6 VELIKI INTERVJU IRENA CERAR,
PRIPOVEDOVALKA PRAVLJIC
21 PORTRET
MAJA DRLJEPAN - BADOVINAC, MODNA OBLIKOVALKA
22 SPORT
JOGA - PRIMERNA
VADBA ZA VSAKOGAR
SLAMNIK
glasilo občine domžale
26. oktober 2012 | letnik lii | številka 12 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale
slamnik@kd-domzale.si
Foto: Andraž Gregorič
Orkester Spira Mirabilis navdušil naše občinstvo
Edinstven dogodek ob otvoritvi novega koncertnega cikla z enim od najbolj nenavadnih in uveljavljenih orkestrov v Evropi.
Na otvoritvenem koncertu letošnjih domžalskih popotovanj smo bili v sredo, 10. oktobra 2012, v okviru modrega abonmaja, abonmaja klasične glasbe, priča nepozabnemu simfoničnemu doživetju, ki le redko zaide na naše odre. Prvič v Sloveniji smo lahko prisluhnili enemu od najbolj nenavadnih in uveljavljenih orkestrov v Evropi - orkestru Spira Mirabilis, ki je brez dvoma izpolnil obljubo umetniškega vodje koncertnega cikla Mateta Bekavca ter nas navdušil s svojo predanostjo, temperamentom in energijo. Nedvomno dogodek, ki se ne zapiše le v spomin, temveč tudi v srce.
AKTUALNO
Rekonstrukcija in širitev vrtca Palček na Viru
8. oktobra 2012 je bila slavnostno podpisana pogodba za rekonstrukcijo in širitev vrtca Palček na Viru. Gradbena dela, katerih vrednost znaša 1,7 mio EUR, se bodo začela v tem mesecu. Župan Toni Dragar verjame, da bodo dela potekala v skladu s terminskim planom in da bodo lahko otroci vstopili v nove prostore že septembra 2013. Celotni kompleks vrtca bo po rekonstrukciji predstavljal skupaj 10-oddelčni vrtec s sodobno kuhinjo in zadostnimi zunanjimi površinami ter zadostnim številom parkirišč.	> 3
Skupina mladih glasbenikov, ki z neverjetno energijo in predanostjo dobesedno na novo ustvarja koncertni koncept klasične glasbe ter vrhunsko izvedbo križa z uporniškim, skoraj anarhističnim pristopom, je slovensko občinstvo navdušila z interpretacijo Dvoržakove Simfonije št. 7 v d-molu, op. 70.
Orkester Spira Mirabilis, ki s svojo čudežno močjo v zadnjem času osvaja evropske odre, sestavljajo glasbeniki iz celega sveta, ki so v povprečju stari 26 let ter sicer igrajo v številnih velikih evropskih orkestrih. Kot jih je opisal Toby Deller v Classical Music Magazine, gre pravzaprav
TEMA MESECA
Vodič po ekološki ponudbi Domžal
Živimo v času vse večjega ozaveščanja o pomenu zdrave prehrane in odgovornega ravnanja z okoljem. Da se tega zaveda vedno več ljudi tudi v Domžalah, dokazuje že tretji Bio dan, ki se je 29. septembra odvijal v Češminovem parku. Mi pa smo za vas v tokratni temi meseca raziskali, kako je v Domžalah in okolici poskrbljeno za ekološko ozaveščene prebivalce.
O pridelavi ekološke hrane smo se pogovarjali tudi s Cvetko Videmšek, ki po biološko-dinamični metodi kmetuje že od leta 1998.	> 8
za »skupino revolucionarjev, ki so se odločili premagati glasbeni establišment«. Nikoli ne delajo z dirigenti, nimajo solistov in so brez uprave, brez vodstva. Edina hierarhija, ki obstaja znotraj orkestra, je hierarhija idej in potrebe po osvoboditvi od običajnih omejitev industrije klasične glasbe. Orkester na koncertu običajno izvaja le eno simfonijo, ki pa se razvije v večer raziskovanja. Pogosto se s publiko pogovarjajo o glasbi, ki jo izvajajo, in o tem, kako jo izvajajo. Tako je bilo tudi v Domžalah, kjer je njihov način dela predstavila Slovenka, odlična flavtistka Alja Velkaverh, sicer članica prenekaterih
KULTURA
Tretja sezona Pravljic za odrasle
V Knjižnici Domžale bodo letos že tretjo sezono zapored potekala srečanja Pravljice za odrasle, ki jih pripravljata knjižničarja Luka Hrovat in Mirjam Stih. Z izjemnim žarom in energijo se trudita odraslim ponovno vzpostaviti stik z otroškim v nas, kar je lahko v težkih časih rešitev za premagovanje vsakodnevnih stisk. Pred pričetkom nove sezone sta spregovorila o osnovnem konceptu in razmišljanju, ki ju vodi pri pripravi te inovativne oblike srečanj z bralci. Ne pustite, da vaša domišljija zaspi!	> 16
evropskih simfoničnih orkestrov. Kot je zapisal dr. Franc Križnar: »Če smo ob koncu prve Bekavčeve sezone v KDFB podvomili v morebitni crescendo ali celo presežke le--te, lahko zapišem, da dvomov o vsem tem ni več«.	> 18
ki
NE POZABITE PRESTAVITI URE
Ne pozabite v noči s sobote, 27.10., na nedeljo, 28. 10., prestaviti urinih kazalcev za 1 uro nazaj - na zimski čas.
OKOLJE
Od kod izvira voda, ki jo pijemo v Domžalah
Preverili smo, od kod prihaja naša pitna voda, kakšna je, kdo skrbi zanjo ter kako z njo varčno ravnati v vsakodnevnem življenju. Občani in občanke občine Domžale kakovostno pitno vodo pridobivamo iz treh vodooskrbnih sistemov. Večina pitne vode v našo občino prihaja iz aluvialnega nanosa Kamniške Bistrice na Kamniško--domžalskem polju. Ena najpomembnejših nalog naše Občine je tudi varovanje pitne vode, mi pa smo vam pripravili nekaj koristnih nasvetov, kako lahko sami zmanjšate porabo vode.	> 27
Plemeniti lipicanci v Domžalah
Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je v Domžalah organiziral konec tedna z lipicanci -prireditev z naslovom Lipicanci na Univerzi.
13. in 14. oktobra so obiskovalci lahko spoznavali te čudovite živali, ki so eden od slovenskih simbolov. Lipicance, poznane po živahnem temperamentu ter dobri učljivosti, ki so primerni za izvajanje tako klasičnih dresurnih elementov kot tudi vseh drugih oblik konjeniškega udejstvo-vanja pod sedlom in v vpregi, so v okviru projekta predstavili na različne načine. V dopoldanskem času je bila prikazana šola jahanja, ki je bila za obiskovalce na voljo brezplačno, najmlajši so spoznavali plemenite živali v konjičkovem kotičku, lahko pa so se prepustili tudi brezplačni vožnji s kočijo v okolici posestva Krumperk.
V popoldanskem času je bil na ogled nastop promocijske skupine lipicancev, ogledali smo si lahko ples osmih lepotcev ob spremljavi glasbe v živo, španski šoli po slovansko in seveda ponos Slovenije. V času dogodka so organizatorji poskrbeli tudi za voden ogled Pedagoško raziskovalnega centra za konjerejo in prikaz molže kobil, obiskovalci pa so lahko poskusili tudi kobilje mleko.
Vse omenjene aktivnosti pa tudi sicer izvajajo v Pedagoško raziskovalnem centru za konjerejo na Krumperku.
Mateja A. Kegel
Vir: Urad vlade za informiranje
OBVESTILO
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 30. novembra 2012. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 15. novembra 2012, do 12.ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa ter komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali pa na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale »Slamnik« nenaroče-ni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com
AKTUALNO
slamnik@kd-domzale.si
3. Bio dan v Češminovem parku v Domžalah
Češminov park je v soboto, 29. septembra 2012, ponovno zaživel. Stojnice z različnimi bio pridelki in drugimi izdelki iz naravnih materialov so spominjale na pravljično mestece.
Pireditev je obiskala tudi Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja občine Domžale, in poklepetala s ponudniki in obiskovalci. Prijeten program se je odvijal od 9. ure dalje. Celotno dogajanje je z vezno besedo in predstavitvami razstavljavcev v celoto strnila Cveta Zalo-kar - Oražem.
Na že tretjem Bio dnevu so se tudi tokrat predstavili številni slovenski ekološki kmetovalci in vam ponudili vse vrste sirov - od kravjega do ovčjega in kozjega - pa olivno in bučno olje, medene izdelke, krušne in mlevske izdelke, pecivo, vino iz ekološke pridelave, sokove in likerje, na voljo pa so bili tudi ekološko vzgojena semena in sadike, salame, mesnine ter seveda zelenjava iz nadzorovane ekološke pridelave. S svojimi ekološkimi projekti so se predstavile tudi osnovne šole, Srednja šola Domžale, Zveza ekoloških kmetov Slovenije Biodar, domači ponudniki ekološko pridelanih živil, Vzgojno varstveni zavod Antona Medveda iz Kamnika, Knjižnica Domžale, Šola zdravja, Nacionalni koordinator programa Eko šole, Domžalsko podjetje B-Forma. Slednji so se predstavili s svojimi programom priprave hrane z ekološko pridelanimi sestavinami, za najmlajše pa so pekli odlične palačinke. Javno Komunalno podjetje Prodnik se je predstavilo s svojo maskoto Grinijem, ki je družbo delal Hroščku Simonu, maskoti občine Domžale.
Dogajanje so popestrili nastopi učencev iz nekaterih šol in mladi harmonikarji šole harmonike Tonija Omahna. Učenci Osnovne šole Dragomelj so nastopili s svojim EKO Bandom z eko bobni. Predstavila se je tudi Osnovna šila Rodica z dvema dramskima nastopoma učenk in učencev z naslovoma »Šolske šale« in »Če dedek ne zna pripovedovati pravljic« ter s plesno hip hop točko »Navihanke«.
Na koncu lahko rečemo, da je 3. Bio dan v celoti uspel, misli pa že uhajajo k novemu, spomladanskemu 4. Bio dnevu.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
Ideje mladih arhitektov vedno bolj žive
Občina Domžale in Društvo arhitektov Domžale sta v okviru Tedna arhitekture in prostora, ki ga vodi Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, v sredo, 3. oktobra 2012, ob 17. uri odprla razstavo mestnih projektov, ki jih je društvo pripravilo v sodelovanju z Oddelkom za urejanje prostora Občine Domžale.
DOMŽALE Občina Domžale in Društvo arhitektov Domžale sta v okviru Tedna arhitekture in prostora, ki ga vodi Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, v sredo, 3. oktobra 2012, ob 17. uri odprla razstavo mestnih projektov, ki jih je društvo pripravilo v sodelovanju z Oddelkom za urejanje prostora Občine Domžale. Razstava se je odvijala v prostorih Občine Domžale - na hodniku v 1. nadstropju občinske stavbe. Razstavo je odprl župan občine Domžale Toni Dragar.
»Zasnovali smo lokacije posebnega pomena, ki naj bi skozi čas ustvarjale identiteto mesta Domžal. Projekt lahko jemljemo kot nekakšno akupunkturo mesta, kjer se išče točke za razvoj mestnega organizma. Oživitev »spečih« ali »zabloki-ranih« točk v mestnem telesu,« je povedal Benjamin Hafner, predsednik in ustanovitelj Društva arhitektov Domžale.
Društvo arhitektov Domžale je v sodelovanju z Oddelkom za urejanje prostora
Občine Domžale pripravilo strokovne podlage najatraktivnejših - strateških lokacij, ki v prostoru mesta Domžal igrajo poglavitno vlogo pri nadaljnjem načrtovanju in bodo skozi čas ustvarjale identiteto mesta. Na otvoritvi razstave ste si lahko pogledali na novo zasnovan Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Kare Kolodvorska, Fleri-novo hišo, Griljevo hišo, novo Mestno hišo Domžale, Univerzale Domžale - urbano vozlišče kulture, severna mestna vrata - hiša Park, Park SPB, območje Kurivo - mestna sprejemnica, območje Kurivo - avtobusni terminal Domžale (P+R), lokacijo Tosama in zelene poteze Domžal. Razstava bo na hodniku v 1. nadstropju občinske stavbe na ogled še nekaj mesecev.
Namen projekta je na eni strani proučitev nekaterih potencialov v občini Domžale, na drugi strani pa spodbuditi zanimanje javnosti in stroke za javni prostor ter mestotvorne projekte.
Občina Domžale, Urad župana
NCMMBER 2012 _ KINO SPORED
3 MESTNI KINO D0M31E
18:00 I WALLACE IN GROMU:
PREKLETSTVO STRAHOUHCA podnapisi, 8+ DALEČ OD NJE
WALLACE IN GROMIT: PREKLETSTVO STRAHOUHCA
podnapisi, 8+ SOBOTNI DRUŽINSKI FILM DALEČ OD NJE
POGOVORITI SE MORAVA O KEVINU I abonma FILMSKI
MED VOLKOVI | podnapisi, 9+ SMRTNE OBUUBE
cikel CRONENBERG
KUHARSKI MOJSTER POGOVORITI SE MORAVA O KEVINU
SMRTNE OBUUBE
cikel CRONENBERG KUHARSKI MOJSTER
WALLACE IN GROMIT: PREKLETSTVO STRAHOUHCA
podnapisi, 8+ SOBOTNI DRUŽINSKI FILM KUHARSKI MOJSTER
NEVARNA METODA cikel CRONENBERG KOTLAR, KROJAČ, VOJAK, VOHUN
20:00 I 20:00
I 17:00 20:00
18:00 20:00
18:00
1 20:00
17:00
20:00
18:00
1 20:00
20:00
18:00 20:00
18:00 20:00
18:00 20:00
POGUM I sinhronizirano, 8+ SOBOTNI DRUŽINSKI FILM KOTLAR, KROJAČ, VOJAK, VOHUN
LA SPIRA I edino predvajanje dokumentarnega filma o orkestru Spira Mirabilis
KOZMOPOUS cikel CRONENBERG VEČER GORNIŠKIH FILMOV
POBALINKA I podnapisi, 104-
KOZMOPOUS
cikel CRONENBERG
POBALINKA I podnapisi, 104-SOBOTNI DRUŽINSKI FILM KOZMOPOUS cikel CRONENBERG
MUHARJENJEVJEMNU TORINSKI KONJ
MUHARJENJEVJEMNU TORINSKI KONJ
I MESTNI KINO DOMŽALE se nahaja v
KD Franca Bernika, Ljubljanska 61, Domžale I t.722 50 50 I www.kd-domzale.si
17
SOB
20
22
5
ČET
PON
23
PET
24
8
SOB
ČET
28
9
SRE
PET
29
10
ČET
SOB
16
PET
Dragi bralci, drage bralke,
jesenski čas se je v Domžalah začel s tokrat že tretjim Bio dnevom v Češminovem parku. Tej ekološko osveščeni prireditvi je sledilo še nekaj eko obarvanih dogodkov, kar nas je spodbudilo k temu, da smo tokratno temo meseca posvetili ekološki osveščenosti. Za vas smo zbrali podatke o tem, kje v Domžalah in okolici lahko najdete ekološke proizvode - od hrane do čistil in kozmetike. S Cvetko Videmšek, ki na svoji kmetiji Pri Cajhnu v Dobu kmetuje po biološko-dina-mični metodi že od leta 1998, smo se pogovarjali o pridelavi kvalitetne in z življenjsko energijo prepojene ekološke hrane. Koristne in praktične nasvete o tem, kako si ustvariti lasten vrt za pridelavo zdrave organske hrane ter s tem prevzeti tudi del odgovornosti za boljši in manj onesnažen planet, pa nam je zaupala priznana hrvaška „vr-tlarica" Kornelija Benyovsky Šoštaric, avtorica priročnika za vrtnarjenje Zeleni kvadrat. In da bi bili pri tem še bolj učinkoviti, si lahko pomagate s setvenim koledarjem, ki je vsak mesec objavljen v Slamniku.
Odgovornost do sveta, v katerem živimo in ga zapuščamo našim otrokom, se kaže tudi v načinu ravnanja z vodo. Slovenija sicer spada med ene izmed najbogatejših držav v Evropi glede na vodno bogastvo, ki ga premore - po količini vode na prebivalca kar štirikrat presegamo evropsko povprečje. Kljub temu moramo z vodo ravnati odgovorno, zato smo vam pripravili nekaj koristnih napotkov, kako zmanjšati porabo vode ter biti pri tem zgled najmlajšim, ki se odnosa do narave učijo od nas. Ali kot pravi v pogovoru za Slamnik Irena Cerar, sicer urednica revije National Geographic Junior ter pripove-dovalka zgodb: »Zavedanje, zakaj je pomembno, da zemljo in dediščino ohranimo, izhaja iz tega, da stvari poznamo in jih znamo ovrednotiti in jih imamo radi. Kar imaš rad, boš želel zaščititi.«
Zato približajmo otrokom naravo na njim najdojemljivejši način - skozi pravljice. Takšen je lahko tudi izlet na vrh Sv. Miklavža, kot ga skozi pravljice in legende opisujemo v rubriki Izlet. Včasih pa za lažje in globje razumevanje svojega življenja pravljice potrebujemo tudi odrasli. O takšnem prebiranju pravljic smo se pogovarjali s knjižničarjema Lukom Hrova-tom in Mirjam Štih, ki v Knjižnici Domžale pripravljata srečanja z naslovom Pravljice za odrasle.
Kljub črnim napovedim in nižanjem sredstev za kulturo upam, da bo dogodkov, kot je bil nepozaben koncert izjemnega orkestra Spira Mirabilis v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah, čim več. Napolnjeni s svežo energijo bomo lažje kos vsakodnevnim banalnostim.
Špela Keber, odgovorna urednica
slamnik@kd-domzale.si
AKTUALNO
Tretji dobrodelni koncert
Občina Domžale in Gasilska zveza Domžale sta pripravili že tretji dobrodelni koncert.
DOMŽALE Občina Domžale in Gasilska zveza Domžale sta v četrtek, 11. oktobra 2012, ob 19. uri v hali Komunalnega centra Domžale priredili že tradicionalni Dobrodelni gasilski koncert. Dogodek so s svojo prisotnostjo počastili župan občine Domžale Toni Dragar, podžupanja občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc, poslanec Robert Hrovat, častni občan dr. Miroslav Stiplovšek, svetnice in svetniki Občinskega Sveta Občine Domžale, predstavniki Gasilske zveze Domžale in Gasilske zveze Slovenije ter predstavniki Gasilske zveze Koprivnica.
Dobrodelni koncert je vodil Konrad Pi-žorn - Kondi, prireditev pa so z zabavno glasbo popestrili ansambel Veseli Begunj-čani, glasbena skupina Gadi, ansambel Pajdaši, ansambel Vrt, France in Korado s pevko Anito, Moški pevski zbor CPV Domžale, Godba Domžale ter glasbena skupina Podravci iz Koprivnice.
»Vesel sem, da še obstajajo ljudje, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč, pa naj bo
to s spodbudno besedo, z objemom ali drugimi dejanji. Še tako mala gesta pomoči je v stiski izredno pomembna. »Kjer je volja, je pomoč« je naš slogan in ponosno lahko rečem, da smo v občini Domžale vedno pripravljeni pomagati. Brez vas, spoštovani gasilci, predstavniki civilne zaščite in društev, to ne bi bilo mogoče. Vaš trud, nesebičnost in pripravljenost pomagati v vsakem trenutku so vrline, ki vas odlikujejo, in tega ne bomo nikdar pozabili. Ste ljudje poguma!« se je z iskrenimi besedami zahvalil župan občine Domžale Toni Dragar. Županovim zahvalam se je pridružil tudi Rajko Novak, predsednik Gasilske zveze Domžale, in dejal: »Z nocojšnjim koncertom bomo v Sklad za ogrožene družine gasilcev namenili okoli 5.000 EUR, za kar se vam vsem skupaj še enkrat zahvaljujem.«
Številni nastopajoči, ki so se odpovedali honorarju, prijeten voditelj in obiskovalci so potrdili, da je dobrodelni koncert dosegel svoj namen.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
Župan Toni Dragar in predsednik Gasilske zveze Domžale Rajko Novak
Vv; v	
rkJlB- f --F i 7_ K I W '1	
	
Glasbena skupina iz pobratene Koprivnice
Godba Domžale in ansambel Pajdaši
Teoretična štabna vaja »Potres 2012«
Štab Civilne zaščite Občine Domžale je 25. in 26. septembra 2012 sodeloval na državni štabni vaji «Potres 2012».
Župan izročjl pianino učencem OŠ Roje
Občina Domžale je pred časom prejela v dar prekrasno darilo - pianino. Župan občine Domžale Toni Dragar pa ga je izročil Osnovni šoli Roje.
DOMŽALE Vaja se je izvedla na podlagi predpostavke, da je osrednjo Slovenijo prizadel potres 8. stopnje po EMS. Potres so občutili v celotni Sloveniji, prizadeta pa je bila tudi občina Domžale.Več sto ljudi je ostalo pod ruševinami. Prekinjene so bile komunikacije, ni bilo električnega toka in vode, nekatere ceste so bile zaradi ruševin neprevozne. Potres je poškodoval več stanovanjskih, zdravstvenih, šolskih, upravnih in drugih objektov za zagotavljanje javnih storitev, nekatere gospodarske objekte ter objekte kulturne dediščine. Po prvi informaciji o potresu so v občinskem
štabu stekle aktivnosti, predvidene z načrti zaščite in reševanja ob potresu. Na vaji je sodelovalo 10 članov štaba ter 4 pripadniki Službe za podporo.
Vajo je ves čas spremljal župan občine Domžale Toni Dragar, ki je pohvalil delo štaba. »Na vaji ste se ukvarjali z reševanjem ponesrečenih in odpravo posledic rušilnega potresa, ki je prizadel občino. S to vajo ste si pridobili dodatne izkušnje in vpogled, kaj lahko pričakujemo v primeru tako razsežne nesreče,« je še dodal župan.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
DOMŽALE Župan občine Domžale Toni Dragar se je odločil, da bo izročil pianino Osnovni šoli Roje, zato je v sredo, 3. oktobra 2012, obiskal učenke in učence in jim ga predal. Otroci so se pianina zelo razveselili. Dogodek so slavnostno popestrili otroci s pesmijo Sončna ob spremljavi dveh priznanih glasbenikov glasbene akademije: na pianinu je zaigral Uroš Pele, študent 2. letnika glasbene akademije, in Alojz Kohta, profesor, na trobenti.
Župan je Marjanco Bogataj, ravna-
teljico Osnovne šole Roje, učiteljice, učitelje in učenke ter učence lepo pozdravil in jim povedal, da je vsak njegov obisk v tej šoli zelo prijeten, zato se vedno rad vrača. Zahvalil se jim je za lepo uvodno predstavitev in topel sprejem. Izrazil je tudi iskrene pohvale donatorju, ki želi ostati neimenovan in ki je otrokom s poklonjenim pianinom narisal smeh na obraz.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
Širitev vrtca Palček na Viru
VIR Toni Dragar, župan občine Domžale, in Janez Končan, direktor Razvojnega zavoda d.d., ter Gregor Benčina, direktor podjetja Jelovica hiše d.o.o., so 8. oktobra 2012 slavnostno podpisali pogodbo za rekonstrukcijo in širitev vrtca Palček na Viru. Gradbena dela, katerih vrednost znaša 1,7 mio EUR, se bodo začela v tem mesecu.
foto: Vido Repanšek
»Občina Domžale z današnjim podpisom pogodbe nadaljuje z aktivnostmi, pomembnimi za občanke in občane. Prizadevamo si, da bi bili otroci, ki so trenutno še na čakalnem seznamu, čim prej vključeni v javni vrtec. S širitvijo vrtca bomo pridobili pet novih oddelkov,« je uvodoma dejal župan Toni Dragar in dodal, da verjame, da bodo otroci lahko vstopili v nove prostore že septembra 2013.
V obstoječem delu vrtca bodo izvajalci uredili novo kuhinjo, v pritličju bo na stiku novega in starega vrtca večnamenski prostor, v nadstropju pa upravni prostori. Vhodi v obstoječi vrtec bodo ostali, z izjemo gospodarskega vhoda, ki se malenkost prestavi. Celotni kompleks vrtca bo po rekonstrukciji predstavljal skupaj 10-oddelčni vrtec s sodobno kuhinjo in zadostnimi zunanjimi površinami ter zadostnim številom parkirišč. Občina Domžale pričakuje, da bo uporabno dovoljenje za objekt pridobila v mesecu juliju 2013.
Občina Domžale, Urad župana
Simbioz@ delavnice
DOMŽALE Delavnice računalniškega opismenjevanja starejših so potekale od 15. do 19. oktobra 2012. Projekt, ki je prejel nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope, je lani poskrbel za kar 96 % zadovoljnih udeležencev, 93 % udeležencev pa danes samozavestno uporablja računalnik. Tudi letos so mladi v duhu prostovoljstva in skrbi za druge delili svoje znanje in starejše popeljali v svet računalnika, interneta ter mobilne telefonije. Župan občine Domžale Toni Dragar je pozdravil in nagovoril udeležence Simbioza delavnic, ki so jih izvedli v Knjižnici Domžale. Župan se je pridružil prostovoljcem, ki so pomagali in učili starejše uporabljati internet. Podžupa-nja občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc pa je prišla pozdravit udeležence Simbioza delavnic, ki so potekale na OŠ Rodica. Povedala je, da jo veseli, da so mladi pripravljeni pomagati starejšim kot prostovoljci in jim bo ta izkušnja prišla v življenju še kako prav.
Občina Domžale, Urad župana
Kralj cvička -Domžalčan
Letošnja akcija Nedeljskega dnevnika, ki je že tridesetič po vrsti izbiral najboljše pridelovalce vin med malimi vinarji, ki praviloma pridelujejo vina le zase in za svoje prijatelje, le redki jih tržijo, je v kategoriji cviček - sodelovalo je preko 200 vzorcev in 150 vinarjev - prinesla zmagoslavje Domžalčanu Antonu Mišvelju, ki ima v starodavni kleti, ravno pravi za negovanje vin, tudi možnost in priložnost za pridelavo cvička.	Vera Vojska
SLAMNIK JE GLASILo oBČINE DOMŽALE, izHAJA v NAKLADi 12 000 izvoDov iN Ga pREJEMAJo vSA Gospodinjstva BREzpLAČNo. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktor Milan Marinič / Odgovorna urednica: Špela Keber / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: IR image Lektorica: Tanja Mihelčič / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, fax.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure / Tisk: Set d.d., vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje / Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. Prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v Arial ali Times New Roman pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
iz URADA ZUPANA
slamnik@kd-domzale.si
3. obletnica Šole zdravja v Ihanu
Člani društva so v petek, 12. oktobra 2012, začeli jutro s telovadbo v športnem parku v Ihanu in s tem obeležili svojo 3. obletnico obstoja.
IHAN Osnovna aktivnost društva Šole zdravja je jutranja telovadba na prostem. Tako so člani društva tudi v petek, 12. oktobra 2012, začeli jutro s telovadbo v športnem parku v Ihanu in s tem obeležili svojo 3. obletnico obstoja. Jutranjo telovadbo so začeli s pesmijo in dobro
Skupino je spremljala tudi voditeljica skupine Domžale in predsednica društva Zdenka Katkič. Na jutranjo telovadbo in srečanje je prišel tudi župan občine Domžale Toni Dragar.
»Potrebno je storiti nekaj za svoje zdravje in boljše počutje, saj se le tako izboljša naše psihično in fizično počutje. Poleg tega se v prijetni družbi in z gibanjem v naravi zmanjšuje občutek osamljenosti, socialne izključenosti in stresa,« je dejal župan.
Dr. Nikolay Grishin, idejni vodja, ustanovitelj društva Šola zdravja, glavni motivator in izredno uspešen predavatelj, je pozdravil vse zbrane in z zadovoljstvom oznanil, da se bo število skupin kmalu povečalo na petdeset. »Veseli me, da v časih, v katerih se nahajamo, ljudje še vedno najdejo čas zase in za druge. Ta srečanja so namenjena zmanjšanju obremenitev na telo s pomočjo 1000 gibov v prijetnem druženju v naravi« je še dodal dr. Nikolay Grishin in se županu zahvalil za njegovo podporo in zaupanje pri dejavnosti, ki jo opravlja.
Občina Domžale, Urad župana
Obisk EKO šole iz Makedonije
Občina Domžale izvaja številne aktivnosti, s katerimi želi izboljšati ekološko osveščenost občank in občanov. Vse osnovne šole in oba javna vrtca v občini Domžale so vključeni v Eko program.
DOMŽALE Podžupanja občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc je 26. septembra 2012 v prostorih občinske stavbe sprejela delegacijo Eko šole iz Makedonije in jim zaželela dobrodošlico v občini Domžale. Makedonsko delegacijo sta spremljala mag. Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Eko šola, in Dunja Dolinšek, sekretarka Eko programov. »Občina Domžale izvaja številne aktivnosti, s katerimi želimo izboljšati ekološko osveščenost naših občank in občanov,« je dejala podžupanja ter dodala, »da se lahko pohvalimo, saj so vse osnovne šole in oba javna vrtca v naši občini vključeni v Eko program. S tem ekološko osveščenost širimo tudi med naše najmlajše.«
Pri tem projektu nam znatno podporo nudi tudi Javno komunalno podjetje Prodnik, ki se je vključilo v delo z najmlajšimi
preko spletne ekološko obarvane igrice. Ob raznih priložnostih pa otroke obišče tudi njihova maskota Grini, ki otroke na zabaven način pouči, kako skrbimo za okolje in pravilno ločujemo odpadke.
»V občini trenutno največ pozornosti posvečamo lokalni pridelavi hrane, kar želimo vključiti tudi v šolsko okolje. Osnovna šola Rodica bo prva od naših šol, ki bo pridobila svoj šolski vrt. To bo prostor, kjer se bodo učenci lahko učili v naravi, izven učilnic,« je še dodala pod-županja.
Program Eko šole je nedvomno pripomogel k večji osveščenosti otrok o problematiki ravnanja z odpadki. Podžu-panja se je gostom iz Makedonije na koncu zahvalila za obisk in jim zaželela uspešno delo pri uvajanju Eko programov.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
Sprejem odgovorne urednice glasila Slamnik
S septembrom se je od urednikovanja občinskega glasila Slamnik poslovila Mateja Kegel.
DOMŽALE Mateja Kegel je s svojim dobrim delom pustila pečat v številnih prispevkih. Župan občine Domžale Toni Dragar se ji je za njen trud in dobro sodelovanje zahvalil ter ji zaželel uspešno poklicno pot z veliko ustvarjalnosti tudi v prihodnje.
»Ko se ozrem nazaj, lahko rečem, da je bilo naše sodelovanje lepo. Svoje delo sem uspešno opravljala in ne dvomim, da bo tako tudi z mojo naslednico Špelo Ke-ber,« je dejala Mateja Kegel.
Čestitkam za uspešno skupno sodelovanje se je pridružil tudi Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Berni-ka Domžale.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
Občina Domžale - Planetu Zemlja prijazna občina
Občina Domžale se trudi za ekološko osveščenost svojih občanov.
LJUBLJANA Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je od 11. do 14. oktobra 2012 potekal 43. sejem Narava-zdrav-je, na katerem je sodelovala tudi občina Domžale v okviru projekta Planetu Zemlja prijazna občina.
Gre za projekt, skozi katerega komisija, ki jo sestavljajo strokovnjaki s področja okoljskega ozaveščanja, varovanja gozdov, ravnanja z odpadki, energetike in sejemske dejavnosti, pridobiva pomembne podatke o stanju okoljskega udejstvova-nja in načrtovanja lokalnih skupnosti.
Občina Domžale si s številnimi aktivnostmi prizadeva za varovanje naravnih danosti, ustvarjanje boljše kvalitete bivanja občank in občanov ter dobro informiranje o pravilnem odnosu do okolja za te in prihodnje generacije.
V občini Domžale so vse osnovne šole
in oba javna vrtca že vključeni v Eko program. S tem ekološko osveščenost širimo tudi med naše najmlajše.
Občina Domžale, Urad župana
Črpanje
evropskih
sredstev
Čeprav se lahko pohvalimo, da sodimo med najbolj razvite slovenske občine, pa nam uspešnost vedno ne koristi, še zlasti, ko želimo pridobiti nepovratna evropska sredstva za posamezne projekte.
V letošnjem letu smo kljub popolnim in pravočasnim vlogam prejeli kar štiri zavrnjene odločbe za pomembne projekte, in sicer: gradnja kanalizacije v Krtini, sofinanciranje gradnje doma Krajevne skupnosti Dob, rekonstrukcija Pelechove ceste v Preserjah in celovita obnova kulturnega spomenika na Oklem. Pri obravnavi vlog se je poleg naravovarstvenega, regionalnega, ekonomskega, kulturno varstvenega vidika ocenjeval tudi demografsko socialni vidik, kjer pa smo prejeli najmanj točk, saj je skupna prirast na ravni občine in razvitost občine visoka.
Kot lahko vidite, evropski denar ne pride sam, postopki so zapleteni in zahtevni, poleg tega pa predstavljajo tudi finančno breme za Občino. Za prijavo štirih projektov je strošek okoli 50.000 EUR. Prijava projekta na posamezni razpis mora vsebovati natančno pripravljen investicijski program, finančno konstrukcijo ter zagotovljena sredstva za celotno investicijo v načrtu razvojnih programov oziroma v občinskem proračunu.
Večkrat smo deležni pripomb, da je Občina Domžale neuspešna pri črpanju evropskih sredstev, pa vendar ni tako. Evropska sredstva smo zagotovili za izgradnjo kanalizacije v KS Ihan v vrednosti 360.000 EUR ter za izvedbo operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011-2013 UJRi v vrednosti 170.000 EUR. Poleg tega pričakujemo tudi, da nam jih bo uspelo pridobiti za nadgradnjo Centralne čistilne naprave v vrednosti 11 mio EUR.
Za vse zavrnjene projekte bo morala Občina Domžale sama zagotoviti potrebna sredstva, kar pa v teh časih ni lahko. Vseeno so ti projekti prioritetni, saj bomo z njihovo izvedbo še izboljšali kakovost življenja v občini.
Toni Dragar, župan občine Domžale
OBČINSKI SVET
slamnik@kd-domzale.si
Občinske investicije
16. seja Občinskega sveta Občine Domžale
Rekonstrukcija dela Pelechove ceste v Preserjah pri Radomljah
V tem mesecu je izvajalec LAVACO d.o.o. pričel z rekonstrukcijo dela Pelechove ceste v Preserjah pri Radomljah (od Tovarniške ulice do mostu pri Lip Radomlje). Dela, ki bodo obsegala rekonstrukcijo ceste, del kanalizacije in pločnik na severni strani, bodo zaključena predvidoma v dveh mesecih. V času gradnje bo cesta popolnoma zaprta za ves promet, obvozi bodo urejeni.
Kanalizacija Ihan
Gradnjo kanalizacije v KS Ihan delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij, prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi. Gradnja kanalizacije je potekala v KS Ihan v občini Domžale in sicer v delu naselij Prelog in Ihan ter v južnem delu naselja Goričica pri Ihanu. Na tem delu so izvajalci zgradili kanalizacijsko fekalno omrežje do približno 115 objektov, ki na kanalizacijo še niso bili priključeni. V okviru gradnje je bilo zgrajenih približno tri kilometre fekalnih kanalov, ki zajemajo kanale po Krožni in Prečni poti, Drinovi ulici, Češminovi, Igriški ulici in Pokopališki cesti, Emonskih ulicah, Šolski ulici, po Brezniko-vi cesti in najdaljši kanal po Taborski cesti do naselja Goričica pri Ihanu.
Na javnem kanalu so predvideni odcepi za kanalizacijo nižjega ranga in za bodoče hišne priključke do parcel bodočih uporabnikov. Hišni priključki niso
bili predmet gradnje. Po končani gradnji kanalizacije je bil na nekaterih cestah zamenjan celotni zgornji ustroj cestišča, in sicer na Emonskih ulicah I, II in III, Taborski cesti, Pokopališki in Igriški cesti, Češminovi cesti ter na Prečni in Krožni poti v Prelogu.
Vsa dela so bila zaključena v mesecu juliju 2012. Celotna gradbena vrednost del je znašala 595.399,84 EUR z DDV, cena pa ne vključuje stroškov preplastitve cestišč.
Čiščenje odvodnega kanala Rovščice v Dobu
V naselju Dob je zaključeno čiščenje odvodnega kanala Rovščice. Dvesto metrov dolg jarek je namenjen odvodnjavanju in preprečitvi poplav bližnjih hiš. Jarek je bil pred čiščenjem močno zamuljen ter porasel s šibjem in manjšim grmovjem. Pred izlivom v Hudski potok so se v koritu jarka nahajala tudi večja drevesa. Zaradi omenjenih zadev odvodni jarek ni več opravljal svoje naloge, zato je bila potrebna sanacija. Jarek se je očistil nanosov približno 1,6 m3/ml, odstranila so se drevesa in očistila dva propusta na trasi jarka. Izvajalec del je bil Hidrotehnik, vodnogospodarsko podjetje d.d.
Vrtci in šole
Gradbena dela pa potekajo tudi na Ro-dici, kjer izvajalec nadaljuje z izgradnjo prizidka k Osnovni šoli Rodica in v Ihanu z gradnjo oziroma širitvijo vrtca Krtek in podružnične šole. Pričela pa se je tudi širitev vrtca Palček na Viru.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
Kanal Rovščica v Dobu
Gradnja prizidka vrtca Krtek in šole v Ihanu poteka po terminskem planu
Pričela se je tudi širitev vrtca Krtek na Viru
V	četrtek, 18. oktobra 2012, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 16. seja Občinskega sveta, ki jo je vodil podžupan mag. Lovro Lončar. Po ugotovljeni navzočnosti so člani Občinskega sveta sprejeli zapisnik 15. seje z dne 20. septembra 2012 ter naslednji dnevni red:
1.	Vprašanja, pobude in predlogi
2.	Volitve in imenovanja
3.	Obravnava in sprejem Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2013 in Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2014 - prva obravnava
4.	Obravnava in potrditev Investicijskega programa »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale -Kamnik, nadgradnja Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik
5.	Obravnava in sprejem Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za nadgradnjo Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik - druga obravnava
6.	Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč - prva obravnava
7.	Obravnava in sprejem Letnega izvedbenega programa kulture Občine Domžale za leto 2012
8.	Obravnava in sprejem Letnega programa športa Občine Domžale za leto 2012
9.	Obravnava in sprejem Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o štipendiranju v Občini Domžale -skrajšani postopek
Vprašanja, pobude in predlogi
Na seji so vprašanja, pobude in predloge podali: mag. Tomaž Deželak /SDS/, mag. Majda Pučnik Rudl /SDS/, Marija Doroteja Grmek /SDS/, Janez Svoljšak /DeSUS/, Marija Pukl /DeSUS/, Cveta Zalokar - Ora-žem /samostojna svetnica/, Vera Vojska /LDS/, Uroš Breznik /SD/, Aleš Juhant / Lista obrtnikov in podjetnikov/ ter mag. Lovro Lončar /SDS/.
Vse pobude, predloge in vprašanja lahko najdete na občinski spletni strani www. domzale.si pod rubriko Občinski svet, svetniška vprašanja.
Volitve in imenovanja
V	skladu z Zakonom o državnem svetu konec letošnjega leta preneha mandat dosedanjim članom Državnega sveta. Volitve 22 predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet RS se bodo izvedle posredno - preko elektorjev, 21. novembra 2012.
Za elektorje na volitvah za člana Državnega sveta - predstavnika lokalnih interesov v volilni enoti št. 2 so izvoljeni naslednji predstavniki: Breznik Uroš, Hro-vat Robert, Korošec Joško, Limbek Janez, mag. Lovro Lončar, Shaker Kamal Izidor in Verbič Peter.
Svetnice in svetniki so na seji opravili tajno glasovanje za kandidata za volitve v Državni svet -predstavnikov lokalnih interesov na volitvah 21. novembra 2012. Izvoljen je bil Toni Dragar /LTD - Toni Dra-gar - Lista za vse generacije/.
Obravnava in sprejem Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2013 in Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2014 - prva obravnava
Predlog proračuna Občine Domžale za leto 2013 izrazito odraža stanje na področju javnih financ. Pri pripravi proračuna se je upoštevalo, da se je javnofinančna situacija v zadnjih letih močno poslabšala, kar posledično pomeni upad javnofinanč-nih prihodkov, kar je tudi razlog za zelo restriktivno načrtovanje odhodkov, ki se bo predvidoma nadaljevalo tudi v prihodnjih letih.
Tudi v predlogu proračuna za leto 2014 se nadaljuje z nujno potrebnim zmanjševanjem odhodkov, saj se pričakujejo fiskalne omejitve, ki veljajo za celotne javne finance in se pričakuje, da se gospodarska situacija in z njo povezano stanje javnih financ v letu 2014 še ne bo izboljšalo.
Svetnice in svetniki so po zaključeni razpravi sprejeli naslednja sklepa:
1.	Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o proračunu Občine Domžale za leto 2013 v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primerna osnova za nadaljno obravnavo.
2.	Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o proračunu Občine Domžale za leto 2014 v prvi obravnavi in ugota-
vlja, da je primerna osnova za nadaljno obravnavo.
Obravnava in potrditev Investicijskega programa »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale - Kamnik, nadgradnja Centralne čistilne naprave Domžale -Kamnik
Za projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale - Kamnik« je bila pripravljena vloga za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada. V okviru tega projekta je bil vključen podprojekt »Nadgradnja Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik« (v nadaljevanju CČN Domžale
-	Kamnik), na katerega se nanaša investicijski program.
Investitorke nadgradnje CČN Domžale -Kamnik so Občine: Cerklje na Gorenjskem, Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš in Trzin. Celotna vrednost nadgradnje CČN Domžale - Kamnik je 17.764.456 EUR z DDV po tekočih cenah in bo sofinancirana iz naslednjih virov:
•	10.921.286,48 EUR iz Kohezijskega sklada oz. 61,48%,
•	1.927.285,85 EUR iz državnega proračuna oz. 10,85% in
•	4.915.883,67 EUR iz občinskih proračunov oz. 27,67%; od tega je 2.960.743,00 EUR DDV,
•	ki si ga Občine lahko poračunajo. Od tega je delež Občine Domžale 8,74 %, oziroma 1.552.132,53.
Podprojekt obsega nadgradnjo CČN Domžale - Kamnik na terciarno biološko stopnjo čiščenja s tehnologijo sekvenčne-ga šaržnega reaktorja - SBR in izgradnjo vstopnega objekta s sprejemom greznič-nih gošč. Čas implementacije podprojekta »Nadgradnja Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik« je od 2010 do 2015. Sama nadgradnja CČN Domžale - Kamnik se bo pričela v prvi polovici leta 2013 in bo predvidoma trajala do konca druge polovice leta 2014, nato sledi 10-mesečno poskusno obratovanje. Po končani gradnji bo bodoči izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe čiščenja odpadne vode Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik d.o.o.
Svetnice in svetniki so potrdili predlagani Investicijski program.
Obravnava in sprejem Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za nadgradnjo Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik - druga obravnava
Predlog Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za nadgradnjo CČN Domžale
-	Kamnik je bil brez pripomb v prvi obravnavi sprejet kot primerna osnova za nadaljnjo obravnavo. V času med prvo in drugo obravnavo je občinska uprava prejela Investicijski program (september 2012) za nadgradnjo CČN Domžale - Kamnik, iz katere izhaja nekoliko dopolnjen načrt financiranja vseh stroškov investicije, kot je bilo predstavljeno v prvi obravnavi na občinskem svetu, saj so podatki izhajali iz Predinvesticijske zasnove, ki je bila pripravljena novembra 2010.
Investicijo je potrebno izvesti do leta 2016. Ocenjena vrednost investicije je 17,7 mio EUR, delež Občine Domžale pa v skladu s finančnim razrezom v Investicijskem programu zasnovi znaša 1,5 mio EUR. Predpostavke so prejem predvidenih evropskih sredstev iz kohezijskega sklada, prejem predvidenih sredstev iz državnega
Foto: Vido Repanšek
proračuna in udeležba v projekt vključenih občin s predvidenimi lastnimi sredstvi.
Občina Domžale bo morala kot solastnica infrastrukturnih objektov in naprav zagotoviti svoj delež finančnih sredstev za potrebno investicijo v nadgradnjo CČN. Zaradi tega je občinska uprava občinskemu svetu predlagala, da se sredstva že sedaj zbirajo v proračunskem skladu za nadgradnjo CČN. S tem bo zagotovljena namenskost in ločeno vodenje prejemkov in izdatkov za opredeljeni namen. Prednost zbiranja finančnih sredstev v proračunskem skladu je v tem, da se bodo neporabljena sredstva na računu proračunskega sklada na koncu tekočega leta prenesla v prihodnje leto. S tem bo Občina postopno zbirala in zagotavljala sredstva za predvideno investicijo v nadgradnjo.
Svetnice in svetniki so sprejeli naslednji sklep:
Občinski svet sprejme Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada za nadgradnjo Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik.
Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč - prva obravnava
V nadaljevanju je sledila obravnava Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč. Občinski svet Občine Domžale je leta 2011 z Odredbo o določitvi cen pokopaliških storitev, pristojbin in najemnin določil nove cene pokopaliških storitev. Skozi razpravo, ki je potekala na seji občinskega sveta pri obravnavi predloga cen storitev, iz zaključnega poročila nadzornega odbora za določitev cen komunalnih storitev iz leta 2012 ter pri samem izvajanju gospodarske javne službe, so se pokazale nekatere pomanjkljivosti veljavnega odloka. Prav tako je občinski svet na 14. seji v mesecu juniju 2012 sprejel Odlok o javnem komunalnem podjetju Prodnik d.o.o., s katerim je določeno, da javno komunalno podjetje poleg drugih gospodarskih javnih služb opravlja tudi dejavnost urejanja pokopališč in pogrebno dejavnost.
Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti iz leta 1984, ki ureja to področje, je relativno zastarel. Ne določa dovolj jasno vseh razmerij, ki se pojavljajo pri upravljanju pokopališč ter opravljanju pokopališke in pogrebne dejavnosti. Državni zbor je v postopku leta 2008 in 2010 s predlogom Zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju pokopališč, sicer neuspešno, že poskušal enotno urediti pomanjkljiva razmerja. Ne glede na zgoraj navedeno občinska uprava ocenjuje in predlaga spremembe in dopolnitve odloka, za katere se je izkazalo, da so nujne.
Po razpravi so svetnice in svetniki naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo obravnavo.
Pred koncem seje so svetnice in svetniki sprejeli Letni izvedbeni program kulture Občine Domžale za leto 2012 in letni program športa Občine Domžale za leto 2012 ter Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o štipendiranju v občini Domžale. Seja je bila zaključena ob 20.30.
Občina Domžale, Urad župana
VELIKI INTERVJU
slamnik@kd-domzale.si
KAR IMAŠ RAD, BOŠ ŽELEL ZAŠČITITI
IRENA CERAR, PRIPOVEDOVALKA PRAVLJIC IN UREDNICA
Svet je pisan in bogat že na prvi pogled, a barvitost in zakladi rastejo, če znaš pogledati tudi malo globlje in vidiš še preteklost, mehke besede in čarobne zgodbe.
Kristina Božič Foto: Urban Modic
Ustvarjalni kotiček Irene Cerar je tik ob vznožju Rožnika. Ko je lepo vreme, rada sedi in dela zunaj, s pogledom na travnik, kjer se igrajo veverice. Vedno znova jo presenetijo in razveselijo. Ko gleda naokoli, je vselej očarana. Pozna zgodbe o belih srnjakih in zakletih kraljičnah. Svet je pisan in bogat že na prvi pogled, a barvitost in zakladi rastejo, če znaš pogledati tudi malo globlje in vidiš še preteklost, mehke besede in čarobne zgodbe.
»Pazi na deževnika!« opozori na živa tla v deževnem jutru, ko se srečava. Urednica revije National Geographic Junior ravno zaključuje naslednjo številko. Je avtorica dveh izjemno priljubljenih vodnikov Pravljične poti Slovenije in Pravljične poti v zgodovino. »Počasi,« pravi Irena Cerar, »je čas za tretjo knjigo v tej trilogiji, Pravljične poti čez mejo. Rada bi šla v zamejstvo. Treba bo začeti delati!« Ustvarja ves čas, sodeluje na filmskih in pravljičnih festivalih, novembra pa bo v Menačenkovi domačiji pripovedovala pravljice o drevesih. »Jesen je njihov čas,« pravi.
Ljudje vidijo nekaj kamnov in drevo, vi vidite stare pripovedke in bogato naravno ter kulturno izročilo. Kaj vidite, ko ggledate po občini Domžale, kjer ste doma?
Imela sem srečo, da sem kot otrok s staršema vsak dan hodila na kmetijo mojega očeta v Zalog pod Sveto Trojico. Moj dedek je bil pravi ljudski pripovedovalec, a se tega tedaj nisem zavedala. Poznal je štiri, pet zgodb, ki so se odvijale tam naokrog, in zato so bili tisti kraji zame kot otroka živi na čisto poseben način.
Pri gostilni Soklič je spodaj močvirje, kjer je stari oče pripovedoval, da biva čudno bitje Hudoba. Ven je hodila le ponoči. Nekoč je posodila denar mlinarčku pijančku, ki se je vračal od Sokliča v vas. Ko je hotela denar nazaj in je prišla ponj, jo je mlinarček pretental.
To so bile žive zgodbe, ki se mi je zdelo, da se dogajajo tik za hišnim pragom. Tudi Martina Krpana s Svete Trojice je moj dedek preselil kar na našo Sveto Trojico. To je tipično: vzamemo, kar hočemo, in vgradimo v naše okolje, kar doda zgodbam poseben čar. Morda je prav to krivo, da sem svet in okolico rada gledala skozi pravljična očala. Ko sem odraščala, sem na ta očala malo pozabila, a nato sem se k njim vrnila in prek njih našla svojo pot. Zazdelo se mi je, da ni mogoče drugače, kot da kraje raziskujem skozi zgodbe in pripovedke. Sedaj ko sem tudi sama mama, se je to še dodatno potrdilo. Moja 6-letna hčerka je knjigo Pravljične poti skozi zgodovino, ko je izšla, listala uro ali dve in po ilustracijah je prepoznala vse zgodbe v njej. Pa ni znala brati. To se mi zdi neverjetno bogastvo. Tako majhen otrok pozna toliko zgodb, ki so naše izročilo. Nesnovna kulturna dediščina je neverjetno bogastvo naroda. Otrok jo vsrka skozi igre, izlete, z domišljijo in to obogati njegovo življenje. Poznavanje teh zgodb v otrocih tudi avtomatično sproži zanimanje za te kraje. Ko sem ji povedala zgodbo, ki se dogaja v Julijcih, je bila še čisto mala. Resno me je pogledala z željo: Mama, kdaj me boš peljala v visoke planine?«
Pomembno je, da si zunaj, v naravi, da živiš aktivno, radovedno, da te stvari zanimajo. A tega ni mogoče doseči na ukaz. Je pa nalezljivo.
Pomembno je, da greš ven in si radoveden. Da te zanimajo stvari, da te razveseli lep kamen, da te navdušijo razvaline gradu, da si lahko predstavljaš, kaj je tam bilo in kaj bi lahko bilo. To je najpomembnejše.
Pripovedovalo se je v hiši?
Dedek je bratu, sestri in meni pripovedoval pravljice v postelji. Bili smo pod odejo, stiskali in tresli smo se. Bila sta to sladek strah in groza. Meni je velikokrat pravil pravljice tudi za pečjo, ko me je pazil. Pil je grozno sladek šipkov čaj, ki ga je grel na peči, in pripovedoval zgodbe. Tega se spomnim. S televizijo in drugimi mediji se je pripovedovanje izgubilo. A danes se ga spet obuja in oživlja. Navkljub tehnološkemu napredku vse bolj spoznavamo, kako dragocen je stik med pripovedovalcem in poslušalci. Škoti pravijo, da mora zgod-
ba potovati iz oči v oči, iz srca v srce. To ima še vedno svojo moč.
Radoživo čudenje nad naravo ste tudi videli pri svojem dedku?
Žal mi je, da je umrl, ko sem imela 12 let. Danes bi ga gledala s popolnoma dru-gačnmi očmi. Ni bil velik občudovalec narave. Tu sta večjo vlogo imela starša. Dedek je bil zgodbar, pravljičar. Taki ljudje so redki, a vsi v vasi vedo, da znajo pripovedovati zgodbe. Nihče mi ni znal povedati, od kje je prinesel to tradicijo. Zgodbe in pripovedovanje so bili televizija njegovega časa. Na kmetiji smo vsak dan delali. Kot otroku mi je to predstavljalo najboljšo igralnico, kajti za kmetijo je bil gozd. Malo smo pomagali pri delu, veliko pa smo počeli svoje stvari. Na skrivaj smo v gozdu sezidali tri kolibe. A hkrati živeli tudi mestno življenje. Kot srednješolka sem bila zelo ponosna, da sem dopoldan kopala krompir na njivi, popoldan pa nastopala na odru velike dvorane Cankarjevega doma. Doživljanje narave me je že kot otroka izjemno izpolnjevalo. Starša sta nas zelo zgodaj peljala v gore. Spomnim se počitnic na Veliki Planini, kjer sta najela kočo. Bilo nas je veliko. Kotalili smo se po travnikih, nabirali rože, se sprehajali. Nič velikega, a to so neizbrisljivi spomini. Družina, skupnost, sproščenost, vsi smo bili dobre volje, bili smo skupaj. Kasneje smo z očetom hodili na višje vrhove, nato smo se vsi trije vpisali v planinski krožek. Tam je bila super druščina ljudi.
Že kot otrok sem pisala dnevnik o življenju in delu v naravi, sama sem vsak mesec spremljala spremembe v okolju. Narava je bila del številnih projektov.
Delala sem herbarije, ustvarjala. To so bile moje reči. Živeli smo zraven knjižnice, kjer je bila knjižničarka Ema Novak. K njej sem hodila namesto v vrtec in v knjižnici je bilo vse. Knjižnica je bila gromozanski prostor vzpodbud, ki sem jih zajemala z veliko žlico.
Pa ste bili vi edina dedkova publika?
Da. Kajti to je tudi najbolj naraven kontekst pripovedovalstva, doma, v družini. Zelo je pomembno ravno to, da se s poslušalci splete vez. Ni mišljeno, da se pripovedovalec postavi in odrecitira svoje. Stik s poslušalci in kako ga splesti, je tisto, kar me posebej zanima in to raziskujem že dlje časa.
Novembra boste pripovedovali pravljice v Menačenkovi domačiji?
Zelo sem bila vesela povabila, kajti prvič bom pripovedala v Domžalah. Zelo veliko delam v Kamniku, v Budnerjevi hiši, pa z Matično knjižnico Kamnik. Skupaj smo oblikovali vodene izlete Kamniške pravljične poti. V Menačenkovi domačiji pa bom pripovedovala pravljice o drevesih, ki jih imam zelo rada. Sedaj jeseni je njihov letni čas, ko so vsa pobarvana in čudovita.
V kateri starosti najraje poslušamo pravljice?
Otroci do devetega leta so v pravljičnem razvojnem obdobju in pravljični svet je del njihove realnosti. A zgodbam radi prisluhnemo tudi kasneje. Drugačnim zgodbam. Bolj drznim, morda strašljivim, tistim, ki jih najmlajšim ne pripovedujemo, ker bi jih ponoči preganjale nočne more. Vsi radi doživimo
dobro zgodbo. Vsi imamo radi zgodbe. Zato gledamo filme, beremo knjige. Le pravo zgodbo je treba izbrati.
Edino vi ste se odločili v družini za študij literature?
Da. Zaljubljenost v knjige se je nato odrazila tudi v mojih vodnikih. Otroke sem želela z zgodbami popeljati v naravo. To se je založniku zdelo obrnjeno na glavo, a bili so dovolj odprti, da so prisluhnili. Izkazalo se je, da je bila ideja prava: otroke najprej pritegne zgodba. Šele nato pride vse ostalo.
Po rojstvu hčerke sem spontano začela pripovedovati pravljice. Prej sem kdaj povedala kakšno gorsko zgodbo na planinskih taborih, a tega nisem jemala zares. Zadnja tri leta pa me je pripove-dovalstvo še dodatno pritegnilo. Hodim po svetu, obiskujem delavnice, poslušam druge pripovedovalce in zdi se mi, da bom to počela še dolgo časa. Izjemno lepa in izpolnjujoča izkušnja je tudi pravljično vodenje po naravi. Željo, da bi vodila po svojih pravljičnih poteh, sem imela že dolgo. Potem je kamniška knjižnica predlagala, da se zasnuje izlete iz njihovega lokalnega pripovednega izročila. Tako so nastali izleti, na katerih malo hodimo in zelo veliko pripovedujemo. Igramo se in ustvarjamo. To so trenutki, ko nastajajo izjemno lepi spomini, vzpostavijo se posebni stiki med nami in tudi nas z naravo. Razgrnemo odejo, sedimo skupaj z lepim razgledom in zgodbo. Polepšamo si dan.
Kako pravljice živijo med današnjimi otroki? Zdi se, da potrebuješ ustvarjalnost, da se ohrani tradicijo.
Moje zgodbe so iskrene do izročila. So
slamnik@kd-domzale.si
VELIKI INTERVJU
zgodbe krajev, kjer so nastale. Zelo sem vesela, ko najdem povedko, ki je razdrobljena, luknjičava, a je osnova dobra. To mi omogoči, da jo povem po svoje. Zgodb se ne recitira na pamet. Zgodbo je treba povedati iz sebe. S svojimi besedami, na svoj način, z ustvarjalno svobodo.
Želijo otroci sodelovati pri pripovedovanju?
Seveda. Včasih tudi naredimo, da je pripovedovanje v dialogu. A ko pripovedujem zgodbo, je dobro, da se le pripoveduje. Drugače se vsi razgovo-rijo in zgodbina nit izgine. Poslušalce učim, da je čas, ko govorimo, in je čas, ko poslušamo. Oboje je pomembno. Moja hčerka Klara je pri štirih letih stopila na oder in rekla: »Zdaj bom pa tudi jaz povedala pravljico.« In jo je povedala v enem kosu, od začetka do konca.
V Sloveniji se stikajo slovanski, romanski in germanski svet, pa Balkan in tudi Huni so prišli do sem. Kakšno deželo vi vidite?
Ljudem so narava in naravni pojavi vedno burili domišljijo. Pogosto, ker niso razumeli. Niso denimo vedeli, kaj si misliti o skalnih osamelcih. O njih govorijo zgodbe o okamnelih babah, zakletih, kaznovanih kraljičnah, okamnelih svatih, ki so prekleli sonce. Podobne zgodbe srečamo tudi drugod. Ta podobnost me navdušuje in intrigira. Povsod po Alpah srečamo zgodbe o bajnih živalih, belih gamsih in srnjakih z zlatimi parkeljci in rogovi ... Slovenija je posebna, ker je tako raznolika. Bolj ko jo spoznavaš, bolj ko se poglabljaš v ta izročila, več ko veš, bolj si očaran. Ne vidiš več samo površine, ampak vidiš globlje. Ko se vozim z avtom in so z mano otroci, jim lahko o vsakem hribu povem zgodbo. Moji nečaki, ko so bili najstniki, so poslušali odprtih ust in hoteli slišati še. Še zgodb. To je bogastvo, ki je zelo dragoceno. Tako naravno kot kulturno. Koliko gradov imamo! Veliko jih je v ruševinah, a vendar. Pa rimske trdnjave! Jame! Škoda je, da gremo samo v Škocjanske in Postonjsko, ko pa je še toliko drugih.
Znamo ceniti in misliti to?
Kakor kdo. Moji knjigi sta v tem pogledu čisto praktično pomagalo. Če ju imaš v rokah, je treba le izbrati, prebrati in iti. Vedno pa morajo zadnji čar dodati starši, ko kraj doživijo, ga občutijo, to delijo in približajo otroku. Pomembno je, da greš ven in si radoveden. Da te zanimajo stvari, da te razveseli lep kamen, da te navdušijo razvaline gradu, da si lahko predstavljaš, kaj je tam bilo in kaj bi lahko bilo. To je najpomembnejše. Albert Einstein je zelo ambiciozni mami, ki jo je zanimalo, kaj lahko naredi za svojega otroka, da bo pameten, rekel: »Pripovedujte pravljice.«
-	Dobro, dobro, to že, ampak kaj še?
-	Pripovedujte mu še več pravljic. Zgodbe izjemno razvijajo možgane otrok v najzgodnejšem obdobju. To je največ, kar lahko naredimo za svoje otroke.
Kako danes ravnamo z zgodbami?
K sreči so danes časi zgodbam ponovno zelo naklonjeni. Turistični delavci, muzealci, učitelji, marsikdo je prišel do spoznanja, da zgodba mnogo bolj pritegne in si jo bolj zapomnimo kot suho nizanje dejstev. Sama sem se tega naučila pri National Geographicu. O kraju ne govorimo z dejstvi, pač pa poiščemo zanimivo zgodbo, ki bo nekaj povedala o kraju. Zgodbe o ljudeh, krajih, stvareh, stavbah, zgodovini, to je človeku lastno. Takoj za tem je doživetje. Na Dunaju so vsi otroški muzeji ena sama velika zgodba. V Schönbrunnu ni panojev s podatki. Vsako stvar pa lahko otroci doživijo. Lahko se igrajo v grajski jedilnici in strežejo hrano. Preko igre in doživetja pridobijo vedenje. Podobno je z zgodbami. Če je zgodba dobra, jo boš želel povedati naprej.
Kaj prenašamo z zgodbami, pravljicami?
Vsekakor to, da se svet ni začel, niti se ne bo končal z nami. Zame je naše izročilo odblesk nečesa davnega. Na Veliki Planini smo imeli letos s Planinskim društvom Domžale planinski tabor, kjer sem pripovedovala zgodbe tamkajšnjega izročila. Tam so bili divji možje, pa
njihovi grobovi - gomile, kjer naj bi bili pokopani. Tam so bivale tudi bele deklice, ki so rade pomagale pastirjem, če so bili z njimi prijazni. Arheologinja Verena Perko pravi, da so zgodbe z Velike planine sledi starodavnih poselitev. Spomin na ljudi, ki so bili tam še pred prihodom Slovanov. Nisem zgodovinarka niti arheloginja, zame je to predvsem dragocena vez z nekim svetom, ki ga lahko samo slutim. Zanimivim, skrivnostnim. Navdušena sem, ko se znajdem nekje, kjer je izročilo tako bogato, in me zgodbe povežejo z neznanimi predniki.
A trenutek, v katerem živimo, je zelo osredotočen le na sedaj, tu. Je to vedenje, čudenje pri dobrem zdravju?
Moje poudarjanje pravljičnosti ne zanika današnjih okoljskih težav. Vse, kar počnem, želi ozavestiti otroke o dragocenosti narave in kako pomembno je, da jo ohranimo. Prepričana sem, da je treba mlade najprej navdušiti za odkrivanje in raziskovanje sveta. Ključno je tudi navdušenje nas, odraslih. Ko bodo otroci hodili naokoli, spoznali in videli stvari, bodo očarani, začudeni in začutili bodo tudi željo, da te stvari ohranijo. Zavedanje, zakaj je pomembno, da zemljo in dediščino ohranimo, izhaja iz tega, da stvari poznamo in jih znamo ovrednotiti in jih imamo radi. Kar imaš rad, boš želel zaščititi. Nima smisla žugati s prstom.
Pa to deluje?
Prepričana sem da. Za bralce National Geographic Juniorja vemo, da so pogostokrat bolj ozaveščeni in skrbni od svojih staršev. Vemo, da otroci staršem rečejo, da naj se nehajo kopati, ker se je bolje stuširati. »Je pisalo v Juniorju!« rečejo. Izdali smo knjižico Postani ekofaca! s 100 predlogi, kaj lahko otroci storijo, da pomagajo planetu. To so vsakdanje, drobne reči, ki lahko dejansko spreminjajo navade. Mladi danes so občutljivejši za te teme, kot so bile prejšnje generacije. Odrasli so v drugačnem svetu.
Zgodbe izjemno razvijajo možgane otrok v najzgodnejšem obdobju. To je največ, kar lahko naredimo za svoje otroke.
Sodelujete tudi s festivalom gorniškega filma Domžale, kjer ste leta 2011, prvo leto, ko je bil vključen tudi program za otroke, oblikovali čutno pot.
S Silvom Karom, direktorjem festivala sodelujeva že od samega začetka leta 2007, otroški program pa pripravljam in vodim dve leti. Vsako leto poskušamo pripraviti kaj novega. Prvo leto smo pripovedovali pravljice iz vseh slovenskih gora ter naredili čutno pot, s katero smo malo podivjinili Cankarjev dom. Ukletnika, velikana, ki je ustvaril Kamniške planine, smo delali iz kamnov. Letos so bile rdeča nit gorske živali, resnične in pravljične. Zelo si želim pripraviti tudi slovensko
planinsko pravljično pot, ki bi bila pripovedovalski dogodek za odrasle. Z zgodbami bi potovali po trasi Slovenske planinske poti, od Maribora do Ankarana.
Ste pripovedovalci v Sloveniji povezani?
Obstaja neformalna pripovedovalska druščina. Vsi se učimo drug od drugega. Organizira se izobraževanja, imamo festival; festival Pravljice danes v Cankarjevem domu, ki je letos praznoval 15. letnico, ima najdaljšo in najmočnejšo tradicijo. Decembra je izolski pravljični festival, poleti Pravljični oder v Rušah. V Kamniku smo junija organizirali prvi Križnikov pravljični festival. Z Bredo Vukmir Podbrežnik in Ivanko Učakar smo prišle na idejo, da bi v Motniku, rojstnem kraju Gašperja Križnika, organizirale festival. Križnik je bil pomemben zapisovalec pravljic iz 19. stoletja. Zelo zanimiv gospod. Bil je čevljar in kasneje trgovec, neizobražen, a vendar je zapisoval ljudsko izročilo. Povezale smo se z lokalnim turističnim društvom in kulturnim društvom ter idejo uresničili. Bila je izjemna izkušnja, veliko ljudi in že zdaj se veselimo naslednjega festivala. □
TEMA MESECA
EKO PONUDBA KOT DOKAZ ODGOVORNOSTI
Najpomembnejše navade se vedno začnejo v domačem okolju, pravijo. Zato je v času vse večjega ozaveščanja o pomenu zdrave prehrane in odgovornega ravnanja z okoljem na mestu vprašanje, kako je v Domžalah in okolici poskrbljeno za ekološko osveščene prebivalce.
Lea Pufek
Foto: Marjana Romanovič
»Biti ekološko osveščen ima širši pomen. Predstavlja odgovornost do narave, soljudi in vseh prihodnjih generacij,« pravi Danijela Kovačevič, poslovodja domžalske eko trgovine BIODAR. Tega se zaveda vedno več ljudi. Tudi v Domžalah. To dokazuje že tretji Bio dan, ki se je 29. septembra odvijal v Češminovem parku, življenja v sožitju z Zemljo pa domžalske osnovnošolce uči tudi tradicionalni ekodan, ki je letos potekal v marcu. V domžalski občini sta sicer s svojimi podružnicami zastopani kar dve ekološko usmerjeni društvi, društvo Ajda in Zveza ekoloških gibanj Slovenije, ki vsaka po svoje bogatita domžalsko eko ponudbo.
Eko specializirana trgovina
Sredi junija je svoja vrata odprla eko trgovina BIODAR, v kateri so na voljo izključno eko izdelki. Njihova ponudba
Poleg lastnih linij oba trgovca ponujata tudi živila, čistila in kozmetiko ostalih proizvajalcev, ki so bodisi specializirani za ekološke izdelke ali pa so znotraj svoje ponudbe izoblikovali ekološko linijo izdelkov. Bogato ponudbo ekološke kozmetike in živil ima tudi trgovina Sa-nolabor. Poleg kozmetike in živil je v trgovini mogoče dobiti tudi ekološka pre-hranska dopolnila, čaje, brezglutensko ponudbo in energijske ploščice.
Stik z domačini in naravo
»Obisk tržnice v Domžalah je vedno prijeten,« pravi Jerneja Pavček, eko Dom-žalčanka, ki jo mnogi poznajo tudi kot blogerko o tovrstni tematiki. Na domžalski tržnici je namreč mogoče kupiti biodinamične izdelke znamk Biodar in Demeter. Tržnico med drugim bogatijo tudi člani društva Ajda, ki imajo kmetije, pojasnjuje Jože Grabljevec, predsednik društva Ajda Domžale, kjer so združeni lokalni biodinamični pridelovalci. Ti pridelujejo vse od sadja in zelenjave pa do žit, mleka, mlečnih izdelkov, mesa in
zajema lokalno in ekološko pridelano sadje, zelenjavo, žita, moko in ostale mlevske izdelke, različne vrste olj, brezalkoholne in alkoholne pijače, piškote, marmelade, med, zeliščne namaze, čaje, zelišča, brezglutenske izdelke ter hrano za presnojedce in vegane. V trgovini so na voljo tudi nekateri kozmetični izdelki in prehranska dopolnila. »Prvotno smo želeli poslovati le z lokalnimi dobavitelji, vendar smo zaradi ozkega nabora domačih ekoloških izdelkov prešli tudi na nekatere »zunanje« sodelavce. Zdaj imamo na policah tudi izdelke tujih eko proizvajalcev, s katerimi zapolnjujemo del ponudbe, ki jo slovenski dobavitelji slabše ali sploh ne pokrivajo,« nabor dobaviteljev pojasnjuje Kovačičeva. »Zdaj je eko ponudba v Domžalah bistveno boljša, v prihodnje pa bomo s širitvijo ponudbe poskrbeli tudi za tisti del, ki ga trenutno še ne pokrivamo. S takim načinom bomo poskrbeli za svoje zdravje in izboljšali kakovost bivanja vseh ljudi.«
Veliki trgovci
Tako kot na širšem slovenskem tržišču so tudi v Domžalah z eko izdelki prisotni večji trgovski centri. Oba velika trgovca, Mercator in Spar, ki sta v Domžalah zastopana s svojima hipermarketoma, ponujata ekološko prehrano in čistila. Oba trgovca imata svojo ekološko linijo, v kateri je moč najti tako predelane kot nepredelane prehrambene izdelke, ki pa v veliki meri niso lokalno pridelani.
ostalega. Za še bolj pristen stik s kmetijo in načinom pridelovanja je priporočljivo nakup sadja, zelenjave in ostalih pridelkov opraviti kar na kmetiji sami. Teh je v Domžalah in okolici kar nekaj in se ponašajo z izdelki znamk Demeter in Bi-odar. Najbolj poznani sta prav gotovo kmetiji Pri Cajhnu v Dobu in ekološka kmetija Kokalj, ki obe ponujata ekološko pridelano sadje in zelenjavo.
Naredite sami
Vsak pravi eko zanesenjak slej ko prej spozna, da je najbolj eko tisto, kar pripravimo sami. Zato tudi naša sogovornika prisegata na samooskrbo. »Sem precej slab potrošnik in obiskovalec večjih trgovskih centrov. Večino potrebnih dobrin pridelamo sami, seveda pa je to tudi odvisno od letnega časa,« pravi Pavčkova. »Zelenjavo do pozne jeseni pridelujemo sami. Pripravimo si tudi ozimnico, krompir, čebulo, česen pa kupimo pri kmetu.« Tudi Grabljevec za večino izdelkov poskrbi kar sam: »Jaz in člani našega društva pridelujemo hrano sami. Tudi čistila je čisto enostavno narediti iz ekoloških sestavin. Če se človek udeleži tečaja o zdravilnih zeliščih, tudi za kozmetiko ni težav.« Tovrstne tečaje Društvo Ajda prireja za svoje člane začetnike vsako pomlad, vsak drugi četrtek v mesecu prireja predavanja o različnih eko temah, vsak torek popoldne pa na sedežu društva organizira tudi tržnico z biodina-mičnimi pridelki.
Zdrav obrok tudi na delovnem mestu in v šoli
»Ni nam vseeno, kaj pojeste« se glasi slogan lokalnega domžalskega podjetja B-forma d.o.o., ki se je na prav poseben način odločilo doprinesti k eko ponudbi. Z dejavnostjo, imenovano ZDRAV OBROK, namreč skrbi, da se lahko zdravo in po ekoloških načelih prebivalci Domžal in širše okolice prehranjujejo tudi na delovnem mestu. Rojstvu ideje je botroval predvsem neprizanesljiv sodobni čas, ki zaradi hitrega tempa in prezaposlenosti zdravega prehranjevanja na delovnem mestu pogosto ne dopušča. Podjetje B-forma tako poskrbi za dostavo eko obroka na delovno mesto, s svojimi pekovskimi izdelki pa enkrat do dvakrat tedensko oskrbuje tudi domžalske vrtce in šole ter okoliški dom upokojencev. Trenutno podjetje ponuja bio solate in sendviče, pririne palačinke ter bio pice, z jesenjo so na meni dodali tudi juhe. Spomladi nameravajo ponudbo razširiti tudi na sadne in zelenjavne smoothije. Poleg tega ponujajo kar nekaj vrst pekovskih izdelkov iz pšenične, pirine in ržene moke ter korenčkov kruh, ki jih je mogoče kupiti v eko trgovini BIODAR. Izdelke, ki jih dostavljajo izključno na delovna mesta, se lahko naroči po telefonu ali preko spletne strani.
Udobje s kavča
»Veliko čistil in kozmetike lahko naredimo sami: od praškov za pranje perila, posode do mehčalca, kreme za roke, dez-odoranta, zobne paste, šampona za lase ... spomnimo se na naše babice. Vsi recepti za izdelavo so danes dostopni na medmrežju. Vzeti si je treba le čas in se stvari lotiti,« namiguje Pavčkova, ki ekološke izdelke občasno kupuje tudi preko spleta. Doba interneta je namreč poskrbela tudi za to, da eko izdelkov danes ni treba več iskati z lupo, ampak jih preprosto lahko naročimo s kavča. Ne samo čistila in kozmetiko, temveč tudi sadje, zelenjavo in ostale pridelke. V ta namen se je denimo izoblikoval spletni portal MojaTrznica.si, ki ponuja tudi lokalo pridelana bio živila, ki jih v okolico Ljubljane dostavlja vsak torek dopoldne in petek popoldne.
Treba je ozavestiti ljudi
Kljub temu, da je v Domžalah za prebivalce, ki želijo živeti po eko načelih, precej dobro poskrbljeno, so kljub temu stvari, ki jih potrošniki pogrešajo. »Trenutno pogrešam mesto, kjer bi lahko izmenjali ali kupili kakovostna ekološko pridelana semena. Pogrešam tudi več ponudbe različnih vrst moke za tiste, ki pečemo kruh doma,« opozarja Pavčkova.
Tudi Grabljevec se strinja, da je kljub zadostni ponudbi treba ljudi še bolj ozavestiti o pomenu ekološkega gospodarjenja tako za okolje kot za človeka: »Ponudba ekoloških izdelkov in pridelkov v Domžalah je kar primerna. Problem je v tem, da se ljudje ne zavedajo, kakšna je razlika med konvencionalnimi, ekološkimi in biolo-škodinamičnimi pridelki. Potrebno bi bilo ljudi čim bolj ozavestiti, kaj pomeni taka hrana za zdravje ljudi.« Kljub temu obisk eko trgovine v Domžalah dokazuje, da se zavedanje odgovornosti za zdravje in okolje povečuje. »Občani so navdušeni nad novo eko trgovino in tudi obisk se postopno povečuje. Prepričana sem, da bodo v našo trgovino redno zahajali, saj se dobro zavedajo, da je ekološka hrana danes nujen korak za ohranjanje zdravja, istočasno pa nakup lokalnih živil kaže na zavest o odgovornosti celotni skupnosti in njenim bodočim rodovom,« je prepričana Kovačičeva. □
Anketa
Ekologija in ekološka osveščenost v zadnjem času vsekakor pridobivata na pomenu. Tudi pri nas. Ljudje se zato vedno bolj zavedamo nevarnosti, ki nam jih prinašajo številni industrijski izdelki, ki so zdravju škodljivi. Marsikdaj so ekološki izdelki, tudi tisti iz časov naših babic in dedkov, vsaj tako učinkoviti kot sedanji industrijski, hkrati pa so bistveno bolj zdravi in primerni. Verjetno se mnogi od vas še spominjate, kako so naši predniki čistili madeže z oblačil in plesen v stanovanju, jedli neškropljeno sadje itd. Kako pa na vse to gledajo naši občani in občanke? Ali posegajo po ekoloških izdelkih (hrana, pijača, kozmetika, čistilna sredstva) in kje jih kupujejo? Preberite, kaj so nam zaupali naključni mimoidoči.
Petra, 32 let, Domžale
Zavedam se, da so ekološki izdelki na dolgi rok primernejši in bolj zdravi za ljudi in za okolje, a sodobna industrija nam postreže z izdelki, ki obljubljajo enako ali celo bolje z manj truda in časa. Le kdo bi se uprl takšnim vabljivim oglasom? In tako takšna, lahko rečem da na dolgi rok slabša odločitev potem pretehta, saj nam tako ostane več časa za druge opravke. Tu mislim seveda predvsem na razna čistilna sredstva. Kar pa se tiče hrane in pijače, pa je žal tako, da je ekološko pridelana precej dražja, in ker živimo v časih, ko je treba vsak cent trikrat obrniti in varčevati, kjer se le da, pri nas doma zato zelo malokrat posegamo po ekološki hrani, da ne govorim o pijači. Imam občutek, da je ponudba ekološko pridelane hrane žal še premajhna in je zato tudi dražja, saj kakšne velike konkurence ni.
Andrej, 26 let, Domžale
Prav veliko ekoloških izdelkov pri nas ne uporabljamo, ker so, po domače povedano, enostavno predragi. Ni mi jasno, zakaj je npr. ekološko pridelana hrana dražja od ostale, saj bi načeloma morala biti cenejša, ker se zanjo pri pridelovalcih ni porabilo denarja za škropljenje itd. Gre se tudi za zaupanje - jaz nekako ne zaupam npr. ekološko pridelanim bananam, ki so nekajkrat dražje od navadnih (pa še navadne so predrage), ker prihajajo iz Latinske Amerike, in enostavno ne vem, kako bi banane lahko pridelovali bolj ekološko, kot jih sicer. Verjamem, da je ekološka hrana verjetno malo bolj zdrava kot ostala, ampak glede na to, koliko je onesnaženo že ozračje in pa voda, potem tudi ekološka hrana ni povsem takšna, kot nam jo želijo prikazati, saj že preko zraka in vode pride v hrano veliko neustreznih snovi. Imam pa občutek, da gre trend prodaje v smer ekološke pridelave hrane, a v tem trenutku še ne vem, ali je to zgolj muha enodnevnica in bo zadeva kmalu "out" ali pa se bo prijelo za dlje časa. Bomo videli. Sem pa tudi v naši občini opazil večjo ponudbo ekološko pridelane hrane.
Brigita, 23 let, Radomlje
Danes je na trgu ogromno naravnih in ekoloških kozmetičnih izdelkov pa prehrambenih in čistilnih, a je pri izbiri potrebno biti izredno previden. Kolikor poznam zakonodajo s tega področja, vsaj kar se kozmetike tiče, je zelo ohlapna. Zaradi tega je v mnogih kozmetičnih izdelkih, ki se prodajajo kot naravni oz. ekološki, le nekaj odstotkov naravnih ali ekološko pridelanih sestavin. Vem pa, da tudi oznak naravno in ekološko nikakor ne smemo enačiti. V veliko primerih so naravne sestavine pridelane na klasičen, ne pa na ekološki način. Zato je skep-sa pač nekaj povsem normalnega. Še posebej, ker slabi zgledi vlečejo in se pod oznako "ekološko" prodaja marsikaj, kar se pravzaprav ne bi smelo. Opažam pa, da je sedaj v vsakem trgovskem centru vsaj ena trgovina, ki ponuja eko izdelke, očitno je to sedaj malo v modi, malo pa gre tudi za iskanje zaslužka na področju, ki je nekako novo ter še ne prevetreno.
Jana, 43 let, Dob
Večkrat se udeležim kakšnih predstavitvenih prireditev eko prehrane in izdelkov, redno tudi obiskujem sejem Narava-zdravje v Ljubljani. Če je le možno, se v moji košarici v trgovini znajde tudi kakšen eko izdelek, a žal so ti izdelki kar predragi. Verjamem, da imajo pridelovalci mogoče malo več stroškov pri pridelavi, ker naj bi bili standardi za eko izdelke višji, a vseeno so cene še vedno visoke. Zato pri nas doma kombiniramo in kadar je finančno primerno, radi kupimo ter uporabljamo eko izdelke. Tovrstne izdelke zaradi službe kupujem večinoma v Ljubljani, spotoma, ko grem domov. Sem pa tudi v Domžalah opazila, da se je ponudba eko izdelkov razširila, kar je vsekakor spodbudno.
Jože, 65 let, Vir
Mislim, da se ljudje spet vračamo malo bolj k naravi. Ko sem bil mlad, smo živeli z njo, nato smo se malo »poindustrijili«, če me razumete, sedaj pa se spet vračamo nazaj k naravi. A žal se pozablja, da je vmes preteklo mnogo let in tiste prave nekdanje eko hrane, kot bi ji sedaj rekli, ne moremo več imeti. Lahko imamo samo približne nadomestke, saj je industrija v vseh teh letih pač naredila svoje in tudi če kdo hoče doma na vrtu pridelovati na eko način, se slej ko prej znajde v dilemi, saj je večina izdelkov, orodja, pa tudi sadik, gnojil, zemlje itd. pravzaprav že toliko industrijskih, da o kakšni pravi eko pridelavi res ne moremo govoriti. Se pa s tem, ko se vračamo nazaj k naravi, vsaj delno zavedamo, koliko in kaj sta nam industrija ter potrošništvo prinesla dobrega in koliko slabega.
Dušan, 45 let, Dragomelj
Že pred leti je bilo čutiti, da bosta eko prehrana in eko pridelava živil postala nekakšen hit. Ugotavljam, da je sedaj res precej trgovin, ki ponujajo eko izdelke, tudi v naši občini. Koliko od tega je res eko in koliko je zavajanja, težko rečem, ker žal nisem toliko strokovno osveščen, da bi lahko hitro ločil, kaj je res eko in kaj ne. Nalepke na proizvodih lahko hitro zavedejo in vemo, da papir prenese vse. Mogoče bi morale inšpekcije malo bolj pogosto preverjati vse to in potem bi hitro lahko začeli ločevati zrna od plev. Sam sem načeloma pristaš eko pridelave, vendar je vse to tako drago, da rajši kupim navadno hrano. Sicer vem, da ni ravno ekološka, pa vendar se mi zdi bolje, da kupim cenejšo kot pa precej dražjo eko, za katero niti ne morem ugotoviti ali dobiti dokaza, ali je res eko. Predvsem pogrešam malo več reda in odgovornosti na tem področju.
Anketo pripravil: Janez Stibrič
TEMA MESECA
NE OBOTAVLJAJ SE, CE NAJDEŠ TISTO PRAVO
CVETKA VIDEMŠEK, ekološka kmetica
Na ekološki kmetiji Pri Cajhnu v Dobu kmetujejo po biološko-dinamični metodi že od leta 1998.
Cveta Zalokar - Oražem Foto: Iztok Dimc
Organizirani so v svetovno blagovno znamko DEMETER, ki je najvišja oblika ekološkega kmetovanja z zelo strogimi smernicami, enotnimi po celem svetu. Njeni začetki segajo v leto 1927. Zagotavlja najkvalitetnejšo in z življenjsko energijo prepojeno hrano, zaradi stalne kontrole je v Sloveniji le okoli 30 pridelovalcev s pridobljenim certifikatom. Pri Cajhnovih so vključeni v Demeter že več kot 10 let. Nosilka dejavnosti je Cvetka Videmšek, vitalna in radoživa kmetica, ki se nikoli ne ustraši izzivov, ki jih prinaša življenje. Z njimi se spopada, pri tem pa jo vodijo pogum, srčnost in ljubezen do zemlje, živih bitij in narave.
Ostala brez službe, a našla novo veselje
Cvetka Videmšek je 22 let delala v tovarni Mlinostroj, kjer se je ukvarjala s številkami in računi, sprva kot bla-gajničarka, kasneje kot materialni knjigovodja. Leta 1991 je zaradi stečaja nenadoma ostala brez zaposlitve. Danes se spominja: »Sledila so težka in negotova leta, saj sva imela z možem Andrejem štiri hčerke, tri osnovnošol-ke Simono, Majo in Barbaro ter 10 let mlajšo Andrejo. Skupaj z moževimi starši smo živeli na družinski kmetiji, kjer je bilo dela veliko, dohodka pa malo. K sreči je mož delal v tovarni, da so imeli redne mesečne dohodke.« Cvetka se je zavedala, da bo treba najti nekaj novega, kar bo družini zagotovilo varno prihodnost. »Slučaj je nanesel, da so leta 1998 v Osnovni šoli Dob organizirali vrtičkarski krožek, kjer je imela gostujoče predavanje Meta Vrhunc, predsednica društva Ajda Vrzdenec, ki je predstavila biološko-dinamično metodo kmetovanja, nad katero sem bila takoj navdušena. Odprl se je nov svet, gospa Meta je kmetijstvo predstavila v novi luči ter v meni vzbudila ljubezen in spoštovanje do zemlje in vsega živega. Pripovedovala je o vplivu planetov na zemljo, o Marii Thun in njenem koledarju ter mnogih zanimivostih, ki so bile zame popolnoma nove,« obuja spomine na svoje začetke. »Že med poslušanjem sem začutila, da je to tisto, kar iščem. Vrnilo mi je upanje v boljšo prihodnost, dobila sem spodbudo za spremembo.«
Ko se je vrnila domov, je možu z zanosom pripovedovala, kar je slišala: »Sprva me je le nejeverno poslušal, saj je bilo tudi zanj vse novo in neverjetno. Novo metodo kmetovanja, ki je zelo nenavadna, in za tisti čas nepredstavljiv odmik od tradicije je bilo zelo težko uvesti.« Kljub začetnim težavam in nezaupanju pri domačih in v okolici je Cvetka vztrajala in se nadalje izobraževala o biodinamiki. Mož Andrej, ki je bil sicer skeptičen, jo je vendarle podpiral in skupaj sta se udeležila tečaja na Vrzdencu. Še danes rad v smehu pove, da ni imel izbire: ali naj zamenja ženo ali pa začne z novo metodo. Dobila sta mnogo teoretičnih, prav tako pa tudi praktičnih napotkov za delo. »Presenečena sva bila, koliko je o tej metodi napisanega, saj sva sama zanjo slišala prvič,« pravita in obenem povesta, da večjih težav ni bilo, saj je bila njihova zemlja zdrava, ker že prej niso nikoli veliko gnojili ali škropili z umetnimi sredstvi.
Niso pomembni samo končni rezultati, velik zaslužek v čim krajšem času in minimalno dela. Raje pridelajmo manj, a tisto kakovostno in zdravo. Razmišljajmo prej, ne šele potem, ko so posledice katastrofalne, zemlja in človekovo zdravje pa uničena.
Biološko dimanična metoda
je najtemeljiteje teoretično raziskana metoda, preizkušena v praksi v vseh klimatskih območjih zemlje. Uporablja se na vseh področjih, od poljedelstva in sadjarstva do živinoreje in čebelarstva. Njene temelje je pred več kot 80 leti postavil avstrijski filozof in antropo-zof (antropozofija je znanost o ljudski modrosti) Rudolf Steiner, ki je že v takratnem času opozarjal na resne posledice uporabljanja kemičnih sredstev v poljedelstvu ter nespoštovanja naravnih ciklov. Cvetka občuduje Rudolfa Steiner-ja, ki je že leta 1921 na tečaju poljedelstva za kmetovalce v Nemčiji napovedal: Konec tega stoletja bodo naša živila tako
prazna, da za človekovo prehrano ne bodo več uporabna, polnila bodo le njegov želodec, a resnično prehranjevati človeka ne bodo več mogla. Pa še kako prav je imel! Upošteva spoznanja o medsebojnem vplivanju sil vesolja in zemlje na procese v rastlinah, živalih in človeku. Ne dovoljuje pa uporabe umetnih gnojil, kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev, genetsko obdelanih semen in GSO ter uporabe rastnih spodbujevalcev pri živalih. Med temeljnimi poudarki je uporaba setvenega koledarja, ki za vsak dan v letu priporoča posamezna opravila, ki so primerna za delo v zvezi z rastlino. Tako so dnevi namenjeni korenovkam, cvetovom, spet drugi listnatim rastlinam ali plodovkam. Koledar priporoča čas sajenja, obrezovanja, obiranja, okopa-vanja, spravila in gnojenja. To se je med uporabniki že močno prijelo, čeprav je res, da so mnogi "instant koledarji" polni zavajanj in napačnih oznak.
Nad škodljivce z vizualizacijo
Še posebej je zanimivo preganjanje škodljivcev, o tem Cvetka pove: »V času od 15. 1. do 15. 2., ko so živali najbolj dojemljive, kot piše Maria Thun v svojem setvenem priročniku, se meditativno, brez sovraštva, ukvarjamo z živalmi, ki nam povzročajo škodo, in si želimo, da se njihovo število in povzročena škoda zmanjšata. To počnem preko celega leta in sem prepričana, da pomaga, saj so rezultati vidni. Pomembno je tudi, da so naše misli pozitivno naravnane, ko zemljo obdelujemo, pripravljamo preparate ali z njimi škropimo. Tako smo v stalni
komunikaciji z naravo, hrana, ki jo tako pridelamo, je zdrava in okusna. Ko se nek škodljivec pojavi, moramo, namesto da posežemo po uničevalnih sredstvih, razmisliti, kaj bi šlo lahko v našem vrtu narobe, da so ti škodljivci potrebni. Saj so škodljivci orodja narave in pomagajo vzpostavljati porušeno ravnotežje. Morda moramo pri izbiri rastlin poskrbeti za več pestrosti, morda je zemlja preveč zbita, lahko smo jo obdelovali, ko je bila preveč mokra, ali pa smo pregloboko orali.«
Ko čutiš, da si našel tisto, kar si iskal, se ne obotavljaj
Po "razsvetljenskem" predavanju zgodaj spomladi se je vse odvijalo zelo hitro. Videmškovi so se prijavili na Demeter kontrolo v Nemčiji. »K temu je veliko pripomogel gospod Jože Grabljevec, ki je bil moj mentor, kasneje tudi dober prijatelj in svetovalec. Delovnih akcij in priprave biodinamičnih preparatov smo se udeleževali na Vrzdencu, leta 2001 pa smo se osamosvojili in ustanovili tudi sami Društvo Ajda Domžale, ki je zelo aktivno na domžalsko-kamniškem območju,« pripoveduje Cvetka, ki ji veliko pomeni, da držijo skupaj in si med seboj pomagajo; veseli se vsakotedenskih srečanj kmetov in vrtičkarjev, ki podobno razmišljajo. Dobivajo se na sedežu društva, pri predsedniku Grabljevcu na Podrečju 10, kjer vsak torek med 16. in 18. uro poteka tudi prodaja pridelkov. Tja vabijo vsakogar, ki želi kupiti zdravo hrano. Ponudba je pestra. »Poleg tega so to trenutki druženja in izmenjave nasvetov. Vsak drugi četrtek v mesecu pa v društvu organiziramo
predavanja in okrogle mize. Spomladi poteka tudi tečaj biodinamike, katerega praktični del se vedno izvaja na naši kmetiji,« pojasnjuje delo zelo aktivnega in prisotnega društva.
Pestra ponudba kar na domu
Na kmetiji Pri Cajhnovih pridelujejo krompir, čebulo, korenje, rdečo peso, grah, piro in izdelke iz nje, pšenico, oves, ponujajo pa tudi ovseni in ajdov čaj. Večino stvari prodajo doma, saj se kupci radi oglasijo pri njih, mnogi obenem kupijo tudi mleko. Bolj zaradi promocije in druženja se udeležujejo nekaterih sejmov, na primer eko dnevov v Ljubljani pa Hitovega sejmarje-nja in Bio dneva v Domžalah. »Želimo si, da bi pridelki še naprej dobro uspevali, da nam zagona za delo ne bi zmanjkalo in da bi se število ekoloških kmetov v Sloveniji povečalo, s tem pa tudi samooskrbnost ljudi in ohranjanje narave. Načrtujemo, da bomo svojo ponudbo razširili, in se še nadalje izobraževali, saj se celo življenje učimo,« razmišlja Cvetka. O prostem času na kmetiji je težko govoriti. »Vedno se še najde kaj, kar je treba postoriti. Poleti je dela še več, zato komaj kdaj proti večeru najdem čas za kratek sprehod. Včasih tudi za tek, spremlja pa me tudi naš ku-ža. Z veseljem si vzamem prosto kakšno urico, da pocrkljam katerega od mojih sedmih vnukov, ki pa me pogosto spremljajo tudi pri kmečkih opravilih in na kmetiji neizmerno uživajo. Najraje od vsega pa berem, takoj ko imam možnost, posežem po knjigi. Prevladujejo knjige o BD, rada berem Steinerja pa o zdravilnih zeliščih in zdravi prehrani, tudi brezplačna mesečna knjižica Skupaj za zdravje človeka in narave je polna koristnih informacij,« govori o svojih redkih trenutkih zase. »Čeprav me tema knjige zelo zanima, pa me pogosto zaradi utrujenosti premaga spanec.« Kar je bilo sprva izhod v sili, se je izkazalo kot najboljša odločitev, kljub težkim začetkom. Noviteta je močno vplivala na celo družino, hčerke so prav tako odraščale s to miselnostjo. »Lahko rečem, da so odrasle v odgovorne in delavne ženske, ki znajo poskrbeti zase in za svoje družine. Zame so najbolj prijetni trenutki tisti, ko se vsa družina zbere, pa naj bo to ob praznovanjih ali pa tudi ob delu, saj smo družinski člani zelo povezani in se otroci radi vračajo domov. Najmlajša hčerka pa živi doma, pomaga pri vsakodnevnih opravilih ter spodbuja k nadaljnjemu razvoju in uvajanju sprememb, pri katerih jo midva podpirava,« pa opisuje svojo družino in ob tem mi zaupa, da tiho upa, da bo tradicija šla naprej.
Z več odgovornosti v prihodnost
Biodinamika ni le metoda kmetovanja, ampak način življenja. Spremeni se mišljenje, odnos do narave, do sebe, predvsem pa pogled na življenje kot tako. Cvetka je kritična do prevladujočega "jamranja", ljudje morajo bolj odgovorno poskrbeti zase. Vsi razmišljajo le o tem, kako zlahka zaslužiti, delo, še posebej na zemlji, pa jim ne diši. Saj se vse dobi na trgovskih policah. Tudi z naravo in predvsem z vodo kot največjim zakladom delamo grdo. Pravi, da se ljudje premalo zavedamo, da s svojim vedenjem in uporabo kemičnih sredstev uničujemo vodo, ki je naš največji zaklad in glavni vir življenja. »Niso pomembni samo končni rezultati, velik zaslužek v čim krajšem času in minimalno dela. Raje pridelaj-mo manj, a tisto kakovostno in zdravo. Razmišljajmo prej, ne šele potem, ko so posledice katastrofalne, zemlja in človekovo zdravje pa uničena,«je kritična zaradi neodgovornega ravnanja, tudi nekaterih velikih kmetov. □
TEMA MESECA
NASVETI ZA TIHO ZELENO VOJSKO
KORNELIJA BENYOVSKY ŠOŠTARIC, vrtnarka
Voltaire, francoski razsvetljenec, je v knjigi Kandid ali optimizem napisal, da je v življenju najpomembnejše, da obdelujemo svoj vrt.
Cveta Zalokar - Oražem
Tega načela se drži tudi popularna hrvaška "vrtlarica" Kornelija Benyo-vsky Šoštaric, ki k temu vsestransko koristnemu opravilu vabi in spodbuja čim več ljudi. Njena knjiga Zeleni kvadrat je prekrasen, s fotografijami njenega moža Nina opremljen priročnik za vrtnarje, prilagojen rastlinam, ki so primerne za gojenje v našem podnebju in pogojih. Na hrvaški televiziji pa pripravlja zanimive in tudi pri nas dobro poznane oddaje, ki vsako nedeljo ljudem pomagajo pri pridelavi lastne in zdrave hrane. Prvi oktobrski dan je bila v Knjižnici Domžale gostja Srečanj z ustvarjalci in to je bila tudi priložnost za to, da z njo izmenjamo nekaj izkušenj in nasvetov o vrtnarjenju.
Vrt je rezultat človekovega razmišljanja o naravi
Vrtnarjenje je izjemna dejavnost, ki pa nam mora biti v veselje. Vodila, ki jim pri tem sledi Kornelija, so: naravno, sproščeno in z užitkom! Nato pove: »Lepe vrtove imajo le tisti, ki veliko berejo in eksperimentirajo; vrt, o katerem pišem, je prostor, ki odseva naš odnos do narave, kraj, kjer uživam v pokrajini, ki me obdaja, v rastlinah, ki sem jih tam posadila, in v zdravi hrani, ki sem jo pridelala. Je moj svet, v katerem se počutim svobodno, ker sem ga oblikovala s svojimi rokami.« Zato pravi, da je treba slediti tradiciji svojega okolja, v vrtu nas morajo obdajati naravni elementi, kot so zdrava zemlja, les in glina, vanj pa moramo zasaditi tudi čim več rož - takšnih, ki nam ga ne le olepšajo in od-išavijo, pač pa z njimi tudi odganjamo mnoge škodljivce.
Rastlinski varuhi vrta
Zato v vrtu ne smejo manjkati velika ka-pucinka (ta privablja gosenice, ki sicer objedajo zeljevke) pa žametnice (tagete-si), ognjič, dalmatinski bolhač, koprive (ki jih uporabljamo za gnojilo in škropivo) in seveda zelišča - zeleni varuhi vrta. »Poleg zelenjave naj bodo na vrtu tudi zelišča, saj z vonjem in izločki korenin odganjajo različne škodljivce, seveda pa jih lahko nabiramo tudi za čaje. Zelena, boraga, žajblji, timijani in koper na primer odganjajo kapusovega belina, hren koloradskega hrošča, sivka, meta, bazilika in majaron preprečujejo pojav listnih uši, kamilica zdravi prst, čebula poleg korenja odganja muho in gliste. Pri tem se držimo načela mešanega sajenja.«
Koristni in manj zaželeni vrtni prebivalci
Vrt mora biti živ, vanj moramo privabiti čim več koristnih živali, od pikapolonic (rade imajo uši), bogomolk, krta, deževnikov, ježa, slepcev, žab in kuščarjev ter seveda ptic, saj se hranijo z žuželkami in so naravni čistilci vrta. »Zato naj bo na vrtu čim več gnezdilnic za ptice in hotelov za žuželke,« svetuje Kornelija, a ne pozabi tudi živali, ki nam delajo škodo. »Mnoge živali pa želimo odgnati. Med najbolj nadležnimi so polži. Okoli rastlin nasujte žagovino, poskusite tudi z napenjanjem bakrene žice, pomaga stalno nabiranje ... Če ne gre drugače, pa poiščimo tudi ekološka sredstva proti njim.« Na pogovoru smo se veliko ukvarjali tudi z voluharjem in skupaj našli rešitev, ki se je izkazala za najbolj učinkovito. Ena od obiskovalk je tako svetovala, da jih je pregnala s hrupom, ki ga povzroča kovinska palica, na katero natakne odslužene pločevinke. »Deluje!« je zagotovila.
Kako izboljšati tla
Vrt je čudež, saj v grudi prsti najdete milijone majhnih organizmov. Tisti, ki se odločijo za organsko vrtnarjenje brez umetnih gnojil, vedo, kako pomembni so deževniki. Kornelija ima še posebno rada kalifornijske, saj je zanje naredila posebno ogrado - glistino (da ne pobegnejo!), kjer stalno predelujejo gnoj in druge odpadke v humus. Pomembno je tudi, da v vrtu gojimo stročnice, saj njihove koreninice v zemlji tvorijo gomolje, polne prepotrebne-ga dušika, zato njihove korenine pustimo v zemlji in kasneje služijo kot hrana drugim rastlinam. Kolobarjenje je tako rekoč obvezno. »Pretežno glinena tla bomo razrahljali z dodajanjem ostrega peska, peščenim pa je treba dodajati organska gnojila, na primer predelan hlevski gnoj in seveda kompost. Ta je za vrtnarje nujen, nameščen naj bo blizu vrta. Vanj lahko odlagamo koristne odpadke, kot so listje, veje, kuhinjski in vrtni odpadki. Seveda pa bodite pozorni, saj vanj ne sodijo cvetoči pleveli. V hladni kompostnik le mečete stvari in jih občasno prezračite, topli kom-postnik pa večkrat (tedensko) premečete in s tem pospešite hitrost predelave,« svetuje Kornelija in pravi, da je jesenski čas tisti, ko z lastnim kompostom vrt pogno-jimo. Zanimiv je tudi njen nasvet glede prekopavanja in oranja - globinske obdelave tal z obračanjem, tj. s "štihanjem". »Tega jaz ne počnem, saj ni nobene prave koristi. Spomladi so tako obdelana tla spet hitro trda in zlepljena. Ob tem pa uni-
čimo tudi mnoge koristne organizme, saj jim popolnoma premešamo. Svoj vrt zračim s pomočjo vil, ki jih na vsakih 10 cm zapičim v tla in malo premikam, tako rahljam in zračim prst,« nas je presenetila z rušenjem starih navad.
Poletne suše in zastirke
Naše podnebje se je močno spremenilo. Rastline pa za svojo rast potrebujejo vodo. Poletja so dolga in vroča, večinoma tudi sušna. Kornelija se spopada s temi tegobami tako, da poudarja pomen zastirk: »To je hud stres za rastline. Če rastejo na odprtih, golih tleh brez zaščite, hitro omagajo. Okoli vrta zasadimo rastline za živo mejo, ta bo ščitila pred vetrom, ki izsušuje. Pomagamo si tudi s kopreno, ki zadržuje vlago. Nikoli ne zalivamo s hladno vodo iz vodovoda in pazimo, da ne zalivamo listov, ampak proti koreninam. Zemlja na vrtu in okoli rastlin pa
Prehranjevanje z zdravo organsko pridelano hrano je danes privilegij ne le zaradi izjemnega okusa, ampak tudi zaradi prihrankov, saj se hrana neprestano draži. S tem boste prevzeli tudi del odgovornosti za to, da si bo naš planet opomogel, vrtnarji sveta pa bodo postali na svojih zelenih kvadratih tiha zelena vojska, ki je nihče ne bo mogel ustaviti.
mora biti vseskozi pokrita, uporabljamo slamo, posušeno travo ali seno pa tudi različne druge travniške rastline. Nikakor pa ne drevesnega lubja, saj ta iz zemlje krade koristna hranila.«
Filigransko urejen vrt je preteklost
Nobene potrebe ni, da bi bil vrt poln simetrije in brez vsakega plevela. Kornelija poudarja: »Rastline med seboj mešajte, preizkušajte najboljše kombinacije, upoštevajte, katere rastline so med seboj dobri sosedi. Sadite v nepravih oblikah. Pa tudi s pletjem se ni treba pretirano obremenjevati. Ko so rastline še majhne, je dobro populiti plevel, kasneje pa ne bo pretirane škode, če ga nekaj tudi ostane. Regrat je na primer celo koristen, pomagala pa nam bo tudi zastirka.« S tem je odstrla še en tabu, kar nam bo pomagalo olajšati naše delo na vrtu.
Kornelija ima še veliko drugih koristnih in praktičnih nasvetov, zato je knjiga Zeleni kvadrat pravo branje za dolge zimske dni, ko se pripravljamo na novo vrtnarsko sezono. Če še nimate vrta, premislite in se pridružite vrtnarjem sveta. »Predstavljajte si, kako lahko ljudje, ki so povezani z isto zamislijo, oplemenitijo svojo okolico in lastna življenja. Prehranjevanje z zdravo organsko pridelano hrano je danes privilegij ne le zaradi izjemnega okusa, ampak tudi zaradi prihrankov, saj se hrana neprestano draži. S tem boste prevzeli tudi del odgovornosti za to, da si bo naš planet opomogel, vrtnarji sveta pa bodo postali na svojih zelenih kvadratih tiha zelena vojska, ki je nihče ne bo mogel ustaviti,« je sporočilo simpatične hrvaške vrtnarke, ki nam ga polaga na srce. □
lek
član skupine Sandoz
Dan odprtih vrat v Leku v Mengšu
Lek je z razvojem in proizvodnjo v Mengšu začel pred več kot petdesetimi leti in v tem času zrasel v pomemben del Sandoza, ene vodilnih generičnih farmacevtskih družb v svetu.
Danes sta v Mengšu razvojna in proizvodna centra Sandoza, odgovorna za zahtevnejše izdelke za prodajo po vsem svetu. Vsa leta smo tesno vpeti v lokalno okolje, saj večina od 600 zaposlenih prihaja iz bližnje okolice.
Z željo, da bi sodelovanje z lokalno skupnostjo še okrepili, ponovno odpiramo vrata lokalni skupnosti.
Vsi, ki jih zanima delo Leka v Mengšu, naši načrti in skrb za okolje, so vljudno vabljeni na dan odprtih vrat v četrtek, 8. novembra 2012, ob 16. uri.
slamnik@kd-domzale.si
OKTOBER/VINOTOK 2012 NOVEM BER /LISTOPAD
26
pe
27
so

29 po
30
to
31 sr
Dan reformacije
01 če
D. spomina na mrtve f
e -
		
oven	ogenj • toplo	plod
	glava, možgani, oči beljakovine	•
bik	zemlja • hladno	korenina
	vrat, tilnik, ušesa, zobje sol, korenina, gomolji	
dvojčka	zrak • sveže svetlo	cvet
	dihala, ramena, roke, dlani	*
w	maščoba, olje	
rak	voda • mokro	list
@	pljuča, prsi, želodec, jetra ogljikovi hidrati	*
lev
ogenj • toplo
plod
srce, krvni obtok, arterije, hrbet beljakovine
devica zemlja • hladno korenina
prebavila, vranica, trebušna slinavka sol, korenina, gomolji
tehtnica zrak • sveže svetlo cvet
kolki, ledvice, mehur maščoba, olje
m
škorpijon voda • mokro
list
spolni organi, sečevod ogljikovi hidrati
*
strelec ogenj • toplo
plod
stegna, vene
beljakovine
kozorog zemlja • hladno korenina
l# so
M. dan študentov
sklepi, kolena, kosti, koža
sol, korenina, gomolji
19
po
vodnar zrak «sveže svetlo cvet goleni, vene_
20to n
maščoba, olje
21	sr
22	če
23>
ipe
D. Rudolfa Maistra
24 so
M. dan brez nakupov[
M. d. proti nas. nad ž.
26	po
27	to
28
sr
29	če
30	pe
Izzid Slamnika
ribi	voda • mokro	list
@	stopala, nart, prsti na nogah ogljikovi hidrati	*
oven	ogenj • toplo	plod
©	glava, možgani, oči beljakovine	•
bik	zemlja • hladno	korenina
©	vrat, tilnik, ušesa, zobje sol, korenina, gomolji	
dvojčka	zrak«svežesvetlo	cvet
	dihala, ramena, roke, dlani	%
	maščoba, olje	
		
Aktivno proti razraščanju invazivnih rastlin
V Turističnem društvu Radomlje so opozorila proti razraščanju tujerodnih invazivnih rastlin v naši lepi in urejeni okolici vzeli zares.
Radomlje Z akcijo želijo ozavestiti in izobraziti o teh rastlinah in njihovem odstranjevanju čim več ljudi, krajanov, predvsem pa otrok in s tem obvarovati zdravo okolje za vse.
Njihov projekt obsega izdajo zgibanke Invazivne rastline ogrožajo! o štirih najbolj agresivnih invazivnih rastlinah, ki so japonski dresnik, žlezava nedotika, kanadska zlata rozga in pelinolistna ambrozija. Poleg opisa rastlin je naveden tudi najprimernejši način odstranjevanja za vsako posebej. Turistično društvo ureja tudi prostor za učilnico na prostem, že sedaj pa vodijo delavnice s prikazom rastlin in izvedbo njihovega uničenja na večnamenskem prostoru ob Kamniški Bistrici. V mesecu septembru je bilo tako izvedenih kar nekaj predavanj in odstranjevanj invazivk ob novi sprehajalni poti ob Bistrici. Člani Turističnega društva so 10. septembra očistili velik del brega. Največ so odstranili japonskega dresnika, ki so ga odpeljali na manjšo deponijo, kjer se bo posušil in kasneje sežgal. Predavanja in prikaz odstranitve je prevzel Igor Kuzmič. Rastišča teh invazivnih rastlin nameravajo označiti z informativno-obvestilnimi tablami in urediti učilnico na prostem za predavanja in demonstracijo uničevanja.
Zakon nalaga odstranjevanje invaziv-nih rastlin; ambrozijo mora odstraniti lastnik sam, na svoje stroške po vsej Sloveniji od leta 2010 dalje. Če kje opazimo večjo zaraščenost s katero od njih, pa je o nahajališču potrebno obvestiti Fitosa-
nitarno upravo RS na tel. št. 059 152 930.
Samo če se bomo vsi naučili prepoznavati te hitro in gosto rastoče ter strahotno mnogocvetne rastline, jim onemogočali širjenje in rast z redno košnjo ter odstra-
Igor Kuzmič predstavlja pelinolistno ambrozijo učencem 6. razreda OŠ Preserje pri Radomljah. (foto: Marjan Levstek)
njevanjem, bomo ohranili naše samoniklo rastlinje in zdravo okolje za nas in naše zanamce.
Zlatka Levstek
Iskanja 2012
Razstava fotografij mladih fotografov in mentorjev
Radomlje Foto, kino in video klub Mavrica je 1. oktobra v Radomljah pripravil razstavo fotografij, ki so jih na počitniškem krožku naredili mladi fotografi in njihovi mentorji.
V filmskem večeru, ki je sledil odprtju razstave, pa so si obiskovalci lahko ogledali nanizanko filmov, ki jih je Mavrica ustvarila od svoje ustanovitve do danes. Najstarejša je bila črno-bela burleska Gustl 'ma hudo ženo iz leta 1969. V čas Kmečke ohceti v Ljubljani je gledalce popeljal duhovit ter informativno bogat dokumentarec
iz leta 1974 z naslovom Dekliščina v Radomljah. Iz leta 1983 je bil igrani film Brez povratka. Za petindvajset let so se pomladili z dokumentarcema Tek na Kolovec in Odprtje teniškega igrišča na Škrjančevem. Svežih pa je bilo dvanajst zanimivosti, ki so se v Radomljah zgodile lani in letos: slikarska razstava, igra domačega kulturnega društva, miklavževanje, blagoslovitev kapelice, avtomobilski veterani in vsakoletna spominska slovesnost ob obletnici vstaje v Kriškarjevih smrekcah.
Igor Lipovšek
Folklorna skupina: S splavom po Dravi
"V Grobljah kot nekoč" je bil prijeten folklorni večer, ki je v organizaciji folklorne skupine Kulturnega društva Groblje letos doživel že četrto izvedbo.
Radomlje Folklorni večer je tokrat potekal v Radomljah in ob udeležbi folklorne skupine gostiteljev, Otroške FS KD Domžale, FS D'lustigen Reifenstoana z'Pöls iz Avstrije, FS Društva upokojencev Naklo, ki so se predstavili tudi kot odlični pev-
splav, na katerega smo vstopili v Italiji, se spustili skozi Avstrijo, Slovenijo, Madžarsko in izstopili na Hrvaškem, vseskozi pa med posameznimi plesi in pesmimi poslušali o zgodovini, gospodarskem pomenu in dediščini splavarstva, kar je bilo po-
ci v pevski skupini Šestica, ves večer pa smo spremljali, kako se "štajeriše" pleše na najmanj šest načinov. »Drava, splav in štareriš povezujejo ljudi v porečju te lepe reke,« je po pozdravu na začetku 4. folklornega večera povedala povezovalka Draga Jeretina Anžin in nas povabila na
spremljeno tudi z diapozitivi. Uživali smo od prvega do zadnjega nastopa in se skupaj z nastopajočimi z znano Nocoj je pa en lep večer poslovili v upanju, da se dobimo tudi na 5. folklornem večeru "V Grobljah kot nekoč".
Vera Vojska
društva
na kratko
turistično društvo jarše-rodica
Ličkanje koruze
v Turističnem društvu Jarše—Rodica si prizadevamo ohranjati stare običaje in navade domačega kraja in jih prenesti na mlajšo generacijo. Zato smo v septembru, v zgodnji večerni uri na domačiji Uršič , tradicionalno pripravili prikaz ličkanja koruze. Ob zvokih
harmonike smo se pridno lotili dela, zato se je velik kup koruze hitro manjšal. Ženske smo ličkale, moški pa so storže povezovali v pare in jih pripravljali za vezenje na lesene štange pod streho in na kozolce. V to naše opravilo smo vključili tudi otroke , ki so na začetku pridno sodelovali z nami potem pa so se intenzivno lotili iskanja skritega zaklada, ki je bil skrit na dnu kupa . Kot se za ta običaj spodobi, je po ličkanju sledil »likof«. Prijetno in veselo druženje smo zaključili s pesmijo in kramljanjem pozno v noč.
Nevenka Narobe
župnjiska karitas domžale
Dobrodelni koncert Skupaj na poti
Čeprav dajemo brez pričakovanj, da bomo za to kaj dobili smo vseeno deležni dobrega tudi mi in tako je bilo tudi na tokratnem koncertu župnijske Karitas Domžale. Dvorana komunalnega centra v Domžalah je bila v petek 28. septembra kraj, kjer so se nekateri zavedali stiske drugih in z obiskom koncerta dali svoj doprinos za njihov lepši jutri, a ne samo obiskovalci tudi pokrovitelji,ali sponzorji so odvezali svoj mošnjiček. Seznam nastopajočih je bil prav razveseljiv, saj iz njega spoznamo, da mladim ni vseeno v kakšnem svetu živijo in, da želijo in zmorejo tudi oni po svojih močeh pomagati, le priložnost jim moramo dati. Koncert je od zvenel, a samo na odru, kajti v naših srcih bo pomoč potrebnim vedno imela nek majhen skrit prostorček, ki se odpre ko najmanj pričakujemo in, prav je tako, da bo z našim darom njihov trud, trud sodelavcev župnijske Karitas Domžale ne bo in ni zaman in to so pokazali obiskovalci koncerta tudi pri odhodu, ko so radi darovali nekaj od svojega za druge.
djd
srečanje pevskih zborov Tam, kjer se čuje pesem ...
Domžale so bile 22. septembra pevsko središče, saj je v hali Komunalnega centra Domžale prepevalo kar 12 pevskih zborov slovenskih mest z usnjarsko tradicijo. Kulturno društvo Domžale, ki je ob 29. koncertu izdalo tudi programsko zloženko, je sreča-
Ljudskih pevk Kulturnega društva Domžale pod vodstvom zborovodkinje Mare Vilar ni treba posebej predstavljati. (Foto: Pavel Pevec)
nje pripravilo v sodelovanju z Občino Domžale, Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in krajevnimi skupnostmi mesta Domžale. Pevci in pevke, zbrani v 12 pevskih zborih iz vse Slovenije, so najprej skupaj zapeli pred halo Komunalnega centra Domžale ter že kar s prvima dvema pesmima dokazali, da v zborih ubrano pojejo z dobrimi glasovi vsi, ki imajo pesem radi.
Vera Vojska
DRUŠTVA
slamnik@kd-domzale.si
na kratko
NOVA KNJIGA
Ob 250-letnici cerkve sv. Martin v Dobu
Leta 1762 je ljubljanski knezoškof Leopold Jožef Hanibal grof Petta-zi blagoslovil novo zgrajeno baročno lepotico, cerkev sv. Martina v Dobu. Letos torej praznujemo 250 let od blagoslovitve matere vseh cerkva dobske župnije. V župniji Dob se nam je zdelo primerno, da ta jubilej počastimo z monografijo o vseh sakralnih objektih v župniji, in tako je 9. septembra 2012 na župnijskem dnevu luč sveta ugledala knjiga z naslovom Znamenje. Cerkve, grajske kapele in znamenja v župniji Dob. Knjiga je razdeljena na tri dele: oris cerkva, grajskih kapel in vseh znamenj. Obsega 182 strani in vsebuje 180 fotografij ter dva zemljevida. Najpomembnejši del zavzema umetno-stnozgodovinski oris cerkva v župniji Dob na čelu z jubilantko cerkvijo sv. Martina. V veliko zadovoljstvo nam je, da smo za delo pridobili priznanega umetnostnega zgodovinarja, doc. dr. Blaža Resmana iz ZRC SAZU-ja-.
Blaž Otrin
veterani
Po poteh vojne za Slovenijo 1991
Veterani vojne za Slovenijo smo, kot vsako leto po naši samostojnosti, že enaindvajsetič izvedli spominski
f -
I - f

Skoraj polkilometerska kolona se je vila proti Krumperku
pohod. Tokrat so se nam spet pridružili dijaki Srednje šole Domžale. Prvič smo se na poti iz Domžal ustavili na Krumperku. Tam smo jih seznanili z dogodki iz leta 1991, ki so se odvijali v okolici gradu in Konjerejskega centra Krumperk. Tja smo skrili oklepne transporterje JLA, ki smo jih zaplenili v trzinskem spopadu, jih opremili z oznakami TO in njihove posnetke preko televizije posredovali širši javnosti. Do cilja v ihanskem športnem parku smo prišli v dobrih štirih urah. Upamo, da smo mladim, ki so rojeni že v samostojni Sloveniji, vlili vsaj kanček domoljubja. Za denarno pomoč pri izvedbi se zahvaljujemo podjetju ROISS DVA iz Ljubljane; to so tisti, »ki ti dajo krila«.
OZVVS Domžale, Janez Gregorič
Optik? Škc*' že cd 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
Poklon izjemnemu opernemu pevcu Antonu Šublju z Rodice
Predstavitev knjige in dela življenja Antona Šublja bo v soboto, 10. novembra 2012, ob 16. uri v Kulturnem domu Groblje.
Socialni teden v Ihanu
Namen Socialnega tedna je spodbujati posameznike k družbeni odgovornosti in aktivnemu državljanstvu, krepiti slovensko civilno družbo ter prispevati k razmišljanju o izzivih, ki Slovenijo, EU in svet čakajo v prihodnosti.
GROBLJE Njegovo življenje so raziskovale profesorica Vilma Vrtačnik Merčun ter učenki Nika Grošelj in Lara Tekavc - vse so iz Osnovne šole Rodica. Za raziskovalno nalogo sta Nika in Lara prejeli najvišje
kazal že od zgodnje mladosti, uresničil pa po študiju na glasbenem konservatoriju v Ljubljani ter izpopolnil v Berlinu. Nekaj časa je pel v ljubljanski operi, prelomno pa je leto 1928, ko je prvič odšel v Ameriko. V
IHAN V okviru četrtega Socialnega tedna v Sloveniji, ki ga ob pomoči soustvarjalcev pripravlja Socialna akademija, nevladna organizacija, ki si preko izobraževanja, raziskovanja in kulture prizadeva formira-
staranja in medgeneracijske solidarnosti. V medgeneracijskih odnosih se pogosto počutimo izkoriščani. Imamo občutek, da veliko več dajemo, kot prejemamo. Pogosto pa imajo isti občutek tudi predstavniki
možno priznanje na področju raziskovanja osnovnošolcev in tudi zlato priznanje s področja zgodovine na državnem srečanju mladih raziskovalcev Gibanje znanost mladini v okviru Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Profesorica Vilma Vrtačnik Merčun pa je v knjigo, za izdajo katere se je odločilo Kulturno društvo Groblje, vključila še neuporabljeno gradivo o velikem opernem pevcu, posebej še o Šubljevi koncertni turneji po Ameriki. Tako je s knjigo odstrt delček zanimivega življenja velikega Rodičana. V njej se skrivajo ure in ure prizadevnega dela vseh treh avtoric, ki so prebrale na tisoče listov različne dokumentacije in časopisov, da nam lahko podrobno predstavijo delček življenja Antona Šublja, ki se je rodil 26. aprila 1899 na Rodici kot najmlajši od desetih otrok. Ljubezen do petja, predvsem pa izjemen pevski talent je
fotografiji vzeti iz knjige "Operni pevec Anton Šubelj z Rodice"
letu in pol je imel 86 koncertov in prav to obdobje je bilo predmet raziskovanja. Vse ostalo (njegovi uspehi po Evropi, posebej v Ameriki) med Slovenci ostaja še neraziskano in predstavlja priložnost za mlade raziskovalce. Umrl je leta 1965, leta 1993 so mu na rojstni hiši na Rodici slovesno odkrili spominsko ploščo.
Na prireditvi, vodila jo bo Draga Je-retina Anžin, bodo obiskovalci spoznali vse tri avtorice, se seznanili z odlomki iz knjige, jo lahko tudi kupili, KD Groblje pa bo poskrbelo tudi za spominski žig in kuverto. Nastopili bodo solisti iz ljubljanske opere, predstavila se bosta domačina - študenta solo petja Andrej Cotman in Tadej Cerar, zapela pa bo tudi Šubljeva prapranečakinja in že uveljavljena pevka Nina Kompare.
Vera Vojska
ti mlade in odrasle za družbeno odgovorno delovanje, je župnija Ihan v petek, 21. 9. 2012, v kulturnem domu v Ihanu pripravila srečanje z Gregorjem Čušinom in njegovo moraliteto Janez brez glave.
Socialni teden, na katerem se je zvrstilo 37 dogodkov, je pripravljalo 42 skupin, nevladnih organizacij, izobraževalnih ustanov, župnij, podjetij in medijev.
Z letošnjo temo »Kdo daje, kdo prejema?« so obeležili Evropsko leto aktivnega
foto: Darja Povirk
drugih generacij v odnosu do naše. Tako kot vsi odnosi med ljudmi koreninijo v srcu, tam korenini tudi odnos med generacijami. Menjave med generacijami potekajo in so nujne. Soodvisni smo drug od drugega. Včasih bi najraje vse naredili sami, saj sodelovanje med generacijami, kot tudi vsako drugo sodelovanje različnih, a soodvisnih zahteva več spoštovanja, dogovarjanja, usklajevanja in sožitja.
Jana Poljanšek
Modra ptica - društvo za modelarstvo in aeronavtiko
Ukvarjamo se z izdelavo in letenjem radijsko vodenih plovil. To je zelo lep in atraktiven hobi.
KRTINA »Z gotovostjo lahko rečemo, da Društvo za modelarstvo in aeronavtiko Modra ptica postaja eno najbolj prepoznavnih društev na področju modelarstva v Sloveniji. V svojem skoraj štiri desetletja dolgem delovanju brez prestanka je društvo doživljalo dobra in tudi slaba obdobja, vendar nikoli ni zastalo. Mode-larstvo je zelo lep hobi, primeren za vse, tako osnovnošolske otroke kot tudi občane, ki so že prešli obdobje svojih aktivnih delovnih let,« na kratko opiše uspešno pot društva Zvone Vrhovec, tajnik društva. Primarna dejavnost je še vedno letalsko modelarstvo, to so radijsko vodeni
modeli letal in helikopterjev. Zanje vzdržujejo vzletno modelarsko stezo v Krtini, že več let pa se ukvarjajo tudi z avtomo-delarstvom. Ker za tovrstno dejavnost z radijsko vodenimi modeli avtomobilov zunanje proge nimajo, so septembra na Viru pri Domžalah postavili prvo »in-door« notranjo progo za radijsko vodena vozila v merilu 1:10, 1:12 ter 1:18 na električni pogon, ki so jo poimenovali VIRDOOR. Hkrati je to tudi prva proga v Sloveniji, kjer je možno voziti vozila v merilu 1:10, ki so med modelarji zelo popularna ter cenovno dostopna.
Vera Vojska
Obvestila območnega združenja Rdečega križa Domžale
Območno združenje Rdečega križa Domžale je v letošnjem letu zaključilo redne krvodajalske akcije v Kulturnem domu Mengeš. Tokrat je kri darovalo 70 krvodajalcev, od tega jih je 7 darovalo kri prvič. V OZ RK Domžale smo bili z odzivom krvodajalcev zadovoljni. S tovrstnimi terenskimi akcijami v organizaciji Zavoda za transfuzijo krvi in OZ RK Domžale želimo odvzem krvi približati krvodajalcem na terenu. V zahvalo krvodajalcem, še posebej jubilantom, bomo v mesecu novembru pripravili slavnostno podelitev nagrad.
Letos smo v OZ RK Domžale podelili preko 878 prehrambenih paketov (5 kg) s 3 kg pralnega praška in 805 socialno ogroženim občanom nudili prehrambeno pomoč Evropske skupnosti. Plačali smo položnice 109 socialno ogroženim občanom in omogočili letovanje na morju 18 otrokom iz socialno ogroženih družin.
Enkrat tedensko poteka v Domžalah izdaja materialne pomoči socialno ogroženim občanom, in sicer vsako sredo od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure na Ljubljanski 34 v Domžalah, kjer sprejemamo tudi vloge za plačilo najnujnejših položnic (elektrika, ogrevanje, šolske potrebščine, stanovanjski stroški, najemnine itd).
Socialno ogroženim občanom in brezdomcem nudimo tudi dnevno topel obrok v javni kuhinji na Ljubljanski 34 v Domžalah. V skladišču rabljenih oblačil sprejemamo čista in oprana sezonska oblačila. Trenutno sprejemamo zimska oblačila.
Za socialno ogrožene občane občine Mengeš nudimo pomoč vsak četrtek od 9. do 10. ure v garažnih prostorih Zdravstvene postaje Mengeš, Zoranina 3. Za občane Moravč v Kulturnem domu Moravče, Vegova ulica, vsak prvi ponedeljek od 17. do 18.30 ure - so se preselili iz Krašc.
Za socialno ogrožene občane občine Trzin nudimo materialno pomoč vsak zadnji četrtek v mesecu od 17. do 19. ure na Mengeški cesti 9 (bivša Občina Trzin v prvem nadstropju).
Dosegljivi smo na tel. št. 01 729 23 33, na e-pošti: domzale.ozrk@ozrks.si ali na naslovu OZ RK Domžale na Ljubljanski 34. Ogledate si lahko tudi našo spletno stran www.domzale.ozrk.si.
OZ RK Domžale
a
T: (01) 721 5152 www.slascicarna-lencek.com
Slaščičarna Lenček
Z vami in za vas že več kot 70 let!
Odprto od ponedeljka do sobote med 8. in 20. uro.
ThK.1 M<"|-|ll
		
MSD LIGA RAZPIS ZA 7 . SEZONO		Vi1 ^H^B ^
Kraj: telovadnica OŠ Venclja Perka Domžale ^^^^	Termin: nedelja med 16. in 22. uro
Trajanje: od 21. oktobra 2012 do najkasneje 10. marca 2013 ^fc	Prijavnina: 360 EUR
Nagradni sklad: 1.300 EUR (800 - 300 - 200) + Pokali in medalje Prijave: 051 302 823 (Rok) OBIŠČITE NAS NA SPLETNI STRANI: WWW.MSDLIGA.SI IN NA FACEBOOKU: FACEBOOK MSD LIGE
slamnik@kd-domzale.si
STAREJSI
85. rojstni dan Edvarda Cerarja - Logarjevega Edija iz Doba
Ob tej priložnosti smo ga obiskali tudi predstavniki Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob, Krtina.
Zlatoporočenca Erika in Marjan Gorjup iz Radomelj
15. septembra 1962 sta si Erika in Marjan Gorjup na skromni poroki v Domžalah pred tedanjim županom Jernejem Leničem obljubila zvestobo in besede "v dobrem in slabem" vzela čisto zares.
Zaželeli smo mu vse najboljše, predvsem pa veliko zdravja. Žal tega pogreša, saj mu ne omogoča, da bi se udeleževal slovesnosti in izletov društev, katerih član je.
tero sta imela tri otroke: Vojka, Anamarijo in Janka. »Moja žena je bila dobra žena in mati, tudi pridna kmetica, še sedaj jo zelo pogrešam,« nam je povedal slavljenec o
V 50 letih skupnega življenja ni manjkalo lepih ustvarjalnih let, včasih pa je bila tudi kakšna prepreka. Z usklajenim delom in trdno odločena ustvarjati skupno pot sta jo uspešno premagala. Svojo obljubo sta po petih desetletjih ponovila v radomeljski cerkvi v družbi domačih, prijateljev in sodelavcev, na prijetnem praznovanju pa še
v aranžmaje in nekaj let krasila ter aranžirala pri vseh svečanostih ter praznikih cerkev sv. Marjete v Radomljah. Ob prometni nesreči, ko so življenje izgubile tri mlade sodelavke, je pripravila cvetlične aranžmaje. Videl jih je znani ljubljanski cvetličarski mojster Filip Jeras ter ji dal vedeti, da ima poseben talent in roko za
Slavljenec Edi Cerar z vnukom Lukom in Vladom Cerarjem, predsednikom KO za vrednote NOB Dob, Krtina. (Foto: Vera Vojska)
Ob prisotnosti treh vnukov in sina Janka ter hčerke Anamarije smo se najprej spomnili rojstnega dne 26. septembra 1927 v Dobu. Čas otroštva in mladosti je zaznamovala smrt očeta Janka v koncentracijskem taborišču Mauthausen 23. marca 1945. Mama je ostala sama s štirimi sinovi in hčerko Vero, ki je bila na vozičku, pa je kljub temu za svoje otroke želela več. Tako so vsi po vrsti odšli v šole, da bi poiskali boljši kos kruha. Mladi Edi ni nikoli razmišljal, da bi ostal na veliki kmetiji. Končal je meščansko šolo v Domžalah. In zgodilo se je, ker so šli bratje od doma, da je ostal doma in začel kmetovati. Leta 1957 se je poročil s Francko, doma s Klopc, s ka-
ženi Francki, ki je umrla leta 2004.
»Nikoli nisem mislil, da bom tako daleč prišel,« se ob pogovoru o 85. rojstnem dnevu nasmehne slavljenec in še pravi: »Vesel sem in zadovoljen, da se tamladi lepo rihtajo, sem kar bolj zdrav, ko vidim, da napredujejo.« Pove, da je aktiven kar v več društvih: med invalidi, pri borcih, izgnancih, v gasilskem društvu, kjer so tudi vnuki, in še kje. Kljub zdravstvenim težavam je zadovoljen, saj vse okoli njega napreduje. Ob zaključku obiska pove, da vsak dan vzame, kot da mu je podarjen, in želim mu, da bi dobil še veliko podarjenih dni, polnih zdravja in veselja z vnuki.
Vera Vojska
enkrat potrdila, kar vesta skoraj od prvega srečanja: Midva sva za skupaj.
Otroštvo zlatoporočenke Erike Gorjup je bilo sredi druge svetovne vojne podobno romanu. Oče Anton Gorenc, mobilizira-nec v nemško vojsko, in mati Angelca, ki je bila tedaj z drugimi mladimi dekleti odpeljana na prisilno delo, sta se sredi vojne srečala v Volsbergu v Avstriji. Hčerko Eriko, rojeno 25. 7. 1943, so materi takoj odvzeli in velika sreča je bila, da jo je po vojni dobila nazaj. Na domačiji v Jaršah je gospa Erika živela skromno s sestro in bratoma, pomagala mami pri pospravljanju, pranju po hišah ter se zaposlila v tovarni Induplati. Tu je opravila vrsto izobraževanj. Zaupali so ji številne funkcije v sindikatu, tudi v občinskem okviru, in v delavskem svetu.
V srcu pa je nosila oblikovanje s cvetjem. Cvetje v vazah je pričela spreminjati
rože. Poslušala ga je in uspešno dokončala cvetličarsko šolo v Celju. Deset let je bila vodja cvetličarne na Plečnikovih Žalah. Ko jo je uredila, je začela razmišljati, kako bi kulturo cvetja približala ljudem v Radomljah. Odprla je cvetličarno na Škr-jančevem 1 ter 1987 postala samostojna cvetličarka. V družbi z rožami in z zadovoljnimi kupci je ostala do upokojitve leta 2009. Še prej so zgradili novo cvetličarno, zato sta z možem vesela najemnice Mojce Kotar in Aleša, ki nadaljujeta s cvetličarstvom.
Zlatoporočenec Marjan Gorjup je bil rojen 15. 8. 1938 na Hudem 1 v družini sedmih otrok. Oče je bil mizar, mati gospodinja pa je že od 1948 sama skrbela za družino. V Kamniku je obiskoval gimnazijo, veselje do radiomehanike pa uresničeval s tečaji v Papirnici Količevo, sprva kot pogonski električar. Kasneje se
je usmeril v elektroniko, hodil v Zagreb v šolo in bil med ustanovitelji Oddelka za avtomatiko. V Papirnici je ostal kot vodja in mojster do upokojitve. Bil je predsednik delavskega sveta, v KS Radomlje pa član skupščine in sveta KS.
Spoznala sta se v Papirnici Količevo, kjer je zlatoporočenka delala med počitnicami. Po poroki sta nekaj časa živela v kletnih prostorih hiše, na katere so z Marjanovim bratom Tinetom zgradili eno-nadstropno hišo v Preserjah. Tragedijo ob smrti prvega otroka sta lažje pozabila ob rojstvu dveh sinov, dopolnjevanju izobrazbe in gradnji nove hiše v Radomljah, saj je zlatoporočenec želel biti le toliko daleč, da je še lahko slišal zvonove radomeljske cerkve. Vse življenje je namreč pritrkovalec. Tako jima je življenje minevalo ob zaposlitvi v podjetjih in ob pridnem delu v nekdanjem kinu. Gospod Marjan je bil soustanovitelj in ki-nooperater ter dolgoletni upravnik Kina Radomlje, gospa Erika pa blagajničar-ka. Rada se spominjata sodelovanja z Bojanom Krištofom. Zlatoporočenec je pomagal pri obnovi kulturnega doma in bil 17 let predsednik Gradbenega odbora za gradnjo vaške kapelice. Oba sta podporna člana gasilskega društva, zla-toporočenka je z rožami vrsto let krasila kulturni dom ob prireditvah, rekoč: Za svoj kraj moraš kaj narediti. V KS je med leti 1980 in 2009 skrbela za vzdrževanje in cvetje v mrliških vežicah ter na pokopališču. Oba sta bila tudi mentorja: on v strokovni komisiji za izobraževanje ki-nooperatetjev, ona je bila mentorica 15 mladim cvetličarkam.
Posebno skrb in čas sta vselej namenjala družini. Skrbno sta spremljala šolanje obeh sinov. Danes jima je v posebno veselje, da sta oba sinova uspešna, veselita se njunih družin, imata tri vnuke in vnukinjo.
Ljubezen, začeta pred petimi desetletji, ostaja, tudi prijateljstvo in želja, da bi bila čim dlje skupaj, zdrava in srečna. Pri njiju je sreča, da sta oba vesele narave, srečna, da sta lahko skupaj. Zlata poroka ju je še posebej povezala, zato se ob tej priložnosti zahvaljujeta vsem, ki so bili ob jubileju z njima.
Vera Vojska
Visok jubilej Mihaela Barbiča Pesniški prvenec moje babice Greti
Mihael Barbičpraznoval 90. rojstni dan
V ponedeljek, 8. oktobra 2012, je v Domu upokojencev Domžale župan občine Domžale Toni Dragar obiskal gospoda Mihaela Barbiča, ki je praznoval že svoj 90. rojstni dan.
Moja babica Metka - Greti Kržišnik z Rodice pri Domžalah je 6.6.2012 praznovala svoj mali jubilej - 70. rojstni dan.
še vedno rad veliko bere in piše. Nataša Zalokar, direktorica Doma upokojencev Domžale, je povedala, da je gospod Barbič še vedno poln življenja. Župan mu je poleg skromnega darila podaril tudi knjigo z
Moja babica Metka - Greti Kržišnik z Rodice pri Domžalah je 6. 6. 2012 praznovala svoj mali jubilej - 70. rojstni dan.
Ob tej priložnosti smo ji skupaj s starši v samozaložbi izdali njeno prvo knjigo Marjetka, zbirko pesmi in voščil. V njej je na 73 straneh predstavljen en del babiči-ne bogate zbirke pesmi in voščil, ki jih je skozi čas spisala za svojce, prijatelje in znance. Od kod pravzaprav ideja, da ji v spomin izdamo prvo knjigo ? Moja babica piše ljubiteljsko pesmice in vabila že odkar jo poznam. Svoje delo skrbno hrani v na roko napisanih zvezkih. Teh pesmi je iz dneva v dan več in da ne bi prešle v pozabo, smo prišli na idejo, da ji v spomin ob njenem rojstnem dnevu pripravimo prav posebno darilo. Tako smo brez njene vednosti izdali knjigo. Ob tej priložnosti smo ji na rojstnodnevni zabavi pripravili mali
dogodek - sprehod po rdeči preprogi in podpisovanje knjige za vse povabljence. In tako je pravzaprav „iz heca" nastala babi-čina prva knjiga Marjetka, saj jo moj dedi ljubeče kliče Metka - Marjetka. V knjigi so pesmi posvečene njeni mami Mici - moji prababici, njenemu možu Petru, moji mamici in očiju, njenim prijateljem in vsem, ki jih ima rada. Knjiga ni namenjena prodaji, izdana je za njen ožji krog prijateljev in znancev v nakladi 70 kosov. Širši javnosti pa je na voljo v domžalski knjižnici na oddelku s poezijo. Prav posebna zahvala velja družinskemu prijatelju Miranu Jogru, ki je poskrbel za tisk in celotno tehnično izvedbo pri nastanku knjige.
Moji babici Greti želim veliko zdravja in sreče ter da bo še naprej pisala pesmi za vse nas.
Mark Kržišnik
Rojstni kraj gospoda Barbiča je Šmihel na Dolenjskem. Gospod je bil zaposlen na Slovenskih železnicah, v tistem času je bil vodja projektov in investicij na železnici. V Dom upokojencev Domžale je prišel lansko leto, pred tem je bil v negovalni bolnišnici v Sežani. Redno obiskuje terapije, telovadbo in različne dogodke, ki se vrstijo v domu upokojencev. Najraje ima možgansko telovadbo, s katero ohranja svoj spomin in um, hkrati pa je tudi zabavno, dodaja gospod Barbič. Kljub svojim letom
naslovom Domžale med nebom in zemljo, katere se je zelo razveselil. Gospod Barbič ima šest vnukov in pogosto ga obiščejo vnukinja ter ostali sorodniki iz Maribora in Ljubljane. Zaupal pa nam je tudi, da si popoldneve včasih krajša s prijateljico, ki jo rad obišče z novim električnim vozičkom.
Gospodu Barbiču še naprej želimo vse najlepše in najboljše ter upamo, da se ponovno vidimo na njegovem 95. rojstnem dnevu. Vse najboljše!
Občina Domžale, Urad župana
DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE
Glavarjeva 47
1000 LJUBLJANA
GSM: 031 643 782, 041 341 081
E: zlatkojajcanin.dzm@gmail.com
Splet: www.mentalno-zdravje.si
Skupine za samopomoč v Domžalah za ljudi s čustvenimi težavami
Če ste razočarani, depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšne druge čustvene težave, Vas vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko 031/643-782, da se dogovorimo o vaši prisotnosti na skupini.
Terapije potekajo v Zdravstvenem domu Domžale, dva krat mesečno ob četrtkih z začetkom ob 18. uri. Udeležba je brezplačna. Vljudno vabljeni!
iz NAŠIH VRTCEV IN SOL
slamnik@kd-domzale. si
Šport združuje
Športna sobota na OŠ Venclja Perka v Domžalah
OS VENCLJA PERKA 29. 9. 2012 ni bil navaden dan. Ta dan smo učitelji, delavci in učenci šole imeli športni dan z naslovom Šport združuje. Zakaj tak naslov? Zato, ker smo se učitelji in učenci s kar štirinajstih različnih dejavnostih v in izven šole zbrali točno opoldne v naši veliki telovadnici in si skupaj ogledali tekmo sedeče odbojke, a o tem kasneje.
ta zanimiv šport. Petošolci so jo mahnili proti Šumberku, natančneje do prostorov Kinološkega društva Domžale, kjer sta jim prijazni dekleti, ki se ukvarjata z agiliti-jem, predstavili to zanimivo zvrst, hkrati pa otrokom povedali in pokazali še veliko več o človekovem najboljšem prijatelju. Četrti razredi so z delom po skupinah utrjevali medsebojne prijateljske odnose na
foto: Skupinska slika udeležencev tekme naše paraolimpijske reprezentance proti OK Domžale, OK ACH Volley - Zmajčki in Društva sedeče odbojke Paras iz Ljubljane.
Jutranji vrvež se je začel že zgodaj zjutraj s prihodom otrok v jutranje varstvo. Na pot pa so se najprej podali učenci in učenke 8. razredov, ki so šli na planinski pohod na sv. Primoža nad Stahovico. Šesti in sedmi razredi so šli v Ljubljano, kjer so uživali v vodnih radostih Vodnega mesta Atlantis. Prvošolčki so se odpravili do ihanskih skakalnic, kjer so skozi igro in demonstracijo smučarskih skokov spoznali
delavnicah team buildinga. Drugi in tretji razredi so z obhodno vadbo spoznavali nove športe - ritmično gimnastiko, ples, karate, judo, atletiko. Deveti razredi so igrali ulično košarko, se pomerili v metanju trojk in prostih metih, igranju odbojke in se na koncu razgibali še na aerobiki. Velika telovadnica je bila tokrat obarvana odbojkarsko. Najprej so se pomerila med seboj dekleta 9. razredov. Kasneje so
pionirji ACH Volley - Zmajčki demonstrirali trening pionirske odbojke, dekleta OK Domžale pa mladinske. Obe ekipi sta se kasneje med seboj pomerili še v igri.
Višek športnega dne se je pričel s prihodom naših častnih gostij - deklet paraolimpijske reprezentance sedeče odbojke in članov/članic Društva sedeče odbojke Paras iz Ljubljane. Na ogrevanju pred predstavitveno tekmo so se treningu priključili tudi otroci, pionirji ACH in članice OK Domžale.
Gospa ravnateljica je v nagovoru pozdravila vse naše goste in se jim zahvalila za njihov obisk. V tem času so se v veliko telovadnico vrnili vsi učenci in učitelji naše šole in si z velikim zanimanjem ogledali tekmo sedeče odbojke med našimi repre-zentantkami, med katerimi je tudi naša kolegica Marina Cencelj, ki so se vrnile s paraolimpijskih iger v Londonu in mešano ekipo sedeče odbojke. Kasneje so se dekleta iz reprezentance pomerila še s fanti in dekleti iz odbojkarskih klubov.
Cilji našega športnega druženja so bili doseženi. Lepo vreme nas je spremljalo cel dan, končna predstavitev tako stoječe kot sedeče odbojke pa je dosegla svoj namen - šport združuje - tako mlade manj mlade, zdrave in hendikipirane. Šport je tisti, ki ne pozna meja v življenju, in tudi bolezen ali poškodbe ljudje lažje prenašamo z aktivno vključitvijo v šport.
Zahvaljujemo se številnim vaditeljem, društvom in klubom, ki so nam pomagali pri izpeljavi športnega dne - SSK Ihan, ŠK Bleščica, PK Miki, Sankukai karate, Judo klub, ŠAD Mavrica, Kinološko društvo Domžale, ACH Volley - Zmajčki, OK Domžale, Paras Ljubljana, reprezentanca sedeče odbojke ženske, KK Helios, vsem učiteljem, delavcem šole in gospe ravnateljici. Preživeli smo zares prijetno sobotno druženje.
Meta Pirnat Radovic,
VODJA Športnega DNE
Tegobe in radosti odraščanja kot jih vidijo otroci
Na OŠ Venclja Perka Domžale smo izvedli anonimno anketo.
OŠ Venclja Perka Domžale Letošnja tema šolskega parlamenta Tedna otroka so radosti in tegobe odraščanja. Na naši šoli smo izvedli anonimno anketo, v kateri smo sošolce povprašali o tem, kaj njim predstavljajo težave, tegobe v odraščanju in kaj doživljajo kot radosti. Rezultate ankete smo razdelili v štiri glavne skupine, ki za nas predstavljajo probleme in radosti hkrati: starši, prijatelji, šola, puberteta.
Starši nam dajejo oporo, nas spodbujajo, po drugi strani pa nas omejujejo pri gledanju TV, pri sedenju pred računalniki, pri druženju s prijatelji in nam nalagajo
domača opravila, kot sta čiščenje in pospravljanje.
Prijatelji nam v večini primerov pomenijo zabavo in veselje. Težavo pa nam dela vraščanje v družbo, npr. nekaterim novim sošolcem, ki jim problem dela sam jezik, ki ga ne razumejo. Vsi želimo v družbi imeti dober položaj in želimo, da nas drugi sprejemajo in spoštujejo.
Šola nam predstavlja možnost izobraževanja, a nam gre na živce, ker se moramo boriti, hudo potruditi za dobre ocene, nekateri pa čutijo tudi hud pritisk s strani staršev. Mladi vidimo prihodnost rožnato, a starše skrbi za nas.
Učilnica na prostem
Šolski sadno zelenjavni eko vrt OŠ Roje nas je znova pričakal polnih rok in našim učencem prilagojenega in posebnega programa VIZ ponudil pester izbor dejavnosti.
OŠ ROJE Zelenjavni del vrta je sestavljen iz večje pridelovalne površine, kjer učenci s posebnimi potrebami pod vodstvo razrednikov gojijo različne vrtnine ter iz treh manjših gredic. Prvo si delijo sončnice in buče, drugo koruza in fižol, tretja pa je v obliki spirale, kjer odlično uspevajo zelišča. Po sredini ograjenega vrta so položeni tlakovci, tako da je delo na šolskem vrtu zavarovano in dostopno tudi učencem, ki uporabljajo invalidski voziček.
Ker vrt nič ne čaka, smo 12. 9. na šoli že izvedli Bio dan, v okviru katerega so učenci pobrali buče in bučke, koruzo, paradižnike, sončnice, izkopali krompir, obrali fižol ter dosadili maline, ki so se posušile ob letošnji suši. Ostanke enoletnih vrtnin so odložili na kompost, tako izpraznjeno zemljo pa pograbili ter posejali rastlinje za zeleno gnojenje. Vrt bo lahko čez zimo v miru počival.
Marca 2013 bodo učenci v učilnicah iz semen vzgojili sadike raznovrstnih vrtnin,
ki jih bodo nato po razredih posadili na gredice, vsak razred namreč pod vodstvom razrednika prevzame odgovornost in skrbi za eno gredico, preostanek sadik pa bo šola ponudila na prodajni razstavi staršem otrok in ostalim obiskovalcem in tako prispevala sredstva v šolski sklad.
Posajene sadike bodo razredi tekom leta oskrbovali v okviru različnih šolskih predmetov, saj smo za šolsko leto 2012/13 delo na šolskem vrtu, ob sodelovanju v projektu Inštituta za trajnostni razvoj, Šolski eko vrtovi, vključili v učni načrt šole. Tako načrtujemo za šolsko leto 2012/13 še postavitev hotela za žuželke, ki ga bodo učenci izdelal pri tehničnem pouku, izdelavo kompostnika ter vzpostavitev semenske banke za proizvodnjo domačih ekoloških semen za medsebojno izmenjavo s šolami v domačem okolju. Z izdelki in pridelki smo se predstavili tudi na eko tržnici v Češminovem parku.
Maja Rutar, vodja eko vrta
Puberteta je nujen del odraščanja. Takrat se dogajajo telesne spremembe, ki nam v večini primerov delajo preglavice. V tem času se spoznamo z ljubeznijo, zanima nas že spolnost.
Odraščanje je kljub vsem težavam lahko tudi veselo, zabavno, brezskrbno, saj smo dobili kar nekaj listkov, na katerih je pisalo »nimam težav«.
Želiva se zahvaliti za pozornost, da sva lahko predstavili mnenja najinih sošolcev in sošolk. Naju pa močno zanima, kako odraščanje čutite drugod. Hvala!
Ana Movrin in Lara Kodrin, učenki OŠ Venclja Perka Domžale
CENTER ZA MLADE DOMŽALE
Domžalski dom, Ljubljanska 58, 1230 Domžale
vabi na
vesele
jesenske počitnice
29. in 30. oktobra od 10. do 15. ure
Naš čas bomo preživeli igrivo ob družabnih igrah, glasbi, kreativno v pripravah na ČAROVNIŠKI DAN, ko bomo mešali čarovniške zvarke, risali simbole in se oblekli v čarovniška oblačila.
Program je namenjen otrokom od 7. leta starosti dalje.
Informacije in obvezne prijave na info@czm-domzale.si,
po tel. 722-66-00, ali osebno v Centru, ker je število mest omejeno!
PRIJAVE ZAČNEMO ZBIRATI V PETEK, 19.10.2011
PRIJAVNICA ZA VESELE JESENSKE POCITNICE
IME IN PRIIMEK:_ NASLOV:
STAROST OTROKA: _ TELEFON STARŠEV:
Morebitne posebnosti otroka, za katere menite, da je potrebno seznaniti animatorja (alergije, bolezni...)__
Termin:
Št. dni:
Strinjam se, da so lahko fotografije mojega otroka lahko uporabljene za promocijo aktivnosti CZM-ja.
Podpis staršev:___
sezona 2012/2013
NOVEMBRSKI DOGODKI
Torek, 6. november 2012, ob 19. uri META JARC: V poslanstvu dreves
Po starem verovanju mnogih ljudstev, v drevesu, ki ima dušo, kije dobro in kije lepo, prebiva dobri duh. Umetnica bo predstavila svojo zadnjo serijo slik dreves, kijih obravnava antropomorfno, jim podaja človeške značajske lastnosti Sponzor otvoritve: Vinska klet Vidmar Domžale, odprto do 30.11./ vstop prost
Sreda, 14. november 2012, ob 19. uri
Sredin večer: IRENA CERAR: Čudežnost dreves v ljudskih pripovedih
Pripovedovalka Irena Cerar, avtorica dveh priljubljenih družinskih izletniških vodnikov Pravljične poti Slovenije (2004) in Pravljične poti v zgodovino (2009), nas bo popeljala v svet pripovedk o drevesih in njihovih čudežnih lastnostih 60 min/ vstop prost
MENAČENKOVA DOMAČIJA, Cankaijeva ulica 9, 1230 Domžale menacenk@kd-domzale.si
Odprto v času odprtja razstave: vsak delavnik od 10. do 11. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 11. ure.
©
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE, Ljubljanska 61, Domžale, tel. 722 50 50, info@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si
iz NAŠIH VRTCEV IN SOL
slamnik@kd-domzale.si
Otroško veselje v tednu otroka
Prvi teden v mesecu oktobru je bil namenjen otrokom, njihovim radostim in stiskam, obarvan pa je bil tudi s številnimi zanimivimi, razvedrilnimi, zabavnimi in ustvarjalnimi dogodki.
Z roko v roki in peš v vrtec ali šolo
DOMŽALE Eden takšnih je bil v sredo, 3. oktobra 2012, v parku pri občinski stavbi, kjer so potekale različne, že tradicionalne ustvarjalne delavnice za otroke. Delavnice so pripravili prostovoljke in prostovoljci
pri svetovalnih delavcih in psihologih, ki jim bodo pomagali. Večina domžalskih šol je vključena v razne programe oziroma projekte, kjer se borimo proti nasilju. Učenci so povedali, da so se o radostih
Zveze prijateljev mladine Domžale, vrtci, osnovne šole, Knjižnica Domžale ter številne nevladne organizacije. Vse navzoče sta pozdravila in z njimi poklepetala Toni Dragar, župan Občine Domžale in podžu-panja Občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc. Otroci so prebirali knjige na prostem, šivali razne spominke, neuporabnim materialom so vdihnili življenje, izdelovali »arašidove čmrlje«, zabavne priponke in igrače iz lesa in ličja. Prostovoljke društva Lipa so izdelovale Unicefove punčke. Tudi taborniki in gasilci so pomagali pri ureditvi prizorišča. Vse navzoče pa je bodril glasbeni program podmladka Kontraband. Tako kot se za vsako jesensko prireditev spodobi, tudi pečenega kostanja ni manjkalo.
V četrtek, 4. oktobra 2012, sta župan, Toni Dragar in podžupanja, Andreja Pogačnik Jarc sprejela tudi predstavnike osnovnih šol v občini in njihove mentorje. Na srečanju so se razpravljali o tem, kaj otroke razveseljuje in radosti ter kakšne stiske doživljajo. Otroci so izvedeli, da lahko v primeru stiske, pomoč poiščejo tudi
foto: Vido Repanšek
in stiskah odraščanja pogovarjali že v šolah. Na OŠ Venclja Perka so izvedli anketo, preko katere so učence spraševali, kaj predstavljajo njihove radosti in tegobe v odraščanju. Učence najbolj radosti druženje s prijatelji in plesi, teži pa jih puberteta.
Drugačne aktivnosti, ki jih Občina prav tako podpira in ki prinašajo radosti, pa se uresničujejo v številnih prostočasnih aktivnostih v šolah, društvih in športnih ter kulturnih organizacijah. Pogovor z mladimi je potrdil, da so Domžale otrokom prijazno mesto. Otroci so povedali kaj mladi pričakujejo in si želijo, da bi bilo stisk čim manj, radosti pa čim več.
Pri pogovorih je sodelovala tudi ga. Ema Škrjanc Ogorevc, predsednica Zveze prijateljev mladine Domžale, ki je opozorila na vse večji razkorak med družinami. »Prav je, da smo s to problematiko seznanjeni in da se vsak po svoje trudimo, da bi premagovali te velike razlike, ki so v naši občini že zaznavne. Krasno bi bilo, da bi vse generacije držale skupaj« je še dodala.
Občina Domžale, Urad župana
Borut Peršolja
Prvi tedni šole so za nami. Po odmevnej-ših medijskih opozorilih in napotkih za varnejšo vsakodnevno pot v šolo in domov na začetku šolskega leta se skrb z družbene ravni spet v celoti vrne v naročje posameznika. Govorimo o običajnem vsakodnevnem tveganju, ki ga tudi v gor-ništvu moramo poznati in prevzeti sami. Lani smo v tem času opozorili na dejavnike pravilne nošnje nahrbtnika oziroma »naritnika«, letos pa vas bomo spomnili, kakšen pomen ima držanje za roko in vodenje otrok na ta način. Znanje, pridobljeno in utrjeno v gorah, lahko torej s pridom izkoristimo tudi v dolini.
Zaupanje, ki gradi odnos
Stik z roko ali koža na kožo, kot znajo temu reči otroci, je eden od temeljev zaupanja in zagotavljanja osebne varnosti. To je vez, ki ob varnosti hkrati gradi odnos med otrokom in staršem, saj je tovrstna komunikacija razumljivo pred besedno. Kaj vse se da povedati z dotikom ali s stiskom roke!
Pravila:
•	Splošno pravilo je, da mora biti hitrost gibanja vedno prilagojena vodenemu -otroku. K držanju za roko nas pripeljejo različne situacije, na planinskih poteh gre največkrat za oporo, za pomoč pri premagovanju strmine in ovir na poti pa tudi za vzpodbudo ob utrujenosti. Otroka primemo za roko zlasti, kadar ocenimo, da je velika verjetnost padca ali zdrsa po strmem pobočju na zunanji strani poti.
•	Če otroka držimo za roko, naj bo vedno ob nas ali pol koraka pred nami na notranji strani poti. Kadar otroka vodimo na ta način, ga praktično ves čas držimo, vendar ne premočno, da ga ne vlečemo. Naša roka mora biti čim bolj sproščena in spuščena čim bolj nizko.
•	Otrok mora sam nositi svojo težo telesa, prav tako sam vzpostavlja ravnotežje, roka pa pomeni predvsem telesni stik. Z držanjem za roko se lahko v primeru kakršnekoli potrebe in težav hitro ter ustrezno odzovemo.
•	Ker med potjo radi govorimo - to je tudi kazalec, da je tempo hoje ustrezen - je lahko dogovorjeni rahel stisk roke znak, da obmolknemo. To nam pride prav, kadar opazimo kakšno žival ali kadar potrebujemo otrokovo pozornost.
Vodenje z roko je tradicionalna starševska veščina, ki ne zahteva dodatne
opreme. Seveda pa ne pride v poštev na zelo zahtevnih poteh, torej tam, kjer hoja preide v plezanje in kjer je treba poskrbeti za dodatno varovanje ter ustrezno osebno tehnično opremo. Roka je pogosto prvi oprimek, ki z vsemi različicami podprije-mov ter nadprijemov nudi odlično osnovo za kasnejše »pravo« plezanje. Na lahkih poteh, torej na tistih, kjer za napredovanje ne potrebujemo rok, bodisi na odprtih pašnih površinah ali na položnejših gozdnatih območjih, pa pustimo otroka, da hodi sam. Pridobivanje gibalnih sposobnosti, lovljenje ravnotežja, spoznavanje različnih podlag in hrapavosti površja so veščine, ki nam omogočajo večjo kakovost življenja.
Kot v gorah, tako tudi v dolini
Življenje v dolini je seveda precej drugačno od tistega v gorah. Urejen prometni sistem s cestami, signalizacijo ter prometnimi znaki je čisto nekaj drugega kot gozdna pot. Zaradi gostega prometa pa je
foto: Borut Peršolja
tudi tveganje na vsakodnevni poti v vrtec ali v šolo in nazaj (da ne omenjamo tudi vseh drugih popoldanskih dejavnosti in opravil, ki nam osmišljajo vsakdanjik) veliko. Zato moramo odrasli poskrbeti za varnost najmlajših. Eden ključnih dejavnikov je preprečevanje naglice - za jutranje priprave in odhod si vzemimo dovolj časa. In če se le da, se od doma odpravimo peš. Ti mirni skupni trenutki držanja za roko so marsikdaj zlata vredni. Velikokrat bomo začutili veselje, radoživost in pozitivno energijo, ki bodo napolnili tudi nas. Začutili pa bomo tudi stiske, težave in strahove, ki polnijo otroške glave. Stisk roke pred semaforjem ali prehodom za pešce bo zadoščal, da v otroku vzbudimo pozornost za okolico okrog sebe. Pogled na levo in na desno ni nič drugega kot razgled, ki ga lahko užijemo z vrha gore. Je prosto? Je varno?
Od tod do zaljubljenega koraka in dr-žanja za roke v dvoje pa je samo nekaj let razlike. Pa srečno, v gorah in v dolini!
KULTURA
slamnik@kd-domzale.si
NE PUSTITE, DA VASA DOMIŠLJIJA ZASPI
LUKA HROVAT IN MIRJAM ŠTIH
V predgovoru k Malemu princu je Antoin de Saint-Exupery zapisal, da smo bili vsi odrasli nekoč otroci, toda le redki se tega spominjajo.
Cveta Zalokar - Oražem
V Knjižnici Domžale vam takšno možnost ponujajo, saj bodo letos že tretjo sezono zapored potekala srečanja. Pravljice za odrasle pripravljata knjižničarja Luka Hrovat in Mirjam Štih. Potekajo vsako zadnjo sredo v mesecu ob 19. uri. Z izjemnim žarom in energijo se trudita odraslim ponovno vzpostaviti stik z otroškim v nas, kar je lahko v težkih časih rešitev za premagovanje vsakodnevnih stisk. Pred pričetkom nove sezone sta spregovorila o osnovnem konceptu in razmišljanju, ki ju vodi pri pripravi te inovativne oblike srečanj z bralci.
Tradicija pravljic sega daleč v preteklost. Kaj odraslim govorijo pravljice?
{MIRJAM}: Pravljice sodijo med eno najstarejših oblik besedne umetnosti. Poznali so jih po vsem svetu, saj so se hitro in vztrajno širile z ustnim izročilom. Ljudje so z njimi med sabo izmenjevali in širili ljudsko izročilo, nabito z modrostjo, ki naj bi jim pomagala pri razreševanju življenjskih preizkušenj. Po drugi strani pa so jih zazibale in ponesle v čarobni svet domišljije. Pravljice so bile sprva namenjene odraslim in šele od 19. stoletja dalje otrokom. Zato želiva z Lukom pravljice ponovno vrniti odrasli publiki, jih opomniti, da le-te znotraj sebe, zako-dirane v simbole, skrivajo nepojmljivo bogastvo idej in sporočil. {LUKA}: Pravljice razumem kot besedila, v katerih se nahajajo različna znamenja ali znaki. Te mora bralec dešifrirati. Znaki so neke vrste hieroglifi in mi bralci smo sodobni egiptologi, če si lahko dovolim to arheološko primerjavo. Vsaka interpretacija je odvisna od bralca; njegovega odnosa do teksta, kaj mu znaki govorijo ali celo zamolčijo, v kakšni povezavi so določena znamenja, ki so nas pretresla ali nasmejala z drugimi, in zakaj se nam te transverzale znamenj kažejo na tak in ne na drugačen način. Možnosti, s katerimi znaki v pravljicah govorijo, je veliko, od nas pa je odvisno, kaj slišimo in čutimo. Tako nam pravljice kažejo naša življenja, želje in stremljenja, ki se tičejo vsakega živega bitja. Strah, jok, veselje, smeh, nemogoče naloge, težko življenje, a hkrati neverjetno upanje in vztrajanje so glavni motivi našega bivanja. Otroci zato niso nič bolj privilegirani bralci pravljic kot odrasli ljudje.
Srečanja pripravljata že tretjo sezono, najbrž se osnovni koncept ne bo bistveno spreminjal. Kakšen je odziv in izkušnje glede na pretekle sezone? {MIRJAM}: Sva na dobri poti in najin koncept za zdaj funkcionira. Glede obiska sva prijetno presenečena. Mislila sva, da bodo na začetku težave, ko si moraš izoblikovati stalni krog ljudi. A ljudje so hitro prijeli za "vabo". Krog obiskovalcev je širok, od študentov do upokojencev. {LUKA}: Ideja se je razvijala počasi. Gre za nekakšen težak porod, ki sprva ni kazal, da bo uspešen. Včasih sem že vse želel pustiti. A tako kot v pravljicah se včasih pokaže čarobno seme, ki ti pomaga in te usmeri na pot, ki se zdaj kaže v vsej svoji lepoti in privlačnosti.
Kako potekajo Pravljice za odrasle? {MIRJAM}: Sestavljene so iz treh delov. Iz pripovedovanja pravljice, razlage in debate, v katero se na koncu vključijo vsi prisotni. To je tisto, kar dela najine pravljice tako drugačne in priljubljene, saj ponujajo možnost, da v njih vsak najde nekaj zase. Nekateri prihajajo poslušat predvsem zaradi pravljice, ki jih popelje v otroštvo. Druge bolj pritegne inter-
Pravljice prikazujejo svet ter nanj glasno in vznemirljivo kričijo: Nobena človeška dejavnost nam ni tuja, vse je še kako človeško!
pretacija, kaj pravljica pomeni, kakšna vprašanja odpira. Tu se pogosto razži-vijo debate in krešejo mnenja, saj vsak pravljico dojema skozi lastne življenjske izkušnje.
{LUKA}: Celotno pravljično pripovedovanje se dogaja na površini. Površino nato razburkajo naše želje, nemožnosti ali neverjetne spreobrnitve, za katere v našem vsakdanjem življenju, njegovi preobremenjenosti, stresu in pomanjkanju časa nismo dovolj pozorni. Pravljici so glavne potisne sile, ki ji določajo in trasirajo pot.
Mirjam, na kakšen način pri interpretaciji skušaš pričarati magičnost, ki jo v sebi skrivajo pravljice?
Poslušalce skušam z doživetim branjem popeljati v svet čarobnosti. Zelo pomemben je način pripovedovanja pravljice. Tu mi prav pridejo izkušnje iz gledališča. Gledališkost se izraža tudi pri postavitvi scene in pri kostumih, ki jih nosim kot pravljičarka. Oblečena sem v oblačilo, ki v večini primerov predstavlja glavnega junaka. Prostor pa poskušam vsakič opremiti s predmeti, ki obiskovalce pre-
stavijo v pravljični svet. S tem imam polne roke dela. Moj pogled je tako programiran, da vse okoli sebe gledam skozi sito in takoj zaznam predmet ali oblačilo, ki bi mi prišlo prav pri posamezni pravljici. Včasih se počutim kot nadležna "žicarka", ki nenehno "fehtari" ljudi okoli sebe. A to ima svoj čar! In namen.
Luka, ti vodiš pogovor o pravljici. Kaj vse vključuješ v analizo pravljic?
Ko Mirjam pripoveduje pravljico, jaz na tablo skušam skicirati določeno pot elementov, ki so me zdramili v pripovedi. Ko je pripovedovanja konec, se začne neke vrste interpretacijski krog, ki določa moj ritem in razlago znakov, ki so me v pravljici zmotili, nasmejali, užalosti-li. Ta svet potem dajem obiskovalcem. V tem smislu se analiza prepušča zgodbi in jaz vnašam antropološke, lingvistične, filozofske, psihološke in druge dejavnike, ki se mi odpirajo. Učinek ali poanta zgodbe pa morata biti enostavna in jasna, kljub temu da včasih uporabim težke pojme in konceptualne ovinke, ki potrebujejo daljše razlage in kriljenja z rokami, da pridemo do jasne livade. Preprostost zgodbe se mi vselej zaplete. Zame, ki pravljico analiziram, zgodba ni nikoli preprosta. Zdi se mi težka, nemogoča. Velikokrat sem na glavnega junaka jezen ali sem z njim v konfliktu. Včasih ga tudi zasmehujem. Pravljice prikazujejo svet ter nanj glasno in vznemirljivo kričijo: Nobena človeška dejavnost nam ni tuja, vse je še kako človeško!
Letos bomo lahko spoznali zelo različne pravljice. Po kakšnem ključu izbirata pravljice? {MIRJAM}: Ko sestavljava letni seznam pravljic, paziva, da zajemava
čim širše: najin izbor vsebuje ljudske pravljice iz različnih svetovnih tradicij, kot tudi nekaj avtorskih pravljic.Pri tem ugotavljava, da je vedno težje narediti resnično vsebinsko raznolik in kvaliteten izbor. Motivi znotraj pravljic, predvsem ljudskih, se pogosto ponavljajo. Navzven sicer delujejo drugačne, a po temeljitejšem branju ugotoviš, da gre samo za drugačno "pakungo". Zato morava prebrati veliko pravljic, preden najdeva takšne, ki ustrezajo tako, da lahko poslušalcem vedno znova ponudiva novo interpretacijo. Doma imam pogosto celo skladovnico knjig, pa v njej ne bom našla tistega, kar sem iskala! Poleg tega je zame zelo pomemben tudi jezik. Vsake pravljice, ko jo berem na glas, ne občutim enako. Če mi jezik in način, kako je stvar napisana, ne leži, je ne izberem. Razen če se Luku ne zdi izjemna za interpretacijo. Vedno se odločava skupaj. Tukaj je še dolžina. Prekratke in predolge povečini takoj odpadejo.
{LUKA}: Pri izboru je pomemben še en vidik. Lani nama je bila ena pravljica tako všeč, da nisva mogla mimo nje. A je bila v angleškem jeziku. Prevoda ni bilo. In kaj sva naredila? Svoj prevod. Letos je delo drugačno. V napovedniku je Tisoč in ena noč. Vemo, da to ni ena pravljica, temveč zbirka pravljic. To ne pomeni, da bo Mirjam brala dva dni in da bomo v knjižnici taborili. Na nama lasten in svojevrsten način bova naredila iz zbirke eno samo. Da vidimo, kako nama bo uspelo? To so izzivi. Čim težje, tem pri-vlačneje postaja.
Na srečanjih se vključujejo tudi obiskovalci. Kakšen je odziv? {MIRJAM}: Presenetljiv, komaj jih uspe-
va utišati, nič se jim ne mudi domov. Enkrat je Luka rekel, da mu je dovolj, da je utrujen (kar ne preseneča, saj Luko v vlogi predavatelja navdušenje tako razvname, da pred svojo tablo, kamor si beleži elemente pravljice, poskakuje in krili z rokami) in je šel na pivo. Ostali pa kakor hočejo. Včasih se debate še pozno v noč odvijajo v kakšnem bližnjem lokalu ...
{LUKA}: Odzivnost me je na začetku presenetila. Načrtoval sem, da bova morala ljudi pripravljati, da se oglašajo in sprašujejo. Mislil sem, da bodo z leti postali pogumnejši in aktivnejši. A se je zgodilo že na začetku. Super! Brez te odzivnosti ne bi bilo toliko smeha in privlačnosti med nami.
Kje bosta letos gostovala s Pravljicami za odrasle?
{MIRJAM}: Dogovorjena sva za obisk v domžalskem Domu počitka. Od tam imava že zelo pozitivno izkušnjo iz lanske sezone. Sva odprta za povabila. {LUKA}: Spored je redno še v knjižnici Mengeš, kjer se počutiva fantastično. Prostor pričara posebno vzdušje. Vse je majhno, stlačeno, skrčeno. Vsi smo na odru. Upam, da se bodo počasi začeli odpirati tudi drugi kraji. Lani sva bila na Filozofski fakulteti na povabilo študentov. Letos bova spet tam, na povabilo profesorjev.
Za konec še misel kot povabilo na vajina srečanja s pravljicami. {LUKA}: Če parafraziram pisatelja Patric-ka Whita, bi rekel, da pravljice odkrivajo "kosti zemlje". Stopimo v to zemljo in njihova čarobna tujost nas bo nagradila! {MIRJAM}: Ne pustite, da vaša domišljija zaspi! □
slamnik@kd-domzale.si
KULTURA
Novosti iz Knjižnice Domžale Boštjan Plesničar:
Prežganke
V pogovoru z go. mag. Barbaro Zupanc Oberwalder, direktorico Knjižnice Domžale,
smo izvedeli za naslednje novosti, ki jih je Knjižnica pripravila za svoje obiskovalce: PrWČ se domžalski publiki od 11. do 27. oktobra predstavlja slikar
Boštjan Plesničar.
•	V prostorih Knjižnice Domžale so implementirali omrežje Libro-
am, ki uporabnikom omogoča varen, zanesljiv, kvaliteten in brezplačen brezžičen dostop do interneta. Uporabniki se lahko povežejo v internet s svojimi prenosnimi računalniki, dlančniki in drugimi prenosnimi napravami po enotnem standardu v vseh slovenskih knjižnicah, ki imajo vzpostavljen ta sistem. Poudariti je potrebno predvsem varnost uporabe brezžičnega omrežja Libroam, saj se na žalost uporabniki premalo zavedajo, kaj pomeni gostovanje v nezaščitenih brezžičnih omrežjih za varnost podatkov, ki jih imajo na svojih prenosnih računalnikih.
•	Obiskovalcem domžalske enote pripravljajo RFID sistem, ki jim bo omogočal vračanje gradiva vsak dan
do 21. ure, ob sobotah popoldan in ob nedeljah do 13. ure (v času odprtosti Mercator centra). Ankete in analize, ki so jih izvedli, so pokazale, da je to velika želja obiskovalcev. Hkrati bodo postopki izposoje knjižničnega gradiva za uporabnike hitrejši - z RFID čital-nikom lahko beremo identifikacijske podatke z več izvodi gradiva istočasno. Uporaba samopostrežnih naprav je za uporabnika tudi enostavnejša, saj mu ni potrebno izvesti postopka, s katerim aktivira oziroma deaktivira elektromagnetno zaščito. Zelo se bo povečala hitrost izvajanja inventure, obstajajo pa tudi različne rešitve, ki pomagajo pri urejanju gradiva na policah, iskanju založenih izvodov in podobno.
• Septembra so odprli tudi enoto v Moravčah. Krajevna knjižnica
Daneta Zajca, ki sodi pod okrilje Knjižnice Domžale, se je doslej stiskala v majhnem, starem, zelo neuglednem prostoru, sedaj pa deluje v prostornem, svetlem pritličju, ki ponuja prava doživetja vsem ljubiteljem knjig.
•	Uspeli so posodobiti shareware in freeware programe.
•	Tako kot lansko leto tudi letos sodelujejo pri vseslovenskem projektu Simbioza. V projekt računalniškega opismenjevanja za starejše sta vključeni enoti v Domžalah in Mengšu.
•	Vse informacije o dogajanju v knjižnici so zbrane na spletnem naslovu www.knjiznica-domzale.si. Informacije o dogodkih v knjižnici bralci lahko spremljajo tudi na družabnem spletnem omrežju Facebook.
Ivan Kepic
galerija Domžale Z mesecem oktobrom se je pričela nova sezona 2012/13 v Galeriji Domžale, ki prinaša poleg sedmih razstav tudi nove spremembe. Kot je v uvodni besedi otvoritvenega dogodka napovedal Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se zaradi ekonomskih razlogov ukinjajo spremljevalni mesečni koncerti Jazz v galeriji. Galerijski program nove sezone bo potekal nemoteno, tokrat pod taktirko dveh likovnih kritikov: Mojce Grmek in Vasje Nagyja. Občasno bodo organizirani tudi vodeni ogledi z avtoricami in avtorji razstav ter ustvarjalne delavnice za najmlajše.
Boštjan Plesničar je svojo umetniško pot začel leta 1988 v Slikarski šoli Save Sovreta. Leta 1990 je vpisal študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in šest let kasneje diplomiral pri profesorju Emeriku Bernardu. Leta 2000 je z zagovorom magistrske naloge Skrivnostna trivialnost zaključil še podiplomski študij pri profesorju Lojzetu Logarju. Po končanem izobraževanju je dobil status samostojnega kulturnega delavca (povzeto iz razstavnega kataloga).
V Galeriji Domžale je razstavljen njegov opus zadnjih slik, ki se v svoji pri-povednosti vidno naslanjajo na dediščino klasičnega slikarstva - na človeško figuro. Avtor voluminozne figure z nadrealističnimi poudarki postavlja v brezprostorje, polno različnih vsakdanjih predmetov s simbolično funkcijo. Vsebinsko je zelo neposreden, pripoveden, tudi ironičen in provokativen, tako da marsikatera slika zahteva večjo poglobljenost vanjo. Z vsebinsko konotacijo obravnava tudi barve, saj so razstavljene slike pod skupnim naslovom Prežganke naslikane pretežno v barvi žgane gline in simbolizirajo pomen "prežganosti" sodobne družbe.
Boštjan Plesničar, ki se največkrat podpisuje na slike z zanimivo izpeljanko iz priimka ("Ples ni čar"), na poseben odkritosrčen način zrcali svoj prostor in čas, v katerem se najraje sprehaja med fantazijo in realnostjo. Pravzaprav ga ravno zaradi neobremenjenosti v iskanju trendov, duhovitosti ter svobode v uporabi mitov in ikon lahko uvrščamo med predstavnike mlajše generacije slovenske likovne umetnosti, ki izražajo lastno izpoved skozi podobo nadrealističnega tipa figuralike. Slednjega je šele v zadnjih letih postavila v ospredje mlajša skupina avtorjev kot npr. Silvester Plotajs Sicoe, Aleksij Kobal, Jurij Kalan itd. Njihove slike ob sodobnih multi-medijskih umetniških konceptih podajajo vpogled v možnosti današnjega klasičnega slikarstva, ki kljub sodobnosti še ostaja tradicionalno polje raziskovanja.
Katarina Rus Krušelj
DR. DANILO TURK
f^Vsi problemi so rešljivi, če bomo izkazali zdrav razum, državljanski pogum in sposobnost za zrel sporazum. Za skupno dobro.
DR. DANILA TÜRKA PODPIRAMO,
KER...
B B dostojno in suvereno predstavlja Slovenijo ter spoštuje vrednote slovenskega naroda, ki so bile pridobljene v NOB.
Marija Majhenič, predsednica Zveze združenj borcev za vrednote NOB Domžale in Predsednica PS ZB osrednje pokrajine Slovenije
&& je ugledna politična in moralno neoporečna oseba tako na domačem kot mednarodnem področju.
Anton Preskar, predsednik občinskega odbora LDS Domžale
^^ se je s svojimi preteklimi mednarodnimi izkušnjami in svojo držo kot predsednik države izkazal in pokazal, da je predsednik vseh državljank in državljanov.
Saša Kos, predsednica občinskega odbora Pozitivne Slovenije Domžale
Gf nas njegova naklonjenost trajnostnemu razvoju Slovenije navdaja s prepričanjem, da bomo skupaj zmogli sooblikovati gospodarsko uspešno, do narave prijazno in socialno pravično družbo.
Matjaž Hanžek, predsednik stranke TRS
spoštuje zgodovino, razume sedanjost in je zazrt v prihodnost. Je človek, ki deluje povezovalno in je s svojo moralno držo in avtoriteto nad vsakdanjo politiko pri nas.
Marjan Mirai, predsednik občinskega odbora Zares Domžale
www.daniloturk2012.si
KULTURA
slamnik@kd-domzale.si
Spira Mirabilis - Slovanska solza samo z glasbo
Prvi koncert 15. sezone modrega (glasbenega) abonmaja v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale
Dr. Franc Križnar
KD FRANCA BERNIKA DOMŽALE V Domžalah se je začel novi letošnji, zdaj že 15. ciklus modrega oz. glasbenega abonmaja. Če smo že ob koncu prve Bekavčeve sezone v KDFB podvomili v morebitni crescendo ali celo presežke le-te, lahko zapišem, da dvomov o vsem tem tudi ni več. Četudi je na nastopu simfoničnega orkestra Spira mirabilis / Slovanska solza izostala projekcija napovedanega dokumentarnega filma o njihovem delovanju, smo le-tega dodobra spoznali zgolj po eni sami Simfoniji št. 7 v d-molu, op. 70 iz leta 1885, ki je delo skladatelja Antonina Dvoržaka (1841-1904). Posebnost: delo in izvedba brez dirigenta!
Nekaj manj kot 50 (mladih) glasbenikov, od tega 30 godal, potem pa še pari pihal, trobil in tolkal, je bilo pravo akustično razmerje za naš domžalski glasbeni oder. V le-to jih je popeljala z besedo in predstavitvami tematike v tri četrt ure trajajočem delu v tradicionalnih štirih stavkih: Allegro maestoso, Poco adagio, Scherzo: Vivace-Poco meno mosso in Finale: Allegro ena redkih ali skoraj edina Slovenka v tem sestavu -flavtistka Alja Velkaverh. Sama kot odlična flavtistka (članica prenekaterih evropskih, nemških simfoničnih orkestrov v Münchnu, Leipzigu, Bambergu in Stuttgartu) se je kasneje izkazala še v samih solističnih flavtnih vložkih, na koncu pa še skupaj s celotnim orkestrom na velikem odru KDFB podrobneje predstavila delo ansambla. To je projektno, temelječe v glavnem na delu in predstavitvi simfonij (Haydn, Mozart, Beethoven, Schubert, Mendelssohn--Bartholdy in zdaj še Dvoržak). In v čem je njihova posebnost oz. kar redkost? Delo
in nastopi brez dirigenta! To pa pomeni, da je obsežen inštrumentalni korpus izjemno občutljiv za soigo in soigre ostalih, da mora imeti vsak glasbenik v sebi večji ritmični naboj kot marsikateri dirigent, ali če že hočete: da je doslovna dirigentova diktatura zamenjana s skrajno brzdano demokracijo. In res je šlo tudi tokrat v Domžalah za redko doseženo interpretacijo, ki ji razen omenjenega dirigenta ni manjkalo pravzaprav nič; najmanj pa pričakovani in morebitno očitani tempi, in še druge interpretativne (agogične in dinamične) kvalitete te razmeroma dovolj raznolike in občutljive Dvoržakove partiture. Mladi umetniki različnih šol in orkestrov, nacij in jezikov so se tokrat predstavili v bleščeči luči vsega navedenega, četudi se je tu pa tam (npr. v 1. in 4. st.) pojavila kratkotrajna kriza v intonaciji godal, pa je navdušeno in polnoštevilno domžalsko občinstvo priploskalo ponovitev celotnega 3. stavka omenjene (Dvoržakove) Simfonije. Tudi to se ne zgodi tako pogosto! Tako smo slišali še eno od mnogih interpretacij tega dela, ki jim lahko verjamemo navkljub številnim drugim izvedbam z zvenečimi (tujimi) orkestri in še bolj z znanimi ali kar legendarnimi dirigenti.
O (napovedanem dokumentarnem) filmu o delu tega orkestra, ki deluje v italijanskem mestu Formigine (nekje med Modeno in Apeninskimi griči) pa, ker ga tokrat nismo videli, kdaj drugič; saj so nam zato mladi glasbeniki in glasbenice z zvokom - glasbo in besedo dodobra razblinili mit o (ne)dirigentu. Naslednji koncert iz tega ciklusa bo z glasbo skladateljev F. Schuberta, G. Crumba in T. Takemitsuja ter s s solisti in z že znanimi komornimi in ansambelskimi zasedbami našega M. Bekavca na sporedu 27. novembra 2012 v KDFB.
Maša Laudate Pueri Dominum v Domžalah
V bazilki Marijinega vnebovzetja, je v soboto, 6. oktobra 2012, nastopil obsežen vokalno inštrumentalni sestav, pod vodstvom avtorja in dirigenta, slovenskega zamejca iz Italije Patricka Quaggiata. Avtor in dirigent se je spet izkazal.
Vezenine in čipke iz babičine skrinje
Pričetek nove programske sezone 2012/13 v Menačenkovi domačiji Domžale smo posvetili Dnevom evropske kulturne dediščine z letošnjo tematiko Izkušnja dediščine.
Cerkev Marijinega vnebovzetja
V osrednji domžalski župnijski cerkvi, v bazilki Marijinega vnebovzetja, je v soboto, 6. oktobra 2012, nastopil obsežen vokalno inštrumentalni sestav, ki je pod vodstvom avtorja in dirigenta, slovenskega zamejca iz Italije Patricka Quaggiata (roj. 1983), izvedel njegovo mašo (Misso
Novo) LAUDATE PUERI DOMINUM / SLAVIMO sina gospodovega. Zaradi uvodnega psalma (112) za zbor in orgle je bil začetek kar na koru - ob orgelski spremljavi Ta-mare Krajnc Stepišnik in kar treh (otroških in mladinskih) zborov: Otroškega pevskega zbora OŠ Franceta Bevka iz Tolmina (Barbara Kovačič), Dekliškega pevskega zbora Pueri Cantores iz Tolmina (Barbara Kovačič) in Dekliškega pevskega zbora Plejade iz Ajdovščine (Karmen Ferjančič Žgavc) je bil uvod zatorej povsem vsebinsko in spevno spokoren. Potem, za samo 5-stavčno mašo na ustaljeno (latinsko) besedilo ordinarija, pa so se omenjeni izvajalci spustili v prezbiterij, kjer jih je že čakal (komorni) sestav Godbe Domžale (Damjan Tomažin). Tam smo potem še z dodatnima solistoma slišali celotno mašo in vseh njenih pet kar najbolj ustaljenih stavkov: Kyrie eleison, Gloria in excelsis Deo, Credo in unum Deum, Sanctus in Agnus Dei. Izkazala se je še inštrumental-na solistka - violinistka Petra Kovačič. Še največ celotne teže je bilo zagotovo spet v vokalnih partih (zbori) in inštrumenta-lu - godbi, ki se je tako zaradi izbrane in prebrane zasedbe ter dovolj decentnega komornega in piano igranja izkazala kot pravi profesionalni ansambel. Dirigent Quaggiato pa je bil zagotovo tako kot avtor in dirigent tisti najzaslužnejši mož tega večera, ki je obsežno, zahtevno in občutljivo barko te nove maše uspel krmariti med
Scilo in Karibdo. Ni bilo lahko, saj je zvok četudi ne popolnega pihalnega orkestra in ob relativno bogati, če že ne kar prebo-gati akustiki prezbiterija težko uskladiti z vokalom. Imel pa je dirigent tudi to srečo, da je bila med desetinami pevk in pevcev odlična zasedba pojočih Primork in Primorcev. Ti so znali tako ubesedeno kot ozvočeno (latinsko) mašo približati številni množici hvaležnega poslušalstva. To je na koncu, potem ko smo slišali še ponovitev (predzadnjega) stavka, kar je še ena od nenavadnosti podobnih vokalno inštrumentalnih dogodkov, priploskalo še dodatek. Dramaturška in glasbena posebnost tega večera je bil tudi zaključni
menačenkova domačija DEKD so se odvijali od 22. do 29. septembra z več kot 140 brezplačnimi dogodki v 70 mestih in krajih po Sloveniji. Ljubiteljem kulturne dediščine in vsem radovednim so različni dogodki odkrivali zgodbe o tem, kako se dediščina prenaša iz roda v rod in na kakšen način povezuje starejše in mlajše generacije. Svojo zgodbo je pripovedovala tudi razstava v Menačenkovi domačiji,
Foto: Fotostudio Majhenič
spev Agnus Dei, ko so izza zbora stopili štirje solisti in solistke (dve dekleti in dva fanta), ki so še dodatno vizualno in glasbeno obarvali ta spev. Avtor in dirigent P. Quaggiato se je izkazal za tenkočutnega tvorca podobnih in včasih kar inovativnih (glasbenih) rešitev s kar nekaj jazzovskimi kompozicijskimi prijemi in na koncu koncev tudi s celotno zasedbo. Pri tem je bila zasedba pihalnega orkestra - godbe zagotovo prvovrstna inovacija. Po lanskoletnih prvih in uvodnih predstavah omenjene izvedbe po Primorski je bil dan za domžalskim še nastop omenjenih izvajalcev v baziliki na Sv. Gori.
Dr. Franc Križnar
katere otvoritev je bila v soboto, 22. septembra.
V Menačenkovi domačiji smo osvetlili vezenje in klekljanje kot pomemben del hišnih obrti naših prednikov. Šele od prve polovice 20. stoletja dalje se je vezenje začelo ceniti kot ljudsko ustvarjalnost, kot znamenje slovenske identitete in duševnega bogastva. Pred tem se je največ vezlo v samostanskih šolah in kasneje po letu 1869 v osnovnih šolah, ko je vezenje kot del obveznega šolskega programa postalo dostopnejše večini prebivalstva na podeželju.
Mnoga dekleta so si pri pripravljanju bale pred poroko sama izvezla monograme in druge vzorce na hišno, posteljno in
spodnje perilo ter oblačila. Iz roda v rod so se ohranili različni kosi od skromnejših do bogatejših vezenin, opremljenih tudi s čipkami. Danes je vezenje in klekljanje skorajda izginilo iz spomina mlajših generacij, čeprav se ponekod tovrstno znanje ročnega dela podaja tudi na nekaterih slovenskih šolah.
Na razstavi smo predstavili izbor nedavno ustvarjenih ročnih del pridnih rok neformalne skupine domžalskih in okoliških vezilj in klekljaric (ki šteje čez trideset članic), v katerih se ohranja bogata kulturna dediščina pretanjeno izvezenih in klekljanih vzorcev še iz časov naših babic. Sicer so se današnji vzorci v splošnem oddaljili od izvirnih, največ povzetih iz rastlinskega sveta, ter posledično izgubili svojo prvobitnost z drobljenjem. Lahko bi rekli, da so vzorci postali sodobni, posneti deloma po starih ljudskih vezeninah, deloma stilizirano predelani na sodoben način.
Postavitev razstave Iz babičine skrinje je sledila zastavljenemu konceptu in sicer tako, da so obiskovalci vstopali v in-terjer, ki je posnemal notranjo ureditev in opremo stare hiše, kolikor je razstavni prostor to dopuščal. Razstavljeni so bili različni kosi vezenin v tehniki beli vez ali rišelje (ime po kardinalu Richelieu, ministru francoskega kralja Ludvika XIII.) in klekljanih čipk. Obe ročni tehniki sta bili predstavljeni tudi na sobotni delavnici, ki je bila 29. septembra. Nekatere izmed ve-zilj in klekljaric so svoje ročne spretnosti z veseljem delile tudi s številnimi obiskovalci. Hkrati so bile nekatere članice skupine vsak ponedeljek popoldne dosegljive na razstavi za morebitna dodatna vprašanja obiskovalcev, za kar se jim še enkrat zahvaljujemo.
Katarina Rus Krušelj
slamnik@kd-domzale.si
KULTURA

KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE
NOVEMBER
2012 I KOLEDAR PRIREDITEV
GLEDALIŠČE
ponedeljek, 12. november torek, 13. november sreda, 14. november četrtek, 15. november | 20h
György Spiro: PRAH
SNG Drama Ijubljana / režija: Vinko Möderndorfer / igrata: Maja Sever, Valter Dragan / igra, polna črnega humorja, smešnih in absurdnih preobratov
Zakonski par srednjih let živi življenje, v katerem se kar najbolj odražajo številne tegobe tako imenovane tranzicije iz socialističnih razmer v čas divjega kapitalizma. Igra se začne, ko pride mož prej domov iz službe, ves presunjen, ker je zadel precejšno vsoto na loteriji. Sledijo različne faze soočenja z veselo novico: od evforičnih načrtov, kaj vse bosta zakonca storila z denarjem, do strahu, kaj vse se jima utegne zgoditi, ko bodo drugi videli, da sta bogata.
GLASBA
torek, 27. november | 20h
PO POTI MINLJIVOSTI...
program: Schubert (iz cikla Lepa mlinarica), Crumb (Enajst odmevov jeseni), Takemitsu (Jesenska pesem) / izvajalci: Aco Biščevič, Breda Zakotnik, Giorgos Fragos, Božena Angelova, Irena Kavčič, Aljaž Beguš, Jerca Novak in ostali člani abonmajskega ansambla I ljubezen, smrt, narava in potovanja kot glavni motiv tega jesensko obarvanega duševnega popotovanja
Jesensko novembrsko obarvani odtenki v Domžalah se nam obetajo s Schubertom in Crumbom, kot osrednjima komponistoma, z znanci iz abonmajskega ansambla ter velikim umetniškim prispevkom tenorista Aca Biščeviča in redke gostje na naših odrih, pianistke Brede Zakotnik, velike poznavalke Schubertovih samospevov.
SOBOTNA OTROŠKA MATINEJA
sobota, 10. november | 10h
Grigor Vitez: ZRCALCE
lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Nebo / 40 min, 3+
»Lesena zgodba« o gozdnih živalih. Na gozdni jasi zajec najde zrcalce in v njem uzre svojo podobo. Vesel, da je našel »svojo sliko« jo pokaže drugim živalim, a vsaka od njih trdi, da je slika njena. Nazadnje sliko medved odnese k svoji družini in na njej res vsi prepoznajo medvedjo glavo. Ker je poleg živali in rastlin prav les največje bogastvo gozdov, so lutke narejene iz lesa. Celoten vtis dopolnjuje glasba, izvajana pretežno z lesenimi inštrumenti.
sobota, 24. november | 10h
Pavel Polak: IGRA O RDEČI KAPICI
lutkovna predstava / Lutkovna skupina Pupilla 130 min, 2+
Ko se v zgodbi znanega češkega lutkovnega ustvarjalca Pavla Polaka srečata dva veseljaška in igriva klovna, se hipoma poraja cela vrsta idej. Najbolj ju navduši veliki kovček, ki ga privlečeta s seboj in iz katerega se da potegniti marsikaj. Tudi pripovedko o Rdeči kapici, ki jo izvajata s klovnovskimi vložki in ob živi glasbeni spremljavi. Pomemben del pa namenita tudi malim gledalcem, ki bodo aktivno sodelovali v predstavi.
GALERIJA DOMŽALE
8. do 24. november
SMALL BUT DANGERS "Natura Morta"
odprtje razstave bo v četrtek, 8. novembra I vstop prost
Umetnika skozi skupno delo v skupini Small but dangers na zunanji svet projicirata svoje intimno in poetično (a hkrati tudi grobo in provokativno) razumevanje vsakdana in ga spreminjata v vizijo (destruktivne) moči brez primere, ki jo lahko ustvari en sam majhen subjekt - individualno ali po učinku domine. Pri tem se z enako močjo izraza sprehajata od slik in videov, prek ready-made objektov, do performansov in umetniških akcij. Na tokratni razstavi bosta predstavila izbor objektov iz večmedijskega dela v http://smallbutdangers.cerkno.net

nastajanju, ki nosi naslov Natura morta.
INFORMACIJE
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Ljubljanska 61,1230 Domžale t. 722 50 50 / www.kd-domzale.si
©
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale

_	v	v
IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE uredil in izbral: Janez Dolinšek
knjige za odrasle
Igor Štiks Elijev stol
Študentska založba, Beletrina, 2008
Igor Štiks se je rodil leta 1977 v Sarajevu. Že njegov prvi roman Dvorac v Romagni je požel niz pohval in je preveden v številne svetovne jezike. V svojem drugem romanu Elijev stol opiše nenavadno usodo avstrijskega pisatelja Richarda Richterja, ki se po branju materinega dnevnika odloči za iskanje svojih korenin v Sarajevu. Tam se po spletu naključij zaljubi v svojo polsestro in se znajde v dramatični situaciji, iz katere ni izhoda. Štiksov roman je, razen glavne zgodbe o usodi Richarda Richterja in njegovi tragediji, poln neverjetno globokih pasusov. To je predvsem roman o naključjih in usodi, o naključjih, ki jih nismo pripravljeni prepoznati, da bi preprečili tragedijo. V istem zamahu pa je Štiks izpisal sijajno ljubezensko zgodbo, tako čisto v svoji prepovedanosti in tako prelepo v svoji tragičnosti. Roman, za katerega so v marsikateri evropski državi zapisali, da gre za literarni dogodek leta.
Scott Kelby
Digitalna fotografija 1., 2. in 3. del
Pasadena, 2010
Priročniki za digitalno fotografijo Scotta Kelbyja so v kar treh delih, kar bi lahko kakšnega nadobudnega ljubiteljskega fotografa, ki mu branje ni tako blizu, rad pa bi zvedel več o fotografiji, odvrnilo. Vendar Scottu Kelbyju v vseh treh omenjenih delih uspeva nasvete in informacije o tem, kako fotografirati bolje, podajati tako strnjeno, jedrnato in zanimivo, da se občutek pretirane obsežnosti povsem izgubi. Pravzaprav si človek zlahka prestavlja, kako poseže še po četrtem delu, ki bo v kratkem izšel. Fascinantno je tudi, da čeprav že prvi del ponudi toliko dobrih nasvetov, da se zdi, da bodo v drugem in tretjem lahko le še precej nepotrebne podrobnosti, se tudi tu znajde v zmoti. Prav vsi trije deli postrežejo z zelo uporabnimi novimi znanji. Prva pomoč za vse ljubiteljske fotografe, ki bi radi postali več kot to.
Julian Barnes
Smisel konca
Mladinska knjiga, 2012
Smisel konca je bil lani nagrajen s prestižno Bookerjevo nagrado. Julian Barnes slovi kot virtuozni sodobni britanski pisec. Upokojeni Tony Webster v dnevniku svojega nekdanjega šolskega prijatelja trči ob svojo preteklost. Soočati se začne s svojim življenjem in bližajočo se smrtjo. Bolj ko brska po spominu, bolj le ta postaja zanj uganka, postavi se neskončno vprašanj o smislu življenja in lastnem interpretiranju spominov, ki jih je z leti več in več, a so vedno bolj subjektivni. Gre za kratko delo, a kljub navidezni lahkotnosti globoko in pretanjeno.
Markus Zusak
Kradljivka knjig
Sanje, 2011
Gre za čudovito čtivo, roman, ki je tako mojstrsko spisan, da obžaluješ, ko ga zapreš. Zgodba je postavljena v krute Hitlerjeve čase druge svetovne vojne. Smrt kot glavna pripovedovalka je nežna po-biralka duš, osrednji junaki zgodbe pa so iskreni nasprotniki nacizma v samem srcu takratne Nemčije. Istočasno je delo slavospev "besedi", ki drami, boža in tolaži sredi pretresljivega vojnega trpljenja. Ko eni kradejo za preživetje, glavna komaj najstniška junakinja Liesel Meminger krade knjige. Tako na svojevrstno zmagoslaven način spreminja svet okoli sebe.
Helena Fone
EFT - tehnika doseganja čustvene svobode za telebane
Pasadena, 2012
Metod EFT združuje spoznanja vzhodne in zahodne medicine. Metodo EFT izvajamo tako, da se z blazinicami prstov dotikamo EFT točk, pri tem pa se osredotočamo na svojo čustveno težavo s tem, da glasno ponavljamo misel, ki govori
o naši težavi. Metoda je bila prvič preizkušena pri veteranih vietnamske vojne, ki so trpeli za posttravmatskim stresnim sindromom, kjer se je izkazala kot zelo uspešna. Ta tehnika naj bi izredno hitro in v večini primerov uspešno olajšala telesne in čustvene bolečine, ne da bi bilo treba seči po zdravilih. V knjigi je vse, kar potrebujete, če želite z EFT okrepiti svoje čustveno ali telesno zdravje.
knjige za otroke in mladino
Hudičeva volna
Slovenska ljudska pravljica Mladinska knjiga, 2011
Sin je po smrti svoje matere živel z očetom in mačeho. Ta mu ni bila naklonjena. Zato ga je nekega dne poslala po hudičevo volno na stekleno goro. Volna bi namreč lahko pozdravila njeno "izmišljeno" bolezen. Na svoji poti je fant srečal veliko ljudi. Ker je bil dobrega srca, jim je obljubil, da bo na gori povprašal za pomoč za njihove težave. S pomočjo puščavnika, ki mu je ponudil kozla za prevoz, je prispel na stekleno goro, kjer je živel hudič. Njegova žena pošast je, medtem ko sta čakala na hudiča, fanta skrila pod posteljo. Pretentala ga je, mu izpulila volno in fantu povedala, kako naj ljudem pomaga rešiti težave. Pravljica se srečno konča. Dobro je nagrajeno, zlo pa ...
Shaun Tan Rdeče drevo
Ebesede, 2012
Končno smo dobili tudi v slovenščino prevedeno slikanico Rdeče drevo (ang. The Red Tree). Izvrsten in povsem samosvoj avtor in ilustrator Shaun Tan bi težko bolj pretanjeno opisal in narisal zgodbo o vsakdanjiku. O tem, kako se včasih zbudimo v nekakšno praznino brez pričakovanj ... pa vendarle nam nato življenje vedno znova postreže s presenečenjem, nam dokaže, da pričakovanja sicer pogosto rodijo razočaranja, ampak da pa po drugi strani glede resigniranosti do življenja življenje samo zelo rado dosledno dokazuje zmoto. In da nikoli ne vemo, kdaj nas bo na koncu dneva pričakalo točno tako "rdeče drevo", na kakršnega smo potihem upali ..
Bina Štampe Žmavc
Petelinje in pavje
Ajda,2012
Petelin in pav se srečata na mostičku nad ribnikom. Ko ga želita prečkati vsak s svoje strani, pride do prepira. Pav se šopiri nad petelinom, ki tudi ne zaostaja za njim in mu odgovarja z "zbadljivkami". Njun pogovor prekine papirnati zmaj, ki prileti mimo. Na mostu se pojavi tudi velika rdeča žoga, ki si želi igre. Ker pav in petelin ne po-kažeta zanimanja zanjo, se kar sama odloči za igro "peresa zbijati". Pri tem petelin in pav začenjata izgubljati svoja lepa peresa, zato se hitro znajdeta v obrambi pred poskakujočo žogo na drugi strani ribnika. Spoznata, da je na mostu dovolj prostora za oba. Postaneta prijatelja. Slikanica je izšla pri založbi Ajda z ilustracijami Ane Razpotnik Donati.
mediateka
Poslednja postaja
(The Last Station) DVD, Fivia, 2012
Biografska drama o zadnjem obdo- -ui last t^nj^ bju ustvarjanja in življenja slavnega ruskega pisatelja Leva Tolstoja. Po petdesetih letih zakona se grofici Sofiji, Tolstojevi predani soprogi, strastni ljubimki, muzi in tajnici -Vojno in mir je lastnoročno prepisala kar šestkrat! - življenje nenadoma obrne na glavo. V imenu svoje nove religije se Tolstoj odreče plemiškemu naslovu, lastnini in družini v korist revščine, vegetarijanstva in celibata - potem ko mu je grofica rodila trinajst otrok! Ko Sofija odkrije, da je Tolstojev premeteni privrženec Vladimir pisatelja prepričal, naj pravice svojih velikih romanov zapusti ruskemu ljudstvu, uporabi vse čare in zvijače, da bi obvarovala družinsko dediščino.
IZLET
slamnik@kd-domzale. si
SV. MIKLAVŽ NAD SAVO IN CICELJ
Nedaleč stran od domžalske občine se vije alpska reka Sava. Nad njo se dvigajo razgledni vrhovi Posavskega hribovja, s katerih se v jesenskem času zazremo v nepretrgano morje megle v dolini. Obsijani s soncem in toploto se vsakič znova zavemo, kako vredno je verjeti, da se nad sivino oblakov bohoti najlepši sončni dan.
Nina Kopčavar
Verjetno bo marsikateri pulover romal v nahrbtnik in namesto kratkega postanka na vrhu si lahko privoščimo pravo opoldansko siesto. Nikamor se nam ne mudi. Tokrat se bomo odpravili na vrh Sv. Miklavža in na bližnji Cicelj.
Zaklad
Če verjamemo zgodbam naših pradedkov in prababic, se v srcu teh vrhov skriva zaklad. Na kupe zlata in tri vladarske krone, ki so jih v daljnih časih na kamelah v te kraje pritovorili Turki. To bogastvo so zakopali na vrhu nekega hriba, od koder se vidi cerkveni prag. Bi lahko bil to Cicelj? Po poskusu domačinov, da bi se prikopali do tega zlata, naj bi se le-to pogreznilo še desetkrat globlje. Če verjamete ali ne, je prerokovano, da bo zaklad našel otrok, ki ga bodo zibali v zibelki, narejeni iz smreke, zrasle na mestu zakopanega zaklada.
Razgled
Z vrha Sv. Miklavža se nam odpre čudovit pogled na vse smeri. Na severu pred nami je Moravška kotlina z Limbarsko goro, daleč za njo pa se k nebu pnejo skalnati vršaci kamniško-savinjske verige. Na drugo, južno stran se zazremo proti gričevnati Dolenjski, če pa sledimo reki Savi po toku navzgor, pa nas le-ta pripelje do bele Ljubljane, za katero se razprostira Ljubljansko barje in divji svet Notranjske. Mogočno ostenje Julijskih Alp se skriva za sosednjim Cicljem, od koder ga zaradi poraščenosti vrha prav tako ne uzremo. Priložnost, da se še toliko bolje razgledamo po gričevnati Sloveniji.
Sveti Miklavž
Svetemu Miklavžu ali Nikolaju je v naših krajih posvečenih preko sto cerkva. Otroci ga dobro poznajo in se ga vsako leto znova veselijo, saj jim prinese obilo daril, veselja in topline. Nekateri že odštevajo dni, ko bodo zjutraj, še v trdi temi, vsi krmežlja-vi pritavali v kuhinjo, kjer so prejšnjo noč nastavili sklede. Ta šega prinašanja darov izhaja nemara iz legende, ki pripoveduje, da je mogočni zavetnik sveti Miklavž rešil siromašnega kmeta sramote tako, da je njegovim trem hčeram ponoči skozi okno porinil tri kepe zlata in jim tako priskrbel potrebno doto. Tri kepe zlata - tri jabolka, ki z orehi vred sodijo med obvezne darove, ki jih najbolj priljubljeni zimski svetnik prinaša otrokom v noči iz 5. na 6. december.
Savski brodarji
Ker pa naj bi po neki legendi sveti Miklavž
pomiril tudi vihar na morju, so ga za svojega zavetnika vzeli tudi mornarji in brodarji. Posel savskih brodarjev in čolnarjev, ki so po reki tovorili hrano, začimbe, obleke in druge dragocenosti, je bil nevaren. Otovorjene konje so, kot pravi J. V. Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske, na drugo stran pretovorili tako, da so zvezali po dva čolna skupaj in na prvega postavili sprednje, na drugega pa zadnje noge. Da bi jih sveti Miklavž obvaroval pred vrtinci, čermi in brzicami, so mu po ustnem izročilu že v 15. stol. zgradili cerkev. Brodarji so menili, da vse dokler vidijo cerkev, se jim ne more nič zgoditi. Nekdanjo cerkev v Veliki vasi so požgali Turki, zato so domačini postavili novo na manj dostopnem mestu nad vasjo, kjer naj bi nekoč stal poganski tempelj. Zaradi izjemne lege so jo nekdaj imenovali "čuvaj Save". Gradnja ene prvih železnic v Evropi, ki so jo sredi prejšnjega stoletja ob Savi speljali iz Dunaja v Trst, je povzročila zaton teh poklicev. Cerkvica pa je ostala in še naprej vztrajno kljubuje dežju, snegu,
soncu ter v svoje zavetje vabi večne iskalce miru, lepot in resnice.
Dostop
Z moravške strani je iz Katarije zgolj 5 minut vzpona do cerkvice Sv. Miklavža (741 m). Do Katarije se pripeljemo iz Moravč v smeri proti Ribčam (4 km). Pri Mežnar-ju, kmetiji odprtih vrat, zavijemo proti jugu (levo) in parkiramo na koncu asfaltne ceste, pri zadnji hiši. Pri tej hiši so žigi Evropske pešpoti - E6, Badjurove krožne poti in Moravške planinske poti. Iz Vegove dežele vodi z juga na vrh označena, zložna planinska pot, ki nas po 45 minutah prijetne hoje skozi gozd pripelje na travnato uravnavo, od katere je le še kratek sprehod do vrha Sv. Miklavža. Pot je primerna v vseh letnih časih, tudi pozimi, če le ni preveč snega. Dviga se zlagoma, je dovolj široka ter neprepadna, tako da lahko po njej varno stopajo tudi najmlajši člani družin. Izhodišče je Velika vas, do katere pridemo iz vasi Senožeti. Če želite,
lahko avto pustite tudi že v Senožetih. Tam poiščete markacije evropske pešpoti E6, ki vas po eni uri hoje pripelje do Velike vasi, od tam pa naprej proti vrhu.
Cicelj
Iz Sv. Miklavža lahko nadaljujemo na sosednji Cicelj (836 m), do katerega nas loči dobre pol ure hoda. Vrnemo se na travnato uravnavo tik pod Sv. Miklavžem, na manjše sedlo z lovsko opazovalnico, in nadaljujemo proti zahodu. Hodimo izmenično po gozdni poti in kolovozu. Pridemo do lepe jase, kjer imamo razgled na moravško stran. Nato se pot rahlo spusti in nadaljuje po položnem in poraslem slemenu na vrh Ciclja. Na poraslem, ne-razglednem vrhu nas čakata klopica in skrinjica z žigom.
Krožna pot ali vrnitev po isti poti
Nazaj na izhodišče se vedno lahko vrnemo po isti poti. Druga možnost pa je, v kolikor smo izlet začeli v Veliki vasi, da
se odločimo za krožno pot. V tem primeru z vrha Ciclja nadaljujemo proti zahodu do sedla, kjer se sleme zopet začne dvigovati proti sosednji vzpetini Murovici. Od tam nas oznake vodijo levo navzdol proti Križevski vasi. Sprva strma pot se kmalu položi in postane širša. Od vrha Ciclja preko Križevske vasi do Velike vasi je ena ura hoda. □
Viri:
Željko Kozinc: Lep dan kliče3, Založba Modrijan, Ljubljana, 2003 (vir fotografij) Irena Cerar Drašler: Pravljične poti Slovenije: družinski izletniški vodnik, Založba Sidarta, Ljubljana, 2004
Zanimivosti v bližini:
Rojstna hiša Jurija Vege v Zagorici
Vače in GEOSS
Grad Tuštanj pri Moravčah
Klasične sveče
Piramida 1.22 ( 0,99 €
Mojca
172-e
1,59 €
Elektronske sveče
Spirala
1-79€
1,59 €


Viva,
gori 120 dni
4^6-e 2,69 €
Blaž,
gori 120 dni
3-29-€
2,79 €
Vestina®,
gori 75 dni
3-99-€
3,33 €
k a
. o Q
o Z ^d ^ p
a ^
» m § ^ ^ §
O re -g
H > »g a
s
s.
s a ■ i* °
www.posta.si
Ugodna ponudba sveč na vseh poštah!
Zanesljivo vsepovsod
KJ POŠTA SLOVENIJE
POŠTA IN FINANCE
slamnik@kd-domzale.si
PORTRET
SEM ŽIVLJENJSKI KREATOR
MAJA DRLJEPAN - BADOVINAC, modna oblikovalka
Maja je simpatična tridesetletna Domžalčanka, ki je našla svoje mesto v svetu modnega oblikovanja. Uspešna mlada podjetnica je ponosna na svoje delo, v katerem neskončno uživa in kjer je uresničila svoje mladostne sanje.
Cveta Zalokar - Oražem
Ustvarjalna, polna idej in zamisli, kreativna, a obenem realna in praktična. Prav to v svetu mode, oblikovanja, kolekcij, modnih zapovedi in trendov nista pogosti vrlini. Lepo je v teh kriznih časih srečati mladega človeka, ki ve, kaj hoče, ki hodi smelo po svoji poti, ustvarja in najde svoje mesto tudi v Sloveniji.
Mladost na ulicah domžal
V Domžale se je Maja s starši priselila, ko je bila stara devet mesecev. Živeli so v središču mesta, v enem od blokov na Ljubljanski cesti. Do Domžal ima Maja čisto poseben odnos, saj pravi, da je to praktično mesto, vse je tako blizu, čeprav še zdaleč ni zadovoljna z njegovim videzom in urejenostjo. »Včasih imam prav težave, grozljivo ga je predstavljati tujcem. Nekatere stvari so prav grde in neugledne, pa vendarle ...,« rahlo razočarana na glas razmišlja o kraju, ki ga ima rada. Že od malega je rada nastopala, nikoli ni imela treme in vedno je rada pela, plesala, kazala najrazličnejše spretnosti ... Blizu so ji gibanje in glasba pa seveda oblačenje ... »Mama je rada šivala, vzorce je jemala iz Burde in vse je naredila tudi v manjši različici, tako da sem imela polne omare in bila oblečena po zadnji modi. Ona in babici so me naučile vseh ročnih spretnosti: od pletenja, kvačkanja do vezenja in šivanja,« se spominja. In nadaljuje: »Vse me je zanimalo, imeli smo veliko možnosti v šolskih krožkih, v društvih, klubih. Jaz sem poskusila skoraj vse, od karateja do plesa, pa tudi v šoli sem bila pridna. Naredila sem jim kar nekaj skrbi in tudi stroškov, kupiti so mi morali veliko opreme in pripomočkov. Čeprav sem bila hiperaktiven otrok, kar se šole tiče, starši z menoj niso imeli ne dela ne skrbi. Celo razred sem preskočila, čeprav danes mislim, da je bila to napaka in bolj posledica napačnih pristopov raznih psihologov in učiteljev.« Ta sicer navzven imeniten znak njene, kot sama pravi, „prirojene logike in hitre pameti" ji ni ostal v lepem spominu. »Sošolci so me gledali postrani, češ glej jo, piflarico,« ugotavlja in podoživlja svojo mladostno travmo, ki pa ni pustila posledic. Kljub svoji vedoželjnosti hudomušno pravi, da je enostavno prelena, da bi bila genij.
S trmo na oblikovno šolo
Med priljubljeno prostočasno dejavnost, ki ji je bila najljubša, šteje obiskovanje likovne šole pri slikarki Veri Terstenjak. »Vera me je sama povabila, saj je v šoli opazila moj talent, in pri njej sem spoznavala likovni svet ter naredila tudi prve oblikovalske korake. Ob koncu osnovne šole mi je celo uredila, da bi študij v tej smeri nadaljevala v Ameriki. Pa mi tega domači niso pustili, bali so se zame, češ da sem premlada. Še danes sem žalostna, morala bi biti bolj trmasta, saj je bila to izjemna zamujena priložnost,« razočarana ugotavlja. Potem nadaljuje: »Ampak jaz sem vztrajno sledila svojim željam in cilju. Vpisala sem se sicer na Bežigrajsko gimnazijo, a sem se, takoj ko sem bila sprejeta, prepisala na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo - smer moda. Presenečenje je bilo tako veliko, poklicali so me na pogovor, da bi me spametovali. Še dobro, da so me doma vedno podpirali. Vedela sem, da bom tako po štirih letih imela „svoj" poklic. O preživljanju pa v tistih letih človek ne razmišlja«.
Z veliko žlico do znanja
Tako si je pot vse bolj utirila v smeri postati modna kreatorka. Veliko in pridno je študirala, brala, gledala dela drugih, razmišljala o svetu mode. »Pomembno potrditev svoje ustvarjalnosti sem dobila na
Dobro razumem žensko formo, kako se kaj prikrije ali poudari. Moški pa so mi večja enigma, po mojem mnenju so enostavno preveč nagnjeni h klasiki, zato zanje ni tako zabavno delati.
modnih revijah, ki smo jih pripravljali na šoli. Drugi so sicer kreirali nenavadna in ekstravagantna oblačila, ampak jaz sem bila vedno najbolj srečna, saj so vse moje izdelke pokupili. To je najboljši dokaz, da so me opazili,« pravi in se spominja: »Potem sem dobila tudi prve stranke, šivala sem za misice, mnoge znane ljudi. Še posebej sem uživala pri kreiranju in šivanju gala večernih oblek in visoke mode. Mnogi od njih so še danes moji stalni odjemalci.« Šivala? »Ja, vedno sem sama
šivala svoje kreacije, to počnem večinoma še danes. Kar si zamislim, sama najbolje tudi udejanim. Primem blago, ga razpnem po modelu, spreminjam, obračam in potem šivam. Drugim je tako težko razložiti, kako naj nekaj naredijo in kaj sem imela v mislih, s tem izgubim preveč časa. Samo manjši del moje kolekcije šivajo v Beli krajini, a sem vedno zraven, da je vse tako, kot je prav.«
Rock and roll obdobje
Toda Maja je bila vedno na trdnih tleh, zato je po končani oblikovalski šoli naredila še Pedagoško akademijo in postala likovna pedagoginja. Da bi med študijem kaj zaslužila, je začela tudi s petjem. »Prvi resni začetki so spet povezani z Vero, saj mi je prav ona dala kaseto Barbare Streisand, izjemne pevke širokega glasovnega razpona. Naučila sem se skoraj vse njene pesmi in začela nastopati na Verinih razstavah. Potem sva si z bratom Ivanom zamislila glasbeni duo Two Green Personalities, nato pa so me kot enega redkih ženskih vokalov pri nas povabili k ansamblu Skat. Brat je pisal tekste, jaz sem delala melodije, bend pa je ustvarjal glasbo. Veliko smo nastopali, bili kmalu znani in posneli tudi ploščo ter nekaj videospotov. Naš spremljevalni vokal in klaviaturistka je bila Neisha, tudi zanjo sem in še kreiram obleke. Ja, to je bil moj „rock and roll life", res lepo obdobje v mojem življenju.
Pa se je tudi to končalo, saj nismo imeli podobnih interesov in pogledov na celo vrsto stvari,« ugotavlja in pravi, da je bilo odločilno, ko so se začeli vtikati v njen slog oblačenja, saj si je vsa oblačila za nastope naredila sama.
Mlada podjetnica
In tako je končno sprejela odločitev , da odpre svoje podjetje in začne pot poklicne modne oblikovalke. GOLA BOSA d.o.o., inovativne rešitve za umetnost oblačenja. Oblačila pod znamko LADYLIKE osrečujejo ženske po Sloveniji. Dela ji ni manjkalo, iskala je nove možnosti in izzive. »Kmalu sem opazila, kako skromna in neinovativ-na so oblačila za nosečnice. Prava tržna niša! Oblikovala sem svojo blagovno znamko z imenom MOMMYLIKE in noseč-niška oblačila večinoma prodajam preko spleta.« Zadnje leto in pol ima svoj lokal in tudi šivalnico pa skladišče in delovni kotiček, kjer preživi včasih tudi 14 ur na dan, v prostorih centra Ten Ten. Če je potrebno pa tudi več dni skupaj, ne da bi zapustila prostor. »Sprva sem načrtovala, da bi delala nekje v Ljubljani, ob kakšni ulici, kjer bi se mimoidoči ustavili in pokukali v lokal. Pa je bilo to hitro pozabljeno, malo zaradi visokih najemnin, predvsem pa zato, ker mi je bil prostor tu v Domžalah tako všeč. Blizu sem svojim domačim, tu je veliko parkirišče za stranke, logistika je odlična, saj sem sredi dogajanja, in vse
je tako blizu.« Na vprašanje, za koga raje oblikuje oblačila, pa ugotavlja: »Dobro razumem žensko formo, kako se kaj prikrije ali poudari. Moški pa so mi večja enigma, po mojem mnenju so enostavno preveč nagnjeni h klasiki, zato zanje ni tako zabavno delati. Ampak vidim, da bijejo bitko s sabo in klavrno ponudbo v trgovinah.«
Človek naj nosi obleko in ne obleka človeka
Svoje izdelke skuša približati stranki, dela za znanega naročnika in kupca. »Mislim, da so ljudem moje kreacije všeč zato, ker so v vsej svoji kompliciranosti še vedno tudi praktične in izredno nosljive. Poskušam oblikovati kose, ki so posebni, tako da „takoj padejo v oko" - česar smo ženske zelo vesele, ker smo rade opažene -, a istočasno uporabni in tudi brezčasni, tako da jih lahko oblečete tudi čez 5 ali 10 let in niste „out", malo mimo ... Preprosto mislim, da ustvarjam lepa oblačila. Ne sledim slepo trendom, ki jih diktirajo velika modna imena. Tu pa tam kaj porabim v smislu barv, silhuet, kar mi je všeč in apliciram v svoje ideje,« pojasnjuje. Nato nadaljuje :»Nimam svojega najljubšega modnega oblikovalca ali kakšen drug vzor. Čeprav raznovrsten, je moj stil vendarle prepoznaven. Moje stranke so iz vseh sfer in različnih starosti. Obstajajo družine, kjer oblačim otroke, mame in še njihove mame, pa še kakšno taščo vmes.« Res je; tisto, kar je njena prednost, je oblikovanje za različne generacije. »Pri tem pa ne želim izgubiti svojega jaza in integritete. Da ostanem modna oblikovalka in ne postanem zgolj šivilja. Ne maram, ko mi ljudje prinesejo sliko obleke in pričakujejo, da jim naredim identično in točno takšno. Tega ne počnem, ker pri tem človek ni kreativen. Ugotavljam, da se v tem primeru ljudje zaljubijo v sliko, kako nekaj zgleda na fotografiji in manekenki. Svoje kreacije prilagajam ljudem, ki jih nosijo. Obleka se mora prilagajati življenjskemu slogu osebe, ji jo nosi,« je Maja razložila svoj pogled na modno oblikovanje.
Navdih iz blaga
Naredila je že ogromno število oblek in ljudje jo pogosto sprašujejo, od kje dobi inspiracijo. »V časih, ko sem še zvečer hodila normalno spat, se je največ idej porodilo tik pred spancem, takrat moji možgani delajo sto na uro, nekaj stvari pa se je porajalo tudi v sanjah. Vedno sem bila nočna ptica, tudi učila sem se ponoči. Zdaj, ko je moje spanje zaradi svoje redkosti postalo pravi luksuz in zaspim takoj, ko glavo položim na blazino, inspiracijo iščem v materialih. Ko blago vidim, ga primem v roke in samo mi spregovori, kaj bi želelo postati. Vsa se prepustim navdihu,« razlaga svoj ritual oblikovanja. A vendarle vedno ni tako. »Razen pri poročnih oblekah nikoli ne rišem skic. Papir vse prenese, a najboljši izdelki nastanejo, ko prisluhnem blagu, intuiciji in občutku za lepo.«
Zaenkrat je na prvem mestu delo
Njeno zasebno življenje je prav tako posebno kot vse ostalo. »S svojim možem, ki ga poznam že 10 let, poročena pa sva štiri leta, živim na daljavo. On dela in večino časa preživi v Zagrebu, jaz pa izkoristim vsako prosto uro in predah med delom za skok k njemu. Za drugo pa ni časa, saj se trudi biti ženska in podjetnica: »Moje prijateljice so stranke, 24 ur mi ne zadošča za vsa naročila. Tako je zadnje čase ključni cilj najti pravo mero dela, da se ne „prekurim", ja, morda pa bo prelomni trenutek, ko si bom začela ustvarjati družino in bom takrat le znala reči: Dovolj, grem domov!« . □
SPORT
slamnik@kd-domzale.si
JOGA JE SAMO ENA - JE ZNANOST O TELESU, UMU, ZAVESTI IN DUŠI
DARKO KOTAR iN MiLJANA JANČIGAJ, vaditelja joge
Skozi pogovor z Darkom Kotarjem in Miljano Jančigaj smo počasi odstrli tančico resnice o jogi - o tisti eni in edini vadbi, načinu življenja, ki je primeren prav za vsakogar, ki nas oblikuje, skozi katero rastemo in s pomočjo katere lahko postanemo srečni in zdravi: fizično, duševno, socialno in duhovno.
Mateja A. Kegel
Darko Kotar in Miljana Jančigaj sta vaditelja joge že več kot 22 let. Leta 1990 je Darko Kotar pričel z organizacijo in vodenjem vadbe Joga v vsakdanjem življenju v Domžalah, kasneje pa se je vadba razširila še v Kamnik, Radomlje, Dolsko, Dragomelj in Moravče. O jogi se v javnosti veliko govori. Veliko ljudi meni, da ve, kaj je joga, kako se jo izvaja in kaj pomeni. Velikokrat ravno ta „široka znanja" marsikoga odvrnejo od vadbe, saj se ustvarja nekakšen mit, da joga ni za vsakogar, da jo lahko izvajajo in živijo samo tisti najbolj gibki, najbolj športni. A temu ni tako. Joga je primerna prav za vsakogar.
Veliko ljudi meni, da vedo, kaj je joga. A vedno znova ugotavljamo, da temu ni tako. Zato bi začeli z na videz preprostim vprašanjem: Kaj je joga?
Darko: Joga je znanost o telesu, umu, zavesti in duši. Znanost, ki človeku odkriva in razkriva bistvo življenja. Beseda joga v sanskrtu pomeni „ponovno povezati se", najti naš lasten izvor, od kod izhajamo. Ker je joga tako zelo razširjena, jo vsakdo gleda na svoj način. V našem društvu jogo poučujemo z učenjem naših učiteljev Parampara Sidha pitte linije, kar pomeni linija duhovnih učiteljev, ki so v nasledstvo prenesli izvorno bistvo joge. Joga ni modna muha, kot jo ljudje največkrat razumejo in jo poučujejo.
Rekli ste, da joga ni modna muha, pa vendar jo veliko ljudi sprejema bolj kot modno muho kakor način življenja. Kaj je danes bližje resnici, če se ozremo po splošni javnosti?
Darko: Naše društvo na področju Domžal deluje 22 let in ko je na začetku prišla v našo sredino, je morda res predstavljala bolj modno muho. Vse bolj pa opažamo, da ljudje, ki vadijo pri nas in se vračajo, vidijo, da to ni modna muha. Seveda so ljudje najprej radovedni, raziskujejo, a ko enkrat začutijo, da je to globlja stvar, se radi vračajo k nam. V vadbi vidijo namreč nek širši pomen, počasi začnejo čutiti pozitiven vpliv vadbe na njihovo vsakdanje življenje. Ta modna muha je prerasla v pravo jogo, ki jo želimo predati vadečim.
Od kod izvira joga? Ali poznamo več vrst joge ali jo samo vsak pojmuje drugače?
Darko: To je zelo dobro vprašanje. Joga se je začela takrat, ko se je začelo ustvarjanje univerzuma. Filozofija joge je stara kot človeštvo. Utemeljitelj joge je bog Šiva. Joga je izvor duhovnosti in modrosti, temelji na ljubezni, veri, predanosti, molitvi, meditaciji, ljubezni do bližnjega in na dajanju pomoči. V sodobnem svetu vsak jogo poimenuje malo drugače, a Joga je samo ena, le imena so druga.
Gibčnost, prožnost. Pravijo, da je joga za vsakogar, pa vendar se najbrž zahteva določena stopnja gibalne sposobnosti.
Darko: Če bi bilo tako, bi bila joga samo za eno vrsto ljudi, vendar jaz pravim, da temu ni tako. Vadi jo lahko vsakdo ne glede na starost in okretnost. Res pa je, da marsikdo jogo pojmuje samo kot „stojo na glavi". Saj je tudi to del joge, a to ni bistvo. V jogi vsak dela in napreduje, se razvija skladno s svojimi psihofizičnimi sposobnostmi. Narobe in napačno je razumeti, da je joga samo za gibljive ljudi. Joga je za vsakogar.
Dajanje, razumevanje in oproščanje so lastnosti, ki nas naredijo prave ljudi.
Lahko rečemo, da je joga tudi šport?
Darko: Joga in šport imata nekaj skupnega, oba se ukvarjata s telesom in umom. Joga pa gre potem še globlje v zavest in dušo. Pri športu, ko nanj začnemo gledati malo globlje, lahko opazimo principe, ki so del joge, tako da se joga in šport idealno dopolnjujeta. Zato opažamo vse več ljudi, ki so združili ti dve stvari. Tudi pri športu se srečujemo z omejitvami, z željo, da premagamo svoje omejitve, probleme, zato tako gledano lahko rečemo, da je joga „neke vrste šport", vendar šport, ki se ukvarja s samim seboj in ne z nasprotnikom. Pri športu je bolj izrazito, da se ukvarjaš s sekundami, minutami, metri in nasprotnikom, pri jogi pa je ta borba predvsem z lastnimi omejitvami in kompleksi. Vse to poskušamo skozi jogo počistiti, saj ni bistvo, da skrijemo, ampak da težave razrešimo. Ljudje namreč dandanes svoje težave najpogosteje „pometemo pod preprogo" in navzven kažemo, da je vse v redu, znotraj sebe pa trpimo.
Kakšen delež joge predstavlja meditacija?
Miljana: Vadba je sestavljena iz treh delov - asan, to so fizične vaje, ki zaobjamejo
celo telo, od naših mišic, sklepov, vezi, tudi ožilje, živčevje in energetske poti po telesu. Zato, da bi vse to lahko nadgradili z vajami pranajame ali pa meditacije, moramo naše telo najprej pripraviti, sprostiti. To naredimo z asanami. Del vadbe je torej tudi pranajama, kar predstavlja tehniko pravilnega dihanja. Mi že dihamo, samo velikokrat napačno in s tem si znamo povzročati tako stres kot slabo počutje, včasih tudi kakšno obolelost. Dejstvo je, da mi iz danes na jutri ne moremo nekaj spremeniti, pač pa to spremenimo skozi redno vsakdanjo vadbo, da preidemo k izboljšanju. Šele potem lahko govorimo o meditaciji kot sestavnemu delu te vadbe. Pri nas prakticiramo meditacijo samoanalize. Najprej je to osredotočenje, koncentracija, predvsem, da se umirimo v fizičnem telesu, dihanju, v mislih. Pri meditaciji se ukvarjamo z vprašanjem, kakšen sem, kdo sem, kakšne so moje misli, negativne in pozitivne stvari, kakšen je moj odnos do sebe in okolice. Skozi meditacijo samoanalize se učimo razumeti sebe in druge ter odpuščati sebi in drugim. Z njo čistimo podzavest in postopno odpravljamo notranje zavore in predsodke.
Kaj so najpomembnejši cilji joge in kako pravzaprav pridemo do njih, kako jih dosežemo?
Miljana: Najpomembnejši cilj je, da pridemo v svoj izvor. Da to dosežemo, je potrebna vsakodnevna redna vadba. Cilj joge je ponovna združitev individualne duše z njenim izvorom, kozmično Bitjo. Darko: Visok cilj si nismo zadali zato, da bi trpeli, ampak zato, da imamo pot, nek cilj, ki nas motivira, da vadimo. Do teh ciljev pa pridemo s telesnimi, z duševnimi in duhovnimi vajami, s polnovredno vegetarijansko hrano, s spoštovanjem življenja in z varovanjem narave, okolja, z notranjim
mirom, z ljubeznijo in s pomočjo drugim živim bitjem, s strpnostjo do vseh narodov, kultur in ver, s čistimi mislimi in pozitivnim načinom življenja.
Ali je za jogo pomembno, da prinaša fizično, duševno, socialno in duhovno zdravje? Kaj pomeni posamezna faza?
Darko: To so štiri glavne poti joge. Fizično zdravje je eden najpomembnejših temeljev našega življenja. Za ohranitev in pridobitev zdravja obstajajo jogijske telesne vaje - asane in dihalne tehnike - pranajame. Potem je duševno zdravje; ljudje smo velikokrat prej sužnji lastnega uma, naših čustev kakor njihovi gospodarji. Da bi lahko nadzorovali um, ga je potrebno najprej notranje analizirati in očistiti. Cilj ljudi, ki so na poti duhovnega razvoja, so jasne misli, duhovna svoboda, zadovoljstvo in zdravo samozaupanje ter razvijanje pozitivnega razmišljanja in delovanja. Tretje je socialno zdravje, kar pomeni, da znamo komunicirati, se pogovarjati, da prevzemamo odgovornosti in delamo za skupnost, da smo se sposobni sprostiti in uživati življenje. Četrto pa je duhovno zdravje in je najvišji cilj življenja. Dajanje, razumevanje in oproščanje so lastnosti, ki nas naredijo prave ljudi. Le človek kot najvišje razvito bitje na zemlji je sposoben spoznati svojo resnično naravo in svojo notranjo Bit - Boga. To je cilj joge, to je smisel našega življenja.
Kako pogosto se priporoča izvajanje joge recimo za začetnika?
Darko: Za začetnika je pri nas vadba organizirana enkrat tedensko po 105 minut, da spozna način vadbe. Sistem Joge v vsakdanjem življenju je osemstopenjski. V prvem delu so sarva hitta asane (vaje, ki so dobre za vsakogar). S temi predvajami za prave asane se brez težav vključimo v Jogo v
vsakdanjem življenju. Če ima vadeči kasneje interes, pa lahko vadi v skupini tudi večkrat tedensko. Tisti, ki se v to podajo resneje, si tudi doma vzamejo del dneva, najpogosteje zjutraj, za izbrane vaje ali kratko meditacije, kar preraste v način življenja. Ni pa določeno, koliko časa mora kdo posvetiti vajam, to prepustimo posamezniku, saj joga ni zapovedovanje, ničesar se ne da na silo, pač pa samo z ljubeznijo, razumevanjem, oproščanjem - to so glavne točke joge. Vemo, da je na silo vse kratkotrajno, dolgoročno pa pomeni, da moraš razumeti, oprostiti in imeti rad. To je temeljno pravilo. Da razumeš druge in okolico, moraš najprej razumeti in imeti rad sebe.
Če nekdo želi sam izvajati jogo, ali je obvezno predznanje vaditelja?
Miljana: Do neke mere se lahko joga spremlja tudi preko knjig, vendar pa je za resno in poglobljeno vadbo nemogoče napredovati brez realiziranega učitelja. Prav tako skupina ustvari posebno vibracijo, v skupini se trudimo naučiti določene stvari in doma ponavljati. Tudi kasneje nobena asana, pa če je še tako preprosta, ni dolgočasna, saj vedno lahko v njih najdemo še nekaj globljega, novo spoznanje.
V čem pa vi kot vaditelji joge vidite svoje poslanstvo?
Darko: V tem, da lahko širimo Jogo v vsakdanjem življenju in s tem ljudem damo veselje do življenja, moč in pogum. Kajti sreča je v dajanju, človek je srečen, ko lahko nekaj da in potem osreči drugega in je še bolj srečen. V tem vidimo naše poslanstvo. Tisto, kar je dobro, je treba deliti. Človek, ki nekaj zadržuje zase, ta človek ne bo nikoli resnično srečen, to velja na vseh področjih: materialnih, duhovnih in družbenih. □
slamnik@kd-domzale.si
Domžale tečejo 2012
Ko naše mesto postane priložnost za tekpolmaratona ,
Zavod za šport in rekreacijo
Samostojno prvič, kajti lani je polma-raton po domžalskih ulicah in bližnji okolici potekal v okviru Balkanskih atletskih veteranskih igre, so se številni tekači in tekačice v nedeljo, 23. septembra 2012, podali na 21 km dolg domžalski maraton, ki je potekal v okviru projekta Domžale tečejo 2012. Tekači in tekačice so tekli posamično, organiziran pa je bil tudi tek štafet, ki so popestrile nedeljsko dopoldne v Športnem parku Domžale, kjer se je polmaraton začel in tudi slovesno zaključil.
»Krstna premiera je za nami. To je poleg uspešnega prihoda na cilj vseh sodelujočih najbolj pomembno. Vse čestitke si zaslužijo vsi sodelujoči, mi pa se moramo soočiti tudi s kakšnim problemom na sami trasi,« je po teku povedal mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, ki je polmaraton uspešno izpeljal ob pomoči svojih sodelavcev in Zbora atletskih sodnikov AK Domžale.
Opozoril je na nekatere probleme, povezane predvsem z nekulturnim obnašanjem nekaterih voznikov, tudi z neupoštevanjem oznak proge, na drugi strani pa pohvalil mobilno spremstvo, dva motorista podjetja JUS Security d.o.o., več kolesarjev Športnega društva Energija in seveda kopico entuziastov - članov številnih PGD iz občine Domžale, ki so vzorno opravili delo. Posebno pohvalo je izrekel
Policijski postaji Domžale pod vodstvom g. Gabrovca pa tudi vsem, ki so na ulicah spodbujali tekače in tekačice. Ko postane polmaraton septembrska tradicija, jih bo zanesljivo več.
Zmagovalec med člani je bil Robert Kotnik (1:11:03), ki je bil lani najhitrejši tudi med veterani, med članicami je prvo mesto osvojila Simona Raspotnik (1:35:22), med 13 štafetami pa je prvo mesto osvojila štafeta v sestavi: Miro Petrovec, Robert Zrimšek, Laura Šimenc in Jože Petkovšek. Vsi sodelujoči so prejeli spominske majice, topli obrok in bidon, najboljši v moški, ženski in mlajši kategoriji ter štafetah pa bodo dobili tudi denarne nagrade, sorazmerno deležu iz vplačanih prijavnin. Ob tem naj zapišem, da sta priznanja poleg mag. Janeza Zupančiča podeljevala še Robi Rutar, predsednik Sveta zavoda za šport in rekreacijo Domžale, ter komercialni direktor družbe Mlinotest Ajdovščina, ki je prispevala darilo za vsakega udeleženca, vključno z lično vrečko.
Prvi pravi polmaraton je za nami, pred nami pa novo leto, v katerem se bomo pripravljali za drugi polmaraton po naših ulicah in mestni okolici. Vabimo vse maratonce in maratonke, da se nam prihodnje leto pridružijo, in tudi z obiski drugih tekaških prireditev, ki jih v občini ni malo, trenirajo, da bodo drugo leto še hitrejši, še uspešnejši ali pa le zadovoljnejši, ker bodo pretekli dobrih 21 km.
Vera Vojska
Robert Kotnik - zmagovalec letošnjega polmaratona je bil prvi tudi lani na BAVI. (foto: Arhiv Zavoda)
Veter v laseh tudi v Domžalah
Športna unija Slovenije že vrsto let pripravlja družbeno akcijo Veter v laseh - s športom proti odvisnosti.
Domžale V okviru akcije si prizadeva širiti ljubezen do športa in vključevanja vseh tistih, ki so v športu manj dejavni, hkrati pa krepiti ozaveščenost o negativnih posledicah različnih vrst odvisnosti in pozitivnih učinkih športne aktivnosti. V občini Domžale je veter v laseh, ki smo ga poimenovali s športom skozi dan brez televizije in računalnika, potekal 2. oktobra 2012 v organizaciji Zavoda za šport in rekreacijo Domžale ter v izvedbi Atletskega društva Mavrica, katerega predsednica je Mojca Grojzdek.
V dopoldanskem času je v Športnem parku Domžale potekalo 19 delavnic, v popoldanskem pa kar 24, prireditev pa so
Domžalčani na najvišji stopnički
V soboto, 29.9.2012, se je v hali Komunalnega centra Domžale odvijalo že 13. mednarodno tekmovanje Domžal, ki ga je organiziral težko atletski klub Domžale.
Težkoatletski klub Domžale
Trdo delo v letošnjem poletju pri dvigal-cih uteži iz Domžal je poplačano. Gostili so klube v dviganju uteži iz Somborja, Bača in Zalaegerzega. Vsi nastopajoči so gledalcem uprizorili pravo borbo ter z odličnimi rezultati povrnili celoten trud organizatorjem, saj moramo priznati, da je bilo tekmovanje izpeljano na visokem nivoju. Za prvo ekipo Domžal in hkrati tudi zmagovalno ekipo na samem tekmovanju so nastopali Jernej Orešek z rezultatom: poteg 115 kg, sunek 132 kg, 306,7 točk, Štefan Dominko z rezultatom: poteg 95 kg, sunek 125 kg, 258,8 točk in Tine Orešek z rezultatom: poteg 100 kg, sunek 123 kg, 258,6 točk. Za drugo ekipo Domžal so nastopali Petra Pavlič z rezultatom: poteg 50 kg, sunek 75 kg, Tjaša Rajh z rezultatom: poteg 43 kg, sunek 60 kg in Dominik Kozjek z rezultatom: poteg 85 kg, sunek 100 kg. Končni rezultati po ekipah: 1. TAK Domžale I. ekipa z osvojenimi 824, 12 točkami, 2. Herkules Bač z osvojenimi 702,17 točkami, 3. Radnič-ki Sombor z osvojenimi 668,92 točkami, 4. Zalaegerzeg iz Madžarske z osvojenimi 637,69 točkami in 5. TAK Domžale II. ekipa z osvojenimi 497,44 točkami.
Slovenska reprezentanca v dviganju
uteži se je v začetku oktobra 2012 udeležila tudi močnega mednarodnega turnirja Memorial Vladana Mihajloviča, ki je potekal v Beogradu. Na prestižnem tekmovanju so slovensko reprezentanco zastopali člani Težkoatletskega kluba Domžale. Jernej Orešek, Valentin Orešek in Petra Pavlič so z zelo dobrimi dvigi osvojili skupno odlično 4. mesto! Posebna zahvala gre Romanu Dimcu, ki se je v vlogi reprezentančnega trenerja odlično izkazal. Končni rezultati po ekipah: 1. Bolgarija, 2. Srbija A, 3. Turčija, 4. Slovenija, 5. Srbija B, 6. Bosna in Hercegovina, 7. Nizozemska.
Tanja Peterca
Pet medalj za domače tekmovalce
AK Domžale uspešno izvedel Atletski pokal Slovenije za mlajše mladince in mladinke
obiskali tudi uspešni športniki, ambasadorji športa: Marjan Bolhar, Jure Šinkovec, Timotej Kokalj, Klemen Bauer in drugi ter v pogovorih povedali nekaj svojih izkušenj, predvsem pa opozorili na pomen športa in rekreacije za mlade.
Več sto udeležencev je bilo zadovoljnih, organizatorji pa tudi, saj je več deset različnih društev skupaj z vsemi sodelujočimi dokazalo, da zmoremo, da z entuziazmom, z energijo gremo naprej za otroke, za občane, za vse, ki se želijo gibati in s tem krepiti svoje zdravje, svoj talent in poiskati tisto, za kar je vredno preživeti čas brez televizije in računalnika.
Vera Vojska
Atletski klub Domžale Konec septembra 2012 je Atletski klub Domžale skupaj z Zborom atletskih sodnikov Domžale na domžalskem atletskem stadionu organiziral Atletski pokal Slovenije za mlajše mladince in mladinke, na katerem je svoje spretnosti in sposobnosti v kraljici športa - atletiki pokazalo več kot 500 mladih atletov in atletinj iz številnih atletskih društev in klubov.
Čeprav se Atletski klub Domžale s svojimi mlajšimi mladinkami in mladinci ni vmešal v boj za medalje v ekipni konkurenci, kjer se je izkazalo, da imajo najboljše mlajše mladince in mladinke v Atletskem društvu MASS Ljubljana, so mladi domžalski atleti osvojili pet medalj.
Najbolj sta se izkazala Denis Kumek, ki je z metom 49,32 m zmagal v metu diska ter osvojil še bronasto medaljo v metu kladiva, in Gabriela Kumek, ki je vrgla kladivo najdlje med mlajšimi mladinkami. Trener Danilo Emberšič - pod njegovo taktirko uspešno osvaja odlična mesta tudi malce
starejša generacija metalcev - je z njunima zlatima medaljama ter uspešnima nastopoma lahko resnično zadovoljen, enako kot z metalcem kopja Rokom Balantičem, ki je v konkurenci starejših tekmovalcev z metom 55,20 metra osvojil srebrno medaljo, enako medaljo pa si je s sunkom krogle, dolgim 12,87 metra, priborila Man-ca Avbelj.
Med domačimi tekačicami je srebrno medaljo osvojila Eva Aljančič - ena najboljših mladih tekačic na dolge proge. V teku na 3.000 metrov je s časom 10:44,78 osvojila srebrno medaljo. Vsem dobitnikom medalj iskrene čestitke, te pa veljajo tudi vsem ostalim mlajšim mladincem in mladinkam, ki so domačemu klubu s svojimi teki, meti in skoki prinesli kar nekaj točk.
Atletski pokal RS za mlajše mladince in mladinke je uspel, še vedno pa na Atletskem stadionu v Športnem parku Domžale pogrešamo ljubitelje atletike, ki bi se veselili uspehov naših mladih tekmovalcev.
Vera Vojska
Opravili smo atletski in borilni poligon, novinarsko delavnico, zdaj pa naprej. (foto: Vido Repanšek) Tek čez ovire je bil zanimiv. (foto: Vera Vojska)
sport
na kratko
kk pirueta
Veronika Brešar na svetovnem prvenstvu
Evropsko prvenstvo za mladince v umetnostnem kotalkanju, ki se je odvijalo v prvem tednu septembra v francoskem mestu Arnas, je bilo pomembno tudi za domžalski kotalkarski klub Pirueta. Na tem tekmovanju sta nastopili dve njihovi članici, in sicer Veronika Brešar in Tina Ozebek. Prva je tekmovala v obveznih likih, druga pa v prostem programu. Kot bi bili dogovorjeni, sta obe zasedli enaki mesti, in sicer sta bili obe enajsti, kar je dober rezultat glede na močno konkurenco, ki je bilo to leto v mladinski kategoriji. Veronika se bo prav te dni odpravila tudi na svetovno prvenstvo v daljni Auckland v Novo Zelandijo. Želimo ji veliko uspeha.	Vera Vojska
ples
Jaka Podgoršek in Katarina Matuš ponovno državna prvaka
Plesni par Jaka Podgoršek in Katarina Matuš iz Plesnega kluba Miki Domžale sta v kombinaciji desetih plesov v kategoriji mlajših mladincev ponovno
postala državna prvaka. Iskrene čestitke mladima plesalcema ter trenerjema Nini Medja Černivec in Matevžu Ogo-
relcu pa tudi modnemu oblikovalcu,
ki je poskrbel za Katarinino novo obleko, plesalca pa sta trenirala tudi pod okriljem članskih parov, Špele in Mateja Kralja ter Anne Mashcyts in Damirja Haložana.
namiznoteniške novice
NTS Mengeš novim uspehom naproti
V Preserjah pod Krimom je potekal 1. odprti turnir Ljubljanske regije za učence in učenke osnovnih šol. Na tekmovanju je nastopilo 142 tekmovalk in tekmovalcev iz 16 klubov Ljubljanske regije, med njimi tudi 28 iz Namiznoteniške sekcije Mengeš (NTS Mengeš), kjer trenira precej učencev in učenk iz osnovnih šol domžalske občine. Med učenci 2. in 3. razreda je Matej Kržišnik osvojil 2. mesto, Aljaž Vuga pa 5.-6. mesto. Odlična je bila Gaja Kobetič, ki je v skupini učenk 2. in 3. razreda osvojila 1. mesto. V skupini učenk 4. in 5. razreda sta se v finalu pomerili sestri Tara in Vita Kobetič, zmagala je Vita. V skupini učencev 6. in 7. razreda je nastopilo 6 predstavnikov NTS Mengeš, v finalno skupino so se uvrstili štirje. Bor Rutar in Tim Pavli sta osvojila 3.-4. mesto, pri učenkah 6. in 7. razreda je Katarina Stražar osvojila 3. mesto, med učenci 8. in 9. razreda Nejc Erjavec 2. mesto, prav tako je 2. mesto med učenkami osvojila tudi Ana Tofant.	Janez Stibrič
SPORT
slamnik@kd-domzale.si
na kratko
SSK SAM IHAN
Skoki za regijski pokal Cocte
22. 9 se je na skakalnici v Ihanu odvijalo Regijsko tekmovanje za pokal Cockta. Tu so nastopali otroci do 11. leta. Tekmovanje se je dobro končalo tudi za našo edino dekle, in sicer Zalo Mihelčič, ki je v svoji skupini, na svojem drugem tekmo-
Smučarski skakalec Jure Šinkovec izroča pokale najmlajšim tekmovalcem. (Foto: Vera Vojska)
vanju dosegla odlično 3. mesto. Za naš klub sta tekmovala še Samo Seljak, ki je dosegel 9. mesto, in Luka Poznič, 10. mesto. 28-29 septembra pa je v Oberstdorfu v Nemčiji potekal Alpski pokal, ki sta se ga udeležila dva naša predstavnika, in sicer Tilen Bartol in Miha Kveder. Miha je zasedel 8. in 16. mesto, Tilen pa 52. in 60. mesto. S temi rezultati je Miha dokazal, da je v zelo dobri formi in da se lahko kosa z najboljšimi tekmovalci.
PLES
Svetovno prvenstvo v street disciplinah
V dneh od 3. do 7. oktobra je v Bochu-mu potekalo Svetovno prvenstvo v street disciplinah, tudi v electric boogieju. Plesalca PK Miki Žiga Colarič in Niko Komac sta naslovu pionirskih evropskih prva-
Žiga in Niko - SP v EB 2012 Saša E. C. (Foto: Dejan Zečevič)
kov dodala naslov svetovnih prvakov, njuna trenerja Dejan Djurovič in Andraž Mrak pa 2. mesto. Žiga in Niko, EB pari pionirji, sta prekosila 10 konkurenčnih parov, prav tako člana Andraž in Dejan, ki sta po treh zaporednih letih s tretjega mesta prestopila stopničko višje. V mladinski kategoriji sta Andraževa varovanca Anja Štefančič in Janez Štrukelj v močni konkurenci 14 parov osvojila odlično 4. mesto. Plesalci EB so tekmovali tudi s solo nastopi, kjer so v vseh kategorijah iz osmine finala osvojili sledeča mesta: Niko - 6. mesto, Žiga - 7. mesto, Anja - 13. mesto, Janez - 14. mesto, Matija Ternovec - 23. mesto, Dejan - 10. mesto.
ODBOJKA
ŽOK Domžale -uspešno v mladinski ligi
Domžalske odbojkarice so pričele tekmovalno sezono s tekmovanjem v kategoriji mladink. Tu gre za drugačen sistem kot pri drugih kategorijah, zato je bila dobra igra v t.i. predkrogu še pomembnejša, saj se je tu odločalo o napredovanju na območno tekmovanje. Dekleta so si to zagotovila z dvema zmagama proti OK Šentvid-Žlindra in OK TVP Novo mesto. Na območnem tekmovanju o bila malenkost uspešnejša dekleta iz OK Volleyballljubljana, so pa domžalčanke odigrale , kot radi rečemo, niz za publiko, saj so mnogo močnejši Vital v drugem nizu premagale z 10 točkami razlike. V odločilnem nizu je želja po zmagi postala realna vendar je bil prav to verjetno premočan pritisk za domžalske mladinke.. Že teden po zaključku mladinskih tekem je sledila prva tekma v članski kategoriji--derbi med domačinkami in tekmicami iz kluba Calcit Valleyball II, Kamnik. Dekleta so prikazala odlično igro, povedla celo na 8 točk razlike a kljub temu so bile tekmice na koncu zmagovalke prve tekme.
Domžalski nogometaši zaključili tekmovanje za Pokal Slovenije
V mesecu septembru so domžalski nogometaši po reprezentančnem premoru nadaljevali tudi s tekmovanjem za Pokal Slovenije, ki pa jih v nadaljevanju sezone ne bo več obremenjeval.
NK Domžale V drugem krogu so, drugo leto zapored, zaključili s tekmovanjem, saj je bila ekipa Dravinje tokrat boljša od njih. Na srečanju je ekipa Dravinje namreč dosegla dva zadetka, obakrat je bil na športnem igrišču v Slovenskih Konjicah boljši Tadej Kotnik, medtem ko je za Domžale prvi in edini zadetek padel šele v 71. minuti, ko je mrežo domače ekipe zatresel Ivan Knezovic. Domžalčani so se s porazom 2:1 v dobro Dravinje to-
Na črno-belih poljih
Na Kopah na Koroškem so potekala državna ekipna prvenstva v pospešenem in hitropoteznem šahu. Članice Domžal so bile odlične druge, člani šesti.
ŠAH Med moštvi je dokaj zanesljivo slavila Radenska Pomgrad iz Murske Sobote, druga je bila Nova Gorica, tretja pa Krka Novo mesto, moštva so sicer štela štiri člane. Domžalska ekipa sicer ni bila v najboljši dnevni formi, kljub temu pa je zasedla dobro šesto mesto, le malo ji je manjkalo do petega. Bojan Osolin je osvojil 4, Karnar 3.5, Skok pa 3 točke, odigrali so po šest partij.
Dobro so se odrezale članice na ekipnem državnem prvenstvu za mladinke in članice, v zasedbah sta igrali dve šahistki. Zmagalo je Kočevje na čelu z lanskoletno državno prvakinjo Špelo Kolarič in Karmen Mar. Za Domžale sta igrali Vilma Nadvešnik in veteranka Pavla Košir ter zanesljivo osvojili drugo mesto. Tretja je bila Radenska Pomgrad. Vilma je na prvi deski
Tekmovanje invalidov v balinanju
Vsako leto ob zaključku balinarske sezone Medobčinsko društvo invalidov Domžale organizira tekmovanje gorenjskih in primorskih društev invalidov pri Budničarju na Količevem.
krat poslovili od pokalnega tekmovanja, v nadaljevanju pa odigrali še šest tekem v prvenstvu.
Najprej je bila v Športnem parku Domžale boljša ekipa Mure 05, ki je ekipo Domžal premagala z 0:2, končni izid srečanja so gostje po zadetkih Boharja in Eteroviča dosegli že v prvem polčasu. Tudi gostovanje Olimpije Ljubljana v Domžalah teden dni kasneje se je končalo z enakim izidom. Za zmago Olimpije v Domžalah 0:2 sta mrežo zatresla Nikezič in Omladič. Sledilo je gostovanje Domžal v knežjem mestu, kjer so po srečanju z ekipo Celja ostali pri izenačenem izidu in delitvi točk 0:0. Nato pa so sledile tri zmage moštva iz kluba ob Kamniški Bistrici. Najprej ob gostovanju Aluminija v Domžalah, ko so Domžale slavile z 2:0 (zadetka sta dosegla Kovjevic in Balko-vec), prav tako so slavili na gostovanju v Kopru, kjer je ekipa Luke Koper klonila pri 1:2 (zadetka za Domžale sta dosegla Halilovic in Husmani, za Koper pa Puč-ko). Zadnja zmaga v minulem obdobju pa je Domžalčanom pripadla po srečanju z ekipo Triglav Gorenjska. V športnem parku so Gorenjci gostovali minulo soboto in izgubili z 2:1. Strelca sta bila tokrat Durkovič za goste, ki so povedli, in nato dvakrat za Domžale še Požeg Vancaš v 68. minuti in v podaljšku - 93. minuti.
Naslednje srečanje ekipo Domžal čaka že ta konec tedna, ko v goste prihaja NK Maribor, nato pa sledi gostovanje pri velenjskem Rudarju.
Mateja A. Kegel
KOLIČEVO Letos je bilo že 23. po vrsti. Tekmovala so društva invalidov iz DI Jesenic, DI Žirov, DI Škofje Loke, DI Sežane, DI Kopra, DI Izole, MDI Domžal, Krim - Rudnika, MDI Vrhnike in gostitelja balinišča Budničarja. Tekmovalo je 11 moških in 9 ženskih ekip, skupno 80 invalidov 3 + 1 po mednarodnih pravilih. Sodila sta dva mednarodna sodnika, ki sta budno spremljala potek tekmovanja in nesporazume korektno reševala. Spodbujali smo vse ekipe enako, posebno pa še tiste, ki jim ni šlo prav dobro od rok. Včasih res ni šlo vse po načrtih. Zagodel nam je dež in štiri ekipe so morale tekmovanje nadaljevati na balinišču na Duplici do polfinala. Za medalje v ženski konkurenci sta se potegovali dve ekipi MDI Domžale in iz DI Izola. Zmagala je ekipa DI Izola, druga je bila ekipa MDI Domžale II ( Urška, Danica, Milka, Vera ), tretja ekipa MDI Domžale I (Lojzka, Rezka, Joži, Helena), četrta pa ekipa iz DI Koper. Pri moških pa so zmagali iz DI Ko-
per, druga je bila ekipa iz MDI Domžale I (Franci,Marjan D., Nande, Marjan Z.), tretja je bila ekipa Budničar in četrta ekipa iz DI Škofja Loka.
Ob koncu tekmovanja smo imeli slovesno razglasitev rezultatov ter podelitev medalj in pokalov. Nakup medalj in pokalov nam je že peto leto financirala Zveza za šport in rekreacijo Domžale. Za dobro počutje tekmovalcev smo poskrbeli člani MDI Domžale. Med tekmovanjem so se tekmovalci okrepčali s polnjenimi Pavleto-vimi žemljami in domačim pecivom, ki so ga spekle Vida, Rezka in Marika, za kosilo pa je poskrbela gostilna Keber. Balinarji MDI Domžale smo za zaključek sezone dodali še tri pokale, saj smo celo leto pridno trenirali in zato tudi rezultati niso izostali. V svoje vrste pa vabimo nove člane. Pridružite se nam lahko vsak torek in petek od 9. do 11. ure na Količevem ali na sedežu društva.
Helena Weith
osvojila 2 točki, Pavla pa izvrstne 3 točke, odigrali sta štiri partije.
V Kopah je v popoldanskem času potekalo tudi hitropotezno ekipno državno prvenstvo. Tudi na tem tekmovanju je zmagala Radenska Pomgrad s točko naskoka pred Triglavom Krško, vnovič pa je bil odličen Slovenj Gradec na tretjem mestu. Tudi domači «teren», kot kaže, nekaj šteje. Domžale so z dvema porazoma začele zelo slabo, potem pa se nekako pobrale in naposled pristale na osmem mestu. Še najbolje je šlo Jožetu Skoku, ki je osvojil 5 točk, Bojan Osolin 2.5, Ivačič 2, Karnar pa na prvi deski 3 točke, vsi so odigrali sedem partij.
Jože Skok
Besedilo k sliki: Člani ekip MDI Domžale, ki so osvojili medalje in pokale.
Zaključek veteranske lige
Balinarski športni klub Budničar Količevo je letos že petnajstič po vrsti pripravil zaključek lige.
BALINANJE V veteranski ligi je na začetku igralo šest klubov, konec septembra pa se je na pokritem balinišču na Količevem zbralo kar 24 ekip balinarjev in balinark. Pomerili so se v bližanju, predvsem pa so z medaljami in pokali zaključili letošnje pravo veteransko balinarsko leto. V imenu gostiteljev jih je pozdravil Stanislav Žavbi, tudi sam vse življenje zvest balinanju, jim čestital za uspešne tekme in turnirje ter jim skupaj z Marjanom Pre-lovškom, vodjem tokratne tekme, podelil tudi pokale in medalje. Pika na i rekreativnega sobotnega popoldneva pa je bilo prijetno družabno srečanje balinarjev in njihovih navijačev iz domače in bližnjih občin. Poglejmo še rezultate: v bližanju
sta bila najboljša Marjana Tomšič in Stane Raf, v skupini ekip C je zmagal MDI Kamnik pred Mengšem, ŠD Dob in Ko-bu Vodice; v skupini B je slavila ekipa iz Ihana pred ekipami Škarja (2.), ter Cerklje (3.) in Komenda; v A skupini pa je bil najboljši Rekord (Sneberje) pred Kamnikom, Komendo in Mengšem. V pokalnem tekmovanju je ekipa Škarja osvojila kar prvo in drugo mesto, tretja je bila ekipa iz Cer-kelj, četrti pa je bil Kamnik.
Iskrene čestitke vsem kegljačem in ke-gljačicam ter dobrodošli v 16. letu skrbi Za zdrav duh v zdravem telesu, Balinarskemu športnemu klubu Budničar pa čestitke za odlično organizacijo.
Vera Vojska
Od leve proti desni: Pavla Košir, Karmen Mar in Špela Kolarič
Mi smo zmagovalci. (foto: Vera Vojska)
slamnik@kd-domzale.si
SPORT
Helios zaključil priprave na novo sezono
Nedvomno je poletnega odmora konec tudi za košarkarje domžalskega Heliosa, ki so v začetku oktobra odigrali 5 pripravljalnih tekem.
KK Helios Domžale Prva prvenstvena tekma se tako Heliosu v ligi Telemach obeta v soboto, 20. 10. 2012, ko gostujejo v Škofji Loki proti LTH Casting Merca-tor, prva tekma pred domačo publiko pa se obeta teden dni kasneje proti šentr-jurski ekipi Tajfun. 30. oktobra se bodo košarkarji Heliosa prvič letos pomerili v Pokalnem tekmovanju Spar, gostovali bodo v Cerknici proti ekipi Bloke Novo-lit.
Če pogledamo pripravljalne tekme v oktobru, so košarkarji 6. 10. 2012 na gostovanju pri Rogaški Crystal, kjer je nepopolna ekipa Domžal (brez kapetana Jureta Močnika in novega igralca Nikole
Gačeša ter poškodbe Aleksandra Ponja-viča, Gregorja Hrovata, Tarasa Velikonje Grbaca in Jaka Stembergerja) izgubila proti domači ekipi s 77:69, na povratni tekmi v HKC so bili ponovno boljši košarkarji Rogaške (67:70). Na naslednji prijateljski tekmi proti Elektri Šoštanj so Domžalčani izgubili za točko, ne glede na to, da so teden dni prej košarkarji Helio-sa Elektro premagali z 71:67.
Zadnja v nizu pripravljalnih tekem je bila domača proti ljubljanskemu Geoplin Slovanu. Tokrat je pri Heliosu manjkal le še Jure Močnik, ki si je tekmo ogledal s trebune. Domžalski košarkarji so tri četrtine tekme odigrali podrejeno in niso
prišli do uigranega ritma. Gostje so držali prednost 10 točk in niso dopuščali nobenih presenečenj. Šele proti koncu so se domači ogreli in se približali na vsega dve točki zaostanka, vendar Slovan ni tvegal ter suvereno zmagal z rezultatom 66:70. Pri Heliosu smo lahko opazili nekaj pomankljivosti pri glavnih elementih igre, kot so organizacija, centrska igra, met iz igre, obramba, vendar je za vse to še dovolj časa, pri igralcih pa je prisotne dovolj svežine, s katero bodo lahko že na prihodnjih tekmah, ko bo šlo zares, pokazali, da so bile vse to samo pripravljalne tekme.
SAŠO KOZLEVČAR
Dolenjgrad zaključuje z gradnjo druge faze
Podjetje Dolenjgrad v teh dneh hiti z zadnjimi deli pri gradnji druge faze oskrbovanih stanovanj v Kamniku, ki jo bo po načrtih zaključil do konca oktobra 2012. Na voljo bo 51 novih stanovanj, od tega 15 garsonjer, ostalo pa so dvosobna stanovanja. Po zadnjih podatkih je na voljo še 39 oskrbovanih stanovanj, prav tako pa je nekaj stanovanj na voljo še v objektih, ki jih je podjetje Dolenjgrad zgradilo v prvi fazi, in jih kupci lahko takoj prevzamejo.
VABIMO K HUMANITARNI AKCIJI: LEPO JE DELITI
V preteklih treh letih smo dobrosrčnost 35.600 darovalcev delili z mnogimi. Z zbranimi sredstvi smo omogočili nakup 45.800 dodatnih prehranskih paketov in pomagali številnim družinam in posameznikom v stiski.
Ker je kriza v življenja mnogih letos zarezala še globje, je število družin in posameznikov, ki potrebujejo našo pomoč, še veliko večje.
Zato vas vabimo, da po najboljših močeh podprete akcijo Rdečega križa Slovenije "Lepo je deliti" in namenite vašo solidarnost ljudem v stiski. S to akcijo pomagamo socialno ogroženim občanom petih občin (Trzin, Mengeš, Lukovica, Moravče, Domžale) in zbrana sredstva namenimo nakupu prehranskih paketov, ki bi jih drugače težko kupili z lastnimi sredstvi.
Že z majhnim prispevkom lahko pomagate!
Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim obrazcem UPN na TRR: 03100-1111112208, referenca 00-937037 ali pa pošljete SMS s ključno besedo "SKUPAJ" (darujete 1 EUR) oziroma "SKUPAJ 5" (darujete 5 EUR) na 1919.
Z veseljem vam bomo posredovali več informacij o akciji "Lepo je deliti". Pokličite prosim na telefonsko številko 01 729 23 33 ali pa vaše vprašanje naslovite na e-mail domzale.ozrk@ozrks.si.
Več informacij o akciji lahko najdete na www.rks.si/skupaj
OZ RK Domžale
Vnaprej hvala za dobrosrčnost v imenu vseh, s katerimi boste delili.
Zavod za šport in rekreacijo Domžale objavlja
1.	Javni razpis
za rezervacijo terminov za igranje rekreativnega hokeja in organiziranega drsanja v sezoni 2012/13
V prejšnji izdaji glasila Slamnik je bila objavljena novica o začetku nove drsalne sezone, ki bo z vidika obratovanja nespremenjena v primerjavi s preteklimi leti. Dopoldanski čas med tednom bo v skladu z interesi vrtcev in šol prednostno namenjen njim, popoldanski čas od 15. do 19. ure pa vsem občanom. Kljub krizi bo tudi tokrat drsanje brezplačno.
Večerne ure bodo namenjene igranju rekreativnega hokeja. Termin je mogoče rezervirati na podlagi uradne prijave na razpis. Ta je že objavljen skupaj s prijavnico na spletni strani Zavoda www.zavod-sport-domzale.si.
To obvestilo predstavlja poziv vsem zainteresiranim (vrtci, šole, skupine za igranje rekreativnega hokeja), da se pravočasno prijavijo in si zagotovijo svoj termin. Ker pa so se v pretekli sezoni pojavili tudi interesi za izvajanje drugih programov (šola drsanja itd.), je nujno tudi te aktivnosti vključiti v celoten in enoten program aktivnosti na drsališču. Zato velja poziv tudi takšnim društvom. Seveda bo prioriteta v popoldanskem času dana občanom, vendar pa se ob organiziranem pristopu vedno najde možnosti za vključevanje zanimivih programov.
2.	Javni poziv
športnim društvom in drugim zainteresiranim za posredovanje predlogov za najboljše športnike, športne delavce v letu 2012
Konec koledarskega leta, ki se hitro bliža, pomeni tudi, da bo potrebno opraviti „obračun" doseženih uspehov športnic, športnikov v letu 2012. Pri tem seveda ni mogoče zapostaviti športnih delavcev, društev in posameznikov. Med njimi nekateri prav v tem letu, v letu 2012, praznujejo svoj jubilej ali pa so s svojim delom v daljšem obdobju prispevali k uspehom v društvu na nivoju občine ali države. Ne glede na prisotne tekoče probleme se bomo vseh najboljših spomnili in jih na javni prireditvi tudi nagradili v skladu s pravilnikom.
Vsekakor se bomo prilagodili času oziroma stanju, v katerem smo, in pri končnih odločitvah strogo upoštevali dejansko stanje. Tudi glede števila podeljenih priznanj se bomo obnašali racionalno. Priznanje mora predstavljati določeno trajno vrednost oziroma vrednoto in zato so včasih določene pripombe o upravičenosti podelitve celo priporočljive - dobrodošle.
Namen tega prispevka pa je predvsem javno pozvati predlagatelje k posredovanju predlogov. Razpis bo objavljen na spletni strani Zavoda www.zavod-sport-domzale. si., poslan bo tudi društvom in zagotovo se lahko nadejamo številnih, konkretnih in upravičenih predlogov.
mag. Janez Zupančič, üniv. dipl. oec., direktor
Oglasno sporočilo
Likovno društvo Senožeti Radomlje vabi k vpisu v novem šolskem letu 2012/2013
vse, ki se želite naučiti slikarskih veščin ali izpopolniti svoje likovno znanje. Delo poteka enkrat tedensko v petih skupinah, ki ustvarjajo v Radomljah (popoldan) in v Ljubljani (dopoldan).
Letno za člane LD Senožeti organiziramo tudi dve večdnevni likovni koloniji, eno v Sloveniji in drugo v tujini.
Pokličite nas na telefon: 031 616 075 (ga. Danica Šraj) ali nas kontaktirajte preko elektronske pošte na naslov sraj.dani@gmail.com Več informacij na: www.senozeti.com
OBJAVE
slamnik@kd-domzale.si
Koledar dogodkov
Pripravila: Maša Rener
PETEK, 26. OKTOBER 2012
FILM
m- Kulturni dom Franca Bernika
Filmska predstava
Ob 20. uri bo na ogled gorniški film z naslovom Hard grit, ki daje zanimiv vpogled v balvansko plezanje v Angliji. Film
na slikovit, šokanten in edinstven način prikazuje plezanje v peščenjaku, ki po besedah ustvarjalcev filma velja za najlepšo, a najbolj nevarno obliko angleškega plezanja. Večere gorniških filmov Kulturni dom Franca Bernika pripravlja v sodelovanju z Mednarodnim festivalom gorniškega filma Domžale. Nakup vstopnic je možen preko interneta.
ŠPORTNE AKTIVNOSTI
w SD Domžale
Za otroke
Tako kot vsako leto, tudi letos SD Domžale vabi v svoje smučarske vrste otroke med 5. in 10. letom starosti. Organizirano imajo vadbo v telovadnici in zunaj, kjer potekajo različne športne aktivnosti. Namen le-teh je otrokom skozi igro povečati motorične sposobnosti ter jim približati zdravo, aktivno in športno življenje. Poleg aktivnosti v telovadnici je cilj pri delu naučiti otroke pravilno smučati na snegu, izboljšati tehnično smučarsko znanje, nekatere usmeriti v tekmovalno, aktivnejšo skupino, predvsem pa otroke naučiti delovnih navad, samostojnosti in jim vliti samozavest. Če se jim želite pridružiti, lahko pokličete na tel. št. 041 686 488 (Samo Nahtigal), kjer vam bodo posredovali več informacij.
ZA LASTNIKE PSOV
m- Kinološko društvo Domžale
Pasji tečaji in aktivnosti za pse
V Kinološkem društvu Domžale vam nudijo Malo šolo za pse ter različne dejavnosti, ki jih lahko počnete s svojim pasjim ljubljencem. Mednje spadajo agility, reševanje, frizbi ter Rally Obedi-
ence, ki je v klubu novost. Društvo ima svoj dom in vadišče za Šumberkom, v neposredni bližini glavnega križišča za izvoz iz avtoceste za Domžale. Dostop do društva je približno 200 m od križišča v smeri Vir - Kamnik, v prvem križišču levo po stari cesti oz. iz smeri Vir približno 200 m pred glavnim križiščem v prvem križišču desno. Več informacij dobite na spletni strani www.kd-domzale.com.
zA OTROKE
m- Knjižnica Domžale
Plesna animacija
Ob 17. uri Knjižnica Domžale vabi vse otroke od 4 do 6 let na plesno gibalno izražanje, ki je zelo pomembno za otrokov vsestranski razvoj. Plesna animacija v povezavi s knjigo pa otroka še dodatno duhovno obogati in motivira. Prireditev Zaplešimo v pravljico poteka pod vodstvom animatorke Lidije Smerkolj Turšič, v sodelovanju s Plesno šolo Miki. Prijave sprejemajo na oddelku za otroke in mladino.
SOBOTA, 27. OKTOBER 2012
Brezplačna delavnica
m- Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška in Knjižnica Domžale
Kako v teh časih do zaposlitve?
Sedaj so prišli časi, ko moramo vedeti, katere so naše prednosti in lastnosti, da jih lahko prodamo na trgu oziroma delodajalcu. Spoznati se moramo do podrobnosti, da vemo, kaj nas veseli, kaj nas izpolnjuje in kaj nam prinaša notranji mir. Če ste dolgo zanemarjali svoje želje, hrepenenja, se nemara niti ne spomnite, kaj vas veseli ... Zato boste na delavnici izvedeli, kako lahko s pomočjo 5 korakov pridete nazaj do svoje moči in zavedanja svojih želja, ki vam kažejo vašo pot uspeha. Delavnice so organizirane vsako drugo soboto v mesecu,

na njih pa izveste recept, kako priti do uspešnega in srečnega življenja. Predava: Florence Maria Bratuž. Delavnica se bo pričela ob 10. uri v Knjižnici Domžale.
za vso družino
m- Mestni kino Domžale
Animirani film
Družinski, animirani, komični pustolovski film Pogum bo na ogled ob 17. uri. Film prikazuje junaško dogodivščino princese Meride, izurjene lokostrelke in trmaste hčere kralja Fergusa ter kraljice Elinor. Merida je odločena, da se bo podala na svojo pot v življenju, in se tako upre starodavnemu običaju, ki je svet za neposlušne in uporniške lorde: mogočnega lorda MacGuffina, čemernega lorda Ma-cintosha ter nergavega lorda Dingwalla. Meridina nepremišljena dejanja povzročijo v kraljestvu zmešnjavo in sprožijo val besa. Ko se po pomoč obrne na čudaško čarovnico, ji je izpolnjena usodna želja. Zaradi nevarnosti, ki sledi, mora Merida uporabiti vse svoje sposobnosti in spretnosti (pri tem ji pomagajo tudi njeni prebrisani in nagajivi bratje trojčki), da pravočasno izniči vražje prekletstvo in odkrije pomen pravega poguma.
PONEDELJEK, 29. OKTOBER 2012
za otroke in mladino
w Center za mlade Domžale
Vesele jesenske počitnice
Center za mlade Domžale vabi otroke od 7. leta starosti dalje na Vesele jesenske počitnice, in sicer 29. in 30. Oktobra, od 10. do 15. ure. Dva igriva dneva boste otroci preživeli ob družabnih igrah, glasbi in kreativnosti. Skupaj se boste pripravljali na Čarovniški dan, ko boste mešali čarovniške zvarke, risali simbole in se oblekli v čarovniška oblačila. Prispevek je 4 evre na dan in vklju-
čuje sladke priboljške, kreativni material ... Malico naj otroci prinesejo s seboj. Vse informacije in prijave sporočite Centru za mlade Domžale na tel. št. (01) 722 66 00 in e-na-slov: info@czm-domzale.si ali se oglasite osebno na Centru. Število mest je omejeno!
predavanje
m- Društvo šola zdravja
Praktična predstavitev magnetnih palčk in zeliščnih krem
Od 10. do 12. ure bo v Domžalskem domu (1. nadstropje), Ljubljanska ulica 58, potekala praktična predstavitev magnetnih palčk in zeliščnih krem. Predavateljici bosta Ema Perkovič in Marika Haler, sicer članici Društva šola zdravja. Govora bo o tem kako na hitro pozdraviti glavobole, bolečine v križu in vratu, kako izboljšati vid, regulirati in izboljšati cirkulacijo krvi, regenerirati in obnavljati hrustančno maso... in še marsikaj bolečega. Ema Perkovič bo praktično predstavila kako izvajati akupresurno terapijo s pomočjo magnetnih palčk, s katerimi lahko očistimo in aktiviramo kanale ter uredimo neravnovesje bio-električnega in bio-ma-gnetnega polja. Stari recepti obogateni z znanjem in strokovnostjo sodobne ekipe raziskovalcev so ustvarili vrsto zeliščnih krem, ki vam jih bo predstavila naša članica Marika Haler.Cena: člani društva ŠZ - 1,00 eur, nečlani - 5,00 eur
torek, 30. oktober 2012
zA oTRoKE
m- Knjižnica Domžale
Igralne urice
Predšolske otroke od 3. leta dalje in star-še/ dedke in babice vseh starosti Knjižnica Domžale vabi nas Igralne urice, kjer želijo otrokom in staršem/dedkom in babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter posebne igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Igralne urice potekajo ob torkih, od 9.30 do 10.30, in so primerne za otroke od 3. leta dalje. Zaradi omejenega števila vas prosijo, da se predhodno prijavite na oddelku za otroke in mladino. Igralne urice so organizirane od meseca oktobra dalje, zaključijo pa se v mesecu maju. Vljudno vabljeni!
PETEK, 2. NOVEMBER 2012
za upokojence
m- Društvo Lipa Domžale
Univerza za tretje življenjsko obdobje
Razpetost med službo in domom ter mnogo skrbi je za vami. Končno lahko počnete tisto, za kar niste imeli časa 35, 40 ali še več let ... V našem društvu lahko pridobivate ali obnavljate znanje, se udeležujete kulturnih dogajanj in delavnic, v športno rekreativnih skupinah poskrbite za svoje fizične sposobnosti, v zanimivih strokovno vodenih izletih pa si ogledate kulturne, naravne in zgodovinske zanimivosti doma in v tujini. V mesecu novembru bosta to potovanji v Češko republiko (Češki Krumlov, Praga, Brno) ter na Šrilanko, Maldive. Društvo Lipa Domžale se nahaja na Ljubljanski cesta 58. Uradne ure v pisarni imajo ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure. Njihova tel. št. pa je (01) 722 66 70 ali 041 727 873. Pišete jim lahko na e-naslov: lipa.domzale@t-2.net.
TOREK, 6. NOVEMBER 2012
zA oTRoKE
w Knjižnica Domžale
Pravljične urice
Pravljične urice potekajo v knjižnici dvakrat tedensko - v torek in v četrtek. Pričenjajo se ob 17. uri in trajajo 50 minut. Namenjene so otrokom od dopolnjenega 4. leta starosti

dalje. Pričnejo se v mesecu oktobru in zaključijo v mesecu maju. Skupini sta stalni in številčno omejeni, zato prosijo starše, da v to obliko knjižne vzgoje otroka vpišejo z izpolnjeno prijavnico, ki jo dobijo na oddelku za otroke in mladino Knjižnice Domžale. Pravljične urice izvajajo tudi v drugih enotah knjižnice Domžale - v Mengšu, Moravčah, Šentvidu pri Lukovici in Trzinu.
ČETRTEK, 8. NOVEMBER 2012
odprtje razstave
trn- Galerija Domžale
Natura morta
Umetnika skozi skupno delo v skupini Small but dangers na zunanji svet projicirata svoje intimno in poetično (a hkrati tudi grobo in provokativno) razumevanje vsakdana in ga spreminjata v vizijo (destruktivne) moči brez primere, ki jo lahko ustvari en sam majhen subjekt - individualno ali po učinku domine. Pri tem se z enako močjo izraza sprehajata od slik in videov, prek realy-made objektov, do performansov in umetniških akcij. Na tokratni razstavi bosta predstavila izbor objektov iz večmedijskega dela v nastajanju, ki nosi naslov Natura morta. Razstava bo na ogled do 24. novembra, vstop pa je prost.
nedelja, 11. november 2012
ŠpoRT
•• Sankukai Karate klub Domžale
Državno prvenstvo za otroke
Sankukai Karate klub Domžale vas vabi na Državno Sankukai prvenstvo za dečke v borbah in deklice v katah, ki bo potekalo v telovadnici OŠ Venclja Perka z
začetkom ob 15. uri. Otroci se bodo pomerili v 14 kategorijah. Pripravili pa smo vam tudi zanimive demonstracije. Vabljeni!
PONEDELJEK, 12. NOVEMBER 2012
kultura
m- Knjižnica Mengeš
Tematski večer Vita contemplativa
Društvo za študije kontemplativnih tradicij vas vabi na drugi tematski večer iz ciklusa Vita contemplativa, ki bo posvečen vprašanju statusa meditacije znotraj zahodne tradicije kontemplativnega življenja in bo potekal od 19.30 do 21.00 v knjižnici Mengeš, na Slovenski c. 30. Pripravlja jih filozof Robert Simonič, predsednik Društva za študije kontemplativnih tradicij, ki na tematskih večerih redno predstavi poudarke svojega raziskovalnega dela na tem področju v preteklem letu. Prosimo vas, da svoje zanimanje za udeležbo oz. prijavo sporočite na e-naslov: dskt.info@gmail. com ali na tel. št. 041 312 833 (ob delavnikih med 8.00 in 11.00, ga. Bokan). Več informacij dobite na spletni strani www.skrci. me/dskt. Vstopnine za tematske večere ni.
TOREK, 13. NOVEMBER 2012
razstava
m- Arboretum Volčji potok
Kamniti sestoji
V Arboretumu Volčji potok si lahko so konca leta ogledate kiparsko razstavo, ki
nosi naslov Kamniti sestoji. Avtor kiparske razstave je akademski kipar Drago Vit Rozman, rojen l. 1961 v Ljubljani. Končal je študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je nadaljeval tudi podiplomski študij. Kiparska postavitev je posvečena 20-letnici samostojnosti Slovenije. Postavljena sta knežji kamen in vojvodski prestol. Na knežjem kamnu in vojvodskem prestolu so v prejšnjih stoletjih obredno ustoliče-vali izvoljenega predstavnika ljudstva, ki je zaprisegel v slovenskem jeziku. Kamniti sestoji, knežji kamen, vzhodni in zahodni sedež vojvodskega prestola so izdelani po izvirniku knežjega kamna, ki je sedaj shranjen v Deželnem muzeju v Celovcu, vojvodski prestol pa je še vedno postavljen na prvotni lokaciji na Gosposvetskem polju v Avstriji.
SREDA, 14. NOVEMBER 2012
Predavanje
m- Društvo Ajda Domžale
Življenjska energija
Danes ob 18:00 uri bo v Domžalskem domu na Ljubljanski 58 v Domžalah, potekalo predavanje na temo Življenjska energija in njen pomen za človeka. Predavanje bo vodil gospod Andrej Nose, organizator predavanja pa je Društvo Ajda Domžale. Več o društvu in Zvezi društev za biološko dinamično gospodarjenje Ajda - Demeter najdete na spletni strani www. zveza-ajda.si, pišete pa jim lahko na elektronski naslov ajda.domzale@gmail.com.
PONEDELJEK, 19. NOVEMBER 2012
za starše
m- Center za mlade
Pomen humorja na zdravje
Program Šola za odgovorno starševstvo je namenjen staršem otrok vseh starostnih skupin. Dobrodošli so tudi bodoči starši in stari starši. Dejansko lahko rečemo, da je program odprt za vse, ki kakorkoli spremljajo otroke in mladostnike na poti odraščanja. Program poteka v obliki predavanj in skupinskih pogovorov o določeni tematiki. Srečanja vodi prof. Lili Jazbec, potekajo v prostorih Centra za mlade, s pričetkom ob 19. uri in so brezplačna. V primeru, da želite zloženko z vsebino posameznih srečanj, pošljite sporočilo na: info@czm-domzale.si, za vsa dodatna vprašanja in pojasnila pa se lahko obrnete tudi na e-naslov: lili.jazbec@czm-domza-le.si ali na tel. št. (01) 722 66 00.
ČETRTEK, 29. NOVEMBER 2012
šport
trn- Atletski klub Domžale
Cooperjev test
Atletski klub Domžale organizira redni mesečni preizkus v Cooperjevem testu. Vabljeni občani in vsi ljubitelji rekreacije. Za več informacij od dogodku in
kraju ter uri prireditve, pišite na e-naslov: info@ak-domzale.si. Vpis za otroke v njihovo atletsko šolo poteka čez celo leto. Več informacij na spletni strani www. ak-domzale.si.
Pošiljajte nam obvestila!
Organizatorje kulturnih, športnih in ostalih dogodkov prosimo, da nam informacije o prireditvah v obdobju med 30. novembrom in 28. decembrom pošljejo do 15. novembra 2012 na naš e-naslov.
slamnik@kd-domzale.si
OKOLJE
Voda - vir energije, življenja
Od kod izvira voda, ki jo pijemo v Domžalah, in kako lahko z njo varčujemo?
Da je voda naravno bogastvo, vir energije in življenja, bi moralo biti jasno vsakomur. Vodo za življenje potrebujemo prav vsa živa bitja in je sestavni del vsake celice našega telesa. Še več, brez vode bi človek preživel kvečjemu nekaj dni. A pomena vode in vpliva na naša življenja se zavemo šele, ko pride do preobilja (poplave) ali pomanjkanja (suše) vode. »V Sloveniji imamo zelo malo in zelo slaba mokra leta z viški vode, ki bi napolnila našo podtalnico,« pravi klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki dodaja, da prav tako v zadnjih dvajsetih letih pri nas upadajo pretoki rek. Vode enostavno ni več toliko kot nekoč.
Anton Komat
Mateja A. Kegel
V javnosti je prav tako veliko slišati o taljenju ledu na Arktiki, redko kdo pa pomisli na naš slovenski triglavski ledenik, ki je še konec 19. stoletja obsegal preko 40 hektarov površin, danes le še slaba 2,5 hektara. Še en dokaz, da je stanje vode kritično tudi v trdni obliki, so snežne odeje, ki so še pred desetletjem predstavljale smučarsko sezono od novembra do maja, danes pa o prvomajskem smučanju po naravnem snegu v Sloveniji lahko le še sanjamo. Za vse to so "krive" podnebne spremembe, krivi smo ljudje, ki naravnih danosti, za katere smo marsikdaj prepričani, da jih imamo v izobilju, ne znamo ceniti.
Po podatkih evropske okoljske agencije je Slovenija glede na vodno bogastvo ena najbogatejših držav v Evropi, saj se samo v rekah in potokih letno pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode, po količini vode na prebivalca pa tako kar štirikrat presegamo evropsko povprečje. Še vedno pa večino vode za javni vodovod v Sloveniji načrpamo iz podzemnih virov v povodju Donave - več kot 95 odstotkov.
Največ odpadne vode nastane v gospodinjstvih, na nivoju Slovenije znaša ta številka 45 odstotkov, 11 odstotkov predstavljajo industrijske dejavnosti, en odstotek kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvu, še 5 odstotkov je v storitvenem sektorju. Preostalih 38 odstotkov teh voda je padavinskih in zalednih voda, pravijo na Statističnem uradu Republike Slovenije. Del odpadnih voda, več kot 70 odstotkov, se prečiščuje v čistilnih napravah in ena od njih pokriva tudi področje naše občine. Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik že od leta 1980 skrbi za čisto vodo in okolje v našem mestu ter skozi svoje delo zmanjšuje negativni vpliv odpadnih voda na okolje ter prispeva k ohranjanju kakovosti pitne vode ter k izboljšanju kakovosti potokov in rek, predvsem vodotoka Kamniške Bistrice.
Od kod prihaja voda v domžalske domove
Preverili smo od kod prihaja naša pitna voda, kakšna je, kdo skrbi zanjo ter ne nazadnje, kako z njo varčno ravnati v vsakodnevnem življenju.
Občani in občanke občine Domžale kakovostno pitno vodo pridobivamo v glavnem iz treh vodooskrbnih sistemov, in sicer iz sistema Domžale, ki ima skupno 4 črpališča in oskrbuje tudi največ (21) naselij in več kot 28 tisoč občanov, sledi vodooskrbni sistem Radomlje - Kolovec, ki s pitno vodo oskrbuje dobrih 6 tisoč prebivalcev, in vodooskrbni sistem Taterman - Žiro-vše - Kamrica, v okviru katerega pitna voda prihaja do prebivalcev iz Doba, Krtine in okolice ter drugih krajev na tem območju, ki pa že spadajo v sosednje občine. Z vodooskrbnimi sistemi upravlja domžalsko Javno komunalno podjetje Prodnik. Če pogledamo širše, ugotovimo, da večina pitne vode v našo občino prihaja iz aluvialnega nanosa Kamniške Bistrice na Ka-mniško-domžalskem polju. Na kakovost vode v vseh črpališčih vpliva onesnaževanje iz kmetijstva, industrije in onesnaževanje zaradi poselitve. Ima pa naša občina Strategijo varstva okolja, ki zajema tudi varovanje pitne vode, ki je ena najpomembnejših nalog naše občine.
Pitniki vode v občini Domžale
V	občini Domžale imamo tudi 11 aktivnih pitnikov, kjer si lahko občani in turisti privoščijo požirek ali dva prijetne pitne vode. Pitnike, ki jih s čisto pitno vodo oskrbuje Prodnik, lahko koristite na avtobusni postaji v Domžalah, na trim stezi pod Šumberkom, na levem in desnem bregu Kamniške Bistrice, prav tako na levem bregu Kamniške Bistrice pri Dermastijevi ulici, ob brvi čez Kamniško Bistrico pri Rojski cesti, na Kolodvorski ulici pri Študentskem servisu ter pri štirih osnovnih šolah - Roje, Domžale, Radomlje in Krtina.
Kakšna pa je naša poraba vode
V	Sloveniji prebivalci porabimo približno 150 litrov vode na dan na prebivalca, kar je, če pomislimo, da bi moral vsak človek popiti 1,5-3 litre vode dnevno, veliko, a ko pomislimo, da že z enim splakovanjem straniščnega kotlička porabimo 2-8 litrov vode, ob pranju avtomobila pa celo do 300 litrov vode, ugotovimo, da je to majhen del v veliki količini vode, ki jo porabimo v vsakdanjem življenju.
Koristni nasveti, kako zmanjšati porabo vode
Vsekakor je prav, da poznamo tudi nekaj osnovnih možnosti, kako lahko sami varčujemo z vodo - v prvi vrsti z zapiranjem vode ob prhanju, umivanju zob in pomivanju posode. Za primer lahko vzamemo tudi dejstvo, da kar 20 litrov vode "uničimo", če pozabimo zapreti pipo med umivanjem zob, še 140 litrov pa jih porabimo ob 5-minutnem prhanju z običajno prho, pozabiti ne smemo na zapiranje vode med nanašanjem šampona, gela. Vsekakor pa je tuširanje veliko bolj prijazno za vode, saj pri kopanju porabimo še več dragocenega naravnega vira.
Ko pri kuhanju koristimo vodo, se je potrebno prepričati, da uporabimo primerno veliko posodo, saj s preveliko posodo porabimo več vode, kot je potrebno. Tudi sicer lahko v gospodinjstvu prihranimo vodo na način, na kakršnega morda v vsakdanjiku ne pomislimo. Vodo, ki smo jo porabili za pranje solate ali sadja, lahko na primer izkoristimo za zalivanje rož. Ko govorimo o zalivanju rož, pa bo zagotovo koristna tudi informacija, da je zalivanje rož najbolj ekonomično zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je izhlapevanje najmanjše.
Dobro velja razmisliti tudi ob nakupu novega pralnega in pomivalnega stroja, da izberemo tistega, ki bo porabil čim manj vode. Tudi sicer velja prati perilo šele takrat, ko je boben poln in ne ravno vsak kos oblačila posebej.
Vsekakor pa velja preveriti, če vodni viri v vašem domu dobro tesnijo. Skozi pipo, ki pušča, lahko izgubimo tudi več tisoč litrov vode letno. Zagotovo pa nam bo pri učinkoviti rabi vode pomagala tudi gradnja števcev. Seveda, če bomo z njihovo pomočjo začeli spreminjati svoje navade ter dejansko upoštevali nasvete za zmanjšanje rabe in ustvarjanja odpadne vode.
kolumna • kam greš, človek?
NARAVA BO PREŽIVELA -KAJ PA ČLOVEK?
Dva temeljna nagona obvladujeta vedenje človeka: nagon po ohranitvi vrste in nagon po preživetju osebka. Namen prvega je zaploditev potomstva, cilj drugega pa je preživetje vsakega posameznika. Tako človekova spolnost z vsemi rituali kakor tudi naše vsakodnevno prehranjevanje pa sta v sodobni družbi predmeta organizirane manipulacije in hudih zlorab.
Reka Kamniška Bistrica teče skozi naše mesto in predstavlja svojevrsten vodni vir. (foto: Mateja A. Kegel)
Poglejmo si to na primeru našega prehranjevanja. Znano je, da primati izbirajo svojo hrano predvsem z očmi. Privlačijo jih bleščeče barve plodov in rastlinje tropskega pragozda obiluje z njimi. Evolucijsko ceno za učinkovitejše razširjanje semen rastline poplačajo z bogato ponudbo plodov, sijajnih barv in izbornega okusa. Marketing narave je jasen, pojej tukaj, po-serji tam! In tako so zadovoljeni vsi, opice z bogato obloženo mizo, rastline pa s sejalci svojih semen, ki so za nameček že ob samem sejanju bogato organsko pognojena. Človekov genetski spomin nosi, sicer prekrito z mnogimi vzorci socializacije, mnogo starodavnih primatskih sporočil. To ne tako novo ugotovitev znanosti pa s pridom uporablja današnja prehrambena industrija, ki nam z bogato obloženih polic supermarketov ponuja pravo pašo za oči. Vsa ponujena živila so umetno obarvana v sijajnih barvah in namensko osvetljena s posebnimi svetili, ki nam še dodatno pričarajo iluzijo njihove zapeljive barvitosti. Ali je prehrambeni oddelek vsakega supermarketa le umetno zrežirana vidna aluzija našega nekdanjega pradomovanja v tropskem pragozdu? Ali se ob našem obisku v takšni prodajalni prebudi naš speči in prikriti nagon po izbiranju barvitih plodov narave? Ali v potrošniškem zanosu prebujenega atavizma kot opice segamo po razstavljenem pisanem blagu na policah? Smo torej res bolj podobni opicam, kot si mislimo? Bo kar držalo, saj sodobni potrošnik vse bolj izbira po privlačnosti barv ponujenih prehrambenih artiklov. In ne samo barv, tudi embalaže. Že prav vsak novopečeni bruc komercialne šole je dodobra poučen o pomembnosti embalaže za uspešno prodajo. Embalaža prehrambenih artiklov postaja vse pomembnejša, celo bolj pomembna od vsebine same. Sicer pa ne pozabimo, da smo s priseganjem na potrošniško družbo prisegli, da je celo "embalaža" našega življenja vredna več od "vsebine" našega bivanja. Pomislimo le, koliko ljudem pomeni modna obleka, urejenost telesa, nakopičeno bogastvo v domu, prestižni avto pred hišo in druge umetne potrebe, ki nam jih nenehno "ustvarja" agresivna propaganda. Skupina ameriških raziskovalcev je ugotovila, da sodobni človek za harmonično preživetje ne potrebuje več kot 120 predmetov, povprečno založeni supermarket pa nam ponuja v nakup najmanj 12.000 artiklov! Dobesedno zasipajo nas s ponudbo materialnih dobrin, kaj pa naše duhovno zdravje? Duhovno vsebino svojega bivanja smo usodno zanemarili. Najdragocenejše, kar iz nas dela duhovna bitja, svojo Človečnost, smo prepustili drugim ljudem, samooklicanim dušebrižnikom, psihologom, psihiatrom, celo raznim vedeževalcem in astrologom. Če smo že pri samem sebi zamenjali "vsebino bivanja z embalažo razkazovanja", potem se ne čudimo, da je pretkanim trgovcem z lakoto to prav veličastno uspelo tudi pri zadovoljevanju naših prehranskih potreb. Strah pred lakoto je moreča zgodovinska izkušnja človeka.
Današnji svet še vedno temelji na logiki količine in ne na logiki kakovosti. Žalostno je in tudi tragično, da to velja tudi za prehrano. Industrijsko, kemično podprto kmetijstvo nam ponuja silne tonaže pridelkov. Toda hrana, ki jo proizvaja industrijsko kmetijstvo, je dodobra zastrupljena. Obširne monokulture kulturnih rastlin potrebujejo za svoj obstoj ogromne energetske vložke, tako velike, da danes industrijsko kmetijstvo posluje z veliko izgubo. Znanstveniki univerze Cornell iz ZDA so ocenili, da je stopnja izgube kar 125 %! Od tod tudi ogromne subvencije intenzivnemu kmetijstvu, ki v EU letno znašajo že preko 55 milijard evrov, ob tem da stroškov uničenega okolja in zdravja prebivalstva ni sposoben oceniti še nihče. Narava ne pozna monokultur, saj je pestrost prostorske in časovne razporeditve vrst že stotine milijonov let naravna danost. Monokultura je zato eden od vzrokov boja proti naravi, v katerem človek uporablja vsa razpoložljiva tehnološka orožja. Toda, ker vsaka vojna prinaša razdejanja in zahteva strahotno plačilo,
tudi človekova agrokemična vojna proti naravi ni izjema. V njej sicer ne slišimo krikov umirajočih in v njej ne teče kri, toda le ena vrsta organizmov za drugo izginja iz narave, vsako uro, vsak dan, nepovratno. Množično izumiranje, peta kataklizma na planetu, ki jo sedaj povzroča človek, ne bo minila brez posledic zanj. Čeprav prinaša huda razdejanja v naravi, bo narava preživela. Življenje je vedno preživelo, saj živa bitja poseljujejo planet več kot tri milijarde let. Kaj pa človek, kaj bo s človekom? Bitje, ki se je najprej nekaj milijonov let skrivalo po goščavah in savanah zelenega planeta, je šele pred nekaj tisočletji premogla toliko tehnološke moči, da
Ü Narava je najboljši računovodja in še boljši izterjevalec, saj vse strupe, ki jih polivamo v naravo, dobimo povrnjene v svoje krožnike in kozarce.
je kot krona stvarstva začelo svoj brezobzirni pohod po planetu. Le drobec časa v evoluciji življenja na planetu. Ljudje svoj kemični boj proti življenju že dolgo plačujemo s svojim omajanim zdravjem in z nepovratnimi poškodbami svojih genov. Ob koncu te brezsmiselne vojne človeka proti naravi bo račun poravnan do stotina natančno. Narava je najboljši računovodja in še boljši izterjevalec, saj vse strupe, ki jih polivamo v naravo, dobimo povrnjene v svoje krožnike in kozarce. Spisek človekovemu zdravju nevarnih snovi v naši prehrani je obsežen - predolg, da bi se lahko počutili varne in srečne. Naj jih naštejem le nekaj: vsi biocidi, med katere spadajo fungicidi, herbicidi, in insekticidi, antibiotiki in hormoni v mesni hrani, težke kovine, radioaktivni izotopi, organske kisline, ostanki ogljikovodikov, številne kemikalije iz tehnologij kemičnega procesiranja hrane, ostanki belil, topil, voskov in barvil, endotoksini, ostanki žuželk in zajedalcev, iztrebki glodalcev, kontaminanti, ki izvirajo iz skladiščenj in prevozov, biotski kontaminati, kot so bakterije, glivice in virusi itd. Vsa ta silna poplava strupov in njihovih ostankov v naši prehrani načenja naše zdravje in povzroča obilje zdravstvenih težav. Naše zdravje ohranja predvsem zdrava hrana, ki pa je povečini odvisna od rodnosti in stanja prsti. Kemična gnojila ne zmorejo obnavljati rodnosti prsti, ker ne delujejo v prsti, ampak se le vgradijo v rastline. Le 0,1 % razpršenih pesticidov doseže ciljnega škodljivca, večina pa pobije vse druga živa bitja, ki se slučajno nahajajo v coni smrti. Življenje prsti lahko ohranja le organski humus. Naše zdravje korenini v zdravi prsti.
Kemično manipulirane rastline sicer na pogled bujno rastejo, toda v njih je obilje vodenih tkiv, so neodporne in brez kvalitetnih proteinov, encimov in nujno potrebnih mikroelementov. Industrijsko procesirano hrano sestavljajo ponarejena, nenaravna živila, iz katerih so odstranjene dragocene naravne sestavine; takšna živila so umetno obarvana, obeljena, toplotno obdelana, celo obsevana in kemično konzervirana. Ob povedanem naj dodam, da z industrijsko prehrano prejmemo v naša telesa preko 80 % vseh strupov in da je zato industrijska hrana povzročitelj več kot 80% vseh degenerativnih obolenj, kot so rakava obolenja, diabetes, bolezni srca in ožilja, avtoimunska obolenja in alergije ter nepovratne poškodbe centralnega živčnega sistema. Pravzaprav je neverjetno, kako malo zanima povprečnega kupca kvaliteta hrane in kakšno visoko ceno za to plačujemo. Dejstvo, da je v kriznih časih potrebno varčevati, nas ne sme zavesti, da varčujemo s ceneno industrijsko hrano. To je usodna napaka. Razliko seveda večkrat preplačamo z uničenim zdravjem, izgubo rodnosti prsti, zastrupljenimi vodnimi viri in izumiranjem biotske pestrosti. Navedeno je nedvomno previsoka cena za poceni hrano. □
POLITIČNE STRANKE
PS / SAŠA KOS, POSLANKA POZITIVNE SLOVENIJE
Gradbeništvo v krizi
slamnik@kd-domzale.si
Na 6. seji DZ sem ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovanu Žerjavu postavila poslansko vprašanje kako namerava pripraviti rešitve in strategijo za razvoj gradbenega sektorja oz. katere spodbude za rast gradbenega sektorja namerava izvesti v letošnjem letu.
Vrednost opravljenih gradbenih del je bila letos v juliju za več kot 18 % nižja od vrednosti teh del, opravljenih v juliju 2011 in za več kot 41 % nižja od povprečja za leto 2005 (Statistični urad RS - indeksi vrednosti opravljenih gradbenih del v Sloveniji).
Število zaposlenih v gradbeništvu še naprej upada. Letos je na Posvetu Megra mag. Jože Rener opozoril na nekatera zaskrbljujoča dejstva. Od oktobra 2008 do januarja 2011 je bilo v gradbeništvu izgubljenih 31.518 delovnih mest, samo leta 2011 10.033! V stečaj so šla gradbena podjetja SCT, GPG, CPM in Konstruktor. V prvih dveh letošnjih mesecih pa je bilo kar za 162,3 mio eur neporavnanih obveznosti podjetij v panogi gradbeništva. Delež DV gradbeništva v BDP bo padel pod 4 %, plačilna nedisciplina se bose bo še poslabševala.
Pred kratkim je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovan Žerjav izjavil, da se bodo nekatera gradbena podjetja v prihodnje okrepila, tako da bodo lahko prevzela tudi večje projekte in da je treba evropska kohezijska sredstva zagotoviti za tiste ukrepe in projekte, ki so izvedljivi, za projekte, ki niso, pa bo treba zagotoviti vse potrebno, da bodo izvedljivi.
Zagon gradbeništva je lahko uspešen samo, če bosta javni in zasebni sektor nemudoma pričela z izvajanjem strategije razvoja z konkretnimi projekti ter ustrezno investicijsko in projektno dokumentacijo. Odzivnost ministrstva je minimalna oz. še slabše - strokovni in zainteresirani javnosti ni natančno
M Od oktobra 2008 do januarja 2011 je bilo v gradbeništvu izgubljenih 31.518 delovnih mest, samo leta 2011 10.033!
znano, katero ministrstvo je je sploh pristojno za to strateško panogo. Stanje na trgu gradbeništva je vsak mesec slabše in večina slovenskih gradbenih podjetij do priprave teh dokumentov ne bo več obstajala. Šla bodo po poti velikih gradbenih podjetij, kot npr. Primorje.
Zanimalo me je naslednje: ali kot eden izmed pristojnih ministrov pripravlja nabor večjih prioritetnih gradbenih projektov, kateri projekti so zajeti v načrtu, kakšna je ocena teh investicij, koliko delovnih mest se bo odprlo.
Dejstvo je, da so velika gradbena podjetja v Sloveniji v stečaju, s tem pa tudi njihove reference in inženirsko znanje. To pomeni, da bodo naša gradbena podjetja samo še podizvajalci velikih tujih gradbenih korporacij...
Nsi / Peregrin Stegnar, Predsednik OO NSi Domžale
Čas velikih sprememb
Nekateri imenujejo sedanje velike spremembe preprosto kriza, vendar sedanje stanje to le delno opisuje. Povsod čutimo spremembe. Tako v zmanjševanju standarda kot v pomankanju iskrenih medsebojnih odnosov in veliki negotovosti.
Kar naenkrat smo se znašli v omejenostih, ki se nas vsepovsod dotikajo in od nas zahtevajo spremembe in sprejemanje danosti, ki so nam dane in ki jih prej sploh nismo videli ali hoteli videti. Vsi se bomo morali na te spremembe odzvati, a od vsakega posameznika je odvisno, kako se bo odzval. Kdor bo v tem odzivu iskal le sebe in svoje koristi, bo še vedno stal pred veliko spremembo, ki nas je vse doletela. In vsak, ki bo vstopil v spreminjanje sebe, to je svojih navad - predvsem v izboljšanju odnosa do bližnjih in vse družbe, je na pravi poti. Tako bomo morali vsi ravnati, da bomo čim prej spremenili svoje navade in zahteve.
Prav tako se na nivoju stranke Nove Slovenije trudimo, da bodo med nami živele prave besede dejanj, kot so slovenstvo, katolištvo in evropska zavest. Stojimo na prelomnici. Ali se bomo uspeli sami in svobodni spoprijeti s spremembami, da bomo svobodni drug pred drugim in pred tujino? In če ne bomo tako ravnali, »nismo svobodni, in ker nismo svobodni, nismo odgovorni, in ker nismo odgovorni, nismo ustvarjalni, in ker nismo svobodni
in ustvarjalni, nam grozi, da bomo morali sprejemati miloščino od tistih, ki so svobodni in ustvarjalni« (Justin Stanovnik). Skrb svobodnega človeka dela domovino, ki ja za vse. Nova Slovenija si prizadeva za to, da bi bila naša domovina za vse prebivalce Slovenije prijazna mati, v kateri bi se vsi dobro počutili in bili zadovoljni. Predvsem si želimo, da bi v ustvarjanju take Slovenije po teh velikih spreme-bah sodelovali prav vsi Slovenci, saj je naša skupna domovina in last nas vseh. Dolžni smo, da dokapita-liziramo slovensko politiko z moralnimi načeli.
Veliko resnih in globokih besed smo slišali na Zboru kristjanov in drugih ljudi dobre volje na Oto-čcu, ki ga je organizirala Civilna družba Prebudimo Slovenijo. Mnogi govorci so poudarjali krščanske vrednote, ki so vsečloveške, saj se pojavljajo v različnih kulturah in obdobjih. »Trud za dobro ima nepredvidljive sadove in kristjani v politiki smo najbolj izpostavljeni ljudje«, je dejal dr. Matija Ogrin. Filozof dr. Ivo Krže pa je poudaril, da je kriza družine »mati vseh kriz«.
Življenje in zgodovina se nikdar ne ustavita, vsi smo ju dolžni vedno sproti na novo začenjati. Tako nam je zaukazano od zgoraj in od vsakega od nas je odvisno, kakšna bo naša skupna prihodnost in svoboda.
sds / robert hrovat, poslanec sds v državnem zboru rs
Slovenija potrebuje predsednika, ki vidi dlje - Slovenija potrebuje dr. Milana Zvera
Pred nami so predsedniške volitve. Gre za najpomembnejše predsedniške volitve po letu 1990. Kajti, tako kot smo leta 1990 vsi državljanke in državljani iskali pogum in zavzetost, da bomo enotno stopili na skupno samostojno pot, tako moramo tudi tokrat najti pogum in zavzetost, da se bomo odločili za predsednika republike, ki bo povezoval in ki bo državljanke in državljane v skupnem duhu združeval in ne razdvajal. Potrebujemo predsednika, ki vidi dlje.
Zavedanje, da je Slovenija v najtežjem obdobju po osamosvojitvi, mora biti močno. V tem pogledu narodu ne koristi, če ena od institucij vnaša nemir in razpihuje dvome v pravilnost odločitev, ki jih sprejemata zakonodajna in izvršilna oblast. Enotnost je tista, s katero bomo zmogli zavarovati svojo samostojnost in suverenost in enotnost je tista, ki nas bo ponovno popeljala na pot razvoja.
Predsedniški kandidat dr. Milan Zver je človek, ki bo s svojo srčno širino, povezovalno naravo in solidarnostjo zmogel povezati državljanke in državljane v enotnosti. Nekdanji minister za šolstvo in šport, evropski poslanec, nominiranec za evropskega poslanca leta, je svojo življenjsko pot koval z različnimi izzivi in preizkušnjami. Tudi zato bo zmogel prisluhniti tako mladim generacijam, ki svojo pot še
raziskujejo, kot starejšim, katerih biseri modrosti so neprecenljivi.
Ker se je v svojem življenju posvečal tako zgodovinskem razvoju kot človekovim pravicam, bo znal tenkočutno prisluhniti glasu vseh tistih, ki se jih dandanes morda premalo sliši in ki so na obrobju. Tudi zaradi njegove izkušnje brezposelnosti bo znal slišati vse tiste, ki so obupani in za katere bi bilo treba še posebej skrbeti. Njegov čut za humanitarnost in dobrosrčnost pa utrjujeta v prepričanju, da tistim, ki se bodo obrnili nanj po pomoč, te ne bo odrekel. Njegova strokovna znanja pa bodo dajala dodaten ton njegovemu predsedniškemu delu.
Ü Enotnost je tista, s katero bomo zmogli zavarovati svojo samostojnost in suverenost in enotnost je tista, ki nas bo ponovno popeljala na pot razvoja.
Pred davnimi dvajsetimi leti je v enotnosti cvetela slovenska pomlad. Naj se v tokratni jeseni sliši glas vseh, ki si želimo enotnosti, solidarnosti, do-brotljivosti in povezovalnosti. Tokrat za spremembo zaupajmo tistemu, ki si zaupanje zasluži. Le tako bo pomlad v Sloveniji ponovno zacvetela.
Toni Dragar - Lista za vse generacije / kamal izidor shaker
Sodobna komunikacijska orodja občine Domžale
V enem izmed mojih prejšnjih mini člankov sem se osredotočil na elektronizacijo občinskega sveta, ki se počasi vzpostavlja in na projekt brezžičnega omrežja, ki je sedaj že v zaključni fazi ter bo pričel delovati konec letošnjega leta. S tema dvema projektoma katerih je eno izmed gonil je prav moja malenkost in seveda stranka LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije, se počasi a vztrajno zaključujeta. Zakaj toliko izpostavljam ta dva projekta? Ker sta dobra, okolju prijazna, varčna ter izjemno učinkovita za razvoj Občine. Ker verjamem, da bosta imela mnogo pozitivnih učinkov, tako na delo občinskega sveta kot tudi na širše zavedanje občank in občanov vseh generacij, da smo se premaknili iz analogne v digitalno dobo. V povezavi z tema dvema projektoma bi želel izpostaviti še eno izjemno učinkovito sredstvo javnega, spletnega obveščanja, ki vam, občankam in občanom nudi hiter dostop do informacij, preteklih in prihodnjih dogodkov, fotografij...Preden začnem bi rad še enkrat izpostavil, da Občina Domžale gre v korak s časom ter se počasi prilagaja sodobnim komunikacijskim orodjem. Kaj mislim s sodobnimi komunikacijskimi orodji? Spletna družabna omrežja seveda. Tako je Občina Domžale je pred kratkim dobila novo spletno stran
na družabnem omrežju Facebook (FB) - http://www. facebook.com/ObcinaDomzale , kjer vas želimo obveščati o preteklih in prihodnjih dogodkih, o tem, kaj se dogaja v in izven občinske stavbe ter s tem zagotavljati še dodatno transparentnost delovanja občine. S tem projektom vam hočemo približati vse kar se na občini dogaja. Ravno tako je FB stran namenjena VAŠIM komentarjem, predlogom in konstruktivnim kritikam dela občine in občinskega sveta. Nekaj idej in vaših predlogov smo že dobili ter jih seveda pri kreiranju Fbja poskušali upoštevati. Seveda pa je vedno še prostor za nadgradnje. FB stran, v kolikor se jo boste odločili (če uporabim FB-jevski izraz) »Všečkati«, in ob tej priložnosti vas vabim, da jo, vam bo pač dala možnost, da se aktivno vključite v so-kreiranje procesov, ki se odvijajo na občini. Vsak vaš predlog in ideja bo hitreje in učinkoviteje prišla do občinske stavbe ter bo ravno tako obravnavana z vso resnostjo.
Skratka..še enkrat vas vljudno vabim, da »Všečka-te« novo FB stran in jo seveda tudi soustvarjate skupaj z nami. Pa naj tu še nekako napovem naslednji »ele-ktronizacijski« projekt, katerega se tudi v LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije zavedamo, da je nujen in sicer: uradna spletna stran Občine Domžale.
dl / oo dl domžale
Naša občina
Pred nekaj tedni smo na tem mestu opisali kako nevarna je pot šolarjev v šolo v Ihanu in s tem javno pozvali župana k ukrepanju. Z njegove strani žal nismo bili deležni nikakršnega odziva, prav tako nismo od njega prejeli nikakršnega odgovora. Želimo si, da bi v bodoče kljub vsemu bil z njegove strani vzpostavljen drugačen pogled na opisano problematiko in da bi nas in javnost seznanil z načrtovanimi ukrepi za odpravo le - teh.
Naše občine imajo s strani države podeljeno veliko samostojnosti in pristojnosti, zato odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, da se nekaj ne da narediti, v očeh marsikaterega občana ne vzdržijo. Če navedemo konkreten primer novega naselja Bistra in poleg še nekoliko starejšega naselja blokov, kjer stanovalci čakajo na vpis lastništva zemljišč okoli stavb in prenos lastništva zemljišč na občino, ki bo lastnik javnih površin, kot to določata oba sprejeta in veljavna zazidalna načrta. Vsa zemljišča so namreč že nekaj let še vedno v lasti investitorja, vzdrževanje pa je prevaljeno na tretje osebe, stanovalce, ki niso lastniki. Tako občina nima stroškov vzdrževanja teh zemljišč (čiščenje, pobiranje smeti, košnja, plačilo elektrike za razsvetljavo), zato ji očitno ni v interesu, da bi zadevo zemljiško knjižno uredila, njihov odgovor na vprašanje, kdaj se bo to uredilo, pa je bil, da nima dovolj sredstev za odkup.
Drugi primer je javno podjetje, izvajalec komunalnih storitev v Občini Domžale. Vsesplošna kriza in lastne izkušnje so nas izučile, da je potrebno skrbeti tudi za svojo finančno kondicijo. Do pred kratkim na-
mreč nismo prav velikokrat preverjali računov naših javnih služb. Na računih, ki jih redno prejemamo za tovrstne storitve, pa smo v zadnjem času zasledili precej neskladnosti (nepravilno zaračunavanje odvozov komunalnih odpadkov, netransparentno zaračunavanje porabe vode -dodajanje na obstoječo porabo kar v % in oderuško zaračunavanje storitev, ki jih izvajajo podizvajalci komunalnega podjetja), na žalost v škodo nas, občanov, ki imamo pri reševanju neskladnosti zelo malo možnosti, da jih rešimo v svojo korist.
Ü Naše občine imajo s strani države podeljeno veliko samostojnosti in pristojnosti, zato odgovori, da se nekaj ne da narediti, v očeh marsikaterega občana ne vzdržijo.
Od župana pričakujemo, da bo ravnal odgovorno in kot nadzorni organ javnega podjetja, kateremu je občina dala javno pooblastilo za izvajanje javnih storitev, poskrbel tudi za „narodov blagor", pri čemer lahko od nas pričakuje veliko mero vztrajnosti.
Naši zapisi bodo tudi v bodoče opomnik in opozorilo odgovornim, da bo potrebno storiti veliko več za bivanje v naši ožji in širši okolici, zato občane in občanke vabimo, da se oglašajo s predlogi na našo elektronsko pošto: dl.domzale@gmail.com.
sds / dr. romana jordan, slovenska poslanka v ep
Predsednik
Smo pred volitvami predsednika republike. Izbirali bomo najvišjo, tudi moralno funkcijo v državi. Volili bomo človeka, ki bo ogledalo naše države in glas naših ljudi. Kako povezovalni so bili dosedanji predsedniki? So čutili s svojimi ljudmi? Sama tega nisem prepoznala pri nobenem predsedniku doslej.
Zato sem zelo vesela, da imamo sedaj možnost za predsednika izbrati novega človeka, ki ga preteklost v ničemer ne bremeni, ga pa odlikuje na številnih področjih: z dr. Milanom Zverom Slovenke in Slovenci dobivamo državnika - Predsednika z veliko začetnico.
»Državniku je mar tudi za usodo prihodnjih generacij, ne le za lastno usodo. Dr. Milan Zver je danes tukaj zato, da nadaljuje nedokončano delo dr. Jožeta Pučnika.« S temi besedami je predsednik Vlade RS Janez Janša na konvenciji v Mariboru ponovno potegnil vzporednico med očetom slovenske suverenosti in njegovim »naslednikom«.
Bilo je junija 2009 v volilnem štabu SDS na večer drugih volitev v EP, kjer se je utaborilo nič koliko novinarjev. Veselili smo se dobrih rezultatov, prejemali čestitke . V nekem trenutku pa sem se znašla nekoliko odmaknjena od množice, blizu sta Milan in njegova Andreja v tišini opazovala praznovanje. Zazdelo se mi je, da so se Milanu orosile oči, in predse je tiho in ganjeno rekel: »Ko bi bil Jože zdaj tu. Ko bi le Jože lahko zdaj z nami doživljal to slovensko zmago.« Andreja se ga je le tiho oprijela pod roko in ostala sta v tišini, očitno v mislih na dr. Jožeta Pučnika. Milanu nisem nikoli povedala, da sem bila priča temu trenutku. Presunil me je, čeprav sem
že prej vedela, da Milanu res gre za Slovenijo, ne za položaj.
Za Slovenijo gre tudi zdaj. Imamo veliko priložnost, da Sloveniji povrnemo ugled iz časa predsedovanja EU, ko je dr. Zver z veliko suverenostjo vodil Svet EU na področju šolstva in športa. Priložnost imamo, da našo državo vodi intuitiven človek, doktor znanosti, prof. sociologije, ki pozna zgodovino politične misli, ki je bil priča rojstvu slovenske suverenosti, ki pozna slovensko družbo in jasno vidi naše priložnosti v evropski družini in svetu. Domoljub, vodja slovenske delegacije največje evropske politične skupine v EP, nominiranec za evropskega poslanca leta 2012 na področju izobraževanja in kulture, človek z bogatimi evropskimi izkušnjami. Končno nekdo, ki za seboj nima nobene zgodovine netenja narodnih sporov, ampak premore spoštljiv odnos do zgodovine in stoji trdno na tleh med svojimi državljani. Končno nekdo, ki za seboj nima nobenega slovesa zapravljanja države in nastopaškega populizma, ampak uživa visok mednarodni ugled in goji globoka domovinska čustva. Skrben mož, oče in dedek, ljubitelj nogometa.
Imamo veliko odgovornost, da 11. novembra izkoristimo to za Slovenijo tako pomembno priložnost. Slovenijo imam neskončno rada in tudi sama delam vse, kar je v moji moči, da bi državljanke in državljani Slovenije spet složno stopili na pot blaginje in pravičnosti. Prav zato sem z Milanom vedno rada sodelovala, z veseljem mu bom dala svoj glas, pa čeprav ga bom v EP pogrešala. Pridite na volitve in izberite Predsednika tudi vi.
slamnik@kd-domzale.si
POLITIČNE STRANKE
lds / Vera Vojska
Kultura, šport, prostovoljstvo
DESUS / MIJA PUKL, PREDSEDNICA 00 DESUS IN ČLANICA POGAJALSKE SKUPINE
V kakšni družbi živimo?
Liberalna demokracija Slovenije Domžale vsa leta posebno skrb namenja kulturi in športu. Zaveda se namreč, da sta prav ti področji v veliki meri odvisni od ljubiteljskega, rečemo lahko tudi prostovoljnega dela številnih posameznikov, od najmlajših do najstarejših. Kot kaže, bo tovrstno delo tudi v prihodnje zelo zaželeno ali celo še bolj nujno, sredstva v predlaganih proračunih Občine za kulturo in šport se zmanjšujejo.
Predlagana proračuna namreč, tako za leto 2013 kot za leto 2014, vsak zase prinašata manj sredstev za obe področji, pa čeprav vemo, da bi bilo potrebno nekatere investicije ohraniti. LDS si, enako kot občina v celoti, že desetletja prizadeva, da bi končno dobili telovadnico za naše srednješolce ter bi tako naslednjim generacijam omogočili normalno telesno vzgojo. Kot vse kaže, pa bo plavalni bazen (v svojem programu ga je konkretno predstavljal naš kandidat za župana na zadnjih volitvah), s katerim bi lahko čim prej odpravili plavalno nepismenost med najmlajšimi, le želja
Če pa se že moramo strinjati, da finančnih sredstev v naslednjih letih ne bo za investicije, pa se ne moremo strinjati, da Občina Domžale ne bi zagotavljala v proračunu sredstev za vsaj take kulturne in športne programe, posebej tiste, v katerih prostovoljno dela veliko občanov in občank, kot doslej. Zato bo LDS podprla tak predlog proračunov za leti 2013 in 2014, ki bosta zagotovila vsaj enaka finančna sredstva za ljubiteljske dejavnosti - tako na področju kulture kot tudi športa, saj bi želeli, da dobro delo ostane. Ob tem bi, ker sem tudi sa-
ma sodelovala v študijskem krožku, ki je s svojim delom ustvaril Muzej slamnikarstva, posebej rada opozorila, da muzej zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne bi enostavno zaprli oz. kot lahko preberemo v predlogu Letnega izvedbenega programa kulture Občine Domžale za leto 2012, ki ga sprejemamo v oktobru (le dva meseca je še do konca leta 2012): »Zaradi omejevanja javnih sredstev bomo jeseni predvidoma omejili odprtost muzejske zbirke.« Veliko prostovoljnega dela in precej finančnih sredstev smo namenili temu, da smo končno predstavili eno od najpomembnejših obdobij naše občine, zato naj zaživi - za nas in za obiskovalce od drugod ter v povezavi z drugimi zanimivostmi in znamenitostmi tudi v naše mesto privabi več obiskovalcev.
LDS Domžale zato predlaga pripravljavcem proračunov, da v okviru možnosti za tisti del področij kulture in športa, kjer se je posebej kažejo rezultati ljubiteljskega in prostovoljnega dela naših občanov in občank, zagotovi osnovne finančne pogoje za delo ter s tem nadaljevanje tradicije prostovolj-stva. Verjamem namreč, da bo težko prostovoljcem iz posameznih društev povedati, da bomo morali, če bodo v prihodnje še želeli prispevati k dobremu delu, poleg članarine plačati še dodatna sredstva ...
LDS Domžale bo na volitvah predsednika Republike Slovenije 11. novembra 2012 podprla kandidaturo dosedanjega predsednika dr. Danila Türka. Prepričani smo, da bo, tako kot doslej, funkcijo opravljal resno, dostojanstveno in državotvorno.
ZARES / MARJAN MIRAI
Je pokojninski sistem res izključno ekonomski problem?
Pokojninska reforma niti usklajena ni, pa izgleda, da ne bo zadostna, vsaj po objavljenih statistični podatkih v medijih ne. Seveda so vsi podatki oprti na razmerje med delovno aktivnimi in upokojenimi ljudmi, in roko na srce, problem je, in to zelo velik. Suhoparno naštevanje števila zaposlenih napram upokojenim, ob upoštevanju čedalje daljše življenjske dobe, seveda ponuja enostavno rešitev....delati bomo morali dalj časa. Pa je to res rešitev?
Delati dlje je v bistvu umetna dilema. V osnovi problem pokojninskega sistema ni v delovni dobi, temveč v vplačilih v pokojninsko blagajno. Problem majhnih plač in posledično nizkih prispevkov pa se samo poglablja. Krog ljudi, ki prejemajo plače, ki so tako nizke, da so ljudje že sedaj na robu preživetja, se širi in nezaposlenost se povečuje. Pri teh ljudeh, razmišljanja o aktivni skrbi za varno starost ne vzdržijo. Večina zaposlenih ni v stanju plačevati raznih zavarovalnin ali prispevkov v drug ali tretji steber, ne glede na ugodnosti, ki jih in jih bo v bodoče država ponujala ( najnovejši predlog 7% davčne olajšave za drugi steber), saj komaj sestavijo začetek meseca s koncem. Posledica so, in v bodoče ne kaže nič drugače, ( tudi zaradi nižanja osnov za pokojnine) prenizke pokojnine in čedalje več socialnih trans-ferov. Problem nizkih pokojnin iz preteklosti se širi tudi na nove upokojence.
Prilagajanje družbenoekonomskim in demografskim razmeram ne sme prizadeti upokojene generacije. Pokojnina, ki temelji na delu in vplačanih prispevkih ter po svoji vsebini pomeni nadaljevanje plače, bi morala upokojencu zagotoviti dostojno življenje. Zagotoviti bi morali, da bi pokojnine iz polne delovne dobe omogočale člove-
ka vredno preživetje. Zagotoviti bi morali sredstva, ki bi zadoščala najmanj za kritje osnovnih stroškov preživetja (stanovanje, hrana, zdravstvene usluge...), oziroma za plačilo doma za starejše ali plačilo drugih uslug (asistenca na domu..), v skladu s potrebami in zdravstvenim stanjem. So to res samo
it Delati dlje je v bistvu umetna dilema. V osnovi problem pokojninskega sistema ni v delovni dobi, temveč v vplačilih v pokojninsko blagajno.
pobožne želje??
Aktiven razvoj in prilagajanje pokojninskega sistema je nujen. Sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja moramo tudi v prihodnje razvijati na že uveljavljenih načelih, zlasti medgeneracijske solidarnosti in vzajemnosti. Nižanje pokojninskih osnov in višanje starostne dobe ne gre v nedogled, prelaganje skrbi za varno starost samo in zgolj na zavarovance, pa je dolgoročno zelo nevarno početje. Stimuliranje vlaganj v različne načine varčevanja za starost je pohvalno, vendar pa za večino prebivalcev izzveni kot slaba šala.
Zagotavljanje primerne ravni življenja ne sme postati in ostati zgolj ekonomska kategorija. Poskrbeti moramo za tako delitev narodnega dohodka, ki bo na eni strani stimulativna in razvojno naravnana, na drugi pa garantirala vsem slojem in starostim skupinam dostojno preživetje.
Problem ni v delovni dobi ampak v načinu delitve. Dejstvo, da dela primanjkuje in ga bo z razvojem tehnologije še manj, je pa že druga zgodba.
Tu pa tam zaidemo z vnuki v našo priljubljeno kavarno, tudi to soboto smo bili tam, a glej ga zlomka, naša Benjamina je takoj opazila, da ni več risalnega kotička. Očke so bile žalostne, kazalo je na jok, v glavnem hudo razočaranje. Lastnika smo vprašali, zakaj je odstranil stolčke, mizico in risalni pribor pa tudi lego kocke. Povedal je, da hodijo nekatere mamice na kavo, medtem pa otroke pustijo, da počnejo, kar jih je volja. Ko je bilo razbijanja in premetavanja preveč, se je odločil, da vse umakne. Pravi, da je to storil s težkim srcem, ker ve da niso vsi otroci takšni. Rekel je, da se mu je nekajkrat primerilo, ko je želel otroke pomiriti, da ga je mamica razgrajaškega sinčka nadrla, naj njej raje postreže kavo, njenega sina pa naj pusti pri miru.
To je le en vidik naše družbe, naše vzgoje. Sliši se tudi, da starši hodijo z odvetniki v šolo zavarovat "pravice" svojih otrok. Na parkingu te naderejo, če opozoriš tistega, ki je parkiral čez dve parkirni mesti, na sprehodu ne smeš opomniti tistih, ki odmetavajo papirčke, razno embalažo ali hodijo čez zelenice. Ja, to je naša sodobna družba, a kakšna je njena prihodnost?
Kakšna je prihodnost družbe, ki "špara" na najmlajših in na starih ljudeh ter ne ustvarja pogojev za delo aktivni populaciji?
A ni vse tako črno, so še ljudje, ki delajo s srcem. V vrtcih vzgajajo otroke, v šolah se trudijo podati čim več znanja, v zdravstvu rešujejo človeška življenja. Med seboj si pomagajo mladi, prisotna je medsosedska pomoč, veliko vzajemnosti je znotraj družin, prisotna je solidarnost med upokojenci, med generacijami.
V začetku oktobra je bil v Cankarjevem domu 12. Festival za tretje življenjsko obdobje, kjer se je predstavila tudi občina Domžale. Na stojnici so bila naša
pridna dekleta, ki so predstavljala dejavnosti društev. Hvala jim!
Še vedno je veliko govora o bodočnosti pokojnin, krešejo se mnoga mnenja, veliko je predlogov za dopolnitve in spremembe predlaganega zakona, a ne glede na to, kakšen bo končni dogovor, reformo bomo morali v taki ali nekoliko drugačni vsebini sprejeti. Prav zaradi tega smo v stranki DeSUS pripravili pripombe, ki jih bomo poskušali uveljaviti v
M Kakšna je prihodnost družbe, ki "špara" na najmlajših in na starih ljudeh ter ne ustvarja pogojev za delo aktivni populaciji?
koalicijskem usklajevanju.
Morali bomo tudi porazdeliti bremena krize, zato bi bilo prav, da bi vlada začela jemati tudi tistim, ki imajo, sicer v naši družbi ne bo spokoja, temveč le čedalje več besa, ki se nabira v ljudeh.
V	nas je še vedno veliko ljubezni do domovine, zato smo se zanjo pripravljeni odreči še čemu, če bi tako ravnali tudi tisti, ki imajo v rokah oblast, vpliv in bogastvo. Radi bi še živeli v državi, kjer bi veljala dana beseda in bi bila poštenost svetinja.
V	rokah imamo predlog proračuna Občine Domžale za naslednji dve leti, ki je skromnejši kot v letošnjem letu. Zaradi krčenja sredstev bomo v svetniški skupini DeSUS zagovarjali predvsem tiste postavke, ki so namenjene občanom, še posebej za njihovo socialno varnost, za razvoj področij, ki prinašajo zaposlitev ali pa so namenjene za skupno dobro čim večjega števila ljudi in ne samo nekaterim ozkim skupinam.
Peter Verbič - Lista Za Domžale / Metod Marčun, inž. str., občinski svetnik
Varčevanje, rezanje, krčenje,...
Trenutna gospodarska situacija ni primerna za nove velikopotezne odločitve, oziroma nove projekte. Zato je pomembno, da se trenutno finančno stanje Občinskega proračuna pošteno prevetri in očisti ter razbremeni neugodnih finančnih naložb. S tem bi dobili jasno finančno sliko in osnovo za pripravo proračuna za prihodnji dve leti. Pri pripravi rebalansa za tekoče leto je bilo zaznati omenjene idicije, kar je vsekakor pohvalno, saj to nakazuje pravo smer.
Popravki proračunskih postavk so bili korektno pripravljeni za uspešno uravnoteženje proračuna, kar tudi potrjuje sprejem popravljenega Odloka o proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012.
Izpostavil pa bi proračunski presežek sredtev, ki bodo porabljena za odplačilo kredita pri Stanovanjskem skladu in prestrukturiranje neugodnih lizingov. Morebiten neporabljen presežek sredstev pa se bo prenesel v naslednje leto. Vse to pa že nakazuje na varčevalne ukrepe, ki bodo nujno potrebni pri pripravi proračuna za leti 2013 in 2014.
Varčevanje, rezanje, krčenje in zopet varčevanje, toda kje in koliko?
Zato v Listi Peter Verbič-Lista za Domžale podpiramo vse predloge za izboljšanje kvalitete življenja in večjo socialno varnost, še posebno starejših občanov in otrok. Na tem proračunskem segmentu moramo biti pozorni, da ne bi dodatno poslabšali že tako občutljivega materialnega položaja naših občanov.
Na drugi strani pa nikakor ne smemo odlašati z tistimi projekti, ki so strateškega pomena za razvoj občine. Seveda imam v mislih projekt odvajanja in
čiščenje odpadne vode na območju Domžale-Ka-mnik, ter nadgradnje centralne čistilne naprave Domžale. V investicijki projekt so vključena tudi sredstva Kohezijskega sklada, zato je nujno še v tem letu pridobiti celotno projektno dokumentacijo in izvesti vse nadaljne aktivnosti. V nasprotnem bi izgubili možnost črpanja Kohezijskih sredstev in tako posledično obremenili Občinski proračun.
No, pa tudi velika Veleblagovnico-sedaj TUŠ in makedamsko parkirišče v centru Domžal bosta spremenila svojo neugledno podobo. Veleblagovnica bo nekoliko zrasla in dobila novo preobleko, seveda če bo investitor uspel zagotoviti potrebna finančna sred-tva. Istočasno pa se bo gradila tudi garažna hiša na sedanjem makadamskem parkirišču, ki jo bo financirala občina Domžale. To pa bo šele prvi korak na poti urejanja centra Domžal, za naslednje pa bo potrebno še mnogo potrpljenja, časa in denarja.
Strinjamo pa se, da bo le vizija in nova prostorska zasnova centru Domžal vdihnila dušo in dopolnila manjkajoče delčke v mozaiku. Da pa je temu res tako, pa smo se lahko prepričali na razstavi mestnih projektov, ki jo je pripravila Občina Domžale in Društvo arhitektov Domžale. Predstavili so nam svoje izvirne rešitve prostorske zasnove z funkcionalnimi objekti, nekatere uporabne druge pa bolj namenje razmišljanju. To pa je bil tudi namen ki le potrjuje misel: Na dolgi poti ni lahkega bremena!
Misel, ki naj nas spremlja v časih, ko bo potrebno povsod zategovati pas, se strinjamo?
SLS / rok ravnikar
Pobude za večjo prometno varnost na kritičnih točkah
Na septemberski seji sem v imenu občinskega odbora Slovenske ljudske stranke predstavil nekaj pobud, ki so nastale predvsem na podlagi opazovanj in opo-zporil številnih občank in občanov.
Dajemo pobudo, da se ponovno preveri in oceni, kaj vse je še v pristojnosti občine Domžale, da se poveča prometna varnost na cesti Domžale - Trzin predvsem pri odcepu za Depalo vas. (možnost levega zavijalnega pasu, prilagoditev omejitve hitrosti,... )
Dajemo pobudo, da se s talnimi označbami ter dodatnimi prometnimi znaki izboljša preglednost in jasnost prednosti križišča t.i. smetarske ceste s prednostno cesto Dob - Gorjuša pri cerkvi v Dobu.
Dajemo pobudo, da se z ustreznimi talnimi označbami (neprekinjena polna črta) izboljša var-
nost kritičnih točk na cesti Dob - Žeje (ovinek pod Močilnikom, t.i. križišče pri Rapovcu na Gorju-ši, most pod Smoletom na Gorjuši, odcep za Laze, odcep za Zg. Brezovico. Premajhna širina ceste po
M Premajhna širina ceste po našem mnenju ne more biti izgovor za ne-označbe.
našem mnenju ne more biti izgovor za ne-označbe, saj imamo v občini kar nekaj ožjih odsekov, ki take označbe imajo.
Ponovno dajemo pobudo za nujno sanacijo od-vodnjavanja na odceku ceste Dob - Gorjuša pod Močilnikom. Že ob najmanjšem nalivu je že tako ne-
varen odsek skoraj popolnoma poplavljen.
Sprašujemo odgovorne na občini, če so seznanjeni s pojavom t.i. cestnih dirk na cesti Dob - Zg. Javorščica, ki v zadnjem času slabšajo prometno varnost, zahtevale pa so že hude poškodbe najmanj enega ostalega udeleženca prometa na tem odseku. Dajemo pobudo, da se občina o tej problematiki poveže s policijo in hkrati prosimo za odgovor oz. poročilo Policijske postaje Domžale, kakšne ukrepe so že in kakšne še načrtujejo za omejitev teh pojavov v občini, ki ogrožajo vse ostale.
V kolikor vas zanimajo odgovori na te predloge, bodo objavljeni na spletni strani Občine Domžale.
Obveščamo vas, da se v ponedeljek, 5. novembra 2012, ob 17.00, odpira poslanska pisarna NSi v Domžalah.
V njej vam bo poslanec NSi, g. Janez Vasle, dr. medicine, na voljo vsak ponedeljek od 17. do 19. ure. Lepo povabljeni, da nas obiščete v Domžalskem domu, na Ljubljanski 58 (stara knjižnica) - v pisarni NSi in mu zastavite svoja vprašanja ali z njim spregovorite kakšno besedo.
OBJAVE
slamnik@kd-domzale. si
Na podlagi 7. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92, 73/03 - odločba US) in 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - ZVDZ-UPBi, 54/07 - odločba US), izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote
Sklep
o določitvi volišč in območij volišč
za izvedbo volitev predsednika republike v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo 11. novembra 2012.
Volišče 4.10.01
Osnovna šola Dob I, Šolska ulica 7, Dob
Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Gubčeva ulica, Kajuhova ulica št. 1, Ljubljanska cesta št. 1, 2, 2a, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 7a, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21 ,23, 25, 27, 29, 31 in 33, Prešernova ulica vsa, razen št. 36, 36a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica št. 4, 5, 6 in 8, Ulica 7. avgusta št. 1, 1a, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 14, 16 in 45, Vegova ulica in Župančičeva ulica št. 1, 3, 3a in 5, Gorjuša in Turnše.
Volišče 4.10.02
Osnovna šola Dob II., Šolska ulica 7, Dob
Dob: Finžgarjeva ulica, Kajuhova ulica vsa, razen št. 1, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta št. 22, 24, 24a, 26, 28, 28a, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42 in 44, Prešernova ulica št. 36, 36a, 38 in 40, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica št. 1, 2 in 3, Trdinova ulica, Ulica Mirana Jarca, Ulica 7. avgusta št. 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 29a, 30, 30a, 31, 32, 33, 34, 36, 38, 40 in 40a, Vodnikova ulica in Župančičeva ulica vsa, razen št. 1, 3, 3a in 5, Češenik in Želodnik.
Volišče 4.10.03
Dom krajanov v Žejah, Žeje 10
Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in Žeje.
Volišče 4.10.04
Osnovna šola Krtina, Krtina 41
Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec pri Krtini, Škocjan in Zalog pod Sv. Trojico.
Volišče 4.10.05
Gasilski dom Homec, Bolkova ulica 46, Homec
Homec: I.ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII. ulica - del št. 13 in od 16 do 35, VIII. ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Bolkova ulica, Gostičeva cesta in Vaška pot št.: 28, 29, 30, 31, 31a, 32, 32a, 33, 34, 34a, 35, 36, 37, 38 in 38a.
Nožice: Gostičeva cesta, Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica in Šeskova ulica.
Volišče 4.10.06
Osnovna šola Ihan I, Šolska ulica 5, Ihan
Ihan: Bistriška cesta, Breznikova cesta, Češminova cesta, Dragarjeva ulica, Drinova cesta, Emonska I. ulica, Emonska II. ulica, Emonska III. ulica, Igriška cesta, Ihanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Pokopališka cesta, Pot na žago, Šolska ulica in Taborska cesta. Selo pri Ihanu.
Volišče 4.10.07
Osnovna sola Ihan II, Šolska ulica 5, Ihan
Brdo, Dobovlje, Goričica pri Ihanu,
Prelog: Bistriška ulica, Breznikova cesta, Drinova ulica, Krožna pot, Pod hribom, Prečna pot, Preloška cesta, Stara cesta, Tablarjeva ulica in Ulica Slavka Pengova.
Volišče 4.10.08
Samostan Mala Loka, Mala Loka 8
Bišče in Mala Loka.
Volišče 4.10.09
Gasilski dom Domžale,Savska cesta 2, Domžale
Domžale: Cankarjeva ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Kajuhova cesta št.: 1, 2, 2a, 3, 4 in 5; Ljubljanska cesta št.: 69 in 71, Radio cesta vsa, razen št. 9, Savska cesta št.: 2, 4, 6, 12, 12a, 20, 20a, 22, 24, 24a, 24b, 28, 28a,
30, 30a, 32, 34, 36, 37, 38, 38a, 38b, 40, 40a, 40b, 40c, 42, 42a, 45a, 45b,
46, 46a, 47, 47a, 47b, 49, 49a, 51 in 51a, Tabor št.: 13, 14, 15 in 15a in Ulica Simona Jenka.
Volišče 4.10.10
AMD Domžale, Krakovska 18, Domžale
Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karantanska cesta vsa, razen št.: 1, 3, 5 in 13, Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Savska cesta št.: 1, 3, 5, 7, 11, 13, 13a, 13b, 15, 17, 19, 21, 21a, 23, 25, 26, 27, 29, 31, 31a, 33, 35, 35a, 39, 41, 43, 44, 45, 48, 55 in 57, Stranska ulica, Študljanska cesta št. 1 in 5, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica in Vodnikova ulica.
Volišče je dostopno invalidom. Volišče 4.10.11
Gasilski dom Študa, Študljanska 86, Domžale
Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jeseno-
va ulica, Radio cesta št. 9, Savska cesta št.: 50, 52, 53, 53a in 54 in Študljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5, Šentpavel pri Domžalah.
Volišče 4.10.12
Kulturni dom, Radomlje I, Prešernova cesta 43, Radomlje
Radomlje: Cesta Radomeljske čete vsa, razen št.1 in 3, Gregorčičeva ulica, Opekarniška ulica, Pernetova ulica, Pod hribom, Prečna ulica, Prešernova cesta št. 21, 21b, 23, 25, 25a, 27, 27a, 29, 31, 33, 34, 35, 36, 37, 38 in 41, Ravnikarjeva ulica, Šlandrova ulica vsa, razen št. 1, 3, 5, 7 in 8 in Trata.
Volišče 4.10.13
Kulturni dom, Radomlje II, Prešernova cesta 43, Radomlje
Hudo: Hujska cesta, Kovaška cesta, Mlinarska ulica, Na loki, Ob Mlinščici, Potočna ulica, Prešernova cesta št. 70, 71, 72, 73, 75, 77, 79, 81 in 83 in Vrtnarska ulica.
Radomlje: Bukovčeva cesta, Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete št. 1 in 3, Dermastijeva ulica, Prešernova cesta št. 1, 1a, 1b, 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 7b, 7c, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 24, 24a, 28, 30, 32, 40, 40a, 42, 43, 44, 45, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 47c, 48, 49, 50, 51, 52, 53 in 54, Šlandrova ulica št.1, 3, 5, 5a, 7 in 8 in Triglavska ulica. Škrjančevo.
Volišče 4.10.14
Gasilski dom Rova, Žiška c. 10, Rova
Dolenje, Jasen, Kolovec,
Rova: Brezovica, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, Hrastičje, Kolovška cesta, Na klancu, Pod klancem, Pot na Blata, Pot ob Rovščici, Rovska cesta in Žiška cesta. Zagorica pri Rovah in Žiče.
Volišče 4.10.15
Delavski dom Vir I, Šaranovičeva cesta 19, Vir
Vir: Bevkova ulica, Borova ulica, Bukovčeva ulica št. 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 13, 14, 15, 15a, 16, 17, 17a, 17c, 18, 18a, 19, 19a, 20, 21, 22, 23,
23a, 24, 25, 26, 26a, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 37a, 38, 40, 42,
44, 44a, 46, 46a, 46b, 48 in 54, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Ipavčeva ulica, Šaranovičeva cesta št.10a in Zoisova ulica št.
1a, 3, 4, 6, 8, 18, 19, 20, 22, 24, 30, 30a, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40,
41, 43, 45, 45a, 45b in 51. Volišče je dostopno invalidom.
Volišče 4.10.16
Delavski dom Vir II,Šaranovičeva cesta 19, Vir
Vir: Aljaževa ulica, Bukovčeva ulica št. 1, 3 in 4, Koliška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta vsa razen št.10a, Tkalska ulica in Zoisova ulica št. 1, 2, 2a, 4a, 4b, 5, 6a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 21, 23, 25, 25a, 26, 27, 28, 31, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 48, 48a, 48b, 49, 49a, 49b, 49c, 50, 50a, 50b, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 60, 60a, 61 in 61a. Podrečje.
Volišče je dostopno invalidom. Volišče 4.10.17
Vrtec Palček Vir, Dvoržakova ulica 15, Vir
Vir: Bukovčeva ulica št.: 39, 41, 43, 45, 47, 49, 49a, 50, 53 in 53a, Hu-badova ulica vsa, razen št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica, Parmova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica in Umekova ulica št.: 1, 3, 7, 9, 13, 15, 17, 19, 21, 22, 24 in 25.
Volišče je dostopno invalidom. Volišče 4.10.18
Količevo Karton d.o.o., Uprava, Papirniška cesta 4, Vir, Količevo,
Vir: Papirniška cesta, Umekova ulica št.: 2, 4, 8, 10, 10a, 12, 14, 16, 18 in 20, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica in Žnidaršičeva ulica.
Volišče 4.10.19
Podružnična šola Krašnja, Krašnja 14 A, Lukovica
Kompolje, Koreno, Krajno brdo, Krašnja, Spodnje Loke, Vrh nad Kra-šnjo in Žirovše.
Volišče 4.10.20
Kulturni dom Janka Kersnika Lukovica,Stari trg 1, Lukovica
Lukovica pri Domžalah: Trojanska cesta vsa, razen št. 2, Stari trg, Ve-vrov trg, Maklenovec, Ulica Jelke Komotarjeve, Ulica Frana Milčinskega, Pot v rovca, Laze, Šolska pot, Maroltova ulica, Kersnikova ulica, Stara pot, Mačkova cesta, Podpeč, Mlaka, Gradiška cesta in Koseskega cesta. Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lukovici, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici in Zgornje Prapreče.
Volišče 4.10.21
Kulturni dom Antona Martina Slomška Šentvid, Veidrov trg 4, Šentvid pri Lukovici
Imovica, Lukovica pri Domžalah, Trojanska cesta 2, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici in Vrba.
Volišče je dostopno invalidom. Volišče 4.10.22
pri Amaliji Dobršek, Rafolče 32, Dupeljne, Rafolče, Straža in Vr-hovlje.
Volišče 4.10.23
Športno društvo Zlato Polje, Podgora pri Zlatem polju 1
Brezovica pri Zlatem polju, Mala Lašna, Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Trnovče in Zlato polje.
Volišče 4.10.24
Podružnična šola Blagovica, Blagovica 33, Blagovica
Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Pod-smrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek in Zlatenek.
Volišče je dostopno invalidom.
Volišče 4.10.25
Šola Češnjice, Češnjice 9, Blagovica
Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico in Selce.
Volišče 4.10.26
Gasilski dom Trojane,Trojane 35
Bršlenovica, Gorenje, Hribi, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt, Trojane, Učak, V Zideh in Zavrh pri Trojanah.
Volišče 4.10.27
Kulturni dom Moravče, Vegova 9, Moravče
Moravče: Čebulovna ulica, Detelova cesta, Malova ulica, Marokova ulica, Partizanska cesta, Šlandrova cesta, Tomanova pot, Trg svobode in Vegova ulica.
Podstran, Rudnik pri Moravčah, Straža pri Moravčah in Zalog pri Moravčah.
Volišče je dostopno invalidom.
Volišče 4.10.28
Gostilna Nad Logom, Moravče, Cesta heroja Vasje 13, Moravče
Češnjice pri Moravčah, Drtija,
Moravče: Cesta heroja Vasje, Cesta na Grmače in Masljeva cesta. Spodnja Dobrava in Zgornja Dobrava.
Volišče 4.10.29
Pri Urankarju, Gabrje pod Limbarsko goro 6
Gabrje pod Limbarsko goro, Hrastnik, Limbarska gora, Mošenik, Ples ves, razen št. 8 in 9 in Selce pri Moravčah.
Volišče 4.10.30
pri Francu Majdiču, Negastrn 8
Negastrn, Pogled, Serjuče, Soteska pri Moravčah in Vinje pri Moravčah.
Volišče 4.10.31
PGD Krašce, Krašce 4
Dole pri Krašcah, Dvorje, Gorica, Imenje, Krašce, Prikrnica in Sv. Andrej. Volišče je dostopno invalidom.
Volišče 4.10.32
Gasilski dom Peče, Peče 50
Križate, Peče, Gora pri Pečah, Ples št.: 8 in 9, Podgorica pri Pečah, Pre-trž in Zgornje Koseze.
Volišče 4.10.33
Dom krajanov Hrib, Hrib nad Ribčami 7
Dešen, Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prekar, Velika vas, Zalog pri Kresnicah inZgornji Prekar.
Volišče je dostopno invalidom. Volišče 4.10.34
Krajevna skupnost Vrhpolje pri Moravčah, Vrhpolje pri Moravčah 14
Dole pod Sv. Trojico, Goričica pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Spodnja Javoršica, Spodnji Tuštanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja Javor-šica in Zgornji Tuštanj.
Volišče 4.10. 901
Domžalski dom, Ljubljanska cesta 58, Domžale
Predčasno glasovanje.
Volišče je dostopno invalidom.
Volišče 4.10.970
Domžalski dom, Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja.
Volišče je dostopno invalidom.
Republika Slovenija, Okrajna volilna komisija 10. volilnega OKRAJA 4. volilne ENoTE Peter Golob, univ. dipl. prav., predsednik
Datum: 29. 8. 2012 / Številka: 041- 2/2012
slamnik@kd-domzale.si
OBJAVE
Na podlagi 7. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92, 73/03 - odločba US) in 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - ZVDZ-UPBi, 54/07 - odločba US), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP
ODOLOCITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za izvedbo volitev predsednika republike v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo 11. novembra 2012
Volišče 4.11.01
Srednja šola Domžale, Ljubljanska 105, Domžale
Domžale: Kamniška cesta št.: 7, 11, 12, 13, 14, 16 in 18, Levstikova cesta, Ljubljanska cesta št.: 96, 100, 101, 102, 103, 104, 106, 106a, 108, 110, 110a, 112, 114, 114a, 116, 118, 120, 124, 126, 128, 130, 132, 134, 134a, 135, 136, 138 in 140, Ulica Ivana Pengova, Ulica Nikola Tesla, Vodopivčeva ulica in Župančičeva ulica št.: 4 in 6.
Volišče 4.11.02
Galerija Domžale, Mestni trg 1, Domžale
Domžale: Karantanska cesta št.: 1, 3, 5 in 13, Ljubljanska cesta št.: 73, 81,
83,	85, 87, 89, 91, 93, 95, 97 in 99, Lobodova ulica, Mestni trg, Slamnikar-ska cesta št.: 1, 1a, 1b, 1c, 1d, 3, 3a, 3b, 5, 7, 8, 9, 14, 16, 18, 21, 23, 25 in 27, Ulica Matije Tomca in Župančičeva ulica št.: 1, 3, 5, 7, 9 in 11.
Volišče je dostopno invalidom. Volišče 4.11.03
Osnovna šola, Domžale I, Bistriška cesta 19, Domžale
Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica št.: 1a, 1b, 1c, 1d, 1e, 3, 5, 7, 9, 9a, 11, 13, 15, 17 in 19 in Slamnikarska cesta št.: 2, 4 in 6.
Volišče 4.11.04
Osnovna šola, Domžale II, Bistriška cesta 19, Domžale
Domžale: Gregorčičeva ulica št.: 1, 3, 5 in 7, Miklošičeva ulica št.: 2a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c in 4d in Slamnikarska cesta št.: 17, 19 in 20.
Volišče 4.11.05
Osnovna šola Domžale III, Bistriška cesta 19, Domžale
Domžale: Bistriška cesta, Detelova ulica, Gostičeva ulica, Gregorčičeva ulica vsa, razen št.: 1, 3, 5 in 7; Ješetova ulica, Ljubljanska cesta št.: 105, 107, 111, 113, 117, 119, 119a, 121, 123, 127, 129, 131, 133 in 137, Miklošičeva ulica št. 35, Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamnikarska cesta št.: 22, 26, 28 in 29 in Vegova ulica.
Volišče 4.11.06
Osnovna šola Rodica, Kettejeva ulica 13, Domžale
Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Češmino-va ulica, Fajfarjeva ulica št. 15, Jarčeva ulica št.: 1, 2, 7, 12, 12a, 13, 18 in 23, Kettejeva ulica št.: 13, 14, 14a, 15, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28 in 30, Ljubljanska c. 150 in 151, Rodiška ulica, Staretova ulica, Šolska ulica št.: 1, 1a, 12, 14, 17, 19 in 21, Trdinova cesta, Triglavska ulica in Zoranina ulica.
Volišče 4.11.07
Srednja šola Domžale, Gimnazija, Cesta talcev 12, Domžale
Zaboršt: Ihanska cesta, Krumperška ulica, Pot pod hribom, Pot za Bistrico in Šumberška cesta.
Volišče 4.11.08
Čistilni servis (Zorec), Depala vas 5
Depala vas.
Volišče 4.11.09
ZSČ Domžale, Ljubljanska 36, Domžale
Domžale: Kosovelova ulica, Krožna cesta, Ljubljanska cesta od št. 1 do 46 ter št.: 47, 49, 49a, 49b, 51, 53, Na Zavrteh, Poljska pot, Pot na Pridav-ko, Ravnikarjeva ulica, Stobovska cesta, Tabor št.: 6, 6a, 8, 12, 16, 17, 18 in 19, Taborska cesta št.: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 22, 24, 26 in 28, Trubarjeva ulica in Trzinska ulica.
Volišče je dostopno invalidom. VOLIŠČE 4.11.10
Društvo Lipa Domžale, Ljubljanska 58, Domžale
Domžale: Cankarjeva ulica št.: 1, 2, 2a in 3, Kajuhova cesta vsa, razen št.: 1, 2, 3, 4 in 5, Kersnikova ulica, Ljubljanska cesta št.: 48, 52, 54, 54a, 55, 56, 58, 58a, 59, 60, 61, 61a 62, 63, 63a, 65, 65a, 67 in 67a, Masarykova ulica vsa, razen št.: 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Prečna ulica, Prešernova cesta, Roška ulica, Tabor št.: 1, 2, 3, 3a, 4, 5, 7, 9, 9a, 10 in 11, Taborska cesta št.: 3, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25 in 27, Ulica Urha Stenovca, Varškova ulica, Vodovodna cesta in Železniška cesta.
VOLIŠČE 4.11.11
Varnost Ljubljana d.d., PE Domžale, Ljubljanska 68, Domžale
Domžale: Kamniška cesta št.: 2, 3, 5, 5a, 6, 8, 8a, 9 in 10, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta št.: 64, 66, 68, 70, 72, 72a, 74, 76, 76a, 80, 80a, 82,
84,	84a, 86, 88, 90, 90a in 92 in Masljeva ulica.
Volišče 4.11.12
Osnovna šola, Dragomelj, Dragomelj 180
Dragomelj in Pšata.
Volišče 4.11.13
Osnovna šola Jarše, Šolska 1a, Spodnje Jarše
Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Groblje, Jarčeva ulica, Kamniška cesta št.: 15, 17 in 19, Kettejeva ulica št.: 1, 2, 4, 7, 8, 9, 10, 11, 11a, 11b,
12,	12a in 14b, Masarykova ulica št.: 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Miševa ulica, Perkova ulica, Petrovčeva ulica in Slomškova ulica.
Spodnje Jarše: Cesta Petra Majdiča, Čevljarska ulica, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jarška cesta, Jelovškova ulica, Kamniška cesta št. 2, Pre-žihova ulica, Smoletova ulica, Šolska ulica in Šubljeva ulica.
Volišče je dostopno invalidom. Volišče 4.11.14
Gasilski dom Srednje, Jarše, Jarška cesta 37, Srednje Jarše
Srednje Jarše: Čevljarska ulica, Gasilska pot, Golčajska ulica, Jarška cesta, Kamniška cesta, Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Rožičeva ulica, Ručigajeva ulica, Rudniška ulica, Volfova ulica. Zgornje Jarše: Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska cesta, Kamniška cesta, Krožna cesta, Preserska cesta, Puhova ulica in Rusja-nova ulica.
Volišče je dostopno invalidom. Volišče 4.11.15
OŠ Preserje pri Radomljah, Pelechova 83, Preserje pri Radomljah
Preserje pri Radomljah: VI. ulica, VII. ulica -del od št. 1 do 14, razen št.
13,	VIII. ulica št.: 1, 2, 3, 22 in 30, Bistriška ulica, Gajeva ulica, Igriška ulica, Kajuhova ulica, Kamniška cesta, Levstikova ulica, Pelechova cesta, Staretova ulica, Tovarniška ulica, Vaška pot od št. 1 do 27, ter št. 27a, 27b, 27c, 27f , 28a, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55 in 56.
Volišče 4.11.16
Osnovna šola Trzin, I, Mengeška cesta 7b, Trzin
Trzin: Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta št.: 1, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 5a, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 12b, 12c, 12d, 12e, 12f, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, 13e, 13f, 13g in 14, Mengeška cesta in Za hribom št.: 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 10, 11, 11a, 11b, 11c, 12, 12a, 12b, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 26, 28, 30 in 36.
Volišče 4.11.17
Osnovna šola Trzin, II, Mengeška cesta 7b, Trzin
Trzin: Cankarjeva ulica, Kidričeva ulica št. 5, Košakova ulica št. 1 in 2, Ljubljanska cesta št.: 15, 16, 16a, 18, 18a, 20 in 24, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica vsa, razen št.: 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Na jasi, Onger št.: 5, 7, 9, 11, 13, 15 in 17, Partizanska ulica št.: 1, 4, 6, 8, 10, 11, 12, 14, 16, 18, 20, 21 in 26, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom, Ulica Rašiške čete vsa, razen št.: 1, 5 in 5a, Vegova ulica, Za hribom št.: 1, 1a, 2, 3, 4, 4a in 5 in Župančičeva ulica.
Volišče 4.11.18
Osnovna šola Trzin, III, Mengeška cesta 7b, Trzin
Trzin: Bergantova ulica, Blatnica, Borovec, Brezovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Kidričeva ulica vsa, razen št. 5, Kratka pot, Mlakarjeva ulica št.: 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Motnica, Ljubljanska cesta št.: 17, 19, 19a, 19b, 21, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 48, 49, 50, 51 51a, 52a in 55, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica, Ulica Bratov Kotar, Ulica Ra-šiške čete št.: 1, 5 in 5a in Zorkova ulica.
Volišče 4.11.19
Gasilski dom Topole, Topole 21, Topole. Volišče 4.11.20
Osnovna šola Mengeš I, Šolska ulica 11, Mengeš
Mengeš: Aljaževa ulica, Čopova ulica, Dragarjeva ulica, Drnovo, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Glavarjeva ulica, Glavni trg 8 in 9, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Japljeva ulica, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kolodvorska cesta vsa, razen št.: 2a, 2b in 2c, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavričeva ulica, Levstikova ulica, Medvedova ulica, Novakova ulica, Prelovškova ulica, Prešernova cesta, Sadnikarjeva ulica, Staretova ulica, Steletova ulica, Svetčeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje, Zavrti št.: 45 in 47 in Zupanova ulica.
Volišče 4.11.21
Osnovna šola Mengeš II, Šolska ulica 11, Mengeš
Mengeš: Balantičeva ulica, Detelova ulica, Glavni trg ves, razen št.: 8, 9, 13, 15 in 17, Janševa ulica, Jarška cesta, Kersnikova ulica, Linhartova cesta št. 33, Mehletova ulica, Ogrinovo, Slamnikarska ulica št.: 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 13a, 15, 17, 19 in 21, Slovenska cesta od št. 1 do 57, Šolska ulica, Šubljeva ulica, Trdinov trg št. 18 in Zavrti od št. 1 do 32 in št. 34.
VOLIŠČE 4.11.22
Dom počitka Mengeš, Glavni trg 13, Mengeš
Mengeš: Glavni trg št.: 13, 15 in 17, Kolodvorska cesta št.: 2a, 2b in 2c, Lev-čeva ulica, Slamnikarska ulica št.: 2, 2a, 4, 6, 8, 10, 12, 14 in Zavrti št.: 33,
35, 36, 37, 39, 41 in 43.
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.23
Glasbena šola Mengeš I, Trdinov trg 8, Mengeš
Mengeš: Dalmatinova ulica, Glasbilarska ulica, Grobeljska cesta vsa razen št. 100, Jelovškova ulica št.: 2, 2a, 11, 13 in 15, Linhartova cesta št. 24, Liparjeva cesta št.: 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 9, 11, 13 in 15, Slovenska cesta št.: 38a, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, 59, 61, 63, 65 in 67, Stara pot, Šubičeva ulica, Trdinov trg ves, razen št. 18, Trubarjeva ulica št.: 4, 6 in 8, Vodnikova ulica in Zoranina ulica.
Volišče 4.11.24
Glasbena šola Mengeš II, Trdinov trg 8, Mengeš
Mengeš: Baragova ulica, Cankarjeva ulica št.: 2, 4, 6, 8, 8a, 10, 12, 14, 16,
16a, 16b, 18, 21 in 23, Glavičeva ulica, Gregčeva ulica, Jelovškova ulica vsa, razen št.: 2, 2a, 11, 13 in 15, Koblarjeva ulica, Linhartova cesta št.: 1, 1a, 2, 2a, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 20 in 22, Liparjeva cesta št.: 8, 10, 12, 14, 16, 16a, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 22a, 22b, 22e, 22f, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 32a, 33, 34, 35, 36, 38, 40 in 60, Muljava, Pristava, Rašiška cesta, Ropretova cesta, Slovenska cesta št : 54, 56, 56c, 56d, 58, 60, 60b, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74, 76 in 78 in Trubarjeva ulica št. : 1, 3, 5, 7, 9 in 11.
Volišče 4.11.25
Vrtec sonček, Zoranina 5, Mengeš
Mengeš: Cankarjeva ulica št.: 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17 in 19, Grobeljska cesta št. 100, Hribarjeva ulica, Liparjeva cesta št.: 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55, 57, 65, 66 in 70, Maistrova ulica, Murnova ulica, Slomškova ulica, Slovenska cesta št.: 69, 71, 73, 75, 77, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 90, 92, 94, 96, Ulica dr. Zajca in Zadružniška ulica.
Volišče je dostopno invalidom. Volišče 4.11.26
Gasilski dom Loka pri Mengšu, Gasilska cesta 46, Loka pri Mengšu
Loka pri Mengšu: Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobe-no, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato.
Volišče je dostopno invalidom. Volišče 4.11.27
Kmečki turizem Blaž, Dobeno 9, Dobeno
Dobeno.
Volišče 4. 11.901
Domžalski dom, Ljubljanska cesta 58, Domžale
Predčasno glasovanje.
Volišče je dostopno invalidom. Volišče 4. 11.970
Domžalski dom, Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja.
Volišče je dostopno invalidom.
Republika Slovenija, Okrajna volilna komisija 11. volilnega OKRAJA 4. volilne ENoTE Anita Janjoš, univ. dipl. prav., predsednica
Datum: 29. 8. 2012 / Številka: 041-3/2012
V spomin
Franc Košenina (1913-2012)
8. septembra 2012 smo se na pokopališču v Mengšu domači, številni prijatelji, znanci in sodelavci poslovili od spoštovanega gospoda Franca Košenine, ki je s svojim prizadevnim delom pustil pečat v razvoju Krajevne skupnosti Jarše - Rodica, posebej še na kulturnem področju. Rodil se je v številni kmečki družini v Spodnji Senici pri Medvodah in po osnovni šoli obiskoval klasično gimnazijo v Šentvidu ter leta 1935 tudi maturiral. Po služenju vojske se je sprva zaposlil na železnici, kasneje pa na Zavodu za pokojninsko in socialno zavarovanje, upokojitev pa dočakal v Heliosu. Vmes si je v Preserjah z ženo Ani ustvaril družino, ki se je leta 1951 preselila v Zgornje Jarše, kjer sta si z obilo odrekanj zgradila prijeten dom za tri sinove ter hčer. Veselje do igranja ga je spremljalo od zgodnje mladosti. Tako so z njegovo pomočjo že v domači Sori zaigrali prvo igro, igral je v gimnaziji in kasneje, ko se je preselil na naše območje, pomagal hom-ški igralski ekipi - kot režiser in igralec. Po ženini smrti se je v letu 1979 aktivno vključil v različna društva, posebej v Kulturno društvo Groblje, kjer je kot režiser in igralec med drugim sodeloval v igrah Pri Hrastovih in Micki je treba moža, kot igralec pa tudi v drugih igrah. Bil je ustanovni in častni član Kulturnega društva Groblje. Zanesljivo je bil najstarejši igralec in režiser, vendar ga leta niso ovirala, da ne bi igral z vsem žarom ter s svojimi izkušnjami pomagal in vodil mlade igralce. Posebej je treba omeniti njegova prizadevanja in veliko prostovoljnega dela pri adaptaciji sedanjega kulturnega doma v Grobljah, še prej pa požrtvovalno delo pri gradnji vodovodnega omrežja in cest v delu KS, za kar je prejel tudi priznanja.
Posebej veliko ljubezen je vse svoje življenje izkazoval s svojim odnosom do kulturne dediščine. Bil je dolgoleten in zvest član skupine narodnih noš, ki je organizirana v Turističnem društvu Jarše - Rodica. Narodno nošo je rad nosil, s posebnim ponosom pa je na različnih prireditvah nosil tudi tablo Turističnega društva Jarše - Rodica. Udeležba narodnih noš na tovrstnih prireditvah mu je bila v posebno veselje, kar kaže tudi njegova izjava v enem od pogovorov: »Zadovoljen in srečen sem, ko oblečem narodno nošo in grem s prijatelji na različne etnološke prireditve. To me ohranja mladostnega in vedrega. Naj le ostane tako!« Izteklo se je bogato življenje Franca Košenine, ki se je tudi v visoki starosti 99 let rad udeleževal različnih prireditev ter mu nikoli ni bilo vseeno, kaj se dogaja okoli njega. Pogrešali ga bomo, njegovo mladostno vedrino, njegove spomine, iz katerih smo se marsikaj naučili, predvsem pa njegov nalezljivi optimizem, ki ga nikoli ni manjkalo. Hvala, spoštovani prijatelj gospod Franc Košenina, za vse, kar smo bili deležni: mi in vsi, ki so imeli srečo, da so vas spremljali na vaši bogati življenjski poti. Domačim, ki so lahko ponosni na vaše delo, pa iskreno sožalje.
Prijatelji
OBJAVE
slamnik@kd-domzale.si
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 71. letu starosti sklenila naša draga
Terezija Račič
z Gorjuše št. 14
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje in svete maše. Hvala g. župniku za lep obred, kakor tudi pogrebni službi, pevcem in društvu upokojencev.
Žalujoči: vsi njeni
Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi še plezate, zato ne žalujte moji dragi, jaz sem svoje delo dokončal.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 83. letu zapustil
Ciril Koritnik,
čevljarski mojster v pokoju
Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu.
Ä
Ljubil si zemljo, družino in dom, zdaj v miru počivaš, pri bogu je tvoj dom.
V SPOMIN
7. novembra je minilo žalostno leto, odkar se je od nas poslovil naš oče, dedek, brat in stric
Rajmund Velepič
iz Češenika
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
V SPOMIN
14. oktobra 2012 mineva leto dni, odkar je odšel od nas naš dragi
Francelj Gostinčar
- Slovenčev s Pšate
Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, imeli radi, se ga spominjate z veseljem in še vedno sočustvujete z nami.
Zelo ga pogrešamo in je v mislih vedno z nami.
Žena Fani in sin Boštjan z družino
Je čas, ki da,
je čas, ki. vzame, ja čas, ki. celi rane In je čas, ki. nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Braneta Lepenika
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče.
Hvala za vso izraženo sožalje, tople besede tolažbe in sočutje.
Vsi njegovi
Peto leto že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami. ti. Solza, žalost, bolečina te ni zbudila, ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
26. oktobra mineva peto leto, odkar nas je zapustila naša mami, hči, sestra, teta in babica
Ljubica Prelovšek
iz Štude
Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate svečke na njenem grobu.
Vsi njeni
Bremena v življenju te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si omahnila. Bolezen iz tebe vso moč je izpila, za tabo ostala je velika praznina.
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga
Rozalija Petrič
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vsa izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku Juretu Ferležu za lepo opravljen obred. Posebno se zahvaljujemo vnukinji Dragi, predstavniku PGD Žeje - Sv. Trojica in predstavniku Zveze borcev Dob za ganljiv poslovilni govor. Hvala gasilcem, praporščakom, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Vrbančič za skrbno pripravljeno zadnje slovo. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in delili z nami bolečino.
Vsi njeni

17. oktobra je minilo žalostno leto, ko za vedno si odšla, naša draga
Marija - Majda Korošec
Ostala je le praznina, ki nas še vedno boli, ni dneva, noči, da ne bi bila med nami ti.
Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke in za trenutek postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni
Ni te na vrtu več, ne med gredicami, ni te ob Bistrici več, tam med stezicami.
V SPOMIN
Pesem tvoja ni minila, v vetru zdaj odmeva, našel svoj si mir v večnosti tišine, našel večni dom, kjer ni. več bolečine.
V SPOMIN
Desetega oktobra je minilo žalostno leto, odkar nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedi in tast
Franci Gregorin
iz Goričice pri Ihanu
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate ter mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Je čas ki da. Je čas ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki. nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN
20. oktobra minevajo štiri leta, odkar nas je za vedno zapustil
Mavricij GROŠELJ
iz Krtine
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke.
Pogrešamo te!
Vsi njegovi
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami. ni.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 80. letu starosti sklenila naša draga
Ivanka Šmid
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za denarno pomoč, izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi njeni osebni zdravnici, urgenci Domžale ter osebju bolnice Petra Držaja. Posebna hvala tudi kolektivu vrtca Urša ter enoti Čebelica.
Iskreno hvala pogrebni službi Vrbančič, pevcem, izvajalcu Tišine, cvetličarni Nuša iz Vira in govornici Mariji Podbevšek. Hvala g. župniku za opravljen poslovilni obred.
Vsi njeni
Ti. ne veš,
kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 81. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, ata, pradedek, tast, brat in stric
ü
Slavko Igrec
iz Ihana, Igriška cesta 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala sosedoma Vodnov za čutne poslovilne besede.
Hvala tudi g. župniku, pogrebni službi, pevcem in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
slamnik@kd-domzale. si
OBJAVE
V SPOMIN
V mesecu novembru mineva 10 let, odkar nas je mnogo prekmalu po dolgotrajni in zahrbtni bolezni zapustila naša draga
Francka Juračič
iz Količevega
Čeprav mineva 10 let, je še vedno trdno v naših srcih.
Vsi njeni
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
V SPOMIN
27. oktobra bo dve leti, odkar si me za vedno zapustil moj dragi mož
Maks Kranar
iz Radomelj
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoča žena Berta

ZAHVALA
V 65. letu je tiho odšel naš ata
Andrej Logar
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in vso nudeno pomoč.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
Rudija Moleta
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za vso pomoč, ki ste mi jo nudili v težkih trenutkih. Hvala za darovano cvetje, sveče in denarno podporo. Hvala dr. Bankotu in urgentni službi Domžale. Hvala tudi zdravnikom in osebju Kliničnega centra PTT in nefrološkega oddelka Ljubljana. Hvala g. dr. Štruklju za lepo opravljeni pogrebni obred in besede tolažbe. Hvala pogrebni službi Vrbančič, pevcem in izvajalcu Tišine. Hvala pevskemu zboru Janez Cerar za zapete pesmi - poslovilne besede. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste kakor koli pomagali, delili bolečino ter ga pospremili na zadnji poti.
Žena Ivanka
A
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in se spomnite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 57. letu nas je zapustila draga hčerka, sestra, svakinja, teta, sestrična in nečakinja
Danica Vodlan
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, PGD Jarše -Rodica, prijateljem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala govorniku Jožetu Ručigaju in župniku Jemc Andreju za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Kdor živi v spominu drugih ni mrtev, le daleč, daleč je. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenila
Draga Judež
(1933-2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala ljudskim pevkam KD Domžale za poslovilne besede in zapete pesmi.
Žalujoči: vsi njeni
Življenje se je umaknilo spominu...
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 82. letu zapustil dragi ati, stari ata, brat, stric, tast in svak
Slavko Hribovšek
iz Preserij pri Radomljah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovane sveče, cvetje in sv. maše.
Hvala homškim in ostalim gasilcem za številno udeležbo in prekrasno spremstvo ob njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Alojzu Hostniku za lepo opravljen pogreb, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču, pogrebni službi Vrbančič in ga. Mojci Kotar iz cvetličarne na ovinku.
Vsi njegovi
Bolečina se da skriti, solze zatajiti, a podoba tvoja še živi in vedno v mislih si!
V SPOMIN
20. oktobra je minilo pet let, odkar smo ostali brez našega
Danila Seifrida
V tolažbo so nam spomini, skupna doživetja, slike, obisk groba, prižiganje sveč ter razmišljanje (ob grobu). Zato tudi hvala vsakomur, ki se za trenutek ustavi ob njegovem preranem grobu in se spomni nanj!
Vsi njegovi
Tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina Ni tvojih več besed in stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok. Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese za seboj del tebe, šele takrat se zavedaš, da ga ljubiš bolj kot sebe.
V SPOMIN
22. oktobra je minilo dvajset let, odkar nas je zapustil naš dragi
Janez Resnik
iz Škocjana
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in se ga spominjate z molitvijo in dobro mislijo.
Vsi njegovi
1
V tihi, mirni noči zaprl je oči
in ponj so angeli prišli.
Sedaj z Jezusom, Marijo v večnosti, živi
in nam božjega miru želi.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast, brat, stric, svak in bratranec
Franc Opravš
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Majdi Mihelčič Ambrož ter patronažni sestri Katarini za pomoč in sočutje pri njegovi bolezni in Marjanu Iskra za vse molitve. Hvala tudi župniku Pavletu Piberniku in gospodu Mihaelu Kališniku za darovano sveto mašo in pogrebni obred, trobentaču, nosačem in Mekinjskemu oktetu za zapete pesmi in žalostinke.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje.
Žalujoči: vsi njegovi
Zdaj se zbudi, duša moja, zvonček kmalu bo zapel, zdaj bo prišla ura tvoja, ko te Jezus bo objel.
ZAHVALA
V 84. letu je v Bogu zaspal naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
Vinko Pirnat
iz Vira, Erjavčeva ulica 6, 13. 7. 1929 - 20. 9. 2012
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena in napisana sožalja ter molitve, za darove sv. maš, darove za cerkev sv. Jožefa na Viru ter za vso sočutno pomoč in tolažbo. Iskrena hvala g. župniku Jožetu Tomšiču za obisk v bolnici, lepo bogoslužje in pogrebni obred ter duhovno tolažbo in bolniškemu župniku p. Toniju Brinjovcu za prinašanje sv. obhajila. Hvala dr. Mojci Zajc Kraševec, dr. Petru Keclju za dolgoletno zdravljenje in osebju UKC Kliničnega oddelka za travmatologijo in predstojniku prof. dr. Matjažu Veselku za zdravljenje poškodbe. Hvala kvartetu Krt za lepo petje in pogrebnemu podjetju Vrbančič. Hvala vsem, ki ste našega dragega očeta razveselili z obiski, ga spoštovali, imeli radi in v velikem številu pospremili k zemeljskemu počitku. Bog vsem povrni. Spominjajmo se ga v molitvi.
Žalujoči: žena Marinka, sinova Vinko in Roman z družinama, sestri Francka in Veri ter brata Franc in Maks z družinami ter ostalo sorodstvo
OBVESTILO: rok za oddajo
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 30. novembra 2012. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 15. novembra 2012, do I2.ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa ter komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali pa na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale »Slamnik« nenaro-čeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com
OBJAVE
slamnik@kd-domzale.si
SEZNAM PRODAJALCEV NA TRŽNEM PROSTORU V DOMŽALAH V OKTOBRU 2012
NAZIV	PRODAJNI	DNEVI
PRODAJALCA	ARTIKLI	PRODAJE
Černivec Alojzij,	mleko iz mlekomata	24 ur na dan
Radomlje
Abram Marjan,	klobase, salame,	*
Brestanica	hamburger, ocvirki, tlačenka
Svetlin Nada in Viktor,	ekološki medeni izdelki * Domžale
Martin Piskač s.p., Ljubljana Črnuče	kruh in pekovsko pecivo, keksi, testenine, slaščičarsko pecivo in flips	*
Vrabec Rikardo, Dutovlje	različna vina, likerji, žgane pijače, sok	*
Loboda Štefi, Domžale	različne vrste zelenjave	*
VI-JA d.o.o., Žalec	sveče	*
Domes d.o.o., Zajelše, Dol pri Ljubljani	mesni domači izdelki	*
Anžič Branka, Bišče, Domžale	različni polizdelki (moka, zdrob, kaša) iz pšenice, koruze, ječmena in ajde ter fižol iz lastne pridelave	*
Srček d.o.o., Lukovica	vse vrste kruha, testenin, slaščic in peciva	*
Hubat d.o.o, Mengeš	rezano cvetje, pelargonije, enoletnice, lončne krizanteme, ikebane	do 1. 11. 2012
Boštjan Plešec s.p., Depala vas, Domžale	različne vrste keksov in čokoladni izdelki: pralineji, tablice, figure	*
Križman Marjan, Ižanska cesta, Ljubljana	skuta, kisla smetana, slani siri, kajmak, tekoči sadni in navadni jogurt ter maslo	*
Zavod Jerman, Vače	suhomesnati izdelki, krvavice, pečenice	*
Kmetija - sirarna Bogataj, Gorenja vas	mleko, fermentirani mlečni izdelki, skuta, siri	*
Globočnik Dušan, Radomlje	suhomesnati izdelki (salame, klobase, pršut, bržole, krvavice, pečenice, zaseka, ocvirki)	*
Prosenc Ana, Beričevo, Dol pri Ljubljani	različne lončnice, sadike za balkone, vrtove in grobove, rezane krizanteme, zelenjavne sadike	*
Ribnikar Dušan, Nasovče, Komenda	različne vrste zelenjave	sobote
Vepro d.o.o., Mojstrana	ekološka hrana (zelenjavni namazi, začimbe, marmelade, ekološki kruh, ekološka olja ipd)	30. 10., 31. 10., 3. 11., 9. 11., 10. 11., 16. 11., 17. 11., 3. 11., 24. 11. in 30. 11. 2012
Svetek Franc, Dobrunjska cesta, Ljubljana	vse vrste zelenjave, sadje, jabolčni sok, kislo zelje, repa in kisle glave iz lastne pridelave	torki, srede, petki, sobote
Erklavec Valentin, Domžale	različne vrste zelenjave	torki, srede, četrtki, petki, sobote
Tomažin Vinko, Straža pri Raki	vino cviček PTP, modra frankinja in dolenjsko belo vino	petki
hauptman martin, Šmartno pri Litiji	različne vrste zelenjave, predelane in konzervirane vrtnine, kis, kruh, potica in pecivo, testenine in jajca iz lastne pridelave	sobote
Tratnik Jože s.p., Domžale	lončne in rezane krizanteme ter ostalo rezano cvetje, aranžmaji, mačehe	samo 1. 11. 2012
Ocvirk Petra s.p., Laško	različne vrste nogavic	prva sobota v mesecu
Miko Tamara, Senovo	sveče okrašene z voščeno folijo, vizitke in drugi dekorativni predmeti iz lastne proizvodnje	3. 11. in 24. 11. 2012
Kopač Janez,	različne vrste zelenjave	vse dni
Podgorica, Ljubljana -		
Črnuče		
Alija Škeric, Rožno, Blanca	različne vrste sadja, zelenjave, mošt in kis iz lastne pridelave	srede, petki, sobote
Opomba: Prodajalci z oznako* imajo mesečni najem zaprtih stojnic in imajo možnost prodaje vse dni obratovanja tržnega prostora.
Cenjene obiskovalce tržnega prostora obveščamo, da od 1. 8. 2012 za urejenost tržnega prostora skrbi podjetje MAZUR, upravljanje d.o.o., Vir, Domžale, ki na podlagi sklenjene pogodbe z Občino Domžale opravlja naloge upravnika tega prostora.
OBČINA DOMŽALE
Na podlagi 12. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 9/04, 7/06, 9/09) Občina Domžale objavlja
JAVNI RAZPIS
za dodelitev enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja v Občini Domžale za leto 2012
1.	Predmet razpisa
Predmet javnega razpisa je dodelitev enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja v Občini Domžale v letu 2012 za kandidate, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno bivališče v občini Domžale.
2.	Višina sredstev
Enkratne štipendije za študijska izpopolnjevanja se podelijo v skladu s proračunskimi sredstvi.
Predvideni zneski enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja:
•	710,00 EUR za magistrski študij,
•	849,00 EUR za doktorski študij,
•	570,00 EUR za ostala študijska izpopolnjevanja.
Odobreni znesek enkratne štipendije ne sme presegati dejanskih stroškov izpopolnjevanja.
3.	Potrebna dokumentacija - priloge, ki se predložijo k vlogi:
•	izpolnjen obrazec: »Vloga za dodelitev štipendije«,
•	življenjepis,
•	dokazilo o vpisu v letu 2012,
•	dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja,
•	dokazila iz drugega odstavka 7. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale:
•	dokumentacija, s katero se izkazuje posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del, potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila in podobno),
•	dokaze o vključevanju v delo društev in organizacij v občini Domžale,
•	dokazila iz 9. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale:
•	študijski program oziroma program srečanja ali obiska, povabilo oziroma napotilo ustrezne ustanove,
•	načrt financiranja projekta,
•	potrdilo o dosedanji uspešnosti.
V primeru šolanja na šoli, ustanovi ali univerzi v tujini je vlogi potrebno predložiti prevod dokumentacije ter ustrezno primerjavo vrednotenja uspešnosti študija v tujini z ocenami oz. vrednotenjem RS.
4.	Merila, ki se upoštevajo pri podeljevanju enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja:
Pri podeljevanju enkratnih štipendij se smiselno uporabljajo določbe 7. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale, ki določa merila za podeljevanje štipendij nadarjenim dijakom in študentom in kjer je med drugim navedeno, da se:
»upošteva dijakov oziroma študentov šolski oziroma študijski uspeh, pri čemer se lahko dodeli štipendija dijaku od vključno drugega letnika (2) dalje s prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu oziroma študentu od drugega letnika dalje, ki ima vsaj prav dobro (8) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen. Prednost pri izbiri imajo kandidati z višjo oceno oziroma kandidati, ki dosegajo izjemne rezultate v smislu nadarjenosti«.
Enkratno štipendijo je možno pridobiti za isti program oziroma isto stopnjo programa ali študija le enkrat.
5.	Vloga
Obvezni obrazec »Vloga za dodelitev štipendije« lahko kandidati dvignejo na vložišču Občine Domžale oziroma je objavljen na spletni strani Občine Domžale (www.domzale.si) pod rubriko Razpisi. Popolne in v roku razpisa prispele vloge se bodo obravnavale v skladu z merili in kriteriji določenimi v Odloku o štipendiranju v občini Domžale. Podelitev štipendije se izvede v upravnem postopku.
6.	Rok in način oddaje vloge
Obrazec »Vloga za dodelitev štipendije« z ustreznimi prilogami naj kandidati pošljejo najkasneje do četrtka, 15. novembra 2012. Kandidati oddajo vlogo na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljenih z naslovom pošiljatelja in označbo »JAVNI RAZPIS - ENKRATNE ŠTIPENDIJE« na naslov OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru.
Občina Domžale
Datum: 26. 10. 2012 / Številka: 1103-5/2012
Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Ihan vabi na
komemoracijo
ob dnevu spomina na mrtve,
v petek, 26. oktobra 2012, ob 11. uri
pri spomeniku žrtev nasilja in izdaje - ob pokopališču v Ihanu.
Vabljeni!
Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob, Krtina
vabi na
komemoracijo
ob dnevu spomina na mrtve,
v petek, 30. oktobra 2012, ob 16.30 uri
pri spomenikih žrtvam I. in II. svetovne vojne pri pokopališču v Dobu.
Vabljeni!
Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Vir
vabi na
komemoracijo
ob dnevu spomina na mrtve,
v petek, 26. oktobra 2012, ob 11. uri
pri spomeniku NOB ob Bukovčevi ulici.
Vabljeni!
Krajevne organizacije združenja borcev za vrednote NOB Slavka Šlandra, Simona Jenka in Venclja Perka Domžale ter krajevne skupnosti Slavka Šlandra, Simona Jenka in Venclja Perka Domžale vabi na
komemoracijo
ob dnevu spomina na mrtve,
v sredo, 31. oktobra 2012, ob 18. uri
na pokopališču v Domžalah.
Vabljeni!
Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Radomlje vabi na
komemoracijo
Ob dnevu spomina na mrtve, v sredo, 31. oktobra 2012, ob 16. uri
ob grobišču padlih v NOB v novem spominskem parku na pokopališču v Radomljah.
Združenji borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občin Domžale in Lukovica ter Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Radomlje obveščajo vse občane, da bo
spominska slovesnost ob 71. obletnici tragedije borcev Radomeljske čete na Golčaju
v soboto, 27. oktobra 2012, ob 11. uri
pri spomeniku padlim borcem Radomeljske čete na Golčaju nad Blagovico.
Vabljeni in dobrodošli!
MALI OGLASI
Prodamo hišo v Kresnicah, l. 1962, velikosti 170 m2, zemljišče 602 m2. Cena: 129.000 eur. HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale. t: 040 414 141
Šivalni stroji: servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b, Domžale. t: 041 920 149
Inštrukcije matematike in fizike v centru Domžal. t: 031 504 357
Inštrukcije matematike za OŠ, SŠ in GIM pri vas doma. t: 040 168 454
Prodam rabljen invalidski voziček in nekaj lesenih polken za kak vikend. Cena po dogovoru. t: 01 722 85 13
Prodaja 60 m2 stanovanja na parceli 2/8 Dragomelj, 8. 11. 2012, za 30.900,00 eur, na sodišču Domžale v ln 136/2012, in na parceli 2/9 polovico delavnice s stanovanjem, zgrajeno l. 1989, skupaj 75 m2, za 52.500,00 €. t: 030 242 295, Lidija
Male oglase sprejemamo v času uradnih ur (vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi popoldan med 14. in 16. uro) osebno v uredništvu ali pisno v nabiralnik oz. po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si.
slamnik@kd-domzale.si
RAZVEDRILO
PISMA BRALCEV
OGLASNO SPOROČILO
V prihodnje nič o veteranih brez veteranov
KOMENTAR POSLEDIC ZAKONA O URAV-NOTEŽNJU JAVNI FINANC ZA VETERANE VOJNE ZA SLOVENIJO Zloglasni ZUJF je prizadel veliko večino prebivalstva Slovenije, med drugim tudi veterane vojne za Slovenijo. Odvzema namreč večino pridobljenih pravic. Tako smo vsi sedaj od Upravne enote prejeli ODLOČBO, s katero se nam s prihodnjim letom ukinja pravica do nadomestila do dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Izjeme so le tisti, ki ob dopolnitvi 55. leta prejemajo veteranski dodatek na podlagi cenzusa, ki zaradi prenizkih dohodkov to omogoča. Skratka, to je kategorija posameznikov, ki jim tako ali tako družba omogoča preživetje s pomočjo posameznih socialnih korektivov.
Veterani vojne za Slovenijo se zavedamo, da je potrebno varčevati. Ne zdi se nam prav, da o ukrepih, ki nas prizadevajo, nimamo nobenega verodostojnega sogovornika. Želeli smo se pogovoriti s posameznimi poslanskimi skupinami, vendar smo razen ene izjeme iz opozicije naleteli na gluha ušesa. S takšnim početjem in takšnimi ukrepi se zanika prispevek vseh veteranov (tudi pol. društva SEVER) za samostojno Slovenijo. PRISPEVKA VETERANOV, KI SO Z OROŽJEM V ROKI BRANILI NOVO NASTAJAJOČO DRŽAVO, NAM NE MORE VZETI NIHČE, Z NOBENO PRETVEZO ALI ZASTRAŠEVANJEM, ŠE NAJMANJ PA Z ODVZEMOM FINANČNIH SREDSTEV! Pripravljeni smo na dialog, ponujamo, kot
PISMA BRALCEV
Agelčkova hiša tokrat popustila pod silo razmer
Angelčkova hiša v Prelogu, čisto blizu nadvoza čez avtocesto, se je dolgo časa upirala zobu časa, še bolj stanovalka, ki je bila v njej, a tokrat je bagerju, ki je prišel nad-njo, popustila.
Stanovalka, starejša gospa samosvojih navad, je bila iz hiše, če smo le-to lahko še tako imenovali, deložirana. Spomnimo se, tako hiša, tako kot zemljišče, na katerem je stala, je last Republike Slovenije. Dolgo časa je trajalo, da so se na naše pozive od-
nagradna križanka 12
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
V tokratni številki nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale, nagrade pa so:
3 x dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za sezono
2012/2013
zvali ustrezni državni organi, a tudi to smo dočakali. Edina prebivalka, te za bivanje v njej, neprimerni hiši je bila začasno premeščena v prostore Občinskega rdečega križa, od tam v Dom upokojencev Domžale in zaradi neprilagodljivosti okolju, v katerem se je znašla, kasneje napotena na bolnišnično zdravljenje v Psihiatrično kliniko v Ljubljani.
Nič kaj obetavna selitev, upamo, pa da še vseeno bolje, kot končati svoj življenj-
nagradna križanka 11
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 11-2012
Aljo Music, Cesta Radomeljske čete 8,
1235 Radomlje prejme brezplačni vikend
najem vozila Honda Civic,
Otilija Smrekar, Ljubljanska cesta 9B,
1241 Kamnik prejme plastično ročko 4 l
olja Supreme SLX,
Janez Rom, Žeje 35, 1233 Dob prejme
plastično ročko 4 l olja Supreme GTX,
Franc Kerč, Šaranovičeva 42, 1230
Domžale prejme preventivni pregled
vozila z meritvami.
Nagrade podarja:
Novi avto center d.o.o., Radomlje.
Rešitev križanke: Vabljeni, Honda
Civic limuzina na zalogi
nagradna križanka
12
Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2 1230 Domžale
BKS Bank odprla novo poslovno enoto
možnost prepolovitev sredstev za zdravstveno varstvo. Razumeli bi tudi, da se določeno obdobje, npr. za dobo dveh sušnih let zamrznejo ukrepi in se po določenem času stvari prevetri. Ta pomoč je za nas tudi simbolnega pomena, saj v praksi vemo, da če nisi zaveden v nobenih finančnih dokumentih, TE ENOSTAVNO NI!
Predsedstvo ZVVS je ponovno izkazalo pripravljenost za sodelovanje pri iskanju najbolj ustreznih rešitev pri zaščiti pravic svojih članic in članov. V primeru, da do tega ne bo prišlo, bo o nadaljnjih ukrepih odločal izredni Glavni zbor kot najvišji organ Zveze veteranov vojne za Slovenijo.
OZVVS Domžale, Janez Gregorič
Avstrijska BKS Bank na slovenskem trgu daje pozitiven signal. V četrtek, 4. oktobra 2012, je potekala slovesna otvoritev nove poslovne enote v Domžalah, ki sovpada s privlačno otvoritveno ponudbo.
Otvoritvene slovesnosti v prostorih nove poslovne enote v Domžalah so se udeležili številni gostje, ki so jih pozdravili članica uprave dr. Herta Stockbauer ter vodja BKS Bank, Bančne podružnice, Boštjan Dežman in mag. Alexander Novak. »Slovenskemu trgu zaupamo in se veselimo, da lahko svojim strankam v Sloveniji ponudimo še eno poslovno enoto,« je povedala članica uprave dr. Herta Stockbauer. Uradni uvodni del s pozdravnimi besedami je BKS Bank nadaljevala z dobrodelno donacijo Društvu rejnic in rejnikov Domžale.
BKS Bank je na slovenski trg stopila že leta 1998, ko je bila v Ljubljani ustanovljena družba BKS-leasing d. o. o. Kmalu za tem je odprla predstavništvo, leta 2004 pa prvo podružnico. Danes ima podjetje v Sloveniji okrog 70 zaposlenih, strankam pa so poleg domžalske na voljo še štiri poslovne enote (Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Trnovo, Celje in Maribor).
Omeniti velja tudi, da je časnik Moje finance v septembru že drugič zapored BKS Bank, Bančno podružnico izbral za najugodnejšo banko za potrošnike v Sloveniji. Fotografija 2: Direktor BKS Bank AG, Bančne podružnice v Sloveniji, Boštjan Dežman, članica uprave dr. Herta Stockbauer, vodja poslovne enote Marat Sedlak in predsednica Društva rejnic in rejnikov Domžale Matejka Pestotnik
RTA
ski ciklus pod ruševinami sesedajoče se, popolnoma nevzdrževane hiše. Občina Domžale je že pred časom zaprosila ustrezne državne organe za prenos lastništva omenjenega zemljišča v sklad občinskih zemljišč, vendar do sedaj še ni prišlo do ustreznega dogovora. No, takšna je bila usoda ene izmed podrtij v ihanski KS, imamo jih kar še nekaj...
Janez Gregorič
nagradna križanka 10
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 10-2012
Zvonka Slapar iz Dola pri Ljubljani (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2012/2013) Majda Učakar iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2012/2013) Bernard Štamcar iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2012/2013) Nagrade podarja:
Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Rešitev križanke: belfast, london, Cardiff, glasgow
OGLASNO SPOROČILO
Nastajajoča soseska Gaj Preserje pri Radomljah
SGP Graditelj d.d. v novo nastajajoči soseski Gaj Preserje pri Radomljah zaključuje izgradnjo prvih dveh večsta-novanjskih objektov, ki bosta dokončana in pripravljena za izročitev končnim kupcem v decembru letošnjega leta. V objektu z oznako A1 je 34 stanovanjskih enot v velikosti od enosobnega do pet-sobnega stanovanja, v objektu L pa 14 stanovanjskih enot v velikosti od dvosob-
nega do štirisobnega stanovanja. Nekaj stanovanj je že prodanih, nekaj pa jih še čaka na kupce, zato investitor izgradnje 9. in 10. novembra pripravlja DNEVE ODPRTIH VRAT, kjer vam bodo posamezna stanovanja in sosesko z veseljem podrobneje predstavili. Več informacij o razpoložljivih stanovanjskih enotah ter predstavitev stavb in soseske si lahko ogledate tudi na www.gajpreserje.si.
PQMD t AHANidfttE f ujuiu. U TpliplL U U»¥«Uh fkiilt, üJ AUFD V-bülQlrLkj uiir-iii hkILt (NlKLliiJ, KSIP ™ DH-VP |u uruL Ell itmilLki tltrtUll, DN-FjiAlptML E ui. 5-TC LA d-rl t i'uiniki ni*l-r UCIr »t. TEflREM-lrddki, d* hfltiT k pinJt t Vile J-jp|m'I
Prihranite
pri ogrevanju
Preklopite na zemeljski plin z novo plinsko pečjo in izkoristite ugodnosti
Investicijo^
odplačujte s
prihranki!
Paket zemeljski plin 25 kW za 50 € na mesec za obdobje 52 mesecev.*
Paket zemeljski plin 36 kW za 54 € na mesec za obdobje 52 mesecev.*
Paket vsebuje:
NOVO PLINSKO PEC
(3-letna garancija)

IZDELAVO PROJEKTA
50€
*
* Velja za paket 25 kW, ** cene ZP so preračunane na dan 5. 10. 2012
Ponudba velja do 31. decembra 2012 za odjemalce, ki se priklopijo na omrežje zemeljskega plina v lasti družbe Petrol, d.d., Ljubljana.
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
na me^c
(((•0802266)
-1- 100 % POPUSTA ZA 200 m3
ZEMELJSKEGA PLINA
4- GARANTIRANO ZNIŽANO CENO
ZEMELJSKEGA PLINA PO 0,3980 €* DO KONCA KURILNE SEZONE
oz. DO 30. 4. 2013
Več informacij na www.petrol.si/energija-za-dom.
Petrol, d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana, www.petrol.si | plin@petrol.si
Varčno in enostavi
ogrevanje na zemeljski plin
Z zamenjavo kurišča s kurilnega olja na zemeljski plin, s prihrankom prehoda na nov sistem ogrevanja pokrijete investicijo v novo plinsko peč in dodatno privarčujete.
Petrol je v vaši občini uredil tehnično napeljavo za zemeljski plin, ki omogoča izbiro za nov sistem ogrevanja. Ta omogoča visok izkoristek ogrevalne energije, kompaktno izdelavo moderno oblikovane plinske peči s sestavnimi deli najvišje evropske kakovosti in armaturno ploščo za preprosto uporabo. Ogrevanje z zemeljskim plinom je učinkovitejše in tudi okolju prijaznejše, saj oddaja precej nižje emisije. Sprememba sistema ogrevanja v hiši še zdaleč ni zapleten tehnični projekt. Strokovnjaki izdelajo notranjo plinsko napeljavo strokovno in hitro, demontirajo in odpeljejo stari ogrevalni kotel, pri čemer stranki družba
200
PRIHRANEK
23 €
50 €
52 MESECEV
100 % popusta za 200 m3 zemeljskega plina;
dodatno znižano ceno zemeljskega plina do konca kurilne sezone; dodatne ugodnosti v višini do 320 EUR
takojšnega nakazila na Petrol klub kartico.
Ob povprečni mesečni porabi kurilnega olja 167 litrov (letna poraba kurilnega olja 2000 litrov) je strošek ogrevanja 175 EUR na mesec, pri ogrevanju z zemeljskim plinom pa je strošek ogrevanja 102 EUR na mesec (izračun upošteva 101-odstotni izkoristek kondenzacijske plinske peči). Prihranek pri ogrevanju z zemeljskim plinom je najmanj 73 EUR na mesec.
Z ogrevanjem na zemeljski plin bo po 52 mesecih vaš mesečni strošek ogrevanja kar za tretjino nižji. Z mesečnim prihrankom takoj pokrijete celotno mesečno vrednost kredita za Paket zemeljski plin in obenem privarčujete!
PRIHRANEK
73 €

Z novim sistemom ogrevanja z zemeljskim plinom bo hiša še naprej topla, a prijaznejša do okolja in družinskega proračuna.
175 €■ 102 €
KURILNO OLJE ZEMELJSKI PLIN	ZEMELJSKI PLIN
Energent in mesečni strošek v EUR
Vse cene so preračunane na dan 5. 10. 2012.
PETROL
Energija za življenje
Petrol ponuja tudi
23 €
50 €

www.gajpreserje.si