz, prsi, in hrbet, ali
se ne čutiš novorojenega? Le glej, kako živali iščejo vodo;
— človek pa s svojo pametjo je mnogokrat nespametnejši
od živali!

Dež vzbuja povsod rast in življenje; privošči tudi svo¬
jemu životu včasih dežja; on ti bode iz telesa izpral, kar
je nezdravega v njem, on te bode utrjeval in oživljal. Stari
ljudje so se vode posluževali za omivanje in za kopeli; z
vodo so se utrjevali proti mrazu in proti vročini. Rimljani
so povsod, kjerkoli so imeli svoj tabor, napravili tudi kopeli;
kopeli so tako cenili, da je veljal pri njih pregovor: „Blagor
tistemu, ki je iznašel kopeli." Stari so živeli dalje kakor
naš rod; tudi močnejši so bili, kakor smo mi sedaj; to je
prišlo odtod, ker so veliko bolj preprosto živeli in ker so
vedeli vodo rabiti za zdravilo.

Da je prelat Kneipp iskal v vodi svojega zdravja, ga
je učila bridka sila, ne pa veselje do zdravljenja. Bilo je
leta 1847, ko so ga imeli zdravniki že na smrt obsojenega;
ali voda ga je spravila na noge, voda mu je ohranila zdravje,
dokler ni v visoki starosti tudi za njega prišla ura smrti,
kateri nihče ne uteče.

Kar je njemu pomagalo, ko je bil že zrel za smrt, to
bode moglo tudi drugim pomagati.

Prelat Kneipp nam sam tako-le pripoveduje: „Bil sem
star 21 let, ko sem zapustil dom. V mojih bukvicah je bilo
zapisano, da sem tkalec, moje srce pa s tem ni bilo nikdar
zadovoljno; želel sem ves čas svoje mladosti, da bi mogel
kdaj postati duhovnik. Zato sem pustil v nemar obrt in

9

šel iskat človeka, ki bi mi pomagal do „študiranja“. Neki
kaplan se me je usmilil; on me je učil dve leti, da sem
mogel potem stopiti v latinske šole. Uk je bil silno hud.
in že se mi je zdelo, da je vse zastonj. Preživel sem pet
let v bridkem pomanjkanju; vsled tega sem postal popol¬
noma potrt na duhu in na telesu. Oče so prišli po me v
mesto; šla sva malo v gostilno, da se spočijeva. Pri slovesu
je rekel gostilničar očetu: „Tkalec, sedaj ste prišli zadnji¬
krat po »študenta«." Drugi ljudje so sodili ravno tako, in
jaz sam sem pričakoval smrti, vdan v božjo voljo. Za kratek
čas sem pregledoval razne knjige in slučajno, — naj velja
ta beseda, akoravno sem prepričan, da ni slučaja, ampak
da je vse božja volja — pridejo mi v roko neke bukvice,
ki so učile, kako se naj z vodo zdravi. Pregledal sem list
za listom, misleč, morebiti za se kaj najdem, in res! Novo
upanje mi je oživljalo veli život in še bolj veli duh; ta
knjižica mi je bila rešiteljica, ki mi jo je ob času skrajne
sile poslala usmiljena božja previdnost.

Knjižico je bil spisai neki zdravnik, ali zdravljenje, ki
ga je učila knjiga, bilo je vse preostro. Poskušal sem četrt
leta, pol leta; a da bi mi bilo boljše, nisem čutil, toda slabše
mi tudi ni bilo. To mi je dajalo upanja; zdravil sem se
dalje, okrepčal se in postal naposled duhovnik. Sedaj sem
že črez 40 let v tem stanu, in moji prijatelji se vsi čudijo,
da sem kot sedemdesetleten starček še tako zdrav in močen;
voda je pa ostala ves čas moja ljuba prijateljica. Prizadeval
sem si, da si pridobim v tem ozdravljenju izkušnje, in da
ga izpopolnim kolikor mogoče. Omenjeni knjižici sem za
prvi nauk iz srca hvaležen, pa kmalu sem spoznal, da je
njeno zdravljenje preostro; prepričal sem se, da je veliko
boljše, če se voda rabi prav rahlo. Zato moji nasprotniki
nimajo prav, če pravijo, da se tako zdravi le živina. Oni
obrekujejo to, česar ne poznajo, in nespametno zametavajo
vse kot goljufijo in sleparijo, kar le količkaj diši po vodi.

Več kot 30 let sem poskušal to zdravljenje in med
tem časom marsikaj premenil; zdravil sem vedno rahljeje.
Po mojem sedanjem prepričanju se zdravi oni najboljše, ki
vodo rabi najnedolžnejše in najbolj preprosto; priča temu
so stotine ljudi, ki sem jih ozdravil z vodo.

Prijatelji so me silili, da zapišem svoje izkušnje; le
nerad sem to storil. Dolžnosti duhovskega stanu terjajo za
se vse moje moči, in ob enem zamujam veliko časa z bol¬
niki. ki iščejo pri meni pomoči; to leto (1889) jih je bilo pri

10

meni že več kot tisoč, in jaz sem star že 69 let; torej bi
mi bilo ljubše, ko bi mogel biti pri pokoju.

Marsikomu ne bode v tej knjižici to ali ono celo po
volji; to me ne moti, izkušnja je najboljša šola. Jaz še ni¬
kogar nisem vabil, naj se pride k meni zdravit; ako pa že
ljudje k meni prihajajo, pošiljam jih pa tudi tu prej k iz¬
šolanim in učenim zdravnikom, da oni povedo, kje bolezen
tiči; potem šele začnem jaz svoj posel. Da bi jemal zdrav¬
nikom dobiček, to ni moj namen; svojega prida nikoli ni¬
sem iskal, le usmiljenje z bolniki me je spravilo do tega
in me še sedaj naganja, da jim pomagam, kolikor je v mojih
močeh. Tudi časti pri tem delu nisem iskal in je ne iščem:
očenaš, ki ga moli ozdravljenec za me, mi je moje najljubše
in najboljše plačilo!

Da bo pa ta-le knjižica res koristna, čitajte jo od
kraja do konca; potem jo denite nekaj časa na stran in
nato jo vzemite zopet v roke in jo iznova čitajte. Tako
bodete vse vkup razumeli, in le tako bodete vse porabe znali
prav napraviti in jih prav združevati, in potem bo ozdrav¬
ljanje uspešno.

Treba bo tudi nekoliko priprav: ročke ali vrča, banje,
nekaj prtičev (plaht) in koc. Preden se lotiš ozdravljanja,
priskrbi si te malenkosti; kupi si jih, če ne, pa si jih iz¬
posodi. Če si pa prelen za to, potem pa pusti vodo pri miru
in pusti bolnika tako umreti, da vsaj v  nihče ne bo mogel
očitati: voda ga je spravila v grob. Če imaš pa potrebno
pripravo, potem se vode ne boj; ona ti bo v vseh boleznih
zlata vredno zdravilo. “

Tem besedam gospoda prelata Kneippa nima „Družba
sv. Mohorja 41  ničesar pridejati razen želje: Milo slovensko
ljudstvo poskusi samo, kar je izkusil on; prepričaj se, da
je vse resnica, kar te uči ta knjižica; živi vsak po njenem
nasvetu zmerno in trezno, dokler si zdrav, in zdravi se po
nji, če si obolel. Bog daj, da bi bila ljuba voda tudi slo¬
venskemu narodu zanaprej v prav velik prid!

Prvi del.

v

Česa je treba k zdravju in kako
se zdravje ohrani.

Svetloba, zrak, obleka.

oglej v kleti zrastlo rastlino; kako je vendar rumena,
slaba in vela. Kako vse drugačne, kako zdrave in
trdne so rastline, ki so rastle pod solncem! Mar ni
čudno, da se veliko rožic obrača vedno za solncem?
Zvečer, ko je solnce zašlo, zapirajo svoj cvet, kakor trgovec
svojo prodajalnico; zjutraj pri solnčnem svitu pa ga zopet
odpirajo. Tudi pri živalih je tako; zvečer hočejo k pokoju,
ob zori se pa vse zbudi k novemu življenju.

Če svetloba na rastline in živali toliko vpliva, gotovo
tudi človeškemu telesu in duhu ni vse eno, kje da zraste.
Le poglej si ljudi, lahko se sam prepričaš. Kje si še našel
tkalca ali rudokopa, ki bi bil zdrav in rdečih lic? Le pri¬
merjaj s temi one, ki delajo pod prostim nebom, in našel
bodeš, da so ti primeroma veliko zdravejši.

Neki laški pregovor trdi, da kamor solnca ni, pride
kmalu zdravnik! Hvala Bogu, našim kmečkim čitateljem
solnca ne primanjkuje, a našim delavcem v mestih bi ga
radi več privoščili. Solnce uničuje razne mikrobe in bakcile,
ki bi utegnili povzročiti jetiko in razne druge bolezni; da,
s solnčno toploto in svetlobo začenjajo zdravniki zdraviti bo¬
lezni, ki so jih doslej imeli za neozdravljive. Dajte tedaj
kolikor mogoče solncu pristopa v svoja stanovanja, dajte
zlasti svoje otroke kolikor mogoče na solnce in v svetlobo!

12

Nadalje je veliko zavisno na tem, kakšen zrak  človek
diha; ne da bi človek mogel videti, se zrak lahko popol¬
noma izpridi. Vrzi kamenček v čist studenec, kmalu bode
moten; tako je tudi z zrakom. V sobi je čist zrak; nekdo
vstopi z gorečo smodko ali pipo; ne bode dolgo trajalo, pa
bode ves zrak za nič! In če ne kadi le eden, marveč kakih
20 ali še več mož ves večer, kaj neki vsi ti dihajo? Človek
brez zraka živeti ne more; zato naj vsakdo skrbi, da mu
ne bo primanjkovalo nikoli zdravega zraka.

V tem oziru so posebno na kmetih ljudje mnogokrat
sami krivi neštevilnih bolezni: bolezni na očeh, na prsih itd.
Kako zaduhle in vlažne so sobe, posebno pozimi in prav
posebno tam, kjer se morebiti v sobi tudi kuha in suši pe¬
rilo, kjer v sobi morebiti spi več ljudi, okna pa se vso zimo
ne odpro in svežega zraka pride le toliko pri vratih in
špranjah noter, kolikor se ga v naglici utihotapi, kadar kdo
pride v sobo. V takih sobah je zrak poln ogljika, ki^ slabo
vpliva na kri, katera se poživlja le v zdravem zraku. Človek
je utrujen, nevoljen in se v takem prostoru ne odpočije.

Tudi mraz in toplota imata velik vpliv na zdravje;
ta dva velikana se vedno bijeta med seboj; sedaj zmaga ta,
sedaj oni. Kdo more našteti vse bolezni, prihajajoče od tega,
da se človek ali premrazi ali pregreje? Človek se mora
varovati mraza in vročine. Za živali in ptičice skrbi Bog;
vrabec dobi drugo obleko za zimo in drugo za poletje, in
živalice oblečejo debejejši kožuh proti mrazu, in o vigredi
se zopet preoblečejo. Človeku pa je dal Bog pamet, naj sam
skrbi, da se bode varoval nevarnih dveh velikanov. Vsakemu
pravi pamet, da je za zimo treba druge obleke kakor za
poletje. Kako se naj to uravna, hočem ti takoj razložiti.

Da ti mraz ne škoduje, skrbi, da bodeš imel vedno
dosti telesne toplote; telo pa ti greje kri, ki se kuha v srcu
in odtod raztaka po vseh žilah. Če hočeš zanetiti, moraš
imeti drv, in netiva je tudi telesu treba; to netivo je dobra,
zdrava kri. Srečen človek, katerega varuje dobra kri mraza,
revež pa je oni, ki nima dosti ali nima zdrave krvi.

Prvo je dobra kri, a to še ni vse; život potrebuje tudi
obleke. Nekateri deli telesa se nikdar ne pokrivajo; ti se
sčasoma tako utrdijo, da jim mraz nič več ne škoduje. Tak
del života je glava. Nekdaj niso razen klobuka ničesar no¬
sili na glavi; morebiti si je ta ali oni o najhujšem mrazu
z ruto zavezal ušesa. Ostanimo tudi mi pri tej šegi: ne za¬
vijaj si glave nikoli pretoplo, to vselej škoduje.

13

Tudi vratii niso tako zavijali kakor dandanašnji. Vrat
je silno občutljiv; kakor hitro je pretoplo zavit, nabira se v
njem preveč krvi, in če ti potem pride v grlo le količkaj
premrzle sape, že imaš nahod (katar) ali kako drugo bolezen.
Zato si utrjuj vrat, če hočeš sam sebi dobro. Včasih se ni
culo toliko o vratnih boleznih, ki sedaj pokončujejo življenje
prav mnogim ljudem. Dobro še pomnimo čas, ko so jeli no¬
siti volnene rute ovratnice, takozvane šale; od tistega časa
se silno množijo bolezni vratu, glave in prsi. Veliko ljudi
je zavoljo tega prezgodaj umrlo, in naravnost smemo trditi,
da bi na noben drug način ne bilo moglo nastati toliko bo¬
lezni, kakor ravno s to nošo. Utrjuj si glavo in vrat, če
veš ceniti ljubo zdravje. Če glavo, vrat in prsi preveč za¬
vijaš, postanejo veliko občutljivejši proti mrazu, kakor bi
bili sicer, to je jasno. Ravno v te dele pa mora prihajati
mrzla sapa, zato lahko razumemo, da morajo vsled tega ti
deli oboleti. Eden dobi nahod v nosu, drug katar v ušesih
ali očesih, drug v grlu, zopet drug v sapniku, v pljučih ali
v želodcu. Le prav skrbno se zavijaj, in gotovo bodeš vedno
kašljal in kihal, in neprenehoma te bo zeblo v roke in noge.
Na glavo devaj klobuk, da jo varuješ prehudega mraza.
Vratu ne zavijaj nikoli tako debelo, da bi zrak ne mogel
do njega; rob oblačila naj pokriva vrat, kaj drugega pa ne;
posebno volnenih ovratnic se ogibaj. Kdor vratii najmanj
zavija, ta je najbolj varen bolezni.

Morebiti bi se tudi ti, ljubi čitatelj, rad iznebil rev,
v katere te je spravila nespametna noša. Loti se utrje¬
vanja, a svarim te, ne pretiravaj ničesar. Le prav polagoma
se vadi, stvar ni tako lahka. Gospodar je imel potepuhe
dolgo časa pod streho; skrbel je za nje in jim stregel; se¬
daj mu pride na misel, da jih bo spravil naprej; bode li jih
mogel kar naenkrat iz hiše izpoditi? To bi bilo za njega
nevarno; da, zgoditi bi se moglo, da bi nazadnje le potepuhi
vrgli njega iz hiše. Treba mu je previdnosti, da se jih iz¬
nebi. Tako je treba tudi pri zdravljenju z vodo največje
previdnosti. Vse moraš storiti pazljivo in skrbno; kako, to
ti razložim pozneje.

Ker se je že nekaj -povedalo o šalih, naj se opozori
tudi še na volnene zapestke (takozvane „šticle“), ki jih dan¬
današnji povsod nosijo. Včasih so nosila dekleta kratke
rokave, in njihovim rokam ni manjkalo krvi ali moči; čemu
neki imajo ženske sedaj skoro vseskozi tako vele in slabe
roke? Ker jih preveč zavijajo, zlasti pa, ker nosijo neumne

14

zapestke. Primeri utrjenega človeka, kateremu ne škoduje
niti mraz niti vročina, z mehkužnikom, katerega vrže vsaka
sapica na bolniško postelj in ki se ne more več ubraniti
mraza. Kateri je srečnejši? Prepričan sem, ko bi si ljudje
resno prizadevali se utrditi, veselili bi se trdnejšega zdravja,
večje moči in daljšega življenja.

Treba se je za mraz utrjevati, a vendar je telesu proti
mrazu tudi treba izdatnega oblačila; saj ima tudi vrabec
svoj zimski kožušček. Včasih so nosili raševino in irhovino,
to je človeka varovalo mraza in se tudi ni dalo tako hitro
raztrgati. Tudi sukno se je veliko dalje nosilo kakor dan¬
danes; marsikdo je nosil svoj nedeljski jopič ali pruštof po
20 in še več let. Pred kakimi 40 leti so začeli nositi srajce
iz tankega kupljenega platna, ki nikakor ne greje tako,
kakor debelo domače platno. Če se človek le količkaj poti,
že je perkal ves moker in se prilepi vsled tega h koži; na
kožo prilepljen se pa ne more posušiti in tako ostane dalje
časa moker kakor domače platno. Medtem pa, ko si moker,
ni treba drugega, kakor da te prešine kaka mrzla sapa, in
že imaš kat&r. Najnezdravejše pa so volnate srajce, ki so
jih začeli v novejšem času nositi. Volna se prileže koži;
ona život veliko bolj greje kakor platno. Odkod se jemlje
toplota? Iz života. Obleka se pregreje, toplota se izgublja
v zrak, in kolikor se je je izgubilo, toliko je potem primanj¬
kuje telesu. V volnati srajci se človek veliko bolj poti kakor
v platneni; torej je volnata veliko prej premočena. Vzemi
volnato in platneno srajco, pomoči obe v vodo, obesi obe na
solnce, in glej, katera se ti prej posuši; našel bodeš, da je
platnena veliko prej suha. Če že zrak in solnce le težko
spravita iz volne mokroto, kdaj se bode šele posušila, če
jo ima človek na sebi. Dalje vprašam: Je li že kdo kdaj
videl, da bi bil zdravnik rano obvezal z volno? Nikoli.
Čemu ne? Platno raste na solncu, v njem ne more biti nič
nezdravega; volna pa raste na živalih, in če žival ni zdrava,
ali potem ni morebiti tudi na volni marsikaj nezdravega?
Zato vsakemu svetujem: Ne nosi volnatih srajc, tudi perkal-
natih ne; vzemi za to debelo domače platno, to ti bode bolj
varovalo tvoje zdravje.

Kar zadeva drugo obleko, povedal bi le še to, da so
včasih delavni ljudje nosili dvojnik (cvilili), ta je bil dober
kup, in mogli so ga dolgo nositi. Sedaj ga nikdo ne kupuje
več, vse hoče biti v sukno oblečeno; hlače iz dvojnika so
veljale dve kroni; koliko stanejo suknene, vsakdo ve.

Varuj noge mraza.

Kazen glave, obraza, vratu in rok je treba utrjevati
tudi noge. One imajo več trpeti kakor drugi udje, kajti
one niso samo v mrzlem zraku, marveč vedno na mrzlih
tleh. Kri prerada beži iz nog, in vendar je ravno krvi
treba, da so noge tople. Kolikor krvi v nogah, toliko^ toplote;
čim mrzlejše so noge, tem manj krvi je v njih. Če hočeš
imeti v nogah dosti krvi, utrjuj si jih; bolj ko so utrjene,
bolj ti bo toplo v njih. Obraza in rok ne utrjuje nikdo za
pečjo, temveč na mrazu; utrjuj tudi noge tako. Kdor veliko
bos hodi, tega ne bo lahko zeblo v noge. Srečni oni, ka¬
terim pripušča stan, da morejo hoditi bosi okoli; nikdo bi
ne verjel, kako zdravo je to! Tudi za gosposke ljudi bi
nikakor ne bilo sramotno, ko bi se včasih bosi izprehajali
po kakem travniku; če pa že kdo tega noče, naj vsaj, preden
gre spat, hodi nekaj minut po sobi bos semtertja; če bi ob
enem noge pomočil nekekrati v mrzlo vodo, ali mi ne ver¬
jameš, da bi se ta trud obilno poplačal? Morebiti je pri¬
jetnejše imeti ves dan mrzle noge, ki se še v klobučinastih
črevljih nočejo segreti?

Ljudem v mestu, ki nimajo časa in priložnosti utrjevati
si noge, priporočali bi sledeče: Kakor si umivate roke, umi¬
vajte si, če mogoče, vsaki dan tudi nogi. Vzemite skledo
vode, vsedite se na stol, izzujte si črevlje in denite noge
za par minut v mrzlo vodo, ki se bo ob nogah sama toliko
segrela, da to kopelj tudi pozimi lahko pretrpite. In če
kdo trpi za krčnimi žilami, naj si lidke od kolen dol umiva
z vodo; v mnogih slučajih bo bolest v nekaterih dneh izginila.

Pred 50 leti so hodili otroci na kmetih poleti še vsi
bosi. Kakor hitro je o vigredi skopnel sneg, začeli so bosi
letati in so hodili bosi celo do vseh svetih, in reči se mora
da ljudje tedaj niso poznali toliko otroških bolezni kakor
dandanes.

Varuj se vročine.

Vročina ti lahko ravno toliko škoduje kakor mraz; ne
bode ti pa škodovala, če si proti nji utrjen. Kdor mraz
lahko prenaša, ne bo se ustrašil vročine; proti mrazu se je
treba utrjevati na prostem, ravno tam tudi proti vročini.
Kdor svojega telesa prostemu zraku ne odteguje, privaja ga
jeseni mrazu in o vigredi toploti, in kakor pozimi mraz,
tako bo poleti lahko prenašal vročino. Kdor se pa zraku

16

odteguje, čutil bo, kako neprijeten je mraz, in kako nepri¬
jetna je vročina; izkusil bo žalostne nasledke.

Razlika je med toploto podnevi in ponoči; tudi ta raz¬
lika bi naj služila ljudem v to, da jih utrdi. Kmetski ljudje
so zjutraj, opoldne in zvečer enako oblečeni, zato pa lahko
prenašajo mraz in vročino. Vsa druga je pa pri onih, ki
pridejo le redkokdaj na zrak; ti morajo vsakokrat, preden
gredo na prosto, nos ven vtakniti, da zvedo, koliko sukenj
bode treba. Zato glejte, da se bodete utrjevali v prostem
zraku in varni bodete pred mrazom in pred vročino.

Kakor za mraz treba je tudi za vročino pripravne
obleke; glej, da ne bodeš nosil poleti trojne ali celo če¬
tverne obleke; skrbi, da obleka ne bo pretesna, da ti zraka
ne zadržuje od života.

Tretji pripomoček proti vročini je mrzla voda. Voda
jemlje nepotrebno vročino in pripomaga človeku do naravne
toplote; ob enem voda utrjuje. Če si o hudi poletni vročini
delal ves dan na prostem, kako se ti tedaj život razgreje!
Hladna večerna sapa mu sicer jemlje nekaj nepotrebne vro¬
čine, vendar pa še zaostane v njem nepotrebne in zato škod¬
ljive toplote, in če vročina traja dalje časa, postala bode
životu še bolj škodljiva, ako je ne ohladiš z vodo.

Bil je neki hlapec, ki se je poleti vsak dan vlegel
za nekaj minut v mimo hiše tekoči mrzli potok; pravil je,
da mu potok jemlje utrujenost. Ta hlapec je bil pameten.
Kmetje, posnemajte ga in ponoči bodete boljše spavali ter
zjutraj veliko bolj spočiti vstali k novemu delu. Ravno
tisti hlapec je gonil zvečer tudi svoje konje v vodo, češ,
mrzla voda jim potegne iz nog vso utrujenost; konji so
kmalu spoznali, da jim to dobro dene, in hodili so sami v
vodo, kakor hitro jih je izpustil iz hleva. Prelat Kneipp
pripoveduje, da je jezdil enkrat konja v vodo; sredi potoka
se je žival vlegla in se jela valjati, ne da bi bila jezdeca
vprašala, ali mu je prav ali ne.

Pri hudem delu se človeški život pa ne segreje samo,
ampak tudi v sklepih začne človeka boleti. Kjer se giblje
kost ob kosti, kjer se upirajo kite in mišice, so se organi
obrabili in nekako vneli. Ponoči se sicer udje zopet ohlade
in izpočijejo, ali kakor sveža voda hladi vneto rano in po¬
spešuje celitev, tako pospešuje sveža kopel telesni počitek
in ponavljanje telesne moči. Vzemimo dva delavca, ki sta
ves dan pridno kosila. Eden se je zvečer pametno skopal v
bistrem potoku, drugi se je vode bal; prvi, ki se je bil dobro

17

umil, bo zjutraj vstal kakor prerojen in ne bo čutil nobene
utrujenosti, drugi pa se bo vzdigoval, kot bi ga bil ponoči
kdo pretepal.

Poslužujte se torej pridno vode. Ko bi šlo po tej knji¬
žici, morala bi biti pri vsaki vasi, kjer je le mogoče, utica
za kopanje. Gotovo bi bilo to ljudem v velik prid. Kako
zdravo bi bilo o poletju za segreti život, če bi se nepotrebna
vročina ohlajala z mrzlo kopeljo. Ljubi čitatelj, če ti je mo¬
goče, priskrbi si tako kopel; s tem si storiš veliko dobroto.

Delo in počitek.

Stoječa voda začne kmalu gniti, v kotu stoječe oralo
postane rjavo. Le pusti katerokoli reč dolgo ležati, in bo
kmalu za nič, akoravno je nisi rabil. Tako se godi tudi člo¬
veškemu telesu; ono je nad vse umetno sestavljen stroj, tako
umetno, da bi ga človek s svojo pametjo nikoli ne bil mogel
izmisliti. Ta stroj, ki daje podstrešje naši duši, mora tudi
biti vedno v delu, če ne, bo kmalu za nič. To je stvarnik
hotel tako; on je rekel prvemu človeku, da bode v potu svo¬
jega obraza jedel svoj kruh. Na svetu je vse k delu obso¬
jeno. Kdor hoče kaj imeti, mora delati; brez dela ni kruha.
Delo daje moč, in moč zdravje, zato so-kmetje najsrečnejši
ljudje. Oni delajo vedno na solncu in dihajo čist zrak; to
jim daje moči in zdravja. Ko bi kmetje pametno živeli in
ne razdirali sami svojega zdravja, bil bi kmetski stan naj-
zdravejši, in kmetje bi med vsemi ljudmi najdalje živeli.
Kmetje, živite pametno; ne kazite si zdravega zraka s to¬
bakom, ne uničujte svojega zdravja s pijančevanjem in ne
terjajte od svojega telesa več, kakor storiti more. Človek
naj dela, zlasti dokler je mlad; za mladino je treba resnega
dela; kar je prelahko, to ni za njo. Mladenič in dekle naj
vzrasteta v delu, ali skrbno se je treba varovati, da se člo¬
vek ne presili. Drugi stanovi, ki nimajo priložnosti vaditi
svojih telesnih moči, naj skrbe, da se udje vsaj včasih dosti
pregibljejo, sicer se bodo nabrale na različnih krajih života
nezdrave tvarine, in godilo se jim bo kakor stoječi vodi.

„Kaj pa naj storim?" vprašaš morebiti; „ob zori mo¬
ram na delo in zvečer komaj čakam, da morem v postelj."
Vzemi škaf ali banjo, v njo vlij vode in se vsedi zjutraj v
njo, preden greš na delo, tako da ti sega do želodca. V vodi
ostani pol minute, potem se hitro obleci, ne da bi se obrisal,
in idi na delo. Ko prideš zvečer razgret domov, stopi ne-

2

Domači Zdravnik.

18

kaj minut v vodo; to bo potegnilo iz tebe vročino in utru¬
jenost. Potem boš dobro spal in zjutraj vesel vstal in šel
veliko čilejši na delo kakor sicer. — Če pa že banje nimaš,
hodi zvečer četrt ure bos po mrzlih, ali še boljše po mokrih
tleh. Tudi to bo iz tebe potegnilo utrujenost; spravlja ti kri
iz glave v noge, glava postane lahka, in človek je potem
veliko veselejši in boljše volje.

Še nekaj se lahko vsakomur svetuje: Omivajte si utru¬
jeni život z mrzlo vodo, kadarkoli je vam vroče in kadar¬
koli imate priložnost. Ob katerem času, to je vseeno; naj
si bo ponoči ali podnevu, zjutraj ali zvečer. Opomniti je
samo treba, da omivanje zvečer ni za vsakega; če bi potem
spati ne mogel, omivaj se rajši zjutraj; bodi prepričan, da
te ne bode tega nikoli žal.

Sedaj pa morebiti ta ali oni poreče: „Zvečer prihajam
ves poten domov, tak vendar ne smem v vodo, saj so nam
pravili v šoli, da se mora človek, kadar je razgret, varovati
mrzle vode.“ Prijatelj, to ni resnica. Veruj Kneippovim be¬
sedam, da ni tako. Poti se, kolikor hočeš, le hitro se sleci
in idi tako do želodca v vodo; omij si prsi in hrbet in obleci
se, ne da bi se obrisal — le glava in obraz se morata
obrisati, ker se ne oblečeta — in nato se izprehajaj ne¬
koliko semtertja, ali delaj zopet, da se segreješ; to ti bo
dejalo dobro, nad vse dobro!

Seveda, ko bi ostal dalje časa v mrzli vodi, ali ko bi
se ne oblekel hitro, tedaj bi ti škodovala taka kopel; če se
pa koplješ samo za nekaj minut, ti nikoli ne bo na škodo.

Izprehod in delo.

Marsikdo misli, da stori za svoje zdravje dosti, če hodi
redno na izprehod; to ni res. Pri izprehajanju se gibljejo
samo noge, drugi udje ostanejo pri miru. V dober zrak že
pride človek pri izprehodu, ali ker ostane razen nog vse
pri pokoju, ne iztrebi se iz života gniloba, ki se je bila
sčasoma nabrala po udih.

Nekaj za zgled: Idi spomladi na vrt in našel bodeš
na drevesih mnogo hroščev; stresi drevesce in hrošči bodo
popadali na tla. Ko bi pa drevesce potegnil iz tal in lepo
varno nosil po vrtu, bi hrošči bržkone vsi ostali na drevesu.
Ravno tako se godi človeškemu telesu. V njem se nabere
sčasoma marsikaj nezdravega; da se to odpravi, treba je iz¬
datnega gibanja — treba je dela.

19

Prelat Kneipp pripoveduje: „Jaz sem imel v mladosti
z delom veliko veselje, posebno rad sem oral. Kot duhov¬
nik sem prišel nekega dne do hlapca, ki je oral. Hotel sem
mu pokazati, da tudi jaz znam orati. Hlapec je stopal zraven
mene, želeč, da bi se mi ponesrečilo, ali ni pričakal tega
veselja. Oral sem pol ure, potem sem bil pa tako utrujen,
da sem moral pustiti oralo. Drugi dan sem šel zopet orat,
in ko mine teden, čutil sem, da sem bil že veliko močnejši
kakor poprej. Hlapec ni imel ničesar grajati na mojem delu,
in meni je tudi dobro dejalo.“

Zraven dela je voda nad vse imeniten pripomoček, da
si človek ohrani in pomnoži svojo moč. Prevelika vročina
človeku škoduje, a voda jo odvzame. Nadalje zabranjuje
voda, da se na človeku ne nabere preveč maščobe in škod¬
ljivih vlag; kdor se vode pametno poslužuje, ne bode nikoli
predebel. Mrzla voda krepča ves život in posamezne ude.
Kakor goni voda mlinska kolesa, tako priganja kopanje,
omivanje in polivanje naravne moči našega telesa. Človeku
je jako škodljivo, če mu kje zastoji kri, a mrzla voda jo
spravi v redni tok. Voda jemlje nepotrebno vročino, na
drugi strani pa človeka razgreva. Neverjetno se ti morebiti
to zdi, ali le skusi polive, in videl bodeš, da govorim res¬
nico. Skratka, voda te najbolje varuje bolezni, in če si en¬
krat bolan, tedaj je zopet voda najboljše zdravilo. Zdaj
morda kdo vpraša: „Ako je res tako, kakor se tu pravi, kaj
pa naj storim, da bom varen pred boleznimi?"

Prelat Kneipp je svetoval nekemu gospodu, ki je bil
na jetrih bolan, in kateremu zdravniki niso vedeli pomoči,
to-le: Vsak teden se dva- ali trikrat dosti izprehodi; ko si
ves razgret, vsedi se do želodca v mrzlo vodo in si hitro
omij prsi in hrbet. Vse vkup ne sme dalje trajati kakor
pol minute; potem se obleci, ne da bi se obrisal, in izpre-
hajaj se naprej, dokler se ne posuši mokrota na tebi. Od
začetka se je to zdelo gospodu težavno, pozneje pa se je
temu privadil in je dosegel visoko starost.

Treba pa je opomniti, da ničesar ne smeš pretirati;
nekateri se bojč vode kakor hudega duha, drugi je zopet
nikoli nimajo dosti, zlasti tisti, ki so se z vodo iznebili
kake bolezni. Tu kakor povsod je človeku treba biti zmer¬
nemu. Vozniku je treba biča, da konje včasih požene, ne
da bi jih vedno pretepal.

Voda ni samo za bolnike, ampak je tudi za zdrave.
Ko bi silno močen gospodar svoje hiše ne zaklepal, češ, da

20

tatove lahko vsekdar izmeče iz hiše, ne mislite li, da ;bi
mu mogel prebrisan potepuh izprazniti hišo, preden bi ga
gospodar utegnil odpoditi? Taka je z zdravim človekom,
ki misli, da mu ničesar ni treba, da si ohrani zdravje.

Stanovanje.

Kje in kako si naj stavite hiše, tega vam ta knjižica
ne bo pravila, zakaj navzlic tem svetom bi še vsak ostal

v hiši, katero ima, naj si bo zdrava ali nezdrava. Reči se
pa mora, da so mokrotne hiše jako nezdrave; teh je treba
prav pogostoma prezračevati, če se hoče človek varovati
prežalostnih posledic. Soba, v katero ne prihaja nič do¬
brega zraka, v katero nikoli ni ljubega solnca, ni stano¬
vanje, marveč ječa. Posebno pa je nezdravo spati v mo¬
krotni izbi. Ko se utrujeni človek vleže, začnejo prsi prav
globoko dihati zrak, ki jim uničuje zdravje.

Vsakokrat, pripoveduje Kneipp, ko sem ostal ponoči na
tujem, imel sem zjutraj težko glavo, odkar pa puščam okna
črez noč odprta, ne zgodi se mi to nikoli več. Da'je zrak
slab, še treba ni mokrih sten; on se^ izpridi tudi, kadar se
okna ne odpirajo dosti pogostoma. Še bolj škodljivo pa je,
če spi preveč ljudi skupaj v eni sobi.

Pozimi se morajo stanovanja kuriti, tudi tu je treba
prave mere. Človeško telo je kakor vosek, in nikdo bi ne
verjel, kako hitro se privadi mrazu in toploti. Kdor je po¬
zimi veliko na prostem in doma nima preveč segretega sta¬
novanja, ta ne bo dobil lahko kakega nahoda ali katara,
seveda če se sicer pametno oblači; kdor pa vedno sedi za
vročo pečjo, bode redkokdaj popolnoma zdrav. To je prav
lahko umljivo: kako naj prenaša mehkužno telo veliki raz¬
loček med toploto za pečjo in mrazom zunaj? Če pa sobo
le zmerno netiš, bodeš mogel brez strahu stopiti v najhujši
mraz, če si le količkaj utrjen.

Kmetski ljudje mi sedaj morebiti poreko, da jim je peč
tedaj najljubša, kadar je prav topla. Vam to ne škoduje;

vi delate ves dan na prostem ter ste utrjeni proti vročini in
mrazu. Če ste ves dan dihali čisti zrak, potem vam ne
škoduje, če ostanete nekaj ur pri topli peči. Kar pa zdra¬
vemu hlapcu ne škoduje, to lahko spravi slabotnega človeka
v grob. Zato bodite pametni in kurite svoja stanovanja
prav zmerno; 12 do 16° R (= stopinj Reaumurjevih) je dosti;
pri tej toploti bodete ostali prav zdravi.

21

Pred 50 leti ni bilo nikjer peči v spalnicah, dandanes
mora biti povsod, in ljudje mislijo, da s tem Bog ve kako
skrbe za svoje zdravje. S tem si pa človek le več škoduje
kakor koristi: 1. Človek se toplote preveč navadi in vsled
tega postane ves rahel; 2. toplota vzbuja v človeku vse, kar
je v njem bolnega, in 3. toplota pači zrak.

Le pomisli: Ali more biti zdravo, če je zvečer v sobi
16° R toplote, ki se potem v nekaterih urah za polovico zniža?
Če podnevi greš iz toplote v mraz, škodi ti to manj, ker
se giblješ, toda ponoči pa spiš. Telo je pri miru in tako
se veliko prej prehladi. Bodi prepričan, da mrzli zrak krvi
prav dobro dene, razgreti zrak pa ji škoduje.

„Tedaj pustimo še pozimi okna odprta! To bode pa
že prav,“ tako se mi morebiti kdo odreže. Prav bo, ljubi
prijatelj; le za to skrbi, da ti ne bo mrzli veter pihal na
obraz, sicer se hudega nahoda seveda ne boš ubranil. Ko
bi vendar veliko ljudi mogel prepričati, da je to resnica!
Koliko tisoč ljudi bi se iznebilo svoje bolehnosti, in bili bi
veseli svojega življenja!

Nekaj besed je še treba pristaviti o sobah za bolnike.
Bolnikom se navadno preveč kuri; to jih dela le še bolj
rahle in občutljive. Okna se v takih sobah navadno skrbno
zapirajo, da zdravi zrak ne more do bolnika; in vendar ni
bolniku ničesar bolj treba kakor zdravega zraka. Če že di¬
hanje zdravega človeka pači zrak, kako ga mora šele pa¬
čiti bolnikova nezdrava sapa! Kakšen zrak diha tedaj bol¬
nik v skrbno zaprti sobi?

Če imaš bolnika, skrbi najprej, da mu zdravega zraka
ne primanjkuje; potem skrbi, da soba ne bo premrzla in
ne pretopla. Za bolnika je 11 do 14° R  najbolj prav. Po¬
sebno pri vročinski bolezni je toplota škodljiva ter pri pljuč¬
nih boleznih in pri mrzlici. Če hočeš bolniku le količkaj
olajšati trpljenje, skrbi, da soba ne bo pretopla in ne pre¬
mrzla. Tudi na to je treba gledati, da bolnik ne leži v
mokrotni sobi; to bi ga storilo le še bolj bolnega.

O jedi in pijači.

Kar se je doslej povedalo, to je nad vse važno za
zdravje; ne manj imenitno pa je to, kar se bode v nasled¬
njem razložilo o jedilih in pijačah. Jedi in pijače je vsa¬
kemu treba. Bog je tudi skrbel, da človeku tega ne zmanjka;
človek mora na zemlji delati, in zemlja skrbi za hrano svo-

22

jih delavcev. Zemlja ponuja ljudem ptice in zverino, reke
in morja jim dajejo svoje ribe, drevesa prinašajo sadje, in
polja in travniki vse drugo, česar je ljudem potreba k živ¬
ljenju. Zemlja redi pa tudi marsikaj človeku škodljivega:
divje zverine, strupene kače in rastline. Da si človek iz¬
bere iz vsega to, kar je njemu v prid, in zavrže škodljivo,
zato mu je Bog dal pamet. Vsakdo naj premisli, kaj je
zanj, in kaj ni, kaj naj je in pije, s čim se naj oblači, in
česar se naj varuje, da si sam prezgodaj ne izkoplje groba.

Človeško telo je stanovanje in orodje duši. Kolikršna
je razlika, ali bivaš v lepi, zdravi hiši, ali stanuješ v mokri,
zaduhli bajti, ravno tolik je razloček med tem, ali stanuje
duša v zdravem ali v bolnem životu. Le v trdnem stano¬
vanju se bo duh veselil; zato glej, da zidaš to hišico —
svoje telo — iz pravega, trdnega gradiva, iz tečnih jedi in
zdrave pijače. Jedi niso vse enako tečne; če je kdo samo
take reči, ki nimajo v sebi nobene moči, bode li tak človek
mogel biti močen? Ne; kakor nemarno sezidana hiša, tako
se bo kmalu posul. Če ti je na zdravju kaj ležeče, in če
ti je kaj mar za dolgo življenje, zbiraj si jedi in pijače, ki
ti dajejo kaj moči.

Sedaj sta, ljubi čitatelj in čitateljica, gotovo radovedna,
katere jedi so najtečnejše, in katere so manj vredne. Le
potrpita, vse vama povem. Najprej moram izpregovoriti
nekaj besed o razliki med močnatimi in mesenimi jedmi.
Ljudje se o tem prepirajo, katere jedi so bolj zdrave; ne¬
kateri pravijo, da mesene, drugi pa, da rastlinske in moč¬
nate. Meni se zdi, da je Bog ljudem namenil vse, kar je
ustvaril, zato se le poslužujmo vsega. Čemu bi bilo toliko
živali, če bi naj ljudje samo ob žitu in ob drugih rastlinah
živeli? Le jemljimo od vsega, kar nam Bog ponuja, ali jem¬
ljimo pametno, in ne bode nam na škodo. To pa se mora
reči, da naj bo človek pri mesu zmeren, kajti isto veliko prej
škoduje kakor druge jedi. Na kruh in mleko se otrok hitro
navadi, navajaj pa petletnega^ otroka na meso, videl bodeš,
da se ga brani od začetka. Če ima kdo vročinsko bolezen,
daj mu mesa, in videl bodeš prav hitro naraščati vročino.
Čemu jemljemo k mesu vsekdar prikuho? Zato, ker ono
samo preveč greje. Tudi to je neovržena resnica, da so pri
ljudeh, ki jedo veliko mesa, bolezni bolj nevarne kakor pri
drugih, in da se takim veliko bolj pogostoma kaj vname,
ali da morajo češče bljuvati kakor oni, ki se živijo z rast¬
linskimi jedmi.

23

V naslednjem naštejem različna jedila in razložim, kaj
so vredna za naše zdravje in našo moč.

1. Največ vredna jed je mleko;  to je in ostane za
dete in za starčka najimenitnejša in najboljša hrana. Mleko
ima v sebi vse, kar človeško telo potrebuje, in ob enem ga
vsak želodec lahko prenaša. Naj mi nikdo ne ugovarja, da
se mu gnusi mleko, ali da mu želodec teži, ali da ga mora
vselej izbruhati; tak človek ima ali bolan želodec, ali pa se
je preobjedel na mleku. Mleko je najtečnejša hrana in ima
v sebi vse, kar naš život potrebuje; zavoljo tega ga ne smeš
preveč naenkrat použiti, zlasti če si slab, in če nič ne delaš.
Ako kdo mleka ne more, temu svetujem: Vzemi ga vsako
uro po eno žlico, kakor zdravilo; tako ti pojde k teku, in
tako ga bode tudi bolan želodec prebavljal prav lahko. Bolni
želodec ne more naenkrat pol litra mleka prebaviti. Za slabe
in bolne ljudi in za otroke prilivajte mleku malo vode. —
Ob enem je mleko jed, ki je najcenejša; molzejo se krave,
koze, ovce, v nekaterih krajih tudi kobile. Žalibog, da ljudje
ne cenijo več mleka tako, kakor zasluži; šega je postavila
druge jedi na njegovo mesto. - Če naš slabotni rod še hoče
kdaj priti k moči, mora mleko bolj v časti imeti kakor se¬
daj; ljubi čitatelj, bodi vsaj ti pameten in ne zametuj nikoli
te najboljše jedi.

2. Sir.  Iz mleka delajo sir; tudi ta jed je prav tečna,
a ne več tako kakor mleko; preden mleko postane sir, mora
se marsikaj premeniti in se mu to ali ono pridejati. Za
slabotne in bolehne ljudi sir ni več pripraven; sir vzbuja
v človeku žejo, in iz tega sodimo, da napravlja v želodcu
vročino, kar že ni več popolnoma dobro.

3. Stročnina ali sočivje  je vse prav tečna jed; če
imaš dosti krompirja (repice), kruha in graha, potem naj bo
druga hrana kakršnakoli, ostal bodeš močen in zdrav. Zato
bodite pametni in sadite prav veliko boba, graha, fižola in
kuhajte si pogostoma to jed; to bo z mlekom združeno naj¬
bolj teknilo vašemu telesu in najbolj pospeševalo vaše zdravje.
Kot mladenič sem poznal veliko ljudi, ki so bili že črez
80 let stari; zakaj je neki zdaj veliko manj ljudi, ki bi do¬
segli tolike starosti? Oni so jedli preproste, a tečne domače
jedi; kave pa in drugih novodobnih jedil niti poznali niso.

4. Meso  je tudi tečno, ali samo to, kar je rodega;
maščoba ni za nič. Najtečnejše je goveje meso, posebno od
odrastlih goved; teletina je že veliko manj vredna.

5. Ribe  so precej tečne.

24

Do tukaj navedene jedi so med vsemi najtečnejše; naj¬
važnejše pa je to, da jih dobivamo povsod in dober kup.

Jedi iz žita, krompirja (repice) in zelišč so že veliko
manj tečne; vendar moramo reči, da se more človek s tur-
ščico (koruzo), pšenico, ržjo, ječmenom, ovsom in ajdo prav
dobro rediti, če jih le ve prav pripravljati. Učeni ljudje so
različno žitno zrnje preiskovali in našli, da je luščina na
zrnju najtečnejša; čim lepša je moka, čim bolj prideš v
sredino zrnja, tem manj je vredna in redilna. Torej je v
otrobih veliko več redilne moči kakor v lepi moki. Ljudje
pa toliko cenijo lepo moko iz umetnih mlinov, ne vede, da
se je z umetnostjo spravila iz moke skoro vsa redilna moč.
Še bolj žalostno je to, da se pri umetnih mlinih godi prav
mnogo goljufij; mešajo k moki reči, ki jih želodec nikoli ne
more prebaviti. Zato skrbite, če hočete biti zdravi in trdni,
da pride v kuhinjo zdrava in tečna črna moka iz domačih
mlinov.

Brez krompirja bi sedaj ljudje ne mogli več hiti; on
je dobra, tečna in cena jed. S krompirjem pitamo živino,
krmimo perotnino, on je k mesu najboljša prikuha in če
mesa nimaš, je krompir tudi sam za se prav dobra jed.

Jajca sodijo ljudje čisto napačno. Pravijo, da so jajca
zdrava jed ter jih priporočajo zdravim in bolnim ljudem. V
resnici pa je ravno narobe: jajca imajo v sebi tako malo
redilne moči, da bi jih moral človek snesti dvajset na dan,
ko bi hotel živeti samo ob njih; seveda bi želodec tega ne pre¬
našal. Mehko kuhanih ne zametavam, ali trda so prav za nič.

Zelišča so malo tečna; ljudje, ki živijo večjidel ob moki,
potrebujejo malo zelišč. K mesu pa je treba prikuhe, ker
bi ga samega ne mogli jesti, brez da bi škodovalo. Zelišča
so surova najboljša, pri kuhanju izgubijo navadno vso moč.
Skuhaj si zelišč, ne da bi kaj drugega dodal, in povej mi,
ali ti ta jed diši ali ne. Okus sam nam vselej daje prav
jasno na znanje, kaj je za naše telo in kaj ne.

O sadju ve vsakdo, da je zdravo in še precej tečno;
sadje je surovo najboljše, kuhano je že veliko manj vredno.
Da mora sadje biti nekaj prav zdravega, lahko spoznaš iz
tega, da ga imajo otroci tako radi, in ne samo otroci, tudi
odrastli ljudje, ki si še niso pokvarili želodca. Tudi posu¬
šeno sadje je prav dobro. Če na potovanju ješ kos črnega
kruha in pet ali šest suhih hrušek, gotovo si bolje jedel
kakor pri marsikaterem obedu, ki je desetkrat dražji. Na to
pa je treba paziti, da suhega sadja ne poješ preveč naenkrat.

Hrana za bolnike.

Druga je hrana za zdravega, druga za bolnega člo¬
veka. Zlasti se mora paziti pri vročinskih boleznih, da bol¬
nik dobi pravilnih jedi. Pri teh boleznih navadno želodec
ne deluje več pravilno in bi napačna jed utegnila razširiti
bolezen. Načelno se mora skrbeti, da dobi bolnik večkrat,
a le po malem jedi. V hudih boleznih naj bodo jedi tekoče,
ne trde, ali tudi ne pregoste. Jed za vročinske bolnike naj
ne bo prevroča in naj se, če mogoče, ponudi bolniku razno¬
vrstna živila, ker se ene hrane kmalu naveliča.

Bolnikom se naj jed ne usiljuje, le bolniku, ki je v
deliriju, se mora nekaj hrane usiljevati. Speči bolnik naj
se ne vzbuja, da bi jedel. V hudih boleznih se naj bolniki
ne puste od večera do jutra brez hrane, treba jim tudi po¬
noči enkrat ponuditi krepčila. Pri vročinskih boleznih naj
se daje bolniku precejene ječmenove juhe, ali v vodi skuha¬
nega precejenega zdroba. Kadar bolnik že zopet dobiva
malo teka, naj se mu daje v mleku kuhanega riža in malo
mehkega drobno zrezanega mesa. Trdih jedi se bolniku ne
sme dajati, preden ni ponehala vročica.

Bolniku, ki je obolel za legarjem,  naj se da vsake
pol ure par žlic vode, v katero se lahko dene malo slad¬
korja, konjaka, ali rdečega vina. Sadnih sokov se sme da¬
jati le, če bolnika ne žene skoz.

Jesti pa se naj bolniku daje v pričetku bolezni juha
z jajcem, ječmenova juha, sladna kava, in naj se vzame
precej sladu, da bo jed tečnejša. Trde hrane se bolniku ne
sme dati. Za legarjem se namreč delajo po črevesih še tvori,
in preden ne zacelč, tudi po minoli bolezni človek trde hrane
ne more prenesti. Kadar se je bolniku vročica popolnoma
ohladila, naj se mu daje mlečne juhe, kruhove ali krompir¬
jeve juhe in tudi malo fino zrezanega (sesekanega) mesa.
Treba je zelo paziti, da se prebolevnik ne pokvari s pre¬
obilno hrano in da se mu bolezen ne povrne.

Pri griži  je obolela slinasta koža, s katero so znotraj
preoblečene čreva. Pri tej bolezni se bolniku ne sme po¬
dajati mrzle vode. Za grižo oboleli tudi ne prenese mleka,
ki bi mu drisko shujšalo. Takemu bolniku se ne sme da¬
jati kake kislice, sploh ne kaj kislega, seveda tudi ne jedi,
v katerih bi bilo kaj popra, paprike in drugih želodec dra¬
žečih stvari. Tudi alkoholičnih pijač se mu naj ne daje,
izvzemši tam, kjer je srce oslabelo.

26

Želodčni k at dr ni težko ozdraviti. Ali bolnik mora
se držati stroge dijete, ne sme jesti trdih jedil, naj se mu
daje le mesene juhe z jajcem, dokler se prebavljanje ne iz¬
boljša in se mu tek ne vrne.

Dolgotrajen pa je kronični želodčni katar.  Pri
takem kataru mora bolnik sam paziti, kaj mu želodec pre¬
nese in kaj ga teži. Efižola, leče in druge stročnine ne sme
jesti, ker bi mu taka jed napihovala želodec in čreva. Pre¬
prostejša kot je hrana, boljše je za bolnike. Jedi naj ne
bodo premastne, ali preveč zabeljene. Zelo dobro je po
malem jemati skuto (domači sir), in sicer vsako drugo uro
eno žlico, kar želodcu zelo dobro dene. Sicer naj jedo bol¬
niki mlečne ali lahke močnate jedi. Tudi skrbno priprav¬
ljeno pečeno meso se lahko vzame. Sladkarije niso za bolan
želodec.

Zagata  je povzročena ali od napačne hrane, ali se je
skrčilo črevo, ali pa črevesna mišica ne deluje več. Proti
zagati se jemljejo navadno slabši ali močnejši laksirji, in
vendar tako dristilo zlo le množi in ga ne popravi. Kdor
trpi za zamašenjem, naj ne pije rdečega vina in naj ne
je finih sladčic in pekarije. Priporoča se pa med, zmedki,
otrobovi kruh ter surovo kislo zelje. Zdravila ne pomagajo
navadno nič.

Kdor trpi za kronično drisko,  naj se varuje medu,
sladkorja, sadja, sadnega mošta, kislice, mleka. V hrano pa
se priporoča žirova kava, žitna ali riževa precejena juha,
močnate juhe, a ne močnate jedi. Bolnik naj jč po malem
in večkrat, nikakor preveč naenkrat. Priporoča se tudi čaj
iz pokuhane hrastove skorje in tormentilnega korenja, in
sicer na dan en ali dva kozarca.

Kdor trpi za zlato žilo,  naj skrbi, da bo lahko hodil
k potrebi. Hrana naj ne bo suha ali težka, naj je navadne
stvari, strani pa naj pusti stročnino, črni kruh, močna vina
in močno kavo. V mestu živeči bolniki, ali ki so po po¬
klicu obsojeni k sedečemu življenju, naj hodijo pridno na
izprehod, ali naj delajo toliko, da se život pregiblje.

Vsled ledvičnih bolezni  vselej trpi tudi prebav¬
ljanje. Bolnik nima teka, prihaja mu slabo, izmetati mora,
kar je snedel, ali pa dobi drisko. Tem bolnikom naj se
daje dosti mlečne hrane, mesa pa ne preveč; meso pa ne
sme biti preveč slano. Rastlinska hrana tudi ne škoduje.
Opojnih pijač tak bolnik ne sme zauživati, tudi ne popranih
ali papriciranih jedi. Kdor mora dajati vsako jeda nzaj, naj

27

po malem jemlje mrzlega mleka in vsako uro eno žlico sla¬
bega pelinovega čaja. Vsako uro eno žlico skute mu bode
tudi dobro delo.

Pri boleznih na mehurju,  pri kroničnem mehur-
nem katdru, se mora bolnik varovati vsakatere jedi, ki bi
mogla bolnika razdražiti; naj se varuje močno slane svinjine,
naj ne pije ne vina, ne piva, ne mošta, naj ne je kaj kis¬
lega. Žejo naj si gasi s sladno kavo. Jedi naj bodo mlečne.
In ko bolnik že ozdravi, se mora vsekako varovati piva,
mošta in vina, če noče, da bi se mu bolezen povrnila.

Kadar je bolnik ozdravel, oglasi se mu nenavaden glad.
Ali prebolevniku se ne sme dati toliko jedi, kolikor želi.
Množina hrane naj se polagoma od dne do dne povekša, in
le-ta hrana naj bo sprva le tekoča, pozneje šele se sme dati
tudi trdih jedil. Najboljša jed za take ljudi je mleko, mlečna
juha, v soparu mehko kuhana teletina, kuretina, mlečni riž,
krepka juha, zrelo sadje in prepečen kruh (suhar). Piti se
lahko daje malo vina ali piva, kar pospešuje prebavljanje.

(©lej: GroGes Kneippbueh 1904, str. 196.)

Pijača.

Eno pijačo nam je stvarnik sam preskrbel: — vodo;
ali že od nekdaj so si ljudje tudi sami kuhali razne pijače.
Katera pijača je neki boljša: tista, ki jo je Bog napravil,
ali ona, ki je od ljudi? Kar je Bog ustvaril, to je dobro,
sicer bi Bog tega ustvaril ne bil; kar pa ljudje napravljajo,
to je in ostane vselej le človeški izdelek. Napravljajo ol
ali pivo, žganje in vino.  01 ali pivo delajo iz ječmena,
kateremu pridevajo hmelja; hmelj je pa strupena rastlina,
zato človeku ne more biti v prid. Redilne moči ima ol ali
pivo sicer nekaj, a prav malo. Zato ne pričakuj od piva,
da te bode utrdilo in okrepčalo. Kdor pije veliko piva, po¬
stane res debel, nabira se v njem maščoba, ali tak človek
ne živi dolgo. Moč je le tam, kjerje  dosti dobre krvi; kdor
pa pije veliko piva, ta dobi slabo kri; dokaz temu je, da
ravno take ljudi mrtvoud prerad zadene. Le idi na pokopa¬
lišče gledat, našel jih bodeš tam veliko, zlasti na mestnih
pokopališčih, ki so šli v najlepših letih v večnost — vsled
pijančevanja. Da pivo tudi žeje ne ugasi, vidimo prav iz
tega, da je pijanec vedno žejen, naj pije, kolikor hoče.

Če piva ne piješ, ne bodi v skrbeh za zdravje. Ko bi
tisoč in tisoč mernikov ječmena in pšenice, iz katerih de-

lajo pivo, porabili za kruli, koliko več ljudi bi se veselilo
ljubega zdravja! Liter piva stane 36 ali več vinarjev; za to
dobiš pa najmanj devet žemelj, in ena sama žemlja ima več
redilne moči v sebi, kakor dva litra piva.

Če je pa že nepokvarjeno prirodno pivo malo vredno,
kaj se naj reče potem o ničvredni pijači, ki je povsod za
pivo ali ol na prodaj? Hmelj je drag; zato ga nadome¬
ščajo z drugimi rečmi, ki so ceneji, in nikdo ne vpraša, so
li 'ti nadomestki zdravi ali ne. Za nadomestke pa rabijo
na pr. podlesek, rastlino, ki višnjevo cvete v jeseni, in volčje
črešnje. Vzemi pa podleskovega semena tri zrnja, daj jili
konju, in konj ti pogine; sedaj pa pomisli, kakšno je potem
pivo! — Da volčje (ali kačje) črešnje niso nič zdravega,
to tudi vsakdo ve. Zraven teli rabijo še mnogo drugih
malovrednih nadomestkov. Jasno je torej, da taka pijača ne
more biti zdrava.

Kazen piva imamo še vino. Bog pusti namreč rasti trte
in grozdje, in ljudje si iz grozdja delajo vino. Vino človeka
razgreva in mu daje dobro voljo; želodcu je prav dober po¬
močnik, a redilne moči nima nobene. Tudi vina ljudem ni
treba; saj je veliko dežel, kjer ga niti ne poznajo, in vendar
ljudje tam živijo in dosegajo visoko starost. O vinu velja
ravno to, kar o pivu: Kdor ga ni nevajen, tisti ga ne pogreša.

Tretja pijača, ki si jo delajo ljudje, je žganje. Ko bi
mogel kdo to škodljivo pijačo zatožiti, da bi bila obsojena
na smrt, — pri tej sodbi bi hoteli biti! Žganje nima prav
nič redilne moči; ono živce hudo razburja, in preobilni al¬
kohol, ki je v žganju, uničuje človeku telesne in duševne
moči. Žganjar se mi zdi podoben hišnemu očetu, ki ima
roparje za svoje prijatelje, odpira jim hišne duri, sprejema
jih v svojo hišo in tako pride ob vse svoje imetje. Koliko
nadepolnih ljudi je žganje že spravilo ob življenje!

Bil je neki izredno nadarjen mladenič, močen in zdrav,
spreten pri vsakem delu, bil je vesel in srečen kakor malo¬
kdo. Postal je pijanec, in nazadnje je pil le še žganje.
Zapravil je svoje premoženje in potem delal kot drvar, da
si je služil — svoje žganje. Umrl je prav zgodaj. Koliko
dobrega bi bil mogel tako nadepolni človek v svojem živ¬
ljenju storiti! Ta zgodba pa ni nič nenavadnega, marveč je
enakih brez števila. Če imaš torej oči in ušesa, glej in po¬
slušaj, kaj stori žganje iz človeka; brez števila družin je
f  ono spravilo na beraško palico; zato, ljubi čitatelj, bodi pa¬
meten, in glej, da se tebi kaj takega ne zgodi.

29

Marsikateri čitatelj bode morebiti hud na nas, ker mu
žganja ne privoščimo. Zdravniki sami se dostikrat prepi¬
rajo: eden daje bolnikom žganja, drugi je ostro prepoveduje,
in naši hlapci in kmetje so žganja tako navajeni, da že kar
naprej vemo, kako malo jih je, ki bi nam hoteli verjeti, ter
popustiti starega priljubljenega prijatelja — žganja. Vsa-
katerega, ki rad žganje pije, bi pa vprašali: Ali si že kdaj
seštel novce, ki si jih izdal za žganje? Tudi „Domači
Zdravnik 1 ' ti še ni pogledal v žep, a on ve, koliko denarja
se potrosi na leto za žganje v deželah, ki so v avstrijskem
državnem zboru zastopane. Državnega davka se od žganja
plačuje 68 milijonov kron! K temu davku pridejo še deželne
doklade, občinske doklade, pride dobiček prodajalcev, do¬
biček tovarn, pridejo pridelavni stroški in nazadnje še vred¬
nost blaga, ki se je v žganjico sežgalo, tako, da lahko re¬
čemo: ljudstvo daje samo za žganj e trikrat to¬
liko, kakor iznaša ves zemljiški davek!  Od vina
se plačuje 11 milijonov, od piva ali ola 66 .milijonov kron
državnega davka. Te številke morajo vsakogar prepričati,
da se žganje in pivo uživata v taki meri, da morata s ča¬
soma ljudstvu postati pogubna. Tarejo ljudi veliki davki,
tarejo dragi časi, a tare jih tudi nezmerni užitek.

Protialkoholično gibanje.

V najnovejšem času opazujemo po raznih deželah, kako
se snujejo društva, ki imajo namen, boriti se proti pijanče¬
vanju. Z veseljem pozdravljamo taka proti alkoholična dru¬
štva tudi na Slovenskem, in „Domači Zdravnik" priporoča
bralcem, podpirati to gibanje.

L. 1903 dejal je pruski naučni minister Studt v nem¬
ški poslanski zbornici: „Zagotavljali so mi zdravniki, da se
grozovito množi število vsled alkohola duševno obolelih ljudi,
in da se bodočnost, ki jo pričakuje nemški narod, ne more
dosti resno opisati." Ljudje so začeli brez mere piti pivo
in žganje.

Aikohol je vzrok prezgodnji smrti!

Angleške zavarovalnice za življenje imajo posebne od¬
delke za abstinente (ljudi, ki alkohola sploh ne zauživajo).
Ta društva si precej natančno izračunajo, koliko zavaro¬
vanih ljudi jim utegne umreti, in po tem se določi vplačilo.
„Temperance and general provident institution" je v sploš¬
nem zavarovalnem oddelku izračunila, da je umrlo v letih

30

1866 do 1900 11.293 oseb, ali 96%. Pri ab stinentih je bilo
iz račun j enih 8442, umrlo jih je pa le 71%.

Drugo društvo: „Sceptre life association“ poroča, da je
v splošnem oddelku (kjer so tudi pijanci) umrlo v letih 1884
do 1900 79%, v oddelku abstinentov pa le 55%. Iz teh
številk sledi, da opojna pijača človeka uničuje in mu krajša
dragoceno življenje. Zdravniki (Kraft-Ebing in dr.) trde,
da jih je med zblaznelimi od 10 do 40%, ki so prišli ob
pamet vsled opojnih pijač!

Na Pruskem so imeli v norišnicah 1. 1895 43.448 bol¬
nikov, 1. 1897 47.832, torej je število v dveh letih zrastlo
za 10%. In splošno se je izračunalo, da se v Nemčiji zdravi
leto za letom 14.400 blaznih vsled pijančevanja!

Alkohol razdraži živce, obenem pa slabo vpliva na jetra,
ledvice, pljuča in sapnik.

Splošno znano je, da pijanec tudi v nevarnili boleznih
težko okreva.

Kbnigs, ki je pred leti operiral angleškega kralja,
trdi, da se boji operacij le pri pijancih.

Francoski zdravniki so opazovali, kako povzročaj e al¬
kohol jetiko. V nekem francoskem okraju se je uživanje al¬
kohola od 12 na 35 litrov na glavo in leto pomnožilo, ob
enem pa je število za jetiko umrlih zrastlo od 32 na 107 % 00
(na desettisoč ljudi).

Izmed raznih stanov pivovarnarji in gostilničarji naj¬
krajše žive, in slavni kirurg Konig pravi, da je kronični
alkoholizem najbolj razširjena bolezen na svetu.

Dr. Klar k, zdravnik rajne angleške kraljice Viktorije,
je bil ob enem nadzdravnik v neki londonski bolnišnici; ta
piše: ,,Danes sem opazoval bolnike v moji bolnišnici; izmed
desetih bolnikov jih je sedem, ki so bolni vsled alkohola!
Obžalujem, da se ljudstvo v ti stvari ne poučuje boljše in
odločnejše. Prihaja mi misel, da bi pustil svoj zdravniški
poklic in bi šel ljudi učit, naj se varujejo alkohola, sovraž¬
nika človeškega rodu. “

Pijančevanje pogubno vpliva tudi na otroke in vnuke.
Pelman je opazoval potomce nekega 1. 1740 rojenega pi¬
janca. Vseh potomcev je bilo 831, opazovalo se jih je 709.
Izmed teh jih je bilo 181. razuzdancev, 142 beračev, 76 hudo-
- delcev, 7 morilcev!

Damm v Bernu opazoval je potomce desetih pijancev
in desetih treznih družin. Deset pijanih družin je imelo
vkup 57, trezne 61 otrok. Izmed otrok pijanih družin jih je

31

v prvih mesecih umrlo že 25, izmed otrok treznih starišev
le 5! Izmed živih otrok pijancev bilo je 38% telesno, 17%
duševno normalnih, in izmed otrok treznih družin 88% te¬
lesno in 81% duševno normalnih!

Padavica, slaboumnost in blaznost so posledice pijan¬
čevanja!

Hčere pijancev ne morejo več dojiti, in ta zmožnost
se izgubi za vsa dekleta!

V Lichtemvaldu pri Berolinu je prisilno vzgojišče. V
tem je bilo pred par leti 250 otrok. 145 teh otrok je imelo
očeta pijanca, 12 mater pijanko, pri štirih sta bila pijanca
oče in mati.

Zlasti se mladina vdaja pijančevanju, in ti strasti pri¬
merno rastejo hudodelstva mladih ljudi!

Na Nemškem je bilo 1.1882 30.697 mladih hudodelcev
obsojenih, 1. 1896 43.962!

Največ hudega se godi ob nedeljah, ponoči, — v go¬
stilnah! Tukaj se poje, tukaj se greši, tukaj se podira zdravje,
zapravlja premoženje — in vse ljudstvo postaja od leta do
leta bolj surovo in divje!

Dajmo ljudstvu drugega veselja v poštenih društvih,
pri dostojnem petju, v dobrih knjigah, proti alkoholu pa
začnimo odločen boj!

Toda najboljša pijača.

Z opisanimi pijačami primerimo sedaj tisto, ki nam jo
je Bog sam pripravil. Voda je najboljša pijača, ona ne ško¬
duje nikoli; pij jo, kadarkoli si žejen, seveda ne preveč. Dež,
ki se premočno vlije, napravlja več škode, kakor koristi;
zato pazi, da žejen ne boš pil preveč naenkrat.

Bil je bolan gospod, ki ga je vedno žejalo; pil je vse
mogoče pijače, ali žeje ni mogel ugasiti. Kneipp mu je
svetoval: Vsake pol ure pij žlico vode; to ga je ozdravilo
in s tem si je ugasil žejo.

Župnik Kneipp je dobil nekoč pismo, v katerem se je
nekdo zahvaljeval za pomoč, katero je našel v njegovih
knjigah; pisal je to-le: Že štiri leta nisem mogel k potrebi
brez mečila (laksirja); sedaj sem poskusil to, kar vi svetu¬
jete, in sem vztrajno jemal vsako uro po eno žlico vode. To
me je ozdravilo; sedaj gre vse tako redno, kakor nikoli poprej.
Dolgo časa se mi je zdelo, da tudi to ne pomaga nič, sča¬
soma pa je spravila ta žlica vode vse v red.

32

Kava.

Kavo  sedaj povsod pijejo. O času moje mladosti je
bila pri nas še neznana. Sedaj se pije zjutraj, popoldne in
pri nekaterih tudi zvečer. Kaj neki imamo na kavi? Grm,
na katerem raste kava, je strupena rastlina; ni li morebiti
potem tudi zrnje strupeno? Zares je zrnje strupeno in iz
njega delajo enega najhujših strupov „kofein“. Ta strup je
tako hud, da majhna trohica najmočnejšega človeka spravi
v grob. Zato pravim, da kava ni noben pripomoček k zdra¬
vemu dolgemu življenju.

Neki moder zdravnik mi je rekel, da gre kava napol
prebavljena skozi želodec, in da tudi še vso drugo hrano,
katero si ob enem pojedel, jemlje s seboj. Zatorej ni kava
niti tedaj tečna, če ji prideneš dobro mleko in tečen kruh,
kajti kava izpere oboje zopet iz želodca. Ob enem izpira
iz želodca želodčni sok; odtod pride, da ne more drugih jedi
prebavljati, kdor pije veliko kave. In kaj je temu posle¬
dica? Da jame ljudem manjkati krvi! Ali je tedaj kava
čisto za nič? Ne. Kava razgreva človeka in mu daje dobro
voljo; le glej, da se je preveč ne navadiš, sicer bi se ti
moglo blizu tako goditi kakor žganjarju.

Zlasti ženske dandanes nočejo več biti brez kave; a
tem jemlje kava moč in zdravje, tem dela življenje bridko
in kratko. Pred leti je prišla k župniku Kneippu hči pre¬
možnih ljudi. Bila je sicer močnega života, od zdravih
starišev, a sedaj ji noben zdravnik ni vedel pomoči. Jedi ni
mogla več nobene uživati, razen vsak dan po trikrat kave.
Kneipp ji je ukazal, da naj ničesar ne jč, kakor vsako uro
žlico mleka in trikrat na dan' malo juhe in kruha. Ker se
je dekle balo smrti, ubogalo je, in preden je minulo nekaj
tednov, bilo je ozdravljeno.

Vsakdo naj je prepričan, da je ravno kava vzrok, da
našim ženskam tako pogosto primanjkuje krvi; kam neki
bodemo prišli, če se to ne predela zopet? Ali naj stopi tako
slabotna ženska v zakon? Kako hoče nositi zakonske te¬
žave? Taka ženska svojemu možu ne bo nobena pomočnica;
delala mu bo s svojimi boleznimi mnogo skrbi in sitnosti,
in veliko težko zasluženega denarja pojde po nespameti k
zdravniku in v lekarno.

Veliko mladih mater toži, da zavoljo bolehnosti ne
morejo izpolnjevati svojih dolžnosti, in dostikrat je vzrok
slabosti ali kava ali pa premehkužna obleka.

33

Nahajajo se pa, hvala Bogu, še kraji, kjer si namesto
prave kave kuhajo drugo, ki je bolj zdrava; nekateri si na¬
pravljajo sladno kavo (Malzkaffe), drugi kavo iz rži, drugi
iz -pšenice ali ječmena. Najboljša med temi je sladna kava,
dobre so pa vse. Da bi bili vsaj revni ljudje tako modri
in si kuhali to kavo, ki je zdrava in dober kup. Prava
kava človeka suši, žitna pa redi; prava živce razvnema,
žitna jih pomiruje in tolaži; tudi želod za kavo zelo cenim,
zlasti za otroke; ta kava je tečna in zdrava, le škoda, da
je ljudje ne vedo prav ceniti.

Da si ljudje tudi s kavo nalagajo velik prostovoljen
davek, nam priča dotična davčna številka. Od samega slad¬
korja se plačuje do 60  milijonov kron državnega davka.

O vzgoji otrok.

Dobra njiva dobro rodi, slabo polje pa ti dostikrat še
semena ne vrne. Stariši so tudi polje, na katerem rastejo
otroci; če so stariši zdravi, bodo trdni tudi otroci; slabotnih
in bolehnih starišev otroci pa ne bodo imeli rdečih lic. Zlasti
matere naj si te besede zapomnijo. Otroci so starišem po¬
dobni na duši in na telesu, saj jabolko ne pade daleč od
debla; če je mati pobožna, smemo pričakovati, da bodo pridni
tudi otroci. Zato srečni otroci, ki imajo pobožne matere, in
pobožna mati bode tudi srečna s svojo deco. Ali kakor dobre,
tako se tudi hude lastnosti podedujejo na drugi in tretji
rod. Huda nagnjenja starišev se nahajo gotovo tudi pri
otrocih; zato skrbite, očetje in matere, da vam ne bodo kdaj
otroci česa očitali!

Da bi človek v malem detetu videl, kaj je vse prineslo
s seboj na svet, vprašal bi se pri marsikaterem: Kaj za
Boga bo iz tega otroka, v katerega je vsejano toliko hu¬
dega semena? In ravno taki malopridni stariši dajejo svo¬
jim k hudemu nagnjenim otrokom še slab zgled, tako da se
hudobija more prav lepo razvijati.

Skrbite za duše svojih otrok, skrbite pa tudi za njihovo
telesno zdravje. Skrbite, da postane mali život trdno in
zdravo telo, ki bode moglo enkrat izpolnjevati svoje dolž¬
nosti do Boga, bližnjega in samega sebe. Zidajte duši hišo iz
trdnega gradiva, in varujte se, da z neumno hrano in s pre¬
tiranim ljubkovanjem deteta ne spravite prezgodaj v grob.
Usmiljenja vredni so otroci, ki so zavoljo svojih starišev tako
bolehni in slabotni, da niso prav sposobni za noben stan.

Domači Zdravnik.

3

34

Najprej skrbite, da bode dete imelo dosti jesti. Za prvi
čas je stvarnik vse priskrbel, in vsaka mati je dolžna iz¬
polnjevati svojo dolžnost. Če tega noče, bode pred Bogom
dajala odgovor, in Bog ne bo poslušal praznih izgovorov.
Včasih res kaka mati ne more izpolnjevati te svoje dolž¬
nosti; najprej naj vsaka skrbi, da tega ne bo sama kriva, in
če že ne more otroka dojiti, naj gre zdravnika vprašat za
svet. Nekaj pa vam svetuje tudi župnik Kneipp.

Dajajte otroku kravjega mleka, kateremu se je prililo
nekoliko vode, ali dajajte mu kave iz želoda (žira), ali pa
sladne (malčne) kave z mlekom. Najboljša je za otroke
želodna kava. Dete bo kavo prav slastno pilo in dobro
rastlo. S tem živite otroke, dokler še ne morejo jesti gostih
jedi. Če pa hočete imeti sirotaste, blede, slabe in neumne
otroke, dajajte jim pridno prave kave; samo na to glejte,
kako bodete enkrat dobro obstali, ko bodete odgovor dajali
o vzreji svojih otrok.

Mleko, želodno ali sladno kavo dajajte otrokom do
šestega leta. Kaj pa potem? Ubogo ljudstvo rabi najboljšo
hrano, bogatini pa uničujejo z izbranimi jedmi zdravje svo¬
jih otrok. Dajajte deci, kar je tečno in lahko prebavno,
nikdar pa kave, piva (ola) ali vina.

Bila je nekje uboga družina. Imela je trinajst otrok,
ki so bili vsi popolnoma zdravi. Hočeš li vedeti, s čim so
se preživih? Zjutraj so imeli prežgano juho s kruhom ali
krompirjev močnik, predpoldnem mleka in kruha, opoldne
kako mlečno ali močnato jed, popoldne črnega kruha in zvečer
zopet juho s kruhom ali pa krompir. To so jedli in ni bilo
družine, ki bi bila zdravejša od te. Meso ni za otroke; ono
dela prevročo kri, in to je zdravju nevarno. Glej, da otro¬
kom ne daješ preveč jesti; navadno so oči bolj lačne kakor
želodec; kadar je pa očem že dosti, ima želodec gotovo pre¬
več. Dajaj jim črnega kruha in ne belega; črni kruh ni
prerod za nje, z belim bi jih slabo redil. Ne dajaj jim jedi,
ki preveč razgrevajo; tudi kislina jim škoduje.

Sreča starišev so pridni in zdravi otroci; zato skrbite,
stariši, za zdravo in tečno hrano.

Da pa otroci ostanejo zdravi, treba jih je utrditi proti
mrazu in proti vročini. Včasih je bil človeški rod veliko
trdnejši kakor je sedaj, ker so se mraza in vročine manj
varovali kakor mi. Če ne bodete skrbeli, da utrdite svoje
otroke, ostali vam bodo slabotni in bolehni, vedno jim bo
manjkalo krvi, in veliko jih bode prezgodaj umrlo.

Otroke je treba pogosto kopati, ali ne v topli vodi,
sicer oslabijo; topla kopel slabi odrastlega človeka, koliko
bolj potem še rahlega otroka! Kneipp ni popolnoma proti
topli kopeli; le glej, da ne bo pretopla, da predolgo ne traja,
in da pride navrh vsakokrat utrjevanje. Kakor hitro vzameš
otroka iz tople kopeli, omij ga z mrzlo vodo, to potegne
iz njega nepotrebno vročino. Ali pa postavi h kopeli škaf
mrzle vode; v to pomoči pregreto dete za trenotek, to ga
bode prav dobro utrjevalo. Od začetka bo otrok seveda
kričal; a to nič ne de, navadil se bode mrzle vode in po¬
zneje se je ne bo več bal.

Ne bodite preobčutljivi s svojimi otroki; bodite prepri¬
čani, da ne bo svetd konec, če pomočite otroka za trenotek
v mrzlo vodo. Otroci vam bodo pozneje hvaležni za to do¬
broto. Ali ne vidite, kako že priroda sama vleče otroke na
se; kako veselo skačejo otroci ua prostem; kako radi pačljajo
in brodijo otroci po vodi z rokami in nogami, kako dobro
jim to de! Pustite jih pri vodi; le na to glejte, da se pre¬
oblečejo, če pridejo domov. Tako se bodo otroci utrjevali
z vodo in ostali zdravi.

Kako se naj otroci oblačijo 1

Veliko otrok pride ob zdravje vsled slabe hrane, veliko
tudi zavoljo neumne obleke. Otroke je treba oblačiti, da so
varni mraza in vročine; kar je več ali manj, to škoduje.
Život se ne sme preveč razgreti, sicer se vsa kri tam zbira
in rokam in nogam je potem primanjkuje. Pred 50 leti je
bila davica (difteritis) še neznana, in sedaj umre za to bo¬
leznijo vsako leto tisoč in tisoč otrok. Temu je mehkužna
obleka kriva. Včasih so bili otroci vse bolj preprosto oble¬
čeni pozimi in poleti, a umirali niso tako kakor sedaj.

Bila je družina s štirimi otroki, ki je imela lep dom
in navrh še precej plesnivih tolarjev; v enem tednu so umrli
vsi štirje otroci za davico. Kakšen jok in stok je bil po tej
nesreči v družini, si moremo misliti. Včasih kaj takega ni
bilo čuti; ali ne moremo soditi, da je temu naša noša kriva?
Človek, ki ni povsod enako oblečen, ne segreje se po vsem
životu enako; kjer je toplo, tam se pa zbira kri; tako se
kri ne razdeli prav, in od tega prihajajo bolezni.

Zlasti glavo in vrat ljudje prav skrbno zavijajo; tako
se tam nabira obilno krvi. Človek pa mora mrzli zrak di¬
hati; ta pride v vroče grlo, in odtod je potem bolezen.

3 *

36

Urtjuj si glavo, vrat in noge; narava bode že sama raz¬
grevala vse ude, in pri tem se ti nobenega nahoda ni bati.
Glava naj bo lahko pokrita, vrat prost; o najhujšem mrazu
ga brez skrbi zaviješ v lahko ruto, ne pa v volnato ovrat¬
nico ali šal.

Spomladi imajo otroci največje veselje s tem, da morejo
letati bosi okoli; pusite otrokom to veselje; kadar jih bode
zeblo, bodo že sami našli domov.

Da se ti pa ničesar ne bo treba bati, začni utrjevanje
polagoma; pusti otroke hoditi semtertja tri ali štiri minute
po mrzli vodi. Otroci se bodo tega navadili, in potem jih
k temu ne bode več treba priganjati. Če hočeš, da se ti
otroci prav utrdijo, privadi jih polkopelim. Iz začetka se
jih bodo seveda bali, pozneje pa veselili.

Posebno jeseni glej, da otroke utrdiš za zimo. Pusti
jih prav dolgo bose, in ko že zunaj ne marajo več biti bosi,
naj letajo vsaj po hiši brez obutka. Tako bo mladina ostala
krepka in zdrava!

Skrbite za dober zrak, posebno v spalnici.

Ptica se čuti na prostem najboljše, naj bo vroče ali
mrzlo; zapri jo, in izgubila bo vse veselje. Ravno taka je
z otrokom. Nesi dete na prosto in potem nazaj v zaduhlo
sobo, in videl bodeš, kako ti dete sili iz nje. Matere, bo¬
dite pametne in ustrezite, kadar vam je mogoče, tej otroški
želji. Pravijo, da so vigredni otroci bolj zdravi kakor je¬
senski. Čemu neki? Ker ti kmalu pridejo na prosto, jesenski
pa ne; dete pa ravno na prostem najboljše raste.

Neki sloveči zdravnik je rekel, da vpliva zrak, vtretjič
vsopljen, na človeka kakor strup. Če bi se ljudje vendar že
navadili, svoja stanovanja in spalnice vedno dobro prezra¬
čiti, kolikih bolezni bi se lahko izognili!

Zrak po navadnih sobah je že malo prida za otroke;
kaj naj se reče potem o otroških spalnicah, če se okna ni¬
koli ne odpirajo in se še povrh obilno kuri? Pred 50 leti
so spali otroci še povsod v mrzlih sobah, a da bi bil kdo
zmrznil, o tem nismo čuli.

Najškodljivejše je pa mokrotno stanovanje, v katero ni¬
koli ni solnca. Mlada kri je kmalu izprijena, seme za dolgo¬
trajne bolezni kmalu vsejano. Skrbite za pravo, tečno hrano,
pripravno obleko, dober zrak in suhe spalnice, sicer ne bo¬
dete imeli zdravih otrok.

37

Delo in gibanje.

Vsa mladost je živa; ptica v zraku in živali na polju;
tudi otrokom je živahnost prirojena. Dokler so zdravi, le¬
tajo in skačejo z drugo mladino vred.

Pusti jih, naj se veselijo; le na to glej, da se preveč
ne utrudijo. Tudi do dela ima mladina kmalu veselje; fant
hoče pokazati, da je močen, da tudi že nekaj more. če le
hoče. Ali to veselje ne traja dolgo; otrok se hitro utrudi.
Pri tem se mora le paziti, da se otrok ne prehladi. Letel
je morebiti, da nima več sape, fantje so se kje lovili, sedaj
pa obstoji v prepihu, ali pa pride spomladi vroč v sobo, ki
se ne kuri več: v takem slučaju glejte, da otrok ne dobi
kake vnetice oprsne mrene. Shladiti se mora polagoma, in
če pride razgret v mrzlo sobo, obleči mora suknjo ali ogr¬
niti se z ruto.

Puščajte otroke na prosto, a imejte jih vedno pred očmi;
potem bodo zrastli zdravi in močni. Igra naj jim bo pri¬
prava za delo, ki jih čaka v življenju.

Prišla sta enkrat h Kneippu zakonska, ki sta bila za¬
voljo svojih otrok v velikih skrbeh. Vsa solzna sta pra¬
vila, da so njuni trije otroci vsi sirotasti, da nimajo veselja
do ničesar, ne do jedi, ne do igre. Zdravnik je hodil k njim
vsak dan, zapisal zdaj to, zdaj ono zdravilo, a vse je bilo
zastonj. Kneipp jima je dal ta-le svet: Pošljita otroke za
nekaj mesecev na deželo; tam naj pridno bosi hodijo in naj
jedo mleko in črni kruh. Minili so štirje meseci, in veseli
stariši so mu pripeljali otroke vse izpremenjene. Zato sta-
riši. ki živite po mestih: Storite tudi vi tako!

Šola in stan.

Vse človeško življenje je šola; v šolo hodijo vsi dan za
dnevom. Srečen človek, ki se je v tej šoli naučil, česar mu
je treba, kar mu je koristno in dobro. A ta šola ima dva
oddelka; v obeh so učitelji, v obeh učenci; to sta oddelka
dobrega in hudega, ki se vedno bojujeta med seboj. Dobro in
hudo, oboje hoče hiti na prvem mestu, in v enem kakor v
drugem oddelku se poučuje z vso gorečnostjo. Po teh dveh
šolah se potem tudi ljudje ločijo v dva dela. Srečni tisti,
ki so bili v dobri šoli in so se tam dobremu in blagemu
privadili; nasprotno pa so nesrečni oni, ki so se v slabi
šoli naučili hudobije. Te dve šoli vam hočem opisati, da
ji bodete dobro poznali.

38

Prva šola.

Prva otroška šola je dom. Dve- ali triletno dete se že
začne vsega učiti, kar vidi, začne govoriti in kmalu ni s tem,
kar vidi, več zadovoljno, ono hoče biti o vsem poučeno. Oče
in mati sta mu prva učitelja; dete posluša njun nauk, in ta
se v mladem srcu tako globoko ukorenini, kakor pozneje
noben nauk več. Stariši, ne zanemarjajte te svoje dolžnosti,
ki jo je vam naložil stvarnik; učite svojo deco takoj od prve
mladosti. Česa pa je deci najprej treba? Otrok kmalu spozna,
da ga oče in mati'bolj ljubita kakor drugi ljudje; povejta
mu tedaj, da ima tudi očeta v nebesih, kateri ga še veliko
bolj ljubi kakor vidva. Lepe besede so pa prazne brez do¬
brega zgleda; dajajte otrokom zgled lepega življenja. O kako
srečni so otroci, katere učijo stariši z besedo in zgledom
ljubiti Boga in njemu služiti; dvakrat nesrečni pa so oni,
katerih stariši Boga ne poznajo. Starišev nauk je otrokom
najdražji; on se ukorenini v njih, naj si je dober ali slab.

Za molitvijo naj se nauči otrok delati; veselje do dela
je nam prirojeno. Ko vidi otrok stariše pri delu, pride tudi
dete in začne nositi, vzdigovati — delati. Stariši, dajajte
otrokom zgled delavnosti.

Nadalje je treba, da se otroci kmalu naučijo pravega
zadržanja v bridkostih, ki niso nikomur prihranjene. Člo¬
veški rod je k delu in trpljenju obsojen; uči tedaj otroka:
Trpljenje, ki ti ga pošilja Bog, prenašaj voljno; Bog ti bo
s težavami vred dal tudi moč, da jih bodeš mogel nositi.
In obenem dajaj otrokom lep zgled s tem, da voljno pre¬
našaš križe in težave.

Kaj pa bo z otroki, katerim stariši ne vedo nič pove¬
dati o Bogu, ki jih je ustvaril, in ki za nje skrbi? Kaj z
otroki, ki na svojih stariših nimajo zgleda? Pozabili bodo
najprej svoje dolžnosti proti Bogu in s tem vred tudi dolž¬
nosti proti starišem.

To pa še ni dosti, da dajejo stariši otrokom lep nauk
v besedi in v dejanju, treba je še več; skrbite, da otroci
ničesar ne slišijo in ne vidijo, kar bi za nje ne bilo prav.
Otroci bodo itak navzlic vsej vaši skrbi še marsikaj videli
in čuli, kar ni za nje; tu mora potem zgled in nauk starišev
zopet popraviti, kar so drugi skazali. Zlasti s pestunjami
bodite previdni; ne mislite, da je vsako dekle dobro za to.
Le prepogosto se zgodi, da dete pri njih vidi in čuje, česar
ga stariši prav skrbno varujejo.

39

Bila sta nekje dva duhovnika, katerih stariši so bili
v verskih rečeh prav nemarni. Ta dva sta prijateljem več¬
krat pripovedovala, da ju v ta stan nista spravila ne oče
in ne mati, temveč njuna pestunja; ona je molila z njima
vsakokrat, kadar ju je spravljala v postelj; ona ju je učila
lepo živeti, in tako sta postala oba duhovnika. Ljubi či-
tatelj, ali hočeš še en zgled?

Bila je mati, ki je do prvega svetega obhajila čisto
sama učila svoje otroke. Kar je učila, to je izpolnjevala
tudi sama, in Bog je prav očitno blagoslovil to družino; vsi
otroci so bili pridni in pobožni; bili so tolažba, veselje in
sreča pridnih starišev.

Hudega se človek veliko hitreje nauči kakor dobrega.
Bila sta dva brata; eden je umrl 27 let star, drugi v 29. letu.
Oba je spravilo v grob njuno razuzdano življenje. Pred smrtjo
sta oba rekla: Najine smrti je kriva mati, ker naju ni varo¬
vala marsičesa, o čemur je morala vedeti, da ni za naju.

Srečni so otroci, katere učijo stariši bogaboječe živeti.
Taka vzgoja je veselje za stariše in blagoslov za otroke.
Otroci svojim starišem niso samo po obrazu podobni, mar¬
več tudi po življenju; zapomnite si to, stariši!

Kjer pa ni pravega nauka, tam otroci ne bodo hodili
po pravih potih. Sami s seboj nezadovoljni, bodo nevoljni
nosili težave življenja in bodo starišem napravljali veliko
bridkosti in žalosti; grenili jim bodo njihovo življenje in ga
krajšali. Misel na večnost pa ne bo tolažila ne starišev,
ne otrok, temveč jih bo le strašilo.

Druga šola.

S šestim letom začenjajo otroci zahajati v šolo. Šola
naj nadaljuje nauk starišev. Nekdaj se je pravilo: Kdor
zna dobro čitati in pisati in dobro ve krščanski nauk, ta
je bil v dobri šoli. Prelat Kneipp pripoveduje: „Imel sem
do svojega dvanajstega leta nekega črevljarja za učitelja,
in se kaj naučil pri njem. Na tega učitelja in njegov lepi
zgled se še sedaj rad spominjam. Nekaterim otrokom res ni
mogel ničesar spraviti v glavo, ali rod neumnežev tudi danes
še ni izumrl, akoravno imamo mnogo prav učenih učiteljev.
Naučili so se otroci v šoli čitati in pisati, in potem so se
sami še učili dalje iz kakih knjig. Moj oče so bili samo
tkalec, a vedeli so iz občne zgodovine več kakor njihov štu¬
dirani 4  sin.“

Dandanes se v šolah veliko več uči; škoda je pa, da
se ne more dokazati, da so otroci zdaj boljši, kakor so bili
včasih. Čudno je tudi, da gospodje tega ne premislijo, da
bi mogla preobilna šola škodovati otrokom. Če od otroka
preveč terjate, ali bo otrok potem z veseljem hodil v šolo?
In vendar naj bi bila šola sreča mladosti, otroci naj bi
imeli veselje do pouka in naj bi z veseljem hodili k uči¬
telju. Preobloženo dete bo pa le nevoljno hodilo v šolo in
nevoljno gledalo učitelja. Da, otrok mora trpeti škodo na
duši in na telesu, če je prisiljen dan za dnevom sedeti dolge
ure na šolskih klopeh. Se li more mlada glavica tri ure
zaporedoma učiti, ne da bi se preveč utrudila?

Vrzi napojeno gobo v vodo; če je prej že polna vode,
kako pa se naj še napije? Če morajo otroci dalje kakor dve
uri sedeti, jame jim biti dolg čas, in pouk se jih ne prime
več, zlasti slabših ne. Otroci imajo veselje, do pouka, a če
pouku ne morejo več slediti, in če jih učitelj še sili, potem
se jim začne gnusiti do vsega. Naloži mlademu konju več,
kakor more vleči, in konj ne bo za nič; tudi otroci izgubijo
tako vse veselje.

Jaz nikakor nisem proti učenju, temveč želim, da bi se
naj otroci prav veliko naučili; toda pretirati ničesar ne
smemo. Da bi gospoda le nikoli ne bila zabila, da je zra¬
ven šole še nekaj treba, in to je, da se otroci o pravem
času naučijo dela. Ni dovolj, da vidijo otroci stariše delati;
oni morajo sami prijeti za orodje in delati po svoji moči.

Stariši naj skrbijo tudi po svojih močeh, da se otroci
učijo, zlasti da krščanskega nauka ne zanemarjajo. Mene so
stariši vsakokrat izpraševali o pridigi in krščanskem nauku,
in če ničesar nisem vedel, moral sem se postiti — gotovo
huda, ali zaslužena kazen za lačnega otroka Ravno v teh
letih je otrokom treba tudi prav tečne hrane; oni morajo
tudi rasti, ne samo učiti se. Vpijančljiva pijača je za otroke
strup. Obleka naj bo preprosta, toda trpežna. Glej, da otrok
ne privajaš prevzetnosti! Skrbi za suho spalnico in čedno
postelj in skrbi o pravem času za utrditev. Tako bo postala
mladina trdna in zdrava v srečo in veselje sebi in starišem.

Šola odrastle mladine.

Otroška leta so podobna pomladanskemu dnevu, ki pre¬
hitro mine. Ža temi leti pride drug čas, ki že več terja od
človeka; v tem času je treba, da oče in mati zbereta vso

41

moč, da bodeta otrokom prava učitelja. Otroci so plašni in
boječi; oni so radi pri stariših in jih poslušajo. Mladenič
pa hoče več vedeti, več slišati in z marsikom govoriti; tu
je treba vse skrbnosti, da ne zajde v slabo tovarišijo. V
tern času je treba položiti trdno versko podlago za poznejše
življenje. Ta čas je šola čednosti, v tem času se človek
odloči k dobremu ali k slabemu.

Vtisni mladini v srce božjo sodbo: Delaj v potu svo¬
jega obraza in prenašaj voljno vse bridkosti in težave.
Ravno v tem času svet mladino najbolj zapeljuje; zato jo
prav pogostoma opominjaj na konec življenja: človek mora
umreti, in po smrti pride sodba.

Stariši, vi ste že marsikaj izkusili; učite otroke, da se
bodo vedeli hudega izogibati. Povej jim, da postanejo ne¬
srečni, če se ne varujejo greha. Ne pozabite, da je človek
k hudemu bolj nagnjen, kakor k dobremu. Dokler otroci ne
pozabijo na nebesa in na pekel, tudi ne bodo pozabili, kako
reven in ubog je svet in vse, kar je posvetnega. Drevescem
je treba kola za podporo, treba jim je obrezovanja, da ne
izrastejo in se ne posušijo. Stariši, bodite vi otrokom pod¬
pora; porezujte vi vse, kar hoče po strani rasti iz drevesca.
Vzemi drevescu kol, in veter ga bode kmalu zlomil; tudi
mladina se kaj hitro izpridi, če je ne varuje očetova in ma¬
terina roka.

V neki družini je bil oče prav dobrosrčen človek, mati
je bila pa tako zaslepljena, da na otrokih razen dobrega
ničesar ni videla. Prezirala sta tako oba hudo nagnjenje
svojih otrok in njim preteče nevarnosti. Komaj so bili otroci
20 let stari, je že vsakdo videl, da hodijo po široki grešni
cesti, in da se ne dado več odpraviti od tega pota. En sin
je postal pijanec, drugi je prišel na razuzdana pota, in oba
so 25 let stara pokopali. Tudi hči je zašla v prevzetno to¬
varišijo, in prevzetnosti je sledila prav kmalu sramota; mati
je morala odslej pestovati hčerine otroke in oče delati za
vse vkup. Najžalostnejše pri vsem pa je to, da pri takih
otrokih ne pomaga nič več, niti zgled niti beseda.

Bila je pa tudi druga družina; oče in mati sta težko
pridelovala kruha za osmero otrok. Od mladih nog so otroci
starišem pomagali delati, ali učili so se tudi moliti in se
lepo obnašati. Prišli so kmalu v službe. Od doma niso imeli
ničesar razen tega, da so znali Bogu služiti in pridno de¬
lati. Stariši so jim bili podpora, ki jih je vzdrževala v
lepem vedenju, akoravno niso bili več doma; kajti vez otroške

42

ljubezni se ne pretrga tako hitro. Prišli so vsi na dobro
mesto, in marsikdo jim je zavidal njihovo srečo. Spoštoval
jih je vsakdo, ker so bili pobožni in pridni delavci, in ker
so zvesto izpolnjevali svoje dolžnosti proti Bogu in ljudem.

Treba je, da se otroci naučijo varčno gospodariti, da
se naučijo varovati se prevzetnosti in razkošnosti. Dekle
se naj privadi šivanki in pletenju; posebno pa je treba, da
si zna pomagati v kuhinji, da ve kaj skuhati. Skrbite, da
se bodo dekleta učila kuhati tečne jedi, ne umetnih slad¬
karij, ki niso za nič. Lepo oblačiti se more tudi najneum-
nejši; ali pa s tem domu kaj koristi? Mislim da ne.

Neka mati si je domišljevala, da je njena hči Bog si
ga vedi kako lepa. „Škoda njene lepote / 1  mislila si je za¬
voljo tega, „ona mora postati nekaj boljšega kakor kme¬
tica . 11  Hči je kmalu zapazila materine misli; hotela je v
mesto, in mati jo pošlje tja, da se kaj boljšega nauči. V po¬
čitnicah je imela slepa mati svoje veselje ž njo. Dekle se
je res izšolalo, ali materina blagajnica se je bila tudi po¬
sušila; in ne da bi bilo dekle našlo bogatega ženina, še
hotel je nihče ni. Šla je v službo, vendar nikjer ni bilo za
njo. in nazadje jo je gnala sila za delavko v tovarno. Mine
še nekaj let in prišla je domov prositi občino podpore. Mati
je še videla pred smrtjo sad svoje vzgoje, in žalost ji je
izkopala prezgodnji grob.

Zato ne pozabite, stariši, na pravo vzgojo svojih otrok.
Privadite deco preprostemu življenju, učite jo pobožnosti.
Tako vzgojeni si bodo vedeli otroci v vseh razmerah po¬
magati; vera jim bo tolažnica v vseh slučajih, ki jih zade¬
nejo kdaj v življenju.

Drugi del.

Kako naj rabimo vodo?

Splošni navod.

jjrelat Kneipp je ozdravljal ljudi tako-le:

1. s kopelmi,

2. z obkladki,

3. s polivanjem,

4. s sopari,

5. z o m i v a n j e m in

6. z ovitki.

Bil je prepričan, da prihajajo bolezni od tega, da se
kri ne pretaka redno, ali da je kaj nepravega prišlo v njo.
Temu primerno ima njegovo zdravljenje trojen namen:

1. da razstopi to, kar se je v životu nabralo bolnega;

2. da potegne raztopleno iz njega, in

3. da vse telo okrepčuje.

Tople kopeli in sopari raztapljajo bolezen; ovitki in ob¬
kladki vlečejo bolezen iz telesa; kopeli in omivanja pa okrep¬
čaj ejo telo.

Ker ima vsakatera bolezen svojo korenino v bolni krvi,
tedaj je jasno, da se mora vselej zdraviti ves človek, vse
telo; zdraviti samo posamezni ud, na katerem se kaže bo¬
lezen, to še ni zadosti. Kneippovo zdravljenje ima edini
namen, pomagati naravi, dokler je sama preslaba; kakor
hitro pa ona sama zopet redno in prav deluje, ni več treba
zdraviti. Zapomnite si to in ne škodujte si na zdravju s
tem, da bi vodo preobilno ali preostro rabili; kar je preveč,
to vselej škoduje. Kdor pa ve vodo pametno rabiti, ta ima

44

v njej zdravilo, da mu ni enakega. Voda se da uravnati
za vsako bolezen; za eno je dober sopar, za drugo mrzla,
za ono zopet mlačna voda itd.

Voda je dobra za vse; le tega se moramo učiti, kako
se zdravijo posamezne bolezni.

Preden se začneš zdraviti, moraš vedeti, odkod je bo¬
lezen, kako star je bolnik, kako močen, kako stara je bo¬
lezen; potem šele se loti dela. Tega pa nikdar ne^ pozabi:
Bolj rahlo in bolj polagoma ko zdraviš, boljši je. Če bodeš
vodo vsakokrat tako rabil, kakor Kneipp ukazuje, ne more
ti nikoli škodovati. Če ni posebej povedano, da moraš vzeti
krop, rabi povsod mrzlo vodo. Mrzlejša ko je voda, boljša
je; zato devaj pozimi v njo malo snega. Ne očitaj, da je
to preostro; pomisli, da vsakatero polivanje in omivanje traja
le nekaj trenotkov, ne dalje. Če se pa še kdo mrzle vode
preveč boji, če je kdo star ali premlad, če ima kdo premalo
krvi, tem dovoli Kneipp za začetek mlačno vodo. Muh ne
lovimo z jesihom ali soljo, marveč s strdjo. Ako rabiš toplo
vodo, treba je .skrbeti, da ne bo imela več stopinj toplote,
kakor je napovedano v knjigi. Nikdar pa ne smeš rabiti
mrzle vode, kadar te že prej zebe. Omivanje, polivanje in
kopanje se naj godi prav hitro; slečen in oblečen moraš
biti v petih minutah. Treba je k temu nekaj spretnosti.

Obrisati si človek pri tem zdravljenju ne sme ničesar
razen glave, vratu in rok do sklepov. Mokri život hitro
obleci v suho srajco in drugo obleko. Morebiti se ti to čudno
zdi, češ, ali bodem potem ves dan moker okoli hodil? Po¬
skusi enkrat, bodeš že videl, za kaj je to dobro, da se člo¬
vek po rabi vode ne obriše.

Pri brisanju drgaš kožo; drganje pa razgreva život, in
sicer ne povsod enako, saj se na enem kraju bolj trdo obrišeš
kakor na drugem. Pri zdravih ljudeh je to še precej vse¬
eno, pri bolnikih pa nikakor ne. Če pa človek mokrote ne
obriše, segreje se mu vse telo prav enako. To pa Kneipp
ostro terja in ukazuje: Po kopeli ali po umivanju delaj ali
izprehajaj se, dokler se ne posušiš in segreješ; kadar čutiš,
da si suh in segret, potem se lahko zopet vsedeš; k temu
bo treba navadno najmanj četrt ure. Nekatere porabe se
jemljejo v postelji; če pri teh zaspiš, spij mirno, dokler se
ne zbudiš; narava že sama zbudi človeka o pravem času.
Kadar rabiš platno, vzemi vselej najdebelejšo raševino, ki jo
imaš pri rokah; dvojnik od kake stare vreče je tudi prav dober.
Pri mrzlih ovitkih je treba vselej volnate odeje (koce). Še

to se mora omeniti, da omivanje in kopanje zvečer ni za
vsakega človeka; nekateri potem ne morejo spati, a drugi
zopet dobro spijo. To bo že vsakdo sam videl, kdaj mu naj¬
bolj prileže, in po tem se naj ravna. Ta splošni del naj
sklene željo, da bi se vsi pridno posluževali vode: zdravi,
da bi postali še trdnejši, bolniki pa, da bi ozdraveli.

A. Kako se je treba utrjevati?

Da se utrdiš, hodi:

1. bos;

2. bos po mokri travi;

3. bos po mokrem kamenju;

4. bos po novopadlem snegu;

5. bos po mrzli vodi;

6. kopaj v mrzlem roke in noge;

7. polivaj si z mrzlo vodo noge in zgornji život.

1. Bos hoditi.

Bos hoditi je najpreprostejše utrjevanje. Otroke, ki še
ne hodijo iz hiše, puščaj vedno bose; ubogajte, matere, in
ne dajajte nikdar otrokom obuval, ki bi bila pretesna za
noge. Kakor hitro otroci malo dorastejo, vedo si že sami po¬
magati; zmečejo od sebe črevlje in nogavice ter skačejo, vsi
srečni, bosi okoli. Narava sama jih k temu priganja; pri¬
ganjala bi k temu tudi starce, ko bi ne videla šega v tem
kaj nespodobnega. Ubožni deci tega veselja nihče ne krati,
a imenitnim otrokom ta sreča ni več podeljena. Pametni
meščani bi naj puščali svoje otroke po sobah bose letati, da
bi njihove noge vsaj včasih prišle na prosti zrak. Kmetskih
ljudi ne bodem priganjal k temu, saj takisto radi hodijo
bosi in prav radovoljni pustijo gospodi tesne, svetle črevlje;
če se pa kje kak neumen kmetič hoče gosposko oblačiti, naj
bo; obuvalo ga bode zadosti kaznovalo. Pred leti hodilo je
vse boso; v cerkev grede nosili so črevlje na rami in so
jih obuvali šele pri cerkvenih vratih. Komaj je spomladi
skopnel sneg, že so hodili bosi po še mokrih tleh ter so
bili pri vsem tem zdravi.

Seveda je človek, zlasti v poznejših letih, v nogah ob¬
čutljiv in se vsled mokrih nog kmalu prehladi. Zato se pri-

46

poroča hoditi bosemu le, če človeka ne zebe in priporoča se
hoditi bosemu, ne pa stati v mokroti.

V Worishofen prišel je nekoč neki vojaški zdravnik.
Poprej ni hotel verjeti, da bi moglo biti zdravo izprehajati
se bosemu. A poskusil je sam in pred odhodom je dejal: ,,Ni¬
kdar ne bi bil verjel, da ima to izprehajanje toliko uspeha!
Glava postane človeku lahka, život se utrdi, in po izprehodu
je poprej utrujeni človek kakor pomlajeni 1  Tisti zdravnik
je to porabo potem tudi doma pri svojih vojakih uvedel.

(Kneipp-Buch, str. 386.)

Kako je zdravo hoditi bosemu, pričajo bolniki v Woris-
hofenu: Eden je trpel vedno za glavobolom, in ni mu po¬
magalo nobeno zdravilo. Začel je bos hoditi, in glavobol je
od dne do dne ponehavala, dokler ni popolnoma izginila.
Drugega je vse leto v noge zeblo; odkar je začel bos ho¬
diti, segrele so se mu noge in nehala je glavobol. Tretjega so
noge bolele; trpel je noč in dan. Odkar se je redno izpre-
hajal bos, iznebil se je vse bolesti. Zopet drug je vedno
trpel z nahodom; hodil je bos in nahod se je zboljšal, na
vsem životu se čuti utrjenega in zdravega. Drug je trpel
z žgočim priščem na podplatih; hodil je bos in prišč je iz¬
ginil. Neko dekle je zelo bolehalo za krčem: hodila je bosa,
kar jo je tako utrdilo, da je s pomočjo še drugih porab po¬
lagoma popolnoma ozdravela. (Kneipp-Buch, str. 339.)

2. Bos hoditi po mokri travi.

Posebno dobro je hoditi bosemu po mokri travi; vseeno,
ali je mokra od rose ali od dežja. Hojo po mokri travi pri¬
poroča Kneipp vsem ljudem: mladeničem in starcem, zdra¬
vim in bolnikom. Bolj ko je trava mokra, boljše je; dalje
ko hodiš, in bolj pogosto ko hodiš, boljše ti bo dejalo. Tak
izprehod naj traja 1 do 3 četrt ure; nazadnje si obriši raz
noge travo, pesek in smetje, obuj se moker in hodi še obut
nekaj časa; sprva malo hitreje, potem bolj počasno, dokler
se ti noge popolnoma ne posušijo. Skrbno moraš na to pa¬
ziti, da je obuvalo, nogavice in črevlji suho, sicer bi se
človek lahko prehladil v noge in zbolel.

3. Bos hoditi po mokrem kamenju.

Skoro enako dobro dene hoja po mokrem kamenju. Enemu
ali drugemu, zlasti po mestih, je to bolj priročno, ker ima

47

skoro vsaka hiša nekje kak tlak iz kamenja ali opeke. Po¬
stajati pa človek na mokrem kamenju ne sme; treba je
vedno hoditi ali vsaj teptati z nogami. Če se ti kamenje
hoče posušiti, oblij ga na novo.

Bolnik naj ne hodi dalje kakor 3 do 15 minut; zdrav
človek pa lahko pol ure ali še dalje hodi po mokrem ka¬
menju. Kdor ima vedno mrzle noge, vedno nahod ali katar,
kako bolezen v grlu, komur kri preveč sili v glavo in mu po-
vzročuje v glavi bolečine, ta naj hodi pogosto bos po mokrem
kamenju.

4. Bos hoditi po snegu.

Veliko bolj se človek utrdi, če si upa stopiti bos v novi
•sneg. Sneg mora biti mehek, da se nogam prileže; zmrzli
stari sneg ni za nič. Tudi o hudem mrazu ne hodi. Naj¬
boljše je proti pomladi, ko začenja sneg kopneti. Marsikdo
je v takem snegu hodil pol ure, celo uro ali še dalje; iz-
početka čuti človek mraz, potem pa ne več. Za izpreliod
po snegu je navadno dve ali štiri minute dosti dolgo. Ali
v snegu človek ne sme postati. Jeseni se lahko hodi po
slani; to nogam bolj hudo dene kakor zimski sneg, ker so
noge o tem času še toplote vajene. Nazadnje se moraš,
kakor se je že prej povedalo, suho obuti in še okoli hoditi,
da se ti noge posušijo in segrejejo.

Ne misli, da so to neumnosti, od katerih bi dobil skrnino
ali protin, nahod in Bog ve kaj še; premagaj se prvikrat
in prepričaj se sam, da ima prelat Kneipp prav.

Bila je imenitna gospa, ki je zgledno skrbela, da se
utrdijo njeni otroci. Jedi in pijače ni izbirala, pritožiti se
pa nihče ni smel. Kakor hitro je padel sneg, obetala je deci
strdi in surovega masla na kruhu, če gredo za nekaj minut
bosi v sneg. Tako je delala dolga leta; otroci so postali
močni in zdravi, in bili so materi hvaležni za njeno skrb.
To je prava mati, ki ve, česa je treba otrokom.

Nekdo je veliko let trpel z ozeblino na nogah; počila
je revežu vsako leto in mu napravljala obilno bolečin. Sve¬
tovalo se mu je, naj pri prvem snegu začne hoditi bos po
snegu, in ozeblina se je od tega časa izgubila.

H Kneippu je prišlo neko dekle tožit, da jo zobje bo¬
lijo. „Idi pet minut bosa po snegu; morebiti pomaga,“ ji
je ukazal. Dekle je ubogalo, in v 10 minutah mu je prišlo
pravit, da je zob ne beli več.

48

To se pa mora opomniti, da ne smeš nikdar hoditi bos
po snegu, če ti ni na vsem životu toplo; če te zebe, delaj
prej nekaj časa, da se segreješ. Če noge niso zdrave, tudi
ne smeš hoditi bos po snegu; smrdljive, tekoče noge, noge
z razpoklo ozeblino se morajo prej ozdraviti.

5. Izprehajanje po vodi.

Izprehajanje po vodi je nekaj sicer prav preprostega,
a vendar je jako dobro. Utrjuje ves život, dobro dene led¬
vicam, izvaja vodo in prepreči marsikatero bolezen v led¬
vicah in v mehurju. Ob enem je ta poraba dobra za prsi,
za glavobol, zlasti če ima kdo vedno težko glavo. To po¬
rabo si lahko vsak čas napraviš; v velik škaf uliješ vode,
sprva toliko, da ti gre do sklepov, pozneje vsakokrat več,
tako da prideš sčasoma do kolen v vodo. Od začetka hodi
samo eno minuto, pozneje vedno dalje do 5 ali 6 minut,
Mrzlejša ko je voda, boljša je. Navrh pa hodi, dokler se
ne segreješ. Če bi bil kdo nenavadno slab, moral bi prve-
krati vzeti tople vode, pozneje šele mrzle.

t>. Stati v vodi.

Da si utrjuješ roke in noge, za to je tudi to-le jako
priporočljivo in dobro. Stopi za eno minuto do kolen v vodo,
potem se obuj; odgrni si roke do ram in vtakni zdaj tudi
roke za eno minuto v vodo. Ta poraba spravlja kri v roke
in v noge. Kdor ima ozeble roke, naj jih večkrat vtika v
mrzlo vodo. Stori to, a le tedaj, kadar si razgret, ali kadar
te vsaj ne zebe.

7. Polivi.

Prav dobro utrjujejo telo tudi polivi. Ali tudi polive
smeš rabiti le tedaj, kadar te ne zebe. Ako polivaš noge,
ne smeš tega dolgo nadaljevati, brez da bi vmes ne po¬
lival tudi gornjega života ali vtikal rok v mrlo vodo (glej
točko 6).

Tako se utrjuj pozimi in poleti. Če tega nisi še na¬
vajen, ne začenjaj pozimi; počakaj, da pride poletje. Hudih
nasledkov Kneippovo ozdravljenje nikoli nima, če je človek
le količkaj pameten in previden.

49

Ta-le knjižica je spisana za kmetske ljudi; teh k utrje¬
vanju ne bo treba priganjati. Kdor pa ni iz tega stanu,
ali kdor se do sedaj še ni učil utrjevati se. naj prej po¬
skusi, in potem šele naj vse vkup obsodi in zavrže. Dobro
bo, če mnogo ljudi spozna, kako dobre so te-le porabe. Člo¬
vek pride v marsikatero nevarnost, srečen potem, če se je
zadosti utrdil o pravem času.

B. Kako se zdravimo z vodo?

Voda se rabi za obkladke, kopeli, sopare, polivanje,
omivanje, ovitke in kot pijača.

L Obkladki.

Izmed obkladkov se rabijo nakladki in podkladki
(to je obkladki na životu in pod životom).

a)  Haltladeb. Zloži prtič ali plahto tako, da si z
njim lahko pokriješ prsi in spodnji život, in da bo ob enem
še na obeh straneh malo plahte dol viselo. Tako vkup zlo¬
ženi prt namoči v mrzli vodi, izžmi ga in položi na leže¬
čega bolnika. Mokri prt moraš skrbno pokriti, da mrzli
zrak ne prihaja do njega; najboljše je, če se človek zagrne
v volneno odejo ali kočo. Če koce nimaš, pa je tudi debel
prt dober, da je le suh. Navrh pride potem še odeja. Da
zrak pri vratu ne pride pod odejo, zagrni bolniku vrat z
volnato ruto. Treba je paziti in skrbeti, da se bolnik ne
prehladi. Nakladek puščaj na telesu po eno uro; potem
vzemi mokri prt proč, in človek naj še ostane malo časa v
postelji dobro in suho odet, ali pa naj vstane in se izpre-
haja ali dela, dokler se popolnoma ne ugreje in posuši. Ta
poraba je dobra proti zasedli sapi v spodnjem telesu.

b)  Podbladek. V postelji razprostri kočo; na njo
deni moker prt tako vkup zložen, da bolniku sega črez ves
hrbet, če se vleže nanj. Na ta prt se vleže bolnik in za¬
grne od obeh strani s kočo, ki je spodaj. Navrh pride še
odeja. Bolnik bodi prav skrbno zagrnjen, da zrak ne pride
do mokrega prta. — Podkladek utrjuje hrbtenico, hrbtenični
rnozek; dober je za bolečine v hrbtu in v križu; tudi pri
vročinskih boleznih je prav priporočati.

Domači Zdravnik.

4

50

Nakladek in podkladek se morata jemati mrzla, nikdar
topla, in če se na človeku precej segrejeta, preden mine ena
ura, naj se zopet namočita v mrzli vodi. — Nakladek in
podkladek ob enem se jemljeta pri vročinskih boleznih in
kadar človeku kri preveč sili v glavo.

c)  Nakladek na trebuhu. Namoči se vkup zložen
prtič; potem se dene bolniku na trebuh (pod želodcem); za¬
grne se skrbno s kočo in odejo.

Nakladek puščaj na človeku po eno do dve uri; če se med
tem silno segreje, moraš ga na novo namočiti. Ta poraba
je dobra za krč, in če komu srce prehitro bije. Tak na¬
kladek potegne kri od srca, in to se potem kmalu pomiri.

Marsikdo je že vprašal, kaj je neki z ledenimi in sne¬
ženimi nakladki, ki jih zdravniki prav pogostoma ukazujejo.
Dokler sovražniku jezno pest ponujaš, ne bodeš se spravil
ž njim; treba je prijaznosti. Ta prispodoba je ravno pri¬
merna za led, ki naj utolaži bolezen. Pomisli: V telesu je
silna vročina in zunaj ledeni obkladek, med njima pa rahlo
meso in rahla kri! Kneipp se je prepričal, da led škoduje,
in zato ga popolnoma zametuje.

Naj bo vročina huda kakor hoče, tudi voda jo odvzame,
če jo le prav rabiš. Ogenj, ki se ne da z vodo pogasiti,
bodeš tudi z ledom zastonj gasil. Kneipp z vodo čisto dru¬
gače hladi, kakor zdravniki z ledom. Ako se ti v glavi kaj
vname, bodo ti zdravniki nakladali led na nje, on se pa
vročine loti pri nogah in se počasno pomika proti glavi.

Ljudje so tudi popraševali, kako je soditi o pijavkah?
Pred 40 ali 50 leti si je dal skoro vsakdo na leto po tri-
ali štirikrat puščati; dnevi, za puščanje pripravni, bili so
že v koledarju zaznamovani. Zraven puščanja so rabili pi¬
javke. Dandanes se temu vsakdo smeji. V človeškem telesu
se vse tako lepo zlaga, da bi človek nikoli ne bil mogel
izmisliti kaj tako lepega, tako umetnega; k temu je bilo
treba višje pameti in višje moči. V tem telesu, v katerem
se vse tako lepo ujema, naj bi bilo kdaj preveč krvi? Tega
ne moremo verjeti. Morebiti ti je že znano, kar tukaj bereš:
Kdor hoče govedo hitro opitati, pušča mu močno in potem
ga dobro krmi. V čisto kratkem času ima govedo dosti
mlade lepe krvi in ob enem se jako lepo pita. V treh ali
štirih tednih se zopet pušča govedu, in daje se mu dobra
klaja in dosti pijače. Naj bi bilo govedo še tako staro,

51

dobilo bo tako lepo kri, kakor vsako mlado. A poglej si to
kri! Ta kri je nekako vodena, nima moči, živinče bi s to
krvjo ne moglo živeti; zato ga morajo kmalu zaklati, sicer
bi dobilo vodenico in poginilo. Tako je pri živini. Ali bo
morebiti pri ljudeh drugače? Ne tajim, da odstrani včasih
puščanje za trenotek smrtno nevarnost, ali ravno to dosežeš
veliko lažje z vodo. Kako, to se ti pove pozneje.

2.  Kopeli.

a)  Kopel za  noge je ali topla ali mrzla. Stopi za
1 do 3 minute blizu do kolen v mrzlo vodo, in mrzla
kopel  je gotova. Ta kopel potegne kri iz glave in iz
prsi v spodnji del telesa. Zdravega človeka ta kopel raz¬
vedri in utrdi; zlasti vam kmetom naj bo priporočena ta
kopel; stopite zvečer, kadar ste prav utrujeni, za trenotek
v vodo; to vam bo potegnilo iz nog vso utrujenost, in na-
vrh bodete prav dobro spali.

Toplo kopel  za noge pa tako-le pripraviš: Voda
naj ima 25° R toplote; v njo deneš pest soli in dve pesti
pepela. V tej kopeli puščaj noge četrt ure. Navrh pa mora
priti vselej za eno minuto mrzla kopel. Topla kopel je za
tiste, katerih mrzla ne segreje več; za slabotne, ki imajo
premalo krvi; za bolne na živcih ali nervozne; za prav
mlade in prav stare; posebno pa za ženski spol. Prav dobra
je ta kopel za glavobol, ki prihaja od tega, da kri preveč
sili v glavo, za bolezni v vratu in za krč.

Kdor se v noge vedno poti, za tega ni ta kopel; za tega
je kopel iz senene zavrelice. Vzemi nekaj pesti sena, polij
ga z vrelo vodo in pusti vse vkup, da se shladi do pri¬
jetne toplote. Ta kopel raztaplja, kar se je v nogah na¬
bralo bolnega, poteguje iz njih in krepča. Za tekoče, po¬
bite, otolčene ali zmečkane noge, za oteklino, za skrnino ali
protin v nogah, za gnilobo med prsti ali za nohti ni bolj¬
šega od te kopeli.

Enako dobra kakor senena je ovsenična kopel; ovsena
slama se naj kake pol ure kuha. Ta kopel je posebno za to
dobra, da raztopi narastke na kosti; pri teh narastkih je
videti, kakor da bi bila kost zrastla. Tudi za kurja očesa
in v stran rastoče nohte je ta kopel.

Neki gospod si je izrezal kurje oko. Rana se je vnela,
in hotela se je vneti vsa kri. Jemal je vsak dan tri ovse-
nične kopeli in med časom si je noge zavijal v cunjo, ki

4 *

52

jo je namakal v ovsenično zavrelico. V štirih dneh je bila
noga zdrava. — Drugemu bolniku so hoteli na nogah vsi
prstje pogniti; vse je bilo oteklo in črno. Ta kopel ga je
kmalu ozdravila.

Opomniti še moram: Kdor trpi s krticami (Krampfadern),
ne sme nog pomakati globje v kopel kakor do sklepov, in
njemu se je skrbno varovati, da kopel ne bo toplejša kakor
25° K. Golega kropa brez vsake primesi nikoli ne pripo¬
ročam za kopel.

b)  Polkopel. Da bi šel ves v vodo, to ni za vsa¬
kega, kopel samo za noge je pa zopet premalo. Kneipp
je prišel na drugo kopel, ki je v sredi med obema; to je

polkopel. Pri tej gre človek
samo do želodca v vodo, ne
globje, večjidel še do tja ne.

Polkopel je trojna. Pri
prvi stopi človek malo črez
kolena v vodo, pri drugi po¬
klekne v njo, tako da so
tudi stegna v vodi, in pri
tretji se vsede v vodo, tako
da mu sega do popka. Te
tri kopeli se jemljejo vselej
mrzle. Iste so za zdrave
ljudi, ki se hočejo prav utr¬
diti, za take, ki hočejo po
bolezni priti k moči in sploh
za slabotne ljudi. Pri bol¬
nikih se navadno ne rabijo.
Nobena teh kopeli ne sme
trajati dalje kakor 3 minute.

Zlasti tretja kopel, vsesti se do popka v vodo, pripo¬
roča se vsem. Kdorkoli ima kako bolezen v spodnjem ži¬
votu, in takih bolezni je brez števila, naj jo pridno jemlje;
in kdor še nima take bolezni, naj se je varuje s to kopeljo.
Le poskusi to polkopel, in ne bo ti več treba tožiti o zlati
žili, o trodu (koliki), o maternici itd. Zdravim svetujem:
Zjutraj si omijte zgornji život in zvečer si napravite pol¬
kopel; če že zjutraj za omivanje ni časa, omijte si v pol-
kopeli prsi in hrbet.

Mlad mož je vsled legarja ali mačuha (tifusa) tako
oslabel, da ni bil več za nobeno delo; dalje časa je pokle-
koval vsak drugi dan po eno minuto, pozneje po dve ali tri

53

minute v mrzlo vodo; od tedna do tedna je postajal moč¬
nejši in kmalu je mogel zopet na delo.

Uspeli polkopeli je naravnost izreden. Ukrepi se ves
život, razvije povsod zadosti enakomerne toplote, uredi se
pretakanje krvi, pomiri se ves život, Polkopel je izmed
vseh porab najboljše sredstvo, da se po prestani bolezni
zopet pride do moči. Človek bo čutil, da mu polkopel naj¬
boljše dene.

e)  Sedežna kopel. Za to kopel se jemlje ali krop
ali mrzla voda. Dobivajo se nalašč za to narejene banje
iz lesa ali pločevine (pleha). Če si take banje ne moreš na¬
baviti, dober je tudi vsak škaf, če se le moreš vsesti vanj.
Vode naj bo toliko, da sega do ledvic in pokrije vsaj polo¬
vico stegen. Če si količkaj okreten, ni se ti treba popolnoma
sleči. V vodi smeš sedeti
pol minute do tri minut, ne
dalje. Ta mrzla kopel je
neprecenljiva za spodnji ži¬
vot; ona spravlja sapo iz
trebuha, pomaga želodcu pre¬
bavljati, spravlja kri v redni
tok. Nad vse dobra je za
bledico (Bleichsucht), krvo-
tok in sploh za vse bolezni
spodnjega života.

Jemljite pogostoma to kopel, najboljše ponoči iz tople
postelje; ona vas bo utrdila proti vsakateremu prehlajenju;
naj potem prideta mraz ali toplota, ne bodeta vam mogla
več škodovati. Ko se ponoči zbudiš, le hitro se vsedi v
mrzlo vodo in idi hitro zopet v postelj, ne da bi se obrisal.
Kdor nima zdravega spanja, kdor več zaspati ne more, če
se je prebudil, naj jemlje to kopel; sedenje v vodi ga bo
popolnoma pomirilo in mu dalo sladko spanje. Posebno dobro
bo vplivala ta kopel še pri bledici in pri krvotoku. Kdor
nima spanja, ali ne more mirno spati, naj jemlje tako kopel.
Kopel naj traja 10 do 20 sekund, ne dalje.

Taka kopel se jemlje v tednu dvakrat, skrajno trikrat,
ne več, ker dovaža veliko krvi v spodnji život. Navadno
se bolnik koplje mrzlo, če je pa kdo slab in mu manjka
toplote, napravi se topla kopel.

Za toplo sedečno kopel se ne jemlje sam krop, marveč
pokuha se ali hvošč, ali smrečje, ali ovsenica, ali seno.
Toplota te kopeli naj bo 24 do 26° R.

54

Sedečna kopel v pokuhanem h v o š č u se rabi za
krč ali protin v ledvicah ali v mehurju, rabi se zoper kamen
ali če se težko hodi na vodo.

Kopel v pokuhani ovsenici ali v smrečji  je
izvrstno zdravilo za protin.

Kopel v pokuhanem senenem drobu  se rabi
za zunanje otekline, pri zapeki in zlati žili.

Kopel v slanem kropu  je dobra za škrofulozne
bolnike.

c)  Kopel *a ves život je za zdrave in bolnike;
jemlje se ali topla ali mrzla.

1. Mrzla kopel.

Mrzla kopel ne bodi kračja od pol minute, a ne daljša
kakor tri minute, potem je prav. To je Kneippovo prepri¬
čanje. Izkušal je dolgo in našel: Kračja ko je mrzla kopel,
boljša je. Kopel, ki traja dalje kakor tri minute, ni vredna
nič. Dolgotrajna kopel škoduje, ne da bi okrepčala, ona le
utrudi človeka.

a) Mrzla kopel za zdrave.

Kneippa je marsikdo svaril, naj ne ukazuje preveč
mrzlih kopeli, češ, kopel jemlje telesu toploto in dela živce
preveč občutljive. To je resnica, če kopel predolgo traja;
ali kopel, kakor jo Kneipp ukazuje, je nad vse dobra za
zdravje, ker oživlja in krepča vsega človeka.

Ljudje si tega ne dado izbiti iz glave, da kopel člo¬
veka prehladi, in da človek vsled tega oslabi. To ni res¬
nica; hitra kopel telesu zdravje vzdržuje. Dokaz temu je
to, da se je s temi kopeli ozdravilo že veliko ljudi. Samo
na to dobro pazi, kar se ti zdaj pove, in mrzla kopel bode
popolnoma prav. Če se hočeš v mrzlem kopati, mora ti biti
po vsem životu toplo;- iz tople sobe, ali od dela, ali od iz-
prehoda smeš v mrzlo vodo. Kogar pa zebe, ali kdor ima
mrzle noge, ta se naj ne koplje, preden se ni segrel.

Kdor je pa prav razgret, ali kdor se prav poti, naj
gre brez skrbi v mrzlo vodo. Čudno, da se zdravi ljudje,
ki so sicer pametni, vode tako bojijo, kadar jim je vroče.
Izkušnja pa je učila, da je kopel tem boljša, čim bolj ko je
človek razgret.

Res je že marsikdo umrl, ker je prišel poten na mraz,
ali ker je razgret obstal na kraju, kjer zrak prav vleče
(na prepihu). Nihče tega ne taji; a tudi tega ne, da je že
marsikdo hudo zbolel, ker se je šel poten kopat. Ali daj

55

norcu nož v roke, in videl bodeš, kaj ti naredi ž njim. Kjer
prave pameti ni, tam se najboljša reč izpremeni v slabo.
Človek mora vedeti, kako se je treba kopati, in potem mu
kopel ne bo škodovala. Kdor je pa svojeglaven, ta naj pri¬
pisuje žalostne nasledke samemu sebi.

Ves poten prideš domov; pot se ti cedi po obrazu, in
prstje so, kakor da bi jih bil kdo zlepil. Se li v tem po¬
ložaju bojiš omivati se? Če namesto obraza ves život orniješ,
mar ti bo to na škodo? Kar je dobro za obraz, to je tudi
dobro za ves život.

Kako se naj torej koplje zdrav človek v mrzlem ? Ne¬
kemu gospodu se je svetovalo, naj jemlje vsak teden dve
kopeli. Mine 14 dni in gospod pride tožit, da mu je ve¬
liko slabše, da je izgubil vso telesno toploto, da je postal
mrzel, kakor kepa ledu. „Ste li vse tako storili, kakor se
vam je naročilo ?“ vprašal ga je prelat Kneipp. In on je
odgovoril: „Vse, še veliko več, kakor ste rekli; namesto ene
minute sem ostajal po pet minut v mrzli vodi.“ Kneipp mu
je stvar razložil; potem se je natanko držal njegovega na¬
ročila in kmalu ozdravel.

Kjerkoli voda škoduje, je nekak takšen vzrok; voda
ničesar ne stori, le ljudje niso dosti previdni. Kdor se hoče
mrzlo kopati, naj se prav hitro sleče in potem vleže za eno
minuto v vodo. Če si poten, idi samo do želodca v vodo,
zgornji život pa si z rokami omij, nazadnje se za trenotek
spusti do glave v vodo. Potem idi hitro iz vode in se obleci,
kolikor hitro moreš, ne da bi se prej obrisal. Nato mora
delavec zopet na delo, in drug človek naj hodi vsaj četrt
ure semtertja, da se posuši in segreje. A pri tem bodi pa¬
meten, ljubi čitatelj, in ne pretiravaj ničesar.

„Kdaj se pa naj začnem kopati ? - ‘ morebiti kdo vpraša.
Utrjevati telo in ga varovati bolezni, to je imenitno opra¬
vilo, katerega se nikdar ne lotiš prezgodaj. Zato začni takoj
danes z bolj lahkimi poskusi, ne z ostrimi, sicer morebiti
vse vkup zopet opustiš; ne misli, da bodeš mogel z ostrimi
porabami naenkrat kaj prisiliti.

Kdor ima resnično voljo se utrjevati, naj se vsak dan
ali pa vsaj nekaterekrati v tednu, zjutraj ali zvečer, ponoči,
ali podne, kar je vseeno, vsega omije z mrzlo vodo. Naj¬
lažje storiš to zvečer ali pa zjutraj, samo tega ne pozabi,
da moker ne smeš nikoli in nikjer obstati. Zato idi, omivši
se, hitro na delo, ali se pa vlezi za četrt ure v postelj, da
se posušiš. S tem omivanjem se pripravljaš za mrzlo kopel.

Bil je nek gospod, ki se je skozi 18 let vsak dan mrzlo
kopal in vsa ta leta ni bil bolan niti en dan ne.

Trdni rodovi so bili vsekdar prijatelji mrzle vode. Naš
rod je ves mehkužen, zato mu je treba, da se vrne k temu,
kar so pradedje tako cenili. Nahajajo se imenitne rodbine,
v katerih se je kopanje v mrzli vodi kot stara šega po¬
dedovala od starišev na otroke; zato se tudi tebi, dragi či-
tatelj, kopeli ne bo treba sramovati.

b) Mr sla kopel za bolnike.

Kdaj je bolnikom treba mrzle kopeli, povedalo se bo pri
posameznih boleznih; tu le mimogredč nekaj besed. Zdrav
život sam trebi iz sebe, kar se je v njem nabralo bolnega,
bolno telo se pa mora podpirati pri tem delu. Mrzla kopel
človeka okrepčuje; zato je za človeško telo najboljša pod¬
pora. Zlasti pri vročinskih boleznih je ta kopel imenitna. Če
se te loti vročinska bolezen, ne čakaj nikoli, da bi se ista
razvila, naj si bo bolezen katerakoli; le hitro jo pojdi z
mrzlo vodo gasit. Zdravila so pri teh boleznih za nič; kako
naj ugasi hudo vročino žlica zdravila, ki ga jemlješ vsako
uro enkrat? Kaj naj pomagajo kinin, antipirin in druge
reči? Ogenj se mora gasiti, druge pomoči ni; če ti ves život
gori, gasi ga z mrzlo kopeljo. Kolikorkrat bolniku prihaja
huda vročina, naj gre zopet v mrzlo vodo. Tako bode hitro
ozdravel, tako hitro, da se bo vsak zdravnik temu čudil.
Omeniti se pa mora, da mrzla voda ni za vsakega; kdor je
prav hudo bolan in slab, ta si naj namesto kopeli omije ves
život z mrzlo vodo. Kolikorkrat vročina raste, omij bolnika
zopet, verjemi, da mu pomaga.

Nekdo je zbolel za vročnico. Zdravnik mu ukaže, naj
gre za celo četrt ure v mrzlo vodo. Bolnik je ubogal, a
postalo mu je tako hudo, da je začel preklinjati to kopel.
Nato je zdravnik razsodil, da ni več zanj pomoči, ker mu
ni pomagala ta kopel. Tako k smrti obsojen, poslal je bol¬
nik h Kneippu, naj mu svetuje, in ta ga je nagovoril, naj
še enkrat poskusi mrzlo kopel, ali ne za četrt ure, marveč
samo za nekaj trenotkov (noter in ven). V nekolikih dneh
je prišel bolnik zopet k sebi.

Neki človek je bil že 11 let v postelji; zdravnik je ves
čas bodil k njemu. Poskušalo se je tudi z vodo, a vse za¬
stonj. Pridejo Kneippa vprašat, in bolnik je bil v šestih
tednih ozdravljen. Nato je prišel zdravnik sam gospoda
Kneippa vprašat, kako je vendar mogel tega bolnika ozdra¬
viti. češ, vse se mu zdi kakor čudež, saj je tudi sam po-

skušal z vodo, ali bilo je vse zastonj. Kneipp pa je zdrav¬
niku naštel svoje zdravila; bilo je vse prav rahlo in pre¬
prosto. Spoznala sta oba, da se treska ne gasi z brizgal-
nico; on je vodo rabil preostro, Kneipp pa prav rahlo; zato
so ti poskusi pomagali, zdravnikovi pa ne, in Kneipp piše:
..Meni je vsekdar težko pri srcu, kadar čujem, da so bol¬
niki po 10 in še več let v postelji; jaz ne vem, kako je
kaj takega mogoče. Prepričan sem, marsikaterega bi ljuba
voda popolnoma ozdravila, ko bi se je vztrajno, natančno
in prav posluževal. 11

Pred vsem se ta kopel rabi zoper vročinske bolezni.
Kadar vročina pride na 30 do 40° R, prihaja bolezen ne¬
varna; vročina jemlje bolniku moč, in ko je bolezen že mi¬
nula, marsikdo umre vsled slabosti. Kaj naj bo, če se čaka
na razvoj bolezni? Zdravnik zapisuje strupe, ki so dostikrat
vzrok kakšne srčne bolezni (digitalis^itd.). Kjer se je vnel
tak ogenj, je edina pomoč gašenje. Že od nekdaj se je ra¬
bila mrzla kopel v bolnišnicah pri revnih bolnikih, ki dra¬
gega kinina niso mogli plačati; zadnja leta zdravijo zlasti
v avstrijskih vojaških bolnišnicah legar z vodo. A če se
ta nevarna bolezen da z vodo zdraviti, zakaj ne druge, ki
niso tako nevarne?

2. Topla kopel.

Topla kopel je kakor mrzla za zdrave in bolnike. Na¬
praviš jo tako-le: Vlezi se ves v toplo vodo, da ničesar ne
ostane zunaj razen glave. V topli vodi ostaneš pol ure.
Zraven pa moraš imeti drugo banjo z mrzlo vodo. Ko mine
pol ure, vstaneš iz tople vode in se vležeš za trenotek v
mrzlo; samo za trenotek, ne dalje. Potem se hitro obleci,
ne da bi se obrisal, in idi na delo ali na izprehod, da se
posušiš. Topla kopel naj ima 26 do 30° R toplote, več ni¬
koli. Treba je natanko meriti s toplomerom.

Topla kopel se lahko napravi še drugače. Vzemi malo
toplejšo vodo; 30 do 35° R je zadosti. Potem se vlezi, ne
enkrat, marveč trikrat v toplo vodo in ravno tolikokrat v
mrzlo. Vsa kopel naj traja ravno 33 minut. Zraven banje
položiš na stol uro, in potem se vležeš za
10 minut v toplo in
1 minuto v mrzlo: nato nazaj za
10 minut v toplo in zopet
1 minuto v mrzlo; naposled nazaj za
10 minut v toplo in
1 minuto v mrzlo vodo.

58

Toplo kopel moraš na vsak način končati z mrzlo vodo;
kdor je preveč strahopeten, da bi se vlegel v mrzlo, naj se
hitro omije po vsem životu z mrzlo vodo; tudi to velja.
Glave nikoli ne pomakaj v vodo; če se ti pa zmoči, obriši jo.
Še enkrat te opominjam, da moraš po vsaki kopeli delati
ali se izprehajati, zato, da se telo segreje in posuši. Topla
kopel brez mrzle ni za nič; toplota človeka le oslabi, ne
da bi ga okrepčala. Ne boj se po nepotrebnem, da bi ti
mrzla voda mogla škodovati; samo enkrat poskusi, in pre¬
pričal se boš, kako dobro ti bo ta kopel dejala, da ne boš
nikoli več vzel tople kopeli brez mrzle. To kopel tudi te¬
daj brez skrbi vzameš, kadar te zebe. Tudi za to kopel se
ne jemlje gol krop, marveč ovsenična ali senena ali kaka
druga zavrelica.

a) Topla kopel za zdrave.

Če se kdo mrzle vode preveč boji, dovoli se mu topla
kopel; s to kopeljo se privaja mrzli vodi. Izkušnja je učila
to: Zdravim in trdnim ljudem, katerim se vidi na licu, da
jim ne manjka krvi, ni treba nikoli tople kopeli. Tak človek
sam od sebe hrepeni po mrzli vodi kakor riba. Če je pa
kdo slaboten, razdražljiv na živcih (nervozen), kdor ima pre¬
malo krvi, kdor trpi s krčem ali skrnino, posebno matere,
ki so prišle ob vso moč, ti naj jemljejo vsak mesec eno
toplo kopel z mrzlo navrh.

Kdor trpi s skrnino ali sklepno boleznijo, naj jemlje
vsak mesec po dve taki kopeli.

Starim ljudem se lahko priporoča vsak mesec ena taka
kopel za krepčilo.

b) Topla kopel za bolnike.

Katerim bolnikom je treba toplih kopeli, se bo pove¬
dalo pri posameznih boleznih. Pri bolnikih ima topla kopel
dvojen namen: da bolniku život segreje, če mu manjka to¬
plote, in da v njem raztopi in iz njega potegne, česar bolni
život sam ne more več iztrebiti iz sebe. Topla kopel je
ali senena ali ovsenična, ali smrečja; lahko se tudi to vse
vkup zmeša.

Senena kopel.  Seneni drobec (v malo vrečico na¬
polnjen) skuhaš in to zavrelico vliješ v mrzlo vodo, tako
da dobi kopel kakih 28 ° R toplote; ta kopel je najnavad-
nejša za zdrave in bolne ljudi. V Worishofen-u hodi veliko
ljudi po vasi semtertja, ki že od daleč dišijo po zelenju. Ta
kopel je posebno dobra, če je treba kaj sesedlega raztopiti
in potegniti iz človeka.

59

Ovsenična kopel. Razsekano ovsenico v vrečici
kuhaš pol ure, potem pa napraviš kopel, kakor je prejšnja.
Ta kopel je veliko izdatnejša kakor senena; posebno dobra
je pri boleznih v ledvicah, v mehurju, za kamen in pesek
in za skrnino ali protin.

Kopel iz smrečja.  Smrečje, prav sveže in drobno
sesekano, tudi s storži vred, kuhaš pol ure. Ta kopel ni
tako močna kakor ovsenična, vendar je tudi dobra za led¬
vice, in mehur.

Ne ugovarjaj, da ti taka kopel napravlja preveč dela.
Sena in ovsene slame dobiš povsod, smrečja in jelovja ti
tudi ni treba kupovati, in lesen škaf ti tudi kdo posodi, če
ga nimaš sam. Če te dolgotrajna bolezen spravi v postelj,
je li to manj težavno? O trudu in delu se pri teh kopelih
ni treba pritoževati; človek mora biti že lenuh, da mu je
to preveč.

Rudninskih kopeli, ki tako slovijo po svetu, Kneipp
prav nič ni obrajtal. V takih kopelih nosijo mrliče ponoči
k zadnjemu počitku, da bi bolniki ne vedeli, koliko jih umre.
Umre jih pa veliko. Ta ali oni je bil prvikrat v kopeli,
dejalo mu je dobro. Ali bolezen se je vrnila, on gre zopet
v kopel. Drugič mu že manj dobro dene. Še tretjič gre
v kopel pripravljat se za smrt. Tako se je godilo že
mnogim ljudem. Temu se ni treba čuditi; rudninske kopeli
imajo v sebi mnogotere soli; taka slana voda dene človeku,
kakor da bi s peskom čistil srebro. Pesek sicer odvzame
nesnago, ali z nesnago vred tudi srebro; človek je pa še
veliko bolj rahel kakor srebro in zlato.

d)  Kopeli za posamezne ude.

1. Kopel za roke in noge. Kako in kdaj se napravi,
se pove pozneje.

2. Kopel za glavo si napravi tako-le: Skledo z vodo
postavi na stol in drži v njo glavo; če je mrzla, eno mi¬
nuto, če je topla, pa 5 do 7 minut. Na zadnjo stran glave,
kamor voda ne seže, vlivaj si jo z rokami. Po kopeli se
morajo lasje skrbno obrisati. Bodi v tem prav previden,
da ne dobiš skrnine ali kake druge bolezni v glavo. Mrzla
kopel za glavo je pa le za take, ki imajo kratke lase; pri
teh pride voda hitro do kože; in kdor ima dolge lase, pri
tem voda ne prodere tako hitro do kože, in glava se potem
predolgo ne posuši. Za dolge lase je topla kopel boljša, ker
dalje traje. Po topli kopeli moraš glavo z mrzlo vodo oplak¬
niti. Žalibog, ljudje na svojo glavo vse premalo gledajo.

60

Vsak dan si omiješ obraz ter misliš, da je to že dovolj. A
ne pozabi popolnoma na glavo; to je k zdravju tudi potrebno,
kajti sicer se ti bodo jele delati kraste in druga gniloba na
njej. Zlasti materam polagam to na srce.

Kopel za glavo bo dobro dela ljudem, ki imajo na glavi
kak prišč, ali trpe z garjami.

3. Kopel za oči se jemlje tudi ali mrzla ali topla. Po¬
moči obličje v mrzlo vodo in odpri oči, da se kopljejo pol
minute. Potem vzdigni glavo, počakaj eno minuto, in po¬
moči jo zopet v vodo; tako stori štiri- do petkrat. Če pa
to kopel vzameš toplo, mora biti v zvezi z mrzlo; tudi tu
ne priporočam praznega kropa, zeliščna zavrelica je boljša.
Prav dobro je, če deneš v vodo pol žlice zmletega kopriča
(sladkega janeža) ali pa smetlike. Mrzla je ta kopel dobra
za zdrave in bolne oči, ker okrepčuje in hladi, topla pa po¬
tegne iz oči slabe tekočine, ki so se zbrale v njih, in raz¬
taplja otekline na zunanjem očesu.

Če so oči vsled prenapornega dela oslabele, bo slabost
po kopelih ponehala; če so oslabele vsled kake hude bolezni,
jih bo kopel vsaj okrepčala, kakor splošna kopel okrepča
ves život. Posebno lep je uspeh teh kopeli pri očesnem
vnetju. Kdor ima vnete oči, naj jih desetkrat na dan koplje.

Zgoditi bi se moglo, da se vsled kopeli oko vname;
to pride odtod, da voda izvaja skozi oči slabe snovi, dotična
tekočina je pa tako ostra, da se očesna jama pri tem raz¬
vname. To očesu ne de nič in s kopeljo se lahko nadaljuje.

(Kneipp-Bucb, str. 400.)

3. Sopari.

Sopar ali suha kopel je tudi nedolžna reč; a vendar je
pri soparu treba previdnosti. Kar bolnika ozdravi, ako je
prav storjeno, to lahko spravi zdravega človeka v bolezen,
ako je narobe napravljeno. Če bi kdo šel po soparu hitro
na mrzel zrak, preden se je še ohladila vročina, mogel bi
vsled tega umreti, Temu bi pa ne bil sopar kriv, marveč
neumni človek. Le pameten bodi in previden, potem si ti
ničesar ni treba bati.

Pri pranju potrebujejo ženske mrzle in tople vode; topla
raztopi nesnago, mrzla jo pa opere. Ravno to se godi pri
ozdravljenju v bolnem telesu. Kar je v njem slabega, mora
se raztopiti in navrh život okrepčati, da more spraviti ne¬
snago iz sebe; prvo stori krop, drugo pa mrzla voda. Da

61

more život delovati, treba mu je toplote. Zdravi človek ima
toplote dosti, bolniku je pa manjka; zato mu jo moramo od-
nekod priskrbeti. Topla kopel in sopar sta za to.

Kako se pa naj napravi sopar? Najprej si zapomni, da
tudi pri soparu ne smeš ničesar pretirati; če zadošča suha
kopel za posamezen ud, ne napravljaj jo nikoli za celo telo.

Kneippovi sopari so vsi le za posamezne dele života;
sopar za posamezni del deluje itak na celo telo. Sopar je
edino tedaj nekaj vreden, kadar pride le na en del života;
kajti on slabi bolni ud, zdrave ude pa pusti pri miru in pri
moči; tako potem zdravi udje lažje premagajo bolnega in iz¬
trebijo iz njega bolezen. Navadno se morajo sopari menja¬
vati z drugimi porabami, samih se le redkokdaj poslužuj.

Še enkrat naj bo rečeno, bodi s soparom previden; marsi¬
komu za glavo ali noge prav dobro dene. Sopar močno raz¬
taplja in ven poteguje; zato postanejo za njim noge prav
lahke. Bolnik je morebiti ves srečen, a če jemlje sopare
prepogostoma, tedaj pa si s tem škoduje.

Po mačuhu (legarju) in drugih vročinskih boleznih imajo
bolniki še marsikaj slabega v sebi, kar bi bilo treba raz¬
topiti in potegniti iz njih. Sopar je v tem slučaju dober,
ali naj se napravlja poredkoma in prav rahlo, ker je kri še
slaba. Da ugasiš žveplenko, ni treba kovaškega mehu; do¬
volj je malo sape iz ust.

Sopari so tudi dobri za take bolnike, ki imajo premalo
krvi. Če bi jih pa pregosto rabil, popili bi bolniku še to
kri, katero ima. „Močni in debeli ljudje pa gotovo smejo
sopare prav pogosto jemati," misliš si morebiti zdaj. Ravno
ti najmanj, ker debelim ljudem navadno manjka krvi; zato
se pri takih sopari redkokdaj rabijo.

a)  Sopar za glavo. Za suho kopel moraš imeti
škaf s pokrovom, dva stola, enega višjega in enega nižjega,
in večjo volneno odejo (kočo). Na
nižji stolec pride škaf z zavrelico,
na' višjega pa sede človek.

Ko je vse pripravljeno vlij krop
v škaf in ga pokrij, da se ti ne
shladi; zdaj se sleci do pasu in si
priveži brisalko okoli srede, da ti
pot ne pojde po hrbtu dol v obleko,
in se opri z rokami na škafovi uhi. Potem te naj kdo z
odejo tako pokrije in zavije, da sopar nikjer ven ne more.
Nato vzemi sam pokrov raz škaf. Sopar ti bo oblil kakor

Vsedi se na višji stol

62

goreč potok glavo, prsi, hrbet in ves zgornji život in bo
raztopil v njem, kar se je zbralo slabega. Skrbi, da bodeš
lahko sedel, vročine se pa ne boj, ne boš se zadušil v njej,
gotovo ne. Prvi trenotek se vsakdo ustraši silne vročine;

naj bo bolnik z glavo nad zavrelico, naj diha močno sopar
v usta in v nos, naj ga pusti na oči kolikor mogoče. Ko
mine 24 minut, deneš odejo proč in si zgornji život krepko
omiješ z mrzlo vodo. Potem mora človek na izprehod ali
na delo, da se posuši; pozimi naj hodi v sobi semtertja.

Tudi za sopar se ne jemlje sam krop; boljša je zeliščna
zavrelica. V krop se dene žlica zmletega sladkega janeža
ali žajbelja, rmhna (škorece), mete, bezgovja, pripotca ali
lipovega cvetu; če pa tega nimaš, vzemi pest kopriv ali
sena; to je tudi dobro.

Navadno človek sopar prav hitro čuti; v petih minutah
jamejo kapljice padati raz čelo, in v 10 minutah kar teče
od človeka. Pri ljudeh, ki imajo malo krvi, to ne gre tako
hitro; pri takih bo treba dejati v krop kos razbeljene opeke,
da bode bolj vrel. Pozimi ne smeš sopara nikdar naprav¬
ljati na mrzlem kraju; soba mora biti zakurjena; po soparu
ne bodi nikdar na prosto, preden se nisi z mrzlo vodo omil.

Pozimi tudi po mrzlem omivanju ne smeš na prosto,
preden nisi po topli sobi hodil pol ure semtertja. Naj¬
lažje se po soparu omiješ tako: Vzemi brisalko, namoči in

izžmi jo rahlo, potem jo primi z rokami na obeh koncih in
si obriši razgreti život. Kdor ima oteklo glavo, komur se
kaj izpušča na glavi, komur teče iz ušes, za tega je ta sopar.
Opomnim, da se naj glava ne oplakne z mrzlim. Kdor more

nagni se tedaj malo
nazaj ali na stran, da
ne boš z glavo ravno
nad zavrelico; kakor
hitro se pa privadiš
vročini, nagni se zopet
nad škaf. Bati se ti ni
treba ničesar. Sopar
nikomur ne škoduje, ki
ga je prav napravil,
nekateri so si pa res
škodovali, ker niso ubo¬
gali. V suhi kopeli
ostane človek 20 do
24 minut. Ves ta čas

63

po soparu vzeti mrzlo kopel, naj jo vzame brez skrbi, toda
biti mora čisto kratka, nikoli daljša od ene minute.

Ta sopar je imeniten za bolezni v glavi, v sapniku, v
pljučih; za skrnino v tilniku ali v plečih; kadar ti je prav
težko na prsih; za slizno vročico; pri vseh teh boleznih je
suha kopel za glavo neprecenljiva. Napravi si to kopel
dvakrat v treh dneh, in bolezen bo izginila, naj sedi, kjer
hoče. Kdor ima zaduhlo glavo, nenavadno debel vrat, otekle
žleze, naj si pripravi dva ali tri sopare na teden; ravno tako,
kdor boleha z vnetimi ali tekočimi očmi. Kdor ima tekoče
oči, naj si napravi še tisti večer, ko si je naredil suho kopel,
toplo kopel za noge, v katero dene pest pepela in pest soli.
Komur sili kri prav v glavo, celo pri mrtvoudu se rabi ta
sopar z najlepšim uspehom. Ne misli, da sopar vleče kri v
glavo, to ni res; samo skrbi, da bolnik ne bo dalje v so¬
paru, kakor 15 do 20 minut, in da bolnik za soparom na
glavo vzame kmalu sopar na noge, kajti ta dva morata
biti v zvezi.

Sopara pa ne smeš prepogosto napravljati, sicer bi
človek preveč oslabel; vobče ga ne smeš napraviti večkrat
kakor dvakrat na teden. Le prav redkokdaj, in samo tam,
kjer je treba posebno veliko potegniti iz človeka, moreš ga
skozi teden dni vzeti vsak drugi dan, a tedaj bolnik ne sme
dalje ostati v soparu kakor 15 minut,

b)  Sopar na nos ali ušesa. Kakor na vso glavo,
tako se s soparom lahko vpliva tudi na ušesa ali na nos.
Kdor na pr. vsled prehlajenja trpi na ušesih, naj si skuha
kamelic in drži bolno uho nad zavrelico. Kamelični sopar
bo bolečine olajšal in bolezen raztopil; h kamelicam se lahko
pridene tudi kopriv in škorece.

Pri zastarelem kataru bo pomagal sopar na nos.

c)  Sopar na roko. Enako, kakor za ves život, se
pripravi sopar tudi za posamezne ude, na pr. za roko. Nad
škaf s seneno zavrelico se dene roka in pokrije, da se začne
močno potiti.

Reza si je ranila palec; mala rana jo je začela zelo
boleti, prst je postal ves višnjev in roka je otekla, zastru¬
pila se je bržkone kri in dekle je bilo v smrtni nevarnosti.
Kneipp ji je dal najprej ovitek z vročim senenim drobcem,
potem se je dala z drobcem ovita roka še v vroč sopar, roka
se je jela zelo potiti, in nevarnost je kmalu izginila.

Tak sopar je za roke, ki so vsled protina (skrnine)
Otekle. (Kneipp-Buch, str. 409.)

64

č)  Sopar asa noge. Na stol si razprostrl veliko vol¬
neno odejo (kočo); na to se vsedi z golimi nogami. Zdaj
se ti postavi k nogam škaf z vrelim kropom; skoz škafovi
uhi se vtakne deščica, na katero deneš noge; glej, da ti

kaka noga ne zdrkne v krop!
Potem ti naj kdo noge nad
škafom z eno ali več odejami
tako zagrne, da so noge v so¬
para, da pa sopar nikjer ven
ne more. Če se ti krop hoče
shladiti, deni vanj žareč kamen
ali kos opeke, pazi pa, da ti
vreli krop ne štrkne na noge.
Ta 'suha kopel naj traja 15 do
20 minut. Tudi k temu se ne
jemlje sam krop; boljša je ze¬
liščna zavrelica.

Po sopara moraš život,
kakor daleč se poti, ali mrzlo
omiti ali politi (oplakniti). Če
se samo noge potijo, oplakni
potijo tudi stegna, vzemi pol-
kopel; če se poti ves život, kopaj se ali umij se ves. Navrh
hodi in delaj, dokler se ves ne posušiš.

Ta sopar je dober za smrdljive noge, za otekle noge,
če pride oteklina od zastale krvi, za vedno mrzle noge; on
hudi in oživlja život k novemu delu.

Komur nohtje gnijo ali v stran rastejo, kdor si je po
nesreči izrezal nohet ali kurje oko, naj si le hitro napravi
ta sopar.

Prav uspešno se rabijo rahli sopari za noge pri ljudeh,
katerim je najprej treba toplote, da se pozneje morejo zdra¬
viti z mrzlo vodo. Tudi pri teh soparih velja isto kakor pri
prejšnjih; Napravljaj jih poredkoma enkrat ali dvakrat na
teden, trikrat pa malokdaj.

d)  Sopar za spodnji život. Zavrelico postaviš
v ponočni stolec; bolnik sede na stol in se skrbno ogrne z
odejami (kočami), da sopar nikjer ven ne more. Život se
kmalu začne ves potiti. Bolnik ostane na stolu 15 minut;
če je treba, da se še dalje poti, naj le hitro gre v postelj,
in za pot mu ne bode treba skrbeti.

Po sopara se mora bolnik ves omiti, ali pa naj vzame
polkopel in si naj oh enem omije prsi in hrbet z rokami.

si jih mrzlo do kolen; če se

65

Če ;je kdo nevarno bolan, ga vsega omij. Za ta sopar se
jemlje najrajše preši ična (hvoščeva) zavrelica. Za bolne
ledvice, za kamen v mehurju je ovsenična zavrelica boljša;
za krč in skrnino v spodnjem životu, v začetku vodenice je
zavrelica iz senenega drobca dobra. Največ se doseže s
hvoščevo zavrelico pri bolnikih, ki niso mogli na vodo. Ta
bolezen je navadno posledica prehlajenja; prehlajenje po¬
vzroči skrnino ali krč, in voda se zapre. Hvoščevi sopar
temu opomore, in mehur bode po njem zopet redno deloval.

e)  Sopar za posamezne ude. Če koga pikne
kaka žival, da oteka rana in začne otok prav širiti, na¬
pravi sopar na bolni ud in po soparu mrzle ovitke; kmalu
bo dobro. Drugemu se vname rana (prisad), in nevarnost
je velika; le napravi sopar na rano in dobro bo. Nekoga
popade stekel pes, a zdravnika ni hitro na pomoč; napravi
sopar, in pomagalo bo vsaj, dokler zdravnik ne pride.

Če si napraviš sopar na oči, vzemi zavrelico s sladkim
janežem, ali s smetliko, ali z rmanom (škoreco); za bolan
vrat (zasliženje) je pa boljša zavrelica z ozkim pripotcem.
Sopari za sapnik, ušesa in očesa ne smejo biti prevroči in
sploh ne kračji ali daljši od 10 do 20 minut.

f)  Popolni sopar ali parna kopel. Znano je,
da zdravniki v gotovih slučajih bolnikom priporočajo tudi
parne kopeli. Tudi Kneippovo zdravljenje se poslužuje tega
zdravljenja. Če je sopar že dober za posamezne ude, bode
gotovo v mnogih slučajih dobro del vsemu životu.

Za tak sopar pa je potrebna neka omara, v katero se
bolnik usede tako, da moli glava ven, pod njega pa se po¬
stavi zavrelica tako, da mu sopar ves život oblije. Ker se
pa krop kmalu shladi, treba je od pet do pet minut devati
vanj žarečega kamenja. Voda pri tem zopet zavre in život
se začne potiti. 25 minut ostane bolnik v tem soparu, po¬
tem se mrzlo omije ali oblije, obleče se in gre na izprehod,
ali pa v postelj.

Popolni sopar je dober zoper kronični protin, zoper
garje, ako bolnik ni premedel; dober je tudi za bolnike, ka¬
terim se kri ne pretaka redno.

4. Polivi.

Ker ni vsakateri život enako občutljiv, treba je pri raz¬
nih ljudeh vplivati z različnimi porabami. Eden je medel,
drugi debel, eden mlad, drugi star; kar pri enemu spravi

Domači Zdravnik.

5

66

kri v krepki tok in ga ozdravi, pri drugem ne kaže dosti
uspeha. Pri nekaterih bolnikih zadoščata kopel in omivanje,
pri drugih je treba bolj ostre porabe, in to so razni polivi.

Fantje se kopljejo pri
mlinu; poglej jih, če so bili
stali pod slapom, usipajočim
se iz žleba. Rdeči so kakor
kuhani raki.

Kjer je treba vplivati
z močjo na bolnika, rabi
Kneippovo zdravljenje razne
polive, s katerimi se drami
ves život, priganja kri v
hitrejši tok, da se s hitrej¬
šim tokom pomladi život in
spravi gniloba iz bolnih
udov.

a)  Poliv na kolena.

Vsedi se na stol, deni noge
v škaf, obleko pa si prigrni, da se ti ne zmoči. Polivaj si
noge z majhno ročko ali z vrčem, ki ga z eno roko lahko
držiš. S prvo ročko si obe nogi zmočiš, drugo in sledeče
vlivaj naravnost na kolena, vzdigujoč jih zdaj višnje, zdaj
nižje; iz zadnje ročke vlij vodo kar od
zadi, tako da noge dva- ali trikrat
hitro oplakneš. Za en poliv na noge
lahko porabiš 2 do 10 malih ročk vode.

Slabotnim ljudem ta poliv prvi
trenotek hudo dene; da, celo možje so
že trepetali kakor trepetlika, kadar jih
je začel poliv zbadati noter do mozga.
To je najboljši dokaz za moč tega
poliva. Poliv na noge se rabi navadno
le v zvezi s polivom na hrbet.

Poliv na kolena privaja kri v noge,
razgreva ves život in utrjuje človeka.
Kdor trpi z mrzlimi nogami, naj si par-
krat v tednu napravi ta poliv. Občutljive ljudi je treba s tem
polivom utrditi. Kdor hodi težko k vodi, kdor trpi z ledvič¬
nimi boleznimi, kdor trpi z glavobolom, naj jemlje ta poliv.

Pri prebolevnikih in slabotnih ljudeh naj bodo prvi
polivi lahki in kratki; dve ali tri konve vode je izprva za¬
dosti, pozneje naj se jih jemlje pet ali šest do deset,

67

b)  Poliv na stegna. Poliv na stegna je le obšir¬
nejši poliv na kolena, samo da se pri njem oblivajo tudi
stegna. Treba ga je vselej po soparu na-noge, če človek
nima polkopeli.

<)  Poliv na hrbet. Sleci se do pasa; okoli pasu
si priveži brisalko, da ti voda ne poteče za obleko; potem
se opri z rokama ob škaf
ali banjo, ki je pred teboj.

Nekdo vzame nato ročko z
vodo in ti oblije ves hrbet,
pričenši od desne roke, konča
pa na levi roki. Potem je
treba, da se ves hrbet enako
močno obliva, glava pa se
ne sme zmočiti. Debelim
ljudem je treba kožo drgati
z roko, dokler ne začne
rdeti. Za slabega človeka
je ena ročka vode dosti,
trden človek naj se jih pet
ali šest ne ustraši, pretirati
pa tudi tu ničesar ni treba.

Politi človek si naj z rokami omije prsi, potem si naj obriše
obraz in roke in gre na delo ali na izprehod.

Ta poliv se vedno veže s polivom na kolena, tako pač,
da najprej polivaš hrbet, potem pa kolena. Oba poliva
dobro utrjujeta, oba sta za obojni spol.

č)  Polni poliv. Pri polnem polivu, t. j. pri polivu
na vse telo, se oblije ves človek od vratu do pete. Bolnik
se vsede v banjo ali v srajci ali pa v plavnih hlačicah.
Obliva se človek od zadaj in od spredaj. Prva ročka ves
život zmoči; sledeče tri se zlijejo po vsem telesu, posebno
pa na hrbtenico, v tilnik in na želodec. Ta poliv je zlasti
za zdrave in debele ljudi. Pozimi se smeš le na toplem
tako polivati; za bolehne ne sme biti voda premrzla. Kdaj
je tega poliva treba, se pove pri posameznih boleznih. Kneipp
poliv bolj obrajta kakor kopel, ker se more pri njem na
bolni ud posebno vplivati. Zlasti za skrnino se rabi prav
uspešno polni poliv. Navrh se je treba izprehajati ali de¬
lati, da se človek posuši in segreje.

d)  Poliv na roko. Pri polivu na roko se oblivajo
obe roki pričenši od dlani naprej; ena ročka vode zadostuje
za eno roko. Ta poliv se rabi za utrjevanje rok, rabi se,

68

kadar je treba ustaviti kako vnetje, ali pregnati protin iz rok.
Priporoča se tudi ljudem, ki nimajo dosti krvi in bledičnim.

e)  Poliv na glavo. Kakor roka oživi, če jo omiješ,
tako se s polivom ukrepi vsa glava in ukrepe se vsi organi
v nji: oči, ušesa itd.

Poliva se v obraz  pri ljudeh, ki trpe za priščem ali
rakom; a ne sme se polivati dalje na eno mesto, naliv vode
se mora gibati.

Poliv na oči krepi pogled in se priporoča ljudem, ki
morajo rabiti očala.

Poliv na u š e s a se rabi pri ljudeh, ki jih zapušča posluh.
Voda naj se naliva okrog ušesa, ne v uho. Glava se naj po
polivanju dobro obriše in posuši. Ena ročka vode zadošča.

f)  Ostri poliv. Ta najostrejša poraba se vzame,
kjer je treba na život najodločnejše vplivati. Napraviti se
da le, kjer je kak vodovod z zadostnim pritiskom. Polivajoči
človek stoji tri do pet metrov za bolnikom in brizga vodo
v njega, kakor gasilci pri požaru z brizgalnico.

Po ostrem polivu se bolnik segreje, dihanje prihaja
lajše, tek raste, začne se odkašljevati in v vodi mu odhaja
mnogo nesnage. Ta poraba vpliva, kot bi s palico tepel
prah iz zaprašene obleke. To polivanje nadomestuje masažo
(drganje), ki jo zdravniki pri gotovih boleznih priporočajo.

5. Omivanje.

Omiva se ali ves život ali posamezni udje. Glavno pri
omivanju je to, da se človek ves enako zmoči. Drgati kože
ni treba; le glej, da bodeš hitro gotov, kajti dalje kakor
dve minuti omivanje nikoli ne sme trajati. Kadar človeka
zebe, ne sme se omivati, sicer bi dobil nahod.

Omivanje vsega života je za zdrave in bolnike. Po¬
moči debel prtič v vodo in si omij ž njim ves život; naj¬
skrajnejše v dveh minutah moraš biti gotov; potem se obleci,
ne da bi se obrisal, in pojdi na delo ali na izprehod, da se
posušiš in segreješ.

Kdaj se naj zdrav človek ves omiva? Zjutraj si vsakdo
omije obraz in roke; veliko boljše bi ti dejalo, ko bi se ves
omil. S tem J)i se nič ne zamudil, saj si v eni minuti prav
lahko omit. Če pa ne moreš hitro na delo ali na izprehod,
moreš za četrt ure zopet v postelj, da se ne prehladiš. Pre¬
magaj se in stori to dobroto svojemu telesu vsaj vsak drugi
ali tretji dan; čutil bodeš, kako ti bo dobro dejalo.

69

Da bi se ljudje vsaj ne bali tako mrzle vode! Prišedši s
polja, omije si kmet obraz in roke; kako dobro bi bilo zanj, ko
bi si raz ves život omil vroči pot! Ubogajte, seznanite se prav
dobro z omivanjem; to vam bo dajalo moči in dobre volje.

Zvečer omivanje ni za vsakega; eden po omivanju dobro
spi, drugi zopet ne more spati. Če pa' kdo ponoči spati ne
more, naj se omije in kmalu bo zaspal. Pozimi se zvečer
ne omivaj, preden nisi ležal za kakih 10 minut v postelji
in se dobro segrel.

Pri bolnikih je veliko ležeče na tem, da se ves človek
omije — še podplatje bi naj ne ostali suhi — in da se ves
človek enako močno omije, ne en ud bolj od drugega; le
tako se toplota enako razdeli po vsem životu.

Če kdo več vstati ne more, omij ga tako-le: Bolnika
vzdigni in mu omij najprej hrbet; potem ga položi nazaj in
mu omij prsi in spodnji život, nazadnje roke in noge. Če nisi
prepočasen, to omivanje nikoli ne more biti na škodo, naj si bo
voda še tako mrzla; da, bolj ko je voda mrzla, boljša je.

Takšno omivanje je jako važno pri mačuhu ali legarju,
pri osepnicah in sploh pri vročinskih boleznih, če ni kopeli
pri rokah. Kolikorkrat jame vročina biti neznosna, moraš
bolnika iznova omiti, naj si bo vsake pol ure ali samo en¬
krat na dan. Le na vročino glej; ona ti kaže, kdaj je treba
omivati. Če začneš o pravem času, ozdraviš vročinske bo¬
lezni edino s tem omivanjem brez vsakega drugega zdra¬
vila. Za slabotne ljudi vliješ v vodo malo jesiha.

Z omivanjem se najlažje zdravi, in v marsikateri bo¬
lezni ni treba nobene druge porabe. Influenca se da na pr.
z omivanjem v dvanajstih urah ozdraviti. Omij bolnika
vsako uro enkrat; tretjič omit se bo začel močno potiti in
v dvanajstih urah ne bo več imel vročine; bolezen je minula.

Neka gospodinja dobivala je zvečer otekle noge in težko
sapo. Kmeipp ji je svetoval, naj se vsak dan enkrat popol¬
noma omije. Po treh mesecih je poročala, da se ji je zdravje
vrnilo.

Neka dekla dobila je na nogi rano; svetovalo se ji je,
naj na rano navezava ruto namočeno v pokuhan hvošč in
naj se vsako noč vso omije. V desetih tednih je ozdravela,

6. Ovitki.

a)  Ovitek na glavo si napraviš tako: Omij si
obraz in vso glavo; lase moraš premočiti in toliko obrisati,

70

da ne kaplja od njih. Potem si ovij glavo s snho ruto
prav trdno, le pol čela z očmi ostane prostega. 'Ovitek
pustiš eno uro na glavi, nazadnje glavo hitro omiješ in
obrišeš. Ta ovitek je dober za skrnino, za luskine, in če
se kaj izpušča na glavi.

b)  Vratni ovitek. Zmoči si vrat in s suho ruto si
ga toliko ovij, da mrzli zrak ne more do mokrine; to bi bil
en ovitek. Drugega si pa tako-le narediš: Ruto namoči v
mrzli vodi, malo jo izžmi in deni okoli vratu; erez pa ovij
suho ruto, da ne prihaja zrak do mokrine. Ta ovitek pusti
na vratu eno ali poldrugo uro, ne vso noč. Vsi ovitki imajo
namen, da nepotrebno vročino ven potegnejo; zato se ne
smejo na bolnem udu preveč razgreti. Zdravniki ukazujejo
ovitke za več ur. Kneipp jih nikoli ne pušča dalje kakor
poldrugo uro; potem se more ovitek ali proč dejati, ali pa
na novo pomočiti v mrzlo vodo. Ponavljanje ovitka se mora
po bolniku ravnati; če je vročina huda, treba je ovitkov
zaporedoma; če vročina ni posebno huda, bo pa eden dosti.
Vratni ovitek je za vneto grlo, ali kadar človek požirati
ne more, in za glavobol; vendar je pri teh boleznih vselej
treba da pomagamo še drugače, ali na nogah ali na vsem
životu.

o rute

Zoper vnetico grla se vzame vroč in ne mrzel ovitek,
kakor se zoper vnetje krvi rabijo vroči in ne mrzli obkladki.
Z vročino se razžene sesedena kri. Pii difteritiki se rabijo
mrzli ovitki, ki jih je treba zelo hitro menjavati.

o>  Šal kot ovitek je posebno namenjen prsim in
zgornjemu hrbtu. Vsakdo ve, kako si dekleta
okoli vratu; ravno tako si naloži
ta ovitek, ki ga imenujemo šal.

En konec pride na hrbet in dva
konca se križata na prsih. Tak
kos debelega platna (prta) na¬
moči v vodi, izžmi ga rahlo in
deni tako okoli vratu. Črez pa
moraš dejati ali suh prt, ali vol-
nato ruto, ali kočo, da ne pride
zrak do mokrine. V šalu ostane
bolnik eno ali poldrugo uro. Sal se naj rabi le tedaj, kadar
je bolnik v postelji.

Pri vročinskih boleznih, ali kadar kri preveč sili v
glavo ali kadar se kaj vname v glavi, pri hudem kataru,
ali kadar so grlo, sapnik ali prsi zasliženi, tedaj ti šalovi

71

ovitek kmalu pomaga. Najlepši uspeli je imel Kneipp s ša-
lovim ovitkom pri ženskah, ki so prišle ob pamet vsled tega,
ker jim je kri preveč silila v glavo. Tem je dejal ta šalov
ovitek, zraven pa tudi ovitek na noge ter toplo kopel za
noge, in pomagalo je.

c)  Ovitek na noge je nad vse imeniten pomočnik
drugim porabam. Najlažje si ga tako napraviš, da si obuješ
mokre nogavice in črez mokre potegneš še suhe; s temi se
vležeš v postelj. Če ti to ni po volji, vzemi cunjo, pomoči
jo v vodo, kateri si prilil polovico octa (jesiha) in s to si
zavij noge; kar je mokrega, moraš skrbno z volneno ruto
oviti in se dobro odeti. Ta ovitek traja eno do dve uri in
se mora vzeti tudi v postelji.

Če se je človeku v prsih ali v trebuhu kaj vnelo in ti
rabiš ta ovitek, tedaj se bo silno hitro razgreval; kolikor-
krat postane ovitek vroč, pomoči ga na novo v mrzlo vodo.

Ovitek na noge je imeniten povsod tam, kjerkoli je
treba potegniti vročino iz života, kjerkoli je treba izprati iz
nog zastalo kri, kjerkoli je treba spraviti dobre krvi v noge.

Kdor ima mrzle noge, naj si zvečer naredi ta ovitek;
komur se noge preobilno potijo, naj si najprej napravi več
soparov in potem ta ovitek. Vam kmetom to prav posebno
priporočam. Zvečer prihajate vsi utrujeni domov, napravite
si ta ovitek; on vam bo potegnil iz nog vso utrujenost.

Ovitek postane bolj izdaten, če si zaviješ noge do kolen
in ne samo stopala.

d)  Spodnji ovitek je za bolezni v spodnjem životu
in v nogah. Napraviš si ta ovitek tako-le: V postelji raz-

prostri volneno odejo (kočo); potem vzemi tako velik prt ali
rjuho, da se lahko od podpazduh do prstov dva- ali trikrat
oViješ ž njo. Prt namoči v mrzlo vodo, rahlo ga izžmi in raz¬
prostrl v postelj na odejo. Na mokro se vleže človek in
zagrne od obeh strani z mokrim prtom in nazadnje s spodaj

72

razprostrto suho odejo. Pleča in vrat niso v mokrem; te je
treba še posebej zagrniti, najboljše z volnato ruto, ali pa
deneš srajco črez sebe; ki si jo slekel. Navrh pride izdatna,
pa ne preobilna odeja, toda noge je treba še posebej odeti.
Vse vkup ni tako težavno, kakor se ti morda tukaj vidi;
najlažje je seveda, če ti kdo pomaga, ali sčasoma si vsakdo
tudi lahko sam napravi ta ovitek.

Kdor se boji mrzle vode, kdor ima premalo krvi, tako
da ga vedno zebe, naj namoči prt v kropu. V ovitku je
treba ostati eno ali poldrugo uro. Ne misli, da te bo zeblo
v njem; če si le dosti odet, se boš hitro segrel.

Kmetski ljudje si ta ovitek lahko še drugače naredijo.
Poišči staro vrečo (Žakelj), ki je precej mehka. Namoči jo
v vodo, izžmi jo rahlo in zlezi v njo do podpazduh. Zdaj
se zagrni s kočo in se dobro odeni. Veliko jih je to po¬
skusilo in dejalo jim je dobro. Poskusi to tudi ti, vreča ti
bo koristila!

Ta ovitek razgreva život, raztaplja, kar je v člove*ku
bolnega, in poteguje iz njega. Pri oteklih nogah, skrnini
bolezni v ledvicah, napenjanju, krču in drugih boleznih bomo
ta ovitek navadno rabili zraven drugih pripomočkov.

Namesto praznega kropa se jemlje pogostoma senena,
ovsenična ali smrečja zavrelica; senena pri kamenu ali pesku
v mehurju, smrečja pa posebno za vetrove in za krč v spod¬
njem životu.

e)  Kratiti ovitek se rabi najpogošče. Ta ovitek
lahko jemlješ za se, in ni treba, da bi moral biti v zvezi z
drugimi porabami.

Prtič ali rjuho namočiš, izžmeš in se
zaviješ v njo od podpazduh do kolen. Če
je prtič preširok, ga zloži vkup, da ne
bode segal dalje dol.

Stari in slabotni ljudje smejo ta ovitek
tudi topel jemati. Kdor nima prtiča, naj
vzame kako široko vrečo (Žakelj); ta tudi
velja. V ovitku ostane človek eno ali pol¬
drugo uro, dalje ne.

Ko bi si hoteli vsi zdravi vsaj vsakih
osem ali štirinajst dni napraviti tak ovitek,
koliko bolezni bi izostalo! Vodenica, srčne
in želodčne bolezni bi bile neznane. Tudi
za druge bolezni je ta ovitek imenitno
zdravilo; on čisti ledvice in jetra, spravlja

73

iz trebuha zasedle vetrove in preobilno vodo. Za zasližen
želodec, za srčne in pljučne bolezni, za razne bolezni v
glavi in v vratu se rabi prav pogosto. Če si s kako bo¬
leznijo ne veš pomagati, pomore ti ta ovitek vselej iz za¬
drege. Komur je spodnji život vsled česarkoli oslabel, ta si
naj vsakokrat, ali prej ko vzame ovitek, ali pa hitro za
njim, namaže ves spodnji život s svinjsko mastjo ali s ka-
frnim oljem. Kdor trpi s krčem, ta si naj pod ovitkom dene
na goli život ruto, v ocet (jesih) namočeno.

f)  Mokra srajca. Platneno srajco namoči, izžmi, in
obleci, potem ko si razprostrl na postelji volneno odejo (kočo).
Nato se vležeš v postelj ter se skrbno zagrneš z odejo in
odeneš. V tem ovitku ostaneš eno do dve uri. Komur sili
kri v glavo in kdor trpi s krčem, za tega je ta poraba.
Rabi se z lepim uspehom zoper vidovico in kožne bolezni, in
kadar je kdo prišel ob pamet, ker mu sili kri preveč v glavo.

Če je treba prav veliko potegniti iz človeka, na pr.
pri Škrlatici, tedaj se voda osoli ali pa se ji pridene ne¬
koliko očeta.

(/)  Španski plašč ali veliki ovitek. Veliki
ovitek vpliva na ves život. Pri hudih boleznih ga moraš
menjavati z drugimi porabami.

Iz prav debelega platna naredi plašč, podoben široki
srajci. Ta plašč namoči v mrzlo, pri starih in slabotnih
ljudeh v toplo vodo; nato ga izžmi in obleci kakor srajco.
Pripravljena mora biti postelj s kočami;
na te se bolnik vleže, zagrne in odene. Vse
se mora vršiti prav hitro, da človek ne bo
stal dolgo moker na zraku. V plašču ostaneš
eno do dve uri, kar se ravna po bolnikovi
moči. Za slabotnega človeka je ena ura
dosti; za debelega mesarja ne bodete dve
uri preveč.

Če se hočeš prepričati, zakaj je ta plašč,
izperi ga, kadar si ga dejal raz sebe, in
poglej vodo; videl bodeš, koliko nesnage je
prišlo iz tebe. • Včasih se platno pri tem
ovitku tako zelo zamaže, da se niti s pra¬
njem ne d A več dobro očistiti.

Rabi se ta ovitek proti hudemu kataru,
sližni vročnici, protinu in trganju, osepnicam,
mačuhu, za obrambo proti mrtvoudu itd. V od¬
delku o boleznih se bo pogostoma priporočal.

74

7. Voda najboljša pijača.

Človek postane lačen, kadar je telesu treba hrane, in
žejen kadar mu je treba vode. Modri stvarnik je vse tako
uredil. Najmodrejši mojster je sestavil uro našega telesa;
ona bi prav bodila in bila natanko, ko bi ljudje sami ne
spravljali peska in smetja med njena kolesa.

Žejna žival hiti k studencu, napojena odide; tudi ljudje
bi naj delali tako. Pij kadarkoli si žejen, le ne preveč na¬
enkrat. Nekateri ljudje se živijo z jedmi, ki so toliko vlažne,
da želodcu ni reč treba pitja; takih ljudi ne žeja nikoli.
Pravzaprav je človek redkokdaj žejen, izvzemši seveda po¬
letno vročino in vročinske bolezni. Zavoljo tega je težko
razumeti, zakaj si nekateri v svojem želodcu napravljajo s
pijančevanjem cele občne potope. Zdravju to silno škoduje.
Kmetje plohe ne obrajtajo nič, ker več škoduje kakor koristi;
močne rose se jm veselijo, ker je koristna, česar o plohi ne
moremo reči. Želodcu je treba vlage, da more prebavljati
trde jedi; kakor hitro mu vlage primanjkuje, oglasi se ti
žeja. Ta klic slušaj, naj si bode želodec zdrav ali bolan;
daj mu vsakokrat vode, a le prav po malem. Zlasti pri
vročinskih boleznih dajaj bolniku prav pogostoma piti; daj
mu vsakih pet ali deset minut vode, a nikoli več kakor eno
žlico. Ta malenkost vode bo spravila želodec v red brez
vsakega zdravila. Veliko ljudi je to že poskušalo, in videli
so sami, da res pomaga.

Tretji del.

«  L e k a r n a.

i imamo mnogo zdravnikov, učenih in neučenih, ki
slove s svojimi zdravili. Eden prodaja zdravilo za
zlomljene noge, drugi za rane, tretji za garje, če¬
trti prodaja prah za prsne bolezni in peti kapljice
za želodec itd. Ti ljudje itnajo navado, da vsak svoje zdra¬
vilo kot skrivnost za se obdrži. Čemu? Da bi on sam imel
dobiček. Prelat Kneipp tega ni hotel. On je vsakomur od¬
piral vse predelke svoje lekarne (apoteke); poglej njegova
zdravila, poglej jih do zadnje škatlice.

V ti lekarni ni nič dragocenega; ravno zavoljo tega pa
je veliko več vredna od drugih. Vsi čaji, izvlečki, olja in
prahovi so narejeni iz rastlin, ki se povsod nahajajo, in ka¬
terih ni treba kupovati.

Ta knjižica je za uboge; zavoljo teh se je pečal Kneipp
z zdravljenjem; za te je iskal zdravil, ki bi bila dober kup.
Iskal je dolga leta, poskušal to in ono, sušil, rezal in kuhal
različne rastline, preden si je izbral najboljše, ki se ti zdaj
pokaže v Kneippovi lekarni.

Voda ima v sebi toliko zdravilne moči, da vsa druga
zdravila lahko pogrešamo zraven nje. Zato je Kneipp dolgo
premišljeval, ali bi svoji knjigi pridejal lekarno ali ne. Pri-
dejal jo je; zavoljo tega pa naj nikdo ne misli, da do vode
ni imel pravega zaupanja. Ta ali drugi bolnik noče zdra¬
viti se s samo vodo; temu se dodajo nekatera zdravila za
znotraj, da prej okreva.

Porabe z vodo, to je obkladki, kopeli, ovitki itd. raz¬
tapljajo po človeku, kar se je bolnega nabralo v njem, po-

teguje to iz njega in krepčajo život. Ravno ta namen imajo
vsa zdravila te lekarne. Strupenih rastlin Kneipp ni obrajtal,
zato jih ni imel t  svoji lekarni. Svaril je tudi pred raz¬
nimi sladkarijami, ki se kupujejo po prodajalnicah kot zdra¬
vila; iste ti za kašelj, za katdr ali želodec ne pomagajo nič,
temveč nasprotno: lahko si pokvariš z njimi želodec. Končno
se mora še nekaj omeniti: Ne misli, da je dobro, če použiješ
prav veliko zdravila naenkrat; marveč polagoma jemlji zdra¬
vila in prav po malem, tako je najboljše.

Kneippova lekarna ima štiri predelke. V prvem imamo
razmoke,  v drugem čaje,  v tretjem prahove,  v če¬
trtem olje.  Kraj za lekarno bodi hladen, a mokroten ne
sme biti, da zdravila ne postanejo plesniva. Razmoke in
olja naj bodo v steklenicah, vse drugo v škatlicah; na vsaki
čašici in na vsaki škatlici naj bo prav čedno zapisano, kaj
je notri. Vse se potem lepo uredi po abecedni vrsti, da ni
treba ničesar dolgo iskati. Skrb za domačo lekarno naj
ima ali gospodinja ali kak priden otrok; ta naj gleda, da
je vse v redu in vse prav čedno.

Najprej povemo, kako se delajo razmoke, čaji in prahovi.

Razmoke (tinkture ali ekstrakti).

Iz rastlin se da moč potegniti. To se napravi tako:
Naberi najlepših rastlin, ki jih najdeš; deni jih na desko in
jih suši v senci, nikdar na solnem Kadar je vse suho, zreži
rastline in jih deni v steklenico, ki se da dobro začepiti.
Na rastline nalij žitnega žganja ali čistega špirita. Nazadnje
dobro zamaši steklenico in jo postavi na precej topel kraj.
To je potem tinktura ali ekstrakt. V sili je to žganje že
v nekih dneh za rabo; boljše je pa, če dalje stoji, po več
mesecev ali tudi pol leta. To zdravilo jemlješ potem po
kapljicah ali žličicah; kako, se ti bo povedalo pozneje.

Čaji.

Rastline je treba nabirati ob času, ko cveto po suhih,
solnčnih bregovih. Naberi si vsako leto novih rastlin, ker
se stare sčasoma izpridijo. Kako se iz teh rastlin dela čaj,
to ve vsaka gospodinja. Za čašo čaja vzemi, kolikor s tremi
prsti zagrabiš. Na zelišča vliješ vrelega kropa, zdravilo
pustiš kuhati nekaj minut, in čaj je gotov. Tako čaj na¬
vadno napravljajo, po Kneippovem nasvetu pa se delajo ne-

77

koliko drugače. Rastline se puščajo v kropu četrt ure, da
se izkuha iz njih vsa zdravilna moč. Posebno korenine in
skorja, ali suha zeliščna debla morajo se dalje časa kuhati,
bobke (brinove itd.) in zrnje se mora prej zmečkati. Kadar
je treba skuhati v en čaj skorjo, korenje in cvet, se korenje
in skorja poprej nekaj časa kuhata in končno šele dene v
vreli čaj cvet in listje. Hrastova skoija mora pet minut
vreti, tako dolgo tudi brinove bobke in hvošč. Sladkorja
naj se v čaj ne deva; če že nima prijetnega okusa za usta,
ima pa zdravilne moči za život. Kako je treba čaj piti, ali
po čašicah ali po žlicah, to se pove pri boleznih.

Prahovi.

Zmeljejo ali stolčejo se suhi listi, suho korenje ali ja¬
gode zdravilnih rastlin. Če bolnik noče čaja, natrosi mu
takega prahu v jed ali pijačo, da ne bode vedel, kdaj jemlje
zdravilo.

Olja.

Olja dobivamo večinoma v lekarni, a nekatera si moreš
tudi sam napraviti; o tem se bo pozneje nekoliko izpregovorilo.

□

Zdravila.

V naslednjem se naštevajo zdravila po abecednem redu.

Aloja (Aloe vulgaris).

Aloja ali lopatika se kupuje v lekarni. Ta prah je
dober za znotraj in za zunaj. Skuhaj ga za eno ali dve
noževi končini (špici) z žličico strdi, in najboljše čistilo za
želodec je gotovo. Čistilo je močnejše, če aloji primešaš
bezgovega cveta in sladkega janeža (fenhela). Tudi za zu¬
naj ima lopbtika čistilno moč. Kdor ima bolne, motne, rdeče-
ali tekoče oči, naj se zdravi z lopatiko. Trohico tega prahu
deneš v skledico in poliješ z vrelim kropom; to je voda za
oči. S to vodo je treba oči izpirati tri- ali štirikrat na dan;
če iz začetka malo žge, nič ne dene.

78

Stare, hudo gnile rane izpiraj s tako vodo, in začele
bodo celiti, ali pa namoči prt v tako vodo in si ga nalagaj
na rano.

Kdor ima tekočo rano, ki noče zaceliti, naj jo vsak dan
z lopatiko prav debelo potrosi in suho obveže. Ta prah bo
posušil mokroto in napravil trdo krasto, pod katero se kmalu
naredi mlada koža. Škodovati ti aloja nikoli ne more; rabi
jo, kjer hočeš.

Da ne bodeš kupoval v lekarni prahu, kupiš si lahko
pri vrtnarju rastlino. Ona ima dolgo, debelo, bodeče perje;
pravijo, da samo vsakih 50 let enkrat cvete. Perje te rast¬
line ima v sebi toliko zdravilne moči, da je rastlina vredna,
da si jo kupi vsak prijatelj cvetlic.

Skuhaj list te rastline; ta čaj je dobro čistilo želodcu
in 'črevom, dobro dene jetrom in ozdravlja žoltenico. Komur
so se vsled vročine vnele oči, naj si skuha kos takega
lista z žlico strdi in naj si s tem izpira oči. S pelinom
skuhana lopatika iztrebi iz človeka vodeno kri, ki se pri¬
pravlja za vodenico, in dela ob enem prav dober želodec.
Če si prijatelj cvetlicam, svetujem ti, da si kupiš alojo ali
agavo, kajti obe sta enako dobri.

Angelika ali gozdni koren

(Angelica silvestris).

To rastlino najdeš po mokrih
travnikih in v gozdih. Izraste
pol metra do en meter visoko;
deblo ima votlo, in fantje si de¬
lajo iz njega piščalke. Ge je kdo
kaj nezdravega jedel, pomaga mu
čaj iz korenja, listja in semena
te rastline. Tudi za prehlajen
želodec je dober tak čaj. Suho
korenje, listje in seme te rastline
lahko zmelješ v prah, ki ti potem
nadomešča čaj, če ga jemlješ dva-
ali trikrat na dan po eno noževo
končino.

Čaj z gozdnim korenom se
vzame, če si je kdo pokvaril s
slabo hrano svoj želodec, ali če se je želodec prehladil. Za
ta čaj se naj vzame polovica vina in polovica vode, kar je

79

posebno dobro za zasližena pljuča in zasližen sapnik in zo¬
per zgago. Tudi zoper drisko se rabi to zdravilo. Boljši
pa kot čaj je prali tega korenja, ki se vzpe v jedi.

Arnika (Arniča montana).

Arnika, brdnja ali črvivec je zavoljo svoje zdravilne
moči po vsem svetu znana rastlina. Kako. morejo zdravniki
to tajiti, je težko umeti.

V špirit ali žganje na¬
močen črvivec je vsem
znano zdravilo. Cvet
se nabira konec me¬
seca rožnika in začet¬
kom malega srpana.

Če se je arnika le tri
dni namakala, je mo-
krina (tinktura) že za
rabo; boljša je pa, če
je stara.

Arnika je eno naj¬
boljših zdravil za ce-
lenje ran. Kadar je
treba kako rano iz¬
prati, vzemi na liter
vode tri žlice arnika-
tinkture. Omita rana
se lepo zloži, tako da
pridejo strgani deli v
naravno lego. Nato se
zvežejo s platnenim
trakom. Na ta ovitek se
dene v arnično tink¬
turo namočene pavole
in se vse vkup obveže.

Bolečine bodo kmalu ,
ponehale in rana bo Arn,ka ah brdn - |a fArmca montana) '
celila.

Kadar si je kdo kak ud zmečkal, kadar je kdo padel, se
pobil, se bo otolčeni ud uspešno zdravil z arniko.

Zoper koliko in bolečine v trebuhu ali v spodnjem ži¬
votu se delajo obkladki namočeni v zavrelo arniko (pol vode,
pol očeta).

80

Za bolezni v grlu je dobro grgljati arniko (40 kapljic
tinkture na pet žlic vode).

Zoper želodčne tvore se dene 50 kapljic arnika-tinkture na
četrt litra vode (vsak dan polagoma izpiti v majhnih požirkih).
Arnika se izjemoma suši na solncu ali na peči, ne v senci.

Bezgovec (Sambucus nigra).

Pri starih hišah najdeš še veliko bezgovja. Mladi ljudje
so ga jeli odpravljati, ali to ni prav, ker ima ta grm v sebi

prav veliko zdravilne
moči. Zdravilo je na
njem vse; listje, skorja,
korenje, cvet in jagode.
Čaj iz bezgovega listja
je najboljši kup čistilo
za kri; ta ti nadomešča
vse planinske rastline,
ki se, ne vemo vse za
kaj, prodajajo po le¬
karnah. Ali je listje
zeleno ali posušeno, je
vseeno. Tudi cvet je
dobro čistilo za kri;
zato glej, da ga ne bo
manjkalo v tvoji do¬
mači lekarni. Zima je
dolga, ne veš, ali ti
morebiti ne pride kdaj
prav. Za vodenične
ljudi je čaj iz bezgo¬
vega korenja imeniten.
Vodo vleče bolj iz člo¬
veka, kakor katero¬
koli drugo zdravilo. Ob
enem je pa tak čaj
čisto nedolžen; pij ga,
kadar hočeš, nikoli ti ne more škodovati. Sad tega grmovja
se nabira in kuha; daje  nekaj vreden, vidiš lahko na pticah:
le glej, kako silijo od vseh strani v bezgovje. Gotovo, ko
bi ne bilo tako zdravo in dobro, ptičice bi ga ne jedle tako
slastno. Bodite zato pametni in imejte vsekdar prav v
čislih to rastlino.

81

S sladkorjem ali strdjo pokuhano bezgovje je pozimi
dobra jed ali pijača za ljudi, ki morajo veliko sedeti. Žlica
pokuhanega bezgovja v čaši vode je dobro hladilo in čistilo
za želodec; vleče na vodo in prav dobro dene ledvicam.

Posušene bezgove bobike so dobre za hudo drisko.

Bezgovo korenje je dobro zdravilo zoper nezdravo de¬
belost, z listjem se kuha čaj zoper notranjo vročino; na
teden se pije tri ali štiri čaše čaja skozi pet tednov.

Zelena bezgova skorja (med navršno belo skorjo in
lesom) je dobro zdravilo za slab želodec.

Brinovice (Juniperus communis).

Kdo ne pozna brinovic ali smolja? Brinove vejice ra¬
bimo kot kadilo v sobah, kjer leži bolnik; ta dim čisti zrak
in umori v njem, kar je nalezljivega. Tako rabimo brinove
bobike kot čistilo za znotraj pri različnih boleznih. Kdor mora
bolnikom streči ali
bolnike obiskovati,
naj vedno žveče
brinovice in ne bo
se zlahka nalezel
kake bolezni. Ob
enem dajejo te bo¬
bike ustom prijeten
okus in pomagajo
želodcu prebavljati.

Kdor ima slab
želodec, si s temi
bobikami lahko po¬
maga tako-le: Jej
prvi dan štiri bri¬
novice, drugi dan
pet, tretji šest, tako
vsak dan po eno
več do dvanajstega
dne. Dvanajsti dan
jih sneš petnajst.

Potem vsak dan po
eno manj. Komur
se je sapa v že¬
lodcu sesedla, temu

te bobike gotovo po- Navadna brina (Juniperus communis).

Domači Zdravnik.

82

magajo. Iste slovijo tudi kot zdravilo za kamen in pesek,
za ledvične in jetrne bolezni.

Zdravilo so tudi mlade vejice, ne samo bobike; čaj iz
takih vejic je dobro Čistilo za kri in dobro zdravilo v za¬
četku vodenice.

Brinovo olje se kupuje v lekarni, razmoko si narediš
lahko sam; namoči brinovice v vinu, žganju ali špiritu.

Očetje in matere, kadar spravljate meso, solite je in
mu pridevajte vsakokrat nekaj brinovic; v kislo zelje jih
tudi trosite. Kadar čutite v sobi slab duh, kadite jo z bri-
novjem. Bodite tedaj pametni in dajajte tudi svojemu te¬
lesu vsaj po večkrat na leto tega čistila.

črnice ali borovnice (Vaccinium myrtillus).

O svetem Jakobu jamejo otroci letati v gozd; črnice
so zrele, najljubša jed veseli mladini; še odrastli se te jedi
ne branijo, zato jih vidiš po mestih velike kupe na prodaj.
Marsikateri dijak misli še rad na leta, ko je hodil po črnice

ali si jih od prodajalke dal za
nekaj vinarjev nasuti v žep. Gospo¬
dinje, nasušite si črnic vsako leto;
one so za marsikaj prav dobre.
Vzemi dve ali tri pesti suhih
črnic, deni jih v steklenico in
nalij na nje dobrega žganja; dalje
ko žganje stoji, boljše je. Kogar
pogosto driska nadleguje, naj sne
semtertja nekaj suhih črnic. Vlij
žlico črničjega žganja v l /s litra
kropa in popij to; to ti pomiri
najhujšo drisko (črničje žganje je
tisto, v katerem so namočene suhe
črnica ali borovnica (Vaccinium črnice, a ne ono, ki je žgano iz
myrtiiius). črnic). Ko mine osem do deset

ur, napij se še enkrat tega čaja,
tretjikrat ga gotovo ne bo več treba. Da, celo grižo ozdraviš
s tem čajem, če ob enem devaš na želodec tople obkladke
z vodo in jesihom. Te tinkture je v domači lekarni naj¬
bolj treba. Če je človek močen, naj vzame več zdravila;
če je slab, manj. Teh kapljic moraš jemati najmanj deset
do dvajnajst na sladkorju, več pa zopet ne, kakor po eno
žlico v kropu ali vinu.

83

Dobova skorja.

Kaj neki nam bo še svetoval! Sedaj je menda že do-
bova skorja tudi zdravilo. Gotovo, ljubi citatelj; dobova
skorja je prav dobro zdravilo. Skuhaj te skorje in namoči
v zavrelico ruto, s katero si potem oviješ vrat; to ti raz¬
topi vsak krof, dokler še ni prevelik ali pretrd. Za žlezno
oteklino ni nič boljšega, kakor obkladki ali ovitki z dobovo
zavrelico. Ta oteklina se nahaja navadno na vratu vzadi
ali na strani, pod pazduhami ali celo na hrbtu. Napravlja
se, kakor da bi se kaj zbiralo, in vendar ne zori, ker se
gnoji pregloboke v mesu.

Komur danka ven sili (izstop danke), naj se vseda
pridno v dobovo zavrelico in naj jemlje včasih take klistire.
Tudi trde otekline, če niso vnete, dado se raztopiti z dobo-
vimi obkladki. /

Encijan ali svišč raste samo po planinah, a dobiva se
povsod. Priskrbi si encijanovega korenja ter posuši, nareži
in namoči si ga v žganju. Ta izvleček (ekstrakt) je eden
najboljših za želodec. Vzemi vsak dan šest do osem žlic
vode, vlij vanjo 20 do 30 kapljic encijanovega žganja in to
pij. Potem bodeš dobil kmalu prav dober tek, znamenje,
da dobro prebavljaš. Če ti v želodcu kaj obleži, vlij v čašo
tople vode žličico tega žganja in to popij; to bo spravilo
želodec prav kmalu v red. Če greš na daljšo pot, vzemi
majhno steklenico tega izvlečka s seboj; če potem kje kaj
napačnega ješ ali piješ, ti bodo te-le kapljice prav prišle.
Če je komu prav slabo, ali če kdo omedli, daj mu na vodi
žličico tega žganja; to ga bo segrelo in oživilo. Kakor kap¬
ljice je dober tudi encijanov čaj.

Encijan podpira želodčni sok v prebavljanju; po dobrem
prebavljanju se zboljša kri in se utrdijo živci; zato se po¬
sebno priporoča na živcih obolelim ljudem, vzeti vsaki dan
pet kapljic encijanovega-izvlečka.

je dober za vsakatero gnilobo. Videl sem celo, da je raka
ustavil, če ni bilo že prepozno. Komur nolitje tako v stran
rastejo, da začne gniti meso, ta si naj z galunovo vodo iz¬
pira rano, ali pa naj zmlet galun trosi na rano; tudi to

Encijan (Gentiana lutea).

Galun

84

je dobro. Galun bo rano najprej očistil, potem jo potegnil
vkup, posušil in zacelil. Če imaš bolne skranje, izpiraj si
usta z galunom; tudi za grlo je dobro, če si ga včasih oplak-

nou 7 frolnnnm

_ v ^„ 0 „nella foenum graecum).

Grško seno, grška detelja ali trikotna detelja je doma
v jutrovih deželah in na Grškem. Nemci sadijo to rastlino
okoli mesta Erfurta in so ji dali ime „Bockshornklee“.
Grško seno ali ,fenum grekum £  je rumena, dišeča moka, ki
se dobiva kot zdravilo za živino po vseh prodajalnicah. Čaj
iz te moke je dober pri vročinskih boleznih; kdor je v vratu
bolan, komur se je v grlu kaj vnelo, naj si s tem čajem
izpira vrat. Za skledico čaja se jemlje po ena žlica moke.
Pri zunanjih boleznih, na pr. pri oteklinah in tvorih, ni
zdravila, ki bi tako hitro raztopilo in splaknilo, kakor na-
kladki s pokuhanim grškim senom. Ne da bi bolnik kaj
čutil, potegne mu to zdravilo iz rane zadnjo kapljico ne¬
snage in gnoja. Moka se skuha kakor močnik, in v prtič
zavito jo deneš na rano. Kdor ima ranjene, tekoče noge,
naj nalaga to moko na rano; ista potegne iz rane vso vro¬
čino in ne pusti rasti divjega mesa.

Hab&t (Sambncus čbuius). predpoldnem, polovico popoldne; za
eno čašico zadostujeta dve noževi
končini zmletega korenja. Korenje se nabira jeseni; treba
ga je dobro posušiti.

Habat ali smrdljivi bezeg
(Sambucus ebulus).

Habat (Attich) raste po pose-
kanjih in ob robih ob gozdu; sad
je bezgovemu ves podoben. Čaj iz
habatovega korenja vleče izredno
močno na vodo; zato je dober pri
vodenici Tudi kot čistilo za led¬
vice je ta čaj imeniten. Če se je
komu v spodnjem životu nabralo
nezdravih tekočin, naj pije habatov
čaj, in ničvredna vlaga pojde kmalu
z vodo iz njega. Čašico tega čaja
vzemi na dvakrat: polovico piješ

85

Hvoše ali njivska preslica (Eguisetum arvense).

S hvoščem ali s preslico (Zinngras) čistijo gospodinje
cinasto posodo. Čistite s to rastlino tudi posodo svoje duše;
prepričajte se, da je prav dobro zdravilo za zunaj in znotraj.
Za stare gnile rane, za raka, celo za bramorko ni nič bolj¬
šega od hvoščevih
obkladkov. Hvošč
raztopi in odstrani
gnilobo. Rastlino
nakladaš ali samo
na rane, ali pa jo
rabiš za zavrelico
in sopare. Vse se še
natančneje pove pri
boleznih.

Raznovrstnej še,
kakor za zunaj, rabi
se hvošč ali pres¬
lica za znotraj.

Hvoščev čaj je prav
dober za želodec.

Ta čaj pomiruje bo¬
lečine, če trpiš s ka¬
ni enom in peskom
ter je najboljša po¬
moč, če kdo k vodi
ne more. Hvoščev
sopar je prav po¬
sebno za to bolezen.

Tudi če je treba
ustaviti kri, je ta
Čaj imeniten, naj Že Hvošč ali njivska pršslica

pride kri iz rane, (Equisetum arvense).

ali iz nosa, ali iz

prsi, ali od drugod; pij čaj, če kri prihaja iz ust; potegni
si ga v nos, če ti kri teče iz nosa, pomagalo ti bo. Kdor
trpi s krvotokom, naj ga pije vsak dan dve čaši. Ker je
ta rastlina tako imenitna, skrbi, da ti je nikdar ne zmanjka.

Ilovica.

Ilovica je kot zdravilo znana. Primesi se z vodo in dene
zraven malo očeta, da izgleda, kakor fino mazilo. Namaže

86

se zdaj na platno in naloži na bolni ud (ne pa na rano).
Rabi se pri nakožnih boleznih, za zganjene, izpahnjene in
otolčene ude. Tudi za hudi protin se da uspešno rabiti.

Neko dekle imelo je vsled hudega protina otekla kolena;
Kneipp ji je naročil, naj si jih ovija podne s pokuhanim
senenim drobcem, ponoči pa naj naklada ilovico. Senena
zavrelica je bolezen raztopila, ilovica pa jo je potegnila ven.
Bolečine so kmalu nehale in oteklina je splaknila. Tudi za
lupus (raka) se ilovica rabi; priden e se ji za ta slučaj hvo-
ščeve zavrelice. Če je koga pičila čebela in pičeno mesto
začne otekati, naj se naloži ilovice.

Jagode.

Kakšno veselje, kadar prinese otroci starišem prvi šopek
jagod! Vsakdo ima ta mali sad rad; a ne samo sad, tudi
peresca se nabirajo in sušijo za čaj. Vzemi lepenja, kolikor
ga zajmeš s tremi prsti, vlij nanje kupico vrelega kropa in
pokrij vse vkup. V 15, minutah je čaj gotov. Prideni še malo
mleka in sladkorja. Če je perje meseca velikega travna ali
rožnika na kakem solnčnem bregu nabrano, tedaj je čaj naj¬
boljši. Tudi sad je prav zdrava jed. Jagode v mleku ali
s hruhom so izvrstno krepčilo in čistilo za kri, zlasti po
boleznih. V sladkorju skuhane jagode shranimo tudi lahko
za zimo.

Za notranjo vročino so jagode dobro hladilo, tudi za
kamen in pesek v mehurju jih priporočajo. Če se komu
vedno kaj izpušča po životu, ali če je kdo na jetrih bolan,
naj pridno je jagod. V obilni meri ti ponuja zemlja ta sad;
bodi pameten in hvaležno sprejemaj to ponudbo.

Sladki janež (Foeniculum offlcinale).

Zrnja od sladkega janeža ali kopričevega zrnja (Fenchel)
naj bo v vsaki domači lekarni; ono je za vsakateri krč, in
ravno za krčem ljudje tako pogosto bolehajo. Če koga prime
trod (kolika), le hitro skuhaj žlico sladkega j aneža v mleku;
to daj prav toplo bolniku, in krč se bode kmalu pomiril in
kolika nehala. Ob enem je pri tej bolezni treba, da se dene
na trebuh prtič, v toplo vodo in jesih namočen. Če te sapa
nadleguje, potrosi si na jed zmletega j aneža in pomagalo
ti bo. Da se zrnje more mleti, treba ga je v peči posušiti.
Kopričevo olje se kupuje v lekarni. Da je janež tudi za

87

oči, je znano. Skuha se pol žlice zmletega janežu, in s
to vodo se izpirajo oči tri- ali štirikrat na dan. Še boljše
je, če napraviš z janežem sopar za oči.

Skoro ravno tako dobra, kakor sladki janež, sta na¬
vadni janež (Anis) in kumina (Klimmel). Lahko se tudi vsi
trije zmešajo in vkup zmeljejo.

Krčevec ali sv. Janeza roža (Hvpericuni perforatum).

Krčevec ali sv. Janeza roža je zavoljo svoje zdravilne moči
imenitna; a sedaj je vsa pozabljena. Sv. Janeza roža (Johan-
niskraut) raste naj¬
rajši po suhih me¬
jah in robih; cvete
meseca malega m
velikega srpana. (Je
rumeni cvet zmelješ
med prsti, dobiš rdeč
sok, ki se da raz¬
topiti v vodi, špi¬
ritu ali olju. Ta
rastlina je izvrstno
zdravilo za jetra;
če prideneš čaju
malo aloje, postane
zdravilo močnejše.

Daj enkrat bolniku
tega čaja in poglej
črez nekaj časa nje¬
govo vodo, videl bo¬
deš, koliko nesnage
je spravila ta rast¬
lina iz človeka. Te-
žekželodec, lahko za-
sliženeprsi in pljuča
ti ta čaj kmalu
ozdravi. Če se otroci
v postelj oščavajo,
daj jim večkrat ta¬
kega čaja; če nimaš
sv. Janeza rož, pa

vzemi škoiece ali Krčevec ali.sv. Janeza roža

rmtlna (Schafgarbe). (Hypericnm perforatum).

88

Kafra

se rabi za kafrni špirit in kafrno olje. Špirit tako-le na¬
praviš: V 'l 4  litra špirita raztopi za lešnik kafre, in ka¬
frni špirit je gotov. Če si kaj zganeš ali se kje potolčeš,
če trpiš za skrnino in krčem, maži in drgaj si bolni kraj s
tem špiritom. Da se v olju raztopi, treba je kafro zmleti.
To olie je dobro za skrnino in za bolečine v križu; pomiruje
tudi bolečine, ki ti jih napravlja kak trd otok.

Kamelice.

Kamelični čaj je nad vse dober za prehlajenje, ali če
te grize in reže po trebuhu; potem za krč, in če ti sili kri
v glavo. Sploh je to zdravilo tako znano, da o njem ni
treba več kaj govoriti.

Kislica.

Ko začnejo rožice po travnikih cveteti, hite otroci ven
si trgat rož, a z rožami vred drugo rastlino, ki ne cvete
ravno tako lepo kot druge, ki je pa zdrava v užitku; ta
rastlina je kislica. Stare matere so to rastlino stolčeno na¬
kladale na stare rane na nogah. Sicer se rabi z lepim
uspehom za skorbut, to je bolezen, pri kateri bolniku iz¬
padajo zobje in gnije skranje; skranje se drga s kisličnim
sokom. Kuhani kislični sok poslajen s strdjo je dober za
prišč v ustih in v grlu. V vinu kuhane kislice dobro vpli¬
vajo na ledvice in pospešujejo odtakanje vode. Kislice so
tudi izvrstna hrana za bolnike. Kislična špinača čisti kri
in jo zboljšuje.

Koprive.

Nobena rastlina ni bolj zaničevana kakor ta. Marsi¬
kdo se že ves trese, videč koprivo, ali po pravici? Čisto
pred kratkem je nekdo o zdravilni moči kopriv spisal celo
knjigo, in ta pisatelj ima prav, kajti kopriva je kot zdra¬
vilo veliko vredna. Zelene koprive se sušijo, in posušene
kuhajo kot čaj; ta čaj raztopi zasliženost na prsih in pljučih
in čisti želodec. Močnejše od rastline je korenje. Čaj iz
tega korenja je dober za vodenico. Kdor ima nečisto kri,
naj je poleti pogostoma kakor špinača kuhane koprive. Kdor
skrnine (revmatizma) na noben način ne more več pregnati,

89

naj pretepa bo¬
leče ude vsak dan
za nekaj minut
z žgočimi kopri¬
vami; strah se
bode kmalu iz-
premenil v ve¬
selje, ker to res
pomaga.

Koščeni prah.

Iz prežganih
kosti se napravlja
trojen prah. Prvi
je črn. Vzame se
kost zdravega go¬
veda in se sežge,
da postane črno
oglje; to se stolče,
in črni prah je
narejen.

Drugi prah
je bel. Za tega
je treba kosti
tako dolgo žgati, Kopriva (Urtica dioica).

da postanejo bele

kakor žgano apno. Potem se zmeljejo ali stolčejo, in beli
prah je gotov.

Tretji prah je pa siv. Vzemi del belega prahu in del
črnega; obema prideni malo stolčenega kadila ali stolčene
smole. Ta zmes je potem siva, in odtod je ime: sivi prah.

Koščeni prah je imenitne vrednosti. Za bolnike, ki so
prestali kako hudo bolezen in ne morejo več prav k moči
priti, je ta prah neprecenljiv.

Tri vrste prahu so za različno slaboto: Otrokom, ki
nikamor ne rastejo, ki ne dobivajo pravih kosti, se daje
vsak dan na vodo ali jed po eno ali dve noževi končini
črnega prahu.

Kdor je na krvi slab in ob enem boleha z želodcem, ta
dobi beli prah. Sivega dobivajo pa tisti, ki so prav slabi
na prsih. To je Kneippova skrivnost črnega, belega in si¬
vega prahu. Veliko ljudi ve o tem že kaj povedati. Kneipp

90

trdi, da bi s tem prahom samim bil lahko obogatel, ko bi
ga hotel prodajati kot svoje zdravilo. A tega ni hotel;
njegova zdravila naj vidi, ogleda in poskuša vsakdo.

Krčna trava (Potentilla anserina).

Krčna ali gosja trava (Ganse-
fingerkraut) raste tam najrajši, kjer
se pasejo gosi: pri hišah, pri potokih
in po poljih, da so le tla peskočnata;
ob robu državnih cest jo skoro po¬
vsod najdeš. Listje je drobno narez-
ljano, od zgoraj zeleno, na spodnji
strani srebrnobelo; cvete rumeno od
meseca velikega travna do rožnika.

Čaj iz te rastline je dober za
vsakateri krč, naj si bo v želodcu,
v trebuhu ali kjerkoli. Kogar krč
pogostoma prijema, temu dajaj vsak
dan po trikrat prav toplega mleka,
v katerem se je kuhalo krčne trave,
kolikor si je mogel s tremi prsti
zajeti. Prav dobro je, če moreš ob
enem na bolni ud nakladati popar¬
jeno krčno travo. Gospodinje, nabirajte si pridno to rast¬
lino; saj veste dobro, kako hud je krč, in kako je hudo, če
moraš domačina gledati, ko ga lomi krč, pa mu ne moreš
pomagati.

Kreda.

Ali si že kdaj opazoval, kako kuretina pazljivo pobira
vsako zrnice apnenega peska? In kdo ni še cul, da mora
včasih učitelj v šoli pred otroki skrivati kredo, ker bi jo
sicer pojedli. Tonam dd misliti: Ali ni morebiti tudi kreda
še za kaj ? Kneipp pripoveduje, da je dolgo poskuševal, in
se res prepričal, da je kreda dobro zdravilo. Ona ima v
sebi ravno take tvarine, katerih je kostčm treba za rast.
Navadno že priroda sama priskrbuje potrebne snovi, da mo¬
rejo kosti rasti. Ali slabotnim ljudem prepogosto primanj¬
kuje potrebnega apna, in vsled tega se kosti ne morejo
sestaviti tako, kakor bi bilo treba. Dajaj zato takim ljudem
vsak dan v jed ali pa na vodo noževo končino zmlete krede.
Saj jo vsakdo lahko vzame, ker nima nobenega okusa in

Krena trava
(Potentila anserina).

91

nobenega duha. Če prav slabo prebavljaš, če navzlic vsej
postrežbi ne prideš k pravi moči, poskusi s kredo. Na de¬
telji se pozna, če jo potrosiš z malcem; a tudi na bolnikih
se vidi, ako jih s kredo zdraviš. Zlasti bledečim ljudem
priporočam kredo; naj jemljejo vsak dan ne samo po eno,
marveč po dve noževi končini tega prehii, eno zjutraj, drugo
zvečer, in bleda lica bodo jela kmalu rdeti. Boljši seveda
kakor kredni prah je koščeni.

Laneno seme.

Obkladki s pokuhanim lanenim semenom so povsod
znani. Uspeh je blizu tisti, kakor z grškim senom, le da
grško seno vsako nesnago veliko hitreje raztopi in potegne
iz rane.

Lapuh ali kopačica (Tussilago farfara).

Stvarnik pusti mar¬
sikaj rasti, kar ljudje
z nogami teptajo, ne
vede, kaj je vredno.
Tako se godi tudi
lapuhu ali kopačici.
Ljudje ga imajo za grd
plevel, a zavoljo nje¬
gove zdravilne moči
bi ga morali prav v
časti imeti.

Lapuhov čaj je
čistilo za prsi in pljuča.
Kdor ima tesne prsi,
in kdor veliko kašlja,
naj pije tak čaj, zlasti
če se je bati sušice.
Marsikoga je en sam
lapuhov list že ozdravil.
Če čutiš kje posebno
vročino, nalagaj tja
lapuhovo perje (lepe-
nje); to bo vročino ob-
hladilo. Zlasti |za te¬
koče rane so nakladki

92

z lapuhovim lepenjem dobri. Lapuh vzame iz rane vročino
in vnetje ter potegne iz nje, kar je nezdravega v rani. Po¬
sebno dober je lapuh za tekoče noge, če so rane vse plave,
ali črne in prav vnete. Lapuh odvzame z vročino vred bo¬
lečine, in če ga pridno nakladaš, bo rana hitro zacelila.
Lapuh je tudi dober za vroče tvore, za šeno (pereči ogenj),
zlasti pa za šeno v obrazu.

Tudi lapuhov prah je dober. Listje se posuši in zmelje.
Ta prah se jemlje dva- ali trikrat na dan po dve noževi
končini na vodo ali v jed.

Lipov cvet.

Stari ljudje še radi nabirajo lipov cvet. Prav imajo.
Za bezgovim čajem je lipov najboljši, če je treba človeka
segreti in spraviti v pot. Posebno za sopare se ta cvet
uspešno rabi. Lipov čaj je izvrstno zdravilo za star kašelj,
za zasližene prsi, za zasližen sapnik in zasližene ledvice.

Namesto lipovega cveta se rabijo tudi škoreca (rman)
in sv. Janeza rože.

Lučnik (Verbascum Schraderi.)

Lučnik (Wollkraut) raste na pesku; ima veliko, kosmato
pločje, cvete pa rumeno, sveči podobno. Cvet in pločje imata
v sebi zdravilno moč. Lučnikov čaj je dober za vratne bo¬
lezni, v za katdr, neduho in zasližene prsi.

Čaju se prideva cvet črnega selzenovca (malva, popelj),
da je močnejši.

Mandeljnovo olje.

Sladko mandeljnovo olje, ki ga kupujemo v lekarni, naj
stoji med vsemi olji domače lekarne na prvem mestu. Ono
je najboljše hladilo proti vsaki vročini in najboljše tolažilo
za vsako bolečino.

To olje je dobro za zasližen sapnik, in zasliženemu že¬
lodcu je tudi najboljša pomoč. Dobro je pri vsakem vnetju
zunaj in znotraj; posebno pa je dobro, če se komu vnamejo
pljuča. Dajaj takemu bolniku vsak dan po tri- ali štirikrat
žličico tega olja.

Tudi za različne ušesne bolezni je to olje zdravilo. Če
komu v ušesih šumi, če koga po ušesih trga, za krč v ušesih,
ali če se je strdila komu ušesna maščoba, je mandeljnovo

93

olje najboljše zdravilo; vlij ga šest ali osem kapljic bolniku
v uho in zamaši luknjo z bombažem (pavolo).

Če je kdo vsled prehlajenja dobil skrnino v ušesa, naj
si vliva en dan sedem do osem kapljic mandeljnovega olja
v desno; drugi dan v levo uho. Potem si naj ušesa izpira
z mlačno vodo. Uho si najboljše izpereš z brizgalnico, se¬
veda, če imaš koga, ki ve ravnati s takimi rečmi.

Hudo vnete otekline naj se namažejo z mandeljnovim
oljem; to jemlje vročino in tolaži bolečine, če je kdo pri
ježi ali od česa drugega dobil hude rane, naj si jih maže
s tem oljem. Če mandeljnovega olja nimaš pri rokah, vzemi
namesto njega navadno laško olje.

Meta (Mentha piperita et aquatica).

Prava in divja meta, obe sta za rabo; divja je skoro
še boljša od prave. Meta je eno najboljših zdravil za želodec.
Če te prav hudo glava boli, naveži
si je na glavo; to ti bo dobro de¬
jalo. Jemljemo jo kot čaj ali pa kot
prah vsak dan po eno ali dve no¬
ževi končini v jed. Kdor je vsled
kake bolezni oslabel, komur jame srce
pri vsaki priložnosti silno utripati, in
komur je pogostoma slabo, ta naj
pije čaj ali jemlje prah te rastline.

Če imaš smrdečo sapo, kuhaj
si mete v vodi, kateri si pridejal
polovico vina, in pij ta čaj; isti bode
kmalu odvzel sapi slabi duh.

Če kdo bljuje kri, naj si skuha
v jesihu mete, in naj jemlje včasih
tega čaja po eno ali dve žličici. V
mleku skuhana meta je za bolečine Meta

V trebuhu. Zato pustite, gospodinje, (JUenta piperita et aquatica).
na vrtu en kot za meto in verand

(Weinraute); če bi teh dveh rastlin tudi ne potrebovale za
zdravilo, sadite ji vsaj zavoljo njunega prijetnega duha.

Močvirna detelja (Menyantes trifoliata).

Prelat Kneipp pripoveduje, da je nekoč dobil v roke
zelo staro knjigo, v kateri se je opisovala močvirna detelja

94

(Bitterklee, Sumpfklee, Fieberklee) in nje zdravilna moč.
Kneipp se je prepričal, da se ta rastlina uspešno rabi zoper
mnoge bolezni.

Čaj z močvirno deteljo daje človeku dobrega teka do
jedi, on podpira želodčni sok in pospešuje prebavljanje. Kar
je pa želodcu v prid, koristi tudi krvi. Že v starih časih
so znali, da je ta rastlina dobro čistilo za kri, čista kri pa
dela človeka zdravega. Kdor je jedel kaj težko prebavljivega,
kdor si je prehladil želodec, naj rabi to zdravilo. Tudi za
jetra je dobro.

V močvirno deteljo se za čaj lahko primesi malo pe¬
lina, tavžentrož in žajbelja.

Motovilec (Valeriana officinalis).

Motovilec (baldrijan) raste pri potokih in po mokrih
travnikih; cvete meseca malega in velikega srpana z belo-
rdečim cvetom. Rastlina zraste do moža visoko; deblo je

votlo in pastirji si iz njega de¬
lajo piščalke. Mačke ta rastlina
tako omoti, da se začnejo valjati,
če jim jo držiš pod nos. Zato se
vprašajmo: Ali ni morebiti v tej
rastlini kaka posebna moč? Da.
Korenje je zdravilo za glavobol
in krč, če pridejo te bolezni od
sesedle sape.

Rabi se le korenje, ki se v
pomladi, predno je še rastlina do-
rastla, koplje, drobno zreže, po¬
suši in v dobro zamašeni stekle¬
nici shrani.

Motovilec je dober za glavo¬
bol in krč, za histerijo, otožnost
in migreno. Daj motovilčevega
čaja otrokom, ki trpe za črvi, rabi
ga zoper koliko, zoper srčni krč,
zoper nervozno omotico.

Korenje se stolče v prah, in
ta prah jemlji dva- do štirikrat
na dan, vsakokrat en ali dva grama. Ali pa se vzame
osem gramov korenja na osemnajst dek vode in tega čaja
pije vsako drugo uro eno žlico.

95

Nageljnovo ali klinčkovo olje

kupujemo v lekarni. Če mi je pri kaki bolezni treba man¬
delj novega ali navadnega olja, pridenem mu vselej malo na¬
geljnovega olja. Dobro je posebno za to, da spravi iz že¬
lodca vsakatero gnilobo. Jemlje se po štiri do šest kapljic
v vodi ali pa na sladkorju po en- ali dvakrat na dan.

Netresk (Sempervivum tectorum).

Netresk (Hauswurz) se vidi pri marsikateri hiši, v
prsten lonček so ga nasadili in postavili na ograjo, na
streho, kjer zeleni naprej, četudi na tedne ne dobi kapljice
vode. Kdor trpi z želodčnimi tvori, naj pije čaj iz trepotca
in netreska, komur pogostoma prihaja slabo, naj jemlje vsako
uro žličico takega čaja. Če stolčeš netresk in ga skuhaš s
svinjsko mastjo, dobiš dobro mazilo za slučaj, da se je kdo
priškrnil, otolkel ali pobil.

Oglje.

Oglje se zmelje v prah. Najboljše je lipovo oglje; če
lipovega nimaš, je tudi drugo dobro. Novejše ko je oglje,
boljše je. Najboljše je, če ga vzameš kar iz ognja, pogasiš
in zmelješ. To je dobro za želodec, ki je oslabel vsled kake
bolezni. V mleku se najlažje jemlje; jemlji ga vsak dan po
eno žlico, ne več.

Kdor ima sušico, naj jemlje vsak dan dve žlici tega
prahu; posebno pa je ta prah za jetrne bolezni.

Če to moko potrosiš na gnoječe in tekoče rane, bodo
se začele sušiti, in kmalu bo začela rasti mlada koža.

Oinela (Viscum album).

Omela (Mistel) je prav dobro zdravilo, zlasti za kri.
Vsem materam naj bo ta rastlina posebno priporočena; se¬
znanite se dobro z njo. Ona raste samo na drevju, najrajši
na starih dobih. Tu se je nahajajo po celi grmički, ki ži¬
vijo od drevesnega soka. Čaj iz omele ustavi krvotok; včasih
pomaga že ena sama čaša takega čaja. Dober je tudi za
kri, ki se iz kateregakoli vzroka ne pretaka več redno.
Omeli se lahko pridene malo hvošča in santale; santala je
neki rdeč prah, ki se rabi kot barva; kupuje se po proda-
jalnicah in v lekarni.

96

Otrobov kruli.

Za ljudi, ki imajo
tako slab želodec, da
navadnega kruha ne
morejo več prebavljati,
in tudi za take, ki trpe
z zlato žilo, naj se
speče otrobov kruh, ka¬
terega bodo lahko pre¬
bavljali. Napravlja se
tako-le:

Pšenica se zmelje
z otrobi vred. Mlinar¬
jem to sicer ni prav
po volji, a to nič ne
dene. Tako moko pre-
mesi z vročo vodo brez
kvasa in jo pusti črez
noč stati na precej
toplem, ali vsaj ne pre¬
mrzlem kraju; tudi so¬
liti tega kruha ne smeš.

Drugi dan narediš
iz kvasa podolgaste
hlebce in te deneš za 1 1 / i  do 1 % ure v peč. Kadar vzameš
kruh iz peči, deni ga hitro za tri ali štiri minute v vrel
krop in ga pusti v njem, da se popolnoma napoji vode. Po¬
tem ga deni zopet v peč, da se posuši. Poznam veliko ljudi,
ki tak kruh radi jedb in ga hvalijo; drugim se je zdel iz
začetka rod in neokusen, ali sčasoma so se ga navadili in
sedaj nojčejo več drugega. Kruh se hranjuje na hladnem
kraju. Če je skorja pretrda, naj se hlebec za nekaj časa
zavije v moker prt.

Pelin (Artemisia absinthium)

je obče znano želodčno zdravilo. Kuha se ali pelinov čaj,
ali pa se rastlina posuši in zmelje. Ta prah jemlješ v jedi
ali pa na vodi.

Kdor boleha na jetrih, naj si vsak dan nekolikokrat po¬
trosi na jed malo pelinovega prahu; pelin bo rumenico kmalu
pregnal, in bolniku bo boljše. V žganju namočen pelin je

97

tudi dober; če greš s slabim želodcem na daljšo pot, vzemi
s seboj pelinovega žganja. Pelinov čaj je tudi dober za očesa.

Pelinovo olje se tako-le pripravi: Suho pelinovo perje
se dene v steklenico in nanj nalije malo špirita, ki naj iz
pelina vzame zdravilni sok. Po desetih dneh se v steklenico
nalije sladkega mandeljnovega ali laškega olja in steklenica
postavi sedaj odprta na solnce. Špirit bo izpuhtel, ko je bil
zdravilno moč oddal olju. Tako olje se lahko leta shrani.

Pibrovi koren (Pimpinella).

Pibrovi koren (Bibernelle) se skuha v pol vode in pol
vina; tak čaj čisti pljuča in želodec, čisti ledvice in mehur,
in posebno se priporoča bolnikom, ki trpe za skrnino.

Neki uradnik je dolgo trpel z ledvicami, brez da bi bil
mogel najti pomoči; Kneipp mu je svetoval, naj skuha pi-
brovega korenja v pol in vode pol vina in pridene malo medu.
Ta čaj je iztrebil iz bolnika po vodi mnogo nesnage, zlasti
peska, in popolnoma je okreval.

Povoj ček (Glechoma hederatea).

Na robeh ob polju ali gozdu raste prijetno dišeči po-
vojček; stare matere so ga rade jemale za svoje postne juhe.

Že od nekdaj velja ta rastlinica
kot dobro zdravilo zoper bledico, po¬
sebno dobra je za želodec in prsi,
zoper kamen ali tvore v ledvicah.

Dobra je ta rastlina zoper protin,
če se skuha v vodi in jesihu in na¬
klada na boleči ud. Tudi za ušesne
bolezni, in sicer zoper katar v ušesih,
se rabi povojčkov čaj.

Pripotec (Plantago lanceolata).

Kdor se je pri kakem delu ranil,
gre si trpotca ali pripotca (Spitz-
wegerich) iskat; tega zmečka in
stlači iz njega nekaj kapljic soka,
ki ga dene na rano, ali pa naloži
na rano zmečkani trpotčev list. S
to obvezo je rana kakor z zlato

Domači Zdravnik.

98

nitjo sešita; zlata nit ne rjavi, pripotčev sok pa ne pusti
nobene gnilobe v rano.

Ne manj imenitna je ta rastlina za znotraj. Kdor nima
pravega zdravja, naj si pridno nabira to rastlino in naj pije
njen sok. Ta mu bo zacelil notranje rane, katerih sicer ne
vidimo krvaveti, ki so pa veliko nevarnejše od zunanjih.
Tudi suho listje je za rabo.

Po časnikih se priporočajo razna iz pripotca naprav¬
ljena zdravila, in ljudje si jih kupujejo za dragi denar;
kmet, bodi moder, naberi si ga sam in kuhaj si ga. Ta bo
veliko boljši kakor kupljeni; vsaj veš, da je nepokvarjen;
če ga pa kupiš, ne veš, kaj vse dobiš.

Revar (Cychorium intybus).

Revar (potrošnik, divji regrat) je plavo cvetoča rast¬
lina, katero vsakdo pozna; ob potih čaka na ljudi, da bi

hoteli priti po njo.

Revarjev čaj je za
zasližen želodec; odvzame
namreč ves nepotrebni
žolč, čisti jetra, slezeno,
ledvice in spravlja z vodo
iz telesa, kar se je v
teh telesnih delih nabralo
bolnega. Pij revarjev čaj
skoz tri do štiri dni po
dve čaši, eno zjutraj na
tešče in drugo zvečer. Če
človeka v želodcu tišči,
tedaj je tudi ta čaj dobro
zdravilo. Za hudo boleča
vnetja zunaj na životu
ni nič boljšega, kakor
prav topli obkladki div¬
jega regrata.

Tudi v špirit revar
namakajo; tak špirit je
dober, če se začne komu
sušiti kak ud. Bolni ud
naj se vsak dan krepko
mane ali drga s tem špiritom. V zdravilstvu se rabi cvet,
rastlina in korenje divjega regrata.

Revar (Cychormm intybns).

99

Rožmarin ( Rosmarinus officinalis).

Šopek ni prav, če ni rožmarina v njem, in domača le¬
karna tudi ni popolna, če ne shranjuješ v njej te rastlinice.
Rožmarin je prav dober za želodec. Da bi ti želodec bil še
tako zasližen, čaj iz rožmarina ga očisti; on ti da dober tek,
če ga piješ vsak dan štiri žlice, dve zjutraj in dve zvečer.

Vino, v katerem je namočen rožmarin, je dobro za srčne
bolezni, posebno za srčno vodenico in sploh za vsako vode¬
nico. Kdor boleha za to boleznijo, naj pije vsak dan zjutraj
in zvečer tri ali štiri žlice takega vina. Skrbi pa, da dobiš
prirodno (naravno) vino, drugo bi bilo za nič.

Selzenovec (Althaea rosea).

Selzenovec (popelj, malva) se nahaja skoro na vsakem
vrtu; rastlina je visoka, cvet je roži podoben. Cvete v raz¬
ličnih barvah; najboljši je temnorjavi cvet. Čaj iz tega
cveta je dober za bolezni v vratu in za zasližene prsi. Sel-
zenovemu se prideva vselej lučnikovega cveta. Posebno dober
je ta cvet pri soparih za prsi in ušesa.

Skuta (sir).

Nikomur ne bode treba praviti, kako se iz kislega
mleka dela skuta, ali malokdo bo vedel, da je skuta ena
najtečnejših jedi in tudi eno najboljših zdravil. Komur se
v želodcu gnoji, ta naj jč vsako uro žlico skute; to mu bo
pomagalo. Skuto deni v novopomolzeno mleko, prideni ji
majhno soli in kumine, in jo jemlji tako.

Koliko ljudem se vnemajo pljuča, in koliko jih je že
umrlo za to boleznijo! In vendar ste imeli domačini naj¬
boljše zdravilo pri rokah, ali rabiti ga niste vedeli. Ko bi
bili bolniku devali skuto na kraj, kjer ga je najbolj žgalo
in bodlo, in ko bi bili potem ponavljali te nakladke vsako
drugo uro, ne bi bil bolnik umrl. Skuta se zmeša s sirotko,
da postane močnik; ta močnik se namaže po prtu (platnu),
in prt se naloži bolniku; če nimaš več sirotke, umesi skuto
z vodo in jesihom.

Šipečje jagode (Rosa canina).

Čaj iz šipečjih jagod ali divjih rož je zelo dober za
mehur in ledvice; zato si jih prav pridno nabiraj, posebno

7 *

100

Šipečje jagode (Rosa canina).

Smetlika

(Euphrasia offlcinalis).

če imate v družini koga,
ki trpi s kamenom ali
peskom.

Bil je siv starček,
ki je v svoji mladosti
hudo trpel s kamenom.
Nekdo mu je svetoval ta
čaj, in od tistega časa
ga vsak dan zvečer po¬
pije eno čašo, češ, to je
olje staremu stroju. Ja¬
gode se pa ne hranjujejo
cele; zrnje se izlušči, in
samo lupina se hrani
za čaj.

Sivkno (lavendeljnovo)
olje

se kupuje po lekarnah.
Jemlji ga vsak dan dva¬
krat po pet kapljic na
sladkorju in želodec ho
dobro prebavljal; vedno
bodeš imel najboljši tek.
Koga napihuje, kogar
glava boli, ali komur
vsled bolehnega želodca pogostoma
prihaja slabo, ta se“[naj zdravi s
tem oljem.

Smetlika (Euphrasia offlcinalis).

Ko začne zoreti otava, vidiš*po
suhih travnikih vse belo te majhne
rastlinice. Kmet tej rastlini ne more
biti prav prijatelj, ker mu zaduši
j? vso drugo travo. Ali Bog tudi te
rožice ni ustvaril zastonj. Če za
bolne oči ne veš več druge pomoči,
ti morebiti še pomaga ta rastlinica.
Skuhaj si smetličnega čaja; s tem
si izmivaj oči dva- ali trikrat na

101

dan; to jih bode čistilo in krepčalo. Ob enem naj jemlje
bolnik to zdravilo tudi za znotraj; vsak dan si naj deva
noževo končino smetličnega pralni v jed.

Tudi za želodec je ta rastlina; pomaga namreč prebav¬
ljati in zboljšuje želodčni sok. Poskusi jo, ljubi čitatelj, in
prepričaj se, da je res tako.

Drevesna smola.

Idi v gozd gledat po drevju se cedeče smolne kapljice;
videti je, kakor da bi bile strdele solze; bele so kakor
vosek, zlatorumene kakor strd in prozorne kakor čista
studenčnica.

Smola je drevesna kri; rani smreko ali jelko, in videl
bodeš, kako morajo krvaveti. Nima li morebiti ta kri v sebi
kaj zdravilne moči? Da. Jej dalje časa vsak dan pet ali
šest zrnic drevesne smole; to te bode nenavadno krepčalo
in prsim bode posebno dobro dejalo.

Bil je nekje zelo slaboten duhovnik, ki je vsak dan
jedel malo drevesne smole, rekoč: „Od smole imam svoje
zdrave prsi.“ Ne misli, da ti bo smela zalepila želodec;
želodec jo prav lahko prenaša in prebavlja.

Strd.

Včasih so pravili, da strd ni za mladino, ker je pre¬
močna, stare pa, da spravi zopet na noge. Kneipp jo je
dolgo poskušal in se prepričal, da je strd res nekaj prav
imenitnega. Če se kuha čaj za prsi, pridene se mu naj
vselej malo strdi. Za tvore je najpreprostejše zdravilo strd
in kvas. Vzameš malo strdi in moke, priliješ toliko vode,
da se vse vkup d& premesiti, in zdravilo je narejeno.

Za znotraj je strd tudi imenitna, a gole strdi Kneipp
ne svetuje; boljše je, da jo pridevaš raznim čajem. Ako
koga boli grlo, naj si ga izpira z vodo, v kateri se je ku¬
kalo malo strdi. Če steče bolniku pri tem izpiranju nekaj
kapljic po grlu, ne bo mu škodovalo.

Ravno tako dobra je strdena voda za oči, deni žličico
strdi v četrt litra kropa, pusti potem krop še kakih pet
minut vreti, in voda za oči je gotova.

Neki že črez 80 let star gospod si napravlja sam vino;
kuha si namreč v vodi malo strdi, in on trdi, da je ta pi¬
jača zdrava in dobra, češ, da ima svoje zdravje in svojo

102

moč v tej starosti, od te pijače. Morebiti ima mož prav; le
to vem, da tako vino gre človeku prav k teku, in da mu
je izvrstno krepčalo in čistilo. Medica ni samo za ženske,
ista bi tudi moškim dostikrat bolj prilegala, kakor pivo in
vino. Včasih so to pijačo imeli bolj v časti, a zdaj hočejo
nekaj drugega, kar pa ni dobro.

Da si bodeš tudi vedel iz strdi napravljati vino ali me¬
dico, poda se ti tukaj navod, kako se kuha ta pijača.

V bakren kotel se dene kakih 60 litrov mehke vode.
Pod kotel se zdaj zaneti; kakor hitro se voda precej se¬
greje, primeša se ji okoli šest litrov strdi, potem se pusti
vse vkup poldrugo uro rahlo vreti. Nečedna pena se mora
posneti. Ko mine poldruga ura, vlije se strdena voda v
glinaste ali pločnate posode; tam se shladi, da postane mlačna.
Mlačna se vlije v skrbno očiščen sodček. Pilike ne smeš
zabiti. V topli kleti bo začela medica v 5 do 10 dneh
vreti ali kipeti. Vreti mora 14 dni; potem jo pretočiš v

drug sod; trosko ali
drože moraš seveda
odstraniti. V drugem
sodu vre medica še 10
do 14 dni, in potem,
ko je vrenje že popol¬
noma minilo, zabiješ
sodček. V treh do
štirih tednih je me¬
dica Svetlanin moreš
jo točiti. Če to vino
(medico) deneš v ste¬
klenice in jih hranjuješ
v hladnem pesku, tedaj
ti bo v nekaterih dneh
tvoje vince prav krepko
gnato in šumelo.

Če bolnik ne sme
piti ola ali piva, daj
mn medice, ki bo bol¬
niku dobro krepčalo;
tudi za zdrave je taka
medica dobra pijača,
le preveč naenkrat je
ne smeš piti, da se ti

Tavžentroža (Erythraea centaurium)., ne pristudi.

103

Tavžentroža (Erythraea centaurium).

Ta rožica, tudi zlati grmiček imenovana, ima čisto
posebno ime. „Tavžent“ goldinarjev je vredna, pravili so
stari ljudje. Je li pri mladih že izgubila svojo vrednost?
Ne. Čaj iz tavžentrož odganja sapo iz želodca, odpravlja ne¬
zdravo želodčno kislino, zboljšuje želodčni sok in dela dobro
jetrom in ledvicam.

Za zgago ali gorečico ni nič boljšega kakor čaj iz
tavžentrož. Komur se kri ne steka redno in kdor ima pre¬
malo krvi, naj si išče pomoči pri tej rožici, saj njena pomoč
ni tako draga kakor njeno ime. I

ESI gorica

(Tappa|officinalis).j

Torica (Klette) raste na vseh tratah; močno deblo rodi
veliko perje in na vrhu bodeče čopke, ki jih otroci radi trgajo
in mečejo psičku v rep
ali dekletom v lase.

Tori čini čaj je dobro
zdravilo za slab že¬
lodec in za želodčne
tvore; ta čaj se lahko
pije brez sladkorja
ali druge primesi.

Deblo ni za rabo. Kdor
ima v ustih kak prišč
ali bulo, naj si jih iz¬
pira s tem čajem; sploh
je torica izborno zdra¬
vilo zoper vsako gni¬
lobo in zoper kraste.

Toričino mazilo se na¬
pravi, če se zmelje suho
perje in skuha s svinj¬
sko mastjo. Boljše je,
če se v mast dene sve¬
žega toričinega soka.

Sveži toričin sok se
napravi tako-le: Perje
se naj poprej omije, po¬
tem dobro zreže ali v

možnarju stolče; stol- Trnovčev cvet (Prunus spinosa).

104

Trobentica
(Primula officinalis).

cena tvarina se dene v ruto in iz
rute se izžme sok. Toričin koren
se zreže in kuha; tak čaj je po¬
sebno dober za krastave glave, po¬
spešuje tudi rast v laseh. Semenski
čopki so še boljši, kakor listje.

Trnovcev cvet (Prunus spinosa).

Trnoljica, trnovec ali črni trn
je znan grm, ki cvete malega in
velikega travna.

Cvet od trnovca ali trnoljice
je najcenejše čistilo, zato bi naj bil
v domači lekarni na prvem mestu.
Pij tri ali štiri dni vsak dan en
kozarec takega čaja, on ti bo že¬
lodec popolnoma izčistil.

Trobentica (Primula officinalis).

Za zdravilo se nabirajo samo
temnorumeno cvetoče trobentice.

Komur se je bati sklepne bo¬
lezni ali skrnine, ali kdor že dalje
časa boleha za to boleznijo, ta naj
pije vsak dan en kozarec trobenti č-
nega čaja; to mu bo odpravilo hude
bolečine.

Tniskavec (Polygonum aviculare).

Truskavca ali dresna (Wegtritt,
Knoterich) je okoli kmetskih hiš
vse polno; posebno ob cestah in
potih, kjer se veliko hodi, kaj rad
raste. To zelišče je nad vse dobro
za kamen in pesek, naj si bode v
mehurju ali v ledvicah.

Neki gospod je s kamenom dolgo trpel. Dobival je dalje
časa vsak dan po dva majhna kozarca takega čaja, in šlo
je z vodo več sto majhnih kamenčkov od njega. Tudi jetrom,
želodcu in prsim je truskavec dobro zdravilo.

Truskavec

(Polygonum aviculare).

105

Tijolica (Viola odorata).

Ljubo dišeče vijolice naj bi s svojim duhom napolnje¬
vale našo domačo lekarno. O pomladi mraz in toplota hitro
menjata, vsled tega dobi veliko otrok hud kašelj. Če imaš
takega otroka, skuhaj mu vijoličnega cvetja, lepenja ali ko¬
renja v četrt litra vode (korenje moraš prej stolči). Tega
čaja naj pije otrok vsako drugo ali tretjo uro dve ali tri
žlice. Odrastli ga morejo tudi več piti; tri kozarce na dan
jim ne bodo škodovale.

Vijolica (Vijola odorata).

Jetičnim ljudem lajša vijolični čaj , kašelj in jim zrah-
ljuje zasližene prsi. Tudi je za glavobol in za vročo glavo.
Namoči prt v vijolično zavrelico in si obveži ž njim čelo,
ali pa si omij s tem čajem vso glavo; včasih to prav hitro
pomaga. Če ti je grlo oteklo, izpiraj si ga s tem čajem, in
ovij si vrat z ruto, ki si jo namočil v tak čaj.

Nakladki s stolčenim vijoličnim listjem hladijo vroče
otekline in lajšajo bolečine. Protin ozdraviš z vijoličnim
listjem, če ga v jesihu skuhaš in toplo nalagaš na bolni ud.
Zato priskrbi si, ljubi čitatelj, za svojo lekarno cvetja in
lepenja te rastlinice, da se je bodeš še potem mogel ve¬
seliti, ko vijolic že davno ni več po bregovih.

106

Vinska ruta (Ruta graveolens).

Ruta, virand ali vinska rutica (Raute, Weinraute) je
imenitna rastlina, a premalo znana.

Če ti kri sili v glavo, če se ti moti, sploh če imaš težko
glavo, pij čaj od vinske rute, on ti bo dobro dejal. Tudi za
neduho, za srčno utripanje, za bolezni spodnjega telesa in
prav posebno za maternico ga priporočajo.

Če si nočeš vedno čaja kuhati, namoči si vinske rutice
v špiritu ali v dobrem žganju; to se potem jemlje po kap¬
ljicah, dvakrat na dan po deset kapljic na sladkorju ali v
vodi; ravno tako se jemlje rutno olje. Napraviš pa to olje
tako-le: Rutno perje posušiš, zmečkaš in deneš v čisto olje; vse
vkup postaviš potem za nekaj časa na toplo, in olje je za rabo.

Zelje.

Kislo zelje je povsod znano zdravilo. Za vnetja, za
stare otekline, in če se je kdo opalil ali opekel, ni nič bolj¬
šega kakor obkladki s kislim zeljem. To zdravilo je tem
imenitnejše, ker ga imamo vsekdar pri rokah.

Žajbelj (Salvia officinalis).

Stare gnile rane prav hitro celijo, če jih obvezuješ
s kuhanim žajbeljem ali kaduljem. Žajbeljev čaj je za
zasliženo grlo, za zasližen vrat in želodec. Če si žajbelj
skuhaš v pol vodi in pol vinu, dobiš dobro čistilo za jetra
in ledvice; ako pa prideneš čaju malo pelina, tedaj je zdra¬
vilo močnejše. Če nočeš kuhati čaja, lahko si rastlino po¬
sušiš in zmelješ v prah; ta prah si trosi potem v jed, in
to ti ho tudi tako dobro dejalo kakor čaj.

Žoltilo (Genista germanica).

Žoltilo (Gtinster) raste ob suhih gozdnih robovih; cvete
lepo rumeno in stoji kot rastlina sredi med zelišči in grmičjem.
Kdor trpi za kamenom in peskom v mehurju, naj rabi ta
čaj, odpravil mu bo pesek in raztopil kamenje. Zelo dobro
je žoltilo tudi za ledvice. Kuha se v pol vode in pol vina
in pridene se malo medu. Za ljudi, ki so vsled bolezni zelo
oslabeli, je žoltilo izborna pomoč. Suši se v senci in shrani
v škatli, tako si ohrani dolgo časa svojo moč.

C3

GEZ)

107

Čistilo (laksir).

Človeku dostikrat pride kaj v želodec, kar ni prav;
potem ga je treba čistiti. Kneipp je dolgo iskal in sestav¬
ljal tako čistilo. Kar želodcu hudo dene ali mu škoduje,
tega noče. Zdravilo mora želodec očistiti, a ob enem tudi
krepčati in mu pomagati prebavljati. Kneipp je našel dva
načina, po katerih si lahko sam napraviš dobro čistilo, če
ti ga je treba.

1. Vzemi dve žlici zmletega sladkega janeža (fenhela),
dve žlici zmečkanih brinovic (brinovih jagod), eno žlico
grškega sena (foenum graecum) in eno žlico aloje. To vse
vkup skuhaj, in čaj je zdravilo. Tega čaja piješ zvečer en
kozarec; za en kozarec čaja pa ne smeš omenjene zmesi
več vzeti kakor eno majhno žlico. V 12 do 30 urah začne
zdravilo delovati. Močen človek sme tega čaja izpiti poln
kozarec, slabši pa jo naj razdeli na dva ali tri dni, tako da
ga jemlje vsak večer kakih štiri ali šest žlic, kakor se sicer
jemljejo zdravila.

Eden ali drugi bode ta čaj pil, ne da bi čutil kakšnega
uspeha; ali to nič ne dene. V tem slučaju čistilo namreč
v želodcu ni našlo nič napačnega, pa ga je pustilo zato po¬
polnoma pri miru; zatorej je to čistilo (laksir) boljše kakor
katerokoli drugo.

Tudi na vodo ta čaj prav dobro vleče ter dene dobro
zasliženim prsim. Če si imel hudo drisko, pij ta čaj; on ti
bo iz želodca iztrebil nezdrave vlage in ga bo pomiril po¬
polnoma. Če ga popiješ majhen kozarec v treh delih na
dan, bode zadosti.

2. Druga vrsta dobrega čistila je ta: Zmešaj dve žlici
zmletega sladkega janeža (fenhela), tri žlice zmečkanih bri¬
novic, tri žlice stolčenega habatovega korenja, eno žlico
grškega sena (foenum graecum) in eno žlico aloje. To
čistilo je v prvi vrsti za ledvice in mehur, ne za želodec in
čreva, isto potegne z vodo iz telesa, kar je bolnega v člo¬
veku. Komur mehur ni v redu, kdor težko hodi k vodi,
kogar v mehurju ali v ledvicah žge, in v začetku vodenice
je to čistilo priporočila vredno. Jemlješ ga pa ravno tako
kakor prvo.

Četrti del.

Bolezni po abecednem redu.

Bledica (Bleichsucht).

dor ima to bolezen, isti je medel, mrzel, bled, ru¬
menkast ali rjavkast v obličju, ustnice in skranje
so nekako vele, drži se sključeno; skratka, ves človek
je podoba bolezni. Primanjkuje mu krvi. Navzlic
temu hoče bolnik ravno take jedi, ki niso za kri. Takemu
človeku je treba krvi; da jo dobi, treba mu je:

1. čistega zraka,

2. tečne hrane in

3. izdatnega gibanja.

Bolnik naj je, kolikor mogoče, na prostem in ne v sobi.
Izba se mu naj nikoli ne neti preobilno; oblačiti se ne sme
pretoplo in ne pretesno, da more zrak povsod do kože. Jč
naj mleko in kruh ali kako drugo domačo jed, nikoli pa
naj ne jč preveč naenkrat; ko bi hotel jemati prav po¬
gosto po tri ali štiri žlice mleka, bilo bi najboljše. Potem
je treba takemu bolniku gibanja ali dela na prostem. Gle¬
dati pa se mora, da se bolnik ne presili pri delu. Tako
naj torej bledičen človek živi. Pomočnica na potu do zdravja
pa mu bodi voda. Tri- ali štirikrat na teden naj bolnik po¬
noči vstane in se omije z mrzlo vodo po vsem životu, a po¬
tem se naj hitro vrne v postelj. Treba je tudi, da gre več¬
krat do kolen v vodo, a nikoli ne dalje kakor za eno mi¬
nuto; hitro ko stopi iz vode, naj si pomoči tudi roke do ram
v mrzlo vodo.

109

Za prav slabega bolnika moramo izpočetka jemati toplo
vodo; da dobi tek do jedi, naj pije trikrat na dan po dve
žlici pelinovega čaja. Prav dobro je za bledico tudi je¬
mati po dvakrat na dan noževo končino zmlete krede v
kozarcu vode.

Ko bolnik pride malo k moči, potem naj rabi polkopel,
dva- ali trikrat na teden, namesto prejšnjega omivanja ali
kopeli za noge.

Vino in pivo sicer bledičnim nista v prid, a bolnik si
ga želi, in če je prej bil te pijače navajen, se je ne more
kar naenkrat odvaditi. Zato se naj v vinu namoči malo
pelina in tega vina naj vzame semtertja en požirek.

Neka mati je pripeljala h Kneippu tri bolne hčere. Naj¬
starejša je bila bleda kakor smrt, brez vse moči; nobena
jed ji ni več dišala. Samo kavo je še pila in malo vina in
piva; to ji je bil naročil zdravnik, da bi zopet prišla h krvi.
Kaj neki misliš, da je bilo temu dekletu? Hrane ni imelo
prave. Vino in pivo krvi škodujeta, in kava gre z mlekom
vred samo napol prebavljena skozi želodec; kako naj potem
človek raste, odkod naj ima kri in moč?

Kneipp je deklici ukazal:

1. naj se vsako noč enkrat omije po vsem životu z
mrzlo vodo;

2. naj hodi vsak dan tri- ali štirikrat po pol ure bosa; in

3. naj si napravi vsak drugi dan mrzlo polkopel.

Tako se je zdravila 14 dni; potem se je vsak teden:

1. dvakrat vso omila z vodo in jesihom;

2. napravila si dvakrat na teden polkopel;

3. dvakrat poliv na hrbet in poliv na kolena; in

4. hodila bosa, kolikor ji je bilo mogoče.

Jesti je morala močnate jedi, od zjutraj do poldne je
jemala vsako uro eno žlico mlek,a in popoldne je pila vsako
uro eno žlico vode. Prej je nosila volnato srajco, zdaj je
morala obleči platneno, druga obleka je bila precej lahka.
V šestih tednih je bila deklica kakor novorojena; bila je
krepka in rdeča, imela je tek do jedi in veselje do dela.

Nekega dijaka so vsled bolehnosti izpustili iz šole. Prej
se je dobro učil, zavoljo tega je bil fant silno žalosten. Bil
je suh, da je komaj hodil, in kožo je imel tako suho, da se
je prašila, če si s prstom potegnil črez njo; fantu je manj¬
kalo krvi. Kneipp mu je naročil, da si napravi:

1. vsak dan poliv na hrbet, in poliv na kolena; enega
predpoldnem, drugega popoldne; tako štiri dni. Potem

110

2. vsak dan polkopel, a samo za pol minute; in

3. vsak dan poliv na hrbet, enkrat predpoldnem in
drugokrat popoldne.

Ob enem mu je ukazal, naj hodi prav veliko bos. Zdrav¬
niki so mu prej naročali, naj pije pridno vino in pivo,
Kneipp pa mu je oboje prepovedal. Namesto vina in piva
je pil odslej prav po malem mleko in jedel samo domače
močnate jedi. Bil je v treh tednih ozdravljen in ves vesel
se je mogel zopet poprijeti svojih naukov.

Bramorka.

Na telesu se pogosto zbere kje kak tvor, ki zori in
steče. Za človeka je to zdravo; kajti kar je bilo v njem
gnilega, to je telo samo iztrebilo iz sebe. Pri vsakem člo¬
veku pa tega narava sama ne more; v marsikakem je dosti
gnilobe, a život je ne spravi več iz sebe. Gniloba se zbira
globoko notri pri kosteh, in kost začne gniti.

Bila je ženska, kateri se je v zobeh dalje časa zbiralo,
teklo pa ni nič in njih; nazadnje je začela skranja gniti, in
reva je morala zavoljo tega umreti.

Neka dekla si je izpahnila nogo; nihče se ni zmenil za
to, ker je še nekaj dni mogla delati. Ali kost se je v sklepu
vnela in začela gniti. Odrezali so ji nogo; ali zastonj, kajti
život je gnil naprej, in dekle je umrlo.

Če dosti hitro prideš s pomočjo, in sicer s pravo po¬
močjo, ni nobene nevarnosti; kakor hitro se je pa kri precej
vnela, tedaj je zdravljenje težko, če je količkaj zamujeno;
potem je pri tej bolezni vse zastonj. Začenja se ta bolezen
navadno z vnetjem kosti; v tem začetku se še dd, ukrotiti,
poslej ne več. Kakor hitro je začela kost gniti, se dd po¬
magati le še z dobro operacijo, to je z nožem. Zdravniki
ti morajo gnilo kost izrezati, kar tudi dandanašnji že dobro
znajo. Marsikomu so tako življenje rešili.

Včasih povzroči bramorko kak globoko ležeči tvor, ki
ne more počiti, zastari ter začne razširjati gnilobo okoli
sebe, katera gniloba se nazadnje prime tudi kosti. Pri
starih ljudeh se včasih tudi žile zamašijo, kri ne teče več
po redu in ud gnije.

H Kneippu so pripeljali dekle, ki je imelo na eni nogi
od kolena navzdol do sklepa štiri rane; iz vseh štirih so se
drobile koščice. Kako se hoče tu pomagati?

Prelat Kneipp je ukazal dekletu:

111

1. Jesti vsak dan šest brinjevih jagod.

2. Vsak dan trikrat se napiti čaja iz pripotca (trpotca),
žajbelja in pelina; to je čistilo kri in pomagalo želodcu
prebavljati.

3. Vsak dan poliv na hrbet in poliv na kolena, ali pa
polkopel namesto poliva na kolena. Bolno nogo so ovijali
s pokuhanim hvoščem (preslico). Bolezen se je nenavadno
hitro obrnila k boljšemu, da, tako hitro, da je bilo dekle v
štirih tednih ozdravljeno. Ker pa bolnik pokuhanega hvošča
črez noč ne more lahko puščati na rani, obvezovali so jo
za noč samo s prtom, ki je bil namočen v hvoščevo zavrelico.

Triindvajsetletnemu dekletu je otekla noga pod mečo
(lidkami); oteklina je bila vroča, trda in je prav hudo bo¬
lela; začela je gniti kost. Poskušala je dolgo to in drugo,
dokler ji niso prišle Kneippove bukvice v roke. Potem je
začela noge ovijati s pokuhanim senenim drobcem, na rano
je devala pokuhan hvošč, umivala si je vsak dan ves život,
in pozneje je jemala polkopeli. V štirih tednih je bila zo¬
pet zdrava.

Neki gospodar je imel pretesne črevlje; začeli so ga
boleti prsti na nogah, za kar pa se ni zmenil. Mine nekaj
časa, in dva prsta se mu vnameta; zdaj je poslal po zdrav¬
nika, in ta mu odreže oba prsta. Ne da bi pa rane celile,
začela je iz njih teči neka rjava vlaga; kosti so gnile dalje.
Ko je mož bil že vse poskusil, pribežal je nazadnje h Kneippu.
Ta mu je ukazal napraviti to-le:

1. Vsak dan so mu zavijali obe nogi s poparjenim se¬
nenim drobcem, ne samo rani, marveč obe nogi, zdravo in
bolno, gor do meče. Seneni obkladek ostane dve uri na
nogah, potem ga moraš na novo namočiti v zavrelico. Na
to pa ne žabi, da moraš ovitek skrbno zagrniti in odeti, da
ne more zrak do mokrega.

2. Vsak dan enkrat so mu omili ves život z mrzlo vodo.

3. Skoz noč so mu bolno nogo do kolena (sklepa) za¬
vijali v prt, ki so ga namakali v hvoščevo zavrelico; ta
ovitek so ponovili enkrat vsako noč.

4. Na bolno nogo so mu vlivali vsak dan enkrat dve
ročki mrzle vode. Za znotraj je jemal bolnik vsak dan en
kozarec čaja iz škorčce (rmhna) in pripotca.

Nekemu gospodu je obolel palec na nogi; mislil je, da
je le nohet poškodovan in se za stvar ni brigal. A palec
se je vnel in poJdij^i^so zdravnika. Ta si ni vedel kaj
pomagati, če je da noga vedno bolj oteka. Na-

112

stala je rana in iz rane je prišlo par koščic. Zdaj se je
gospod splašil in je šel h Kneippu. Prelat Kneipp mu je
dal nogo obvezavati s hvoščevo zavrelico. V kratkem je
oteklina ponehala in gniloba na kosti se je zacelila, ker se
je še pravočasno pravilno zdravila.

Minulo je leto in dotičnemu gospodu je obolel palec na
drugi nogi, ki je bila do tedaj vedno zdrava. To je zdravnik
zacelil, ali palec je ostal otekel in bati se je bilo, da bi se
bolezen iznova ne pričela.

Zelo pogostoma se dogaja, da komu začne kak prst na
roki otekati; roka prihaja vroča, bol sega človeku do srca
in zlasti na levi roki so take otekline zelo nevarne; marsi¬
kdo je za njimi že umrl, ker ljudje bolezni ne znajo lečiti.
Črv je v prstu,  pravijo ljudje, a ni črv, marveč gniloba
gloda na kosti, kakor črv v strohnelem lesu.

Zdravo dekle dobilo je črva v tretji prst desne roke.
Vsa roka jo je zelo bolela, bila je vroča na vsem životu,
niti jesti ni več mogla. Ko je minulo deset dni, počila je
oteklina in izteklo je nekaj rjave vlage. Končno se je od
prsta odluščila sprednja kost; imela je bramorko, gnilo kost.

Dekle se je zdravilo:

1. Dobilo je vsak dan v toplo seneno zavrelico namočeno
srajco.

2. Skozi šest ur se je vsaki dan otekla roka zavijala
v vroč pokuhan seneni drobec.

3. Dvakrat na dan se je roka polila s konvo mrzle vode.

Vsled teh preprostih porab je roka kmalu ozdravela; se¬
veda je prst ostal prikrajšan.

Bolna čreva.

Še precej mlad duhovnik je tožil, da že dolga leta silno
trpi za zapeko (telesnim zaporom). Poskušal je vse, dokler
mu niso zdravniki povedali, da za njegovo bolezen ni nobe¬
nega zdravila. Spati ni mogel nič, jed mu nobena ni dišala,
bil je vedno ves utrujen; črevo se mu je napihovalo, noge so
bile vedno mrzle, glava vroča, in vedno je bil ves poten.

Kneipp mu je zaukazal za vsak dan en poliv na hrbet
in eno sedečno kopel; včasih si naj napravi namesto se-
dečne kopeli polkopel ali pa poliv na kolena. Ob enem je
dva- ali trikrat na teden jemal španski plašč in hodil včasih
nekaj minut po mrzli vodi. V dvanajstih tednih je bil go¬
spod zdrav kakor nikoli prej.

113

Vneta čreva.

Neki gospod je pravil, da že dolga leta zelo trpi s svo¬
jim trebuhom; žge in boli ga nad vso mero. Jesti ne more
ničesar, da bi ga potem ne bolel trebuh, in kakor hitro kaj
sne, spravi driska vse iz njega. Poskušal je vse, pomagalo
pa ni nič. Mož je v najlepših letih, ali vidi se mu na
obrazu, da mora revež biti ves bolan; medel je, bled in brez
vse moči. Kaj mu pomaga? Treba mu je napraviti:

1. Vsak teden tri sedečne kopeli;

2. naj si vsako jutro in vsak večer prsi in spodnji
život krepko omije z vodo in jesihom; in

3. naj vzame vsak teden eno polkopel za eno minuto.

Za znotraj mora jemati vsak dan dvanajst kapljic

pelinovega žganja.

črevesni katar.

Marsikdo dobi drisko brez kateregakoli vzroka; pri ne¬
katerih prihaja ta driska redno o svojem času, pri drugih
neredno. Če prihaja redno, pusti jo pri miru; kajti telo
spravlja na ta način samo iz sebe, kar je nepravega v njem.

Želodec pride v nered, kadar kdo premrzlo pije, ali se
napije ob hudi vročini preveč vode, ali če se dobi slabega
piva, če se zaužije mošta ali negodnega sadja. Kadar kdo
na mastno jed pije vode, dobil bo drisko.

Nekateri ljudje gotovih jedi ne morejo prebaviti, na
pr. mleka ne more vsakdo. Najdejo se tudi ljudje, ki jagodic
ne morejo prebaviti. Te želodčne nevednosti nimajo pomena;
želodec iztrebi iz sebe, kar.mu ne ugaja, in se potem zopet
pomiri.

Druga pa je z neredno se vračajočo drisko; včasih čuti
pri tej človek bolečine, včasih ne, ali to je vse eno. Kdor
trpi s to drisko, ta ni zdrav; on bode zgodaj umrl, vsaj
starosti nikdar ne bo dočakal. Včasih driska oznanjuje pri¬
hajajočo bolezen; da bi tako drisko s silo ustavil, ne bi bilo
dobro. Kar je v človeku bolnega, mora iz njega. Skrbeti
je treba, da pride človek toliko k moči, da bo život sproti
spravljal iz sebe, kar je škodljivega v njem.

To neredno se vračajočo drisko imenujemo črevesni katar.

Se li dh tudi ta ozdraviti z vodo? Da. Bolnik naj pije
vsak dan eno ali dve čaši čaja iz pelina, žajbelja, škorčce
in tavžentrož. Ob enem naj je vsak dan kakih deset brinovih
jagod. Če je driska posebno huda, vzemi pol čaše kropa,

8

Domači Zdravnik.

114

deni noter pol žlice črničjega žganja in daj to bolniku dva¬
krat na dan. Črničje žganje je tako, v katerem so namo¬
čene suhe črnice, ne iz črnic žgano žganje.

Zunaj je treba napraviti:

1. Vsak dan tri ali štiri tople nakladke na želodec; prt
namočiš v smrečjo zavrelico in naložiš prav topel na trebuh.
Mokri prt moraš skrbno zagrniti s kočo ali suhim prtom,
da zrak ne pride do mokrega.

2. Vsak teden je treba enega kratkega ovitka, in ko
mine štirinajst dni, potem vsak teden ene ali dveh polkopeli.
Treba je tudi, da se vsak teden en- ali dvakrat po vsem
životu omiješ z mrzlo vodo.

Najprej pa je treba te bolezni se varovati; prihaja na¬
vadno od prehlajenja. Ko prideš v gostilno, ne pij lede¬
nega piva, ne da bi bil pojedel prej košček kruha; medtem
se je pijača malo obstala in ne škoduje več. Ko prideš do
studenca, ne pij prehitro, in če se ti že preveč mudi, ob¬
drži vodo nekoliko trenotkov v ustih, preden jo pogoltneš,
da ti ne pride premrzla v želodec.

Zelo dobro je, vselej vodi pridejati košček sladkorja;
ta voda ti več ne bo škodovala. Kdor trpi za drisko naj
jč počasi, naj pije malo in med jedjo naj pusti pijačo strani,
'izogibati se mora tistih jedi in tiste pijače, ki mu ne prija
(pivo, mošt).

Bolnica Ana je tožila,, da pogostoma trpi z drisko, vsled
katere je vsa slaba, nima teka in mnogih jedil ne sme za¬
užiti. Naročilo se ji je, nakladati si v tednu trikrat v se¬
neno zavrelico namočen prt na želodec (za poldrugo uro,
a enkrat se med tem ponovi). Topli nakladek želodec raz¬
greje in toplota bolezen raztali. Potem je dobila trikrat na
dan (zjutraj, opoldne, zvečer) po tri žlice čaja iz gozdnega
korena, pelina in hvošča. Ta čaj pospešuje prebavljanje in
zdravi želodec. Potem je dobila na teden dvakrat poliv na
stegna, dve polkopeli in poliv na hrbet. Tako tri tedne, po¬
tem so se porabe polagoma opuščale in dekle je ozdravelo.

Za kronično  (redno se vračajočo) drisko  j p prvo,
držati se stroge dijete. Treba izogibati se kave, medu, slad¬
korja, sadja, mošta, kisle vode, mleka, slanih jedi. Bolniku
se naj daje žirova kava, juha z ječmenom in rižem (pre¬
cejeno), močnate juhe, a ne suhe močnate jedi. Bolnik naj jč
češče, a po malem. Kot zdravilo naj se mu daje čaj iz hrastove
skorje in petoprstnika. Za otroke je pri driski najboljše
žirova kava, in naj se gleda, da dobijo redno jesti.

115

Črvi ali gliste.

Črvi rastejo po močnatih jedilih in zlasti po kruhu. Ali
ima kdo črve, poznamo na tem, da veliko jč, da mu ni ni¬
koli prav dobro, in da ga boli pod popkom ali vsaj blizu
popka. Otroci radi vrtajo v nosu, izgledajo pa slabo, ker
črvi telesu jemljejo živež. Da se iznebiš črvov, zreži če¬
bulo in jo namoči črez noč v skledici vode; to vodo pij na
tešče, in v treh ali štirih dneh pojdejo vsi črvi od tebe.
Najboljše zdravilo proti glistam je pa črvivčevo seme, ki
ga dobiš dober kup v prodaj alnicah in v lekarnah. Vzemi
žlico tega semena in posti se navrh vsaj dve uri; videl boš,
da ti bo hitro pomagalo. Najhujša med vsemi glistami je
trakulja; proti njej dobiš v vsaki lekarni neko zdravilo, ki
gotovo pomaga.

Davica (Diphtheritis).

Davica se javlja tako: Bolnika začne zebsti, potem mu
je vroče, a vročina je suha, začne ga boleti glava, moči
pojemajo. Jezik prihaja suh, in človek težko požira. Na
nebu in v grlu se vidi rdeče vnetje in oteklina. Glava je
zabuhla, žile na glavi so polne krvi, sapa je težka in bolnik
težko sope: bolezen ga davi.

Nekdaj se je takim bolnikom puščalo na roki ali na
nogi, zdaj se tako ne zdravi več; vendar pa se mora kri
iz glave odvesti nazaj v život.

Proti vročinskim boleznim treba je takoj nastopati, če
se ne ve še, kaj bo.

Postavite otroka s srajco oblečenega v banjo in polij te
vsega. Tak poliv vpliva, kakor brizganje v ognju. Politega
otroka zavijte v volneno ruto, dajte ga v postelj in navadno
bo po prvem polivu že vsa nevarnost odstranjena. Parkrat
se poliv še ponovi.

Kneipp zatrjuje, da se še v nobenem slučaju ni zgo¬
dilo, da bi bil kak otrok umrl za davico, ko se je tak poliv
rabil pravočasno.

Iz malega zla pa nastane večje. Vsled vnetja se na¬
pravi v grlu nevaren prišč. Po prišču se zastrupi in vname
kri in to je vzrok smrti.

Prišč je umazano rumeno poobložen, vročina ni visoka;
a v nekaterih urah se prišč shujšuje in se razširi tudi v
nos; iz nosa pride zdaj zelenkasto-rumena smrdeča nesnaga.

8 *

116

Bolnik požira vedno težje in nazadnje ne more več jesti.
Prišč se razširi tudi na goltanec in zdaj začne bolnik s te¬
žavo dihati, obraz prihaja plavkast, žile na vratu so pre¬
napolnjene; če se zdaj ne pomaga takoj, bo smrt kmalu
pristopila.

V tem stanju bolezni se mora postopati, kot da bi bila
zastrupljena kri. V krop, ki se mu je prililo očeta, se po¬
moči ruta in napravi bolniku vroč ovitek okoli vratu; po
dvajsetih minutah se ovitek ponovi in ponavlja skoz tri
ure, dokler plava barva bolniku ne izgine iz obličja. Po
treh ali štirih urah bo bolniku boljše, zdaj se otrok pomoči
ves v mrzlo vodo, in pomaka se trikrat na dan, kadar vro¬
čina hoče rasti. Kadar bolnika začne daviti in hi mislili,
da se zaduši, treba ga je mrzlo obliti z vodo. Tak poliv
zanesljivo pomaga.

Pri večjih ljudeh se zdravi ta bolezen tako-le:

Treba je skrbeti, da se prej ko mogoče raztopi, kar je
zbrano bolnega v bolniku, in da se mu spravi kri v redni
tok. To dosežemo s tem, da napravimo bolniku najprej
sopar (suho kopel) za glavo; ob enem mu vsake pol ure
omiješ ves život z mrzlo vodo. Vsakih šest ali osem ur mu
napraviš šal, ki se pusti eno in pol ure na bolniku; med
tem časom pa ga je treba dvakrat na novo namočiti, tako
da en šal ni dalje kakor pol ure na životu. Za soparom na
glavo naj pride kmalu sopar na noge in hitro za njim pol-
kopel; po soparu se bolnik kar hitro vsede v polkopel in si z
rokami omije prsi in hrbet. Potem pride zopet šal na vrsto.

Od teh porab pride vsakega poldneva ena na vrsto:

Prvi dan predpoldnem sopar na glavo, popoldne šal.

Drugi dan predpoldnem sopar na noge s polkopeljo,
popoldne zopet šal.

Tretji dan pride kakor prvi.

Četrti dan kakor drugi dan.

Grlo si naj bolnik izpira s hvoščevim čajem, vsak dan
najmanj po štiri- ali petkrat. Potem bo bolezen kmalu
jenjala. Vse te porabe so tako nedolžne, da bolniku nikoli
ne morejo škodovati.

Če bolnik zaspi, ne zbujajte ga, temveč pustite ga
spati. Spanje je dokaz, da se život spravlja k boljšemu;
isto človeka krepča in daje zdravilom uspeh. Kadar bo
treba zdravila, se bo bolnik že sam zbudil.

Neki oče je prišel Kneippu pravit: „Dete mi ne more
več jesti, komaj še sope; vse goreče je in že ni več prav

117

pri pameti. Ovil sem mu okoli vratu mokro ruto. ali izdalo
ni nič; kaj naj storim, da se mi otrok ne zaduši?

Kneipp je imel malo upanja, da bi dete še prišlo k
sebi; ali mislil je: V božjem imenu poskusimo! Prvi dan je
ukazal detetu vsake pol ure omiti z mrzlo vodo prsi, hrbet
in spodnji život; ko vročina ni hotela jenjati, naložili so
mu na trebuh mokro ruto; to mu je odvzelo vročino. Drugi
dan že pride oče pravit, da dete zopet more jesti, da mu
pa postajajo lica nekako otekla. Ukazalo se je očetu, naj
ovije otroku otekla lica s prtom, ki ga je prej namočil
v vodo in jesih, in naj dete še naprej omiva, kolikorkrat
se mu vrne vročina. Tretji dan že ni bilo nobene nevar¬
nosti več,

Grlo si je otrok izpiral s čajem iz grškega sena (foe-
num graecum); pol žlice te moke vzameš za kozarec vode.
Ravno tako dober bi bil za to čaj iz selzenovca (malva,
popelj), škorčce in lučnika. Detetu bo dobro dejalo, če mu
daš vsak dan tri ali štiri žlice olja, naj si bo mandeljnovo
ali navadno laško olje.

Garje.

Garje človeku na telesu zelo škodujejo. Ali še več
kakor garje škodujejo navadno mazila, ki se kupujejo po
lekarnah proti tej bolezni; da, ta mazila so že bila marsi¬
komu vzrok prezgodnje smrti.

Prišel je h Kneippu osemindvajsetleten mož; bil je
krepko vzrasten in vendar nekako ves perel. Pomoči ni
našel nikjer, in nikdo ni vedel in spoznal, kaj mu je. Kneipp
ga je vprašal: „Si li kdaj v mladosti bilgarjev?“ — „Da,“
odgovori mu, „a imel sem garje samo tri dni, ozdravil
sem se hitro. 1 '•— Bog ne daj, da bi tako ozdravljal! Ravno
pri takih boleznih je treba čisto drugega zdravljenja. Gni¬
loba mora iz telesa in ob enem se mora krepčati ves
život, da bode odslej mogel sam iztrebiti iz sebe ničemurne
tvarine.

Bolniku se je ukazalo, naj napravi tri dni zaporedoma
toplo smrečjo kopel (33 stopinj R toplote) s trikratno me¬
njavo (deset minut v toplo, eno v mrzlo, zopet deset v toplo
in eno v mrzlo, in še enkrat za deset minut v toplo in eno
v mrzlo vodo; vse vkup triintrideset minut). Potem se je
omival v prvem tednu še vsako noč z mrzlo vodo in povrh
si je še napravil četrto toplo kopel z mrzlim polivom.

118

Drugi teden si je napravil eno toplo kopel z mrzlim
polivom in eno mrzlo polkopel, in pozneje še vsak mesec
dve ali tri tople kopeli (seveda z mrzlo navrh). V šestili
tednih je bil bolnik že precej dober, postal je popolnoma
zdrav in se veseli še zdaj svojega trdnega zdravja. Tako
se zdravijo garje, ki so udarile nazaj v človeka.

Dokler so garje še zunaj, zdravijo se tako-le:

Napravi bolniku kopel s 33 ali 34° R toplote. V tej
kopeli se naj bolnik prav debelo „ožajfa“ z ostrim milom,
najboljše z „zeleno žajfo“, ki se dobiva v vsaki lekarni. V
kopeli ostane četrt ure, potem se oplakne s čisto vodo (toplo
ali mrzlo). Za takega bolnika je dobro, če si ob enem pri¬
pravi dve topli kopeli, da more v drugo, kakor hitro je
prva voda prav onesnažena. Garje se nalezejo z obleko in
s perilom. Zato je treba, da se po kopeli oboje izpremeni,
ker bi bilo sicer vse zastonj. Če vse tako storiš, kakor se
je tu povedalo, iznebiš se garij v treh ali štirih dneh.

Izgubljen glas.

Prišel je h Kneippu duhovnik, ki je bil popolnoma iz¬
gubil glas. Pomoči ni našel nikjer; neki zdravnik mu je
celo rekel, da nikoli ne bo več imel glasu. Mrzla voda je
z božjo pomočjo tudi temu gospodu dala ljubo zdravje.

Mož je bil videti zdrav, samo obraz je imel nekako
bolehen; bolelo ga ni ničesar. Kako je neki to, da grlo
nima glasu, ko ni nikjer bolečine, nikjer nobene rane?

Po dolini žubori studenček; prišli so pastirji in so na¬
metali vanj kamenja. Voda se je zaprla in začela teči po
strani. Nekaj takega se včasih godi v človeškem životu.
Ko bi mogel pogledati vanj, videl bi, koliko studenčkov in
rečic se pretaka po njem; zadrži in zapri žilico, in kri bo
zastala, napravila se bo oteklina. In če se ta oteklina na¬
redi okoli grla, godilo se ti bo, kakor če bi okoli najlepše
donečega zvona obesil vrečo; zvon ne bo imel več glasu, in
tako je tudi z grlom.

To se je bilo zgodilo tudi temu gospodu; kri se mu je
sesedla v grlu, in vsled tega ni imel več glasu.

Raztopila se mu je sesedla kri s soparom na glavo;
ker pa ta sopar za se preveč krvi spravlja v glavo, moral
mu je slediti še sopar na noge (vselej z mrzlim polivom
navrh). To se napravi vsak teden enkrat, pri posebno
močnih ljudeh dvakrat. Ob enem se je gospod dvakrat v

119

tednu mrzlo kopal (samo eno minuto) in dvakrat si je dal
pripraviti mrzlo polkopel. Kdor si kopeli ne more napra¬
viti, naj vzame poliv na hrbet in poliv na stegna. V šestili
tednih je bil gospod popolnoma ozdravljen.

Drug gospod je imel ravno isto bolezen; tudi ta je bil
sicer popolnoma zdrav in v najlepših letih. Noben zdravnik
mu ni vedel pomoči; zato je prišel nazadnje h Kneippu. V
šestih dneh se mu je vrnil glas; in v šestih tednih je bi
že tako močen, kakor le kdaj poprej, in gospodu se odšle
ni treba bati, da bi glas zopet izgubil.

Kaj pa je temu bilo? Mož ni bil bolehen, ali vendar
nekako vel. Videlo se je, da mož glavo preveč naprej drži.
Kneipp mu je pogledal pleča, in tu našel gumbe; zdaj je
vedel, kaj mu je. Iz gumb je spoznal, da mu je zastala
kri; če je pa zastala kri povzročila zunaj, gumbe, ni jih li
morebiti napravila tudi znotraj? In če so se gumbe na¬
pravile pri kiticah, s katerimi človek govori, potem raz¬
umem, da mož ne more več glasno govoriti.

Ta človek se je ozdravil s polivi na hrbet in tilnik, s
šalom, polkopelmi in španskim plaščem. Vsak dan je dobil
dve porabi, eno predpoldnem in eno popoldne. Ko je bilo
že precej dobro, jemal je samo še polkopeli in si omival
zgornji život.

Z isto boleznijo je prišla tudi neka šele 15 let stara
grofica. „Zbolela sem za davico,“ pravila je; „nato me je
glava jela neznosno boleti. Kopala sem se v vroči vodi;
mine nekaj tednov, in jaz nisem imela več nobenega glasu;
tako popolnoma sem izgubila glas, da moram vse zapiso¬
vati, kar hočem komu povedati.“ Stariši so iskali sloveče
zdravnike, od katerih je dobivala različna zdravila; elektri-
zovali so jo, stavili ji na vrat pijavke, rezali jo na vratu.
Tako je šlo dve leti, in potem so rekli, da je vse zastonj,
ker ima dekle jetiko.

Imela je deklica vedno mrzle roke in noge in glavo
mrzlo kakor led; niti topla soba, niti topla oblačila je niso
več mogla segreti. Jesti se ji ni ljubilo ničesar, in želodec
tudi ni mogel nič več prebavljati.

Da se je dekle balo mrzle vode, vsakdo rad verjame;
tudi stariši niso bili za to. A vendar je nekdo deklico pre¬
govoril, da je šla h Kneippu.

Ta jo je mogel hitro tolažiti, da njeno grlo ni bolno,
ampak da je samo njen život preveč oslabel. Treba je bilo
samo život okrepčati, in z močjo vred se je vrnil tudi glas.

120

Dekletu je popolnoma primanjkovalo krvi; zavoljo tega
je imelo tako mrzle roke in noge, da jo je vedno zeblo.

Tukaj je bilo treba z ovitki spraviti kri v redni tok.
Vsak dan je morala kolikor mogoče hoditi bosa po mokri
travi ali po mokrem kamenju in je morala dva- ali trikrat,
na dan roke do laktev pomakati v mrzlo vodo.

Da bi tako mogel slabemu životu dati toplote, bode se
marsikomu čudno zdelo. Ne sodi prehitro, modrejše je, če
poskusiš in se prepričaš, kako te preproste porabe razgre¬
vajo ves život.

Ob enem si je morala deklica vsak dan enkrat prav
hitro omiti prsi, hrbet in spodnji život z mrzlo vodo. V
začetku se ji je to hudo zdelo, s toploto vred pa je dobila
tudi pogum. Jela je globlje hoditi v vodo in roke držati
dalje časa v mrzli vodi. Ko je minilo deset dni, začeli so
jo rahlo oblijati po hrbtu in po stegnih (en poliv predpol-
dnem, en popoldne), to pa samo vsak tretji ali četrti dan.
Ko mine zopet štirinajst dni, začela je jemati vsak dan
polkopel in poliv na hrbet. Jedla je preproste domače jedi,
pila mleko in prav malo piva (ola), in moč in glas sta se
kmalu vrnila. Polive je tudi jemala še nekaj časa naprej,
da si je život prav utrdila.

Drugo dekle je izgubilo svoj glas kar naenkrat, brez
vsakega vzroka; postalo je tako hripavo, da je le še s silo
moglo govoriti z ljudmi. Popraševali so zdravnike, ali za¬
stonj. Videti je bila deklica zdrava, lice je imela polno,
vrat kratek in skoro predebel, toda noge vedno mrzle. To
dekle se je ozdravilo v šestih tednih tako-le:

Rdeča lica in mrzle noge so bile priča, da kri preveč
sili v glavo. Treba je bilo najprej kri enakomerno razde¬
liti po vsem životu. Da se to doseže, jemalo je dekle vsak
dan dva- ali trikrat mrzlo kopel za noge, a samo za eno
minuto, ne dalje. Hodilo je prav pridno boso po rosni travi
in mokrem kamenju; to mu je spravilo kri v noge. Potem
je bilo treba raztopiti kri, ki se je bila zastala v vratu.
Ta posel je opravil španski plašč, ki ga je jemalo prvi
teden vsak dan, drugi in tretji teden pa vsak drugi in
tretji dan; a pozneje samo še enkrat na teden. Ob enem
je dobilo dekle, ko je minilo štirinajst dni, to je začenši od
tretjega tedna, vsak teden eno polkopel za eno minuto, in
v polkopeli si je vsakokrat omilo prsi in hrbet. Namesto
polkopeli in omivanja bi bilo tudi lahko jemalo poliv na
hrbet in poliv na stegna. Po teh porabah je dekle posta-

121

jalo vidoma močnejše; dobilo je zopet čist in krepek glas
in zdaj slovi kot izvrstna pevka.

Glavobol.

Prišel je h Kneippu gospod s čisto posebno bolečino v
glavi. Vsak dan ob sedmih zjutraj ga je začela glava bo¬
leti in ga je bolela do solnčnega zahoda. Med tem časom
mu je bilo tako hudo, da nikakor ni mogel opravljati svoj
posel. Ponoči pa je bilo vse dobro. A. ni ga bolela vsa
glava, marveč samo na levih sencih lisa, kakor dvajsetica
velika. Gospod je bil od dne do dne slabši; popraševal je
najimenitnejše zdravnike, ali zastonj. Nazadnje je šel v
mesto Meran na Tirolskem in tam se je navidezno ozdravil.
Ali komaj pride domov, vrne se mu ob sedmih zjutraj stari
glavobol. Znanci so mu prigovarjali, naj poskusi z vodo,
in gospod je prišel h Kneippu. Bil je ves medel in bolehen;
razložil je svojo bolezen in nazadnje dostavil, da je redko¬
kdaj brez nahoda, in da ga vedno zebe. Po zunanjosti se
je hitro moglo soditi, da je pri njem ves život bolan in ne
samo boleče mesto na levih sencih.

Po Kneippovem navodu si je omival ves život, hodil
je prav pridno bos, hodil po mrzli vodi in pomakal tudi
roke v njo. To mu je okrepčalo veli život, in v šestih tednih
je s slabostjo vred minil tudi strašni glavobol, akoravno si
na bolno glavo ni deval ničesar.

Drug gospod je tožil, da že šest ali sedem let tako
trpi z glavo, da mu včasih ni mogoče izpolnjevati svojih
dolžnosti. ,,Tišči me nekaj v glavi; zdi se mi ravno tako,
kakor da bi nekaj po vodi plavalo; če količkaj trdno stopim,
zaboli me v glavi, in če se pri delu segrejem, tedaj mi
je ravno tako, kakor da bi bil pijan. Trpim že dolgo tudi
's kamenom v ledvicah. Popraševal sem že dvanajst zdrav¬
nikov, ali moje bolezni noben ne spozna. Kakor kaj kislega
jem, ali kakor hitro se nabere v meni malo sape, začnejo
me ledvice boleti; tudi če dalje časa hodim in se segrejem,
ali če dalje časa sedim ali stojim, čutim bolečine. Ves
život mi naenkrat kar gori, in hitro potem me zebe, da bi
zmrznil. “

Za tega bolnika se je ukazalo:

1. vsak dan poliv na hrbet;

2. moral je vsak dan hoditi po vodi in si napraviti
poliv na kolena;

122

3. moral si je napraviti včasih med drugimi porabami
sedežno kopel.

Ob enem je pridno hodil bos po rosi in po mokrem ka¬
menju. Za znotraj je dobival čaj iz brinovih bobik in ši-
pečih jagod (divjih rož) vsak dan dve čaši. V štirih tednih
je bil mož ozdravljen.

Drug človek je tožil: „Star sem 25 let, pa sem tako
slab, da komaj stojim. Glava me vedno boli, ali tudi v prsih
in v hrbtu mi ni prav dobro. Najhujše bolečine pa čutim v
tilniku, kjer me nekako krčevito vleče vkup. Najbolj čudno
se mi zdi to, da mi hočejo vsi lasje izpasti; če pojde še pol
leta tako dalje, ne bom imel na glavi več nobenega lasu.
V roke in noge me vedno zebe, jed mi ne diši nobena. 11

Temu se je naročilo, naj obleče dva- ali trikrat na
teden v soljeno vodo namočeno srajco; vsak drugi dan si
naj ves život omije in naj vzame vsak dan noževo končino
belega koščenega prahu. V dveh mesecih se je mož vrnil
zdrav; v tem času je postal za deset kilogramov težji.

Drugi gospod z Ogrskega je prišel tožit, da že dalje
kot eno leto ne more več delati v svojem stanu, ker ga
glava preveč boli; motilo se mu je nekako, ter ga žgalo in
ščipalo po vsem životu, da ni mogel spati.

V nekaterih tednih je bil ozdravljen. Rabil je:

1. Poliv na hrbet, in hitro potem je hodil malo _po vodi.

2. Napravil si je vsak dan eno polkopel; drugi in tretji
teden je jemal polkopeli le še vsak drugi dan in pozneje
še bolj poredkoma.

Skoro vselej'ima bolečina v glavi svoj vzrok vtem, da
kri preveč sili v glavo, ali pa da v spodnjem životu ni vse
v redu. Tudi tedaj začne človeka glava boleti, če se mu
sapa zapre, ali če se kri ne steka redno po žilah. Včasih
pride glavobol tudi od tega, da se je človeku v ledvicah ali
v črevih kaj sčsedlo.

Najprej poišči pri bolniku vzrok bolezni in potem urav¬
naj način zdravljenja.

Za bolnika, kateremu samo kri sili v glavo, je prav,
če hodi veliko bos po mokrem in jemlje polive na kolena.
To potegne človeku kri iz glave. Za znotraj naj jemlje čaj iz
pelina in rmana (škorčce), to spravi kri zopet v redni tok.

Če je zaprta sapa kriva bolečinam v glavi, kar spoznaš
na napihnjenem trebuhu, tedaj so ovitki najboljša pomoč,
in če ima bolezen svoj vir v bolnih ledvicah, tedaj bo čaj
iz brinovih bobik, hvošča in šipečjih jagod najprej pomagal.

123

V vseh slučajih pa, naj prihaja bolezen od navala krvi
v glavo, ali od zaprte sape, ali od bolnih ledvic, je dobro,
če hodi bolnik bos po mokrem, jemlje polive na hrbet in na.
kolena in mrzle sedečne kopeli. To spravlja kri v redni
tok, krepča ves život in tako človeka najbolj brani bolezni.

Enostranski glavobol (migrena).

Za to boleznijo bolehajo posebno ženske, a tudi moški,
ki morajo veliko delati z glavo. Svoj vzrok ima ali v ne¬
redno se pretakajoči krvi, ali pa v tem, da v spodnjem
životu ni vse v redu. Če se ti sapa zapre, če ne moreš
redno k svoji potrebi, tedaj te bo navadno začela boleti
glava. Pri migreni stopi človeku večkrat pred oči nekaka
meglica; pri nekaterih se vleže samo v očesne kote, pri
drugih je pa, kakor da bi jim vedno nekaj skakljalo pred
očmi. Ta bolezen se lahko ozdravi.

Če ima svoj vzrok v zaprti sapi, tedaj si mora bolnik
dva ali tri dni po tri- ali štirikrat spodnji život omiti z
mrzlo vodo. Omivanje bo več izdalo, če prideneš vodi malo
soli ali jesiha. Ko bi omivanje ne izdalo nič, treba bi bilo
vsak teden dveh ali treh polkopeli.

Ob enem naj pije bolnik čaj iz kumine ali sladkega
janeža (fenhela), ki je dober za sapo. Tudi lavendeljnovo
olje je dobro, če ga vzameš vsako jutro in vsak popoldan
pet kapljic na sladkorju ali vodi; marsikomu so tudi že
same brinove bobike pomagale, če jih je snedel vsak dan
kakih osem.

Živčni (nervozni) glavobol.

Dva dijaka sta morala iz šole, preden se je končalo
šolsko leto. Glava ju je tako bolela, da še čitati nista
mogla več. Kneipp jima je svetoval, naj hodita kolikor
mogoče bosa po mokrem, posebno po rosi; naj stopata prav
pogostoma za nekaj minut po mrzli vodi. in naj si dasta,
če je mrzlo vreme, dvakrat, če je pa toplo, trikrat na dan
obliti z mrzlo vodo hrbet in prsi. Ko minejo počitnice, šla
sta oba dijaka zdrava nazaj v šolo.

Gluhost in mutavost.

Revež je slepec, sirota glušec. Jezik ima, ali govoriti
ne zna, ker ne čuje drugih in se zavoljo tega ne more

124

besede naučiti. Temu ali drugemu je gluhost prirojena,
večinoma pa se izgubi posluh vsled kake bolezni. Veliko
otrok na pr. ogluši za Škrlatico ali osepnicami. Da bi ho¬
teli vsi te bolezni ozdravljati z vodo, gotovo bi se nobenemu
ne pripetila taka nesreča.

Posluh oslabi včasih vsled kakega udarca, ali če padeš;
da, pri tem se lahko posluh popolnoma izgubi; tu potem ni
pomoči, to je nesreča. Kjer je pa gluhost posledica kake
bolezni, tam se da ozdraviti, in sicer najlažje z vodo. V
teh slučajih pride gluhost vselej od tega, da se je človeku
kaj zbralo in strdilo v ušesih; voda to raztopi, potegne iz
ušes in okrepča ves život.

Devetletno dekle je bilo zbolelo za Škrlatico. Ozdra¬
velo je sicer, a posluh je izgubilo popolnoma. Poskušali so
razna zdravila in nazadnje še vodo. V 14 dneh se je vi¬
delo, da se obrača k boljšemu, in v dveh mesecih je moglo
zopet z vsakim človekom govoriti.

Če je gluhost posledica kake bolezni, tedaj moramo
soditi, da je tudi še sicer v životu marsikaj nezdravega,
ne samo v ušesih. Zato se mora ozdravljati ves život. To
je storilo tudi omenjeno dekle:

1. Vsak dan se je enkrat po vsem životu omilo z vodo
in jesihom.

2. Vzelo je vsak dan en poliv na hrbet in poliv na
ušesa. Za ušesa in sploh okoli ušes se je voda prav krepko
polivala. To je raztopilo v ušesnih žilicah zastalo kri in
je krepčalo ušesa.

3. Dekletu so devali v ušesa, en dan v eno in drugi
dan v drugo uho, po tri kapljice mandeljnovega olja, kar
je odjemalo notranjo vročino.

Petnajstleten fant je bil padel raz streho; od tega časa
mu je posluh vedno bolj pojemal. Zdravnik mu je rekel,
da zanj ni več pomoči. Imel je za ušesom majhno gumbo,
in po tem so sklepali, da se mu je tukaj sesedla kri.
Drugi život je bil zdrav; zato bi bil kdo mislil, da je treba
pri tem samo na uho gledati, ali to ni tako. Spravi vso
kri v redni tok, in izginilo bo tudi to, kar se je nabralo
za ušesom.

Fant se je moral vsak teden dvakrat omivati po vsem
životu in enkrat si je moral napraviti polkopel.

Ali tudi uho se je zdravilo. Vsak dan si je enkrat
zavil vrat in oteklino za ušesom z mokro ruto (seveda
mokro ruto je ovil potem vselej s suho). Ta mokri ovitek

125

je imel na sebi dve uri; ko je minila ena ura, namočil si
je ovitek iznova v mrzli vodi in si ga potem zopet obvezal
za eno uro. Dobil je tudi vsak dan enkrat ali pa dvakrat
poliv na uho (okoli ušesa). Ovitek je raztapljal oteklino,
poliv pa je razganjal kri. V uho so mu vlivali mrzel
bezgov čaj, ki dobro hladi in raztaplja. V petih tednih je
fant zopet čul precej dobro.

Štiridesetleten mož se pritožuje, da mu že skozi tri
mesece vedno pojema posluh. Pozimi se je enkrat premrazil,
in odtod je prišla bolezen. Prehlajenje mu je povzročilo
vročico in hud glavobol; od teh bolezni je okreval, le posluh
mu je začel pojemati.

Premraženje in bolezen sta pustila svoje posledice go¬
tovo tudi še kje drugje, ne samo v ušesih; zato je treba
ozdavljati ves život.

Bolnik naj hodi vsak dan nekaj minut do meče (lidek)
po mrzli vodi. Po vodi hoditi je za ušesne bolezni jako
dobro. Drugič naj dobi vsak dan dva poliva na hrbet, in
obenem se mu naj vlije ena ročka vode okoli ušes. Tretjič
se mu naj vlije vsak dan nekaj kapljic mandeljnovega olja
v ušesa. V 14 dneh je zopet dobro slišal.

Včasih zdravljenje tudi dalje traja. Kadar rahle porabe
ne pomagajo, jemlji več vode, in sicer mrzlejšo vodo, in na
dan več polivov. Včasih seveda tudi to ne bo pomagalo
nič, ali lahko se reče, da so take izjeme prav redke; voda
skoro vselej pomaga, samo poguma in vztrajnosti je treba.

Neki hlapec je prišel v prepih; vsled tega je dobil v
glavo skrnino, in skrnina mu je popolnoma vzela posluh.
Pri tem je bilo treba odpraviti skrnino. Dobil je dvakrat
v tednu sopar za glavo in vsako noč se je po vsem životu
omil. V 12 dneh je bil mož ozdravljen.

Griža.

Ta bolezen, ki se ji tudi pravi krvavica, se pričenja s
strašnim krčem v trebuhu in s hudo drisko, pri kateri gre
s hrano tudi kri od človeka.

Najhitrejša pomoč pri tej bolezni je ta: Vlij v krop
malo jesiha, pomoči vanj vkup zložen prtič in ga deni hitro
bolniku na trebuh. Izredno dobro je za znotraj črničje
žganje, ki bi naj bilo v vsaki domači lekarni; saj si ga
vsakdo lahko naredi sam. Črnice se posušijo v senci in
namočijo v čistem špiritu ali v kakem pristnem žganju;

126

steklenica se dobro zamaši, in v nekaterih tednih se žganje
toliko napoji črničjega soka, da je za rabo.

Kot zdravilo se to žganje tako jemlje: Vlij si dve žlici
žganja v kozarec vrelega kropa in to pij. Če griža prvi dan
ne jenja, napravi še enkrat topel nakladek na trebuh in
pij žganje še enkrat. Če pa nimaš črnic, skuhaj si v mleku
sladkega janeža (fenhela) in pij to mleko.

Bolno grlo.

Andreju se je na prstu zbiralo, in ob enem je izgubil
svoj glas. Prst je ozdravel, ali kmalu se je zopet shujšal;
sicer mu ni bilo ničesar. Glavo je imel mož nekako na¬
pihnjeno, in na levi strani je bil od ušesa dol malo otekel.
Oteklina je gotovo tudi znotraj, odtod bolno grlo. Bolni
prst se menda ni bil dosti ozdravil, in zastalo je nekaj.
Ker je bil Andrej kmetskega stanu, moglo se mu je uka¬
zati, naj namoči vrečo v ovsenično zavrelico, zleze v njo
in ostane v njej pol ure; to tri dni zaporedoma. Ob enem
si naj vsak dan za eno uro napravi „šal“. Po treh dneh
naj leže v mokro vrečo le še vsak drugi dan. Ko mine
14 dni, more drugo opustiti, ali treba bode, da se še vsak
teden po dvakrat vsega omije in si napravi enkrat v tednu
španski plašč. Pomagalo je kmalu.

Vnetica grla (Croup).

Vnetica je davici podobna kakor sestra sestri. Kri se
maši v goltancu, ki vsled tega oteka; bolnik s težavo diha,
obraz prihaja plav, žile polne; bolnik začne kašljati, kot da
bi lajal, in nevarno je, da bi se ne zadušil.

Pomoči prt v krop (z jesihom) in zavij otroka naj¬
toplejše kot mogoče vsega v ta ovitek. Splošna toplota bo
kri odvedla iz vratu. Ko se vroči povitek dene strani, naj
se vrat povija v mrzlo, da se razžene kri. Mesto mrzlega
ovitka se otrok mrzlo polije na vrat in zgornji život. Če se
vročina vrača, se poliv ponovi.

Za znotraj se naj bolniku daje čaj iz žajbelja in hvošča,
ali iz kopriv in lapuha (vsako uro eno malo žličico). Vmes
se lahko jemlje malo olja. S takim zdravljenjem bo dete
kmalu iz nevarnosti in paziti je le, da se omivanje ponovi,
če bi se vročina vrnila.

»Štiriletno dekle ima davico,“ toži oče; „ravno tako
mu je, kakor je bilo mojim trem drugim otrokom, ki so vsi

127

pomrli. Tudi tega bo kar konec; komaj še sope, život je
že ves napihnjen; kaj naj storim? Do zdravnika je štiri
ure daleč; preden pride, mi je otrok že mrtev. 11  — „Oče,
idite hitro domov,“ svetoval mu je Kneipp, „vzemite vode
in jesiha, segrejte to, namočite vanj brisalko in jo ovijte
otroku okoli vratu; mokri ovitek zagrnite skrbno s suho
ruto. Ta ovitek pustite na otroku tri četrt ure, potem ga
namočite na novo; to delajte šest ur. Ko mine ta čas,
vzemite ovitek proč in lahko zagrnite otroku vrat s suho
ruto. Zdaj napravite z ravno isto brisalko otroku ovitek
okoli telesa; potem dete skrbno odenite, a ne pretežko. V
ovitku naj ostane dete eno uro, in potem vzemite mokri
prt proč. če se bolezen v šestih ali osmih urah ne poleže,
napravljajte otroku zopet ovitke okoli vratu, a zdaj samo
skozi dve uri.“ — V 30 urah je bilo dete ozdravljeno. Lahko
bi se še bile noge do meče ovijale z mokrimi mrzlimi prtiči.

Bolna hrbtenica.

Šestnajstleten fant je imel skrivljeno hrbtenico. Zdra¬
vili so ga sloveči zdravniki, ali zaman. Prej je vsaj še brez
palice mogel hoditi, zdravnike pa je moral zapustiti z
dvema bergljama. Nekdo je dal fantovemu očetu Kneippove
bukvice. V teh je našel, da mora bolnika omivati z vodo
in jesihom. S tem omivanjem ga je toliko spravil na noge,
da je zopet mogel hoditi s palico; potem so ga pripeljali h
Kneippu samemu, da bi se tu popolnoma ozdravil. V 17
dneh je res bil ozdravljen.

Iz debelega prta so mu napravili telovnik; tega je po¬
makal v ovsenično zavrelico in oblačil mokrega; črez te¬
lovnik se je ogrnil potem vsakokrat s suhim jopičem in
plaščem. V tem ovitku je ostajal vso noč. Dobival je še
vsak dan dva poliva na hrbet, en poliv na kolena in eno
polkopel. Pozneje, ko je bilo že precej boljše, jemal je še
vsak teden dve polkopeli, dva poliva na hrbet in enkrat v
tednu si je oblekel mokri telovnik.

Poškodovana hrbtenica.

Visok častnik si je vtisnil pri vožnji en hrbtenični ud.
Zdravniki so rekli, da si je pri tem poškodoval hrbtenični
mozeg. Revež je trpel grozne bolečine, in zdravniki mu
niso vedeli pomagati. Pravili so, da mu bode mozeg sča¬
soma postal jetičen, in da bo potem konec življenja.

128

Ljuba voda je pa tudi tega gospoda ozdravila. V šestih
tednih je bil zopet dober.

Take bolezni se morajo ozdravljati po tem-le načinu.
Bolnik naj dobi:

1. Trikrat na teden španski plašč.

2. Trikrat v tednu polkopel.

3. Dvakrat poliv na hrbet in dvakrat na stegna. To
bi bilo za več tednov; ves život bi postajal krepkejši, in
vtisnjeni hrbtenični ud bi zrastel vkup kakor zlomljena kost.

Pri vsakem ozdravljenju glej najprej na to, da život
pride k moči; potem bodo zdravi udje podpirali bolne, tako-
rekoč stregli jim, in bolni bodo prav kmalu okrevali.

Sušica hrbtnega mozga.

Po dveh palicah je prišel h Kneippu šele 32 let star
mož. Štiri leta je bil že bolan; zdravniki so spoznali nje¬
govo bolezen kot jetiko (sušico) hrbtnega mozga, in rekli,
da tej bolezni ni več pomoči.

Z vodo se je pa mož ozdravil tako-le:

1. Dobil je vsak dan en poliv na hrbet in dva poliva
na stegna.

2. Vsak dan so mu omivali hrbet z vodo in jesihom;
tako se je zdravil 10 dni. Potem je dobival vsak dan dva
poliva na hrbet; enkrat v dnevu je moral hoditi po vodi in
enkrat si napraviti poliv na stegna; to zopet 10 dni.

Ko je minil ta čas, rabil je še 10 dni vsak dan en
poliv na hrbet in eno polkopel za pol minute.

V 30 dneh je prišel precej k sebi; mogel je zopet ho¬
diti, vrnila sta se mu spanje in tek do jedi. Jemal je še
zanaprej en dan poliv na hrbet, drugi dan polkopel, a vedno
bolj poredkoma.

V osmih tednih je popolnoma ozdravel.

Hripavost.

Enajstletna deklica je bila že več mesecev hripava. V
obraz je bila vsa bleda, v oči črna, na životu prav medla
in slaba. Jed ji ni dišala nobena; le pivo in vino je še
rada pila.

Ozdravila se je v dveh mesecih s temi-le porabami:

1. Hodila je vsak dan večkrat po mokri travi.

2. Vsak teden si je tri- ali štirikrat napravila šal.

129

3. Vsak teden je vzela štiri seclečne kopeli.

4. Kopala se je, ker je bil lep čas, vsak teden trikrat
na prostem.

Za znotraj je jemala vsak predpoldan vsako uro po
eno žlico mleka, a drugega nič.

Neki duhovnik je bil vsako leto od vinotoka do veli¬
kega travna hripav. Poskušal je vse mogoče, ali bilo je
zaman. Štirinajst let je že imel to bolezen, ko pride slu¬
čajno h Kneippu. Voda mu je hitro pomagala. Moral je
vsak dan nekaj časa hoditi do kolen po vodi in vsako noč
se je moral enkrat vsega omiti z mrzlo vodo. V 12 dneh
ni bilo več sledu stare bolezni, dokaz, kako lahko in hitro
se ozdravlja z vodo.

Hromost.

Zbolelo je štirinajstletno dekle za Škrlatico in davico.
Od tistega časa je bilo vedno v postelji, in nazadnje so mu
začele mrtveti noge; prihajale so vedno tanše in mrzlejše
in sčasoma so postale popolnoma hrome in brez občutka.
Zdravniki so razsodili, da ni več pomoči. Nato pride oče
h Kneippu iskat pomoči. Ta mu je naročil, da se mora
dekle vsak dan enkrat omiti po vsem životu, da mora vsak
dan vzeti nakladek in podkladek. Piti je smelo vsako uro
žlico vode, jesti pa močnate jedi, a mesa ne.

V štirih tednih je že moglo gibati levo nogo, in desna
se je tudi že malo segrela. Odslej je dobivalo namesto na-
kladkov in podkladkov na teden tri ovsenične ovitke, tri
polive na hrbet in tri na stegna. Zopet minejo štiri tedni,
in deklica je že sama prišla Kneippa obiskat. V obraz je
bila zopet videti zdrava, noge so postale zopet močne in
občutljive, in zdaj vesela opravlja vsa dela.

Hromost pri otrokih.

Nekemu dekletu je leva stran popolnoma ohromela,
tako, da ni moglo več hoditi. Ker ni pomagalo nobeno
zdravilo, poskusili so z vodo. Dobil je otrok vsak drugi
dan polkopel, in skoz 14 dni se je vsak dan enkrat ves
omil. Ko mine 14 dni, napravljali so mu zanaprej en dan
poliv na hrbet in poliv na stegna, drugi dan polkopel.
Obenem je dobivalo dekle preprosto, ali prav tečno hrano.
V petih tednih je moglo že zopet precej dobro hoditi in

9

Domači Zdravnik.

130

ohromelo roko kvišku vzdigovati. Napravljali so mu še
nekaj časa dva- ali trikrat na teden polkopel, in s tem je
postalo popolnoma zdravo in trdno.

Štirileten fantič je imel čisto mehko nogo, bila je brez
vse moči. Tudi druga noga ni bila prav, sicer pa je bilo
dete videti zdravo. Tega otroka je dal Kneipp namakati
vsak dan do podpazduh v mrzlo vodo, pa ne dalje kakor
šest sekund; nogo so mu vsak dan še posebej enkrat omili.
Jedel je preproste domače jedi, pil ni niti kave, niti vina,
niti piva.

V šestih tednih je bila boljša noga popolnoma zdrava,
slabša pa je postala že toliko močna in gibčna, da je dete
moglo poskušati, kako se hodi.

Hipohondrija (duševna klavrnost).

Hipohondri, to je bolniki, ki so na duhu in v srcu
pobiti, žalostni, boječi in klavrni, so posebno usmiljenja
vredni. Ljudje z njimi navadno nimajo sočutja in se jim
le smejijo; a to jih dela še bolj žalostne. Treba je vsako¬
krat vprašati: Je li bil ta hipohonder kdaj pameten mož?
Je li kdaj pametno mislil in delal? In če je kdaj bil pa¬
meten, tedaj bi bilo neumno misliti, da mu zdaj ni ničesar,
da je popolnoma zdrav in da on samo za kratek čas muči
samega sebe in druge ljudi.

Kdor je postal hipohonder, pri tem se je moralo ali v
telesu ali v duhu nekaj izpremeniti. Priskrbi mu prejšnje
zdravje, in z bolehnostjo vred bo prešla tudi hipohondrija.

Bodi prepričan, da ima hipohondrija svoj vzrok ravno
tako v bolnem životu, kakor druge duševne bolezni. Vzbudi
život k novemu življenju, spravi kri v redni tok in hipo¬
honder zopet ozdravi.

Bil je mož z odličnimi zmožnostmi. Veliko let je živel
srečen v svojem stanu in vesel je delal za dva druga. Na¬
enkrat pa postane hipohonder; odslej ni maral več za svoja
dela in izgubil je vse veselje do življenja.

Bil je na dveh krajih, kjer zdravijo z vodo, toda ni
mu nič pomagalo, ker so bile porabe preostre. Kavno v
tem slučaju se je očividno prikazalo, da je voda potem naj¬
boljša, če zdraviš z njo prav rahlo. Da se pa taka bolezen
ne da v nekoliko dneh ozdraviti, to je jasno. Zdravi se z
omivanjem, polkopelmi, s kratkimi ovitki in nazadnje z
mrzlimi kopelmi.

131

Pri tej priložnosti treba še omeniti, da naš rod preveč
drži na vpijančljive pijače. Kri našega slabega rodu ne
more več prav prenašati teh pijač; zato bodite vedno trezni,
in marsikatera bolezen, katere naši pradedje niso poznali,
bode tudi vam ostala neznana. Tudi to ni prav, da se ho¬
čejo ljudje samo z mesom živiti, mleka in moke pa nič več
prav ne cenijo. Samo meso je le za zverino, ki ima zobe
in želodec za to; za ljudi pa je še drugih jedi tudi treba.
Neumneži mislijo, da se Bog ve kako dobro redijo z mesom,
toda s to hrano se spravljajo v nesrečo.

Igla pogoltnjena.

Anka pride vsa solzna, rekoč: „Iglo sem pogoltnila;
vsa sem v strahu, kaj naj storim?" — „Jej prav veliko
črnega kruha, krompirja in kislega zelja tri- ali štirikrat
na dan. Piti ne smeš ničesar, tudi vlažnih jedi ne smeš
jesti." Tako se ji je naročilo in peti dan je šla igla od nje.

Influenca ali hripa.

'?■ Pred par leti se je pokazala po vseh deželah bolezen,
materi so dali ime influenca ali hripa. Veliko ljudi, posebno
starih, je umrlo za njo.

Zlasti čudno pa je to, da veliko ljudi po tej bolezni
ne pride več do pravega zdravja; enemu je zaostalo kaj na
pljučih, drugemu na jetrih; ti so začeli dobivati tvore, drugi
vroče otekline na posameznih udih.

Bolezen ni nova. Na kmetih je davno znana, in pre¬
prosto ljudstvo se je vedelo zdraviti. Pili so nekoliko čaš
vročega čaja, šli potem hitro v postelj, odeli se dobro in
s potom vred spravljali bolezen iz sebe.

Tudi za to bolezen je voda najboljše zdravilo. Omij
, bolnika vsako uro po vsem životu z mrzlo vodo. Po tretjem
Šj- £=omivanju se bo začel potiti, in zdrav bode. Začni zvečer,
rfin  bolnik bo zjutraj dober. Kot zdravilo za znotraj je pri
'tej bolezni dober čaj iz škorece, žajbelja in pelina.

Vnetje bedrnili živcev (Ischias).

Neki uradnik je trpel v levem stegnu tri mesece hude
bolečine. Poskušal je vse mogoče zdravnike in vsa mogoča
zdravila. Nazadnje mu ničesar drugega niso vedeli več

9 *

132

svetovati kakor: Imej nogo vedno na toplem in ne sili je;
morebiti se sčasoma zboljša sama od sebe.

Bolečina je pa le neprenehoma naraščala, moč poje¬
mala, spanja revež ni imel nič več, in v prav kratkem času
je bil pol stota lažji kakor poprej. Vode se je najbolj bal;
mislil je vedno, da si z mrzlo vodo popolnoma skazi nogo.
Ko pa nič drugega ni pomagalo, sklenil je nazadnje, da
hoče poskusiti še z vodo.

Dobival je vsak dan dva poliva na hrbet, vsak drugi
dan polkopel, in hodil je prav pogosto bos po mokrem.

Takoj prvi poliv mu je vrnil spanje, in s spanjem vred
sta se mu vrnila tek do jedi in zdravje. V šestih tednih
je bil popolnoma ozdravljen.

Jetrne bolezni.

Kakor drugi udje človeškega telesa, vnamejo se tudi
lahko jetra;  kri hiti v vneto mesto, jetra se s krvjo pre¬
napolnijo in otečejo. Če se vnetje ne ozdravi pravočasno,
postal bo otok trd in to se imenuje „strjena jetra". Taka
jetra ne delujejo več in prej ali slej nastopi smrt. Kakor
pri drugem vnetju, treba je tudi tukaj bolezen raztopiti in
potegniti iz telesa. V ta namen izborno služi veliki ali
tudi kratki ovitek vsaki dan enkrat, slabše ljudi naj se
dvakrat na dan omije po vsem životu. Na mesto pa, kjer
so jetra, naj se napravita enkrat ali dvakrat na dan na-
kladek in podkladek za dve uri; ko mine ena ura, se ti
nakladki ponovijo. Prtič namoči v vodo in jesih. Ko je
vnetje ponehalo, rabijo se nakladki z ovseno ali seneno
zavrelico.

Ko je bolezen že minila, treba je s porabami še nekaj
časa nadaljevati; na teden treba napraviti še dve polkopeli
ali vsaj eno, parkrat se omiti po vsem životu in narediti
dva nakladka.

Da se ozdravi jetrna bolezen, treba je previdno živeti.
Opojna pijača takim bolnikom zelo škoduje, in zelo težko je
človeku, ki je navajen popiti vsak dan par kozarcev piva
ali vina, težko je takega pregovoriti, da se pijače popol¬
noma zdrži.

Posledica obolelih jeter je zlatenica  (rumenica). V
jetrih se dela žolč, ki se iz jeter vliva v želodec, da po¬
maga jedi prebavljati. Žolč se zbira v mehurju, priraščenim
na jetra. Žolč se lahko v jetrih ali v žolčnem mehurju

sesede v žolčni kamen, ki potem ovira odtakanje žolča, ki
potem pride v kri; tudi vsled udarca ali pritiska na jetra
se lahko razlije žolča v krvne žile. Taka kri začne rumeneti,
človek prihaja ves rumen in ta bolezen se imenuje rume-
nica ali zlatenica. Treba je to zamašenje odstraniti in
človek bo ozdravel, sicer pa se lahko po žolču izpridi vsa
kri, človek postane ves črn v kožo in navadno bo bolezen
končala s smrtjo.

Če so pa jetra dobra in je zlatenica nastopila le vsled
prestrašenja, pritiska ali vsled kake bolezni, tedaj se ru¬
meniti opomore s pelinovim čajem, katerega se trikrat na
dan vzame po tri ali štiri žlice. Pelinu se lahko pridene
malo žajbelj a.

Z vodo pa je treba spraviti kri v redni tok; redno
pretakanje krvi bo uredilo tudi redno pretakanje žolča. Na
spodnji život naj se devajo nakladki z ovseno zavrelico, in
sicer kolikor mogoče toplo.  Ti topli obkladki raztapljajo
in izvajajo. Vsaki dan se rabi ta nakladek dvakrat, pri
slabih ljudeh se pusti na bolniku eno, pri močnejših dve
uri. Skozi tri dni se naj bolniku napravi vsak dan polkopel,
pri kateri se omije tudi zgornji život (to poleg nakladka),
potem si tri dni napravi polni poliv, slabotne ljudi se naj
namesto polivanja le omije po vsem životu.

Na znotraj naj se posebno vpliva na želodec, temu se
naj pomaga, da bo dobro prebavljal in krvi dajal dosti
hrane. Ob enem pa se mora iztrebiti iz krvi žolčna ne¬
snaga. V to najboljše služi čaj iz pelina, hvošča in brinovih
bobik; vsako uro naj se vzame žlica tega čaja. Priporočati
je tudi, da naj bolnik vsaki dan vzame 5 do 10 brinovih bobik.

Mleko je za na jetrih obolelega človeka najboljša hrana.

Na zunaj naj se napravijo vsaki teden trije kratki
ovitki in ponoči se naj iz postelje enkrat omije. Koža bo
dalje časa ostala rumena, a to ne dene nič. če se pa
rumena barva izpreminja v rjavo in bolnika splošno po
koži žge in šegeče, potem se je bati, da nastane jetrni rak,
in da je bolezen neozdravljiva.

Kdor boleha z jetri, naj pije zjutraj in zvečer kozarec
mleka, v katerega se je dejala ena žlica zmletega oglja in
malo sladkorja.

Kamen in pesek.

Med raznimi boleznimi je ledvična ali mehurna bolezen,
provzročena po pesku, ena najhujših. Bolnik veliko trpi,

134

trpljenje se vleče leta in leta in dostikrat se tudi ne da
ozdraviti.

Pesek se dela v ledvicah in v mehurju. Ko človek
pride v leta, začne vsa naravna moč pešati in nesnaga, ki
bi morala po vodi iti naprej, se naleže po ledvicah in po
mehurju. Iz ledvic se ta pesek sicer polagoma izlušči, a
žile, po katerih se odtaka voda, so tesne in odhajajoči
pesek povzročuje v njih hudo bol, ki se imenuje ledvična
kolika.

Ta pesek se v mehurju večkrat sesede v male kamenčke,
obstoječe iz raznih soli in apna. Tak kamen postane lahko
tako velik, da z vodo ne more več naprej, da tak pesek
lahko zamaši vodno cev, da niti voda iz mehurja ne more
več odtekati. V teh zelo bolestnih slučajih more pomagati
le spretna operacija.

Pesek in kamen dasta se pa v mehurju na preprost
način raztopiti:

Nojboljše zdravilo za to bolezen je ovsenična kopel.
Ovsenica naj se pol ure kuha in z zavrelico napravi 30° R
topla kopel. V tej kopeli ostane bolnik eno uro, potem se
s svežo vodo vsega omije. Takih kopel naj se mu napravi
tri v tednu. Poleg kopeli naj si v tednu naredi dva ali
tri kratke ovitke. Pri tej bolezni pa je treba zdravila tudi
znotraj, in sicer hvoščevega čaja. Tako se bolnik zdravi
tri tedne, potem še tri tedne porabe na polovico skrči in
zdrav bo.

Kamen in pesek se poprej naznanjata z bolestjo v
ledvicah in v hrbtu; slaba narava ne prebavlja več pravilno,
slabe snovi želodec ne odstrani od hrane, zaidejo v kri in
jo delajo nesnažno. Slana jed, opojna pijača, poper i. dr.
pospešujejo to bolezen. Pri kmetih, ki se prežive z rast¬
linsko hrano, se o tej bolezni malo čuje, če pa kje nastopi,
se sme soditi, da je dotičnik preslano jedel.

Neki oče je prišel pravit, da sina mehur prav hudo
boli; zdravniki so spoznali, da ima fant velik kamen, ki bi
se samo z nevarno operacijo dal odpraviti. Ozdravil se je
fant pa brez noža in rezanja.

Pil je vsak dan en kozarec čaja iz hvošča in brinovih
jagod; potem so mu nakladali vsak dan enkrat na boleči
kraj v hvoščevo zavrelico namočen prt; mokri prt se mora
z volnato ruto zagrniti. Enkrat na dan so mu dejali na
bolni kraj tudi pokuhan hvošč, prav topel. Nakladek in
hvošč so mu puščali na trebuhu po dve uri. To je fantu

135

kamen v 14 dneh raztopilo, in hudobnež je sel v majhnih
koscih z vodo iz njega.

Štiridesetleten mož je že dolgo trpel s kamenom in
peskom; delati skoro ni mogel ničesar več, in kadar je šel
na vodo, trpel je silne bolečine.

Po Kneippovem nasvetu je jemal:

1. Skoz 10 dni vsak dan toplo ovsenično kopel z 28° E
toploto. V tej kopeli je ostajal pol ure in po kopeli se je
vsakokrat hitro vsega omil z mrzlo vodo.

2. \sak dan je pil tri čaše čaja iz brinovic, šipečjih
jagod^ in hvošča.

Že drugi dan je prišlo od njega veliko peska, in pri¬
hajalo ga je čim dalje več; v 10 dneh ni čutil več nobene
bolečine. Jemal je potem še naprej ovsenične kopeli z
omivanjem navrh in vsak drugi ali tretji dan je pil čašo
omenjenega čaja.

Katar ali nahod.

Idi poten na mraz, ali iz mraza v zelo vročo sobo, stoj
nekaj časa v mrzlem prepihu in dobil bodeš nahod. Kdor
se prav skrbno oblači, imel ga bo najprej. Utrjujte se pa¬
metno in prav lahko se bodete ubranili neprijetnega gosta.

Kaj naj tedaj storimo, da vprihodnjič ne bodemo več
imeli nahoda? Uro daleč si menda precej hitro hodil. Mo¬
rebiti je na prostem kakih 12° E mraza; zdaj hitro stopiš
v sobo, kjer je 14° R toplote. Torej je razlike 22° E; taka
prememba ti mora v grlu hudo dejati. Ti bi bil moral
zadnjo četrt ure pota malo počasneje hoditi; potem naj bi
bil ostal za trenotek v hladni veži in nato šele stopil v
sobo. Tako bi se izlepa zravnala toplota in mraz, brez
sitnih nasledkov. Če si pa že dobil nahod, če čutiš, da se
ti je zamašilo v grlu, idi za pol ure nazaj na prosto, in
nahod bo izginil sam od sebe.

Hripavost ni nič drugega, kakor katdr, ki se je razširil
na one kitice v grlu, s katerimi človek govori. Srebrni
zvonček izgubi svoj glas, če ga obvežeš; najboljše grlo ne
more govoriti in peti, če mu otečejo omenjene kitice in
mišice. Odstrani nahod z ovitki, in hripavost bode z njim
vred prešla.

Marsikdo veliko kašlja; vsaka mrzla sapica mu hudo
dene v grlu, jame ga v sapniku šegetati, in kašelj je tu;
ljudje kašljajo leta in leta, ne da bi jih kaj bolelo. Na-

136

vadno je tak kašelj od starišev podedovan, in tedaj se
da le redkokdaj ozdraviti. Ali to nič ne dene; tak kašelj
nikakor ni nevaren; o njem se pravi: Kdor dolgo kašlja,
dolgo živi.

A ni vsak kašelj tako nedolžen; včasih so ga otroci od
svojih starišev podedovali, kar nikakor ni brez nevarnosti.
Če imajo na pr. dero ali sušico, tedaj jih je treba takoj od
začetka zdraviti z vso mogočo previdnostjo in pazljivostjo,
sicer bo bolnik izgubljen prej ali slej, vselej prezgodaj.
Pri takem človeku se lahko izcimi iz majhnega katara bo¬
lezen, ki ga spravi v prezgodnji grob. Če je pa človek le
previden in pameten, potem bo navzlic podedovani bolezni
živel dolgo in zdrav.

Črevesni katar.

Neki gospod, 48 let star, je pripovedoval: „Dolgo let
že imam neprenehoma drisko, naj jem, kar hočem. Od
zdravnikov sem imel že veliko zdravil, a vse vkup ni po¬
magalo nič. Kadar kaj pijem, naj si bo voda, pivo ali vino,
vsakokrat se driska shujša. Prav suhe jedi mi neki še
najbolj priležejo. Moči nimam nobene, ker mi želodec ni¬
česar ne prebavlja. 11

Zdravilo za tega bolnika je bilo prvi teden:

1. Vsak dan dva poliva na hrbet.

2. Vsak dan je nekaj časa hodil po vodi.

3. Vsak dan je dobil en poliv na kolena.

Drugi teden je dobil en poliv na hrbet in hodil po
vodi; drugi dan pa si je dal napraviti polkopel; tako so se
menjale te tri porabe ves teden. Ko mine teden, čutil se
je mož že precej boljšega, vendar se še ni iznebil driske.

Tretji teden je dobival:

1. Štirikrat vsak dan, vsakokrat za dve uri, na želodec
v krop in jesih namočen prt (mokri prt se zagrne s suhim).

2. En dan poliv na hrbet in poliv na stegna, drugi
dan pa polkopel in poliv na hrbet. Tretji teden je že vse
drugače hodil k potrebi.

Nadalje je dobival še vsak dan polkopel, vsak drugi
dan moker topel prt na trebuh, in še pozneje vsak teden
po dve polkopeli, in na trebuh še en ali dva nakladka.

Za znotraj je jemal pelinove kapljice in brinovice.

Porabe naj se jemljejo ravno v tem redu, kakor so se
tu naštele. Tako se bo prvi teden ves život krepčal od

zunaj, drugi teden od znotraj, in tretji teden se pride po¬
sebno želodcu in črevam na pomoč. To bo spravilo vsega
človeka zopet v red.

Katar v sapniku.

Neki mož je bil več kot deset let bolan na prsih.
Zdravniki so rekli, da ima vnetico sapnika. Navzlic vsem
zdravilom je prihajala bolezen vedno hujša. Sčasoma je
postal želodec tako slab, da niti navadnih jedi ni več prav
prebavljal. Bil je mož vedno ves napihnjen in utrujen,
vedno mu je bilo na prsih sila tesno. Vnetici sapnika se
je pridružila nazadnje še srčna bolezen, in kakor so zdrav¬
niki spoznali, so se mu jetra nenavadno razširila. Zdrav¬
niki so mu svetovali, naj lazi prav pridno po gorah, ali
bilo je vse zastonj.

Voda ga je pa ozdravila v sedmih tednih. Dobival je
vsak dan poliv na hrbet in poliv na stegna ali polkopel,
eno predpoldnem, drugo popoldne. Od dne do dne mu je
bilo boljše; začel je zopet dobro spati, vrnil se mu je tek
do jedi, in postal je zopet močen, kakor le kdaj poprej.

Želodčni katar.

Štirideset let staro gospo je vedno bolelo na levi strani
pod rebri. Včasih so bolečine malo ponehale, včasih se
zopet shujšale. Tudi k vodi je hodila prav težko. Semtertja
ji je bilo malo boljše, vmes pa je zopet toliko trpela, da si
je želela smrti. Bila je tako napihnjena, da je komaj še
mogla govoriti. Nekaterekrati je našla pri zdravnikih za
kratko časa pomoči, ali stara bolezen se ji je vsakokrat
prav kmalu zopet povrnila.

Pri Kneippu se je gospa ozdravila v štirih tednih.
Rabila je sledeče:

1. Štirikrat v tednu si je na želodec nakladala pokuhan
seneni drobec, vsakokrat za poldrugo uro.

2. Trikrat v tednu si je ves život omila z mrzlo oso¬
ljeno vodo.

3. Vsak dan je pila kozarec čaja iz stolčenih brinovic
in hvošča. Skledico čaja je razdelila na tri dele in ga pila
trikrat na dan.

Tako se je ozdravljala dva tedna. Ko je minilo 14
dni, rabila je še dalje:

138

1. Enkrat v tednu omenjeni nakladek na želodec.

2. Trikrat v tednu si je omila ves život.

3. Dvakrat v tednu si je napravila polkopel za pol
minute, in pila je zanaprej čaj iz brinovih bobik in hvošča.
Pozneje je jemala samo še dve polkopeli na teden.

Kila.

Za to boleznijo boleha zdaj toliko ljudi, kakor še nikdar
poprej. Eden dobi kilo kar ponoči, da ne ve kako; drugi
čuti bolečine že dolgo prej. Kdor pa to bolezen enkrat ima,
ni več za vsako delo; vedno se mora bati bolečin, da, celo
smrti. Zakaj je neki ta bolezen dandanašnji tako razširjena?
Temu je kriva mehkužnost sedanjega časa. Ko bi se ljudje
od mladosti pametno utrjevali, ko bi uživali preproste tečne
jedi, ne dobil bi nihče kile, če hudo ne pade, če se ne pre-
vzdigne, ali če ga kdo ne sune. Tako je pa dosti ljudi,
ki bolehajo za kilo. In kako hitro se dobi ta bolezen! Ta
jo je dobil, ko je šel na stran, drugi, ko je skočil črez
majhen jarek, tretjemu se je sapa malo zaprla, in mrena
je počila.

Kako žalostno je, da jih toliko oboli v najlepših letih
ter postanejo kakor starci in invalidi in niso več rabljivi
za svoj poklic. Kam pridemo, če pojde to tako naprej ?
Če se mali trud, ki ti ga napravlja zdravljenje z vodo, ne
poplača z ničim drugim, kakor da se ubraniš le te bolezni,
tedaj ti je ta trud že obilno povrnjen.

Kila ni nikomur prirojena, ona je posledica slabosti.
Trden človek se je lahko ubrani; zato se utrjuj, in ne bo
se ti je treba bati. Da se obvaruješ te bolezni, jemlji vsak
teden eno ali dve polkopeli ali sedečni kopeli. To lahko
vsak čas storiš, za to je dober v-sak škai Slečeš, koplješ
in oblečeš se lahko v petih minutah; od dela greš v kopel
in od kopeli zopet na delo. Če si v najhujšem potu, tedaj
je kopel najboljša.

Vsaka beseda, ki jo tu čitaš, je dobro premišljena in
skozi dolga leta izkušena, preden se je zapisala. Idi do
prsi v vodo, ali sedi v njo, da ti seže do prsi, in si omij
z rokami zgornji život; potem se hitro obleci, ne da bi se
obrisal, in idi zopet na delo. Če si se enkrat le malo na¬
vadil vode, ne bo te treba več priganjati h kopanju; kopel
in omivanje ti bodeta postala potreba, in ti bodeš z veseljem
izkazoval svojemu životu to dobroto.

139

Neki kmet je tožil, da ga trebuh na strani prav hudo
boli; zdravnik mu je povedal, da dobi kilo. Nato je prišel
h Kneippu, ki mu je svetoval, naj jemlje prav pridno na-
kladke in podkladke. Za temi je bolečina prav hitro izgi¬
nila; le težkih del se je moral mož nekaj časa varovati.
Kile pa ni dobil, temveč je ostal zdrav.

Nazadnje se mora še odgovoriti na vprašanje, ali se
kila nikakor ne da več ozdraviti? Dokler je bolezen še
nova, ozdravi se. Kneipp jih je ozdravil več s tem, da je
ukazal boleči kraj krepko s kafrnim oljem mazati in potem
nalagati nanj smolni obliž. Lisičja mast je že od starih
časov znana kot najboljše zdravilo za to bolezen. Drgaj
boleče mesto vsak dan dva- ali trikrat s to mastjo in potem
naloži nanje vsakokrat smolni obliž (smolo namažeš na prt).
Nekemu človeku se je ozdravila s tem že sedem tednov
stara kila.

Pri otrokih nahajaš to bolezen prav pogosto. Matere
jim dajejo preveč jesti, jed jih napihuje in vsled tega se
pretrga trebušna mrena. Napravi takemu otroku vsak dan
ovsenično kopel; daj mu vsak dan nakladek in podkladek,
in maži mu bolni kraj s kafrnim oljem, če nimaš lisičje
masti. A k o le mrena ni še preveč pretrgana, bo dete kmalu
okrevalo; kjer je pa mrena preveč poškodovana, tam ni
več pomoči.

Skrbite, matere, da se pri otrokih ne bo zgodilo kaj
takega; saj je od zdravja odvisno srečno ali nesrečno živ¬
ljenje vaših otrok.

Nekega gospoda je vedno bolela glava in vedno se
mu je nekako motilo. Jedel bi bil rad, a ni smel skoro
ničesar zaužiti; vsaka malenkost ga je napihovala. V obraz
je bil rdeč, na životu nenavadno debel, roke in noge pa je
imel izredno tanke. Zdravniki so mu rekli, da mu bode
trebušna mrena počila na dveh ali treh krajih, in zaukazali
mu, naj nosi kilni pas.

Vsa njegova bolezen je prihajala od sesedle sape; spra¬
vili so sapo z vodo iz njega in ves život je prišel zopet v
red; v štirih tednih je bil mož popolnoma ozdravljen.

Jemal je:

Prvi dan predpoldnem poliv na hrbet in poliv na ko¬
lena, popoldne zopet poliv na hrbet, a navrh je hodil na¬
mesto poliva na kolena nekaj časa bos po vodi.

Drugi dan predpoldnem in popoldne poliv na hrbet, in
po polivu je stal vsakokrat malo časa v mrzli vodi.

140

Tretji dan poliv na hrbet, in po poliva je klečal malo
časa v vodi.

Četrti dan kakor tretji.

Peti dan je dobil poliv na hrbet in polkopel predpol-
dnem; popoldne zopet poliv na hrbet in dve uri pozneje
sedečno kopel.

Šesti dan poliv na hrbet, dve uri pozneje polkopel in
popoldne kopel do podpazduh.

Tako se je zdravil štiri tedne, in ozdravel je.

Oteklo koleno.

Tridesetletna ženska je dobila na nogi od gležnja gor
črez koleno hudo oteklino, ki je bila popolnoma trda in
vroča; trpela je včasih silne bolečine, včasih pa je bilo
zopet malo boljše. Pol leta so jo zdravili brez vsakega
uspeha. Ker že ničesar ni hotelo pomagati, jela si je na
bolno nogo nakladati pokuhan seneni drobec, in bolečine so
prešle z oteklino vred. Ko je oteklina že precej prešla,
polivala je nogo vsak drugi dan z mrzlo vodo. V osmih
tednih je mogla zopet hoditi in nekaj časa pozneje tudi
zopet opravljati svoja težka dela.

Neki gospod pripeljal je h Kneippu svojo devetletno
hčerko. Pred dvema letoma ji je bilo koleno oteklo; zdrav¬
niki so jo potem zarezali prvič na levi in pozneje še na
desni strani. Koleno pa je otroka bolelo le vedno hujše,
in od kolena navzgor je noga tako medlela, da je imela
komaj še tretji del naravne debelosti; tudi v obraz je bilo
dekle videti vse bolno, in teka ni imelo nobenega.

Za tega otroka so rabili sledeče:

1. Vsak dan so omili dekle po vsem životu z vodo in
z jesihom.

2. Bolno koleno so vsak dan ovijali s pokuhanim senom.
Drobec so nakladali prav topel in pustili na nogi dve uri;
potem so ga zopet poparili in položili nazaj na bolno nogo,
kjer so ga pustili potem zopet dve uri. Tako je bila noga
štiri ure zavita v drobec.

3. Za znotraj je dobivalo dekle predpoldnem vsako uro
žlico mleka in na dan kakih šest brinovih jagod.

V štirih tednih je bila noga že skoro dobra; le malo
je bilo bolno koleno še debelejše od zdravega.

Zanaprej so stegno in koleno še vsak dan dvakrat po¬
livali z mrzlo vodo; koleno so ovili vsak dan enkrat za

141

dve uri s pokuhanim drobom in ponoči so ga ovijali s
prtom, ki je bil namočen v pokuhano grško seno. Tudi
brinovice je jemalo dekle še dalje. Minili so zopet trije
tedni, in dekle je bilo popolnoma ozdravljeno.

Tako se zdravijo vse vroče otekline; poparjeno seno,
vroče naloženo, jih raztopi, grško seno potegne iz njih, in
mrzli polivi spravijo kri v redni tok. Polivati pa je treba
ves život, ne samo bolni ud.

Kolera.

Pred nekoliko leti je razsajala ta strašna bolezen po
različnih deželah; umrlo je za njo prav veliko ljudi. In
vendar ta bolezen nikakor ni tako nevarna, če si ve človek
pomagati z vodo.

Pri koleri je treba močnega potu; če se bolnik le začne
prav potiti, tedaj je že rešen. K temu potrebnemu potu ti
pa voda najprej pripomaga.

Ob enajstih ponoči so enkrat Kneippa poklicali k dekli,
ki je zbolela za kolero. Brez mere ji je šlo vse črez in
skoz, zdravnik pa je stanoval dve uri daleč. Poklicali so
župnika, da jo pripravi na smrt. Roke in noge je imela
mrzle kakor led, obraz bled, lica vpadla — vse je kazalo,
da se hoče tukaj duša kmalu ločiti od trupla. Če bi jo le
mogel spraviti v pot, mislil si je Kneipp, tedaj bo še rešena.
Dal je prinesti prtičev, namočil enega v vrel krop in na¬
pravil dekli prav topel nakladek na želodec in prsi; pod
ta nakladek pa so dejali na goli život v vrel jesih namo¬
čeno ruto. Potem so jo še prav skrbno odeli.

Vročina je jela bolnico razgrevati, in v 20 minutah se
je začela tako potiti, da je kar curkoma teklo od nje; zdaj
so ji ponovili topli nakladek na trebuh.

Za znotraj je dobila čašo mleka, v katerem se je ku¬
halo malo zmletega sladkega janeža (fenhela); mleko je pila
tako vroče, kakor ga je le mogla spraviti v se. To je po¬
magalo; bolečine so hitro jenjale, in bolnica je bila rešena.

Da se popolnoma ozdravi, dobivala je še dalje vsak
dan nakladek za eno uro in tudi podkladek za eno uro; to
je rabila 12 dni, in bila je popolnoma zdrava.

Preden pa je bolnik popolnoma ozdravljen, ne sme jesti
količkaj težko prebavnih jedi; kot pijača je zanj mlačno
mleko najboljše, če ta bolezen kdaj pride v vaš kraj, ne
obupaj, ljubi čitatelj! Omivaj si vsak dan, zjutraj in zvečer,

142

ves život z mrzlo vodo in jej vsak dan kakih 12 brinovih
jagod, ali pa kakih pet bobik popra, in ni se ti treba bati,
da bi se nalezel bolezni.

Kdlika, trod.

Kolika ali trod vsakokrat prav nenadno pride; naenkrat
gre vse skoz in črez, in človek ne ve, kdaj se je spačil.
Takega bolnika spravi hitro v postelj, naloži nanj zgreto
odejo in zagrni ga prav skrbno, da mu nobena mrzla sapa
ne more do života. Za znotraj mu daj čašo mleka, v ka¬
terem se je kuhalo ali malo sladkega janeža ali malo kumine.

Je naj bolnik samo prav lahke jedi, in pije naj mleko
in vodo, ali pa malo vina z vodo. Ako imaš pa zdravnika
pri rokah, teci hitro ponj; kajti zdravniki imajo dandanašnji
neko orodje, s katerim pri hudi kbliki, ko sicer ne pomaga
nič več, brez vse nevarnosti izpustč iz trebuha sapo, katera
provzročuje to hudo bolezen.

Kolika nastane navadno vsled prehlajenja. Če se na
pr. kdo preobilno napije mrzle vode, želodčna toplota tega
mraza ne prenese več. Človek zato lahko vsekdar pije, a
nikoli ne preveč naenkrat, kajti mraz povzroči koliko. Kakor
hitro se bolnik dosti ugreje in se začne potiti, nehala bo
tudi kblika; če pot neha in bolest se zopet javlja, napravi
se bolniku na želodec nov topel nakladek. Pripravno je
tudi, pogreti opeko, zaviti jo v ruto in naložiti na trebuh,
da se kolikor mogoče ugreje. Ko se je život ugrel, vzela
se je bolezni predmoč. Za znotraj je sladki janež dobro
zdravilo. Skuha se ali v mleku, ali pa raztopi v špiritu v
janeževo tinkturo. V žlico tople vode se da 20 do 30 kapljic
te tinkture.

Krč.

Mlada zakonska žena je trepetala po vsem životu; metal
je siroto krč po postelji, tako da že govoriti ni mogla več;
zdravilo pa ji ni pomagalo nobeno.

Tej bolnici se je svetovalo, naj moči vsak dan nekoliko
trenotkov noge do kolen v mrzli vodi, in naj si ob enem
omije stegna s cunjo ali z gobo. Hitro nato naj vtakne
roke do ram v vodo; potem naj gre v postelj in se skrbno
odene. Za znotraj je dobro, če vzame vsak dan 12 kami¬
ličnih kapljic v osmih žlicah tople vode; je naj po večkrat
na dan nekoliko žlic mleka ali pa sladne (malčne) kave.

143

V 12 dneh je prišla bolnica že precej k sebi; bolečin
ni čutila več niti na prsih, niti v želodcu; bolezen v glavi
je prešla, roke in noge so postale zopet lepo tople. Rabila
je še naprej dvakrat na teden za noge toplo kopel, v ka¬
tero je devala pest soli in dve pesti pepela; enkrat v tednu
se je omila ponoči po vsem životu, vstavši iz tople postelje,
in namesto kamiličnih je jemala zdaj pelinove in žajbeljeve
kapljice, vsakokrat kakih 10 v kozarcu tople vode. K po¬
polnemu zdravju so ji potem pripomogle polkopeli in omi-
vanje vsega života.

A krč ni pri, vsakem človeku tako hud, kakor je bil
pri tej ženski. Če ima kdo krč v prsih, namoči četverno
vkup zložen prt v vodo in jesih ter mu ga naloži na trebuh.
V eni uri moraš nakladek iznova namočiti. Če pa bolnika
že prej zebe, namakaj prt v krop; v dveh urah bode more¬
biti jenjal krč, sicer mu pa napravljaj nakladke še dalje.
Ko preide krč, mora se človek vsak dan dva- ali trikrat
omiti po vsem životu z vodo in jesihom. To bo dajalo ži¬
votu potrebne toplote in spravilo kri v redni tok; tega je
pa pri vsaki bolezni najprej treba. Za znotraj je v mleku
skuhana krčna ali gosja trava prav dobra.

Želodčni krč.

Neki gospod se je večkrat prehladil; vsled tega je
začel bolehati s trebuhom. Prihajalo mu je slabo, in pogo-
stoma je moral vse izbruhati, kar je zaužil. Nato mu je
bilo vselej lažje, in imel je zopet tek. Ta bolezen mu je
vedno naraščala, in sčasoma mu je bilo po vsaki jedi tako
hudo, da je kar glasno vpil. Noge in roke in sploh ves
život je bil mrzel.

Kje neki tiči tu bolezen? Je li želodec za nič? Človek
bi to mislil. Ali želodec je skoro v vseh slučajih, kjer v se
govori o želodčnem krču, nedolžen kakor novorojeno dete. Že¬
lodec ni bolan, samo sapa se je zaprla človeku, in zavoljo
tega gre vse nazaj iz njega.

Spravite sapo proč, skrbite, da bo prišla kri v redni
tok, in želodec ho zopet dober.

Bolnik se je prvi dan trikrat omil po vsem životu s toplo
vodo, v katero je vlil malo jesiha; nato je šel v postelj, ne
da bi se bil obrisal. Drugi dan se je omil dvakrat, pozneje
vsak dan enkrat, in to omivanje ga je ozdravilo. Kdorkoli
trpi s slično boleznijo, naj se omiva; pomagalo mu bo.

144

Kri in važnost njenega rednega toka.

Srečen oni, pri katerem kri ne najde nobenega zadržka
v žilah, nesrečen pa, komur začne kri zastajati. S krvjo se
živi ves život in vsak posamezni ud. Ona greje život, in
kjer ni dosti krvi, tam postaja truplo mrzlo. Toplota nam
pravi, kje je kri, in koliko krvi je v tem ali onem udu.

Če kdaj srečaš človeka z izredno slabimi nogami, le
vprašaj ga, ali ga zebe v noge ali ne; vsak ti bode odgo¬
voril, da ima vedno mrzle noge; nogam primanjkuje krvi,
zato so mrzle in vsled tega tudi tako slabe.

Kdaj pa noče več kri v roko ali nogo? Če se zamaši
kaka žila. Kjer se pa nabere preveč krvi, tam postane
toplo in vroče ter se naredi oteklina ali vnetje, ki se mora
potem raztopiti s potom, ali pa se gnoji kot tvor.

Stoječa kri postaja vedno slabša. Toda je tudi tam
najboljša, kjer hitro teče, po lužah pa ni za rabo. Res se
nasledki ne prikažejo vselej kar naenkrat; včasih ostane
človek še prav dolgo zdrav, akoravno mu je kje zastala kri.
Ali navadno ni treba dolgo čakati na žalostne posledice.
Mrtvoud je na pr. nasledek zastale krvi. Če ti je tedaj,
dragi čitatelj, na zdravju kaj ležeče, če želiš dolgo živeti,
skrbi, da se ti bo kri redno pretakala po žilah. Potem bo
kri ostala zdrava; zdrava kri bo život pošteno redila, in v
zdravem životu bode tudi duh ostal zdrav in vesel. Voda
pa je tisto zdravilo, s katerim najlažje obdržiš kri v rednem
toku; voda je najboljša hramba proti mrtvoudu in proti
drugim boleznim, ki izvirajo iz zastale krvi.

Izguba krvi.

Nekomu je padel na noge velik nož in gaje prav hudo
ranil zraven gležnja. Izteklo je toliko krvi, da je moral
bolnik ostati več tednov v postelji. Vstal je sicer zopet, a
od tega časa mu je vedno bolj slabela desna noga in vsa
desna stran. Desna polovica vedno vroče glave ga je bolela
brez prenehanja; tudi v hrbtu je čutil bolečine; nekdaj ra¬
njena noga pa se ni hotela več prav ugreti.

Kako je prišlo vse to? Izgubil je mož naenkrat pre¬
več krvi; žile so se vsled tega stisnile, in tako v desno
polovico života ni več prihajalo dovolj krvi. Zato je bilo
treba bolniku priskrbeti zadosti zdrave krvi in tej krvi
pomagati v žile. To se je doseglo s sledečimi porabami:

145

1. Vsak dan je dobil dva poliva na hrbet in nekaj
časa pozneje dva na kolena.

2. En dan poliv na hrbet in drugi dan polkopel, in
ob enem je bolnik prav pogosto hodil bos po rosni travi.
Za znotraj je dobival vsak dan kozarec čaja iz pelina in
brinovih bobik.

V enem tednu je bilo že precej boljše, in v 14 dneh
je okreval skoro popolnoma.

Neko žensko je v prsih hudo bolelo; vsa kri ji je silila
v glavo in ji delala neprenehoma glavobol; v noge in spodnji
život jo je pa vedno zeblo. Izgubila je bila pred leti veliko
krvi in od tistega časa ni bila več prav zdrava.

Tej ženski je manjkalo krvi v spodnjem životu, in temu
se je tako-le opomoglo:

1. Napravila si je vsak drugi dan na trebuh topel na-
kladek; četverno vkup zložen prt je namakala v krop, v
katerem je bilo %  jesiha. Ta naldadek je grel spodnji
život; a kjer je toplota, tja hiti kri.

2. Dobivala je en dan polkopel, drugi dan poliv na
hrbet in poliv na kolena.

3. Pila je vsak dan kozarec čaja iz škorčce (rmana),
žajbelja in pelina; ta čaj dela zdravo kri in dober tek.

Razpadla kri.

Mimogrede je Kneipp nekoč obiskal nekega duhovnika.
Ljudje so mu pravili, da se mož že pripravlja na smrt, zato
je šel k njemu gledat. Revež je imel po životu 25 ran;
kakor gobe so mu rastli iz kože majhni tvori, iz katerih
je tekla neka ostra rjava vlaga. S tem je trpel že dolgo;
pomoči ni upal več nobene. Vendar je prosil, ali bi mu
Kneipp ne vedel še kaj svetovati. Prelat Kneipp je bil pre¬
pričan, da temu bolniku ni več pomoči, a vendar mu je
svetoval, naj pije vsako drugo uro šest žlic čaja iz pelina
in žajbelja. S tem čajem mu je hotel spraviti iz ust grdi
gnili okus, s katerim je revež bolj trpel, kakor z bolečinami
na životu.

V petih dneh pride h Kneippu nekdo pravit, da gospod
ni umrl, temveč da mu je zdaj veliko boljši, in da mu tudi
jed zopet diši. Ker mu je prvo zdravilo dejalo tako dobro,
vprašal je bolnik, kaj naj še stori zanaprej. Kneipp mu je
naročil, naj se skozi 14 dni vsak dan po vsem životu omije
z mrzlo vodo. Ko ta čas mine, prišlo je poročilo, da je

10

Domači Zdravnik.

146

bolniku že veliko boljše. Zdaj je zaukazal en dan španski
plašč, drugi dan omivanje vsega života; to je rabil duhovnik
14 dni in mogel je zopet k oltarju.

Jemal je še dalje tople zeliščne kopeli, mrzle polkopeli
in si omival pogostoma ves život. S tem je popolnoma
ozdravel in živel potem še 24 let.

Kmetski človek je pripovedoval: „Pred dvema letoma
so mi otekle noge; nastalo je do kolen vse polno plavili
lis, in nazadnje mi je na več krajih začelo teči iz obeh nog.
Noge sem kmalu ozdravil; a komaj so bile noge zdrave,
začela mi je otekati desna roka, in kmalu je začelo tudi
teči iz nje. Ozdravil sem tudi roko, a dobil sem potem
oteklino na hrbtu; bolelo me je prav hudo, da, včasih tako,
da sem prišel ob zavest."

Temu je Kneipp ukazal: Skuhaj si ovsenice; v ovse-
nično zavrelico namoči vrečo, izžmi jo rahlo in zlezi v njo
do podpazduh. Kar je mokrega, zagrni skrbno s toplo
odejo (kočo) in ostani v tem zavitku dve uri. Drugi dan
namoči v ovsenično zavrelico namesto vreče srajco iz prav
debelega prta; obleci jo in se ogrni s kočo. Tretji dan si
napravi kratki ovitek z ravno tisto zavrelico, in tako delaj
14 dni. Ko mine 14 dni. otekline ni bilo več sledu, in
rane so bile skoro za vsem zaceljene. Odslej je jemal
bolnik še vsak tretji dan eno omenjenih porab in v treh
tednih je bil ozdravljen.

Zagatjena kri.

Dvainpetdeset let stara gospa je postajala nenavadno
debela, in kri ji je tako silila v glavo, da je bila včasih
vsa omočena. Od navalov krvi ji je postajala glava vsa¬
kokrat tako vroča, da ji je pot kar curkoma lil raz čelo.
Drugokrat ji je vsa kri šla v noge, tako da ni mogla nič
več delati.

Ta gospa se je ozdravljala s sledečimi porabami:

1. Vsak teden je vzela dvakrat spodnji ovitek (od pod¬
pazduh do pete), namočen v vročo seneno zavrelico.

2. Vsak teden dvakrat kratki ovitek; tudi tega je na¬
makala v seneno zavrelico.

3. Vsak teden si je trikrat omila ves život z vodo in
z jesihom.

4. Pila je vsak dan na tri dele razdeljen kozarec čaja
iz hvošča in brinovih bobik.

147

Kaj je neki bilo gospe? Kri se ni pretakala redno v
njej; odtod je prihajal glavobol in bolečine v spodnjem ži¬
votu. Ovitki so raztopili zastalo kri in jo zopet spravili v
redni tok; omivanje je krepčalo ves život, in čaj je čistil
želodec in ledvice. Da vse ostane v redu, bilo je treba, da
je bolnica jemala nekoliko tednov polkopeli in polive na
hrbet in da si je še nekaterekrati na teden skuhala čaja
iz hvošča in brinovic.

Krvni zagatek se pa ozdravi tudi s samimi mrzlimi
porabami, in temu je priča sledeči zgled.

Oseminštiridesetletni ženski je postajala ena noga včasih
vsa mrtva in ob enem je začela vsakokrat otekati nad ko¬
lenom. Tudi v vratu ni bila popolnoma zdrava; zbiralo in
teklo ji je večkrat. Iz nosa ji je pogostoma jela teči kri
brez vsakaterega vzroka. Život je bil debel, sapa težka, moči
pa ni bilo nobene. Ta ženska je dobivala skozi 12 dni:

1. Vsak dan poliv na hrbet in poliv na stegna.

2 .  Vsak drugi dan kratki ovitek.

Potem vsak teden tri polkopeli in dva poliva na hrbet.
S tem se je ženska v štirih tednih ozdravila. Tudi tej seje
bila zagatila kri. Ovitki so raztopili, kar je bilo zastalega,
polivi pa so spravili kri v redni tok in okrepčali ves život.

Krvotok.

Prišel je h Kneippu neki mož pravit: „Že dolgo časa
mi žena boleha s krvotokom; zdaj bo menda konec; ko
pridem domov, je bržkone ne bo več pri življenju. Zdrav¬
niki ne dado več nobenega zdravila; ali res ni za njo več
nobene pomoči?"

Kneipp je svetoval možu, naj daje ženi iz začetka vsako
četrt ure dve žlici hvoščevega čaja, pozneje pa le še dve
žlici na dan. Na spodnji život ji naj naklada v vodo in
jesih namočen prt; nakladek naj pusti na životu dve uri.
Storili so tako. Krvavenje je kmalu jenjalo, in ženski je
bilo le še nekolikokrat treba omenjenega nakladka. Pila
je prav pridno mleko, vsako uro dve žlici, in jedla tečne
domače jedi; to ji je dalo novo, zdravo kri. V štirih tednih
je mogla zopet iti za svojimi opravki.

Kar je tukaj povedano, je le pomoč v skrajni sili,
kadar ni zdravnika; kjerkoli pa je mogoče dobiti zdravnika,
naj se ta pokliče, ker ima tak krvotok dostikrat vzroke,
pri katerih čaj in obkladki ne pomagajo nič.

10 *

] 48

Zastrupljena kri.

Neka gospa si je bila prav neznatno poškodovala prst.
Ponoči se zbudi, slabo ji prihaja, in v ranjenem prstu
čuti strašne bolečine. Bolni prst je na levi roki, in vendar
jo boli tudi že desna noga. Roka oteče do lakta, prihaja
rdeča kakor ogenj, žile postanejo temnoplave — nevarnost
je velika.

Napravili so ji to-le: Z vrelim kropom so poparili malo
sena in s poparjenim senom so prav vroče ovili roko. V
eni ali dveh urah bi bila ženska umrla, a poparjeno zelenje
jo je rešilo.

Veliko ljudi je že zavoljo take malenkosti umrlo, bodisi
da se je urezal kdo v prst na roki ali na nogi (zlasti na
nogah je to nevarno), ali pa da si je izrezal kurje oko ter
se je vnela kri. Včasih kaj takega ni bilo slišati. Da so
pa dandanes taki slučaji tako pogosti, temu je mnogo kriva
neumna obleka današnjega časa ter malovredne jedi, ob
katerih se živi toliko ljudi. Zdrava obleka in tečna jed sta
najboljša obramba zoper take krvne bolezni.

Devetnajstletni deklici se je napravil tvor na roki;
ni mislila, da bi moglo biti kaj hudega. Ali ne da bi zorel,
postajal je tvor temnomoder. Začela jo je boleti vsa roka,
in ne samo roka, temveč ves život. Poklicali so zdravnika;
ta je spoznal, da je vsa kri vneta, in da bo težko pomagati.

Pomagalo se je, in sicer tako-le: Roka se je prav vroče
povila s poparjenim senom; osem ur je ostala zavita, ali
vsako drugo uro so ji ponavljali seneni obkladek. V dveh
urah so bolečine že precej ponehale, in v šestih urah je
minila vsa nevarnost.

Da se popolnoma ozdravi, oblačila je še dva dni po
dvakrat srajco, namočeno v vroč slan krop. (Mokro srajco
moreš le v postelji nositi, in treba je, da se mokrina skrbno
zagrne s kočo.)

Tako se da ta bolezen zelo hitro in lahko ozdraviti;
naj bo vnetje kjer hoče, ovijaj ves bolni ud z vročim po¬
parjenim senom, in hitro bo vse dobro.

Ledvične bolezni.

V kri pride po živežu marsikatera nesnaga; in ko je
kri prehodila ves život, ter oddala zdravo hrano vsem delom
života, zaostalo je v nji odpadkov, ki gredo po vodi skozi

149

ledvice od človeka. Čudežno je narava vse uravnala, a v
čudežno sestavljenem životu se lahko kaj pokvari, in tako
se lahko pokvarijo tudi ledvice.

1. Vnetje ledvic  (Bright-ledvična bolezen). Ledvice
se navadno vnamejo vsled kakega prehlajenja. Kjer je vnetje,
tja drvi kri, in ker je preveč pride, se zamaši. Ledvice so
tako prenapolnjene in otekajo. Bolnika zdaj zebe, zdaj mu
je vroče, vode ne gre dosti naprej, trepalnice in noge mu
otekajo, pričenja se vodenica. Teka nima bolnik nič, pač
pa ga vedno žeja, moč pojema, sapa je težka, voda, ki bi
morala odteči, pride v kri in jo pokvari, srce prihaja slabo,
dihanje težavno, in nazadnje nastopi smrt.

Pri vnetju ledvic je treba najprej gasiti vročico. To
se najlažje zgodi z omivanjem, s kratkimi ovitki, ali s pol-
kopeljo, če je bolnik sicer še zdrav in krepak. Kakor hitro
vročina raste, treba je bolnika iznova omiti.

Na kraj, kjer so ledvice, se priporoča nakladati skute
z jesihom in vodo primesene (kakor pri pljučnici). Dosti¬
krat se zgodi, da dva taka nakladka že vzameta iz ledvic
vso bolest. Dva- do štirikrat na dan se potem bolniku na¬
pravi podkladek tako, da se vleže na prt, ki je v vodo in
jesih namočen, in obseže bolniku pol hrbta. Dve uri leži
na podkladku, ki se vsake pol ure premeni, obenem se mu
tak moker prt naloži od zgoraj na spodnji život.

Za znotraj naj se daje bolniku v vodi in vinu( x / s ) pokuhan
rožmarin, in sicer vsako uro ena žlica takega čaja. Poleg
tega se mu daje čaj iz šipečjih jagod, habdta in žajbelja.

Akutno vnetje ledvic  je čestokrat posledica hu¬
dega prehlajenja, ali posledica bolezni Škrlatice, difteritike,
osepnic; tudi prihaja od strupenih zdravil, ki jih včasih
dajejo zdravniki. Bolniku oteka obraz, otekajo gležnji, javi
se podkožna vodenica, včasih tudi trebušna ali prsna vode¬
nica. Najbolj se ta bolezen spozna na vodi, ki jo mora
zdravnik pregledati.

Pri akutnem vnetju ledvic mora bolnik v posteljo, kjer
se naj dobro odene, da se začne potiti. Ostrih jedi in
opojne pijače ne sme dobiti. Naj se živi z mlekom, in če
mu mleko preseda, naj se mu da pečenega mesa. Pije pa
naj svežo vodo s kakim sadnim sokom. Soba naj bo topla
15—16° R noč in dan, in ko se bolezen že zboljšava, bolnik
ob slabem vremenu ne sme na prosto. Sicer se bolnik naj
iz postelje ven omiva, za znotraj jemlje vročega bezgovega
čaja, vsaki dan se mu napravi kratek ovitek. Včasih je

150

tudi dobra topla (30°) kopel za 10 — 15 minut in po kopeli
se bolnik v mokro rjuho zavije, da se dosti poti. Če bi
bolnik v kopeli težko dihal, naj se takoj ven vzame. Po¬
skusi se tudi lahko z mrzlimi polkopelmi, katere kakemu
bolniku bolj prijajo, kakor topla kopel. Sploh se pa tak
bolnik naj nikdar ne zdravi brez zdravnika.

Kronično vnetje ledvic  traja včasih mesece ali
leta, medtem ko se akutno vnetje ozdravi v nekaterih tednih.
Bolnik prihaja bled, je utrujen, trpi z glavo, nima teka;
ljudje mislijo, da si je pokvaril želodec, a če se pogleda
voda, bo zdravnik spoznal vnetje ledvic. Kronično vnetje
ledvic dela pogled moten, ker oboli tudi očesna mrena. Ne¬
varno je, če se k vnetju ledvic pridruži vnetica sapnika,
pljučnica ali uremija (scanje krvi).

Tak bolnik naj se hrani z mlekom, mesa naj le malo
užije. Kadar je bolezen preveč napredovala in srce prihaja
slabo, se sme bolnik le še omivati, in proti bolezni se v
prvi vrsti rabi le notranje zdravilo.

Čaj, ki žene na vodo, se napravi iz habata, peteršilja,
smolovja in rožmarina; vsako uro se ga vzamete dve žlici.

Kadar bolezen predolgo traja, se začnejo ledvice sušiti.
Vidi se, kot da bi vodenica pojemala, odteka se več vode,
bolnik misli, da mu je boljši, a kmalu se pokaže slabo zna¬
menje, voda prihaja krvava. Ta bolezen se le še redkokdaj
da ozdraviti.

Ledvice se sušijo vsled kake srčne hibe, vsled protina,
spolnih in drugih bolezni, zlasti se ta bolezen najde pri
pijancih.  Tak bolnik ne sme piti kave, čaja, ne opojnih
pijač, lahko pa je močnate jedi, pečeno meso, jajca in so¬
čivje. Kadar prihaja voda krvava, priporoča se mlačna
kopel s hladnim polivom navrh.

Gnojno vnetje ledvic.  Ledvično vnetje se včasih
jame gnojiti, bodisi da se je kdo na ledvice pobil, ali so
sicer bile ranjene, ali zamašene po ledvičnem kamenu. Bol¬
nika trese zdaj mraz, zdaj- sledi mrazu huda vročina. Treba
je bolezen ozdraviti, preden se začne vnetje gnojiti, sicer
se zastrupi kri in bolnik bo umrl.

Če je bolezen nastala po mehaničnem pritisku, da se
je kdo drgnil ali pobil, treba je dajati na ledvice mrzlih
obkladkov; če se je človek bil prehladil, pa toplih kopeli
(28--29 0 ), ali toplih ovitkov. Tudi sopar na spodnji život
bo dobro del in bolniku pomagal na vodo. Pri hudi vročici
je treba bolnika iz postelje ven omivati.

151

Posebna ledvična bolezen nastaja vsled srčne
hibe in srčnega vnetja. Zamašijo se ledvice, vnamejo se in
začnejo gnojiti. V tem slučaju je treba lečiti tudi srce.

Pri starejših ženskah se zlasti desna ledvica premika
in povzročuje neprijeten čut. Dobi se za to bolezen poseben
pas: „Wandernierengurtel“.

Posebna ledvična bolezen se javlja tako, da človek ne
more spati, da omedleva, da ga boli v križu, da trpi za
zagato, ali pa tudi za drisko, da težko hodi na vodo, čuti
tudi hude bolečine v bližini ledvic. Pri ti bolezni se dela
fosforovokisli pesek. Bolnik naj pusti opojno pijačo po¬
polnoma, težkega mesa (svinjine na pr.) naj ne je. Varuje
se naj prehlajenja, sicer pa bo dobro omivati se in jemati
ovitkov. Za znotraj se priporoča čaj iz habdta, šipečjih
jagod, trpotca in hvošča, en kozarec vsak dan. Dobro je
tudi grozdje, ali le zmerno.

Ledvični kamen.  Ledvični kamen se najde pri
otrokih in pri starih ljudeh. Kako nastane, se ne ve, to pa
je dognano, da se ga podeduje. Kdor pije težka vina in
mnogo sedi, lahko dobi to bolezen. Včasih je to kamenje
v ledvicah, brez da človek kaj čuti, včasih se pa javlja v
odhajajočem pesku ali v vnetju ledvic, in kadar kak kamen
v cevi obtiči, nastane ledvična kolika. Ta bolezen priza¬
deva človeku izredno hude bolečine, ki jih čuti od ledvic
dol v stegno; bolnik je ves moker mrzlega potu, tisi ga na
vodo, a odtaka se mu le malo krvave vode s hudo bolečino.
Bolečina trpi nekaj ur, dokler kamen ne prodre v vodni
cevi naprej. Sicer kolika ni smrtno nevarna. Bolnikom
je svetovati, da jedo malo mesa, opojno pijačo morajo opu¬
stiti, pijejo pa naj dosti sveže studenčnice.

Za znotraj je dober čaj iz trpotca, ovsene slame, hvošča
in šipečjih jagod. Za zunaj se delajo topli obkladki z za¬
vrelico, v kateri se je skuhalo kamelic, ovsenice in sena.
Dobra je tudi 30° R topla kopel.

Hudi lišaj.

Ta bolezen je včasih podedovana od starišev, včasih
izvira iz slabe hrane in pijače, in včasih je tudi posledica
nerednega življenja. Hudi lišaj ozdravljati z ostrimi zdra¬
vili, na pr. z zelenim milom, je prav nevarno. Res se ta
bolezen včasih ozdravi s takimi zdravili, a navadno so potem
nasledki žalostnejši, kakor je bila bolezen sama.

152

Na lišaj ne sme ničesar priti razen mlačne vode; s to
si omivaj nesnago raz bolni ud; vse drugo škoduje.

Petdesetletna kmetica je imela že nekaj let na nogi
hudi lišaj. Zdravila se je z domačimi rečmi, potem je šla
v bolnišnico; noga ji je tam sicer ozdravela, ali bolezen se
je vrnila. V kraj pride mlad zdravnik, kmetica gre k njemu,
in on ji da zdravila; ali po prvih zdravilih ni več mogla
peš v cerkev. Zato gre še enkrat k zdravniku, a kmalu
obleži popolnoma. Nekdo ji je pa dal Kneippove bukvice,
in lišaj je bil v 14 dneh ozdravljen.

Tak bolnik ne sme nič kislega ali slanega jesti, in
varovati se mora vsake opojne pijače. Z vodo pa se zdravi
tako-le:

Prvi dan dobi bolnik sopar za glavo in španski plašč.

Drugi dan sopar na noge in spodnji ovitek.

Tretji dan predpoldnem španski plašč, popoldne kratki
ovitek.

Četrti dan naj počiva.

Peti dan mora ostati v postelji, in tu si naj vsako
drugo uro ves život omije z mrzlo vodo.

Če kdo pa nikakor ne more ostati v postelji, naj se
vsaj trikrat v dnevu vsega omije. Ko se lišaj začne sušiti,
jemljejo se tudi naštete porabe bolj poredkoma, Ali je hudi
lišaj suh ali moker, to je vse eno; oba se ozdravljata enako.
Kdor hudi lišaj ozdravlja drugače, ne bo se izognil hudih
nasledkov; on bode ali umrl, ali pa zblaznel. Za znotraj
je pri ti bolezni dober čaj iz žajbelja, pelina in mete.

Namesto soparov je dobra tudi topla kopel; to nam
priča sledeče:

Štiridesetleten gospod je imel hudi lišaj na rokah,
nogah, stegnih, hrbtu in na prsih. Tega bolnika so ozdra¬
vile te-le porabe:

1. Vsako noč se je vsega omil.

2. Vsak teden se je dvakrat kopal v ovsenični zavre¬
lico z 28° R toplote. Ostajal je v kopeli po pol ure; ko je
bil že četrt ure na toplem, omil se je hitro z mrzlo vodo
in potem se vlegel zopet v toplo; ko je zopet četrt ure
minilo, omil se je na novo z mrzlo vodo in oblekel.

3. Napravil si je vsak dan poliv na hrbet in poliv na
kolena. Za znotraj je jemal vsak dan dve noževi končini
belega koščenega prahu.

V štirih tednih je bil ozdravljen. Da se bolezen ne
yrne, je treba, da se bolnik vsaj dvakrat na teden vsega

153

omije, in da se napravi najmanj enkrat v mesecu še tako
toplo kopel, kakor se je zgoraj povedalo.

Hudi lišaj na glavi.

Kmetskemu dekletu se je že več let izpuščalo na glavi
in v obrazn; napravili so se majhni tvori, in iz njih je tekla
neka ostra vlaga. Po vsem životu jo je vedno žgalo, in
znotraj ji je bilo neprenehoma vroče. Zdravil je zaužila
že prav veliko, ne da bi kaj pomagalo Z vodo se je pa
ozdravila v šestih tednih. Jemala je:

1. Vsak teden dvakrat v slano vodo namočeno srajco.

2. Trikrat v tednu se je vso omila z mrzlo vodo.

3. Napravila si je vsak teden en sopar za glavo, in
vsak dan je pila po dvakrat 20 šentjanževih kapljic v ko¬
zarcu vode (Ginster-Extrakt).

Hudi lišaj na nogah.

Neki delavec je imel od gležnja do kolena vso luski-
nasto nogo; ob enem je bila noga zelo rdeča in po robih
rane prav plava. Ubogi mož je pri delu silno veliko trpel,
in navrh še ponoči ni mogel spati, ker ga je tako žgalo in
ščipalo v nogi, da si jo je vso odrgal. Že pet let je trpel
s tem lišajem; ves zaslužek je zmetal za zdravila, pomagalo
pa le ni nič.

. Pri tem človeku je bila kri popolnoma za nič; treba
je dobre krvi in lišaj bo prešel sam od sebe.

Kneipp je bolniku zaukazal, naj vzame vsak dan en
poliv na hrbet; ta mu je krepčal zgornji život in trebil iz
njega ničvredno vlago. Dvakrat na dan je dobival poliv
na stegna; ti polivi so spravljali iz nog vročino, trebili iz
njih gnile tekočine in jim dajali novo moč. Poleg teh po¬
livov je jemal vsak drugi dan polkopel in za znotraj vsak
dan noževo končino belega koščenega prahu.

V treh tednih je zopet mogel na delo.

Ko je pričel s temi porabami, postal je lišaj hujši, ker
je narava začela odločno trebiti iz sebe slabo vlago; ali že
v nekoliko dneh je jenjalo ščipanje v nogi, četrti in peti
dan pa se je izgubila modra barva na rani.

Marsikdo se čudi, da se da taka bolezen ozdraviti z
vodo, ker zdravniki ravno pri lišaju svarijo pred vodo. Ali
ta bolnik ni mogel vode prehvaliti, tako dobro mu je dejala.

154

Lupus ali rak.

Nekdo je dobil že pred 15 leti na desnem licu majhen
tvor; ker ga ni bolel, se ni brigal zanj. Zaceliti pa le ni
hotel; napravljala se je krasta, in potem je zopet teklo.
Sčasoma se je začela gniloba širiti po vsem licu, poskušali
so domača zdravila in popraševali zdravnike, a nikdo ni
vedel pomagati. Nato je prišel revež v Worishofen iskat
pomoči. Zdravili so mu tam ves život, in z životom vred
je ozdravelo tudi gnilo lice.

Vsak teden je dobival dvakrat za eno in pol ure mokro
srajco, ki so jo namakali v slano vodo; vsak dan en poliv
na hrbet in enega na kolena. Na rano so nakladali s si¬
rotko umešeno skuto in vsak dan izpirali rano z arniko.

Ravno tista bolezen se je ozdravila pri neki deklici še
bolj preprosto. Vsak dan se je enkrat vso omila; vsak drugi
dan je dobivala za nekoliko trenotkov polkopel, in na rano
so ji navezovali z vodo in jesihom umešeno ilovico. V petih
ali šestih dneh sta ilovica in jesih spravila iz rane vso
gnilobo in v štirih tednih je bilo dekle zopet zdravo.

Mehurne bolezni.

Med mehurnimi boleznimi je mehurni katar najbolj
znan. Bolj mehkužno ko ljudje živijo, tem češče trpijo za
katari, in kakor drugi, dobi se ta katar navadno vsled pre-
hlajenja. Posebno občutljiv proti mrazu postane človek, ki
nosi volnato spodnjo obleko.

Mehurni katar se javi tako: Človeka nekaj v spodnjem
životu tišči, v mehurju ga žge in krčevito vlači vkup. Voda
je zdaj vsa motna in nesnažna, zdaj zopet popolnoma čista.
Človek čuti potrebo, a ne more dosti na vodo; ponoči mora
vstajati po deset in večkrat in vendar se ne more dosti
olajšati. Da se ta katar ozdravi, treba je gledati, kako se
pogasi vročina v spodnjem životu, kako se potolaži kri,
kako se ukrepi ves spodnji život. Bolniku naj se napravi
v tednu trikrat poliv na stegna, en poliv na hrbet, tri pol-
kopeli, dva poliva na kolena, vsako jutro in vsaki večer si
omije zgornji život, in trikrat na teden se mu da za pol¬
drugo uro obkladek s seneno zavrelico na spodnji život;
prvi obkladek je topel, drugi mrzel.

Po desetih dneh poročal je bolnik že, da je vročina
precej prenehala in da je po vodi odšlo veliko nesnage.

155

Zdaj se mu je naročilo za 14 dni: Vsaki teden tri polkopeli,
dva polna poliva, en nakladek na spodnji život. Po teh
štirinajstih dneh se mu je ukazalo, naj se na teden dvakrat
napol koplje, naj si da napraviti dya polna poliva in naj
večkrat hodi po vodi, tako štiri tedne. Za znotraj je pil
čaj iz habata, hvošča in brinovja, en kozarec vsak dan v
treh delih. Pozneje je pil čaj iz hrastove skorje, pelina
in hvošča.

Neki delavec je delal studenec in se je pri tem delu
ves premočil in prehladil. Jelo ga je zebsti, voda se mu
je zapirala in se je odtakala le še po kapljicah. Temu se
je napravil sopar na spodnji život s hvoščevo zavrelico.
Komaj dvajset minut je sedel v toploti in že je jela voda
teči. Dvajset minut je bil v soparu, potem je šel v postelj,
kjer se je potil še dve uri. Po dveh urah so ga mrzlo
omili. Kadar je bolniku prihajal spodnji život vroč, dobival
je hladne obkladke, vsako drugo uro pa se mu je dalo malo
čaja iz hvošča in habata.

Bolni možgani.

Komaj 33 let star mož je trpel že 11 let s svojo glavo.
Vsako leto je moral biti najmanj osem mesecev v postelji
in še drugi čas je bil ves omočen. Prihajalo mu je pogo-
stoma temno pred očmi, in ker ni mogel potem več stati,
moral je v postelj. Ob zavest pa ni prišel pri tem nikoli.
Štirinajst zdravnikov ga je ozdravljalo; eni so pravili, da
ima mož počeno črepinjo, in da mu koščica tišči v možgane
— padlo je bilo namreč možu nekaj na glavo — drugi so
sodili drugače; le v tem so bili vsi edini, da niso vedeli
zanj pomoči.

Kneipp je mislil, da vse vkup ni nič drugega, kakor
hud naval krvi v glavo; zato je ukazal, naj bolnika prav
pogostoma polivajo na hrbet, na stegna in kolena; naprav¬
ljajo mu naj sopare na noge in dajejo španski plašč, in
prav pogostoma naj hodi po mrzli vodi in rosni travi.
Takoj peti dan mu je prešel glavobol, tiščanje v glavi je
jenjalo, in v štirih tednih je bil zdrav kakor riba v vodi.
Mož je ves srečen rabil še doma vsak dan enega naštetih
pomočkov.

Ta bolnik svoje pameti ni izgubil; veliko jih je pa, ki
so ravno vsled te bolezni prišli ob um. Groza pretrese člo¬
veka, prišedšega v norišnico. Glej tu človeka, ki je nekdaj

156

toliko držal na se, kakšen je pa zdaj? Da, nehote se ti
izvije iz srca vzdihljaj: Bog nas ne kaznuj s tako kaznijo!
Veliko jih je po norišnicah, ki še niso popolnoma izgubili
pameti; koliko neki ti trpijo, zlasti ker ni upanja, da bi kdaj
zopet ozdraveli! Veliko takih je že iskalo pomoči pri Kneippu,
ki je take bolnike vsekdar sprejemal s posebno ljubeznijo
in si prav posebno prizadeval jim pomagati. Norost je ali
od starišev podedovana, ali posledica hude bolezni, ali pa
nasledek nerednega življenja.

Pri takih bolnikih je treba izredne skrbnosti; ugovar¬
jati mu ne smeš nobene besede, da ne izgubiš njegovega
zaupanja. Kakor hitro ti pa popolnoma zaupa, tedaj je že
dobro, ker se potem ne brani več različnih porab, ki ga
naj ozdravijo. Pravi vzrok te bolezni je vselej v nerednem
pretakanju krvi; to je potem vseeno, ali je bolezen podedo¬
vana ali ne; zato je namen ozdravljanja, da se spravi kri
zopet v redni tok.

Najprej je tem bolnikom treba, da hodijo pogostoma
po vodi ali po rosni travi; potem jim je treba polkopeli z
omivanjem zgornjega života. Kdor je precej slab, ta si naj
napravlja mlačne polkopeli; le nato ne smeš nikdar poza¬
biti, da mora za toplo kopeljo vsakokrat priti ali mrzla
kopel ali mrzlo omivanje, ali mrzel poliv. Ob enem se naj
takim bolnikom vsak dan enkrat krepko omije ves život z
vodo in jesihom.

Te porabe so za vse, brez ozira na to, odkod imajo
svojo bolezen; sledeče porabe se pa delijo. Ni enako, ali
ima kdo bolno kri, ali pa se mu ne pretaka redno. Kdor
boleha s slabo krvjo, za tega sta španski plašč in spodnji
ovitek dobra; to potegne iz njega bolne šoke. Komur je pa
le zastala kri, temu je treba polivov na hrbet in na stegna.
Porabe se morajo tako razdeliti, da prideta na vsak dan
dve, ena predpoldnem, druga popoldne, in od teh dveh mora
ena biti za zgornji, druga za spodnji život.

Po teh porabah se bolnik kmalu čuti boljšega, in ko
telo ozdravi, bo zdrav tudi duh.

Yneti možgani.

Kjerkoli se kaj vname, tja hiti vsa kri, in udje, ki so
od vnetega mesta oddaljeni, se izpraznijo. Če se možgani
vnamejo, skrbi, da spraviš kri v spodnji život, in ob enem
tolaži kolikor mogoče bolni del života. Zavijaj noge. do

157

kolen s prtom, ki si si ga namočil v vodo in jesih; če so
noge v začetku mrzle, namoči prt prvikrat v krop. V eni
ali poldrugi uri se bo ovitek na nogah silno segrel; potem
ga je treba zopet namočiti v mrzlo vodo. Kakor noge naj
se ovijajo tudi roke vsaj do laktov. Nato napravi bolniku
moker nakladek, ki ga moraš tudi ponavljati, kolikorkrat
postane vroč. Ob enem nakladaj bolniku na trebuh v vodo
in jesih namočen prt. To mu bo prav dobro in uspešno
vleklo vročino iz glave. Na glavo mu ne devajte ničesar,
a vrat mu ovijajte z mrzlimi ovitki, ki jih vsako tretjo
četrt ure ponovite. Te porabe hladijo vnetje in zabranijo,
da se bolezen preveč ne razširi.

Za znotraj ni ničesar treba kakor mrzle vode, eno ali
dve žlici naenkrat, več ne. Namesto vode bi tudi mrzel čaj
iz grškega sena ne bil napačen.

Ynetje mrene na možganih.

Mrena na možganih se vname ali vsled kakega padca,
ki je možgane preveč pretresel, ali vsled gnilobe kosti v
ušesih, ali vsled kake ledvične bolezni, tudi vsled prehla¬
jen^ ali prevelikega duševnega napora.

Bolnika najprej trese mraz, potem ga boli glava, pogled
in posluh postaneta zelo občutljiva, bolnika se ne smeš
dotakniti, ves nemiren je, spanja nima in kmalu se mu
začne bloditi. Prihaja mu slabo in začne se trgati. Kadar
začne bolnik spati in potiti se, bo okreval, če pa ves ob¬
nemore in pride ob zavest, bo umrl.

Če pomoč pravočasno pride, bo bolnik ozdravel, če se
zamudi, je zamujeno. Na glavo je treba bolniku pridno
dajati obkladke s skuto, dobro je, staviti mu v tilnik pijavke
in dati mu čistila. Vsako drugo uro naj se ali ves omije,
ali pomoči v mrzlo vodo in dene nazaj v postelj.

Ko je bolnik že precej okreval, potrebuje še toplih kopel
s sledečim mrzlim omivanjem.

Mrtvoud.

Nekega gospoda je zadel mrtvoud; desna stran je bila
vsa otrpnela in revež je le prav težko mogel še govoriti.
Pokličejo zdravnika, in ta razsodi, da tu ni več pomoči.
Naročil je, naj pije bolnik vsak dan malo grenke vode; to
bo vsaj nekaj.

i

158

Bolnik s tem ni bil zadovoljen; poskusil se je zdraviti
z vodo, in res v 12  dneh je bil zopet zdrav in potem je še
nekaj let delal v svojem poklicu. Kako je pa to bilo mo¬
goče? Vrzi v uro prav majhno smet, in ura ti bo obstala,
akoravno ni nobeno kolo poškodovano. Stori z njo, kar
hočeš; ne pojde ti, preden nisi spravil smeti iz nje. Ravno
taka se godi tudi človeškemu životu; morebiti se je kri kje
zamašila, kar se prav lahko zgodi pri starem človeku, in
ura tvojega života je naenkrat za nič.

O pravem času ni težko pomagati. Sopar s polivom
na glavo in potem na noge, za soparama topla kopel z mrzlo
navrh, to bo raztopilo, kar je bilo zamašenega, in potegnilo
kri od glave. Ko je zastala kri enkrat raztopljena, potepi
si život dobro krepčaj s tečno hrano ali nikoli ne jej preveč
naenkrat. Opojnih pijač in takih jedi, ki človeka preveč
razgrevajo, bolnik ne sme zauživati. Kdor mu streže, naj
tudi skrbi, da bolnika nič ne bo razjezilo ali vznemiijalo.

Kakor hitro zadene koga mrtvoud, omivajte ga krepko
po hrbtu, prsih in trebuhu z mrzlo vodo; dobro je, če denete
v vodo malo soli ali jesiha. Ob enem mu omivajte tudi
roke in noge, da se bo kri enako razdelila po vseh udih in
vse truplo enako segrelo. Skrbite, da se bo omivanje vršilo
prav hitro; dalje kakor eno minuto ne sme trajati.

Če more bolnik še sedeti, tedaj je najboljše najprej
sopar na glavo, združen z omivanjem zgornjega života; štiri
ali pet ur pozneje mu napravite sopar na noge (sopar traja
20 minut), in navrh še noge ali mrzlo omijte ali oblijte z
vodo; za soparam pa je umestno omivanje vsega života.

Ovitki niso za mrtvoud, ker človeku itak že prej manjka
toplote. Sopari se smejo le nekolikokrat napraviti, pozneje
ne več; za poznejši čas so samo omivanja in polivi na hrbet,
kolena ali stegna ter polkopeli. Za znotraj priporočam vsak
dan kakih 30 pelinovih kapljic.

Nekega župnika je zadel mrtvoud; ena stran je postala
popolnoma mrtva. Ni mogel več govoriti in tudi ni bil
več pri zavesti. Zdravnik je rekel, da pride mrtvoud v
kratkem tudi na drugo polovico života, in da ga bo potem
konec.

Poklicali so Kneippa; ta si je mislil: Če ima zdravnik
prav, potem bolniku voda ne more več škodovati. Omivali
so bolniku mrzlo roko in mrzlo nogo prav krepko z mrzlo
vodo; drugi dan so mu napravili dvakrat toplo kopel za
noge, in vsakokrat so mu po kopeli omili noge; zgornji

159

život so mu drugi dan štirikrat omili. Tretji dan se je že
videlo, da roka in noga še nista popolnoma mrtvi, in da
je v njih še malo'življenja. Četrti dan so bolnika za eno
'uro ovili s spodnjim ovitkom, in na. pol mrtvo nogo so na¬
pravili dve topli 'kopeli s soljo in pepelom. Tako so delali
celih 14 dni. V 14 dneh je prišel bolnik malo k sebi, in
potem si je že sam mogel nekoliko pomagati z zdravo roko
in nogo, da, celo bolno roko je že mogel malo vzdigniti.
Odslej so mu vsak dan enkrat omili ves život, in vsak
teden so mu napravili sopar na glavo in sopar na noge.
Ko minejo tako trije tedni, bil je zopet precej boljši. Do¬
bival je še dalje vsak teden sopare in tri polkopeli na teden;
pri polkopelih so mu vsakokrat omili tudi zgornji život.
Nazadnje so mu polivali hrbet in stegna, in vmes je še do¬
bival španski plašč.

Dela je s takim bolnikom seveda veliko, a zastonj to
delo ni. Omenjeni župnik je toliko ozdravel, da je mogel
zopet maševati, bolnike obiskovati in opravljati svoja pisar¬
niška dela; pridigovati pa ni več mogel, kajti jezik mu je
ostal težek in nekako trd.

Mrzlica.

Kadar se te loti mrzlica, idi v postelj in se dobro odeni.
Ko ti postane vroče, omij si prav hitro ves život z mrzlo
vodo in zlezi hitro nazaj pod odejo, ne da bi se obrisal;
morebiti se boš že po prvem omivanju začel potiti. Če se
še po prvem ne potiš, čakaj v postelji, da se vrne vročina;
potem se zopet hitro ves omij z mrzlo vodo. Ko pride pot,
ne omivaj se zopet, temveč poti se kake pol ure in šele
potem se pojdi omivat. To ti bo odvzelo vročino. Z vro¬
čino vred naj pojema tudi omivanje, kajti bolnik se sme
le tedaj omiti, kadar mu je vroče.

Anton pride tožit: „Komaj sem prišel črez stopnice;
moči nimam več nobene, da, dvakrat sem celo padel na potu.
Glava me strašno boli; zdaj sem mrzel kakor led, in hitro
nato mi je hudo vroče; včasih me v  zbada po životu, kakor
da bi bila strela udarila v me. Že nekaj dni sem čutil,
da mi ni dobro; ali kakih pet dni sem mi je tako hudo,
da ničesar ne morem več.“

Kneipp mu je ukazal, naj gre domov, naj se uleže v
postelj in kolikorkrat mu bo vroče, naj se hitro vsega omije
z mrzlo vodo.

160

Tretji dan se je vrnil bolnik, rekoč: „Zdaj mi je že
dobro. Potil sem se prav močno, in s potom sta mi prešla
mraz in vročina; tudi glava me je jenjala boleti. Samo teka
še nimam pravega, in ves život me še nekako boli.“

Na to poročilo se mu je ukazalo, naj si dalje vsak
dan še enkrat omije ves život; to ga je v 14 dneh popol¬
noma ozdravilo.

Neduha.

Neduha se človeku takoj na zunaj pozna; ves potrt je,
nima nobene moči, sope težko in dihanje je kratko, hodi
kakor bi bil vedno ves utrujen, obličje je navadno plavkasto.
Kaj pa je vzrok nedulie?- Neki krč v mišicah malih bronhij
(pljučnih cevi), ki ne pusti sape iz pljučnih mehurčkov
naprej. Ker izprijena sapa ne pride naprej, pride premalo
svežega zraka v pljuča in vsa kri se nekako izpridi. Po¬
lagoma se tudi vsa pljuča zasližijo, nastane kašelj in človek
pljuje neprestano.

Navadno pride neduha kot spremljevavka visoke sta¬
rosti, ko organizem ne dela več, kakor bi treba bilo.

Vsled neduhe nastane nevarni krč v pljučah.

Če bolnik more ležati, dene se mu na prsi vroč na-
kladek (voda in jesih); ta nakladek bo bolest pomiril. Če
bolnik ne more mirno ležati, se mu obkladek da na spodnji
život. Kakor hitro naravna toplota pojema, naj se napravi
nov obkladek, da se krč ne bo vrnil. Ko je krč nehal, naj
se bolnik omije z vodo in jesihom in naj se dobro pokrije,
da mu bo toplo.

Pri ljudeh, ki trpe za neduho, je posebno treba utrje¬
vati spodnji život s polivi na kolena, na stegna, s polko-
pelmi in zgornjimi polivi.

Mleko, v katerem se je kuhal koprec, je tudi dobro za
nedušni krč; to mleko se kolikor mogoče toplo pije in bo
človeka dobro segrelo.

Tudi koprive so za neduho izvrstno zdravilo. Kneipp
je včasih nedušne bolnike vžigal po prsih in po hrbtu s
koprivami. Koža zardi in postane vroča, to utolaži krče¬
vite napade. Treba tri ali štiri dni tako rabiti koprive, in
neduha bo precej ozdravljena.

Dobra je tudi topla kopel za noge (28—30° R). V krop
se dene pest pepela in pest soli in prilije mrzle vode, da
se shladi do omenjene gorkote. V tej kopeli si bolnik naj
greje noge 14 minut, ne dalje, ne kračji.

161

Bolna noga.

Kdor ima bolno nogo, jezi se navadno nad rano in išče
zdravila, ki bi jo zacelilo. To ni prav. Kar je v životu
nezdravega, to mora nekje iz njega, če ne, bo slabo za člo¬
veka. Zato ne ozdravljaj in ne celi rane, preden gnile
vlage nisi spravil po drugi poti iz života.

Nekemu uradniku je noga hudo obolela; iz rane se je
vedno cedila ostra vlaga, in noga je postala vsa plava.
Sicer pa je mož bil videti zdrav, le pil ga je precej rad.

Temu se je naročilo skozi 14 dni vsak dan spodnji
ovitek, dvakrat na teden omivanje zgornjega života, in vsak
teden en sopar na glavo, ki naj traja 20 minut.

V 14 dneh se vrne bolnik ves vesel. „Prej sem mislil,"
pravi, „da je samo noga bolna, in da mi sicer nič ni; zdaj
pa vem, da sem bil ves bolan. Prej sem bil vedno ves
napihnjen, tako da sem komaj lezel po stopnicah; pravil
sem to zdravniku, a on mi je odgovoril, naj ne zabim, da
sem se že postaral. Zdaj sem ves drugačen; jed in pijača
mi gre k teku, kakor nikoli poprej, in dobra volja me ne
zapusti več. V teh 14 dneh je šlo od mene nenavadno ve¬
liko vode; to mi je storilo, kakor se mi zdi, lahek spodnji
život; tudi bolečine v nogi pojemajo."

Zanaprej je dobival ta gospod še vsak teden dva spodnja
ovitka in vsak dan poliv na hrbet. Nogo je vsak dan tri-
ali štirikrat ovil z ruto, ki jo je namakal v mlačno vodo,
kaj drugega pa ni deval na njo.

V 14 dneh je bila noga ozdravljena. Ali tako ozdrav¬
ljeni se mora še zanaprej nekaj časa posluževati ene ali
druge porabe, katera mu pač najbolj ugaja; sicer bi se
mogla bolezen povrniti.

Tekoče noge se dado tudi še drugače na prav preprost
način ozdraviti.

Prišel je h Kneippu precej debel kmet, pogledal ga od
strani in črez nekaj časa tako-le začel: „Prečastiti gospod!
Na nogi mi teče, ali nimate morebiti tudi za me kake
vodice?" — „Gotovo, prijatelj," odgovoril mu je prelat; „idi
domov in si razprostri v postelj veliko kočo; potem si poišči
staro vrečo, ki je že bolj mehka. Isto pomoči v mrzlo vodo,
izžmi jo in zlezi slečen v njo. Nato se spravi hitro v
postelj in se prav skrbno s težko odejo (kočo) zagrni; navrh
se daj še dobro odeti." Kmet debelo gleda; strah ga je že
zdaj mrzle vode. Vendar je ubogal. V 50 dneh je zlezel

li

Domači Zdravnik.

1(52

25krat v mokro vrečo in vsakokrat je ostal v njej po dve
uri. Potem se je vrnil ves vesel, da je noga ozdravela, in
da ga je mokra vreča storila tako dobre volje, kakor prej
nikdar ni bil.

Pri teh boleznih je za znotraj dober čaj iz tavžent-
rože, žajbelja in mete, a mine tudi brez čaja; glavna reč
so ovitki.

Drug kmet je prišel kazat svoje bolne noge, ki so bile
vse otekle in polne temnoplavih lis. Trpel je s tem toliko,
da po cele noči ni mogel zatisniti očesa.

Ta bolnik je rabil to-le:

1. Prvi teden dva sopara na noge, drugi in poznejše
tedne samo še enega.

2. Dvakrat na teden je oblekel v ovsenični zavrelici
namočeno srajco.

3. Napravil si je dvakrat na teden spodnji ovitek.

4. Vsak dan so mu zvečer ovili noge s prtom, namo¬
čenim v pokuhano grško seno.

Ob enem je pil vsak dan kozarec čaja od grškega
sena; ali ni treba vsega popiti naenkrat, temveč razdeli se
lahko na tri ali štiri dele. Grškega sena vzemi po dve
noževi končini za en kozarec čaja.

S slično boleznijo je prišel neki gospod. „Pred šestimi
leti,“ pripovedoval je, „začela me je naenkrat boleti desna
noga. Oteklo je koleno in od dne do dne me je hujše bo¬
lelo; ob enem se mi je zdelo, da mi polagoma umira vsa
noga. Poiskal sem slovečega zdravnika, a bilo je zastonj.
Bolezen se je širila navzlic vsem zdravilom, in čutil sem.
kako mi prihaja vsa desna stran vedno slabša. Zdaj nimam
več nobenega upanja in vidim, da mi bode polovica života
otrpnela, a vendar sem star šele 29 let. “

Kaj je neki povzročilo to bolezen? V stegnu in v ko¬
lenu se mu je kri zamašila, in zavoljo tega je zaspala vsa
noga. Sčasoma je začelo to škodovati tudi zgornjemu životu.
Tukaj je bilo samo treba zopet spraviti kri v redni tok in
okrepčati ves život. Dobil je bolnik:

1. Vsak dan dva poliva na hrbet in dva na stegna.

2. Vsak dan je hodil nekekrati po mokri travi.

3. Pil je čaj iz pelina in brinovic.

V 16 dneh je hodil z drugimi vred. Polivi na stegna
so spravili kri v tok; ravno to so storili tudi polivi na hrbet;
čaj je pomagal želodcu delati dobro kri, in tako je gospod
hitro zopet prišel k sebi.

163

Potne noge.

Osemnajstleten mladenič je prišel tožit, da je imel že
v mladosti smrdeče noge. Sicer je bil ves čas še precej
zdrav, a bolj slaboten. Pred dvema letoma pa je izostal
pot sam od sebe, in od tega časa ga je začela glava boleti;
ta glavobol se mu je sčasoma tako shujšal, da je moral
pustiti uk in šolo.

Kako naj temu pomagamo? Jasno je, da ta človek ni¬
koli ni imel zdrave krvi, in da slaba kri postane sčasoma
še slabša, ako se ne ozdravlja. Tukaj je treba gnilobo po¬
tegniti iž človeka in mu priskrbeti dobre nove krvi.

Skoz osem dni je dobival dijak vsak dan dva poliva na
hrbet in dva poliva na kolena, in jedel je vsak dan kakih
sedem brinovih bobik. Drugi teden je dobil vsak dan pol-
kopel in dva poliva na hrbet, brinovice je jedel še naprej.

V treh tednih je jenjal glavobol, in lica so mu začela
rdeti. Da se temeljito ozdravi, jemal je še zanaprej na
teden tri in pozneje dve polkopeli.

Polivi so krepčali in razgrevali život, brinovice so po¬
magale želodcu prebavljati in so ozdravljale bolniku kri.
Namesto brinovic bi bil dober tudi čaj iz pelina, žajbelja
in sladkega janeža.

Neki uradnik, ki je že dolga leta trpel s smrdljivimi
nogami, se je prehladil. Vsled tega je zdaj pot izostal in
smrad prešel. A v nekoliko dneh se mu začne život napi¬
hovati, v prsih mu je prihajalo tesno in v glavi se mu je
jelo nekako motiti. Ta bolnik se je tako-le ozdravil:

1. Prvi teden je dvakrat vzel španski plašč.

2. Dvakrat se je v tednu vsega omil.

3. Napravil si je v tednu eno polkopel za pol minute.

V treh tednih so začele noge zopet smrdeti. Kako pa
zdaj odpraviti še smrad? To je lahko. Gospod si je na¬
pravil vsak teden en kratki ovitek in dve polkopeli, in to
ga je prav kmalu popolnoma ozdravilo.

Priporoča se tadi sledeče: Obe nogi se daste v ovitek
namočen v seneno zavrelico. Ovitek potegne gnilobo ven.
V 10 dneh se to stori petkrat. Potem je treba skozi 14
dni vsaki dan noge do lidek gor toplo kopati 10 minut, a
v teh desetih minutah se noge trikrat mrzlo oplaknejo in
denejo zopet v toplo. Pozneje se napravi v tednu še en
ovitek in ena kopel. Pozneje, ko je smrdljivost prešla, naj
človek večkrat hodi bos po mokri travi.

li*

164

Ranjena noga.

Šestnajstleten. mladenič se je hudo usekal v nogo; cur¬
koma mu je tekla kri. K sreči mu je prišlo na misel,
da si mora nogo trdo obvezati, dokler ne dobi zdravila.
Zdravilo mu je dala sestra. Vzela je v žganju namočene
arnike, prilila vode in s tem izpirala rano. To obvezo je
ponavljala vsak dan in rana se je nenavadno hitro zacelila.

Nekomu se je pri vožnji splašil konj; skočil je raz voza
in pri tem si je nogo izganil, izpahnil in otolkel, da je bila
vsa plava. Zdravnik je rekel, da so kite natrgane, in da
je v kolenu počila kost. Devali so na hudo oteklo nogo
mrzle obkladke, a samo nekaj dni, potem so jo ovijali s
prtom, namočenim v pokuhano arniko, kateri so pridejali
malo jesiha; ta prt so nakladali prav topel. In čudno, človek
bi ne verjel, v nekoliko dneh so odvzeli ti topli obkladki
iz noge vso bolečino in prav lepo splaknili skoro ves otok.
Ker je bil človek tudi po životu ves otolčen, dobil je neke-
krati španski plašč, ki je prav hitro splaknil iz njega

sesedlo kri; plašč so mu dajali mrzel. Da noga ni bila v

dveh ali treh dneh ozdravljena, to je umevno. Bolnik prav
dolgo ni mogel stopiti na njo.

Rabil je polive na stegna in polkopeli, omival zgornji
život, jemal kratke ovitke, ovitke na bolno nogo in jo omival
pogostoma z vodo in jesihom.

Očesni katar.

Vsak katar je nevarna reč; iz njega nastanejo razne
bolezni, na pr. mačuh, sušica in druge. Zato je treba život
utrjevati, da se vam ne bo treba bati kathra; če ste ga pa

že kje dobili, glejte, da se ga prej ko slej iznebite.

Očesne bolezni imajo svojo korenino skoro vselej v
životu. Če život ne more več spraviti gnilih vlag iz sebe,
potem se jamejo človeku zbirati v glavi, in odtod si išče
vlaga izhod skozi oči. Vlaga je ostra in žarka, oko pa
rahlo; zavoljo tega začne človeka žgati v očesih. Zavoljo
gnojnice se vnamejo oči, in vnete oči ne prenašajo več
svetlobe. Oko zase bi bilo zdravo, a iztekajoča se gniloba
je dela bolno. Poišči gnilobi drugi pot, in očesa bodo zopet
zdrava. Nekaj zgledov naj to razjasni.

Tončka, petletno dekle, je videti prav bleda in bolehna.
Oči ima vnete in svetlobe ne more več prenašati; do jedi
nima več teka, in ponoči ni spanja. Kaj se naj stori?

165

Namoči vsak dan prt v mlačno ovsenično zavrelico in
ovij otroka s tem prtom od podpazduh navzdol; kar je mo¬
krega, moraš s suhim prtom ali s kočo prav skrbno zagrniti.
Ce otrok v ovitku ne zaspi, deni ovitek v eni uri na
stran; če pa zaspi, pusti ga na njem, dokler se dete samo
ne prebudi.

Tako ozdravljaj otroka prvi teden. Drugi teden mu
napravi vsak drugi ali tretji dan 24° R toplo ovsenično
kopel. V kopeli ostane bolnik 15 do 20 minut; ko ta čas
mine, obliješ vsega z mrzlo vodo in hitro oblečeš.

Otrok prvikrat res kriči, ali kmalu Se privadi mrzli
vodi. Te porabe bodo otroku ozdravile ves život in z ži¬
votom vred tudi bolne oči. Če pa že hočeš tudi za oko kaj
imeti, vzemi za štiri ječmenova zrnca galuna, raztopi ga v
kozarcu vode in s tem izpiraj vsak dan tri- ali štirikrat
bolno oko,

Tudi ko je dete že zdravo, ne opuščajte teh porab po¬
polnoma. Napravite mu še vsak teden en ovitek ali toplo
kopel, da bo popolnoma ozdravelo.

Namesto galunove vode bi bila tudi dobra voda, v ka¬
teri se je kuhala aloja; noževa končina aloje je za kozarec
vode dovolj.

Kristina, stara 24 let, je podobna cvetoči rožici, le oči
jo vedno bolijo. Ona ima v glavi preveč krvi, v nogah pa
premalo, odtod njene mrzle noge.

Za to je dobra mlačna kopel za noge, v katero deneš
pest soli in dve pesti pepela. Ta kopel se naj napravi vsak
drugi dan. To bo deklici spravilo kri v noge. Tudi polkopeli
ji bode treba, vsaj tri na teden, in ob enem naj hodi pogo-
stoma bosa; to ji bo prav kmalu ozdravilo glavo in oči.

Mrena na očesu.

Neki uradnik je pripeljal h Kneippu svojega že pol-
slepega dečka. Bil je že dalje časa v bolnišnici; a izpustili
so ga zopet, češ, zanj ni več pomoči, ker mu je prišla na
oko bela slepota. Šele devet let star in slep za vse živ¬
ljenje, to človeka kar pretrese.

Eno oko je bilo že tako motno, da se je komaj še po¬
znalo, kje je punčica, in tudi drugo je bilo vse megleno, le
majhen rob punčice je bil še megle prost.

Prvi pogled na fanta je povedal, da fant ni samo na
očeh bolan; videlo se je na njem, da je skoz in skoz bolehen,

166

če ne že jetičen. Zato si je Kneipp mislil: Ozdravimo mu
život, morebiti se mu potem oči same od sebe odpro.

Naočnike, ki jih je fant prej nosil, dejali so kar hitro
v stran. Kolikor mu je bilo mogoče, moral je hoditi bos
po mokri travi ali po mokrem kamenju, in vsak dan so mu
hrbet, prsi in spodnji život vsaj enkrat krepko omili. Na¬
mesto omivanja je rabil pozneje polkopeli in popolne kopeli;
nobena teh kopeli naj ne traja dalje kakor par trenotkov.
Vmes je včasih dobil tudi v slano vodo namočen ovitek.

Oči si je izpiral najprej z vodo, v kateri se je kuhala
aloja, nato z galunovo in pozneje s strdeno vodo. Noževa
končina aloje se kuha nekoliko minut v četrtinki litra vode;
s tem čajem si izpere potem oči vsak dan po štiri- ali
petkrat. Galuna naj se vzame za četrt litra vode dve no¬
ževi končini, strdi pa pol žlice.

Od dne do dne se je poznalo fantu, da postaja zdra-
vejši, lice mu je zopet začelo rdeti, in iz cvetočega obraza
so se začele svetiti oči jasne in čiste, kakor le kdaj poprej.
Zdaj bi nikdo ne verjel fantu, da je kdaj bil tako slab
in slep.

Bolne oči so bile podoba bolnega života. Kakor raz
velo drevo padata list in cvet, tako so hirale oči v bolnem
životu.

Omotica.

Nekemu duhovniku so v najboljših letih začele nena¬
vadno pojemati moči; čutil je, kako slabi, zlasti pa so noge
postajale vsak dan slabše. Komaj je še mogel četrt ure
daleč hoditi; in če je bil tako daleč prišel, zdelo se mu je,
da si zlomi noge. Ob enem se mu je neprenehoma motilo,
da še stati ni mogel več, ne da bi se bil naslanjal na koga
ali se kje držal z rokami.

Skušal je mnogotera zdravila, ali vse je bilo zastonj.
Nazadnje je prišel h Kneippu iskat pomoči. Ta mu je na¬
ročil: Hodi kolikor mogoče bos, daj si polivati vsak dan
dvakrat hrbet in enkrat kolena, pozneje pa jemlji polkopeli
in popolne kopeli.

Bilo je možu kmalu veliko boljše.

Osepnice.

Sledeče čitaj prav skrbno ter si dobro zapomni. Ali
veš, koliko otrok umira vsako leto za osepnicami? Glej,

167

tem vsem bi ne bilo treba tako zgodaj umreti, ako bi ljudje
vedeli, da se ta bolezen tako lahko ozdravlja z vodo.

Če osepnice pridejo na katerega iz tvoje družine, tedaj
ubogaj in stori, kar ti te bukvice svetujejo; ne boj se mrzle
vode in le ubogaj; prepričal se bodeš sam, kako hitro in
lahko bode ljuba voda čisto sama odvzela bolezen.

V neki hiši je obolelo naenkrat šestero ljudi za osep-
nicami. Kolikorkrat je kateremu bolniku prihajala vročina
prav huda, ukazal je Kneipp vsakokrat z mrzlo vodo mu
omiti ves život. Od začetka je omivanje potrebno vsako
drugo uro, pozneje je dva- ali trikrat na dan dovolj. Tako so
se omivali ti bolniki, in sedmi dan so bili vsi popolnoma
ozdravljeni. Jedli niso ves ta čas ničesar; to nič ne dene.
Pili pa so precej veliko, a prav po malem. Zapomni si to:
Bolnik naj pije, kolikorkrat ga žeja; naj pije pogosto, ali
nikakor ne veliko naenkrat, temveč prav po malem.

Kneipp je pripovedoval, da seje moral vsakokrat čuditi,
kadar je videl, kako hitro potegne omivanje osepnice iz
človeka. Naenkrat, kakor žaba nad vodo, prikaže se prišč
po koži. Ko so osepnice že zunaj, le omivaj bolnika še
dalje čisto brez skrbi; videl bodeš strmeč, da z omivanjem
omiješ raz kožo ves prišč, in da izginejo osepnice, ne da bi
se kaj gnojilo. Skrbi tudi, da bolniku ne bo .manjkalo zdra¬
vega zraka; v vsaki izbi naj bi bil v kotu dušnik, po ka¬
terem prihaja sveži zrak in odhaja slabi. Omivanje moraš
opraviti kolikor mogoče hitro, da se bolnik ne prehladi.

Omivanje se lahko nadomesti z mokro srajco, s špan¬
skim plaščem ali sploh z ovitki. Prve dni je treba dveh
ali treh mrzlih ovitkov na dan, pozneje je eden dosti. Z
ovitki se bo bolnik ravno tako hitro ozdravil kakor z omi¬
vanjem. Tudi to je prav veliko vredno, da bolnik, ki se je
ozdravil z vodo, ne postane osepničast.

Hitreje kakor omivanje ali ovitki, ozdravlja to bolezen
mrzla kopel. Vsako uro naj gre bolnik za trenotek ves v
mrzlo vodo in se naj krepko omije z rokami. Najhitrejše
ko mogoče pa mora zopet biti pod odejo; Kneipp pripoveduje,
da je na ta način ozdravil osepnice v 18 urah. V tem času
se je bolnik 18krat ves kopal v mrzli vodi, in to ga je
ozdravilo brez vsakega drugega zdravila.

Kjerkoli se jamejo širiti nalezljive vročinske bolezni,
naj si bo Škrlatica, davica, osepnice, ali katerakoli vročinska
bolezen, ne čakajte z vodo, sicer bi se ogenj po životu
preveč razširil ter uničil življenje. Kdor najprej pride, naj-

168

boljše gasi in najlažje; zatorej moraš takoj začeti z nave¬
denimi pomočki, sicer je v nekoliko dneh pri takih boleznih
gašenje morebiti že prepozno!

Kakor hitro jame kdo tožiti, da ga boli glava, da ima
težko sapo, kud kašelj; kakor hitro čutiš, da mu prihaja po
vsem životu vroče in zopet mrzlo, da mu žila začne hitreje
biti: tedaj ga le prej ko slej začni omivati, saj mu omivanje
nikoli ne more škodovati. Na to pa pazi, da razen glave
omiješ ves život, še podplatje bi naj ne izostali, in da se
bo omivanje vršilo dosti hitro; potem naj gre bolnik nazaj
v postelj, ne da bi se obrisal, in se prav skrbno odene.
Mrzli zrak ne sme nikjer do mokrega bolnika. Ko se vro¬
čina zopet vrne, pazi, da bolnika hitro zopet omiješ; ne
puščaj ga trpeti vročine. Jedi mu ne sili; kadar bo mogel
želodec zopet delati, se bo že sam oglasil. Vsiljena jed bi
ga samo težila in bi shujšala bolezen. V tem oziru so
kmetski ljudje dostikrat prav nespametni; od vseh strani
nosijo bolniku jedi in pijače, češ. zdaj jej to, zdaj ono, zdaj
kaj sladkega, zdaj kaj kislega; to vse bolniku ie škoduje.
Želodec se o pravem času- sam Oglasi, in tedaj dajaj bol¬
niku dobro hladilo; sicer je pa najboljše, da ne dobi ničesar
razen vode, v katero deneš malo vina ali mleka; sladkarije
niso za bolnike.

Zdravite tako svoje bolnike, in veliko jih bodete z vodo
oteli smrti. Lastna izkušnja je Kneippa učila, da za osepnicami
nikdo ne umre, če jih zdraviš z vodo. Zato spoznajte to
dobroto in se poslužujte vode prav pridno v takih boleznih.

Otroške bolezni.

Mati je prinesla h Kneippu svoje pol leta staro dete;
bilo je vse napihnjeno, spalo je malo in kričalo je neprenehoma.

Mati je dajala otroku preveč jesti; želodec je bil pre¬
obložen in sapa zaprta. Kneipp je ukazal materi, naj omije
dete vsak dan enkrat po vsem životu z mrzlo vodo in
potem ga naj dene, ne da bi ga obrisala, zopet v zibelko.
Enkrat v tednu pa ga naj ovije dol od podpazduh z mokrim
prtom. Ob enem je dajala zdaj mati otroku želodovo kavo
(iz želoda ali žira) z mlekom, ali prav po malem, ne veliko
naenkrat. V osmih tednih je bil otrok čvrst in popolnoma
ozdravljen.

Drugo dete je imelo otekle in motne oči; svetlobe ni
moglo več. gledati. Glava je bila nekako prevelika in na-

1 69

pihnjena, obraz bled, trebuh velik, roke in noge pa pretanke.
Otrok je bil zelo nevoljen, vedno je jokal. Vzrok ti bolezni
je bila nezdrava kri, ki se je v žilah zamašila.

Po Kneippovem nasvetu je mati dete kopala vsak dan
eno minuto v prijetno topli vodi. Voda nikakor ne sme biti
prevroča; zato jo poskušaj s svojim laktom, ne z roko;
kajti kar tebi na roki ne dene nič, to dete že lahko opeče.
Po topli kopeli pa ga je vsakokrat za trenotek pomočila v
mrzlo kopel. Vsak dan je enkrat otroka vsega omila z vodo
in jesihom, po omivanju pa ga položila mokrega v postelj.
Razen tega je otroka prvi teden vsak drugi dan, drugi
teden vsak tretji dan ovijala v prt, ki ga je namakala v
toplo ovsenično zavrelico; v ovitku je dete puščala eno uro.
Jesti mu je dajala vsak dan trikrat po pet žlic sladne
kave, ki jo je slajšala s strdjo; druga hrana je bila prav
preprosta. V štirih tednih je bil otrok zdrav.

Otroški život je rahel; ko bi se jemale samo mrzle po¬
rabe, odtegnilo bi se mu preveč toplote; zato je treba vmes
tudi toplih kopeli. Sladna kava čisti telo in dela dobro
kri, ovitki pa potegnejo gnilobo iz života.

Druga mati je prišla s svojo devetletno hčerko; deklica
je imela hud kašelj. Ob enem so ji noge in roke pogostoma
hudo otekale. Mati je vprašala zdravnika, in ta je spoznal,
da boleha otrok za ledvičnim katarom.

Po Kneippovem nasvetu je dekle dobivalo:

1. Štirikrat na teden ovitek od podpazduh dol; ovitek
se je namakal v pokuhan seneni drobec.

2. Dvakrat v tednu popolno kopel, tako mrzlo ali toplo,
kakor je navadno voda po letu.

3. Trikrat na dan je pilo pet ali šest žlic čaja iz šent-
janževih rož, škorece (rmana) in kopriv.

V 14 dneh je bila deklica ozdravljena. Da se bolj
utrdi, napravljala ji je mati še. nekaj časa vsak teden eno
ali dve polkopeli za pol minute.

O mnogobrojnih drugih otroških boleznih, kakor o Škrla¬
tici, osepnicah, davici itd., govori knjiga na svojem mestu

Nekaj pa ti hočem, ljubi čitatelj, tukaj zopet priporo¬
čiti: Naj si ima otrok katerokoli bolezeu, omivaj ga; to
mu nikoli ne bo škodovalo, ravno nasprotno, dobro bo za
vsako bolezen. Omivaj otroka po vsem životu z mrzlo vodo
in dajaj mu po malem tečne hrane. Ako bi bolnik ne imel
nobenega drugega zdravila, bode po samem omivanju skoro
vsakokrat okreval.

170

Otekline.

Za trde mrzle otekline ni boljšega, kakor da nakladaš
na nje kuhano dobovo skorjo, ali pa jih ovijaš s prtom, ki
je namočen v dobovo zavrelico. Za otekle žleze, za gušo
(krof), dokler še ni prestara, je dobova skorja najboljše in
najnedolžnejše zdravilo.

Kateri oteklini je pa treba, da zori, na isto devaj po¬
kuhano grško seno; če jo je pa treba hladiti in splakniti,
navezuj kislo zelje. Na vroče otekline nakladaj pokuhan
seneni drobec; če je pa oteklina na nogah, tedaj so jako
pripravne tople senene kopeli.

Padavica.

Padavica je ena najžalostnejših bolezni. Ljudje ne
upajo pomoči, in od leta do leta prihaja bolezen hujša.
Dalj ko bolezen traja, tem bolj propadajo bolniku tudi duševne
moči. Bolnišnice takih nesrečnežev nočejo sprejemati in doma
so nadloga vsi družini. Padavica se bolniku pozna takoj na
obrazu: Pogled je top, obličje plavo. Teka ima tak bolnik
za dva zdrava, sicer pa mu ni kaj ne za veselje ne za
žalost in za delo nima nobenega poguma.

Kneipp pravi, da se ta bolezen da ozdraviti, če bolnik
ni starejši od 20 let, če napade poprej zapazuje in če du¬
ševne moči še niso preveč oslabele.

Splošno se mora takemu bolniku zboljšati kri in urediti
krvni tok; pridno naj hodi bos, da se bo utrdil in po letu
naj se mrzlo koplje, a ne dalje, kot eno minuto. Po zimi
naj se kopeli pridene malo kropa. Na teden enkrat pa se
mu obleče v slano vodo namočena srajca, ki mu bo po koži
povzročila neki prišč. Ta prišč je dobro znamenje, da bo
bolnik okreval. Hrana naj bo preprosta, opojnih pijač ne
sme zauživati.

Padavica najhujše vrste je neozdravljiva bolezen, ki
ima svoj sedež v možganih. Napadi so v pričetku redki,
pozneje prihajajo češče. Nekdaj so takim bolnikom odpirali
s silo usta in pesti, a zakaj? Treba ga je le dejati na
postelj in pustiti ga pri miru.

Lažjo padavico bolnik poprej zapazi; kadar mu prihaja
slabo, treba ga je hitro nagovoriti in prijeti za roko.

Tretja padavica je podobna histeričnemu krču. Strah,
bojazen, jeza, nevolja so lahko vzrok, da ga napade bolezen.

171

Pri teh bolnikih je treba poskrbeti za dobro prebav¬
ljanje. naj se jim daje čaj iz pelina in žajbelja, in če so že
precej oslabeli, vsaki dan dve noževi končini koščenega'
prahu. Potem bo dobro bolnika vsaki dan enkrat (iz po¬
stelje vun) z mrzlo vodo omiti. Pozneje naj hodi dve mi¬
nuti po vodi, naj se mu napravi vsaki dan poliv na stegna
in zgornji život naj se mu omije. Posebno blagodejna je
tem bolnikom polkopel.

Za padavico obolelim treba je tudi posebne hrane: Za
zajutrek naj jemljejo v mleku kuhano sladno kavo; ovsena
juha je tudi dobra; jedi ne smejo biti preveč slane ali po-
prane, da ne dražijo živcev. Sicer naj je vse, kar je
dobrega, samo da morajo jedi biti naravne in preproste.

Za znotraj bo na želodec dobro vplival čaj iz pelina,
hrastove skorje in žajbelja; dobro bo tudi jemati zjutraj
žlico finega olja, olje greje želodec in zabranjuje padavične
napade.

Če še ni zamujeno, začne se po teh porabah bolniku
po vsem životu prav močno izpuščati, in ozdravel bo. Mladi
ljudje naj se oblačijo preprosto, in dekleta naj se ne prepa-
sujejo pretesno. Pretežkega dela se mora tak bolnik tudi
izogibati, naj si bo delo z rokami ali z glavo.

Bolna pljuča.

Neki gospi so rekli zdravniki, da ima pljučni katar,
da ji je sapnik ves vnet, in da za njo ni več zdravila. Nato
pride h Kneippu: „Z vodo bi še poskusila," rekla je, „če
tudi to ne pomaga, potem se vdam v božjo voljo."

Dvajset dni zaporedoma je dobila pri Kneippu vsak
dan dva poliva na hrbet in prsi, hitro navrh vsakokrat
poliv na kolena, in dvakrat v tednu kratki ovitek. Za
znotraj je pila vsak dan dve majhni čaši čaja iz sladkega
janeža, kopriv in trpotca.

Prešel je kašelj, prešla zasliženost, in gospa je postala
krepka in zdrava, kakor le kdaj poprej.

Nekomu so se vnela pljuča, in vsled tega je dobil
pljučni katdr. Kašljal in bljuval je prav veliko, včasih tudi
malo krvi. Teka ni imel čisto nič, na stran je hodil prav
težko, noge so mu bile vedno mrzle.

Tega so ozdravile sledeče porabe:

1. Eno uro, preden je vstal, orni! se je vsega z mrzlo
vodo, in to vsak dan.

172

2. Dobil je vsak dan vsaj enkrat, včasih dvakrat poliv
na hrbet in prsi.

3. Pil je vsako jutro in vsak večer kozarec čaja iz
dobo ve skorje in hvošča.

Vneta pljuča.

Marjeta mora v postelj; slabo ji je prišlo, kašlja hudo,
ali popolnoma suho, od ure do ure postaja bolj vroča. V  prsih
jo bode in žge; to so znamenja, da so se ji vnela pljuča.

Koliko ljudi umre za to boleznijo! V nekoliko dneh
je človek zdrav in mrtev, ker ljudje ne vedo pomoči. Čitaj
pazljivo sledeče vrste in zapomni si jih dobro. Če se kdaj
komu vnamejo pljuča, rabi to, kar se ti tukaj svetuje, in
v največ slučajih bode pomagalo.

Vsakdo pozna skuto, sir. ki se napravlja iz kislega
mleka. To je najboljše zdravilo, če se komu kaj vname v
prsih, ali v trebuhu, ali v rebrili. Skuta se primesi s sirotko;
če nimaš sirotke, vzemi vodo in jesih; potem pomaži z njo
prt in tega naloži na kraj, kjer bolnika najbolj žge in bode.
Ta nakladek pusti na životu, dokler ne postane suh in trd;
potem ga moraš vsakokrat ponoviti. To preprosto zdravilo
odvzame ogenj in bodenje v nekoliko urah. Zato se sme
reči, da je skuta v tem slučaju najboljše zdravilo; z njo
samo lahko rešiš mnogim ljudem življenje.

Od začetka so na dan kaki štirje nakladki potrebni,
pozneje zadoščata dva ali vsaj trije. Za znotraj dajaj bol¬
niku vsakega pol dne žlico laškega, ali boljše mandeljnovega
olja, ki ga kupiš v lekarni.

Če vročina noče hitro jenjati, napravi bolniku vsak
dan dva spodnja ovitka (od podpazduh dol), ali pa mu
ovijaj noge s prtom, ki je namočen v vodo in jesih. Mokri
prt moraš pa vsakokrat zagrniti s kočo ali s suhimi prtiči.
Spodnji ovitek pusti na bolniku poldrugo uro, mrzle ob¬
kladke na noge moraš ponavljati, kolikorkrat postanejo
vroči. Ako bi tudi noge od začetka bile mrzle, le ovij jih
z mokrim prtom in mokri prt zagrni s kočo; bodeš videl,
kako hitro bo vse vroče, in kako izvrstno bode ta ovitek
potegoval vročino iz bolnika.

V šestih ali sedmih, najdalje desetih dneh mora s tem
ozdravljenjem vsakdo okrevati, komur so se pljuča vnela.

Kakor pljuča, ravno tako se vname človeku včasih prsna
mrena (prsnica), prečna mrena (prepona), trebušna mrena

173

(trebušnica) ali oprsna mrena. Te bolezni se ozdravljajo
vse enako; kjer človeka žge in bode, tam nakladaj skuto,
ob enem mu napravljaj spodnje ovitke ali ovitke na noge
in za znotraj mu dajaj laškega ali mandeljnovega olja dve
žlice na dan.

Omeniti moram, da ne bode vsakega v prsih, kadar se
mu vnamejo pljuča, in da tudi ne žge vsakega; zato naj
človek ne misli, da^bi se ne smel tako zdraviti, če ga ne
bode ali ne žge. Život pa postaja ysakemu hudo vroč, in
žila silno bije; to so znamenja, daje  treba skute in ovitkov.
Akoravno bi ne vedel, kje se je vnelo bolniku, nič ne dene;
kjer gori, tam gasi hitro. Dajaj mu spodnje ovitke, in prav
bo; ali če že za ovitke nimaš prta ali koce, omivaj bolnika
po vsem životu z mrzlo vodo, kolikorkrat mu je prav vroče.
To pomaga vselej, naj bo vnetje, kjer hoče.

Dobro bo tudi, dajati bolniku čaja iz bezgovega cvetja,
kamelic, škorece in pelina. Hrana naj bo preprosta, lahko
prebavljiva in tečna, bolnik naj ne jč preveč naenkrat
(ko se je bolezen obrnila že na bolje), marveč treba je jesti
v kratkih odmorih v malih kosih. Bolniku je zlasti pri
pljučnici treba zdravega zraka; zaduhel, ali prevroč zrak
bi bolezen shujšal.

Najboljše je, v zdravih dneh že utrjevati se, da bo
život trden, kar se najboljše zgodi, če vzameš na teden
dve ali tri polkopeli.

Vnetje pljuč povzroči pomanjkanje krvi, v zato navadno
v ti bolezni srce obnemore (srčni mrtvoud). Človek ne more
jesti, zato ne dobiva krvi, in vneta pljuča sploh ne delujejo
več. V petih do osmih dneh neha rasti kri, in človek mora
umreti. Kadar na mlin ni vode, kolo obstoji, zato se mora
skrbeti, da bolnik ne pride ob vso moč, in da mu vročina
ne izpridi krvi.

Pljučni emflzem.

Marsikdo ima v najboljših letih zelo težko sapo; da,
včasih mu tako hudo prihaja, da se hoče zadušiti. Kaj je
temu ^ vzrok?

Život je preslab ali prelen, da bi pripravil toliko dobre
krvi, kolikor je človek potrebuje. Taki ljudje so podobni
stroju, ki je preslab za delo, katero terjaš od njega. Kolesa
so vsa v redu, nobeno vreteno ni zlomljeno, gre pa vendar
ne, ker je preslab. Postranski vzrok te bolezni je v spodnjem
životu sesedla in zamašena sapa, ki tišči in napenja prsi.

174

Da se tak bolnik ozdravi, treba mu je okrepčati život
in sapo odpraviti. To dosežeš najlažje s sledečimi porabami:

Prvi pride na vrsto kratki ovitek, ki odpravi slabo
sapo; potem nadaljujejo nakladki in podkladki, kar je ovitek
začel; te dve porabi tudi život dobro krepčata. Za tema
porabama pride na vrsto španski plašč, da potegne iz člo¬
veka vse zastale vlage, in nazadnje polkopeli kot naj¬
boljša okrepčava za život. Dobro je tudi za bolnika včasih
malo čistila (laksirja).

Vneta pokostnica.

Petnajstletnemu fantu se je na kolencu (gležnju) vnela
pokostnica. Noga ga je začela silno boleti, prihajala je
vedno bolj žgoča in je hudo otekala. Ves život je postal
vroč, in žila je bila silno hitro. Poklicali so zdravnika, ki
je ukazal bolno nogo mazati z jodovo tinkturo. Ker je
noga prihajala vedno hujša, zdravil se je fant skrivši z
vodo. V treh dneh je bila vročina pregnana, in z njo vred
so prešle tudi hude bolečine.

Dobival je fant kratki ovitek, kolikorkrat mu je bilo
vroče; na vneto kolenee pa so mu nakladali pokuhano seno
prav vroče. Za znotraj je dobil vsak dan dve žlice mandelj-
novega olja. Potem je polival stegna, omival si zgornji
život in rabil polkopeli. Trajalo je več tednov, preden je
mogel na nogo; brez tega zdravljenja pa bi bil z nogo bo¬
lehal mesece, morebiti celo leta.

Nezdrav pot.

Marsikdo se mora pri vsaki priložnosti tako potiti, da
kar teče od njega. Navadno so taki ljudje vedno trudni,
zmraženi in prehlajeni.

Prišel je h Kneippu enkrat uradnik tožit o svoji težki
sapi. Zdravniki so mu rekli, da je na jetrih in na ledvicah
bolan. Najbolj ga je pa to skrbelo, daje moral vsako zdra¬
vilo izbruhati, ker želodec ni prenašal nobenega. „To je
vaša sreča“, odgovoril mujeKneipp, ki je hitro čutil, kako
mož smrdi po gnilem potu. „Yi se na izprehodih in zjutraj
v postelji prav močno potite.“ — „Kdo vam je to povedal?"
vprašal je bolnik nato.

Temu bolniku se je ukazalo: „Dajte si v banjo nano¬
siti mrzle vode. Ko pridete po izprehodu prav potni domov,

175

usedite se v mrzlo vodo in omijte si z rokami prsi in hrbet.
Vse vkup se mora prav hitro vršiti, tako, da ste v eni
minuti slečeni in zopet oblečeni. Navrh še hodite četrt ure
po sobi, da se posušite in segrejete."

„Prečastiti gospod," odgovoril je bolnik, „ne norčujte
se z menoj. Do zdaj so mi vsi zdravniki naročali, naj
se prav skrbno varujem prehlajenja, in vi mi naročujete
mrzlo kopel!"

Gospod se je dal pregovoriti. V 14 dneh sta se s
Kneippom zopet srečala. Zdravil se je po tem nasvetu, in
pomagalo mu je. Ko bi vsi bolniki ubogali tako hitro, kakor
je ubogal ta, marsikateri bi ne umrl. Hiša se lahko vzdrži,
če vsako luknjo v strehi in vsako razpoko v steni sproti
popravljaš; če pa tega ne storiš, počila bo sčasoma vsa
stena, in hiša se ti bržkone podre. Tudi hiša naše duše
dobi včasih take luknje in stene se ji začenjajo rušiti; po¬
pravi vse takoj iz začetka, dokler se še da pomagati.

Ljudje se ničesar ne bojijo tako, kakor iti segreti in
potni v mrzlo vodo. Resnica je, da človek lahko nevarno
oboli, če bi prav razgret obstal v prepihu ali na mrazu;
resnica je, da bi bilo celo nevarno, ko bi človek ves poten
šel v mrzlo vodo in ostal v njej dalje kakor eno minuto.
Tudi to je res, da mrzle vode ne sme rabiti, kogar zebe,
in da se mora premočen človek suho preobleči. Ali ravno
tako je resnica, da se sme razgreti človek za nekoliko tre-
notkov mrzlo kopati, in da se sme po vsem životu mrzlo
omiti; to je potem vse eno, ali je človeka bolezen razgrela
ali delo. Na to pa se mora strogo gledeti, da se vrši kopel
ali omivanje hitro, in da se človek po kopeli, ne da bi se
obrisal, suho obleče in da gre na izprehod ali na delo, da
se zopet segreje in posuši.

Prehlajenje.

Nekdo se je pred leti enkrat ves zmočil in pri tem
silno prehladil. Od te dobe se mu je prav pogostoma iz¬
puščalo po hrbtu, stegnih ali po rokah. Spati ni mogel
več, in moč mu je vidno pojemala.

Popraševal je zdravnike, ali pomoči ni našel pri njih
nobene. Nazadnje pa je poskusil z vodo, in ta ga je v
štirih tednih ozdravila.

Dvakrat v tednu je oblekel srajco, ki je bila namočena
v toplo zeliščno zavrelico; to srajco je puščal poldrugo uro

176

na životu. Razen tega si je napravil vsak teden dve mrzli
polkopeli in vsak dan si je eno uro, preden je vstal, omil
ves život z mrzlo vodo.

Prišč.

Prišč imenujemo vse, karkoli se človeku izpušča po
životu. Leta in leta včasih marsikdo trpi s tem, ne da bi
bil ravno bolan. Preganjati prišč je nevarna reč; znani so
slučaji, da so ljudje prišli ob pamet, ker so se ozdravili od
te nadloge. Torej prišč vendar ni tako nedolžna reč, kakor
se morebiti marsikomu dozdeva, in zato moramo tudi nanj
vedno obračati svojo skrb.

Zanemarjaj prišč, in lahko se ti zgodi, da dobiš sušico,
kako jetrno ali pa kako ledvično bolezen.

Komur se kaj izpušča, naj se le hitro začne z vodo
zdraviti. Najboljše porabe so: omivanje vsega života, španski
plašč in kratki ovitek. Naj se nikdo ne ustraši, če se prišč
po prvih porabah shujša; to je le dokaz, da jame voda
život resno očiščati. Ni li modrejše, zdraviti se s čisto vodo
kakor z raznimi mazili, ki jih kupuješ po lekarnah za drag
denar, ki pa nič ne pomagajo? Žal, da tudi te besede.ne
bodo izpreobrnile ljudi; ljudje so mazali, mažejo in bodo
mazali zanaprej, naj to pomaga ali ne. Kdor pa hoče biti
goljufan, naj bode.

Tneta prsna mrena.

Neka gospodinja je tožila, da sta se ji vneli pred enim
letom prsna in trebušna mrena. Od tiste dobe ni imela več
zdravja; život ji je bil napihnjen in želodec ni več prav
prebavljal.

V tem životu je gotovo še marsikaj bolnega, in život
je preslab, da bi mogel to sam iztrebiti iz sebe. Da bode
žena ozdravela, treba je potegniti iz nje bolno vlago in ji
okrepčati ves život. Da se to doseže, treba je na teden:

1. Dveh kratkih ovitkov, namočenih v ovsenično za¬
vrelico.

2. Dveh mrzlih nakladkov in podnakladkov za s / 4  ure.

3. Dveh polivov na hrbet in šest polivov na kolena.

Tako 12 dni. Potem se naj napravi bolniku vsak

drugi dan polkopel in trikrat v tednu poliv na hrbet in
poliv na stegna.

177

Za znotraj naj rabi:

1. Vsak dan kozarec čaja iz škorece (rmana), pelina in
šentjanževih rož.

2 .  Naj jč vsak dan kakih sedem brinovih jagod; hrana
naj bo preprosta a tečna.

Žena je ubogala, in preden je minilo šest tednov, bila
je popolnoma ozdravljena.

Rak.

Starega in daleč razširjenega raka si tudi Kneipp ne
upa več ozdravljati; kajti kjer je že preveč gnilobe v krvi,
tam tudi voda ne pomaga več. Rak je nalezljiva bolezen,
zlasti takim ljudem nalezljiva, ki nimajo zdrave krvi.

Mož in žena sta obiskovala neko sosedo, ki je bolehala
za rakom. Zagledavši pol segnilo bolnico, prestrašila sta se
hudo oba. Minejo trije dnevi, in ženi je začel otekati jezik,
možu pa gniti ustnice; nalezla sta obadva raka.

Prišla sta h Kneippu iskat tolažbe. Ta jima je sve¬
toval, naj si po štirikrat na dan izpirata usta, en dan z
galunovo vodo, drugi dan z vodo, v kateri se je kuhala
aloja; vsak drugi dan naj si napravita sopar na glavo in
ovitek okoli vratu.

Oba sta ozdravela. Človek bi ne verjel, kako hitro se
naleze bolezni, kdor se je boji.

Revmatizem v mišicah.

Ta revmatizem se javlja posebno v jeseni in po zimi.
Vzrok mu je močno menjavanje temperature, če je zdaj mraz,
zdaj vroče, če je zrak zdaj vlažen, zdaj presuh. Če se spre¬
minja vreme, se dobi najlažje revmatizem. Mraz 'obsipa
človeški život in prodre v drobne cevi in votline, ki pri-
puščaju zraku pristop v život in sapi izstop iz života na
prosto. Transpiracija (prezračenje skoz kožo) se tako ovira,
slabe snovi v krvi in v mesu se zbirajo in povzročijo čutne
bolečine. Skoz znojnice tudi lahko pride toliko premrzlega
zraku v život, da ta mraz prodre globlje in povzroči vnetja
v telesu. Kri se ustavlja, napravijo se bule, ki delajo
hudih bolečin.

Ta revmatizem hodi včasih iz enega uda v drugega, iz
roke v nogo, iz noge v život in postane nevaren, če na¬
pade srce. Bolnik je sicer zdrav, ko bi le skrnine ne bilo.

12

Domači Zdravnik.

178

Dokler so le posamezni udje bolni, in dokler bolezen
še hodi iz uda v ud, stvar ni nevarna.

Zdravljenje je težavno, in navadno pravijo zdravniki,
da zoper to bolezen sploh ni zdravila. Bes je, da zdravila,
ki se jih kupi v lekarni, ne zamorejo nič. Tukaj je treba
spraviti ven, kar je prišlo v život, in če se to zgodi dosti
preprosto in brez poškodovanja, bo bolezen nehala.

Dobil je na pr. kdo v prepihu revmatizem v vrat, da
ga ne more več ganiti. Bolnik naj se vleže v postelj in si
naj vsake pol ure mrzlo vmije vrat, ter ga, brez da bi se
obrisal, takoj zavije v suho obrisalko. Vrat se razgreje,
razgreje se tudi ovitek in bolestno mesto pride v primerno
toploto. Črez pol ure se vrat zopet omije in zavije. V treh
urah se bo mogel zopet ganiti, mišice v vratu bodo postale
mehke kakor poprej.

Kakor iz vrata, da se revmatizem izvesti tudi iz drugih
udov na v  tisti način. Ud naj se mrzlo omije in moker suho
ovije, če je pa revmatizem že zastarel, se ga more odloč¬
nejše prijeti. Na oboleli ud treba devati toplih ovitkov s
hvoščevo ali seneno zavrelico. Pa tudi v tem slučaju treba
je po vročem ovitku mrzlega omivanja ali poliva. Kjer se je
revmatizem usedel v več udih, treba je vplivati na ves život.

Zdravniki naročujejo zoper skrnino tople kopeli. Kneipp
se je prepričal, da take kopeli bolezen raztopijo in po¬
tegnejo ven; a život postane občutljiv, kri slaba, in kakor
hitro pride tak človek zopet v mraz ali mokroto, se mu bo
skrnina vrnila.

K večjemu bi se dala rabiti semtertja topla kopel, a
slediti ji mora vselej mrzla kopel. Zatrjuje pa Kneipp, da
se more skrnina popolnoma odpraviti s toplimi ovitki, ki
jim sledijo mrzle porabe (poliv, omivanje).

Ti topli ovitki ne smejo predolgo trajati. Če bolniku
postane v ovitku vroče, naj se odstrani, sicer bi se revma¬
tizem le shujšal in bolniku ne bi bilo pomagano.

Hrana naj bo preprosta. Da bo dobil bolnik dosti dobre
krvi, skrbeti je tudi treba, da dobi dobrega teka in da bo
lahko hodil na stran. Dobro mu bo del čaj iz žajbelja, pe¬
lina, tavžentrož, trpotca in škorece. Zoper zagato naj jemlje
vodo (eno žlico vsako uro).

Če revmatizem kje pregloboko sedi, bo dobro poleg
polivanja oboleli ud nekoliko drgati, da se bolj razgreje. Tudi
v slučaju, da je bolni ud mrzel, treba ga je pred polivanjem
z- drganjem razgreti.

179

Sklepni revmatizem.

Sklepni revmatizem ima svoj sedež v sklepih. Kar je
gnilega v životu, se tukaj zbira, in sklepi otekajo. Ta
oteklina se utrdi, tako, da dotični ud sploh ni več za rabo.

Sklepni revmatizem je ali akuten, ali kroničen. Akutni
se razvija, kakor katero drugo vnetje in trpi tedne in
mesece, če se mu ne dela takoj nasproti.

Kogar napade ta revmatizem, čuti bolečine najprej v
kakem sklepu, navadno v desnem kolenu. Bolečina je žgoča
in prihaja neznosno huda. Javi se kmalu vročica, sklep
oteka, koža rdi in se sveti, in kmalu bolnik ne more več
ganiti ne rok, ne nog. Bolezen napreduje od uda do uda,
in bolnik trpi grozne bolečine. Teka bolnik nima, žeja ga
pa in žeje ne more pogasiti, spanje je kratko in nemirno,
na vodo hodi težko, voda je gosta in nesnažna. Bolezen
sega jua znotraj, lahko oboli tudi še srce.

Če je bolnik prišel že ob moči, naj se ga vsaki dan
enkrat ali dvakrat vsega omije, in ravno tolikokrat se naj
oblijejo od bolezni napadeni udje. Če je pa bolnik še pri
moči, zdravi se ga tako:

H Kneippu prišel je osemnajstleten fant, ki je imel
sklepni revmatizem na obeh kolenih. Nekaj dni so ga vsaki
dan enkrat omili, in zraven tega je dobil en dan poliv na
kolena, drugi dan poliv na stegna. Pozneje je dobival en
dan poliv na stegna, drugi dan polkopel, tretji dan poliv
na hrbet, četrti dan polni poliv.

Če je revmatizem izredno hud in bolnik sicer še močan,
naj se oboleli udje polivajo, kadarkoli se povračajo bolečine,
in vsaki poliv naj tako dolgo traja, da bolečina poneha.

Železnični uradnik je trpel z sklepnim revmatizmom.
Zdravil se je šest tednov, dobival vsak dan dva poliva in
nekaj drugih porab. A revmatizem postal je hujši, kot je
bil prej. Poklicali so zdaj gosp. župnika Kneippa samega,
Mož je trpel grozne bolečine v nogah, stegnih, rokah in
plečih, jokal se je in ni imel upanja, da ozdravi. Bil je pa
sicer še močan. Kneipp je dal bolnika nesti v banjo in je
vlil črezenj deset konev najmrzlejše vode. Pri deseti konvi
dejal je bolnik: „Zdaj nimam več bolečin. 11  Dejali so ga v
posteljo in bil je ves srečen. Kneipp je naročil polivanje
ponoviti, kolikorkrat bi se bolečine vrnile, in če bi tudi
bilo osemkrat na dan. Tako se je zgodilo, in deseti dan
je prišel uradnik zdrav h Kneippu; nihče mu ni hotel verjeti,

12 *

180

da je bil tako hudo bolan. Po mnogem polivanju ukrotila
se je bolezen. Zato je treba polive vsakokrat ponoviti,
kadar se vrne bolečina.

Nekoliko drugače je treba zdraviti kronični sklepni
revmatizem. Tukaj se je bolezen stalno ugnezdila. Bolnik
je bled, nima teka, spi slabo, ves život ne deluje več kakor
bi treba bilo. Vročine je malo, bolest velika, zlasti vsako
premembo vremena bolnik hudo čuti. Tukaj je treba staro
gnilobo raztopiti in spraviti iz života.

Prišel je h Kneippu gospod, kateremu se je videlo na
obličju, da silno trpi. Bolehal je pred leti za raznimi bo¬
leznimi spodnjega života; pogostoma ga je napadala kolika,
in z drisko je imel ves čas svoj križ. Tudi na ledvicah ni
bil prav zdrav. Prej enkrat je imel smrdljive noge; pregnal
je sicer smrdljivi pot, a od tistega časa ni imel več pra¬
vega zdravja. Prišel je bil še precej k sebi, ali nazadnje
so se mu vse bolezni zbrale kot sklepna skrnina.

Oglejmo si bolnika. Vpadli in rumeni obraz nam jasno
priča, da mora biti v tem životu obilno gnilih vlag, ki so
se oznanjale prej v raznih boleznih. Zdaj so se gnili šoki
razdelili po vsem životu.

Mož je star šele 40 let, in že mu izpadajo lasje. Če
jesenska burja trese staro listje raz veje, ne čudimo se; ali
če se jame drevesu o poletju listje sušiti, tedaj vemo, da
se je črv vgnezdil v sok ubogega drevesa.

Da mož ozdravi, treba bode gnilobo raztopiti in po¬
tegniti iz života. Tudi bo treba život toliko okrepčati, da
se bode v prihodnjič sam mogel iznebiti gnilih vlag.

Miši pokončujemo dandanašnji s strupom. V kateri
prodajalnici bodemo neki dobili strup, da uničimo gnilobo
v životu? Marsikdo bi rad drago plačal to zdravilo, ko bi
le vedel zanje. Ljudje izmetavajo veliko denarja za zdra¬
vila, pri katerih ne vedo, ali so za kaj ali ne; za najboljše
zdravilo pa, za vodo, še Bogu hvale ne vedo.

Za umazano perilo kuhajo gospodinje lug; umazanemu
perilu podoben je bolni život. Tudi za tega imamo lug;
skuhajmo si sena v vodi, in kakor lug iz perila, tako bo
senena zavrelica iz života potegnila vso nesnago.

Omenjeni gospod je dobil najprej španski plašč, potem
sopar na glavo in sopar na noge, vse prav polagoma, ne
prehitro zaporedoma; kajti bolj rahlo ko ravnaš z bolnim
životom, boljše je. Pozneje je dobival kratke ovitke ter
zgornje in spodnje polive. Te porabe so se tako razdelile,

181

da je prišla na vsak dan ena. Vsako noč se je enkrat
vsega omil z mrzlo vodo. Tako se je ozdravljal tri tedne.
Četrti in peti teden so mu napravili dve polkopeli, en sopar
na glavo, enega na noge in španski plašč; šesti teden dve
topli kopeli v menjavo z mrzlimi, eno polkopel, en zgornji
in en spodnji poliv.

Zanaprej se je bolniku naročilo, naj se vsaj nekoliko-
krat na teden še vsega omije, naj si da pripraviti vsak
teden en zgornji in en spodnji poliv, in naj se še koplje
toplo vsak mesec enkrat.

Tudi pri tem bolniku voda ni odrekla; mož je postal
zopet trden in zdrav, kakor le kdaj poprej.

Slabota.

Nekemu kovaču so roke popolnoma oslabele; vse drugo
je bilo zdravo, samo roke so postale nenavadno tanke in
tako slabe, da je še komaj mogel vzdigati kladivo. Tudi
noge niso imele več prave moči, in proti večeru je bil
vsakokrat ves utrujen.

Na medlih rokah se je hitro videlo, odkod je bolezen.
Žile so se mu zamašile in so se še komaj videle; to je bila
priča, da jim manjka krvi, zato so bile roke tako slabe in
mrzle. Kje so se neki žile zamašile? V hrbtu ga je ne¬
kako vkup vleklo. Tukaj je namreč zastala kri, in zato je
ni bilo zadosti v rokah.

Po Kneippovem nasvetu je držal kovač roke skoz 14
dni vsak dan pol ure v toplo seneno zavrelico in navrh
eno minuto v mrzlo vodo. Ob enem si je trikrat na teden
napravljal šal. Ko mine 14 dni, dobil je vsak dan en
poliv na hrbet in enega na stegna, na teden dve topli se-
seni kopeli in dvakrat mrzlo kopelj samo za roke (roke se
vtaknejo v mrzlo vodo). Za znotraj je dobival vsak dan
20 pelinovih kapljic v mlačni vodi.

Slabe roke so prišle prav hitro k moči in kovačevo
kladivo je kmalu zopet zvenelo po naklu kakor prej.

Bolezni spodnjega života.

Vsled prehlajenja je dobil neki hlapec hude bolečine
v spodnjem životu; zaprla se mu je voda, in videti je bilo,
kakor bi se mu hotelu kaj vneti v trebuhu. Ta hlapec se
je tako-le zdravil:

182

1. Dvakrat na dan si je nakladal na trebuh poparjen
seneni drobec; ta nakladek je puščal na trebuhu poldrugo uro.

2. Vsak dan se je dvakrat vsega omil z vodo in jesihom.

Omivanje hladi bolnikovo vnetje; ker bi se pa život

zgolj z mrzlimi porabami mogel še bolj premraziti, zato je
treba zraven mrzlega omivanja tudi toplih obkladkov.

Proti znotranji vročini naj jemlje bolnik vsako uro
dve žlici hvoščevega čaja; ta čaj mu bode tudi pomagal k
vodi. Ko bi bil trebuh že hudo vnet, moral bi jemati na dan
po dve žlici laškega olja. V treh dneh je bil hlapec ozdravljen.

Štiriindvajsetletna deklica je trpela že več let s krčem
v mehurju in sploh v spodnjem životu. Voda se ji je po-
gostoma zapirala in v ledvicah jo je prav hudo žgalo in
bodlo. Tej deklici se je marsikaj sčsedlo v spodnjem životu;
to je bilo treba raztopiti in potegniti iz života.

Tri dni zaporedoma se ji je ves spodnji život prav
debelo obkladal s toplim poparjenim senenim drobcem; ta
obkladek so puščali na bolnici poldrugo uro. Ob enem je
dobila vsak dan enkrat topel kratki ovitek; za tega so prt
namakali v seneno zavrelico.

Te porabe je dobivala v začetku vsak dan, pozneje še
vsak drugi ali tretji dan.

Za znotraj je proti takim boleznim dober čaj iz grškega
sena in sladkega janeža; piješ ga vsak dan en kozarec v treh
delih: en del zjutraj, en del opoldne in en del zvečer. V 14
dneh je bilo bolnici že dosti boljše. Od zdaj naprej je je¬
mala še na teden dve popolni kopeli vsak drugi dan se-
dečno kopel in čaj iz pelina in hvošča.

Srčne bolezni.

Če se zdravnik pri kateri bolezni ne spozna več, potem
pravi, da je bolno srce ali želodec, ali pa so živci za nič. Če
je kdo bil vedno zdrav, je li mogoče, da mu srce kar naenkrat
tako oboli, da bi zanj ne bilo več pomoči? Izkušnja je učila,
da jih je med 100 takimi bolniki komaj nekoliko, pri katerih
je srce zares bolno. Srce je eden naj zdrav ejših delov v
človeškem životu. Ali lahko se zgodi, da kaj zunanjega
moti srce pri njegovem delu. Da je maček še tako zdrav,
le stopi mu na rep, in zadrl se bode; da je ura še tako
dobra, ne navij je, in obstala bode.

Prvo pri srčnih boleznih je, kri enakomerno in pravilno
razdeliti po vsem životu. Tako dobi vsaki ud svoj živež in

183

se ukrepčuje. Z životom vred se pa krepi tudi srce in tako
se pride, če je še sploh mogoče, do zdravja. V posameznih
slučajih srčna bolezen popolnoma izgine.

Ko se je kri enakomerno razdelila, vrnilo se bo bol¬
niku tudi spanje, vrnil tudi tek. Torej je prvo, vplivati na
pravilno pretakanje krvi, izprva bolj rahlo, pozneje z večjo
odločnostjo.

Redno pretakanje krvi se doseže najboljše s polivi na
kolena, na stegna in z omivanjem zgornjega života.

Te porabe se delajo približno deset dni; potem naj
bolnik deset dni vsaki dan hodi nekaj časa po vodi in se
omije vsaki dan zgornji život. Potem naj rabi nekaj dni
polkopeli in polive na hrbet, končno polive na stegna in
polne polive. Posebno priporočljivo je tem bolnikom, če
morejo hoditi bosi; glava jim pri tem prihaja lažja in srce
mirnejše. Da, hoditi bosim je tem bolnikom naj preprostejša
in najboljša pomoč.

Porabe z vodo te bolnike navadno precej razburijo;
srce jim kar začne utripati, ko vodo zagledajo; zato je treba
z malim začeti. Naj hodijo bosi, to jih utrjuje, in šele po¬
zneje se pride do ostrejših sredstev. Bolnik dobi zaupanje,
in strah se polagoma izgubi.

Za znotraj dobro vpliva na srce čaj iz hrastove skorje,
in če se čaju pridene malo pelina, bo zdravilo krepčalo tudi
želodec. Čaja se vzame zjutraj, opoldne in zvečer le po
dve žlici, ne več.

Če ti srce boleha, poišči sovražnika, ki ga nadleguje;
odpravi ga, in o srčni bolezni ne bo ne duha ne sluha več.

Tožil je neki mož o srčni bolezni; zdravniki so mu
rekli, da se njegovo srce razteguje. „Si li bil kdaj nevarno
bolan?" vprašal ga je Kneipp. — „Ne,“ odgovori, „ali pod
desnim kolenom se mi ves čas nekaj izpušča." Torej je v
njem marsikaj nezdravega. Pomagajmo bolnemu životu iz¬
trebiti iz sebe gnilobo, in mož bo zopet zdrav. Bolnik sam
je pravil, da mu je vselej boljše pri srcu, kadar se mu prav
močno izpušča.

Srce se je pustilo pri miru, ali za drugi život so mu
napravljali vsak teden dva kratka ovitka, en spodnji ovitek,
en španski plašč in sopar na noge. Te porabe so v treh
tednih spravile iz bolnika vso gnilobo, in s to vred je iz¬
ginila tudi srčna bolezen.

Enkrat so Kneippa po noči poklicali h gospodinji, ki
vsled težke sape že ni mogla več govoriti. Na odeji se je

184

videlo, kako močno ji bije srce; v roke in v noge jo je ves
čas zeblo. Tukaj je vsa kri vzhitela k srcu; zavoljo tega
ono tako močno bije, roke in noge pa so mrzle.

Naložili so ženski na trebuh moker prt, in v deset
minutah se je umirilo srce. Nato se je bolnica prvi dan
dvakrat omila po vsem životu; drugi dan si je napravila
španski plašč; tretji dan sopar na glavo, in četrti dan sopar
na noge. Peti dan je zopet iznova začela s temi porabami.
V tem redu se je zdravila nekaj časa in prikazalo se je,
da je bil spodnji život gnezdo, kjer se je bila izvalila srčna
bolezen. Ozdravil se je spodnji život, in odslej je bilo srce
zopet zdravo.

Neko dekle je tožilo: „Če količkaj hitro prestopim, če
se česa ustrašim, začne me kar pri srcu tiščati, in srce mi
jame tako močno biti, da se prav resno bojim nagle smrti. -1
Seveda v takem slučaju ni drugače mogoče, mislil bi človek,
kakor da mora srce biti bolno. In vendar je vse vkup tako
jasno in umljivo!

Dete sedi pred vrati; naenkrat prileti velik pes. Ali
dete ne bo kriče letelo k materi? Če se ustrašiš, ali ni
naravno, da ti kri zbeži iz udov domov v srce, in da začne
vsled tega srce močneje biti? Ali moreš v tem slučaju
reči, da je srce bolno? Da se pa dekle vsake malenkosti
ustraši, pride od tega, ker ni dosti utrjeno. Utrdi človeka,
da se ne bo vsake malenkosti zbal, in srčna bolezen bo iz¬
ginila. Dekle naj dene raz sebe nepotrebna oblačila, naj
stopi vsaj enkrat na dan za eno minuto do kolen v mrzlo
vodo in hitro nato naj vtakne roke do ram v vodo tudi za
eno minuto. Če mu je voda premrzla, naj malo piha nanjo;
to prvi teden. Drugi teden se naj vsako drugo noč mrzlo
omije po vsem životu in vsaj enkrat v tednu naj gre do
podpazduh v mrzlo vodo; ta kopel pa ne sme dalje trajati
kakor pol minute. Tretji in četrti teden bo treba vsak dan
dveh polivov na hrbet in dveh na stegna; po vsakem polivu
mora bolnik ali hitro na delo, ali pa na izprehod, da se
razgreje. Tako se je dekle v šestih tednih popolnoma ozdravilo.

»Sušica.

Nekje v životu se ti začne kaj gnojiti; rana se gnoji
naprej, in sčasoma ti je segnil ves ud — to je začetek
sušice. Prične se včasih na pljučih, včasih na prsni mreni,
v ledvicah, v črevesu, v sapniku, v goltancu, ali kjerkoli.

185

Kjer se je napravila gniloba, tam se kri ne pretaka več
redno, in vsled tega se začne život sušiti. Kjer je segnil
že kakšen del (ud) telesa, tam ni več pomoči; o pravem
času pa se sušica z ničemur ne ozdravi tako lahko kakor
z vodo. Najnevarnejše je pri ti bolezni to, da bolnik ni¬
česar ne čuti, in da vsled tega navadno zamudi pravi čas,
ko bi se še dalo pomagati. Ko bolnik svojo bolezen že
čuti, potem je navadno prepozno. Zato ne zanemarjajte
nikoli tega, kar imenujemo katar (nahod); s katarom se
začenja sušica. Če imaš kat&r, idi v postelj, odeni se skrbno
in vsako uro se hitro vsega omij z mrzlo vodo; tako bo
katar v enem dnevu dober.

Kdaj je sušica zamujena, spozna se prav lahko. Bolnik
naj pljune v čisto vodo; če pljunec ostane na vodi, tedaj
je še upanja; kjer pa pljunec gre na dno, tam je prepozno.
Tisti bolnik se naj vda božji volji in se naj pripravi za smrt.

O pravem času pa je voda najgotovejše zdravilo. Ona
oživlja veli život. Kakor olje stroju, tako pomaga voda udom
v pravi tir, in kakor spraviš z rešetom plevel iz semena,
tako z vodo nesnago iz života.

Na to pa je treba gledati, da ne jemljete za jetične
ljudi porab, ki premočno vlečejo iz njih, kakor na pr. španski
plašč in ovitki sploh. Izbirati morate porabe, ki život okrep-
čujejo. Le skrbimo, da pride život k moči, in on bo potem
sam iztrebil iz sebe, kar ni pravega v njem. Tudi na to
moraš gledati, da se bolnemu životu ne odtegne z mrzlimi
porabami preveč toplote; zato naj bodo porabe prav kratke
in nikdar za ves život naenkrat, marveč le sa posamezne
dele. Tako na pr. ne smete takim bolnikom nikdar ob
enem polivati hrbta in kolena, temveč zdaj rabite eno in
pozneje drugo.

Ža sušico, ki ima svoje gnezdo v prsih, sta poliv na
hrbet in poliv na stegna najboljše zdravilo. Še boljše kakor
polivati stegna, je hoditi po rosni travi. To je za život naj¬
imenitnejše krepčalo; ne boj se nikdar, da bi škodovalo.
To spravi kri v tok in pospešuje rast mlade krvi.

Jedi naj bodo prav preproste. Kar človeka preveč
greje, kar je žarko, ali kar je kislo, to ni za jetičnega
človeka.

Omeniti se mora, da hočejo ravno jetični ljudje vedno
kaj kislega ali slanega. Najboljša hrana za take bolnike
je mleko. Ker bi se pa mleko človeku kmalu pristudilo, če
bi ničesar drugega ne dobival jesti, zato je treba tudi

186

drugih jedi, na pr. prežgane juhe, sladne kave ali želodove
kave. Tudi preproste močnate jedi so dobre.

Bolnikova pijača bodi voda, kateri moreš pridejati malo
vina; malo kislega mleka ali sirotke tudi ni na škodo; sa¬
mega vina ali piva pa naj ne pije tak bolnik.

Kadar bolnik že proti koncu dela, tedaj mu prihaja
vroče in se začne močno potiti. Omivaj mu potem prsi,
hrbet in spodnji život z mrzlo vodo; to mu bo bolezen vsaj
olajšalo, a pomagalo mu seveda ne bode več.

Šarlali ali Škrlatica.

Navadno davi ta bolezen same otroke, a včasih se tudi
odrastlih ljudi ne izogne. Naznanja se Škrlatica z glavo¬
bolom, s težkimi prsimi, s težkim želodcem in z vročino,
ki je z utrujenostjo in z mrazom združena. Za to boleznijo
umira brez števila otrok, katerim bi se z vodo tako lahko
pomagalo !

Kakor hitro zapaziš na otroku omenjena znamenja, ne
čakaj dalje, temveč namoči srajco v slan krop, izžmi jo
rahlo in obleči otroku; potem bolnika skrbno zavij v kočo,
odeni ga in pusti v tem ovitku eno uro. Ko bodeš po eni
uri slekel otroku srajco, čudil se bodeš, kako se mu je v
tako kratkem času ves život obsul s priščem; šaflah je
prišel iz života. Kolikorkrat zdaj otroku vroče prihaja, omij
ga z mrzlo vodo po vsem životu in po omivanju ga spravi,
ne da bi ga bil obrisal, hitro nazaj v postelj.

Ako nočeš bolnika omivati vsako drugo uro, oblečeš
mu lahko nekolikokrat na dan mokro srajco, vsakokrat za
eno uro. Srajca bo ravno tako kakor omivanje potegnila
vročino iz života. V krop srajco samo prvikrat namoči, po¬
zneje jo moraš namakati v mrzlo vodo.

Gledati moraš pa na to, da je bolnik, dokler je v
mokrem ovitku, skrbno odet, ne pretežko, a vendar toliko,
da mrzli zrak ne more do života. Ko bolniku slečeš mokro
srajco, obleči mu suho. Na ta način se da Škrlatica v enem
tednu ozdraviti.

Jesti noče tak bolnik ničesar, žeja ga pa vedno. Ne
sili mu jedi; kadar bo život kaj potreboval, bode se že sam
oglasil. Piti pa daj bolniku, kolikorkrat je žejen, prav po-
gostoma, toda prav po malem; dve žlici naenkrat je dosti.
Pijača naj mu bo voda, ne vino. Sladkarije so tudi za nič.
Mrzlo pokuhano sadje je bolniku prav dobro hladilo.

187

Ce se Škrlatica ni dobro ozdravila, tedaj pride za njo
navadno vodenica. Ali tudi to bolezen lahko in hitro
ozdraviš z vodo.

Ciril, desetleten fant, ležal je za Škrlatico šest tednov.
Zdravnik ga je ozdravil, in fant je vstal. Ali v nekih dneh
jamejo dečku noge biti težke, začnejo otekati, in začela se
je napravljati vodenica. Namočili so prt v slano mrzlo
vodo, in fant je dobil ovitek. Prihodnji dan so bile noge
že veliko lažje. V petih dneh je dobil pet ovitkov, in od
vodenice je bil popolnoma ozdravljen.

Šemi.

Gnila vlaga se začne nabirati med kožo in mesom;
dotično mesto začne otekati, koža se napenja, začne skeleti,
napravljajo se rjavi mehurčki in iz njih se izteka rjava
ostra vlaga: To je šena.

Ko bi gnila vlaga nikjer ne mogla iz života in prišla
v kri, potem bi postala šena nevarna.

Neki duhovnik je dobil šeno na nogi. Pregnal jo je, a
ne dobro. Mine nekaj časa, in šena se mu napravi na roki;
pregnal jo je zopet, in to je bila njegova smrt, kajti v
štirih dneh je bil .mrtev.

Zato ne preganjaj šene nikoli, skrbi pa, da bodeš vneti
ud hladil; potem se bolezen ne bode širila, in bolni del
bode kmalu ozdravel. Kako se pa bolni ud hladi? Kdor
ima šeno na nogi, temu je treba kratkih ovitkov. Za temi
ovitki se naj pomikajo porabe bližje k bolnemu udu; za¬
vijaj nogo nad obolelim mestom v moker prt. Šeno samo
pa moraš pustiti čisto pri miru; le če včasih prav boli,
smeš jo mehko in rahlo obrisati z mlačno vodo, ali jo rahlo
obvezati z mehko ruto, ki si jo namočil v mlačno vodo.

Če je šena na roki, tedaj je zopet kratki ovitek naj¬
boljše hladilo; isto potegne kri od roke proč in tako brani,
da se vnetje ne razširja; za kratkim ovitkom pride šal na
vrsto. Šala je treba bolniku, kolikorkrat mu prihaja vroče.

Če je šena na glavi, napraviš si nakladek in ovitek
okoli vratu. Nazadnje so mlačni obkladki na šeno samo
prav dobri.

Šena v obrazu.

Šena v obrazu se naznanja s hudo vročino po vsem
životu. Bolnikov obraz postaja zabuhel in rumenkast, oči

188

so rumene, obraz pa začne šele drugi ali tretji dan ote¬
kati. Treba je vročino takoj v začetku krotiti, potem šena
ne bo prehuda. Napravi bolniku najprej šal, dvakrat na
dan; vsakokrat ga naj nosi tri ure, ali vsako uro se mora
na novo namočiti.

Medtem ko nima šala, omij bolniku vsako tretjo četrt
ure prsi, hrbet in spodnji život prav hitro z vodo in jesihom.
Vročina bo potem kmalu ponehala, in odslej bo zadoščalo,
če omiješ bolnika še dva- ali trikrat na dan. Bolnika pri
ti bolezni žeja, zato mu dajaj pogostoma, toda le malo
mrzle vode piti.

Pri ti kakor pri drugih boleznih ne čakaj, kaj pride,
marveč začni z vodo gasiti kakor hitro zapaziš, da bolnik
gori, da mu je hudo vroče. Cela vrsta nevarnih bolezni
se začenja z vročino, in zdravniki navadno pravijo: Poča¬
kajmo, da bodemo videli, kako se vročina razvija! Kneipp
pa pravi: Ne čakaj, marveč gasi hitro.

Jože, 12leten fant, postaja vroč. Ljudje so mislili, da
bode morebiti imel škarlatico, a dali so mu hitro španski
plašč. Drugi dan postal je zabuhel v obraz, videlo se je
zdaj, da je šena. Dobival je štiri dni vsak dan dvakrat
španski plašč; oteklino v obrazu pa so mu včasih obrisali z
mlačno vodo. V pondeljek je bil šel v posteljo. V nedeljo
bil je že zopet precej dober, le obraz je bil še ves kosmat,
ker se po šeni ves otekli ud olupi, ter dobi novo kožo.
Slučajno pride v hišo zdravnik; zagledavši fanta ga vpraša:
„Kaj pa je tebi bilo?“ — „Šeno sem imel,“ odgovoril je
ta. — „Kdaj?“ — „V pondeljek sem šel v posteljo.“ —•
„To pravi komu drugemu, ne meni,“ odgovoril je zdravnik,
ki je ravno par tednov poprej bil sam ležal tri tedne v
ravno tisti bolezni.

Tifus, mačiik, legar.

Pri osepnicah se gnoji človeku zunaj po životu, pri
mačiihu pa znotraj. Ta bolezen ima svoje gnezdo ali v
glavi ali pa v trebuhu. Po tem razločujemo med glavnim
in trebušnim mačiihom ali legarjem.

Pri ti bolezni je treba dvojne skrbi:

1. Da se zabrani prehuda vročina, ki bi požgala vso
moč človeškega života.

2. Da se gniloba potegne iz života. — To pa ravno z vodo
najlažje dosežemo; kajti voda hladi, razstaplja in izpira.

189

Janez je oblekel suknjo brata, ki je umrl za legarjem.
V nekoliko dneh obleži tudi on za to beleznijo. Kot zdra¬
vilo so mu postavili k postelji banjo, z mrzlo vodo napolnjeno.
Kolikorkrat mu je bilo prav vroče, zlezel je hitro v vodo
in zopet nazaj pod odejo. Tako se je kopal prvi dan šest¬
krat, drugi dan petkrat, vsak dan manj, in nevarnost je
hitro minila.

Komaj se on ozdravi, dobi legar njegova žena. Tudi
k njeni postelji so postavili banjo, in kakor prej mož, tako
se je ozdravljala zdaj ona. V nekaterih dneh je bila tudi
žena zopet zdrava. Bolnika sta pila mrzlo vodo in sirotko,
jedla prežgano juho in mlečne jedi.

Miha je obiskal svojega za legarjem obolelega svaka.
Bil je silno velike in krepke postave, zato je mislil, da se
bolezen njega ne prime. Ali preden mine teden, že ni mogel
več niti hoditi, niti stati; legar se ga je lotil. Da bi se
bil kopal, ni imel banje; imel pa je pri hiši škaf, ki je bil
vsaj tolik, da je mogel bolnik poklekniti v njega. Ta škaf
so napolnili z mrzlo vodo in ga postavili k bolnikovi po¬
stelji. Kolikorkrat ga je začela vročina mučiti, vsakokrat je
pokleknil v škaf in si hitro omil ves zgornji život. V de¬
setih dneh je mogel zopet iz postelje, in prejšnja moč se
mu je prav kmalu zopet vrnila.

Če bi se kdo preveč bal mrzle vode, naj jemlje mlačno,
tople pa ne. Ozdravljanje se bo potem vršilo sicer malo bolj
počasno, a vendar še dosti hitro.

Tako ozdravljeni legar ne zapusti nobenih posledic.
Kako se pa kaj neki zdravi s kininom in drugimi strupi,
ki jih kupujemo v lekarni za drag denar? Brez števila
ljudi umre prezgodaj, in kdor uteče smrti, temu zastrupijo
ta zdravila vso kri, tako da nikoli ne pride več prav k
sebi. Takim revežem, ki so vsled legarja prišli popolnoma
na kant, takim se svetuje: Pijte vsak dan tri- ali štirikrat
malo pelinovega čaja in omijte si vsak dan tri- ali štirikrat
ves život z vodo in jesihom.

Malo srčnosti je v začetku res treba, da si človek upa
vročinsko bolezen ozdravljati z mrzlo vodo; ali verjamite,
dragi čitatelji, da ni nobene nevarnosti, in da to zdravljenje
gotovo pomaga. Kdor pa tega ne verjame, ta se naj zdravi,
kakor mu je drago; na posledicah bode trpel on sam, nihče
drug. Bolezen tudi ni več tako nalezljiva, če se ozdravljaš
z vodo. Vendar moraš na to gledati, da spraviš hitro v
stran, kar gre skoz bolnika.

190

Vneta trebušnica.

Ta bolezen se ozdravlja ravno tako, kakor vneta pljuča.
Na kraj, kjer najbolj žge in bode, nalagaj vsako drugo uro
svežo skuto, in goreči život omivaj z vodo in jesihom, ko-
likorkrat prihaja huda vročina. Za znotraj dobi bolnik dve
žlici olja na dan.

Edenindvajset let star kmetski fant je imel to bolezen
dvakrat v enem letu. Okreval je sicer, a prav zdrav ni več
bil. Vsaka količkaj težka jed mu je težila želodec. Od tega
časa je vedno težko hodil na vodo in tudi na stran ni
hodil več redno.

Temu je Kneipp ukazal, naj si napravi prvi teden tri
kratke ovitke, naj si vsak dan omije ves život, in naj si
napravi vsak dan za eno minuto mrzlo sedečno kopel. Od
zjutraj do poldne je jemal vsako uro žlico mleka in popoldne
vsako uro žlico vode. Hrano je dobival preprosto.

V 14 dneh je bil ozdravljen. Naročilo se mu je pa, naj
si včasih še napravi polkopel.

Ovitki so mu razstopili gnilobo in jo potegnili iz njega;
omivanje je krepčalo ves život, mleko je delalo dobro kri,
in voda mu je lepo polagoma namočila zasušeni želodec,
da je mogel zopet redno na stran. Polkopeli so mu spodnji
život še bolj utrdile.

Tvori.

Pod kožo se včasih kaj vname; vneti kraj se začne
gnojiti, in tako nastanejo tvori in rane.

Kjer je ogenj, tja hitč sosedje gasit; če se v životu na
enem kraju kaj vname, sosedje tudi ne ostanejo pri miru.
Na mazincu se ti dela tvor; ali te ne boli vsa roka noter
do srca? Z bolečino je ravno tako, kakor če prižgeš po
noči vžigalico; plamen je prav majhen, vidi se pa vendar
le prav na daleč.

Dokler je vnetje še majhno, ovijaj vneto mesto z mrzlimi
ovitki; če se je pa vnetje že razširilo, treba je ovijati ves
život s španskim plaščem.

Andreju se je vnel palec na desnici. Roka je vsa otekla,
in prst je bil ves v gnoju, da, na več krajih se vidi že gola
kost. Zdravnik je rekel, da se mora roka odrezati.

Kost je bila videti še zdrava; zato si je Kneipp mislil,
da še ni prepozno. Gnili palec je gnojišče vsega života;
tja se steka vsa gnojnica. Gnila vlaga razjeda meso in

191

napravlja vnetje. Treba je torej najprej ozdraviti život, da
ne bode dalje moril uboge roke.

Bolnik je dobil vsak dan ovitek: En dan španski plašč,
drugi dan kratki ovitek, tako prve dni; pozneje je dobival
ovitke le še vsak drugi ali tretji dan. Palec in roko pa
so mu obvezovali štirikrat na dan s poparjenim hvoščem;
en obkladek se pušča na roki dve uri. Rano so mu izpirali
z galunovo vodo. V štirih tednih je bila roka zdrava; mož
je mogel zopet delati in odslej je še dolgo živel zdrav in
vesel.

Nakostni tvori.

Včasih se tudi na kosteh kje zbere tvor; posebno na
čeljusti, na sklepih ali na kolenu se radi nahajajo taki tvori.
Vidi se, kakor da bi bila kost vzrastla. Vročina, ki muči
bolnika, nam je priča, da so taki tvori silno nevarni. Treba
je hitre pomoči, sicer začne kost gniti, in potem bi bilo
vse zastonj.

Nalagaj na oteklino vroče poparjen seneni drobec,
potem kuhano ovsenico, nato kuhano grško seno. Ti na-
kladki naj bodo dosti topli. Za temi pride na vrsto hladna
skuta. Vsak nakladek se pušča na tvoru okoli dve uri. Ob
enem je treba ovitkov. Če je oteklina na nogi, tedaj je
kratki ovitek prav; za otekline v obrazu je pa šal boljši.
Tak ovitek moraš vsak dan enkrat napraviti.

Vidoviča.

„Moje desetletno dekle še nikdar ni bilo zdravo,“ pravi
žalostno oče. „Zdaj se je ubogega otroka lotila še vidovica.
Ne je ničesar, spanja nima nič. Strah me je, kadar jo prime
krč. Iskal sem pomoči pri zdravnikih, ali nisem našel no¬
bene tolažbe."

„Oče,“ odgovoril mu je Kneipp, „dobite sena in kuhajte
ga pol ure. Le precej ga vzemite, da bo zavrelica gosta;
zavrelico še malo osolite. Potem vzemite debelo platneno
srajco, namočite jo v seneno zavrelico, izžmite jo rahlo in
jo hitro oblecite otroku. Spravite deklico v postelj, zavijte
jo skrbno s kočo, da zrak ne pride do mokrine, in^ jo dobro
odenite. V mokri srajci naj ostane blizu dve uri. Če deklica
v njej zaspi, ne vzbujajte je, ampak pustite jo spati, dokler
se sama ne zbudi. To storite ta teden vsak dan po dva¬
krat; potem mi pridite poročat, kako je."

192

Črez teden se je oče vrnil. Deklici se je začelo po
hrbtu in po prsih močno izpuščati; dobila je že tek do jedi.
in spati je tudi že mogla.

Omenjeni ovitek se je rabil še 14 dni, in dekle je
dobilo vsak dan 20 pelinovih kapljic na vodo (pelin v
žganju namočen).

Vnetje.

Če kje gori, se najprej odstranijo vse gorljive reči in
potem se jame gasiti z vodo. Tako delajte tudi, če kje v
životu gori. Odpravljajte kri od vnetega uda in skrbite, da
prej ko slej razdelite kri, ki se je nabrala pri vnetju.

Če se človeku vname v vratu, so noge vselej mrzle.
Zakaj ? Zato, ker je kri iz nog hitela k vnetemu mestu.
Zavijaj noge v prt, ki ga namakaš v vodo in jesih; to bode
potegnilo kri v noge in bolniku bode kmalu dosti boljše.
Potem dajaj bolniku mrzle obkladke na trebuh; to bo vro¬
čino v vratu gasilo še bolj uspešno. Kolikorkrat prt postane
vroč, moraš ga zopet pomočiti v mrzlo vodo. Prav nazadnje
se loti vrata samega; ovij ga z mrzlim ovitkom in ponavljaj
ta ovitek, kolikorkrat se močno ugreje. če bi vroči ovitek
pustil predolgo okoli vratu, potem bi ovitek grel grlo, a ne
hladil, in kri bi le še bolj silila k njemu.

Vnetje v grlu.

„Moje štiriletno dekle je dobilo ravno tisto bolezen, za
katero mi je že umrlo troje otrok,“ pride tožit oče. ,,Komaj
še sope; kašljati že ne more več; glava in život, vse je
nekako napihnjeno. Kaj naj storim?" — „Segrej vodo, v
katero si vlil malo jesiha; v ta krop namoči obrisalko in
ovij z njo otroku vrat; na mokri ovitek mora priti suha
platnena ali boljše volnena ruta. Ko mine tri četrt ure,
ponovi ovitek; tako delaj šest ur neprenehoma. Potem pusti
vrat pri miru in napravi otroku mrzel kratki ovitek; v
tem naj ostane dete eno uro. Če bo sapa potem še težka,
napravljaj otroku zopet ovitke okoli vratu, ali zdaj samo
še skozi dve uri, in kolikorkrat se med tem časom ovitek
segreje, ponovi ga.“

Oče je storil to in dete je bilo v 30 urah zopet zdravo.
Namesto toplih ovitkov lahko jemljemo tudi mrzle. Ko bi
vročina ne hotela prenehati, morali bi napravljati mrzle
ovitke na noge.

193

Vneta kri.

Jože je klal kravo. Pri delu se je s krvavim nožem
prav globoko urezal v palec. V začetku ni maral za rano, a
kmalu mu oteče vsa roka, prihajalo mu je vroče, in po roki so
se prikazale rumenkaste in plave lise. Bolečine rastejo, revež
čuti, da se mu vnetje širi po vseh žilah kakor ogenj.

Pokličejo Kneippa. Ta mu je ukazal, naj si napravi
vsak dan štirikrat sopar na bolno roko. Roka naj ostane
pol ure v soparu. Drugi čas se naj roka ovija do črez
laktov s pokuhanim senenim drobcem (senenimi cvetlicami).
Drobec se popari z vrelim kropom, dobro izžme in raz¬
prostre po prtu, nanj položi zdaj bolnik roko, in prt se tako
zagrne, da je vsa roka v toplem senu. V štirih dneh je
bila roka skoro popolnoma zdrava.

Neki gospod si je izrezal kurje oko. Rana se je vnela,
in že so mislili, da je prišla za gospoda zadnja ura.

Ta gospod je bolno nogo kopal dvakrat na dan v topli
seneni zavrelici, dvakrat na dan jo je pa ovijal s toplim
hvoščevim ovitkom (prt namočiš v hvoščevo zavrelico). Ker
se je bilo vnetje razširilo že po vsem životu, omil si je
bolnik vsak dan zgornji život in si napravil vsak dan spodnji
ovitek. V 10 dneh je bil ozdravljen. Za znotraj je dobil
vsak dan dva kozarca pelinovega in žajbeljevega čaja.

Zaprta voda.

Poklicali so Kneippa k 70 let staremu tesarju, da ga
hitro pripravi na smrt. Pride k njemu, a kot dušni pastir
ne opravi ničesar, kajti mož teka kakor blazen po sobi.
Na vodo ni mogel, in to mu je delalo take bolečine.

Kneipp ukaže, naj pripravijo ponočni stolec, vlije v
škaf prav vroče hvoščeve zavrelice in ga postavi v stol.
To je bilo kmalu pripravljeno. Mož se je usedel na stol
in sedel pol ure v hvoščevem soparu; potem je šel v postelj.
V eni uri se je Kneipp zopet vrnil, a zdaj bolnika ni bilo
več treba pripravljati za smrt. Voda je že šla od njega, in
bolečine so ponehale. Drugi dan so mu napravili še en tak
sopar; tretji dan se je še malo spočil, in četrti dan je že
zopet delal. Nihče bi ne verjel, kako hitro je pomagano s
tako preprosto rastlinico, če jo le rabiš o pravem času.

Dobro je, če jemlje tak bolnik za znotraj vsak dan en
kozarec hvoščevega čaja. Ni treba vsega naenkrat popiti,
razdeliš ga lahko na tri ali štiri dele.

Domači Zdravnik.

13

194

Ubog dninar je trpel s to boleznijo že več tednov.
Poskusil je sopare, ali niso mu več pomagali. Temu smo
nakladali na spodnji život v prav vročo hvoščevo zavrelico
namočen prt. Vsak dan en sopar in za dve uri en tak na-
kladek; to ga je ozdravilo v nekoliko dneh.

Neka gospodinja je bila že dolgo časa v postelji. Zdrav¬
niki so hodili k njej, a pomagati ji niso mogli; rekli so, da
ima ženska raka v mehurju.

Kneipp ji je svetoval, da naj si skuha hvošča, namoči
v to zavrelico četverno vkup zložen prtič in si dene ta na-
kladek na mesto, kjer jo najbolj boli. Takoj po prvem na-
kladku so bolečine znatno jenjale. Napravljala si je ta
nakladek pet dni zaporedoma, vsak dan tri- ali štirikrat, in
obenem je pila trikrat na dan malo hvoščevega čaja. Peti
dan je neizrečeno trpela, ker je šel velik kamen od nje,
kateremu se je poznalo, da se je moral na površju precej
razrušiti, preden je mogel od nje. Od zdaj je bila žena
zdrava; tako se je ulovil rak s kleščami vred.

Bolnik pri tej bolezni trpi strašne bolečine, ki se s
toplimi obkladki in sopari dajo kmalu olajšati.

Nek star kmet je trpel za to boleznijo že dolga leta
in nazadnje mu je prišla ura, ki nikomur ne izostane,
proti kateri tudi ,,kneippanje“ ne pomaga. Revež je trpel
strašne bolečine, dokler mu ni nekdo svetoval, naj rabi, kar
Kneippova knjiga svetuje. Napravil si je en sopar in en
topel obkladek s hvoščevo zavrelico, in čudno: bolečine
so kar minule in mož je pričakoval lahko in brez bolesti
zadnjo uro.

Vodenica.

Vodeničnemu človeku se vidi bolezen že na obrazu.
Obličje postane staro, barva bleda in vela, okoli očes se
zbira v mehurjih voda, in sčasoma se taki mehurji na¬
pravljajo po vsem životu. V vseh teh mehurjih je voda; le
potipaj s prstom na enega, in videl bodeš, kako voda iz¬
gine pod pritiskom.

Voda se zbira na različnih krajih: enemu v trebuhui
drugemu okoli srca, tretjemu samo pod kožo, in po tem
ima tudi bolezen svoje posebno ime kot trebušna, srčna al,
podkožna vodenica.

Če človek po kaki bolezni ni prav okreval, zlasti"
po Škrlatici, loti se ga rada vodenica. Kdor ima enkrat
to bolezen, ne bo več dolgo tlačil zemlje.

195

Proti močno razširjeni vodenici ni več pomoči, a v za¬
četku ni pomoč tako težka. Voda se mora izvajati zunaj
in znotraj. Za znotraj je pri srčni vodenici rožmarinovo
vino, za trebušno pa habatov čaj. Za zunaj pa je treba
vsak dan kratkega ovitka. Ali ovitek ne sme biti topel;
mrzlejši ko je, boljše bo dejal. Topel ovitek bi bolezen le
prav raznetil. Kakih osem dni se napravlja ovitek vsak
dan, pozneje le dva- ali trikrat na teden.

Za srčno vodenico se naj namesto spodnjega ali krat¬
kega ovitka napravljajo podkladki in nakladki.

Bolni vrat.

Edenindvajsetletni deklici je vrat tako obolel, da ni
več imela nobenega glasu. Zdravniki so jo ozdravljali, a
pomagalo ni nič. Prišla je h Kneippu iskat pomoči. Dobi¬
vala je vsak dan dva ali tri polive na hrbet in ravno toliko
polivov na kolena, in vsak dan je hodila večkrat po mrzli
vodi. Uspeh je bil ta, da je mogla peti dan že zopet malo
govoriti; šesti dan se ji je pa, ravno ko se je oblivala, vrnil
glas, čist in jasen, kakor le kdaj poprej.

Zobobol.

Marsikdo ima s svojimi zobmi velik križ, akoravno jih
ima komaj še nekaj v ustih. Kneipp misli, da zobov ni¬
koli nijneba izdirati. Utrjuj si život, in zobje te ne bodo
boleli, če te pa bolijo, hodi vsak dan štiri minute do kolen
po mrzli vodi, in napravi si vsak dan poliv na hrbet; to
ti bo pregnalo zobobol.

Včasih pride zobobol od tega, ker človeku kri preveč
sili v glavo. V tem slučaju bo pomagal kratki ovitek in
omivanje vsega života, enkrat na dan. Kdor ima gnile
zobe, naj si usta izpira z vodo, v kateri so se kuhale ko¬
prive in grško seno. Vsak dan si naj omije ves život,
in naj si napravi vsak teden dva- ali trikrat polkopel;
tudi ovitek okoli vratu bo dobro dejal. Če pa zobobol pri¬
haja od skrnine, tedaj je treba sopara na glavo in večkrat
omivati zgornji život. V toplo seneno zavrelico namočen
ovitek za vrat je tudi dober.

Pred vsem pa je treba paziti, da se zobje po neumnosti
ne izpridijo. Zato ne puščajte otrokom gristi orehov ali
lešnikov; glejte, da ne bodo z nožem ali z iglo ali sploh z
železom čistili zobe. Dobro za zobe je omivati jih vsak dan

13 *

196

zvečer, preden gre človek spat, s čisto vodo; tako se bodo
zobje dolgo ohranili. Komur so pa zobje pognili, naj si jih
pusti od zdravnika pravočasno popraviti (plombirati), če
ima za to potrebni denar. Semtertja pa vendar ne bo druge
pomoči, kakor izdreti zob, ki ne dd več miru.

Želodčne bolezni.

1. Krvavenje želodca. Želodec začne krvaveti ali
vsled želodčnih tvorov, ali pa je kaka žila v želodcu počila.
Človek naj ne je preveč mesa, in ne mesa brez prikuhe.
Sloveč zdravnik pravi, da se vsled vsake mesne jedi želodec
za sedem ur nekoliko vname, če se k mesu ne je dosti pri¬
kuhe. Jedi naj ne bodo preveč slane ali poprane, ker to
želodec draži. Želodčna koža je pa zelo občutljiva, in če
ima kdo slab želodec, ali je sploh slaboten, bo stvar še
slabša. Kakor krčne žile na nogah, tako lahko počijo tudi
žile v želodcu in teh ne moreš zavezavati.

Če kdo začne iz želodca krvaveti, naj se mu da kozarec
hvoščevega čaja in bolnik se naj spravi v postelj ter tam
leži popolnoma mirno. Par dni naj zauživa bolnik le lahko
prebavljive, tekoče jedi, naj dobi na pr. vsako uro žlico
mleka, to je dosti, pri tem človek'lahko dolgo živi.

2. Želodčni tvori. Zoper želodčne tvore priporoča
Kneipp v prvi vrsti zelno vlago, t. j. vlago, ki stoji v kadeh
na stlačenem zelju. En del te vlage se dene v šest delov
vode (ena žlica na šest žlic vode), in te pijače naj vzame
bolnik vsako uro eno žlico. V mnogih slučajih bo to priprosto
sredstvo pomagalo, in kjer ne pomaga, tudi ne škoduje.

Ali pa se naj vzame noževo končino zmlete aloje in
skuha v četrt litra vode. Tega zdravila se jemlje eno žlico
vsako uro kakih šestkrat zaporedoma, potem se mora s tem
zdravilom tri dni prekiniti.

Za zunaj se priporoča vsaki drugi dan obkladek na život.

Kjer so se pa v želodcu že napravili hudi tvori, tam
zdravja ni več upati, život razpada in se bliža življenje smrti.

3. Želodčni rak. Želodčne mišice imajo v sebi mnogo
krvi, in zgodi se, da se tok te krvi kje zamaši ter se
napravijo tvori, kakor na pr. bradavice na koži. Takih
trdih tvorov se dela vedno več, in nazadnje se začnejo
gnojiti. Večja ko je oteklina in več ko je takih tvorov, tem
več težav čuti človek v želodcu. V začetku mislijo ljudje,
da je le želodčni katar, a ta katar traja mesece in noče

197

jenjati; zdaj človeku hrana ne drži več, želodec ga začne
boleti in bolečine so včasih dosti hude. Obličje takega bol¬
nika postane lisasto, prestano, bledo. Život medli, četudi
bolnik še redno jemlje svoj živež. Človeka tudi vedno zebe,
ker se kri ne pretaka več redno, in bolj ko ga zebe, slabši
prihaja, Črez eno leto začenjajo ti tvori teči, in iz njih iz-
takajoč se vlaga izprijuje želodčni sok, ki je bil doslej še
zdrav. Ta gniloba se širi, treba je le še, da poči žila, in
bolnika bode konec.

V pričetku bolezni, ko se še ne ve prav, kaj bo, je
dobro skuhati si čaj iz pelina, tormentile, korena angelike
in hvošča. Ta čaj se jemlje po malem, vsak dan en kozarec
v treh oddelkih.

Več pa, kot od znotraj, se pri ti bolezni lahko vpliva
od zunaj. Polkopel okrepčuje ves spodnji život in zgornji
poliv človeka vsega krepi, tako pride ves stroj v boljši red.
Bolnik se segreje in začne boljše prebavljati, kri se mu po¬
mladi in stara odpravi. Če bolnik težko hodi na stran, naj
se mu delajo nakladki na spodnji život, a le enkrat ali
dvakrat v tednu. In sicer se prt namoči v toplo seneno
zavrelico.

Če je bolnik že precej slab in nima teka, morajo biti
porabe posebno rahle. Polkopeli bi ne pretrpel več, zato se
mu naj le život omije vsak dan zjutraj in zvečer in enkrat se
mu napravi ali poliv na kolena ali na stegna. Ko je prišel
že nekoliko do moči, naj jemlje polkopel in zgornji poliv.

Bolnikom pa, ki dajejo že vso hrano nazaj in so že
zelo slabi, naj se napravljajo lahki obkladki na želodec, ki
je vroč. Obkladki se ponavljajo, kolikorkrat vročina prihaja
neprijetna. Dobro bo jim delo, če se jim omiva ves život,
to bo olajšalo bolezen, da bodo lažje trpeli, pomoči žal ni več.

4. Želodčni bol. Koliko ljudi toži o slabem želodcu!
In vendar navadno ni želodec bolan, marveč življenje ni
pravilno. Če želodec dobiva preveč hrane, mu primanjkuje
soka, jedi obleže, človeku prihaja slabo, javi se zgaga, želodec
se napihuje. Najboljše sredstvo je post, dokler človek ne
postane lačen. Z gladom želodec naznanja, da potrebuje hrane.

če je človek lačen, dišala mu bo vsaka tudi preprosta
jed, in če se pravilno živi, bo človek tudi o pravem času
imel pravi tek. Če pa želodec težko prebavlja, naj človek
vzame vsako uro žlico sveže vode.

Naj človek ne jč preveč tekočih jedi;  taka jed že¬
lodčni sok preveč razredči, da ne more pravilno delovati.

198

Naj bi ljudje tudi ne jedli prevroče;  vročina škoduje že¬
lodcu in razdira zobe. K mesu naj se vsakokrat jč prikuha,
ker se sicer želodec ugreje in razdraži. Naj se ne je pre¬
hitro;  kdor jed ni dobro žvečil, spravil jo je neprebavljivo
v želodec, kajti hrana mora biti s slinami prešinjena, če jo
naj želodec dobro prenese.

Nezdravo je preveč in prepogostoma  jesti. Že¬
lodec potrebuje nekaj časa, da si odpočije. Trikrat na dan
jesti zadostuje navadnemu človeku.

Nezdrave so preslane, prekisle, presladke  jedi.

Bolnika, ki nima teka, naj se k jedi ne sili, in za slab
želodec Kneipp odsvetuje juho, odsvetuje tudi mesni ekstrakt;
najboljše, pravi, da je stara žemlja, iz dobre moke pečena.

Otrokom naj se daje le toliko jesti, da jed lahko pre¬
bavijo in da se želodec tudi izpočije. Treba je paziti, da
se s hrano ne namašijo do vratih Otroci naj se privadijo
svoji množini hrane, kakor konj svojega ovsa.

Če kdo neprestano je in vselej je, kolikor more, raz¬
tegnil se mu bo želodec. Toliko ljudi trpi z želodcem, in
vendar v mnogih slučajih ni želodec bolan, marveč njihovo
življenje ni pravo.

H Kneippu so pripeljali enkrat bolnico. Bila je medla,
v obraz upadla in glas je bil slab. Kašljala ni, a želodec
je imela za nič. „Sam želodec je zdrav v tebi , 11  rekel je
prelat Kneipp bolnici. Sapa se ji je bila zaprla v trebuhu
— odtod bolni želodec.

Dobivala je mlačne spodnje ovitke, omivala si ves život,
polivali so ji hrbet in kolena, in poklekovala je do želodca
v vodo (pol minute). Napravila si je vsak dan eno porabo
predpoldnem in eno popoldne. Hodila je tudi vsak dan
nekaj časa bosa po mokrem kamenju. Te porabe so poka¬
zale zaprti sapi pravo pot, in ko sapa ni več tiščala na že¬
lodec, vrnil se je tek, rastla je kri, in v petih tednih je
bila bolnica ozdravljena.

Roza je trpela že več let z želodcem; nazadnje jo je
začel mučiti želodčni krč. Zdravniki so ji dajali vsa mo¬
goča zdravila, ali pomagalo ni nobeno. Videlo se ji je, da
veliko trpi; obraz je bil upadel, barva bleda, život sama
kost in koža; trebuh je bil napihnjen in tako bolan, da ji
je celo obleka napravljala bolečine. Jed je morala pogostoma
izbruhati; v roke in noge jo je vedno zeblo.

Tudi tej bolnici se je bila sapa zaprla; drugega ji ni
bilo ničesar. Trebuh ji je bil obolel vsled prehlajenja;

199

morala je pogostom a od vročega ognjišča v mrzlo ledenico.
Da ji to ne dene dobro, čutila je hitro, ali nikogar ni imela,
ki bi ji bil povedal, kako si naj pomaga. Tako je nosila
začetek bolezni, dokler se ni tako shujšala, da želodec ni
ničesar več prenašal.

Kneipp ji je naročil: prvi dan španski plašč, drugi dan
so ji na trebuh naložili poparjenega senenega drobca, tretji
dan je dobila kratki ovitek, četrti dan podkladek in na-
kladek. — Ob enem se je vsako noč dvakrat vso omila.
Kolikor mogoče je hodila tudi bosa po mokri travi in mo¬
krem kamenju, in včasih je imela vmes tudi kak poliv na
kolena. Ko minejo štiri tedni, dobila je le še vsak drugi
dan enkrat španski plašč, enkrat kratki ovitek. Ozdravela
je popolnoma.

Želve (bezgavke).

Še precej mlada ženska je imela po životu več ran, ki
nikakor niso hotele zaceliti; ena je bila na vratu, druga
na desnici, tretja na desnem stegnu. Zdravniki so rane
izrezovali, a pomagalo ni nič; rane niso hotele zaceliti in
so dalje tekle. Do jedi ni imela bolnica pravega teka; v
obličje je bila videti rumenkasta, in život je imela prav
slaboten — žena je bila želvasta (skrofulozna).

Ozdravljala se je tako-le:

1. Skoz osem dni je dobivala vsak dan poliv na hrbet
in poliv na stegna; ob enem si je vsako noč ves život
omila z mrzlo vodo.

2. Drugi in tretji teden je dobila zraven vsakdanjih
polivov na hrbet in stegna kratki ovitek.

3. Pila je sledeče čaje: a)  iz grškega sena in pelina;
b)  iz žajbelja, šentjanževih rož in škorčce (rmhna); c)  iz
lapuha, pripotca in tavžentrož; in sicer prvi teden prvi čaj,
drugi teden drugega, in tretji teden tretjega.

V štirih tednih so rane zacelile, ne da bi bili kaj de-
vali na nje.

Drugokrat pripeljejo h Kneippu devetletnega fanta, ki
je imel na nogi tri rane, en velik tvor in na roki dve rani,
iz katerih je prav veliko teklo. V obraz je bil fant bled in
svetel kakor porcelan; pravega teka do jedi tudi ni imel.
Sploh še fant nikoli zdrav ni bil. Mislili so, da pride sča¬
soma k sebi, ali z životom vred je rastla tudi bolezen.
Druga družina je bila pa zdrava. Mati je trdila, da je otrok
takrat obolel, ko so mu stavili osepnice.

200

Ta fant je dobil:

1. Vsak teden trikrat topel ovsenični ovitek.

2. Štiri ure po ovitku se je po vsem životu omil z
vodo in jesihom.

3. Tvor in rane so mu vsak dan obvezovali s poku¬
hanim senenim drobcem, katerega so puščali potem dve uri
na ranah.

Jesti je dobival fant vsak dan sladne kave z mlekom,
v katerem se je kuhalo malo sladkega janeža, ter preproste
mlečnate jedi in meseno juho. Pivo, vino in pravo kavo
mu je Kneipp ostro prepovedal. Ko so minili štirje tedni,
tekla je le še ena rana, in obraz je bil videti že dosti bolj
zdrav kakor poprej. Peti teden je dobil vsak dan za pol
minute mrzlo polkopel in vsako noč se je vsega omil z
vodo in jesihom. Za znotraj je dobil še vsak dan šest bri¬
novih jagod. Ko minejo zopet štirje tedni, mogel je v šolo,
život je okreval in z životom vred tudi duh. Jedel je za-
naprej samo preproste jedi in dobil še vsak drugi dan
mrzlo polkopel.

Odkod so bile rane? Od bolne krvi. In odkod je bolna
kri? Od tega, ker je fant dobival preveč sladkarij, ker je
prepogostoma dobival pravo kavo, pivo in vino. Preprosta
hrana mu je zboljšala kri, ovitki so raztopili gnilobo, z
omivanjem in polkopelmi pa se je ogrel in oživil veli život.

Zlata žila.

Ta bolezen je včasih podedovana od starišev, včasih jo
pa človek dobi vsled nepravega životarjenja. Kdor preveč
sedi pri delu, v pisarni, v učilnici, ta jo bode dobil, da sam
ne bo vedel, kdaj. Kmetom je ta bolezen komaj po imenu
znana, ker jim nikdo ne prinaša na mizo izbranih jedi, ker
jim je vino praznična pijača, in ker delajo in se kretajo
dan na dan na prostem.

Zlata žila navadno ni nevarna, ali nerodna je pa dovolj.
Vedno človeka ščiplje in žge, in to mora človeka storiti
kislega in jezastega. Vprašajmo najprej: Itako nastane ta
bolezen? Puran ti je gotovo znana stvar; videl si, da mu
visijo vrečice pod kljunom. Navadno so te vrečice prazne,
ali razdraži purana, in napolnile se bodo s krvjo. Zlata žila
je temu prav podobna. Na žilah se napravijo mehurčki, ki
so s slizo ali pa s krvjo napolnjeni. Včasih se tak mehur
pretrga, in iz njega se izlije rjava vlaga ali čista kri.

201

Kadar mehurčki iztečejo, tedaj je človeku malo boljše; do¬
kler so pa polni, delajo mu neznosne sitnosti. Več ko je
mehurčkov, in pogošče ko tečejo, slabše je za človeka, kajti
dotični kraj se začne včasih gnojiti, in tako nastanejo rane,
ki se ne dadd več ozdraviti.

Tudi za to bolezen je voda najboljša pomoč. V danki so
pogostoma mali črvički, ki povzročujejo hudo srbenje; zato
se naj napravijo hitro zaporedoma kake tri mrzle dristve
(klistirji); to bo črve izpralo. Da so se na danki napravili
omenjeni mehurji, temu je krivo to, da je prihajalo tja pre¬
več krvi. Odpravimo torej odtod nepotrebno kri in potem
raztopimo, kar je ondi sesedlega.

Za to je podkladek najboljši pomoček. Prav debel prt
večkrat vkup zložite, namočite ga v prav mrzlo vodo in
ga denite v postelj; človek se vleže s hrbtom na mokri prt
in ostane na prtu tri četrt ure.

To naj stori vsak teden tri- ali štirikrat, in tri- ali
štirikrat si naj pripravi sedečno kopel, mrzlo, pa kratko.

Kdor trpi z zlato žilo, naj to stori vsako leto večkrat;
po tem bo temu ali drugemu zlata žila popolnoma prešla,
vsem pa bo vsaj toliko pomagalo, da jih ne bo več tako
žgalo, kakor poprej.

Kdor si podkladkov ne more lahko delati, naj si dotični
del telesa vsak dan omije z mrzlo vodo; ako bolezen ni še
zastarela, bode z omivanjem samim kmalu vse prešlo. Dokler
pa človek s to boleznijo trpi, naj se varuje mehkih sedežev,

ki sploh niso zdravi, in naj pridno pije vodo, da bo lažje

hodil k potrebi. Naj se tudi izogiba opojnih pijač. Kako
morejo nekateri zdravniki nasvetovati za to bolezen mehke
sedeže in konjak (žganje), je težko umevno.

Oboleli živci.

Mlad duhovnik je nekje prestal velik strah. Od te dobe

ni bil več zdrav; srce mu je začelo nenavadno močno utri¬

pati. V nekoliko mesecih je utripanje sicer prešlo, a lotila
se ga je silna neduha, in trebuh ga je bolel neprenehoma.
Bil je mož ves bolan, vedno utrujen in žalosten. Glava mu
je bila težka, in včasih se mu je začelo tako motiti, da ni
mogel več izpolnjevati svojih dolžnosti. Zdravniki so mu
dajali razna zdravila. Eden mu je naročil, naj hodi pridno
na prostem in naj se vsak dan enkrat mrzlo koplje; to je
bolniku še najboljše dejalo.

202

Oglejmo si tega bolnika. V obraz je nenavadno rdeč;
robovi okoli očes so rumenkasti, očesa in ustnice mu kar
gorijo. Lasje so mu že vsi izpadli. Odkod to?

Kri možu sili preveč v glavo. Odpravimo jo v noge in
v roke in raztopimo, kar je sesedlega v njem.

Dobival je zaporedoma sopar na noge, sopar na glavo,
kratki ovitek in španski plašč, vsak dan eno porabo. Hodil
je prav veliko bos, in ker je bila zima, tekel je včasih tudi
bos po snegu. V treh tednih mu je bilo že dosti boljše.

Omeniti moramo, da se maršikaterikrat ne da poprej
natanko povedati, katera poraba bo bolniku najboljše dejala.
Vse so dobre, ali meni dene to dobro, tebi drugo; kaj pa
bolniku, to sam hitro čuti. Rabi to najčešče, kar ti najbolj
prilega; ali da bi izključno eno rabil in ničesar drugega,
bi zopet ne bilo prav. Vselej moraš ozdravljati ves život,
ne samo en ud, in porabe se morajo vsekdar tako izbirati,
da vse vkup ves život obsegajo.

Žoltenica.

Žolčni mehur je jetrom prirasten. V jetrih se dela žolč,
in iz mehurja odteka po dveh žilah. V teh žilah se napra¬
vijo včasih kamenčki; vsled tega ne more žolč naprej in
tako pride v kri. Tudi vsled kakega pritiska na jetra pride
včasih žolč v kri, ali pa po kaki hudi bolezni. Če niso
jetra sama bolna, žoltenica ni nevarna. Kdor pa ima bolna
jetra, naj se pripravi na smrt.

Zoper te bolezen jemlji tri- ali štirikrat na dan nekoliko
žlic pelinovega čaja in kakih šest poprovih bobik. Pri jedi
in pijači bodi bolnik prav zmeren; mlečnate jedi so zanj
najboljše. V tednu naj dobi dva ali tri ovitke, in vsako noč
si naj ves život omije z mrzlo vodo. Rumena barva ne bode
tako hitro izginila, ali to nič ne dene. Prav zamazan prt se
ne da tako hitro oprati, a kri tudi ne, če jo je zamazal žolč.

Če se pa rumena barva jame izpreminjati v rjavo in
črno, če tek pojema, če začne bolnika pod kožo žgati in
ščipati, tedaj so pa jetra bolna, in bati se je smrti.

Za bolna jetra je dobro piti vsako jutro in vsak večer
skledico mleka, v katero si dejal eno žlico zmletega oglja in
malo sladkorja.


Dodatek.

Nauk za stariše.

S tariši, v vaša srca je Bog vsadil veliko ljubezen. Križ,
ki ga imate z otroci, je tolik, da bi ga ne mogli pre¬
našati, ko bi vam ljubezen do otrok ne sladila grenkih
skrbi. Z detetom je mnogo dela, preden kaj postane iz
njega. Mlada žival si hitro sama pomaga. Pišče se je komaj
luščine iznebilo, že leta in skaklja, že si samo išče svoje
hrane. Poglej ubogo dete: kako dolgo, dolgo si ne more
samo kaj pomagati. Vsekdar pač ostane resnica: za ime¬
niten posel je treba časa. Človek je najimenitnejša stvar
na vsem svetu, zavoljo tega je za njegov razvitek treba
toliko časa. Človek pa se sam od sebe ne razvije, treba
mu je vzgoje. Da bo kaj prida iz deteta, treba je mnogo
skrbi. To skrb je stvarnik izročil vam, stariši; vzgoja
otrok je vaša prva dolžnost.  Če ste to dolžnost
zvesto izpolnili, tedaj ni bilo vaše življenje zastonj. Ali
gorje vam, če ste ta svoj posel zanemarjali; vaša malo¬
marnost vas bode še krvavo tepla.

Stopimo v kmečko kočo. Dekla je nesla kravam pre¬
vročo pijačo. Joj, kako huda je kmetica, češ, krava bi
utegnila oboleti in poginiti. Zato pravim: „Mati, prav imate;
treba je skrbeti, da bode žival zdrava, in da se kaj priredi! 11
Ali zdaj poglejmo otroke. Južina je skuhana; težko priča¬
kuje lačna deca jedi. Mati pride in ji nalije v skledico
njen del — ves vroč. Pri živini je bila mati huda, tukaj pa
prav sama daje otrokom to, kar bi moglo škodovati živini.
Ali je takim starišem res na svoji živini več ležeče, kakor
na svojih otrokih? Stariši, ne zabite nikdar, da je vaša
najsvetejša dolžnost, skrbeti za tiste, ki vam jih je stvarnik
sam dal v varstvo. Vzgojite jih stvarniku v čast, sebi v
veselje in otrokom samim v naj večji prid.

204

Da bi vsak mož in vsaka žena, preden stopita v zakon,
hotela prav spoznati svoj sveti stan in si prizadevati, da
si pridobita potrebnih krščanskih čednosti; zakonskim jih je
najbolj treba. Kjer deblo ni za nič, kakšen naj bo tam sad?
Slabih, malopridnih starišev sad bo težko kaj prida.

. če  pijan oče pretepa ženo, ni li morebiti on kriv smrti
svojega otroka? Da, marsikaterikrat že jeza in žalost zado¬
stujeta, da se pretrga slaba nit otroškega življenja. A ne
samo očetje, tudi matere so marsikaterikrat tega krive. Z
nemarnostjo in z drugimi smrtnimi grehi morijo svojega
otroka. Neizrečeno škodujeta v tem oziru žganje in — kava.
Po žganju in kavi pridejo ženske sčasoma ob ves tek in
ob vso moč; kakšno naj bode potem dete od take matere?
Slabo pride na svet in v nekoliko dneh zaspi za vselej.

Vas kmetice, bi še na nekaj prav posebno opozoril: Ne
morite svojih otrok s preobilnim delom! Marsikatera se boji
za vsak belič, ki bi ga morala dati dekli, in rajši dela vse
sama. Ali pač ne premisli, da je najprej dolžna skrbeti za
življenje svojega otroka? Skrbi, da bo otrok zdrav živel;
potem glej, da mu prigospodariš tudi premoženja. Mati krmi
krave. Ker ji je zmanjkalo trave, vzame koso in jerbas in
gre krme iskat. Zelenjadi natlači jerbas, da ga komaj
vzdigne, in to nese na glavi domov. Taka dela so spravila
že mnogo otrok z materami vred v bolezen in nesrečo. Kar
o tem delu, ravno to velja o škafih z vodo in posodah za
svinjsko klajo. Matere, bodite previdne, spomnite se vsako¬
krat, v kakšnem stanu ste. Naložite si manj in nesite dva¬
krat; to bode veliko pametnejše. Varujte se tudi v kuhinji,
da si ne škodujete s težkimi lonci.

Mati naj skrbi za svoj život, da bo zdrav in trden.
Ali, kako naj skrbi? Česa je njenemu životu treba? Gotovo
pečenke, klobas, vina, piva, in Bog ve, česa še. Nikakor ne!
Ali nisi še nikjer videl, da so otroci ubogih starišev zdra-
vejši od gosposkih otrok? Le preproste jedi dajejo človeku
moč in zdravo kri. Meso dela vročo, nezdravo kri; taka pa
ni za otroke. Tudi jesili je sovražnik krvi. Čisto drugače,
kakor navadni jesih, pa je kislo zelje. Zelje je zdrava jed,
ono ne škoduje. Torej si zapomnite: Nič prekislega in nič
prežarkega; tudi sol za kri ni dobra. Glejte, da ne bodete
jedle preveč naenkrat, temveč prav po malem in pogostoma,
to bo za vas dosti boljše.

Pivo in vino nista za matere. Pivo sicer život pita, a
moči mu ne daje nobene. Le poglej one, ki pivo prav na

205

debelo pij6; njihov obširni trebuh ni znamenje zdravja, in
jim dela gotovo le malo veselja.

Sladkarije v obče niso za nič; materam jih vsak zdravnik
prepoveduje. Kava je za matere škodljiva, žganje pa strup,
s katerim razdirajo življenje svojega otroka.

Skrbite tudi, da vam obleka okoli vratu ne bo petesna.
Kakor hitro je ovratnik pretesen, se zapira krvi pot, vrat
postane debel, in guša se začne napravljati. Matere naj bi se
nikdar ne prepasovale pretrdo. Morebiti je brhko prepasana
ženska res lepša od druge, ali zakonski ženi se nikomur ni
treba dopasti, kakor svojemu možu. Glejte tudi, da si no¬
gavic ne podvežete pretesno. Noge so zjutraj tanše kakor
zvečer, in odtod pride, da je podveza, ki je bila zjutraj še
dosti rahla, zvečer že pretesna. Vsled neumnega podvezo-
vanja je že marsikatera ženska dobila krtice.

Vrhu tega pa matere ne zabite nikdar na svoje verske
dolžnosti, sicer nikdar ne bodete srečne. Vez, ki veže mater
z Bogom, veže tudi deco s svojimi stariši. Matere, varujte
se prevzetnosti. Ako hočete imeti ponižne sinove in hčere,
bodite same krotke in potrpežljive, ako nočete, da bi vas
kdaj otroci žalili s svojo jezavostjo in nepokorščino.

Sin je navadno ravno tako jezast kakor oče, in hči
bode s svojo prevzetnostjo še mater prekosila. Deca nima
hudih nagibov iz sebe, temveč jih ima od starišev. Cul sem
nekdaj človeka reči: „Ta je storil hudodelstvo, ki ga bo

spravilo na vislice, za katere je bil njegov oče že davno
zrel.“ Zato, stariši, če želite pridnih otrok, ljubite Boga in
izprosite si od njega potrebnih moči, da bodete mogli kaj
opraviti z otroki. Sprejemajte pogostoma sveta blagoslovila,
da bode blagoslovljena tudi duša vašega otroka.

Ko je pa mlado dete zagledalo beli dan, kaj naj potem
z njim storite? V nekaterih krajih vedč gospodarji,^ da se
mora mlado žrebe ali tele obliti z mrzlo vodo. Živalca
pride prav slaba na dan; život ni vajen zraka, in pljuča še
prav dihati ne znajo. Tedaj živalci dobro dene mrzel poliv.
Isti ji pretrese život, in ta pretres nekako vse oživi, kri
jame redno teči, in pljuča začno pravilno delovati. Mlado
dete je nad vse slaba stvar. Ko bi ono moglo na pomoč
klicati, o kako bi vpilo: „Pomagajte mi v moji slabosti!“
Če ti kdaj pride v roke tako dete, spomni se tega-le sveta:
Pomoči ga hitro v vodo, ali samo za trenotek. Dete vsled
tega ne bo umrlo, nikakor ne, ampak bo potem začelo mirno
in krepko dihati. S tako kopeljo bi se ohranilo mnogim

206

otrokom življenje, ki morajo brez te pomoči takoj po porodu
zopet zapustiti svet. Ko dete malo vzraste, treba mu je prav
pogostoma mrzlih kopeli. Topla kopel je za stare ljudi, za
mladino pa ni. Krop rabi samo, da otroka osnažiš, za kopel
ga pa ne jemlji. Kopel naj bo vselej mrzla; seveda taka
kopel traja le nekoliko trenotkov in ne dalje. Topla kopel
život slabi, mrzla ga pa krepča in oživlja.

Skrbite, da pride mlado dete v dober zrak. Odrastlemu
človeku hudo dene, če pride v zaduhlo, smrdečo sobo, a ko¬
liko hujše še dene to rahlemu detetu! Ubogi črviček se o
tem sam ne more pritoževati, ali ti mati moraš biti toliko
pametna, da priskrbiš otroku to, česar mu je pred vsem
treba: dobrega zraka. Na zrak torej z otroki in v mrzlo
vodo, to jih bode^ utrjevalo, in rahli črvički bodo kmalu po¬
stali krepkejši. Če pa imaš prav močno dete, ne izgovarjaj
se: Otrok je itak zdrav, njemu tega ni treba. Debeli otroci
so pogostoma slabi; njihova debelost ni prava, oni niso
čvrsti, marveč napihnjeni in redki, kakor napojena goba.
Ne ustraši se malega dela, ki ti ga napravlja to utrjevanje.
Ali z bolnimi otroki ne boš imel veliko več opravka? Utr¬
jeno dete pa bo varno bolezni, veselo bode rastlo in cve¬
telo. „Domači Zdravnik 11  ti je že povedal, da so vigredni
otroci dosti zdravejši in čilejši od jesenskih. On ti je tudi
povedal vzrok: Vigredni otrok pride kmalu na zrak in na
solnce, zimski pa ne. Izbe se na kmetih navadno preveč
netijo. Dete se dene skrbno zavito v toplo postelj. „Domači
Zdravnik 11  ti je pa tudi povedal, da preobilna toplota še
odrastlemu človeku silno škoduje; toliko bolj na škodo bo
ubogemu otroku! Morebiti odideta še pestunja in mati, dete
začne mencati, ono spravi raz sebe odejo, in dobi tako katar.

Zdaj mi morebiti kaka mati odgovori: „Da je dete pri
pokoju, zato ga povijamo, in povito ne bode moglo spraviti
odeje raz sebe.“ Stariši, kaj bi pa vi počeli, ko bi vam kdo
zvezal roke in noge, in to ne samo enkrat, marveč dan na
dan, dolgo časa naprej? Bržkone bi bili jezni, kričali bi in
vpili na pomoč. Glejte, ravno to dela tudi kričeče dete.
Povito se ne more ganiti niti z rokami, niti z nogami, in
vendar bi bilo mladini treba k pravi rasti pregibanja. Na¬
rava dete priganja, da bi teptalo s svojimi udi, vi pa s
povijanjem to zabranjujete. Ne bojte se, da bi otroci brez
povijanja ne dobili ravnih udov. Po mestih tudi otrok ne
povijajo več. Kdo pa živalce povija? In vendar dobijo
ravne ude! Ovij dete rahlo, toliko, da si z nohti ne bode

207

razpraskalo obraza, in da ne bode moglo odeje razmetavati,
sicer ga pa ne mučite z neumnim povijanjem.

Ne vsiljujte otroku na glavo debelih čepic; debele, pre¬
tople čepice so vzrok mnogim boleznim. Najboljša obleka
je platnena, in sicer je domače platno najboljše, kupljena
tančica pa ni veliko vredna. Nogavic otroku nikdar ne
obuvaj; iste otroku veliko škodujejo. Ne boj se, da bi se
boso dete prehladilo. Perilo naj bo vedno snažno. Ko se
eno zamaže, vzemi drugo, če hočeš imeti zdrave otroke.
Tudi na to glej, da otroku nikoli ne oblečeš mokrega perila.
Mokra srajca bi detetu mogla biti celo na škodo. Na to
vas moram tudi še opozoriti: Ne sušite plenic in drugega
perila v sobi, kjer imate otroke. v  Prvič je to gnusno in
drugič za otroke jako nezdravo. Še slabše je pa za otroke,
če mati v otroški sobi gladi perilo. Sopar, ki nastaja pri
glajenju, že odrastlim jako škoduje!

Otroška postelj naj ne bo premehka, sicer nastanejo
v njej jame, in v jami ležeče dete bi se preveč segrelo.
Vzglavje ne sme biti previsoko; isto naj vzdiguje glavo
samo toliko nad pleča, kolikor naravno pleča globlje ležijo.
V postelji detetu srajce nikdar ne zapenjaj, niti okoli vratii,
niti pri pesteh. Ge je srajca količkaj pretesna, lahko po¬
vzroči mnogo bolezni, zlasti pa gušo. Navadno je guša ne¬
nevarna napaka, a ona je tudi že mnogo ljudi spravila v
prezgodnji grob.

Kaj naj povemo o zibelki? Mnogi zdravniki trdijo, da
je zibanje otroku silno na škodo. Naj se pusti odrastel človek
dalje časa zibati, ali mislite, da mu bo potem dobro? Ne,
motiti se mu bo začelo. To je dokaz, da imajo zdravniki
prav, da zibanje ni za nič. Zibanje je popolnoma nepo¬
trebno delo, ki se ga napravljajo matere same. Da bi naj
matere ne jemale otrok s seboj v postelj, tega pa mislim,
mi ni treba tukaj podrobno razlagati.

Le opusti zibanje in pestovanje; dete bo sčasoma brez
tega mirno. Ce pa otrok noče spati, tedaj je ali bolan, ali
pa se mu je v postelji zgodila kakšna nesreča.

Bolno dete zdravi z vodo, seveda rahlo in primerno
rahlemu životu. Ce ga muči vročina, omij ga nekoliko-
krat na dan z mrzlo vodo; ali pa namoči obrisalko v
mrzlo vodo in mu napravi s tem mrzel ovitek. Prehlaje¬
nemu detetu pa nalagaj tople nakladke z vodo in jesihom;
to ga bode kmalu ozdravilo. Pred boleznimi pa že zdra¬
vega otroka utrjuj z mrzlimi kopelmi. Trudno dete spravi

208

vsakokrat k pokoja, in spečega nikdar ne vzbujaj. Saj
pravijo, da speče dete z angelci igra; ne krati mu torej
tega veselja.

Dosti neumna je tudi šega, da mašijo otroku neprene¬
homa v usta gnusni čepek. Dajaj otroku o gotovem času
potrebno jed, in dete bo ravno tako zadovoljno in veliko bolj
zdravo. Kmetje, ako bi živini ves dan pokladali krmo, ali
bi ne bila ves dan nemirna? Tako pa, ko dobi o gotovem
času svojo klajo, ne zmeni se med časom za prazne jasli.

Dete se je čepka navadilo; zdaj mu pade iz ust, in začne
jokati. Tako je ravno čepek vzrok, da dete nima pokoja.
A ne samo to; vedno sesanje je tudi zdravju škodljivo.

Ako pa že dete včasih vkljub vsi skrbi kriči, pusti ga
kričati, vsaj nima drugega opravka. Kričanje mu okrepčuje
prsi in pljuča, spravlja kri v tok in pomaga tudi želodcu
pri prebavljanju. Zato pravim: Semtertja pustite otroke kri¬
čati; ko se bodo utrudili, bodo že sami utihnili. Gorjč pa
onim materam, ki hočejo deco uteševati z makom ali žga¬
njem. Take matere so krive, da postanejo njihovi otroci
omotični in neumni, one so morilke svojih otrok.

Vzrastlo dete s posteljico ni več zadovoljno in hoče
ven, mamici na roke. Njegove oči se radovedno ozirajo na
vse strani, in ušesa pazljivo poslušajo na vsak glas. Male
ročice steguje za vsem. O tem času nosite svoje otroke
prav pogostoma na prosto; to bo dobro za njihove oči, nji¬
hova ušesa, sploh za ves život.

Otrok v rasti potrebuje mnogo hrane. Daj mu dosti,
ali ne preveč jesti. Pri otrokih so navadno oči bolj lačne,
kakor želodec. Najboljša hrana za otroke je mleko. A samo
mleko bi ne bilo dobro, zato mu vsakokrat prilij malo vode.
Še zdravejše bode mleko, če deneš vanje malo janeža. Včasih
pa je razen mleka tudi še česa drugega treba, kakor pre¬
žgane juhe ali -želodove kave. Štiri- do šestkrat dajajte
otrokom jesti, vselej o gotovem času, sicer pa naj ostane
želodec pri pokoju. Navadite otroke, da bodo počasno jedli;
ne dajajte jim nikdar prevročih jedi, in glejte, da jih nikdar
s kako pogreto jedjo ne skazite. Sladkarije niso za otroke,
mastne jedi tudi ne; ravno tako jim škodujejo kisle in močno
slane jedi. Take jedi delajo ostro in nezdravo kri, in takim
otrokom se potem prav rado izpušča.

Obleka okoli vratu ali pri pestčh ne sme biti pretesna.
Kadar bo šivilja delala novo perilo, skrbite, stariši, da bo
naredila prav obširne ovratnike in zapestke. Tudi črevlji

209

naj ne bodo pretesni. Kmetje so v tem oziru bolj pametni
kakor meščanje, ki si kupujejo tesne črevlje in z njimi prav
veliko trpe. Nespametno in celo nezdravo je otroke predebelo
oblačiti. Otroškim prsim je treba gibanja. Mlade prsi naj
bi rastle, pod debelo obleko se pa nikdar ne bodo prav raz¬
vijale. Oblačite otroke izdatno, ali nikdar pretežko. Otroška
kri je vroča, dete nikdar ni pri pokoju, zato se ti ni treba
bati, da bo otrok pri prvi mrzli sapici zmrznil.

Človeku je delavnost prirojena. Bog nas je k delu ob¬
sodil, in le delavni človek je srečen in zadovoljen. Kruh, ki
si ga je človek sam prislužil, je dober, akoravno je more¬
biti rod. Otrok hoče kmalu delati. Stariši, učite otroke prav
zgodaj resnega dela. O prvem času slabi fant in slabo dekle
seveda še nista za nič; tedaj jih pustite igrati. Ali priskr¬
bite jim take igre, da se bodo igraje učili delati. Napravi
fantu majhna poljska orodja; kadar gre oče orat, naj vzame
fanta s seboj, in kjerkoli more kaj pomagati, naj fant po¬
maga. Mati naj bi pa imela dekleta pri sebi v kuhinji, pri
sebi pri kolovratu, in naj bi jim dala punčko, da bi se de¬
kleta pri tem priučila šivanju, pletenju, preji in kuhinjskemu
delu. Kmalu mine čas igre in pridejo leta, ko pametni sta¬
riši dado fantu v roke cepec in oralo, dekletu kolovrat, iglo
in druga orodja. Stariši, glejte, da k temu pravega časa ne
zamudite. Velika škoda, ki jo napravljajo naše šole, je ta,
da morajo otroci še sedeti na šolskih klopeh, ko bi lahko
že delali s cepcem, koso in grabljami. Otroci se naj zgodaj
prepričajo, da je človek ustvarjen za delo; oni bi naj zgodaj
razumeli, da je lenoba vseh grdob grdoba. Prepričajte otroke,
da jih delo ne utrujuje, temveč jim daje zdravje in moč.
Otroške kosti so pa še mehke, mladi udje še niso utrjeni*.
Mladi fant hoče kazati svojo moč, in zraven si morebiti
napravi škodo, za katero trpi potem vse življenje. Stariši,
glejte, da se kaj takega ne bo zgodilo.

Dajajte otrokom lep zgled delavnosti; zgled bode veliko
več izdal kakor besede. Pridnega, delavnega očeta sinovi
bodo tudi pridni, in hčere pridne matere bodo tudi vsakemu
delu kos. Ko vidite otroka pridno delati, hvalite ga in dajte
mu kaj za to. Dajte otroku majhno hranilnico in včasih
tudi kako desetico, da jo ponese v njo. Tako se bo otrok
naučil, kako si kaj prisluži, in tudi, kako je treba prislužek
shraniti. Daj mu za plačilo kako živalco, naj si bo kokoš,
ali jagnje, ali tele. To bo za njega najpripravnejše plačilo,
s katerim imajo otroci veliko veselja, in pri katerem se

14

Domači Zdravnik.

210

igraje učijo gospodarstva. Ob enem pa nikdar ne zabite
otrokom razlagati, da človek ne dela samo za časni dobiček,
in da ubogi denar ni vreden, da bi se trudili zanj vse
svoje življenje. Učite jih, da človek dela za veliko lepše
plačilo, ki ga čaka tam na onem svetu.

Otroci prirastejo. Tedaj se jame kazati skoro pri vseh
neka napaka: Postanejo svojeglavih, nočejo več ubogati;
vedo si sami pomagati in mislijo, da bi bilo zanje sramotno,
ko bi še ubogali stariše in druge ljudi. Človek pa mora
znati ubogati, sicer ne bo nikoli kaj prida iz njega. Zato
učite, stariši, otroke ubogljivosti. Ali ne terjajte preveč in
ne premalo pokorščine. Pustite včasih otroke, da to. ali ono
po svoje storijo, ali kadar ste kaj ukazali, od tega ne od-
jenjajte; otrok naj ve, da vam je dolžan pokorščino. Zlasti
pa pazite, da ne boste puščali svojih polodrastlih otrok te¬
kati ves dan, koderkoli se jim poljubi. Glejte, da ne pride
otrok med hudobne ljudi. Da bodo pa otroci rajši doma
ostajali, bodite vi stariši taki, da vas bodo otroci res lju¬
bili; potem si otroci druge družbe ne bodo preveč želeli.
Kjer je pa doma veden prepir, ali more tam otroka dom
veseliti? Priskrbite otrokom ob nedeljah in praznikih kako
nedolžno zabavo in odprite klet in shramno. Ko bi si stariši
kupili sodec vina, imeli ga doma v kleti in ob praznikih
dali otrokom doma kozarec praznične pijače, koliko manj
sinov-pijancev bi bilo, kako stoterno bi se tisti novčiči po¬
vrnili, ki ste jih tem potom potrosili. Da, ko bi stariši bolj
vedeli otroke zadrževati ob nedeljah domh, bilo bi veliko
manj malopridnih sinov in ničemurnih hčer.

Stariši, ubogajte tem naukom in imeli bodete otroke
zdrave na duši in telesu. Ali bi bilo to plačilo premajhno
za vašo skrb? Prav gotovo, da je vaša skrb velika, ali
plačilo za njo je tudi nad vse lepo!

Stvarno kazalo

po abecednem redu.

A. Stran

Aloja ali lopdtika.77

Angelika ali gozdni koren . 78

Arnika montana.79

B.

Baldrijan ali motovilec. . . 94

Bezgavke ali želve ....  199

Bezgovec.80

Blaznost.71, 73

Bledica.53, 91, 108

Bljuvanje krvi.93

Bolehnost.109

Bolezni ledvične . . . .26,  148

Bolezni mehnrne . . . .27,  154

Bolezni otroške.168

Bolezni po abecednem redn . 108

Bolezni spodnjega života . . 181

Bolezni v glavi.63

Bolna čreva.112 :

Bolna hrbtenica.127

Bolna jetra.  132

Bolna noga.161

Bolna pljuča.171

Bolni možgani.155

Bolni vrat.195

Bolno grlo.126

Bolno srce.182

Borovnice ali črnice ....  82

Bos hoditi.45

Bos hoditi po mokrem kamenju 46

Bos hoditi po mokri travi. . 46

Bos hoditi po snegu ....  47

Bramorka.85, 110

Brdnja ali arnika.79

Brinovice.81

Č.

Gaji.76 ;

(lesa je treba k zdravju . . 11

čistilo za kri . . 77, 80, 86, 107

Čreva.112, 113

črevesni katdr ....  113, 136 j

Črnice ali borovnice .... 82

Stran

Črničje žganje.82, 114

Črvi ali gliste.115

črvivec ali arnika ....  79

1 ).

Ud vica (Diphtheritis) . . 35, 115

Delo in gibanje.37

Delo in počitek.17

Dobova skorja.83

Drevesna smola.101

Driska ....  26, 81, 113, 136

Duševna klavrnost ....  130

E.

Encijan ali svišč.83

Ekstrakti.76

Emfizem pljučni.173

Enostranski glavobol . . . 123

F.

Eenhel ali sladki janež ... 86

Fižol.23

a.

Galun.83

Garje.117

Gibanje ........  37

Glas izgubljen.118

Glavobol ....  100, 121, 123

Gliste ali črvi . . . . . . 115

Gluhost in mutavost. . . . 123

Gniloba med prsti ....  51

Gorečica ali zgaga ....  103
Gozdni koren ali angelika . 78

Griža.25, 125

Grlo bolno.126, 192

Grško seno.84

Guša.170

H.

Habat ali smrdljivi bezeg . . 84

Hipohondrija.130

Hoja po vodi.48

Piran š

Hrana za bolnike.25

Hrbtenica bolna.127

Hripa ali influenca ....  131

Hripavost.128

Ilromost.129

Hudi lišaj.151

Hudi lišaj na glavi ....  153

Hudi lišaj na nogah ....  153
Hvošč ali njivska preslica . . 85

I.

Igla pogoltnjena.131

Ilovica.85

Influenca ali hripa ....  131

Iscbias.131

Izguba krvi.144

Izgubljen glas.118

Izprehajanje po vodi....  48

Izprebod in delo . . . . • 18

Izstop danke.83

J.

Jagode.86

Janež.86, 87

Jed in pijača.21

Jetika.105

.Jetrne bolezni.132

K.

Kadulja ali žajbelj ....  106

Kafra.88

Kairno olje.139

Kako naj rabimo vodo ... 43

Kako se zdravje ohrani ... 11

Kamen in pesek.133

Kamelice.88

Kašelj ....  13, 91, 135, 168

Katšr ali nahod . . . 135, 168

Katar črevesni ....  113, 136

Katar očesni.164

Katšr v sapniku.137

Katar želodčni.26, 137

Kava.32

Kila ..138

Kislica.88

Klinekovo olje.95

Koleno oteklo.140

Kolera.141

Kčlika ali trod.142

Kopačica ali lapuh ....  91

Kopeli.51

Kopeli za posamezne ude . . 59

Kopel iz smrečja ....  54, 59

Kopel v slanem kropu ... 54

Str. n

Stran

Meta.

Migrena.123

Mleko . . .. 2 '3

Močvirna detelja .....  93

Moka in močnate jedi ... 24

Mokra srajca.73

Mokrotno stanovanje .... 20

Motovilec (baldrijan). . . . 94

Možgani.155, 156

Mraz. 12

Mrena na očesu.165

Mrtvond.15'

Mrzla kopel.51

Mrzla kopel za bolnike ... 56

Mrzla kopel za zdrave ... 54

Mrzle noge.47, 64

Mrzlica.159

Mutavost in gluhost ....  123

M.

Nageljnovo olje.95

Nahod ali katar . . 13, 135, 168

Nakladek.49

Nakladek na trebuhu ... 50

Nakostni tvori.191

Napihovanje.101

Narastki na kosti.51

Nauk za stariše.203

Navadni janež.87

Naval krvi.47, 146

Neduha.160

Nervozni glavobol ....  123

Netresk (Sempervivum tectorum) 95

Nezdrav pot.174

Njivska preslica ali livoše . . 85

Noga bolna.161

Noga ranjena.164

Noge mrzle.47, 64

Noge otekle.64, 162

Noge potne.163

Noge smrdljive.64, 163

Nohti v stran rastoči ... 51

O.

Obkladki.49

Obleka. 11

Obleka za otroke.35

Oboleli živci.201

Očesni katar.164

Oči tekoče.63

Oči vnete.60, 63

Oglje. 95

Olja.77

Stran

Omedlevica.83

Omela.95

O mi vanj e.68

Omotica.166

Opeklina.106

Osepnice.166

Oslabelost.52, 89

Ostri poliv.68

Oščavanje.87

Otekle noge.64, 162

Otekle žleze.63

Otekline ... 51, 64, 106, 170

Oteklo koleno.140

Otrobov kruh.96

Otroške bolezni.168

Ovitek na glavo.69

Ovitek kratki.72

Ovitek na noge.71

Ovitek spodnji ......  71

Ovitek veliki.73

Ovitek na vrat.70

Ovitki.69

Ovsenična kopel ....  54, 59

Ozeblina.47

P.

Padavica.170

Parna kopel.65

Pelin.96

Pesek in kamen ..*...  133

Pibrovi koren.97

Pijača.21, 27

Pijavke.50

Pik strupene živali ....  65

Pivo.2 /

Platneno perilo.14

Pljuča bolna.171

Pljuča vneta.173

Pljučni emiizem.173

Počitek.17

Podkladek.49

Pokostnioa vneta.174

Polivi.48, 65

Poliv na glavo.68

Poliv na hrbet.67

Poliv na kolena -.66

Poliv na roko.67

Poliv na stegna.67

Polkopel.52

Polni poliv . ..67

Popelj ali selzenovec ... 99

Popolni sopar aii parna kopel 65

Poškodovana hrbtenica . . . 127

Stran '

Potne noge.168

Pot nezdrav.174

Potrošnik ali revar ....  98

Povojček.97

Prahovi.77

Prehlajenje.175

Preslica njivska ali hvošč . . 85

Prezračevanje sob.21

Prikuha.22

Priprotec ali trpotec ....  97

Prisad.65

PrišS.176

Protialkoholično gibanje . . 29

Protin.73, 105

Prsna mrena vneta ....  176

K.

Rak ali lupus ....  154, 177

Rane. 78, 85, 91

Ranjena noga.164

Razmoke.76

Razpadla kri.145

Revar ali divji regrat ... 98

Revmatizem sklepni ....  179

Revmatizem v mišicah . . . 177

Rman (škoreca) . 62, 65, 92, 111

Rožmarin.99

Rudninske kopeli .....  59

Ruta (vinska).106

* S.

Sapa smrdeča.93

Sapa težka.174

Sapa zasedla ... 72, 73, 143

Sapnik bolan.63, 92

Sedežna kopel . 53

Selzenovec ali malva ... 99

Senena kopel.54, 58

Sir.23, 99

Sirotka .99

Sivkno (lavendeljnovo) olje . 100

Sklepna bolezen ....  58, 104
Sklepni revmatizem ....  179

Skranje bolne. 84

Skrnina.58, 178

Skata (sir).99

Slabota.181

Sladki janež.86

Sladna kava ......  33

Slepota.165

Slizna vročnica ....  63, 73

Smetlika.100

Smola drevesna.101

Stran

Smrdljive noge.64, 163

Smrdljivi bezeg (hab&t) . . 84

Smrečja kopel.54, 59

Sneženi nakladki.50

Sočivje ..23

Sopari.60

Sopar na glavo.61

Sopar na noge.64

Sopar na nos ali ušesa ... 63

Sopar na roko.63

Sopar za posamezne ude . . 65

Sopar za spodnji život ... 64

Spalnica 36

Spodnjega života bolezni . 53, 181

Spodnji ovitek.71

Srajca mokra.73

Srčne bolezni.182

Stanovanje za zdrave ... 20

Stanovanje za bolnike ... 21

Stati v vodi.48

Strd ali med.101

Stročnica.23

Suha kopel. 61

Sušica.184

Sušica hrbtnega mozga. . . 128

Svetloba.11

Sv. Janeza roža ali krčevec . 87

Svišč (encijan).83

Š.

Šal kot ovitek.70

Šarlah ali Škrlatica ....  186

Sena v obrazu.187

Šentjaneževa roža ali krčevec 87

Šipečje jagode.99

Škoreca (rman). . 62, 65, 92, 111
Škrlatica ali šarlah ....  186

Šola in stan.37

Šola odrastle mladine ... 40

Španski plašč ali veliki ovitek 73
Šumenje v ušesih.92

T.

Tavžentroža.103

Tekoče rane. 78, 85, 91

Tifus.188

Tinkture (razmoke) ....  76

Toplota.12

Topla kopel.57

Topla kopel za bolnike ... 58

Topla kopel za zdrave ... 58

Torica.103

Trakulja.115

Stran

Trebušnica vneta .
Trganje . . ■ •

Trnovčev cvet . .

Trobentica . . .

Trod ali kčlika
Trpotec ali pripotec
Truskavec . . ■

Tvori.

190

73

104

104

142

97

104

190

U.

Ugriz steklega psa
Ujedanje (kblika) . _
Ujed strupene živali
Ušesa bolna . . .
Utripanje srca . .

Utrjevanje . . .

Utrjevanje nog . .

. . . 65

... 142

. . . 65

. . 63, 92
93, 106, 182
. 12, 43, 45
. . 15, 45

V.

Varaj noge mraza ....  15

Varuj se vročine.15

Veliki ovitek _.73

Vetrovi zasedli . . . 72, 73, 143

Vidoviča.73, 191

Vijolica.105

Vino.27

Vinska ruta ali virand . . . 106

Vneta čreva.113

Vneta kri.193

Vneta pljuča.172

Vneta pokostnica.174

Vneta prsna mrena ....  176

Vneta trbušnica.190

Vnetica grla.126

Vneti možgani.156

Vnetje.192

Vnetje bedrnih živcev . . . 131

Vnetje ledvic.149

Vnetje mrene na možganih . 157

Vnetje v grlu.192

Voda najboljša pijača . 27, 31, 74

Voda zaprta.193

Vodenica.194

Vrat bolni.195

Kazalo

Stran

Predgovor.3

Uvod. 7

Prvi del.

Česa je treba k zdravju in
kako se zdravje ohrani.
Svetloba, zrak, obleka ... 11

Varuj noge mraza.15

Varuj se vročine.15

Delo in počitek.17

Izpreliod in delo.18

Stanovanje.20

O jedi in pijači.21

Hrana za bolnike.25

Pijača.27

Protialkoholično gibanje ... 29
Voda najboljša pijača ....  31

Kava.32 j

O vzgoji otrok.33

Kako se naj otroci oblačijo. . 35

Skrbite za dober zrak v spalnici 36

Delo in gibanje.37

Šola in stan.37

Šola odrastle mladine .... 40

Drugi  del.

Kako naj rabimo vodo '!

Splošni navod.43

A. Kako  se je treba utrjevati?

1. Bos hoditi.45

2. Bos hoditi po mokri travi 46

3. Bos hoditi po mokrem ka¬
menju .46

4. Bos hoditi po snegu ... 47 '

5. Izprehajanje po vodi ... 48

6. Stati v vodi.48

7. Polivi.: . . 48

Stran

c)  Sedečna kopel ....  53
i)  Kopel za ves život...  54

1. Mrzla kopel.54

2. Topla kopel.57

d)  Kopeli za posamezne ude 59

1. Kopel za roke in noge 59

2. Kopel za glavo ... 59

3. Kopel za oči ....  60

3. Sopari.60

a)  Sopar za glavo ....  61

b)  Sopar na nos ali ušesa . 63

e)  Sopar na roko ....  63

e)  Sopar za noge ....  64

d)  Sopar za spodnji život . 64

e)  Sopar za posamezne ude 65

f)  Popolni sopar ali parna

kopel.65

4. Polivi.65

a)  Poliv na kolena ... 66

b)  Poliv na stegna. ... 67

e)  Poliv na hrbet ....  67

c)  Polni poliv.67

d)  Poliv na roko.67

e)  Poliv na glavo ....  68

f)  Ostri poliv.68

5. O mi vanj e.68

6. Ovitki.69

a)  Ovitek na glavo ... 69

b)  Vratni ovitek ....  70

c)  Šal kot ovitek ....  70

c)  Ovitek na noge ....  71

d)  Spodnji ovitek ....  71

e)  Kratki ovitek ....  72

f)  Mokra srajca.73

g)  Španski plašč ali veliki

ovitek.73

7. Voda najboljša pijača ... 74

B. Kako se zdravimo z vodo?

1. Obkladki.49

a)  Nakladek.49

b)  Podkladek.49

c)  Nakladek na trebuhu . . 50

2. Kopeli.51

a)  Kopel za noge ....  51

b)  Polkopel

Tretji  del.

Lekarna .75

Bazmoke, čaji, prahovi, olja . 76

Zdravila po abecednem redu . 77

Četrti  del.

Bolezni po abecednem redu 108
o da tek:  Nauk za stariše . 203

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA