i
i
“1151-Kilar-0” — 2010/7/19 — 9:50 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 20 (1992/1993)
Številka 6
Strani 330–331
Bogdan Kilar:
450 LET HELIOCENTRIČNEGA SISTEMA
Ključne besede: astronomija.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/20/1151-Kilar.pdf
c© 1993 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
OC-Oll"'ll"7"lO, ,_, I" _I Il_1 tun
450 LET HELlOCENTRIČN EGA SISTEMA
Letos mineva 450 let od izida knjige Nikolaja Kopernika De revolution-
ibus orbium coelestium (O kroženju nebesnih teles) . Knjiga je izšla 1543
v Niirnbergu (tega leta je Nikolaj Kopernik tudi umrl). Kopernik , po ro-
du Poljak , se je rodil 19.2 .1473 v mestu Torunj na Poljskem. 5tudiral je v
Krakovu , pa tudi v Bologni, Padovi in Ferrari , in sicer medicino , matematiko,
astronomije, pravo, bogoslovje in klasične jezike.
Kopernik se je začel zanimati za astronomijo že kot dijak . Med študijem
v Italiji se je seznanil z mnogimi izobraženci, ki so dvomili v Ptolemejev
geocentrični sistem (Klavdij Ptolemej iz Teb, rojen v začetku 2.stoletja po
Kr.). Zavzemali so se za heliocentrični sistem grškega filozofa Aristarha
iz Samosa , ki je živel v 3. stoletju pred Kr. , vendar je bil njegov sistem
pozabljen . Tudi Kopernik sam je dvomil v geocentrični sistem , saj se mu je
zdelpreneroden in premalo skladen, da bi lahko veljal za končno resnico o
zgradbi vesolja . Ptolemejev geocentrični sistem je uporabljal kar 79 pomožnih
krogov , daje lahko pojasnil navidezna gibanja planetov med zvezdami!
Ko se je Kopernik vrnil iz Italije v domovino , je opravljal službo kanonika
varmijskega kapitlja s sedežem v kraju Frombork - mestecu ob Baltiškem
morju . Bavil se je z upravljanjem kapitlja . Večina kanonikov v tistem času ni
bila posvečena v duhovn ike . Tudi Kopernik sam ni bil duhovnik . V Fromborku
se je skoraj 35 let bavil s heliocentričnim sistemom. Rezultat teh študij je že
omenjena knjiga, ki je omogočila nov pogled na svet, nove filozofske smeri ter
razvoj astronomije in fizike kot znanosti. Knjiga spada danes med najslavnejše
knjige v človeški zgodovini. O tem seveda Kopernik ni ničesar vedel niti slutil.
Pripovedujejo , da je prve odtise svoje knjige videl na smrtni postelji .
V knjigi razkriva Kopernik za tisto dobo revolucionarna spoznanja .
1.) Zemlja se vrti okoli svoje osi enakomerno od zahoda proti vzhodu.
To gibanje imenujemo vrtenje (rotacija) Zemlje . Venem dnevu se Zemlja
zavrti enkrat , kar povzroča navidezno gibanje zvezd in Sonca v obratni smeri,
Lj. od vzhoda proti zahodu, seveda prav tako venem dnevu . Izmenjava
dneva in noči je torej odraz vrtenja Zemlje .
2.) V središču vesolja je Sonce in ne Zemlja.
3.) Zemlja je eden od planetov in se enakomerno giblje okoli Sonca
(revolucija) po krožnici , ki so jo v geocentričnem sistemu imeli za tir Sonca
okoli Zemlje .
331
4.) Planeti Merkur, Venera , Zemlja , Mars , Jupiter in Saturn enakomerno
krožijo okoli Sonca v raz/ičnih razdaljah in z različnimi obhodnimi dobami .
5.) Razdalje zvezd od Zemlje (in Sonca) so tako velike, da gibanje Zemlje
okoli Sonca ne vpliva na njihovo navidezno medsebojno razporeditev na nebu .
Kopernik je pravilno sklepal, da so pent/je in zavoji, ki'jih planeti opisujejo
na nebu med zvezdami : le posledica relativnega gibanja planetov in Zemlje.
To so torej le navidezna gibanja , odvisna od razli čnih hitrosti in oddaljenosti
planetov od Sonca in od Zemlje.
S/avni učenjak j e izračunal (srednje) razdalje planetov od Sonca in to
v enotah (srednje) razdalje Zemlja-Sonce. Te vrednosti so bile znane že
Ptolemeju , le da so bile razumljene na drugačen način . Kopernik je torej
podal dokaj dober model Sončevega sistema .
Svoj sistem je izpeljal iz opazovanj , predvsem pa na osnovi premišljeva-
nja . V knjigi je sistem prikazan kot hipoteza, brez zveze s stvarnostjo, in le
kot udobnejši način za izračunavanje leg planetov . To je bilo zelo verjetno
zaradi tedaj stroge cerkvene cenzu re. Zgodovinske raziskave o Kopernikovem
življenju in delu pa kažejo , da je Kopernik brez dvoma verjel v svoj sistem kot
v stvarnost .
Ob svojem izidu - danes slavna knjiga - ni zbudila veliko pozornosti. Niti
cerkvene oblasti je niso "opazile" . Kopernikova knjiga je prišla na indeks
(prepoved razširjanja in č i t a nj a ) šele 73 let po izidu , to je leta 1616 , in
sicer zaradi Galilejevih odkritij ob opazovanjih zvezdnega neba. Katoliške
oblasti so tedaj menile , da trditve v knjigi niso v skladu s Svetim pismom
in da nasprotujejo veri. Prepoved knjige je ukinil papež Benedikt XIV leta
1757 . Leta 1833 pa je bila ukinjena prepoved razširjanja in čitanja vseh spisov
Kopernika , Galileja in Keplerja .
Omeniti velja , da sta Ptolemejev (geocentrični) in Kopernikov (heliocen-
trični) sistem v kinematičnem smislu (gibanje brez vzrokov) enakovredna . Le
v dinamičnem smislu (upoštevanje sil) je geocentrični sistem zgrešen. Znano
je , da se planeti gibljejo okoli Sonca po elipsah (kar je ugotovil šele Kepler
leta 1609) , in sicer s hitrostmi, ki niso stalne, ne pa enakomerno po krožnicah ,
kot trdi Kopernik. Manj pa je znano, da Kopernik uporablja v svoji knjigi
še vedno 34 pomožnih krogov (ki nimajo nobene zveze s stvarnostjo) , da bi
pojasnil navidezna gibanja planetov med zvezdami . Le dolgo je tudi znano ,
da Sonce ni v središču vesoljstva (kot trdi Kopernik) , ampak je le ena od
mnogo milijard zvezd v naši Galaksiji . V tem smislu torej Kopernikov sistem
ne drži popolnoma.
Bogdan Ki/ar