natančnejših podatkov o Davek sia vino in sadj*v«c. Kakor smo že zadnjič kratko poročali, je tinančni minister predložil državnemu zboru vladno predlogo za noT vinski davek, ki bi se upeljal začenši s 1. januarjem 1911. Ker bo ta davek zelo ©bCatn« in bad« zadel naše Tinogradnike, prinafc- mo v nasledujem nekaj nameravanem davku. Predmet in višiia davka. Temu davku je podvrženo vino, vinski mošt, razne vrste vina in aadjevec. Od sadjevca se bo moralo plaCati (§ 2) od hektolitra 8 kron, od rina in tinskega moSta pa 32 kron. § 2 določa v 2. odstavku. da sme fiaančni minister davek od vina ali sadjevca pri pridelovalcih, ki jih je zadela kaka uirna. ali pa Ce je bila slaba letina, za lastno pridelano vino in sadjevec znižati aa polovico. Kaj je prosto davka. Tropinščnica, pikola ali petijot, ki se porabi za domače potrebe je davka prost (§ 3); i3to tudi velja o pijači, ki se pridela iz vina ali mošta s prirnešanjem vode ali p* iz drož, katerim se primeša vode ali še kaj drugega. Pridelovalcem sadjevca mora oblast za domačo rabo določiti gotovo množino sadjevca, ki je prosta davka. Naznanilo oblasti. Z novim davkom je združenih za vinogradnike več neljubih odredb, § 4 določa, da bo mora vsak pridelovalec vina ali sadjevca najpozneje 4 tedne po razglasitvi tega zakona naznaniti pristojni finančni oblasti prostore, kjer se pripravlja, oziroma kjer se shranjuje vino in sadjevec, kakor tudi posodo, namenjeno za vinski ali sadjevski pridelek Sode, ki niso uradno merjeni (cimentirani), bodo financarji s posebnim merilom v kleti zmerili in na njih oznaCili, koliko držijo. O tem uradnem pregledu se bo sestavil zapisnik, ki ga pridelovalec sopodpiše, in sicer v dveh izvodih. Eden izvod bo, ko ga finančna oblast potrdi, dobil pridelovalec nazaj ter ga mora skrbno hraniti. O načinu naznanila doloCa § 6. Za tiste ki v vinorodnih krajih doma pridelujejo vino in sadjevec, naslednje: Ni treba naprej napovedati pridelovanja, temveč pridelovalec mora. ko vino ali sadjevec preša, voditi natančen zapisnik o tem, koliko je pridelal, kako bo pridelano porabil, in če se nahajajo obdačene zaloge v kleti, tudi o stanju in spremembi teh zalog. Poraba ali prodaja pridelanih pijač brez vpisa v ta zapisnik je prepovedana. Po končanem pridelovanju bo ta zapisnik uradno zaključen ter se bo dognala pridelana množina. Davka ni treba plačati naprej Za pridelano mnqžino, pri kateri se odtegne to, kar odpade na drože in kar se vsuši, mora pridelovalec plačati vinski davek v šest obrokih, počenši s prihodnjim mesecem, ko je pridelana množina aradno določena. Tudi tuje vino obdačeno. Po tem zakonu bo obdačeno tudi vino, ki se dovaža iz Ogrske, Hrvatske, Bosne in Hercegovine. Prejernnik mora 24 ur potem, ko je prejel vino, to naznaniti financarjem ter plačati vinski davek. Ker ima mnogo slovenskoštajerskih vinogradnikov svoje vinograde na Ogrskem in Hrvatskem, bodo le-ti morali, Ce bodo vino prepeljali na Štajersko, plačati vinski davek, če ga pa bodo obdržali na Hrvatskem ali na Ogrskem, pa jim seveda tega davka ne bo treba plačati. Če se vino pozneje pokvari. Po § 11 ima iinanCni minister pravico, da dovoli povračilo že plafianega davka, če se je n. pr. vino pozneje pokvarilo. To velja poaebno za vino, ki se je porabilo za žganje. Davek se tudi lahko povrne, če je vino, od katerega je bil že plačan davek, steklo bodisi t kleti, na tozu ali na železnici. Opravilo financarjev. Financarji so opravičeni, da si smejo ogledati prešo, klet in sploh vse prostore, kjer se vino ali sadjevec preSa oziroma shranjuje. Za časa prešanja sme financar vsak čas iti v dotifine prostore, pri poznejšem pregledovanju pa samo podnevi. Financar sme pogledati stanje zalog y kleti, pridelovalčev zapisnik o zalogah in sme tmdi izvršiti potrebna preiskavanja. V izredoih slučajih sme financar za čas, ko se vino ali sadjevec ne pripravlja. posodo in stiskalne priprave uradno zatvoriti. Koliko bo vrgel davek? Davek na vino in sadjevec bo vrgel državi aa leto približno 112 milijonov kron. Od tega bodo dobile dežele vsako leto toliko kot so dobile 1917 deželnih vinskih doklad. * * Novi državni vinski darek bo med vsemi dosedanjimi zadel našegi. kmeta najbolj občutno. 2el poprej plaCa vinogradn k od vinograda visok davek in sedaj pa še naj plačuje poseben davek od pri delka. Vzamimo samo primer: Kmet-vinogr* dnik ima pri hiši 10 oseb. Skozi celo leto rab po vpreCno na mesec ^saj 300 li'rov pijac<\ (. j za celo 36 hektolitrov. Ge raCunamo od tega 9 he ktolitrov viaa in 27 hektolitrov sadjevca, bo plačal kmet od vina 9 * 32 K = 288 K in od sadjevca 27x8K = 2l6K t. j skupno 504 K! Ali ni to ogromna svota za kmet kega posestmka? Nasledefc tega bo, da bodo kmetski delavci le redkokaj dobili krepčilno pijačo. Kmet bo zopet bolj težko dobil delavce in ncadovoljnost na knielih bo še večja. ^šf Z vinskim davkom, Ce se bo res upeljal, pa bo zdraženih še mnogo drugih sitnosti Krnet bo oropan svoboue, letali bo moral k financarjem, zgubil bo mnogo časa, izpostavijen ho nevarnosii, da se ga kaznuje, Ce se ne bo držil pustavnih predpisov in financarji bod« ^tikali po prešab, kle teh ia drugih shramb*h. Kmet bo mor* tako rekoč tuje Ijudi. ki se niso nič tru i li pri pr delo vanju vina, prositi, če si bo smel privošcit: ko/ar ček lastnega pridelka. Danes, ko to pišemo. še vinski davek ni postava. Fin<inčni minishr ga je še le predložil dr žavnemu zboru v presojo. V kratkrrn bodo dr žavui pfslan<i odločili ali se vinski davek spr<jme ali pa ne. Kakor zvemo, se bodo posebno slovenski poslanci naSe Slovenske Kmetske Zveze vneto pote gnili za naše vinogradnike in se bodo z vsemi silami borili proti sprejetju tega davka. Boj bo getovo hud. V državnem zbcru kmetski zastopniki nimsjo večine, pi leg tega pa se Se knetski poslanci scvernih dežel, kjer ne raste vino, gotovo ne bodo posebno zoperstavljali novemu davku. Gotovo še torej m, ali bo vladni predlog sprejet ali ne. Upamo, da bodo skvenski kinetski zast pniki storilt vse, da obranijo slovenske vino gradnike pred tem ogromnim bremenom.