Dopisi. Iz Gradca Govor slavnoznanega naaega poslanca g. Hermana, katerega nam je nSlov. Gosp." v natančnem prevodu v 48. štev. prinesel, se v krogih tukajšnjib Slavjanov različno sodi. Ogromna večina pa, in k ti spada takrat tudi ranožina Hermanovih nasprotnikov, priznava našemu poslancu izvrstno zgovornost, pogum, iskrenost in doslednost. Slovenske narodnjake sili ta govor, da priznavamo neomejeno in brezizjemno Hermanove zasluge za naa narod, da občudujemo jegovo znaSajnost in djansko doslednost. Koliko grde nehvaležnosti so že naši liberalci prav nepremialjeno, rečem, brez vsacega vzroka g. Hermanu skazali, g. Herman pa gre mirno svojo pot, kakor poprej, in se za naše narodne pravice poteza; vkljub tej nebvaležnosti ostal je zvest boritelj tlačenega našega naroda. Da pa g. Herman po drugi poti in z drugimi sredstvi reševati hoče svojo nalogo, kakor to želč liberalci, gotovo jegovih zaslug nikakor ne krajša. S svojim govorom je vničil vse sumničenje svojih slov. nasprotnikov, postavil je na sramoto vse tiste spodnještajevske dobtarSke, kateri so boteli — iz same ljubezni do naroda(!?) — našemu ljudstvu političnega prvenca namesto te skušene, izvrstne moči nasiliti. Mislim, da bi se g. dr. Ploj težko kedaj s takim možatim, izvrstnim govorom mogel ponaaati. Sklepam pa s tem, da rečem: pri nas Slovencih tukaj je priznanje, katero si je g. Herman pridobil s svojim govorom, občno, kakor je občno tudi to mnenje, da nemško časnikarstvo, neizjemši tudi ,,tagespošteu, s svojimi strastnimi napadi na Heimana kaže le, da je Herman z ostrim nožem svojega bistrega uma globoko segel v rano, za ktero Avstrija boluje. F. Iz Radgone 25. nov. (Korenjaški Slovenoi kljub nemškutarskim šolam). Štajerski Slovenci imamo tukaj na ogrski meji pet vesi, ktere loči od druge naše zemlje bistra Mura; stojijo namrec na njenem levem obrežji, in spadajo v župnijo radgonsko. Njih imena so: Poterna, Zetinci, Dedonci, Cankovci in Gorica. Te vesi so nam _jasen dokaz, kako trdnega življa je Slovenec. Ze nad dve sto let, kar se nahaja v Radgoni sola, ki po učiteljib Nemcih in nemškutarjih dela na to, ponemčiti te naše slovenske brate. Ne smejo vživati dobrote, kteio vživa vsak Turčin in Kitajec, da bi se ucili brati, pisati, računiti in popevati v milem domačem jeziku; ne smejo slišati iz ust učiteljevib slovenske besede. Otroci, potisnjeni z nemškimi v iste sobe, si morajo brž iz začetka v glavo vtepati tujo govorico. Prepuščeni so le milosti kakega rodoljubnega duhovnika, kteri jim mora razlagati naše črke, ako želi, da se mu učijo in ob enem razumijo katekizem v domačem jeziku. Ali vam ni to križ in nadloga — ali ni to za šolske oblastnije in za učitelje sramota? Že večkrat poprej, in slednič tudi leta 1871 so prosili odbori vseh občin, naj bi se slovenski otroci podučevali tudi v slovenščini; toda vse je bilo bob ob steno, vselej je nada zavolj upornosti učiteljev splavala po vodi. Tudi zdaj pri novi dobri plači jim je za Slovence mar, kakor za lanski sneg. A glejte — pri vsem tem niso ponemčili ne enega kmeta, — vse vesi ostale so vrlo slovenske in nahajajo se v njih cel6 marsikteri rodoljubni možaki. Pridržali so z večema tudi pošten elovenski značaj; odlikujejo se po premožnosti, delavnosti in miroljubnosti. 0 tepežih in vlačugovanji se ne sliši med njimi. Zatorej vsa hvala takim Slovencem! Ena še bodi o njih povedana. Potrnčani so posebni korenjaki. Imajo pri starem ,,Ožebeti" svojo krčmo, in le, kadar jim ta ceno vina previsoko nategne, poskiijejo se mu časib na bližnjo ogrsko ,,golibo". Nedavno zažuga pa Ožebeti velika nevarnost, hoče mu pred nosom neki sosedni želar odpreti drugo kičmo. A dobro so mu jo zasolili naši Potrnčanje. Hitro so po koncu, oče občinski predstojnik na čelu, vsi se branijo, kakor sršeni za svojo priljubljeno Ožebetovo krčmo, čea, ako imamo dva gostilničarja, ne bo mogel nobeden prav živeti, vino bo slabše ko je zdaj, in kdo bo dve krčmi nadzoroval in za red pri njima skrbel? Iz občine gre reč k okrajnemu glavaistvu, od okrajnega glavarstva do cesarske namestnije v Gradec, od namestnije do ministerstva na Dunaj — in glejte — zrnaga je na strani Potrnčanov in njihovega Ožebeta, — druge krčme v vesi ne sme biti. Nauk iz te prigodbe pa je: kder je razumnost, srčnost in edinost v vesi, — srečna taka ves! Mnogo spačenosti in škode se obrani. Krčme so mnogokrat gnjezda hudobije in greba, čiin manj jih je, toliko bolje za ljudi. Storite Slovenci po izgledu korenjaških Potrnčanov! Iz Ljutomera 7. decembra. Kakor po celi Avstriji obbajala se je tudi tukaj svečanost 25. obletnice vladanja našega svitlega cesarja F r an c a Jožefa I. 0 9. uri bila je v farni cerkvi slovesna sv. meša z godbo in strelbo možnarjev, končana s pesmijo: ,,Bog obrani nam cesarja", kar  je obilno množico in aolsko mladež k udanosti in ljubezni do Njih Veličanstva povzdigovalo. Potem je bila še blagoslovljena zastava ljutomerskega gasilnega druatva; za botro alj kumico bila je gospa našega župana g. J. Šteyer-a. 0 poldnč imeli so cerkveni godci in pevci v farovžu mali obed za svoj trud, (kot domači tržanje namreč plačila ne zabtevajo), pri kojem so se z neutrudljivim oskrbiteljem, č. g. Ozmec-em iu ostalimi čč. gg. dubovniki pošteno in dobro imeli. — Vpletali so se mali govori in napitnice po namenu svečanosti, navduševala se je godbena družba k blagovoljnemu udeleževanju pri božjih službab v pribodnjic *). Na, povabilo obče spostovanega župana gosp. Jožefa Šteyer-ja bila je pri Lorber-ju skupna večeija, kder se je soba vsestranskih oseb našega trga napolnila. Komaj 1 uro so bili veseli skupaj, kar nastane krik: Ogenj! Na gornji strani trga je gorelo posebe stoječe poslopje gosp. Kavčiča (pred Pešl), v kterem je pod trdo kriti strehi bilo slame in sena nakladano. Ljutomerski gasilci že dobro vajeni so se neutrudljivi ^skazali, da se njim kakor njib načelniku, g. Ivan Štajer-u, očitna hvala pripoznati mora. Po ukročenem požaru, ki je — hvala Bogu — samo na svojem mestu ostal, vrnili so se povabljeni zopet k Lorberju, in nadeljevala se je veselica. Sledele so napitnice, svečanosti piimerne, na svetlega cesarja, cesarico; na tukajsne uradnike, ljutomerske tržane itd., vendar samo po nemškem. — Da vtako zvani nnemski" gostilnici, **) tudi slovensko čast reši, vstane tižan in knigar g. J. D. H. in govori po slovensko; razloži pomen svečanosti, primerjaje Avstrijo z različnimi narodi ulnjaku, kder se različne čbelice vsakega panja zvesto svoje matice držč, in v lepi složnosti strd nabirajo, da se panj polni. Tako bi naj vsak narod v Avstriji svoje pravice imel, vsi pa v prid občne domovine delali. Govornik je napil svetlemu cesarju, Nja svetli soprugi cesarici Elizabet-i, gg. uradnikom in gasilnemu društvu ljutomerskemu in ,,živio" se je po celi dvorani gromovito odmeval. — Omeniti moiam pravicoljubnosti našega župana g. J. Štayer-a, ki je ohranil mir in red, kadar so posamni, v političnem življenji še nezavedeni nemakutarji, svojim šumečim godrnjanjem slovenskega govornika v začetku hoteli ustavljati. Sledele so še napitnice druge, ter se spominjal napredek ljutomerske vinoreje, kot najmočnejaega živca naaega okraja, želja po železnici iz Beča v Novi, kakor tudi ,,naj bi se mladina v vinoreji" skoro podučevati začela, kar je učitelj g. B. Prniaek po nedeljab storiti obljubil. Tudi ubogih se ta dan od strani naae občine ni pozabilo. *) Po že dolgo izostali cerkveni godbi je namreč denes bilo ljudstvo v corkvi in na trgu veselejšega obraza. Pis. **) Vsaj je nlorber" vendar kozmopolitično blago! Vredn. Iz Laporske fare. (V črne bukTe s Zableškima Tolilcema!) PohTalili ste 3 naše Trle Tolilce, ki so res Tse hTale vredni. V črne bukTe pa zapišimo dva Tolilca iz Zableake srenje, ki sta za Seidlna glasoTala. Ti Ijudje čisto nič ne berejo, zato pa tudi t STOji neTednosti stopijo na tisto stran, kder kričači najhujše delajo. — Da sloTensk kmet namesto prebrisanega domačin a, g. Pajka, Toli Nemca, penzioniranega oficirja, to meni, prostemu kmetu, t glaTO ae gre. Ker Seidl našib narodnih in tudi kmečkih potreb dobro ne pozna, je po moji pameti njega voliti toliko, kakor da bi mene, prostega kmeta, t Teliko bolnišnico, kder je raznoTrstnih bolnikoT, za zdravnika postaTili, ko ne umem druga kot kmečko delo. Vprašam Taju, Zableška Tolilca, s čim se vama je Seidl tako silno prikupil, alj kaj je že dobrega za nas kmete storil? Se vama morebiti sedanje postaTe, ktere je Seidl pomagal koTati, tako močno dopadejo? Je li dobro, da se sme Tsak capin brez doToljenja ženiti, in če ne more z družbo, ki mu sčasoma naraste, poateuo živeti, gre potem krast, srenja pa mora za nja zarod skrbeti? Se vama dopade, da tatove in hudodelnike t ječab — brez vse druge kazni — za naš krvavi denar dobro pitajo? Je vama ljubo, da imamo leto za letom Teč daTka, in da se mora, če ima kdo pri gosposki kaj opraTiti, Teliko Teč plačeTati ko nekdaj? So li šole zdaj boljše, ko je Seidl pomagal, da so se od cerkTe odtrgale? — To in maisikaj druga si premislita, in potem recita, ali sta praT Tolila? Kmet.