ISÏ^VENSKASTRAM 6. novembar 1978-Naše Novine - 9 PIŠETA IN UREJUJETA: Lojze Košorok in Pavla Gruden DRAGE KONKLAVE ŽRTVE SIROMAŠTVA Na svetu še danes živi okrog 750 milijonov ljudi v skrajni bedi. Ti ljudje niti nimajo najosnovnejše hrane, niti minimalne zdravstvene zaščite in so brez kakršne koli možnosti in sposobnosti, da bi imeli delo. To so žrtve siromaštva, to je beda brez nade, da bi se Siromaštva rešili. Kljub napredku in hitremu gospodarskemu ritmu, prepostavljajo da bo leta 200 še vedno 600 milijonov ljudi v skrajnem siromaštvu. Približno tako izjavo je dal generalni direktor Mednarodne banke McNemara. Ta banka je specializirana, da pomaga siromašnim deželam v njihovem razvoju. Poštene besede, ki jih je izgovoril v svojem govoru ter situacijo siromaštva v svetu ožigosal kot škandalozno. Zanimivo je, če. že ne paradoks, da ja ta isti Mr McNemara bil za časa vietnamske vojne, obrambni minister ZDA. In kot tak poznan iza časa ko so v Vietnamu padale nepalne bombe. V svojem govoru je tudi opomnil in dejal, da bogate države zapirajo možnost uvoza proizvodom iz siromašnih dežel. Države tretjega sveta, kar pomeni tri četrtine svetovnega prebivalstva, izvažajo samo dva odstotka svojih proizvodov v bogate države. DoČim industrijsko razvite države prodajo petkrat več v siromašnejše dežele. Države tretjega sveta potrebujejo klientelo, da bi razvijale nove aktivnosti in zagotovile delo svojim pre-bavalcem. Drugi opomin, ki ga je navedel v svojem govoru: da najbogatejši najmanj vlagajo v siromašnejših deželah, torej McNemara je imel hrabrost, da javno pribije na križ sramote ZDA, ZR Nemčijo in Japonsko, češ da že z neznatno finančno pomočjo tretjemu svetu, postopno zmanjšujejo njih mogočnost razvijanja in napredka. NOVICE IN ZANIMIVOSTI PRED 750. OBLETNICO KAMNIKA KAMNIK-Leto se nagiba h koncu in Kamničani se že pridno pripravljajo na praznovanje 750-letnice svojega kraja, ki bo prihodnje leto. Odbor za praznovanje je že ocenil dosedanje delo in priprave na ta velik dogodek ter sprejel tudi okvirni program številnih akcij in kulturnih prireditev v jubilejnem letu. Še posebno skrb so posvetili lepšemu videzu mesta, saj zidarski mojstri pridno obnavljajo pročelja starih hiš, ostrešja, portale in drugo, kar bo dalo temu srednjeveškemu mestecu svežino in prikupen videz. Prav tako pa niso pozabili na okolico hiš, vrtove, parke in zelenice, ki jih čistijo in lepo urejajo. USPEŠNA SLOVENSKA PODJETJA V BEOGRADU BEOGRAD-Slbvenska podj-jetja, med katerimi imajo številna svoj sedež v Ljubljani (Litostroj, Saturnus, Te-rmika, Emona, Slovin itd.) dosežejo letno v Beogradu za 10 milijard novih dinarjev prometa. 60 MILIJARD LIR ZA PROSTO CONO RIM-Italijanska vlada je odobrila dva zakonska akta, ki izhajata iz italijansko-ju-goslovanskih osimskih sporazumov. Prvi dokument določa 60 milijard lir za razvoj proste industrijske cone pri Trstu, drugi dokument pa določa 15 milijard lir za razvoj tržaške luke. Na podlagi že prej sprejetih zakonskih ukrepov je dobila pokrajina Furlanija-Juiijska krajina na voljo 300 milijard lir. PROTESTNO ZBOROVANJE V KRIŽU TRST-Pred spomenikom padlih partizanov v Križu je bilo množično zborovanje, katerega udeleženci so obsodili fašistično divjanje, med katerim so prejšnji teden spomenik razbili. V isti noči so fašisti razbili tudi spomenik na Bazovici, poškodovali ploščo padlim partizanom na Padričah in spomenik miljski partizanski Ali Vi voda. Na zborovanju v Križu so obsodili vse tiste, ki skušajo ustvariti ozračje nezaupanja ter kaliti prijateljstvo in sodelovanje med Italijani in Slovenci. VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI BEOGRAD-V Srbijo je prispel tradicionalni vlak "Bratstva in enotnosi" iz Slovenije, ki je na obisk v 30 občin Srbije pripeljal 1.250 udeležencev te plemenite manifestacije iz 28 slovenskih občin. Med potniki je tudi 850 nekdanjih izseljencev, ki bodo v Srbiji obiskali družine, ki so jih leta 1941 prisrčno sprejele potem, ko so jih fašistični zavojevalci izgnali iz Slovenije. Izvolitev dveh papežev v kratkem razdobju je težko prizadela blagajno male vatikanske državice. Vsako us-toličenje novega poglavarja katoliške Cerkve požre ogromne vsote, katere se potrošijo na priprave, ceremonije in proslave. Uradnih podatkov za to ni, a nekateri strokovnjaki in novinarji približno izračunajo izdatke kot dohodke, ki se iztekajo ali pritekajo v vatikansko državno blagajno. Italjanska revija EPO-CA je prinesla zanimive podatke o izdatkih, ki so jih imeli letos v- zvezi izvolitve dveh papežev. V Vatikanu je zaposlenih nad 3 tisoč ljudi, ki so dobili po izvolitvi papeža Janeza Pavla I. povišano plačo za 200 tisoč lir. Ogromni stroški so ob pogrebu in volitvah papeža, tokrat je delalo 1100 akreditiranih novinarjev, ti so dnevno natisnili preko 92 tisoč strani raznih poročil, pisali življenjepise raznih kardinalov, tisoče izvodov molitvenih njižic za pogreb itd. Ob smrti papeža se delajo in tudi plačajo nadure, nekaterim kardinalom iz siromašnih škofij iz Azije, Afrike in latinske Amerike se plačajo vsi potni stroški iz Vatikanske blagajne. Kot se plačajo vsi stroški bivanja kardinalov za časa pogreba in konklava. Nedavno je vatikanski minister za finance, kardinal Egidio Vagnozzi izjavil, da je državni proračun negativen že od leta 1973. in da se za letošnje leto predvideva deficit 12 milijard lir. Poleg omenjenih izdatkov so regularni izdatki za vzdreževanje palač, muzejev, knjižnic in drugih prostorov, kar požre ogromno denarja. Najmanjša plača vatikanskega uslužbenca je 400 tisoč lir in se vzpenja do 800 tisoč. Vzdrževanje papeških nunciatur, pomoč raznim misijonom okrog po svetu, so tudi prilično veliki izdatki. Vendar po drugi strani ima Vatikan tudi svoje dohodke, na primer od muzejev in od stanarine palač v Rimu je prineslo leta 1975. 15.5 milijard lir dobička. Poseben dohodek je takoz-vani Petrov novčič, kateri prihaja iz vseh delov sveta in je začasa Janeza XXIII. iznašal letno 13 milijard lir, za časa Pavla VI. so ti dohodki padli kar za dve tretine-nemara inflacija? Vatikanski bančniki in finančniki (Antonetti in Arge-ntieri) se bavijo tudi z investicijami. Ko je dobil papež leta 1929. od Mussolinija 740 milijonov lir, se je ta vsota do današnjega dne oplodila na 350 milijard lir. Za investicijami se je svoje-časno bavil tudi ameriški škof Pavel Marcinkus iz Či-kaga, njega celo obtožujejo špekulacij, češ, da je ilegalno investiral v inozemstvu. To niso nepomembne obtožbe, ker se ves dohodek mora po papeževi odločbi razdeliti za karitativne namene. Tako danes Sveta stoli-ca ne sme kupovati delnic na. pr. pri tovarnah zdravil, katere proizvajajo medicine, ki se ne skladajo s katoliško moralo (kontracepcijske pilile itd.). Zato mesto v Italiji investirajo največ v ZDA, Kanadi, Švici in Zapadni Nemčiji. Vsako leto se praznuje po vsem katoliškem svetu misijonska nedelja, tu je n. pr. leta 1975 prišlo v vatikansko blagajno 42.3 milijarde lir. Dohodki prihajajo tudi od drugod, od poedinih katoliško nacionalnih skupnosti. Najradodarnejša je bre-zdvoma ona v ZDA. "Rel-igius Communities Trust" je preteklo leto zbrala od ameriških katoličanov kar 300 milijard lir. Seveda tudi izdatkov ni ravno malo, vendar se še ni biti kot vidimo, da bi Vatikan bankrotiral, kvečjemu nasprotno. VABILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DUHOVNIKOM LJUBLJANA-Odnosi med družbo in verskimi skupnostmi v Sloveniji so dobri -je ugotovil koordinacijski dobor za urejanje teh odnosov pri socialistični zbezi delovnega ljudstva Slovenije. Položaj vernikov je zelo pomembno vprašanje v slovenski družbi, ki ie dobrih enainštirideset let poudarja in v praksi tudi čedalje bolj dokazuje, da verska pripadnost ni in ne more .biti nikakršna ovira za akcije slovenskega naroda v celoti. S tem dejstvom se bo začela 18. oktobra v slovenskem parlamentu razpravo o izvajanju zakona o verskih skupnostih - taka razprava je prvič na dnevnem redu nove delegatske slovenske skupščine. Zmanjšanje prekrškov v zadnjem času v zvezi z vero ( njeno zlorabljanje ali pa nastopanje proti njej) je resnično dejstvo, kar obstoja nov zakon, še pomembnejše pa je, ali zakon o verskih skupnostih resnično prispeva k svobodi nasploh, veroizpovedi pa še posebej. Da je manj prekrškov, je vsekakor zasluga demokratične ljudske akcije v krajih, kjer iščejo rešitve v strpnem dogovarjanju. V sekcijah socialistične zveze, katerih cilj je angažiranje čimvečjega kroga javnosti pri obravnavanju in odpravljanju raznih problemov, naj bi bolj kot doslej sodelovale tudi verske skupnosti, in to ne le v koordinacijskih odborih za urejanje odnosov med slovensko samoupravno družbo in cerkvijo, pač pa tudi pri obravnavanju vseh drugih problemov, kjer se lahko interesi verskih skupnosti ustvarjalno uveljavljajo v družbeni akciji, na primer pri vprašanjih spomeniškega varstva, kulture, humanitarnih dejavnosti pa tudi pri vprašanju kulture slovenskega jezika. Republiška konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je zastopnike verskih skupnosti že povabila k sodelovanju v pripravah na posvet o slovenščini. Duhovniki in drugi zastopniki verskih skupnosti naj bi poslej bili tudi bolje zastopani v konferencah in forumih socialistične zveze Slovenije na vseh ravneh. ¿>A>A'77C//Wf? c?¿s Kar po domače Nenavadna zavrzetost čla- vete, posebno kar se tiče nov komisije, ki so sestavili pripomočkov za poučeva- poročilo Participation v sv- nje. rho zboljšanja življenjskih Komisija upa, da bo naša pogojev, ki jih Avstralija država, če bo sledila predl- nudi priseljencem, mi vrača ogom v Poročilu, do leta upranje, da bo ljubezen sp- 1988, imela zadovoljivo šte- et našla pot med človštvo. vilo učiteljev, ki bodo kval- Očitno je, da so to Poročilo ificirani za poučevanje jezi- pripravili in vsa tozadevna kov v rednih šolah. Komisi- raziskovanja vršili človekolj- ja živo priporoča izmenjavo ubi, kajti iz vseh njihovih obiskov med australiskimi predlogov naši državni upr- in prekomorskimi šolskimi avi (NSW) je razvidno, da oblastimi v izmenjavo in pr- so imeli v vidiku ne samo imerjavo šolskih programov zboljšanje današnjega šolsk- v svrho boljšega sodelova- ega sistema ampak tudi zb- nja med Avstralijo in toza- oljšanje odnosov med starši devnimi državami. Jugoslav- in otroci. Šolski sistem kot ija in Avstralija sta v tem smo ga še nedavno poznali pogledu že ustvarili tesen je imel za cilj asimilacijo, odnos in upati je, da bomo posledica česar je bila še posebno mi izseljenci delež- večja odtujenost med straši- ni bogate pomoči s strani priseljenci in njihovimi otr- 'naše domovine kar se tiče oci, kot pa odtujenost med knjig primernih za poučev- starši in otroci današnje dr- anje naših jezikov pod pog- užbe na splošno. Ker se tak oji primernimi za Avstrali- šolski sistem niti malo ne jo. ozira na kulturne vrednote Komisija smatra, da bo priseljencev, otroci, ki so poteklo deset let predno bo rojeni v tujini a morajo zrel zadovoljiv kader učitelj-brez znanja angleščine nad- ev za poučevanje "etničn-'aljevati šolanje v angleščini, ¡h" jezikov na rednih šolah, zaostajajo v znanju za ang- kajti v svojem raziskovanju losaksonci pri čemur, kar je so člani komisije naleteli na popolnoma razumljivo, se predsodke celo s strani avst-jim rodi občutek manjvred- ralskih učiteljev, kar je zelo nosti. Temu sledi pomanjk- razočarljivo. Učiteljstvo pri-anje spoštovanja do staršev pada med takozvano inteli-in sorojakov, do lastnih ku genco. Ta naj bi bila brez lturnih dediščin med kater- predsodkov ... Naj navedem imi je na prvem mestu roj- samo eden teh žalostnih prstna govorica. imerov. Človek, ki se svoje govor- Upravnik neke šole je ko- ice sramuje in jo preneha misiji izjavil, da bi ne dal negovati a ne pozna noben- niti ene šolske zgradbe na ega drugega jezika, ta nima razpolago emigrantom, češ, nobene možnosti za nadalj- da "pridejo iz krajev, kjer ni duhovni razvoj in širjenje vsi vozijo vozove in so tuk- obzorja. Tak človek obtiči v aj krivi vseh prometnih ne- samemu sebi in sebi enaki sreč", družbi. A svojim otrokom Neki drugi učitelj, ki je služi le kot slab primer. A sicer pokazal zanimanje za kar je najslabše, ne more "etnične" otroke, pa je iz- jim biti niti malo v pomoč javil posebno za eno etnič- pri šolanju. Taki starši celo no skupino, da so "osnov- povečajo razdor, ki ga je no divjaki ... da prihajajo tujina napravila med njimi iz jam", in njihovimi otroci. To je Zaradi takih in podobnih tudi največji vzrok, da je izjav je Komisija za Etnične Komisija za Etnične zadeve zadeve predložila naši drža- izdelala načrt za bodoči šol- vni upravi, da uvede tečaje ski sistem s pomočjo kate- za sociološko usmerjen po- rega naj bi prišlo do zbli- uk o emigranstkih grupah v žanja med starši in otroci in NSW. med izseljenci in tukaoj roj- Komisija se dobro zaveda enimi državljani. Kot prvi velikih zaslug, ki so jih korak k temi zbližanju so etnične šole deležne s strani za leto 1978. uradno prizn- dobrovoljnih pomočnikov, ani izpiti na višjih šolah iz in predlaga uvedbo serije češkega, madžarskega, latvi- dvodnevnih tečajev, ki naj jskega, litvanskega, poljske- bi te delavce usposobili za ga, srbo-hrvatskega, tur*.ke- administrativno delo v etni- ga in ukrajinskega jezika, čnih šolah in za razredni Člani komisije, ki je sesta- pouk. Komisija izjavlja, da vila Poročilo se posebno je delo teh ljudi od neprec- zavzemajo za vpeljavo arab- enljive vrednosti za integra- ščine in slovenščine v uradni cijo emigrantskih otrok v pouk na srednjih šolah, v šolsko življenje. Upajmo, bližnji bodočnosti, za kar da so jim tudi starši za to so zelo dobri izgledi. Zavz- res hvaležni, emajo se tudi za estonski in macedonski jezik, vander UTRINEK jim je to delo otežkočeno, ker nimajo odbora, ki naj Pot vase sebi iščem bi pripravil program za po- skozi notranje vesoljstvo učevanje teh dveh jezikov. kamor vodi misel me Kot najboljši primer v svrho takega zbližanja komisi- za čelom plameneča ja navaja v Poročilu progr- sama sebi kažipot am osnovne šole v Newto- in tir samooplojavanja. wnu, Canley Vale Infants school, in Cringilla Primary Čim bolj globoko v sebi school. Istočasno Komisija sebi iščem, tem dlje priporoča vsaki redni šoli, po sebi izven sebe segam ki se zanima za uvedbo jezikov raznih narodnostnih koda sem klopčič skupnosti, da stopi v zvezo učlovečenega zvezdnega is sobotnimi etničnimi šola- prahu brez konca, mi, ker jim te morejo nuditi |neprecenljivo pomoč in nas- Pavla Gruden Povodom dodele nagrada "NJEGOŠ" CRNOGORCI-SA SREČOM VAM BILO ... Ako mi je dozvoljeno, želim da se sa ovim dopisom osvrnem f iznesem svoje ut-iske sa veoma uspele zabave i kulturne manifestacije, ko-ja je održana u subotu 28. oktobra ove godine - u pr-ostorijama Jevish Memorial Community Centre - a koju je organizovalo i pripremilo naše poznato kulturno ume-tničko druStvo "Njegoš". Nemožemo a da na sam-om početku ne pomenemo i list "Naše Novine" koje dominiraju istom važnošču i koje su podjednako doprin-ele velikom uspehu ove manifestacije. Za žaljenjem je što te večeri, zbog zauzetos-ti, nije mogao biti prisutan njihov urednik, Bogoljub Smardžič, koji je-kako sam obavešten-po novinarskoj dužnosti morao otputovati. Medutim, problema sa te strane ipak nije bilo, jer je urednika kao i list "Naše Novine" zastupao upravo njihov vlasnik, g. Ken Gav-rilovič. A sada da predemo na sam tok večeri. Taj dan, subota uveče, 28. oktobar 1978 godine, več je ranije najavljen i naši ljudi su ga sa nestrpljenjem isče-kivali ... Svako je na razne načine planirao da to veče bude tamo prisutan, a pog-otovo naši talenti-pisci, (na-zvani amateri), koji su imali i razloga da tamo idu, jer su te večeri dodeljivane i nagrade za njihov rad. stali gosti su takode imali razloga da idu, jer pored lepe zabave koju su tamo doživ- eli, imali su takode ujedpo čast da prisustvuju i dožive jedno naše literarno veče po prvi put u tudini, odnosno ovde u dalekoj Australiji. Pored radova za konkurs koje su pročitali u listu "Naše Novine", imali su prilike da njihove autore lično vide i upoznaju. Uz to imali su takode prilike da čuju izvode i recitale od našeg velikog pesnik^ i filozofa, Njegoša, koje su uspešno izveli članovi društva koje nosi njegovo ime. Može se slobodno reči da je taj deo programa imao največu draž za sve nas, jer kultura jdnog naroda se ustvari i zasniva na tome da se njegova pokolenja uče na primeru svojih velikana. Dakle, poštovati i učiti se na pri-merima svojih velikana, zn-ači isto što i slušati reči majke, koja vam uvek želi samod obro. Sve ovo pome-nuto, su doživeli svi oni koji su te večeri bili prisu-tni. Naravno, neki i pred želje nisu mogli biti prisut-ni, a razlozi su razni; neko zbog udaljenosti, neko je bio sprečen zbog bolesti, nadamo se da je ovo literarno veče bio samo počet-ak te vrste. Postoji još i rešenost ili zainteresovanost u čoveku koji, ako želi nekuda otiči, on če to i učiniti. Za sebe i još neke članove književnog društva u Sydney-u mogu reči da smo se prilično dobro orga-nizovali. Ja sam došao iz Canberra-e u Syndey, a pol-azna tačka je bila Newto- Na slici: Ž. Jovanovič prilikom prijema nagrade povelje od predsednika žirija R. Mikoviča wn, t.j. od stana gospode Vere Horvat. Tu je došla i Olga Sokač iz Melbourne-a, kao i Ljiljana Toševska i njen prijatelj. Kada smo se svi okupili krenuli smo na zabavu a šofer je bio Ljilj-anin boy friend ... Malo smo lutali dok nismo našli zgradu za svečanost, ali je ipak bilo sve u redu. Ja sam se potrudio da ih uz put sve malo zabavim i na-smejem, kako nebi izgubili dobro raspoloženje. Ovo zato jer sam primetio da je Ljiljanin prijatelj izgledao te večeri nešto previše čutlj-iv pa se nije moglo tačno znati da li je ljut ili tužan -dok je Ljiljana te večeri na-suprot njemu bila izuzetno vesela i raspoložena ... Več na samom ulazu u dvoranu bili smo prijatno iznenadeni predusretljivošču i dočekom članova društva "Njegoš". Na samim vratima sale, sa unutrašnje strane, stajala je sa svake strane po jedna kršna i visoka Črnogorska ~ JVOORAVJM Jj, AUSTRALIA,,e- KORDINACIONI ODBOR JUGOSLOVENSKE ZAJEDNICE U VICTORIJI NAJSRDAČNIJE VAS POZIVA NA PROgLAVU DANA SOCIJALISTIČKE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE PROSLAVA ČE SE ODRŽATI U SUBOTU 25. NOVEM- Sft^.iÏÏÎJS PREKRASNIM PROSTORIJAMA ROYALE BALLROOM EXHIBITION BUILDINGS, CARLTON OD 8 ČASOVA NA VEČER DO 1.30 PO PONO- PROGRAM U 8 časova ulaz gostiju. Od 9 do 9.30 svečana akademija. Od 9.30 do 9.35 recitacija posvečena Danu Republike. Od 9.35 do 9.50 splet narodnih kola iz Jugoslavije. U 9.50 večera uz plesnu muziku. U 12 časova izvlačenje bogate tombole, izmedu mnogih vrednih zgoditaka nalazi se i jedna povratna karta do Jugoslavije sa JAT-om. Tokom cele večeri zabavlja če vas izvrstan orkestar. Ulaznice su puštene u prodaju koje treba kupiti do 23. novembra 1978 god ier se iste nece proda vati na ulazu. Cena ulaznice 15 dolara po osobi u koju je uključena: bogata večera i neograničena količina piča. ZA SVA OBAVEŠTENJA I RESERVACIJU STOLOVA OBRATITE SE NA NAVEDENE TELEFONE OD 6 DO 10 NA VEČER S. Dukič 387 5612 T. Susovič 877 1024 S. Stojkovič 309 3020 J. Kulik 337 6149 L. Dubočanin 579 2372 D. Sapundijev I. Miloševski B. Trajkov M. Glavonjič A. Jovič 877 2092 391 6383 850 8779 547 8668 311 7729 R. Mugosa 39 6123 D. Žižič 56 2212 I. Sršen 465 5997 I. Horvat 97 6840 M. Petrusanec 78 2004 Geelong K. Klasev 99 178 Geelong devojka u narodnoj nošnji. Izgledale su u našim mislima kao one dve karijatide koje gordo stoje na ulazu u Njegošev Mauzolej na Lov-čenu... Več na prvi pogled se moglo videti da je sve dobro organizovano, a članovi društva "Njegoš" su bili uvek u pokretu. Pokazalo se naime, da ona izreka o sporosti Crnogoraca uopšte nije dolazila u obzir te večeri - kao ni oni: "de ruko-vodiš"-jer svi su predano i neumorno radili! Sam program je tekao sa uspehom, a nekoliko različitih muzič-kih orkestara koji su nas-tupili te večeri, zaista su zadovoljili svačiji ukus. Makedonska folklorna grupa, KUD Ilinden; može se reči da je upravo profesionalno izvela svoj deo programa. Daroviti narodni guslar, Vlado Vujičič, nam je uz gus-le sa uspehom dočarao "do-gadaje iz starih vremena", dok su črnogorska ora i svi oni koji su ih igrali-uz "ju-načka poskakivanja i oblake" - bila prava atrakcija večeri. Sve je ovo uticalo da se te večeri ustvari nismo ni osečali da smo u tudini, več je sve bez sumnje ostalo za svakoga nezaboravno, a nadamo se da če ih biti još takvih. Svi su se razišli veseli i zadovoljni, a domačini nisu propustili da svoje goste prijateljski isprate, isto onako kako su ih srdač-no i dočekali. Ostalo je samo da kažemo: Drnogor-ci, sa srečom vam bilo i nastavite ovako, jer vaš primer je deo uspeha i za sve ostale naše narode - jer: "Svi jednako, tada ali dan-as, vrijeme če svojim tokom hodit - a ovo su stari uredi-li" .... Zivorad Jovanovič NEPRAVEDAN ŽIRI Poštovani gospodine Gavrilovič, Znam da čete reči da moja kritika nije na mestu, ubedena sam i znam da Vi ne primate ničije ideje ako to ne odgovara Vama lično, to se i sami potvrdili u br. 16 N. Novina. Želela bih ukratko reči o konkursu Njegoševe nagrade. Ne, nemojte pogrešno shvatiti, da sam ljubomorna što nišam bila i ja nagrade-na, ma da po kvaliteti rada mogla bi zauzeti makar poslednje mesto i još ako se uzme u obzir da ste moje radove objavljivali od drug-og broja N. Novina. Ali to za mene nije bitno; duša me boli kad vidim nepravdu u našem voljenom listu koji nam je davao utjehu u ovoj zemlji. Hoču da kažem da su žiri napravili veliki prop-ust, u nikakom slučaju nisu postupili ljudski i bratski ma da se to samo tako čini da su pravedni. Razumljivo je nisu mogli biti svi dobri radovi nagradeni. Čestitam svim dobitnicima Njegoševe nagrade, osim dobitnika .Gospodina Ljube Vučurovi-ča i Gospodina Milana Mi-juškoviča. Čast njima kao ljudima, ali kao stvaraoci-ma književnih djela ne vidim da im se treba čestitati. Ako žiri nije imao osečaj za književnost, zašto nije zam-olio druga Jože Marovac savetnika za štampu i kultu-ru iz Ambasade Kambera. On bi im verovatno mogao pomoči odabrati literatur no vredne radove, jer nije dov-oljno biti črnogorski dečak i osvojiti osmo mesto, Z. Lu-kič, Z. Brkič ili Štefa Va-novac i drugi. Nisu mogli sa svojim izvanrednim rad-ovima zauzeti ni jedno mesto koje su zaslužili. Ako postoji kulture kod naših ljudi u ovoj zemlji, dužni ste da objavite ko je za koji rad bio nagraden, jer sam prelistala svih 42 broja i ne mogu pronači drugog nagradenog, ili mi nije poznato, možda se nagradi vaju i oni koji nisu s radom učestvovali na nagr-adnom konk-rsu. Hvala na Vašem razumevanju i molim da mi objavite ovo pismo, jer to nije samo moja želje, več mnogobrojnih čit-aoca. Potpresednik Društva Književnika "Južnih Slovena" Vera Horvat Poštovana Gospodo Horvat, Zahvaljujemo se na odr-žanom času iz "pravde" i na kritici koju ste uputill našem listu NEOPRAVDANO! Postoji jedna stara izreka - latinska - koja glasi DE GUSTIBUS NON DISPUT-ANDUM, što bi mi rekli o ukusima se ne raspravlja. Tako je bilo i sa žirijem koji je ocjenjivao i predlag-ao dobitnike nagrada za ov-ogodišnju nagradu NJEGOŠ Uzimajuči u obzir hiljadu i jedan razlog za onakvo do-deljivanje nagrada i naš list se u potpunosti slaže sa od-lukom žirija iako je samo jedan član naše redakcije (od ukupno pet) bio član žirija. Zatim, nije fer u ovom kontekstu "prozivati" gosp. Moraveca (i praviti medvedu uslugu i njemu i Ambasadi) kada oni sa ovom akcijom nemaju ama baš ništa - ovo je bila akcija Crnogorskog kulturno umj-etničkog društva NJEGOŠ iz Sidneja, uz pomoč redakcije lista NAŠE NOVINE, a bila je namenjena doseljen-icima iz svih krajeva Jugoslavije. Drugo, nisu nagradivani "književnici", niti članovi društava več pojedinci za objavljene radove i za celokupni opus radova. Treče, ipak niste dobro pročitali list jer da ste tako postupili primerili bi na dan 25. septembra o.g. na strani 10 (gotovo cela strana) objavljen je rad pod naslovom "O VLADICI, PETRU PE-TROVIČU NJEGOŠU", autor je potpisan imenom Ljubo VASOV - taj rad je nagraden drugom nagradam, gospodo Vero Horvat. I, četvrto, nikada neče biti apsolutne pravde, niti je ik-ada bilo, što važi i za odbir radova i nagradene u ovoj akciji, ali se žiriju nemože imputirati da nije pravedan u onoj meri koliko je to ljudima moguče. Nije fer, gospodo Horvat (posebno od Vas kojoj je ovaj list ukazivao maksimalno uvažavanje i poštova-nje), zbog lične ljutnje i trenutnih zaključaka umanj-ivati nivo zaista izvanredno vodenje i dovršene kulturne akcije od jednog društva koje je malo po broju članova, ali veliko po idejama i po onome šta rade i KAKO rade. < O CQ M < U Izašli smo iz zime da bi zavoleli proleče-i njeno zelenilo. Dugo smo lutali a svega smo dvaput skidali zvezde sa plavog neba i brojali iz zajedno. Oba puta mesec je bio pun a noč krvava. Odjednom-otputovao sam sa ranom zorom u svetu avantura, -a nišam ti rekao ni zadnje zbogom. Danas, kad god pobesni vetar pobesni i nešto u meni, čujem tvoje korake i tvoj nemi jecaj koji me tako boli! I ne znam, , da li još plačeš ili se možda smeješ. Ali kad god pocrne oblači i j a sam pocrnim i vidim neku kišicu po obrazima mojim. Condor Valentino Red Hill, A.C.T.