)) "Amerikanski /Z )) Slovenec" )) \ DELA ŽE )) 51 / LET ZA SVOJ (i ) NAROD \) f V AMERIKI. (/ PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO„ EN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) STEV. (NO.) 7. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 10. JANUARJA — SATURDAY, JANUARY 10, 1942 ¥ V Nemčiji se pričakuje prevrat Vesti govore o vojaški zaroti proti Hitlerju Poročila, ki jih dobivajo v Washingtonu in v Londonu, trdijo, da "Hitler sedi na smodniku". — Višji častniki se mu upirajo in ljudstva se polašča obup. Washington, D. C. — V obeh demokratičnih prestolicah, tu-kaj in v Londonu, se širi celo število raznih govoric, da se v Nemčiji nekaj dogaja, kar utegne polagoma dovesti do prevrata in do notranjega razpada. N.i sicer verjeti vsern tem govoricam, vendar že same to, da se tako trdovratno vzdržujejo na površju, utegne biti znamenje, da je nekaj resnice na njih in, da je morebiti res dala polomija v Rusiji povod, da v Nemčiji narašča nezadovoljstvo. Neko poročilo, ki so ga sestavili zavezniški agenti v Rusiji, Nemčiji in Franciji in, ki je bilo zadnjo srede uradno izročeno vojnemu department^, nayaja, da se nemški višji armadni častniki upirajo Hitlerju ter, da sestavljajo zaroto proti njemu, da ga strmoglavijo. Vzrok za to je, ker jih Hitler ni poslušal glede vojne v Rusiji. Prvotni načrt vrhovnega poveljstva je baje bil, ad Nemci zavzamejo Leningrad, Moskvo in Rostov do 1. novembra in, da se tamkaj nastanijo vojaki preko zime. Ko pa se ta načrt zaradi trdega ruskega odpora ni posrečil, so ga generali skušali izpreme-niti, toda Hitler je zahteval, da se mora ofenziva nadaljevati. To je imelo za posledico, da zdaj nemška armada strahovito trpi vsled zime in vsled gladu, ko se zaloge ne morejo redno dovažati, in vsled bolezni, ki se je pričela pojavljati. Generali zdaj groze, ak0 jim ne bo dal Hitler proste roke, da po svoje lahko ustanove fronto v Rusiji, bodo pričeli proti njemu kampanjo, ne samo med vojaštvom, marveč tudi med nemškim ljudstvom. Neko drugo poročilo, priob-čeno v Londonu, pa trdi, da se tudi v ozadju, v Nemčiji sami, pojavlja taka napetost, da $sedi Hitler takorekoč na smodniku, in so baje v Berlinu in drugih mestih na važnejših točkah nastavljene strojnice za »lučaj morebitnega izbruha u-porov. Pomanjkanje, ki ga mora prebivalstvo trpeti, in poročila o porazih na fronti so pripravila ljudstvo cf5 takega obupa, da ga morajo oblasti le še s silo krotiti; napetost se je še povečala, ko je Amerika stopila v vojno. Nasprotno pa se bavijo druge vesti tudi z raznimi načrti, ki jih utegne izvesti Hitler preko zime. Tako se trdi, da znamenja kažejp, dia utegne nemška armada udariti preko Grčije in Bolgarije in najbrž preko Turčije na bližnji vzhod. Drugi pa zopet pravijo, da ne bo Hitler kaj takega začenjal, češ, da bi bil to pravi samoumor, ko-bi raztresal svojo armado po novih bo- NOV UMIK BRITANCEV Umaknili se na Malaji, a napredovali v Libiji. Lcndori, Anglija. — Z bojišča na daljnjem vzhodu je prispela v četrtek vest, da ee) je nevarnost za trdnjavo Sin-| gapclr povečala, ko so Japonci prisilili britanske čete na malajskem polotoku k novemu umiku. Pri tem so izgubili Britanci 15 letališč. — Nasprotno pa je poročilo z bojišča v severni Afriki bolj ugodno. Od tamkaj se namreč objavlja, da so se morale v Libiji umaknili nemškgčete s Cirenajke v Tri-"k politHnijo. -o—— SMRTNA KOSA Chicago, HI. — Poškodbam na glavi je podlegla ta četrtek v bolnici mlada rojakinja Miss Mary Kocine, 1852 W. 3 8th St. Pokojna, ki je bila stara 28 let, zapušča mater, enega brata in tri sestre. Tru-j>lo leži v Zefranovem pogrebnem zavodu, od koder se bo vršil pogreb v ponedeljek s sv. mašo oo 10. uri v cerkvi sv. Štefana in od tam na pokoja lišče sv. Jožefa. • —o- ANGLEŽI BODO OBJAVILI DOHOD AMERIKANCEV London, Anglija. — Anglija očividno pričakuje, da ji bodo prišli "Yanks" v najkrajšem času na pomoč, in je britanska rafdio korporacija izvršila že vse priprave, da bo objavila njih prihod. Seveda pa se ne objavlja, kdaj bo vojaštvo odpotovalo iz Amerike, in tudi ne, v katera pristanišča se bo pripeljalo; objava bo izdana šele, ko bodo Amerikanci že nia svojih mestih preko morja. Domneva pa Se, da se bodo za njih pristanek uporabila pristanišča na Irskem. o- SENAT SPREJEL "VARČEVALNI CAS" Washington, D. C. — Senat je zadnjo sredo odobril predlog, s katerim se daje predsedniku Rooseveltu pravica, da sme odrediti pomaknitev ure naprej za eno uro, ponekod tudi za dve uri. Predlog je bil poslan v sprejem še poslanski zbornici. V NAJHUJŠI ZIMI — ODPO VEDAL PLIN Winnetka, 111. — Zadnjo^ sredo, ob času, ko je toplomer padel daleč pod ničlo, je bila tukajšnja vas, ki leži na severni strani Chicage ter živi v njej kakih 2,800 družin, nenadoma brez plina. V centralnem produkcijskem poslopju družbe, ki zalaga s plinom tukajšnje okrožje, v Waukega-ru se je namreč nekaj pokvarila mašinerija, ki pa je tako komplicirana, da so napovedovali, da plina še tudi v četrtek ne bo. N,e samo, da je bilo ljudem kuhanje onemogočeno, marveč je tudi število domov kurjenih na plin in zato se je moralo dosti družin izseliti iz mrzlih hiš v chicaške hotele. Nevarnost pa je tudi obstojala, da cevi po hišah vsled mraza ne popokajo, in je zatb plinska družba poslala na delo sto mož, da so pregledali vsako hišo, ki je kurjena s plinom. NAZIJE NAVAJAJO RUSI K Iščejo viri za novih devet miljard ■ ■ ■ Kongresu predloženi različni načrti za povišanje dohodkov iz davkov. -J Uvesti se utegne federalni prodajni davek in med ditigim povišati tudi dohodninski davek. KRATKE VESTI jiščih, marveč, da bo skušal preko • zime zaceliti rane, ki jih je zadala armadi vojna v Rusiji, in da bo na pomlad podvzel tamkaj novo ofenzivo. Vesti si terej nasprotujejo, toda verjetno je, da gre Nemčija točasno skozi veliko krizo* v kateri bo, kakor nekateri trdijo, tekom te pomladi pokopana. POBEGI? London, Anglija. — Tukajšnje sovjetsko' poslaništvo je ra- zodelo, da se ruska armada ne poslužuje proti nazijem samo orožja, marveč vodi med njih vojaštvom na fronti tudi intenzivno propagando, s katero jih navaja, naj dezertirajo'; Nad nemške vojake raztresajo ae-roplani na milijone letakov, na katerih jim priporočajo, naj ^i rešijo življenje s pobegom, če^ da Rusi sprejemejo "vsakega prostovoljnega ujetnnca Kot brata." Da si omogočijo pobeg, jim svetujejo, naj se drže proč od poveljnikov in zaosta-nejo zadaj ^za drugimi ter naj v to svrho izpostavijo kak prst na nogi, da jim zmrzne, ali pa pokvarijo svojo karo, tank ali letalo; kadar pa so napadeni, naj ostanejo v svojih skrivališčih. -o- FILIPINI BODO VZDRŽALI, PRAVI PROFESOR Chicago, 111. — Ameriška in filipinska armada bo mogla vzdržati napade Japoncev na Filipinih od treh do šestih mesecev v -sedanjih pozicijah. Take mnenje je izrazil dr. Sal-cedo, profesor na filipinski univerzi, ki je zdaj na potovanju v Ameriki in je imel zadnjo sredo tukaj govor. — Mexico City, Mehika. — Izgnani rumunski kijftfj Kari je v sredo objavil, da ^te je postavil na čelo "svobodnim Francozom," ter bo v to svrho odpotoval v Zed. driave. Obenem je povdaril, d& se kralje-vanju ni odpovedali in, da ie torej še vedno kralj. — Washington, D. C. — V poslanski zbornici je bila to sredo stavljena resolucija, s katero se zahteva, da se cela afera delavskega voditelja Bridgesa postavi pod kongresno preiskavo, češ, da so mo-goTne sile preprečile njegovo deportacijo. Washington, trtTT— VTa-da ima načrt, da podvrže ne-državljane iz Nemčije, Italije in Japonske ponovni registraciji, kakor se je izrazil gen. pravnik Biddle. Po tem načrtu bo moral vsak nositi s seboj posebno identifikacijsko karto. -o "KOMUNISTIČNI NAČRT' PREKLICAN Washington, D. C. — Pred par dnevi je bilo poročano, da se je za avtomobilsko industrijo sestavil vladni načrt, po katerem bi uprava te industrije, ki se ima premeniti v vojno industrijo, bila izročena posebnemu od'ooru, sestoječemu iz petih industrijalcev in peterih delavskih zastopnikov. Industrijalci pa so dvignili proti načrtu veliko opozicijo, češ, da je ta komunističen, in bi bil vsled njega obrat oviran. S svojim pritiskom so v resnici toliko dosegli, da se jim je vladni produkcijski urad končno vdal in zadnjo sredo načrt preklical. Namesto njega je objavil drugi načrt, ki določa ustanovitev pododbora, sestavljenega iz delavskih voditeljev in industrijalcev, kateri pa ne bo imel besede v upra- Vesti o domovini cer 4 ali 5 odstotkov, kar bi. f tb°d° ne,ureje"e' dva" AA t krat povedane ali nedovrsene, Washington, D. C. — Kak O naj se zvišajo sedanji davki in kje naj se nalože novi, da se bo dohodek ik davkov zvišal v prihodnjem letu za devet miljard dolarjev, je problem, s katerim se kongres temeljito bavi, za katerega pa doslej še ni nihče našel rešitve. Predloženi so različni načrti, o katerih pa se ne ve, kako bodo prestali preizkušnjo. Prvi med temi načrti je, da se naloži federalni prodajni davek na vse predmete, in sicer 4 ali 5 odstotkov, kar bi prineslo nekaj nad dve miljar-di dolarjev. Dalje se razmotri-va povišanje dohodninskega davka za posameznike in za podjetja ter za zadnja še posebni davek na dobičke. tega t>i utegnila dobiti vlada tri do štiri miljarde. V poštev bi prišlo dalje povišanje davka na zapuščine in darila, z donosom pol miljarde, in končno, povišanje prispevkov v sklad starostne in brezjposelnostne zavarovalnine. Bolj podrobna navodila in nasveti se pričakujejo iz zakladniškesra depart-menta. -o 2IVA L-IMRF7F.N DO BLIŽNJEGA Chicago, 111. — V tukajšnjem listu Tribune je bila zadnjo sredo kratka vest, da neki 21 letni fant, bolan šest let, potrebuje 5 do 10 transfuzij krvi, predno bi se mogel podvreči operaciji. Njegova mati, vdova, je naprosila list, naj to obiavi, Češ, da je družina na relifu in ne zmore, da bi plačala za oddajo krvi. Rezultat tegta malega obvestila je bil ših slovenskih fatov-vojakov, presenetljiv: Do poldne istega dne se je priglasilo 50 prostovoljcev, moških in žensk, in do večera je njih število doseglo 74. vi, marveč bo samo nasvete lahko dajal. " Pismo Slovenca iz Italije (Objavljamo pismo slovenskega bogoslovca7 iz Italije, kakor ga je objavil mesečnik "Duhovno življenje", ki izhaja v Buenos Aires, Argentina in katerega je prejel ondotni slovenski izseljeniški duhovnik č. g. Janez Hladnik). Nekje v Italiji, 16. IX. 41. Dragi g. Hladnik! Gotovo mislite, da me že krije črna zemlja, ko tako^ dolgo molčim. Torej po dolgem času nekaj besed. Kaj in kako naj bi pisal — na to ne bom veliko mislil. Zato oprostite, če bodo misli neurejene, dvakrat povedane ali nedovršene, oziroma ne dovolj jasno izražene! Imam namreč zelo malo :asa. Saj veste, kako je v vojni, da povsod preže na besede, kakor "nebodigajtreba" na d fee, in da vkHJo t>ovs£od same strahove. Najbolje bi bilo pač, da bi imel vsak člo- i vek na ustih "žabico" in da ne f J bi sploh nič pisal. Pa, da Vam bo jasno, zdaj gre eden mojih i tovarišev na Portugalsko in bo : nesel to pismo s seboj ter ga dal tam na pošto, tako se bo^ upam vsaj, izvilo iz krempljev i cenzure. Tole za uvod. Ko sem Vam zadnjič pisal, I sem bil še na Radni — kjer sem bil vse do 8. apr. t. 1. Tam sem namreč končal gimnazijo — nato sem dve leti študiral modroslovje. Zdaj pa sem v prvem letniku bogoslovja v Ita liji. Zdrav sem, srečen in zadovoljen pa tudi. Krivi smo vsi Zdaj pa res ne vem, kaj Vam naj bi pisal. Bojim se namreč, da se ne bi preveč razbolel, zato bi najraje končal — pa ne. Hočem in moram nadaljevati, ko sem že začel. Torej k stvari. — Imeli smo državo, pa smo jo izgubili — izgubili po lastni krivdi. Petnajst milijonov lastnih sinov je skozi dvajset let podiralo to, kar so nam priborili naši_ očetje in bratje 6 krvjo in napori in nazadnje je pritisnil še zakleti sovražnik in uničil še to, kar je ostalo lastnim sinovom. Danes, ko gledamo s zasolzenimi očmi nazaj, spoznavamo, kaj smo izgubili in obenem spoznavamo tudi svojo veliko krivdo. Vsi, prav vsi, od najzadnjega kmetiča v revni gorski vasi pa do najvišjega uradnika v Beogradu — vsi, pravim, sm0 znali nergati, a delati je znal le eden — naš umrli Vodja (dr. Korošec). Pa on ni zmogel vsega, kako naj gradi eden, kjer vsi drugi — ln to milijoni podirajo. Pa on je že prejel plačilo za svoje delo — Bog a je vzel k sebi, da ne gleda ponižanja svojega naroda — mi, narod — pa trpimo in delamo pokoro za svoje grehe. Bog nas je kaznoval — hotel nam je pokazati kaj sme imeli v Jugoslaviji in kaj smo z njo izgubili — da, ko znova vstane, jo bomo znali ceniti in spoštovati. Pravim, "da ko znova vstane" — nikakor ne, "če vstane", ker o tem smo danes prepričani vsi, da vstane, ne vemo samo kdaj in kako. Kaj nam je bila lastna narodna država spoznavajo tudi -tisti, ki so še vedno zdihovali po stari podonavski monarhiji — in so enačili sedanjo Nemčijo in njenega vodjo z njo. Slepcem so se začele odpirati oči — a prepozno. — Pa dovolj o tem suhoparnem premišljevanju — raje kaj stvarnega. Veliki Petek Kako smo izgubili vojno Vam je menda znano. Sicer Vam tudi jaz ne bi znal veliko povedati, tretji dan vojne sem namreč že pustil Radno zaradi pogostih zračnih napa-inoa.1 iii" Kiflku (vojaško letališče) — in sem šel domov. No in že drugi dan smo doživeli oni najžalostnejši dan v zgoldovini slovenskega naroda. Bil je veliki oetek — za nas Slovence tisti dan res pravi in največji veliki petek. Nebo je bilo zagrnjeno kakor s kopreno — hotelo je počastiti spomin.^ smrtni svojega Stvarnika in naš poraz. Mislim, da nisem bil še nikdar v življenju tako potrt in žalosten, kakor tisto jutro ko sem zvedel za usodo svoje domovine. In potem umikanje razsute armade, ropanje državnega premoženja — samo na metliški postaji je preko sto vagonov, žalostni obrazi prostovoljcev — največ z goriških brd, ki jih Hrvati niso pustili naprej in še vse polno novic o nemških in italijanskih vdorih, pomešanih z gorostas-nimi lažmi. Vse to je tisti in še naslednje dni morilo mojega duha. Kar pa me je najbolj bolelo, je bila strašna podivjanost in zabavljanje ter preklinjevanje. Ljudstvo .-je znorelo. Ta izraz se mi zdi še najboljši za označitev tistih dni. O ti moj Bog, kako je hudo, ko vzameš ljudem razsodnost in dopustiš nadvlado strastem. , Italijani v Beli Krajini Kaj pa zdaj? Bratje prek Kolpe so si ustvarili lastno državo. Štajersko s Prekmurjem in Gorenjsko pa še velik del Dolenjske so zasedli Nemci — Ljubljano z najbližnjo okolico Italijani. Kaj napraviti z Belo Krajino? Bratje na oni strani zaenkrat niso imeli dovolj moči, čeprav so se jim- že tedaj, sedaj pa še bolj, sline cedile po sončni deželici pod Gorjanci. No, tri dni nas ni nihče maral. Na veliki ponde-fek pa so se nas končno usmi-Ui Nemci, ki so na pohodu v Grčijo pokazali tudi v Metliki vvoj napredek in moč. Ko so ie ti umaknili, so prišli Italijani in zdaj uživamo svobodo in (Dalje na 4. strani) I PITANCI UJELI N ATISQČE OSIŠČNIH VOJAKOV Na puščavskem bojišču v Libiji so britanske čete ujele pri svojem prodiranju na tisoče vojakov osi-šca. Gornja slika kaže tri take ujetnike, ko jih zastražene vodijo v koncentracijsko taborišče. Amerikanski Slovenec Pismo slovenskega bogoslovca, kateri je po vpadu nemške vojske zbežal v Italijo in sedaj poroča o tistih strašnih dneh največjega velika petka za Slovence. A MERI KAN SKI SLOVENEC Sobota, 10. januarja 1942 Odgovornost je izvira iz domišljije, da je Nemec nekaj več kakor drugi. Nemški narodni šovinisti so to utepli nemškim generacijam v glavo in kri. Tega mišljenja se Nemci ne bodo kmalu iznebili, tudi ne potem, ko bodo delali pokoro za svoja barbarska dejanja, ki jih povzročajo sedaj po svetu. Zanimivo pa bi bilo vedeti vse eno, kakega mišljenja so sedaj Nemci doma, ko vidijo, da jih je Hitler tako sala-mensko zapeljal? Kaj mislijo sedaj, ko v Rusiji ni uspeha, ampak ravno obratno. Milijonov nemških mladcev ne bo iz Rusije nikoli več. Pod rusko rušo gnijejo. Za koga? Za Hitlerjevo blaznost! Na sto in sto tisočev pohabljencev. Za koga? Za Hitlerjevo blaznost! Ali bodo Nemci kedaj spregledali? če ne bodo, potem so Nemci daleč, daleč za drugimi, ne pa nad drugimi. Samo v barbarstvu so nad drugimi! | ni. — Počivaj mirno dragi pri-Ijatelj in društveni sobrat, saj vera naša nas uči, da vidimo se nad zvezdami. Preostalim pa iskreno sožalje. Da ne bo dopis predolg, pa še kaj prihodnji teden, ali kadar že bo še kaj. — Vsem pa srečno, zdravo in blagoslova polno leto 1942. Vsi pa prosimo Bga, da bi se skoro svetovno klanje končalo in bi zopet zavladal ljubi mir, katerega fcmo vsi tako potrebni. — Zdravi! Jacob Resnik OB ZAČETKU NOVEGA [ LETA I Cleveland-Newburg, O. Gospod urednik je objavil v prvi številki lista Amer. Slovenec, da bi naj bil iz vsake večje slovenske naselbine po en dopis na teden. Ako bi se to zgodilo, bi vi g. urednik, morali povečati list, da bi vse spravili na svetlo. Najbrže se pa ne bomo tako trudili, da bi bilo treba list povečati. — Želite tudi kratke dopise. Veste, pre dno kaj zanimivega spravimo na papir, se že nekaj nabere in dopis postane obširen. — Želite novic ? Prav! Saj zato je časopis, da se v njem novice objavljajo. Pa to niso še novice, ako poročamo, da se ljudje rodijo in umirajo, to je bilo od začetka sveta in bo do konca. Zanimivo je pa to, da se je prvi otrok v letu 1942 v milijonskem mestu, rodil slovenskim staršem. Menda zato, ker imamo slovenskega župana. Srečna starša sta Mr. in Mrs. Edward Gorišek, 5614 Carrey Ave. Najlepše častit-ke! — In za konec leta je smrt posegla v vrsto pionirjev ter povedla s seboj v nebeško domovino tukaj dobro poznani in čislani Josip Miler, v starosti 66 let. Pokojni Josip je bil doma iz fare Sv. Jošt pri Vrhniki. Prišel je v Ameriko pred 50. leti. Svoj čas je vodil gostilno, potem je bil uslužben pri Antonu Grdini, prodajalcu pohištva. Nadalje je bil prodajalec pri Josip Jerič Hardware trgovine, potem tudi pomočnik pri S. N. D. na 80. cesti. Bil je član društva sv. Alojzijaj tsamostojno; večletni tajnik društva sv. Lovrenca št. 63, KSKJ.; večletni uradnik raznih odborov, in društva Mir št. 10, SDZ. tudi uradnik in delegat na konvenciji v Lorainu. Rad je pomagal kjer je bilo potrebno. Bil je mnogim rojakom kot priča pri dobavi državljanskega papirja '"n sploh je rad pomagat v vsaki dobri .stvari. Bil je dolgoletni naročnik Ii*ta Amerikanski Slovenec, Novi Svet in Ave Maria. — Pogreb blagega pokojnika je bil v petek 2. janaarja i:: cerkve sv. Lovrenca ob ogromni ude'ežbi prijatelja in sorodnikov. Zapušča žalujočo soprogo Agnes in šest sinov ter tri hčere, ki so že vsi odrašče- __V _ VESTI IZ MIWAUKEE IN WEST ALLISA . Milwaukee, Wit. I Žalostna vest se je razglasila med tukajšnjimi rojaki, da je nagle smrti, zadet od srčne kapi umrl tukaj Mr. Anton Kozlevčar, na svojem domu na 1101 So. 60th Street, v West Allisu, v starosti 70 let. Bil je zelo aktiven član na društvenem golju. Spadal je k društvu sv. Jožefa št. 103, KSKJ. Umrl je-v nedeljo 28. decembra, pokopan je bil pa v sredo 31. decembra iz Jer-menčevega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Pomoč Kristjanov na West Allis, s peto sv. mašo zadušnico, katero so opravili domači č. g. in se je udeležil tudi č. g. Father Ant. Schiffrer. Od tam se je vršil sprevod na Holy Cross pokopališče. — Pokojnik je bil doma iz Velike Loke, Po domače Safarjev, fara Trebnje. V Ameriko je prišel pred 29. leti in sicer je tri leta delal v rudnikih v Pennsyl-vasiji, potem je bil pa ves čas v Milwaukee in West Allisu, kjer je vodil gostilniško obrt 21 let vse do svoje smrti. Bil je tudi zvesti naročnik Amer. Slovenca vse od početka, ko je prišel v Ameriko. Zapušča žalujočo soprogo Jennie, sina Antona, svakinjo Mary in sedem vnukov. — Bodi mu lahka ameriška zemlja, prizadetim domačim pa iskreno sožalje! Prav nesrečno je padla Mrs. Lucija Gregorčič, da si je pri padcu zlomiHa roko v zapestju. Nesreča se' je zgodila dan po Božiču, 26. decembra in sicer zunaj na pločniku (sajdvok) Mrs. Gregorčič je bila zelo marljiva zastopnica Ameri-kanskega Slovenca in Ave Ma- ria in je poznana daleč na okrog, zlasti še v Milwaukee in West Allisu. Nesreča pač res nikoli ne počiva. — Želimo ji, da bi skoraj okrevala od te nesreče! Zdravi se doma i pod zdravniško oskrbo na 626 jS. Fifth Street, Milwaukee. R. D. -o- MALO SPOMINOV NAŠE NAROČNICE IZ IOWE Clinton, Iowa (Konec) Bile so jako lepe in so izgledale prav take, kakor pravi tista pesem od ljubljanskih deklet: "Ljubljanska dekleta so lahko lepe, kadar sonce posije, pa v senco beže----" In res niso izgledale prav nič od sonca obžgane. Pa tudi resnična gorenjska dekleta so izgledale prav lepe. — Zelo se mi je dopadla tirolska narodna noša. Naše mesto Metlika je imelo nalogo predstaviti na to j razstavi belokranjsko narodno nošo. Za to sta bila odbrana en fant in eno dekle iz vasi Drašič ir. en fant ter eno dekle iz Metlike. Ti štirje so imeli predstaviti ženina in nevesto, tc-varša in tovarsico, v belokranjski narodni noši. Za ženina je bil fant iz Metlike, moj. brat Anton Ivanetič, za nevesto je pa bila dekle iz Drašič, ki se je pisala Neža Simonič, . ki je tudi nekje v Ameriki, menda v sončni Kaliforniji. Za tovariša je bil fant iz vasi Drašič. Pozabila sem pa že in ne vem, ali se je pisal Marko Pe-trašič, ali Marko Vraničar. To- -vse varišica sem pa bila jaz podpi-J sana, takrat še Ivanetič. Ženin fe imel obleko narejeno iz belega sukna, škornje do kolena, ki so bile črno osvetljene (naoiksane). Klobuk je imel navadno visokost, na klobuku pa rdečo rožo (pušelc) na obe strani enako, ki je bil zataknjen za rdte trak ter vse skupaj na klobuk prisito. Na prsih je tudi imel rdečo rožo. — Nevesta Neža Simončič, je bila seveda narodno belo oblečena. Imela je, (po domače rečeno) 'naplet' narejen iz rdečih ro-žastih trakov. Naplet je tako le narejen: Pankelci (traki) so zloženi eden poleg drugega — od vrha glave do ramena mora priti okolu glave, samo obraz se vidi. Na vrhu glave je lep rdee okrogli venec, štiri inče visok, pod vencem čez čelo od ene do druge strani je pa 'parta' (po domače rečeno), pol inče široka, našita z biseri. Kadar je vs^ to na glavo položeno, prav lepo izgleda, kakor krona. Ženin in nevesta sta bila prav lepa. Ako bi znala in zmogla, bi oba naslikala, pa nimam tudi priprav zato. jrfl Tovariš in tovarišica, sva i-mela na prsih rdeče rože. Vsi skupaj smo imeli svoj voz (float). Spredaj je sedel voznik za njim ženin in nevesta, v potem midva tovariš in tovarišica. Za nami na vozu je bilo nekoliko slame, kolovrat, ki je na Belokranjskem žensko zimsko orodje,' potem zibka in *nučke\ Ne vem kako se ta reč drugače imenuje, ra'bi se pa da v nje'm skopljejo novorojenčka. — Ta in oni bi rekel da je bilo to prav smešno za videti. Kadar se je začela pomikati parada, so Binožice vse oživele. Godba je vse ogrela. Nekateri so hodili, ;ne!kateri se vozili na flotiljah (float). Ko je prišel naš voz ravno pred cesarja; je ženin vzel klobuk glave in roko iztegnil daleč proti cesarju ter rekel: Bog živi cesarja Franca Jožefa. — Kakor da bi zagrmelo je ljudstvo dvigalo klobuke z glav in enoglasno ponovilo ženinov pozdrav cesarju. — Po končani paradi so,šla tista lepa ljubljanska dekleta v gorenjski narodni noši, pa tudi fantje i ter tirolske narodne noše in že več drugih v paviljon, kjer je čakala godba za ples. Eden cesarjevih služabnikov je prišel k ženinu in rekel, naj pridemo tudi mi štirje v paviljon. Ko smo prišli tja, je bil cesar že tam in njegovo spremstvo tudi. Tam smo nekaj časa plesali, po plesu je pa cesar stopil k mojemu bratu-ženinu, se mu zahvalil za tako lep pozdrav ter ga vprašal iz katerega kraja dežele pride. — To je bil konec svečanosti. Moj brat Anton Ivanetič je bil ravno tisto leto meseca aprila potrjen k vojakom, mese-co oktobra je pa nastopil vojaško službo, kjer je služil celih dvanajst let. Po dvanajstih letih vojaške službe so mu dali cesarsko službo in sicer na sodišču v Mariboru. Sedaj je tudi on mrtev. Bog mu daj nebesa! Po končanih svečanostih, so se začeli ljudje razhajati na strani. Nekateri so se podali domov, drugi so pa še šli na božjo pot. Tudi meni je bila tedaj sreča mila. Naj bo zato Bog tisočkrat zahvaljen! — Takrat so bili v Ljubljani tudi moja mama, njih brat Ivan Pezdirc ter njegova soproga iz vasi Drašič. — Sedaj so tudi ti že vsi umrli. Bog jim daj nebesa! — Ti trije so šli naprej na božjo pot, pa so še mene vzeli s seboj. Najprej smo šli na Blejsko jezero. Prišli smo na postajo, bilo je jasno jutro. Od postaje proti jezeru smo hodili. Krasen je bil v jasnem jutru pogled na gore. Na Triglavu se je blestel sneg, kakor bi v njem migljale srebrne iskre. — Poleti pa sneg na gorah! — Zopet je bil v mojih mislih g. učitelj. — Ko smo prišli do Blejskega jezera, smo se vsedli v leipem vrtu, ki je nalašč vre j en za popotniki. Tukaj sm0 se malo odpočili, se malo pokrepčali z dobro ka /o in okusnimi žemlja-mi, (kajzerci) kar se je prav prileglo. Potem smo se vseli v čoln, ki nas je pripeljal do stopnic, po katerih smo šli v cerkev. Tam smo obiskali našo Gospo, Kraljico nebes, se ji izročili v varstvo in j0 prosili njenega varstva ter pomoči, zlasti za uro naše smrti. Spet smo se godali po stopnicah k jezeru in čoln nas zopet pripeljal na suho. Prav luštno je bilo tam. Saj še pesem pravi: "Kdor si tukaj, le zaukaj, tu brez vse skrbi. Kraj na Mati v svojem zlati, draga naj živi! — Pa smo šli zopet naprej k Mariji Pomagaj na Brezje. Tam je bilo marsikaj lepega videti, posebno v kapeli, kjer je bila čudo- (Dalje na 3 strani) _ *=»- Dogodki yUMrfkl Klub "Ljubljana" ima važno BCJO *. Chicago, 111. — V torek zvečer 13. januarja ob pol 8. uri je važna seja pripravljalnega odbora za narodno zabavo in shod, za nedeljo 25. januarja. Vsi člani in članice je potrebno, da se seje udeleže. Obenem vabimo vse slovenske dekleta in žene, ki žele sodelovati in nastopiti v narodnih nošah da pridejo v torek na sestanek in sicer v urad A-merikanskega Slovenca. Pridite gotovo! Odbor. Slovenci povsod prvi Cleveland, O. — Prvi otrok ki je bil rojen letošnje leto v Clevelandu je bil Slovenec. Vile rojenice so iskale po Clevelandu, katero družino bi v letu 1942 obdarile z novorojenčkom, pa so se ustavile pri slo* venski družini Edward Gorišek na Carrey Avenue. Otrok je bil rojen pol minute po polnoči na novega leta zjutraj. Na dopustu West Allis, Wis. — Iz države Texas, kjer služi pri topni-čarjih Strica Sama, je prišel pred kratkim na dopust vojak Ralph Cheplak, Jr., sin tukaj poznanega trgovca s premogom. V ponedeljek 5. januarja se je zopet vrnil v vojaško službovanje. Podlegel Cleveland, O. — Po nekaj dnevih bolezni, pljučnici, yš na novega leta dan umrl v mestni bolnišnici rojak John Lušin, v starosti 4let. Več let je bil uslužben kot natakar pri Ko-remuna Hamilton Avp., stanoval je pa pri družini Mrs. Gornik na East 76th Street. Doma je bil iz Lipovca, pri So-dražnici na Dolenjskem. V Du-luthu, Minn., zapušča sestro Angelo, poročeno Blatnik, ki je prišla v Cleveland, da bo spremljala truplo pokojnika v Eveleth, kjer bo položeno v družinsko grobnico. V starem kraju zapušča dva brata. Pogrebni obredi so se vršili dne 3. januarja v cerkvi sv. Vida, nakar je bilo truplo odpeljano z vlakom v Minnesoto. Minnesotski bolniki New: Duluth, Minn. — Tukajšnja rojakinja Mrs. Frank Petrič se nahaja v St. Mary's bolnišnici v Duluthu. V isti bolnišnici se nahaja tudi tukajšnji mlaidi rojak Dan J. Cepelnik. Rojenice Milwaukee, WTis. — Prijazne vile rojenice so oni dan po-vasovale pri družini Mr. in Mrs. Frank Klančar na South 4th, Street in jim podarile v spomin krepko deklico. Vesel dogodek Cleveland, O. — Družino Mr. in Mrs. Frank ŽnidarŠič iz East 157th Street s0 obiskale prijazne vile rojenice in jim prinesle v dar prav zelo deklico. — Prijatelji častitajo! ALI MU BO USPELO? (365) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs AGAIN AND AGAIN TAR2AN SEIZED THE BARS. EACH TIME THE SLASH-INS KMfVE5 FORCED HiM TO TURN LOOSE. Zopet in zopet se je Tarzan oprijel kletke, toda vsakokrat so mu divjaki z ostrimi noii tO preprečili. THEM THE APE-MAN WHIRLED SUDDENLY TO the opposite Side and clutched the bars. Naenkrat ic opazil, da so vsi stražniki na eni strani kletke. . Z naglico se je obrnil na stran in pograbil za kletko. drugo with ALL HIS MIGHT He U?TED. SPEED WAS ESSENTIAL. IF FAILED, HE WAS DOOMED/ Z vso silno močjo se je uprl. Na-glost je bila potrebna. Ce mu ne uspe-je je izgubljeni t Amerikanski Slovenec frH w» uajetarefai slovenski ^ Ust v AmerihL CDfNOST^BLMHING CO. Nulov nrsdniitva in uprave: 1849 W. Cmmk RjL, Chicago. Tjiafoa; CAN Al 554* Naročnina: Za eelo Uto____$6.00 Za pol leta _3.00 2« Aetrt teta ___1.75 Sa Chtaaco. Kanado ia Evropo: Za eelo Ido —_____$7.00 z* leta-J--3.50 Za žotrt leta______2,00 Poament šterilka __ 3c The first and the Oldest Slovene - Newspaper in America, Established 1891. Iuued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year no For hall a year ,, „ 3.00 For three months - — 175 Chicago, Canada and Europe: For one year ____________________________—$f.00 For half a year _ 3.50 For three months - - 2.00 Single copy . 3c Dopis! važnega pomena s« hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo •iWdanin pol pred dnevom, ho izide list. — Za zsdnjo Jtevflko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured- *gtvo na vraža. s) ' ...... ■ Entered as second class matter, November 10. 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. J. M. Trunk: ■ Vojne vodijo vlade. Kako so vlade prišle do vlade, * je včasih vrlo zamotana zadeva. Pri vladi je lahko tudi posameznik udeležen, ako je pomagal pri zakoniti in morda pri nezakoniti vladi. Mero udeležbe more odločiti le! sila, ki pregleda srca in obisti. Za razne čine vlade so odgovorni tisti, ki so pri vladi. Pri vojni pokliče vlada posameznike in posamezni vojak ni odgovoren za to, kar je kot vojak delal. V filmu se proslavlja junak, ki je po-strelil 23 nasprotnikov. Ni in ne more biti nobena morija. Prekerno in zamotano je tudi glede odgovornosti pri tem, kako vlada dela. Prav zdaj govorimo o roparskih vojskah. Vlade bi bile roparske. Kako pa pri tem posamezniki? Ali ne kričijo množice tem bolj, čim bolj uspešna je vlada pri ropu? Ali niso odgovorni, ko odobravajo rop? Vsekako bo prišla odgovornost tudi pri posamezniku na vrsto, in zadeva bo poravnana po vsi pravičnosti, če kdo misli na poravnavo, ali ne misli. Na zunaj bi šlo za razliko pri vladah in vladajočih in pri — narodu, kakor se govori. Vobče bi se moglo reči, da Rusi niso odgovorni za to, kar dela vlada, dela.Stalin, Nemci ne za to, kar di*l* Hitier> Italijani ne za to, kar dela Mussolini itd. V splošnem je načelo pravilno. Kako pa tisti, ki kričijo, če je očiten rop uspešen? Prekerna zadeva. Najmanj vrlo zanimivo je opazovati, kako se roba radi neke odgovornosti izpremeni, ko izgleda, da roparija in morija ne bo uspešna. Golo maščevanje je proti načelom krščanstva in človečamstva. Celo ravnanje s talci ni moralno. Gre le za to, kako se na zunaj sodi udeležba kakega naroda. Carlo Petrone piše v listu "People and Freedom" v Londonu, da Italijani nikoli niso bili za Mussolinija. Nekaj jim je copral o rimskem imperiju, smatrali so ga za neko mistično osebnost, ampak za njegove zavojevalne »venture nikoli niso bili. Hm? Še te dni so silno kričali, ko jim je povedal, da bodo zmagali. Ali gre sonce proti zatonu? Tudi med Nemci že vidim glasove, da "nemški narod" ni bil za Hitlera. Ali bi bilo kaj takih glasov, ako bi bil Hitler odpočival v Kremlinu, kakor se odpočiva v Berch-tesgadenu?? Značilen pojav. . Vse do zadnjega fantalina je kričalo, ko je prišla vest 0 zmagi. Nihče ni vprašal, kako je bilo, nihče se ni zmenil, ali je vojna tudi količkaj pravična, vsi so bili le mili-taristi od glave do pet, ampak ko je prišlo do polomije, so bili pa zopet prav vsi sami antimilitaristi in slovesno zatrjevali^ da vojne in nasilja nikoli niso odobravali. Ljudje naj bodo previdni pri kaki osveti ali kakem maščevanju, naj ne delajo naroda odgovornega, ampak „ pri odgovornosti pa ne bo zadostovalo, da kdo sploh niti misliti ni hotel, da bi bil za očiten rop tudi on odgovoren, ko je kričal, kadar je rop uspel, bila velika zmaga, niti ne bo zadostovalo, da kdo zatrjuje, ko se prikaže nekaj odgovornosti, da on ropa ni odobraval, da ni bil za tega ali onega mogotca, ko je prišlo do — polomije. Odgovornost je,-ker že ljudje sami o odgovornosti govorijo, le pri presojevanju, kdo in kako je kdo odgovoren, utegnejo biti tisti, ki so odgovorni na napačnem potu. ——„.,. -—o Hitler se je v svojem novoletnem govoru zatekel k Bogu. Značilno. Dosedaj se je Hitler sam predstavljal za najvišje bitje med Nemci. Nekateri fanatiki so ga hoteli in menda tudi že proglašali za neko mistično bitje. Kristusa je Hitler enostavno odstavljal, ker je prišel na svet med 2idi in bil zato Zid. Ruska zima pa je že v svojih prvih tednih naučila Hitlerja, da je poleg njega in nad njim Še druga sila. Nemci zadnje tedne beže in Hitler kliče Boga na pomoč. Preje mimo Boga in preko Njega, zdaj naj pomaga sfantaziranemu barbarju! Yes, mu bo pomagal, samo počaka naj Dolfe, ampak pomagal mu bo drugače, kakor si to želi nazijski fanatik. 1 —- Nemci so prevzetneži, tla jim ni para. Prevzetnost Sobota, 1$. januarja 1942 KRI ZA VOJNE RANJENCE Hitro napredujoča zdravniška veda nas neprestano postavlja pred svoje nove in velike vspe-he, od katerih se mnogi nam navadnim Zemljanom zdijo pravi čudeži. Med take "čudeže" spada tudi transfuzija (pretok) krvi iz enega človeškega telesa v drugo, iz zdravega in močnega telesa v drugo telo, ki je bolno ali ranjeno in zato oslabelo. Ta kirurški pojav ae je zadnje čase tako spo-polnil, da je mogoče iz človeškega telesa vzeto kri shraniti in jo dolgo držati "pri življenju" ter jo prenašati iz kraja v kraj in to pod različnimi klimatičnimi okolščinami. Tako je mogoče ustvarjati večje rezerve take krvi za poznejši čas ter jo imeti pripravljeno za slučaje in kraje, kjer in kadar se potrebuje. Danes imajo že vse večje in modernejše bolnišnice primerno zalogo človeške krvi na rokah za slučaj potrebe. V novi svetovni vojni smo. Nova bojišča se pojavljajo sko-ro dnevno in človeške žrtve padajo kot bilke pod ostro košče-vo koso v rosnem poletnem jutru. Z naraščanjem novih bojišč narašča tudi število žrtev in sicer v povprečnem razmerju: eden mrtvec — dva ranjenca. Vsa zdravniška veda je seveda brez pomena pri mrtvih, toda pri ranjencih pa igra nepopisno važno vlogo. Operacije in zdravila rešijo življenje velikemu Številu ranjencev; ne morejo pa rešiti življenja onim, ki so radi izgube ali pomanjkanje krvi preveč oslabeli, da bi se njihove telesne sile mogle upirati smrti. Pritok nove in zdrave krvi pomen j a za ranjence te vrste — življenje ali smrt. Taka potrebna kri se ne da fabricirati v tovarnah m tudi ne izdelovati v kemičnih laboratorijih, temveč jo je mogoče dobiti samo iz zdravih človeških teles. Najti je torej treba dovolj takih zdravih ljudi, ki imajo dovolj človekoljubja, dovolj patriotizma, dovolj ljubezni in usmiljenja, do trpečih žrtev, da so pripravljeni dati pa j nt svoje krvi zanje ter iti skozi nekaj malenkostnih neprijetnosti, ki pa so popolnoma ničeve v primeri z žrtvami, ki jih doprinašajo vojaki na bojiščih. Tudi pri nas v Ameriki se je kri v ta namen zbirala že precej časa, a to največ le potom privatnih organizacij in privatnih apelov. In ker do 7. decembra ni bilo številnejših vojnih žrtev pod ameriško zastavo, je bila kri namenjena večinoma za Anglijo. Ko pa je zločinski in zavratni napad Japoncev na Pearl Harbor prinesel našemu ameriškemu narodu na tisoče človeških žrtev in je bila naša država prisiljena iti v vojno, je pa vstopilo vprašanje krvi za ranjence pred ameriško ljudstvo z vso resnostjo. Amerika je šla takoj na delo tudi v tem oziru. Pod okriljem Ameriškega rdečega križa se je organizirala in se še organizira obsežna akcija za zbiranje človeške krvi za ameriške vojne ranjence. Po vseh več- jih krajih se upostavljajo aparati, ki bodo vršili ta del našega narodnega vojnega prizadevanja. Da pa se to velevažno, plemenito in človekoljubno delo razširi tudi na tukaj živeče milijone tujcev (nedržavljanov), se je v predvidevanju tega, kar se je 7. decembra zgodilo, pod vodstvom švicarskega zdravnika L. W. Tomarkina v New Yorku že zadnje poletje organizirala *— The legion of Alien Volunteer Blood Donors for National Defense (Legija tujsko-dobrovolj-skih darovalcev krvi za narodno obrambo). V tej legiji so zastopani tujci iz 16 različnih držav, med katerimi je tudi Jugoslavija, Cehoslovaška, Rusija in Poljska. Pred kratkem je ta legija za Ameriški rdeči križ priredila eno-tedensko kampanjo za nabiranje darovalcev krvi med tujci v New Yorku in okolici. Vspeh je bil nepričakovano lep. Nad 1000 darovalcev se je priglasilo. To dokazuje, da je tudi med ne-državljani veliko takih, ki so A-meriki 100-procentno lojalni ter da so pripravljeni storiti zelo veliko za zmago Amerike v tekoči vojni. Dalje ima legija namen razširiti svojo delavnost tudi izven New Yorka in sicer z ustanavljanjem sodelovalnih odborov zlasti po onih mestih, kjer se tujci nahajajo v znatnejšem številu. Zaveda pa se, da je Amerika preobširna, da bi se moglo delovanje legije dovolj razširiti, da bi moglo doseči ves tujski element. Zato pa apelira na tujce, ki prebivajo daleč od večjih središč, in ki so pripravljeni darovati svojo kri za reševanje človeških življenj med vojnimi žrtvami, da se prijavijo najbližji stanici Ameriškega rdečega križa in dobili bodo vsa potrebna navodila o tem, kje in kedaj bodo lahko izvršili svoj plemeniti namen. Legija namreč smatra, da ni glavno, kje in potom koga se da kri, temveč je glavno, da dobi ameriška vojska dovolj krvi. Razume pa se, da je v interesu tukajšnjih tujcev samih, da dobe kredit, ki jim opravičeno pripada. Dvomim, da je mogoče na bolj izrazit način dokazati lojalnost in ljubezen ter hvaležnost Ameriki kot ravno potom darovanja krvi. Pripomnjeno naj bo tudi, da se kri prejema od obeh spolov, to je od moških in žensk in sicer v starosti od 21 do 60 let. Samo po sebi pa se razume, da se sprejema samo popolnoma zdrava kri. Posebej naj bo povdarjeno, da ta legija ne prosi in tudi ne zbira nikakih prispevkov, apelira pa na vse tukajšnje ne-držav-ljane, da v čim največjem številu in v čim največji meri prispevajo za Ameriški rdeči križ. Naslov te organizacije je: L. W. Tomarkin, The Legion of Alien Volunteer Blood Donors for National Defense, 139 E. 36th Street, New York, N. Y. Lahko pišete tudi slovensko. Leo Zakrajšek. N AZIJI SE ZNAŠAJO NAD DELAVSKIMI VODITELJI Stockholm, Švedska. — (ONA) — Neki norveški delavski voditelj, ki se je rešil iz nazijske oblasti je pripovedoval časopisnemu poročevalcu Karlu Frahm-u, da je bilo meseca septembra 1941 v Oslu aretiranih štiri do petsto unij-skih zastopnikov in delegatov, kateri so bili odpeljani v taborišče Grini blizu glavnega mesta Norveške. Komaj so bili pripeljani v taborišče, je pripovedoval, so jih prisilili izvajati "gimnastične vaje", ka-koršne so imeli že dolgo vpeljane v zloglasnih koncentracijskih taboriščih v Nemčiji. Pri izvajanju teh vaj ae žrtev tako zmuči, da od napora pa- de na tla, na kar takega toliko časa bi je j o, da zopet vstane in začne izvajati vaje iz-nova. Neki unijski voditelj, ki je te vaje izvajal, je padel zmučen na tla in je v obupu prosil, naj ga ustrele. * Toda, privezali so ga za motorno kolo in ga vlačili okoiu po dvorišču. Kakor se nadalje poroča, so že iz vsega početka po cele tedne, zelo slabo ravnali z jetniki v Mollergarten zaporu, kakor tudi na višjem povelju gestapovcev v Oslu. Neki 30 Jetni kovinski delavec po imenu Brevik iz mesta Hamar, je bil tako pretepen, da je posledicam podlegel. RAZNOTEROSTI Gornja slika kaže predmete, ki so jih našli v n;kem izstreljenem japonskem aeroplanu. Med drugim je bila tamkai steklenica žganja, čokolada, preocjena z žganjsm, sadno vino, »ladkorčki in robna pasta. Značilno je, da so napisi na predmetih v angleščini, in so torej morali najbrž priti iz angleškogo- vorečih dežel. Politični jetniki v Oslu in Trondheim-u, poročajo, da so silno slabo prehranjeni. Dobivajo samo krompir in sol za kosilo in največkrat samo polovico tega kar bi jim morali dati, tako, da so morali biti ves čas glasni. V koncentracijskem taborišču Grini dobe ZA NAŠE GOSPODINJE Vsi ljudje smo vegetarijanci Vi, ki imate vsaki ali vsaj vsaki drugi dan na mizi pečenko, boste ugovarjali. Ali, zadnjo besedo ima znanost in ta pravi, da smo vsi ljudje, tudi tisti, ki dobivajo svojo hrano iz živalskega kraljestva, vegetarijanci. Govedo, katerega meso uživamo, živi izključno od rastlinske hrane in dosledno temu živimo tudi mi od zelene trave in pašnikov. Nič drugače ni niti z zvermi, ki se hranijo z mesom drugih živali. Lisica, ki žre zajce, uživa meso, mast in glikogen, ki ga je zajček v toku svojega življenja zgradil iz zeljnatih glav in druge zelenjave. In če pogoltne krta, ki je tudi mesojedec, saj se hrani s črvi, ogrci in sličnimi živalicami, tedaj je ves potek isti, samo da je malce daljši, kajti ti so pač rastlinojedci. Vsa živalska hrana izhaja torej neposredno ali po ovinkih iz rastlinskega kraljestva. To dejstvo sloni na gotovih resnih vzrokih, o katerih pa bi bilo predolgo razpravljati na tem mescu. -o- Umetne š mamice Prižgano svečo nagni nad kozarec vode. Vsaka kapljica stea-rina, čim pade na tekočino, se pretvori v čašico, ki bo plavala na površju vode. Te čašice so po vsej vaanjosti podobne šmarni-ci, ki jo po nekod imenujejo: solzica, kapljica ,dragoljubec. Velikost je odvisna od višine, s katere spuščaš raztopljen loj. Sedaj vzemi jako tenko železno žico, ki si jo na enem koncu razgrela, ter še na vodi predri z njo lojeno čašico v sredi in jo potisni na drugi konec žice, ki je zavit, da obdrži ta umetni zvonček. Ko si nabrala dovolj teh čašic, napravi snopec iz'njih in sicer na ta način, da bodo večji cvetovi bolj pri dnu, manjši pa više. Ves šopek postavi v lonček opremljen s šilastimi listi iz zelenega papirja. Tako si napravila čeden okras iz cvetja ki ne ovene niti pozimi. -o PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Telečje stegno pretaknjeno s slanino Operi celo ali samo en kos telečjega stegna, potegni z njega kožice ter ga prav gosto pretakni s prekajeno slanino, na-drgni s soljo in limonovim sokom, pa ga pusti ležeti nekaj časa, da se razsoli. Potem ga de-ni v dolgo ponev, polij ga z vročo s presnim maslom zmešano mastjo. Tudi med pečenjem ga večkrat polij, včasih prilij malo juhe, priden i tudi košček korenja, kolešček čebule, par ko-leškov zemlje in par listov gob. Ko je pečenka že lepo rumena, poberi malo masti proč, prilij nekoliko juhe, malo pokuhaj in precedi na razrezano pečenko ter daj na mizo. Zdrdbov prazenec brez jajec V pint vrelega mleka daj ko- SVARILO MORNARJEM šček presnega ali kuhanega masla, malo soli in žlico sladkorja. V to, med trajnim mešanjem vsipaj pol pinta zdroba in sice> polovico pšeničnega in polovic« koruznega, katerega si poprej zmešala. Mešaj na ognju tolike časa, da se nekoliko zgosti, nate zlij v pekač, v katerega si po-segrela dve žlici masla ali masti in razmaži v enakomerna plast ter postavi v pečico. Skuhaj kakih petnajst češpelj na gosto, odstrani pečke in jih zre-ži na obročke, katere potresi g sladkorjem in cimetom ter potresi po pražencu, ko je nekake na pol pečen, nakar postavi nazaj v pečico in ga dodobra speci Pečenega razkosaj z vilicami, zloži na krožnik in potresi s sladkorjem ter daj na mizo. -o- Kostanjev riž Skuhaj in olupi tri funte kd-stanja ter ga pretlači skozi sito. Primešaj nekako četrt funta sladkorja z vaniljo ter pretlači skozi ribežen na krožnik. Okrasi ga z osminko pinta v sneg stol-čene in z vanUijevim sladkorjem osla jene sladke smetane, okrog pa naloži kuhane, oluplje-ne in posladkorjene kostanje. -o- Jabolčna pogača Naredi masleno testo, od katerega odreži tri krpe v velikosti modela, v katerem boš pekla pogačo ter jih speci. Z ostalim Nfc neki ameriški ladji, zasidrani na Havajih, je bilo moštvo, kakor kaže gornji napis, opozorjeno naj ne uživa sladkornega trsja, katero raste na polju v ozadju ladje, čel, da je morda zastrupljeno. IZ SLBV. NASELBIN (Nadaljevanje s 2. strani.) delna podoba Marije Pomagaj. Na stenah so visele ena poleg druge same zahvale, ena lepša od. druge. Nekatere so bile pisane, druge natiskane, ene tudi "naštikane". Ljudje so tako pokazali hvaležnost za prejete dobrote na pripro& njo Marije Pomagaj. V kotih je bilo polno bergelj in vrstnih palic. Vse to je. lo, koliko je vredna božja pomoč. Resnično je, Bog svojih r.e zapusti kateri v njega upajo. Kako je človek ko vse to vidi.'— O, Marija Pomagaj, bodi naša pomočnica zdaj v tem žalostnem vojnem času in ob uri naše smrti! — Takrat je bila na Brezjah še stara majhna cerkev.' dopadlo se nam 'je tam. Povsod je bilo prav luštno. — tovanja na Blejsko jezero in otok ter na Brezje k Mariji Pomagaj, ne bom nikoli, pozabila. — O, sladki spomini. Še enkrat lepa hvala upravi Amer. Slovenca za poslani Atlas (zemljevid), ki mi je o-budil tako lepe spomine na meja .mlada leta, vesele čase in na mili mi slovenski dom. — 2elim vam mnogo uspeha in sreče v letošnjem letu! — Pozdravljeni! Mary Tancik POLJAKI IMAJO NOVO OROŽJE PROTI ' NAZIJEM London. — (ONA) — Nemški tisk s Poljske objavlja, da so se poljski četniki (guerila) sedaj oborožili z modernim o-rožjem, katerega so pobrali z nemških vlakov, kateri so to orožje vozili nazijskim vojakom v bojno črto. Nemški časopis v Krakowu "Krakau Zeitung" objavlja u-radno poročilo mestne policije o boju s četniki, ki so se bili zatekli v neko hišo in katerih niso mogli drugače premagati, da so hišo zažgali. Ko je ogenj pojenjal, pravi uradno poročilo, so našli ob strojnici zogljenelo truplo četnika. Po poročihi nemškega časopisa "Deutsche Rundschau" sta bila dva člana četniške tolpe, ki se je bojevala z nemškimi elitnimi četami, obsojena na smrt. Nadalje poroča omenjeni ča-. - opis, da so bile te poljske čet-»iške 'tolpe' formirane že .pred 18. meseci, toda šele v zadnjem času je bilo opaziti, da 30 bile opremljene z modernim orožjem, s katerim so seveda dosegle nekaj uspehov. DELAVCE IZ GALICIJE POŠILJAJO V NEMČIJO London. — (ONA) — Iz poljskih virov se poroča, da pošiljajo naziji v Nemčijo na delo na dan do 800 poljskih delavcev iz vzhodne Galicije. Te delavce nabirajo nazijske oblasti po Galiciji in jih šiloma tirajo v Nemčijo. Kakor .st .radalje poroča, je bilo do pred kratkim na ta način šiloma od-peljanih v Nemčijo že do 30.-000 delavcev, med katerimi je do 30$, odstotkov Ukrajincev. — Kakih deset tisoč je zaposlenih v industrijskih centrih, ostali pa po kmetijah. -o- SOVRAŽNIK JU JE SPRAVIL Washington. — (ONA) —-Semkaj je prispelo norveško uradno poročilo, kako sta se dva Norvežana v mestu Bergen na Norveškem, ki je zasedeno po nazijih, lepo spoprijateljila. Norvežana sta se bila spo-rekla in zmerjanju ter prepiru je sledil pretep, ki se je stopnjeval prav razburljivo za vso okolico. Da bi ju spravil narazen in pomiril, je stopil med nju neki nazijski vojak. Komaj je pa nazijski vojak stopil med oba pretepača, sta kot eden, oba udarila po njem in ga dodobra naklestila. Od takrat sta postala nerazdruž-Ijiva prijatelja. -c- ŽJENSKA POZDRAVLJALA _ POLJAKE V ALZACIJI Bern, Švica. — (ONA) — Neka stara ženska, je bila obsojena na tri tedne zapora, ker ji je prišlo baje v navado, da je pozdravljala poljske vojaške ujetnike, ko so se peljali na delo. Obsodba je bila izrečena v Štrasburgu, v Alzaciji. Številne kazni ki jih izvršujejo naziji nad prebivalstvom v Alzaciji-Loreni pač dokazujejo, da imajo naziji tam velike težave. Najhujše je bila prizadeta ženska Viktoria P. Bila je namreč poročena s Poljakom, vojnim ujetnikom Johannom Boniewski, v katerega se je bila poprej zaljubila. Potem je poskusila z njim pobegniti v mesto v starem Rajhu, kjer je ta Poljak poprej delal kot vojni ujetnik. Ženska je za to bila obsojena na sedem mesecev ječe, o Boniewskim se pa ni poročalo, koliko je bil kaznovan, vendar se sodi, da ga je doletela največja kazen. Neka druga ženska, ki je vodila v Hegenheim gostilno, je bila kazovana 300 mark (okolu S120), ker je prodata dve steklenici pive petim poljskim vojnim ujetnikom. Prav navadno kaznjivo de-f^fe^jS Če se da kdo fotografirati s poljskim vojnim ujetnikom. Četudi je veliko teh vojnih ujetnikov zaposlenih v delavskih skupinah, jim je dovoljene še precej prostosti v nekaterih slučajih. Štiri ženske iz Attenschweiler so bile kaznovane, po deset mark vsaka, ker so se dale fotografirati z dvema poljskima ujetnikoma, ki sta pomagala postaviti oltar za praznik Sv. Rešnjega Telesa. PRISPEVKI za trpeče rojake v starem kraju Druga zbirka Michael Bulich, Corning, Ohio ..........$ 5.00 Prejšnji izliaz ................$ 6.00 ■ Skupaj do 8. januarja 1942 ............,.$11.00 AMERIKANSKI SLOVENEC / Stran 3 testom obloži model tako, da testo malo čez visi. Nato deni vanj vrsto na rezance zrezanih jabolk zmešanih s sladkorjem, cimetom in limonino lupinico, nekoliko na rezance zrezanih man- deljnov, rozin in vinskih jagodic. Na vrh položi pečeno krpo in tako nadaljuj, dokler imaš kaj. Nato zavij testo kar ga visi čtz model ter peci v precej vroči pečici. jetniki samo krompirjevo vodo in nekaj koščkov kruha na dan. — Kot nadalje pripoveduje omenjeni poročevalec, je norveškemu Rdečemu križu prepovedano pošiljati kako hrano norveškim političnim letnikom. Sobota, 10. januarja 1942 "NA INDIJO Ruski spisal G. P. Danilevski Preložil Al. Benkovič ZGODOVINSKI ROMAN cbčin in v političnem oziru za stališče Slovencev kot narodne skupine. Ampak županski stox lički so bili s trnjem obdani. Pritisk od vladne strani, ki je hotel vsak naroden pojav zadušiti, dosti trnja pa iudi cd naroda samega, ki je kimal pri tujcu ali izkoriščevalcu, pa je mogel postati hudo kritičen pri lastnih ljudeh, lastnih županih. Dobesedno se je dogodilo in dogajalo, da niti potrebnih občinskih doklad neki riso več plačevali, ko so pomagali izvoliti slovenskega župana. Ako je župan opomnil, je bil ogenj v strehi. "Hud . . . čemu smo te pa izvolili, da bi zdaj plačevali .. . !" Pri prihodnjih volitvah so izvolili zopet kakega oderuha in plačevali dokla-de brez vsake besede. Dobesedno se je to dogajalo. Zdaj utegne biti več razsodnosti med Slovenci, ampak vsaj na Koroškem je zopet ledina, vsa zaraščena in mrtva, v drugih krajih pa ni dosti bolje, vsaj te dni ne. Želimo Slovencu Laušetu na clevelandskem županskem stolu, da bi mu bilo prizaneseno s takimi izkušnjami, in bi mogel biti g. Lauše ponosen na svoje slovenske in slovanske volilce, kakor so nanj ponosni vsi zavedni Slovenci in Slovani. Najlepši rožni grm pa ima pegostoma najhujše trnje. Antisemitizem, kakršen se je pojavil pod Hitlerem (Konec) Miljonsko" mesto je Cleveland in županuje mu Slovenec Frank Lauše. Ljubljana je bila Stoletja le "dolga vas," preden je prišel na županski stol Slovenec. Da bi bili v Clevelan-du Slovenci "zmagali", se ne more trditi, le Slovenec je zmagal, in zopet ne kot Slovenec, temveč kot izrazito krepka osebnost. Nekaj odpade tudi na slovensko ime ali sloven-skrelement, da je iz srede malega slovenskega naroda izšla taka osebnost, tor a j si lahko clevelandski in amerikanski Slovenci potisnejo klobuk na vrat. Seve so g. Laušeta pri tem podpirali vsi Slovenci, na kar so zopet lahko ponosni. Morda so ga podpirali tudi ta-mošnji Slovani kot Slovana. Ako tako, bi bil vrlo vesel pojav, ker bi bilo pri tem nekaj 'slovanske vzajemnosti. Navadno so Slovani ničle, ker pač niso Slovani, le slovanska plemena, vsako zase, skupnosti pa malo aii nič. Slovanska vzajemnost ne pomeni dosti v A-meriki ker so Slovani z drugimi vred zapisani smrti, ampak ni treba, da bi se Slovani sami položili v grob, in upajmo, da Lo slovanska Amerika igrala vlogo tudi v slovanski Evropi. Želimo, da bo g. Lauše vso dobo županovanja ponosen na clevelandske Slovence in mu oo prizanešeno s kako slabo izkušnjo, .laz sem imel pri županski robi hudo slabe izkušnje. Ne bodo le kaki koroški Slovenci vrlo čudne glave. Pride med Slovence od nekod kaka pokveka brez vsakega značaja. Slovenci so le predobre duše. Izrablja njih naravno dobroto in mehkobo tak podlež in jih pogostoma prav nesramno odira. Cim bolj pa jih striže, tem bolj se mu Slovenec klanja. Že jutri ga izvolijo za župana in ponovno ga zopet izvolijo. Tako je bilo na Koroškem, in drugi slovenski kraji niso bili izvzeti, ves čas županske robe. Približno pred 50 leti se je začela orati ledina tudi na političnem udejstvovanju, ko so razni kli-catelji spodbujali na narodno zavednost. Slovenec naj bi bil na svojih tleh svoj gospod, žu-panoval naj bi mu domačin, ne kak pritepen tujec ali kak podel nemškutar. Hudo je bilo oranje te ledine. Izmed več sto občin je bilo mogoče spraviti na županske stoličke nekaj županov, in na prstih roke bi jih bil lahko prest el. Stvar je bila silno važna v gospodarskem pomenu za dobrobit pobožen, pogumen — in srečen. Kakor goreč misijonar je šel med litevske rojake, jih učil krščanske vere in spreobračal. Neizrečno veliko je žrtvoval, da je dal cerkvi na Litvi in kesneje v Samagitiji stalno ustrojstvo. Konstanški cerkveni zbor je leta 1416. priznal Jagellove zasluge za krščanstvo ter ga vzel v varstvo zoper obrekovanje Nemškega viteškega Reda. Jagellova oblast je segala od Vzhodnega do Cmega morja. Bil je kralj poljski, najvišji fevdni gospodar Litve in Lotve in mnogih ruskih mest in dežel: Lvova, Po-dolja, Moldavije, Kijeva, Volinja, Besara-bije in Valaškega. Z ukrajinskih poljan so se Tatarji polagoma umikali in poljski gospodarji so si osvajali deželo. Ni čuda, da si Poljska vseh teh dežela nikoli ni mogla organično usvojiti. Neki zgodovinar pravi: Poljska je bila premajhna za veličino svoje posesti, premajhna za Jagello-vo srečo. Srečen ie bil Jagello tudi v bojih z Nemškim viteškim Redom. Ta je bil prišel na Pinsko leta 1228., da bi z vojno močjo podprl pokristjanjenje, ki se mu je ta narod z divjo silo upiral. Že od začetka 13. veka so širili v deželi krščanstvo poljski cistercijani, med njimi zlasti Kristjan, ki je bil prvi pruski škof. Delo se mu je v nekih okrajih spešilo, a paganski sosedi so mu ga zopet in zopet kruto uničevali. V tej stiski je poklical na pomoč Nemški Red. Vitezi so prišli po dogovoru s papežem in cesarjem, ki je že naprej dal Redu v last vso deželo, kar si jo osvoji, s pogojem, da osJ»ane del nemške države. V varstvu vitezov je zdaj krščanstvo uspevalo tako da so že čez 20 let ustanovili štiri škofije. Leta 1309. je Nemški Red preložil glavni sedež iz Benetek na Prusko v sijajno zgrajeni Marienburg. V deželi je uspevala omika, a hkratu germanizacija: Pnisijo so radi imenovali Novo Nemčijo. Ko se je koncem 14. in začetkom 15. veka v Redu zrahljala disciplina, je pa rasel njegov pritisk na narod in tudi objestnost proti sosedom. Ko si je Red leta 1400 svojil zapadni del Litve, imenovan Sama-gitija, so se začeli spori med Redom in Poljsko, ki so leta 1410. veli do preloma: vojska se je napovedala. Obe stranki sta za priprave napeli vse moči. Veliki mojster Reda je dobil pomoč iz Nemčije, Jagello je poljske in litevske čete pomnožil z vojščaki iz podložnih ruskih dežela. Nemški viri pripovedujejo, da je postavil veliki mojster armado, broječo 80.000 mož, Jagello pa dvakrat tolikšno. Pri vasi Tannenbergu sta se vojski zadeli dne 15. julija. Okoli poldne se je vnel boj. Nepopisno hrabro so se bili na obeh straneh. Končno je zmagala poljska premoč in vztrajnost. Sam veliki mojster je obležal na bojišču in z njim cvet redovnih vitezov. Od tega udarca si Nemški Red nikoli več ni opomogel, Poljska pa je uživala sadove te zmage, dokler jih ni zapravila po notranji razrvanosti. Nemško germanizujoče prodiranje na Vzhod ie bilo ta dan u-stavljeno. Veliki kralj Jagello je umrl v Krakovu leta 1434. Vsa veličina zmage njegove nad Nemškimi vitezi je zorela v torunjskem miru leta 1466. za časa kralja Kazimira IV., ko je velik del Prusije z Marienbur-gom vred pripal Poljski, ostalo Prusijo je sicer obdržal redovni veliki mojster, a kot vazal poljske krone. (Dalje prih.) Poljska je štela v vrsti Piastov še nekaj odličnih kraljev od 11. do 14. stoletja, ki so si prizadevali, da bi dvignili red in pro-sveto v domovini ter razširili njen vpliv, zlasti pokristjanjujoč Pomorjance in Pru-se. Vendarle k> v tem času izgubili Porn u-jansko na Nemce in Sleško na Cehe. Ti di na znotraj blaginja in omika nista er ako uspevali kakor pri zapadnih naro-< ' r. Poglavitni vzrok, ki ga ni bilo moči izločiti, ie bila lega države, kakor gori or enjeno. S sosedi so bili večni boji za obrambo, maščevanje in plen. Ti hoji so črpali moči, da se niti vojske z velikimi političnimi smotri niso mogle začeti Velike občine se niso mogle razvit]. niti vzcvesti plemenitejše cerkveno življenje. Šlahta je živela od l)oja in lova; a neprestano bojevanje je silno skrčilo število slobodnjakov in namnožilo tlačane, tako, da je polagoma šlahta (plemstvo) postala edini svobodni sloj naroda. Knezova oblast ie bila tisti čas velika, skoro neomejena: njegova je vsa zemlja, kar je ni v zasebni lasti, njegov lov. ribištvo, carina, novčanstvo, trg in sol. Kralj sodi plemstvo in kmete, imenuje višje uradnike. Fevdalno gospostvo se ne razvije, ker je plemič posestva svobodni lastnik. Cerkvi se ne \ speši, da bi si priborila političnega vpliva, s čimer bi krotila objestnost posvetne oblasti; kralji nastavljajo škofe in obdačujejo cerkveno posest. Cerkve in samostani so redki, življenje duhovnikov večinoma ni vzdržno in premalo ustreza cerkvenim postavam. Tako od poljskega svečeništva ni prehajalo na narod enako duhovno in n ravno vznesen je, kakor od svečeništva drugih katoliških narodov. — Poglavitna sprememba, ki se je kesneje zgodila, je bila, da je qp^ala kraljeva oblast. In to je bilo v danih razmerah slabše kot bOtyse. Zadnji kralj Piastovega rodu je bil Kazimir III. Veliki. Na znotraj je podpiral meščane in kmete proti šlahti, a je dal tudi znatne tržne svoboščine Židom, ki so se tačas množinoma vselili na Poljsko in postali prava kuga za narod in gospodarstvo njegovo. Leta 1364. je skupno s papežem ustanovil vseučilišče v Krakovu, ki je bilo drugo na slovanskem svetu. (17 let prej (1347.) je bil češki kralj Karol pridobil vseučilišče za Prago). Kazimir je izgubil velike kose kraljestva, katere je moral odstopiti Nemškemu viteškemu Redu. Ta je namreč osvojil Prusijo, jo pripravljal za germanizacijo ter z neprestano rastočo močjo postal najnevarnejši sosed Poljske. Tu ie vstala Poljski nova naloga proti Nemštvu, ki je segalo od stopnje do stopn je proti vzhodu. Na srečo se je tudi Poljska tačas okrepila, spojivša se z Litvo, in Nemce na tej postaji res uspešno in dokončno ustavila. — K kateri tvori pripravo, ki ae rabi ob Sara pre-\ vV videvanJa bolnikov. Narejen > po do. vezn praktičnem nači-£ - ^ ife na is takorv&nega ^qglr "Wood Fiber" materi-^T'' Jte^ V*«0* blizu 11 in- -\iSWjr-' čev. Narejen tako, da Hajfl k vsa priprava, kot ilfiU svečke, flaika za bla- goflovljeno vodo, ba-n \ Ij JA i t», prtiČ, žličke sloii * h ** A 'frii. Nato se načelna . i 1 j . itran krila zapre kot E^ji S do krov in imate kra- ji sen krii za obesiti na steno. Narejen je v le-31 /yt^-LJy pi orehovi barvi. Krii i C | m nji je vlit iz lepe svetle t I Jr «1/i medenine. \ 1: # Sfl N. Te krile so začeli M^=JJH ' \ '»de10*«5 pred krat-\A ^ / l^111 kot posebno no- ^^^^ V^C ' veliteto in se radi w praktičnosti zelo pro- dajajo. STANE S POŠTNINO: $2.50 Znesek je poslati ▼ Money ordra ali čeka z naročilom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermtk Road, . Chicago, Illinois POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Rs-dio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. 2159 West Cermak Rd (ogel Leavitt St) Telefon Canal 3817 CHICAGO, ILL. * Listen to > PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of v YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP 1520 kilocycles (Top of Hie Dial) BR.JOHN J. SMETANA ; OPTOMETRIST J Pregleduje oci in predpisuje očala 1 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 * * Uradne ure: vsak dan od 9. I zjutraj do 8:30 zvečer. j NE OSTANITE BREZ Pratika je zanimiva in gre hitro izpod rok. Kdor se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujal, bo najbrže ostal brez nje. Pratika stane samo: PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI H Louis J. Zefran Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskili večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, DKnois STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SE tfANES! kar je poslati v gotovini, Monej^Ordru, ali pa v znamkah po 3C. na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois ■ 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOC IN DAN. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in šenitovanja — Mrtvaika kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE. t AMIRiiaihu aLUVtmc Stran r, VESTI O DOMOVINI (Nadaljevanje s 1. strani) pravico Rima. Nočem jim delati krivice. Dobri ljudje so, le preveč zajčje vrste so in pa pa-ragrafarski. V petih mesecih po zasedbi je izšlo gotovo že trikrat več ukazov in predpisov in naredb kakor v dvajsetih letih v Jugoslaviji. O njihovi nenravnosti pa sploh ni mogoče govoriti, sicer je vojaštvo povsod enako in pa slovenska dekleta so se pokazala v sijajni luči, ki bo svetila še dolgo potem, ko že tlavno ne bo več nobenega Italijana na slovenski zemlji. — Od majni-ka do avgusta sem bil v Ljubljani in sem marsikaj slišal in videl. . -rO- j Italijane vodijo od vseh strani v Dalmacijo Človek bi se moral taki izjavi sam smejati, če bi ne vedel, da bodo oni res napeli vse Hvoje sile, da bi s svojo sedanjo upravo dali prvemu delu zasedene Dalmacije čim bolj italijanski videz, ne izbirajoč pri tem sredstva. Kot dokaz za to vzamemo sledeči zgled: junija sem zvedel, da je v Split sam prišla skupina italijanskih priseljencev. Oseba, ki mi je tc pisala, je izrecno pristavila: 'Split ima sedaj več kot 70.000 prebivalcev, brez vojske. Iz I-talije prihajajo cele rodbine, a iz Beograda, Zagreba, Kni-na in drugih mest prihajajo I-talijani, ki so doslej tam živeli." -o "SVOBODNIH FRANCOZOV" NAD 100,000 New York, N. Y. — Neki tukajšnji francoski list navaja, da šteje zdaj armada "svobodnih Francozov" pod poveljstvom de Gaullea že 100,-000 mož ter ima 40 bojnih in 105 tovornih ladij.