Zavod za meteorologijo in geodinamiko na uni 
verzi v Ljubljani je ustanovil meteorološko postajo 
na šmarni gori 1. januarja 1927. Postaja je postav 
ljena tik gostilne pri cerkvi v nadmorski višini 667 m. 
Opazovanja je prevzel tamkajšnji gostilničar Hočevar 
Franc. Opazuje pa tudi vsa njegova družina. 
Od vseh vremenskih elementov se opazuje samo 
temperatura zraka in padavine. Za merjenje tempe 
rature so v posebni leseni hišici postavljeni 1 navaden 
termometer, 1 minimum in 1 maksimum-termometer. 
Poleg teh pa nepretrgoma beleži temperaturo zraka 
tudi termograf, pri katerem se izmenjajo diagrami 
vsak ponedeljek. Padavine se opazujejo z dvema 
ombrometroma vedno ob sedmi uri zjutraj. 
Letos je bilo navršeno deseto leto opazovanja in 
moremo že s precejšnjo točnostjo opisati tempera 
turne in padavinske razmere na šmarni gori. V ta 
beli 1. so podane najnižje in najvišje temperature 
(minimum in maksimum-temperature) v vsakem me 
secu za vseh deset let, od 1927 do 1936. S tem nam 
je dan pregled, v kakih mejah se zračna temperatura 
giblje. Najnižjo temperaturo so zabeležili v znani 
ostri zimi 1928/29, in sicer 4. februarja —24,0°, naj 
višjo pa 33,5° zaporedoma v dneh 16. in 17. julija 
1928. Zelo visoko temperaturo so zaznamovali tudi 
28. junija 1935, in sicer 33,4°. V Ljubljani je zna 
šala takrat 38,0°. Najnižja temperatura v Ljubljani 
pa je bila do sedaj —25,6 °, in sicer tudi v tisti ostri 
zimi kakor na šmarni gori, samo en dan prej, to je 
3. februarja 1929. Absolutno kolebanje temperature 
na Šmarni gori se giblje tedaj v mejah med —24,0 ° 
in 33,5 °. Absolutna amplituda znaša torej 57,5 °. V 
Ljubljani pa se giblje med —26,0° in 38,0", ampli 
tuda znaša tedaj 64 °. Dnevna kakor letna amplituda 
temperature se navadno manjša z večajočo se nad 
morsko višino. 
Iz tabele 1. je dalje razvidno, da se prve tempe 
rature pod ničlo javljajo v oktobru. Leta 1928. se je 
pojavila prvič 17. oktobra, leta 1931. šele 28. in je 
bila nato pod ničlo vsak dan do konca meseca. Leta 
1934. se je pojavila že 16. oktobra, pa je tega dne 
dosegla komaj —0,4" in je vrednost —1,8° dosegla 
šele 19. Leta 1936. se je pojavila zelo zgodaj, to je že 
6. oktobra, vendar samo za malenkost pod ničlo, 
—0,2 ". Vrednost —1,2 ° iz tabele je bila zabeležena 
13. oktobra. 
Spomladi morejo biti temperature pod ničlo zabe 
ležene še v maju. V desetih letih pa se je to zgodilo 
samo enkrat in to 2. maja 1935. V drugih letih pa se 
najnižje temperature v maju le malo razlikujejo od 
ničle, cesto samo za 1 ". Po dosedanjih opazovanjih 
moreta tedaj slana pa tudi pozeba nastopati od 6. okto 
bra do 2. maja. 
Zanimivo je primerjati potek temperature med 
šmarno goro in spodnjim ljubljanskim poljem. To 
nam kaže tabela 2., ki predstavlja najnižje in naj 
višje temperature v letu 1936., in sicer za Ljubljano 
in šmarno goro. Za Ljubljano so podatki vzeti z vrta 
ljubljanske porodnišnice. Navadno velja pravilo, da 
se temperatura zraka z višino manjša, in sicer na 
vsakih 100 m vzpona za pol stopinje. Višinska dife 
renca med vrtom porodnišnice in šmarno goro znaša 
379 m (667—288). Temperature na šmarni gori mo 
rajo biti tedaj nižje za 1,9" (3,79 X 0,5). V tabeli 2. 
pa vidimo, da ni vedno tako. Opazimo celo, da so 
temperature v Ljubljani nižje kot na šmarni gori, 
zlasti pa temperature pod ničlo. Tako je bila tempe 
ratura v decembru v Ljubljani nižja za 3,4 °. To je 
zanimiv pojav, ki ga imenujemo temperaturni obrat. 
Temperaturni obrat nastane pri nočnem, zlasti 
zimskem ohlajevanju zraka. Ko sonce zaide, tedaj 
se prične ohlajevati najprej zemeljsko tlo. Ohlaje 
vanje se vrši tako, da odhaja toplota skozi zrak v 
vsemirje. Ko se tlo ohladi pod temperaturo zraka, 
oddaja zrak svojo toploto tlu. To se dogaja na ravnem 
tlu ljubljanskega polja in na okolnih pobočjih, ki 
ljubljansko kotlino obkrožajo. Hladen zrak pa je 
težji kot topel, zato se na pobočjih zaradi povečane 
DESET LET METEOROLOŠKEGA OPAZOVANJA 
NA ŠMARNI GORI DR. 0SKAR R E Y A 
166 KRONIKA 
Tabela 2. Najnižje in najvišje temperature leta 1936. 
teže zvali na dno kotline. Na njegovo mesto pa priteče 
toplejši zrak iz proste atmosfere nad kotlino. Na dnu 
kotline se torej nabira jezero hladnega zraka, ob po 
bočjih pa toplejši zrak. Tako nastane temperaturni 
obrat. Če je zrak na dnu kotline tako ohlajen, da pade 
temperatura do rosišča, nastane megla. Seveda sega 
megla do določene višine, ki zavisi od množine vlage 
v zraku in od ohladitve zraka samega. Čim več vlage 
ima zrak in čim bolj se ohladi, tem gostejša je megla. 
Zato so megle najdebelejše v jeseni, ko ima zrak še 
izdatne množine vlage in se prilično zelo ohladi. Na 
vadno je v ljubljanski kotlini megleni sloj debel 100 
do 200 m. če se nahajamo nad njim, recimo na 
šmarni gori, se razprostira pod nami bajno megleno 
morje. 
Ako traja lepo vreme dalj časa, more megla po 
krivati ljubljansko polje nepretržno po več tednov. 
Ravno v preteklem letu 1936. se je to dogajalo. V 
Ljubljani smo bili zaviti v meglo skoraj nepretržno 
od 16. decembra do 6. januarja 1937, torej skozi 22 
dni. Odtod tudi izvira velika temperaturna razlika 
med Ljubljano in Šmarno goro, in sicer v obratnem 
smislu v decembru leta 1926. Najnižja temperatura 
—9,0 ° je bila v Ljubljani opazovana 29. decembra. 
Minimum —5,6 ° na šmarni gori pa pade na 23. de 
cember. 29. decembra je znašal minimum na šmarni 
gori samo —1,4°. Za primerjanje temperatur pa mo 
ramo vzeti samo istočasna opazovanja. Istega dne je 
ob 7. uri zjutraj znašala temperatura na šmarni gori 
točno 0,0 °, v Ljubljani pa —8,6", torej je bila spodaj 
temperatura nižja za celih 8,6 °. Iz priloženega dia 
grama spodaj na sliki 1. vidimo, da je temperaturni 
obrat trajal ne samo 29. decembra ves dan, temveč 
skoraj ves teden. Le zadnjega, 31. decembra, in na 
novega leta dan je ljubljanska krivulja za malenkost 
preskočila šmarnogorsko. 
Nekaj čisto drugega pa vidimo v času najvišjih 
temperatur poleti. Rekli smo, da bi morale biti tem 
perature na Šmarni gori normalno za 1,9 ° nižje. Če 
pa primerjamo julijsko najvišjo temperaturo, vidimo, 
da je maksimum na šmarni gori za celih 4,4° (32,2° 
do 27,8°) nižji. Oba julijska maksima, ljubljanski in 
šmarnogorski, padeta na isti čas, to je na 28. julija. 
Ob 2. uri popoldne je znašala istočasna temperatura 
spodaj 32.0 °, zgoraj 27,1 °, torej razlika 4,9 °. Če to 
razliko razdelimo z višinsko razliko (4,9 : 3,8), vi 
dimo, da se temperatura niža za 1,3 ° na vsakih 100 m. 
To veliko razliko povzroči zelo močno segrevanje tal. 
28. julija je bilo ves dan jasno. Sončni žarki so ne 
ovirano lahko prišli skozi zrak do zemeljskega tla. 
Kadar gredo žarki skozi zrak, se pri tem zrak prav 
nič ne segreje. Segreva se šele pri dotiku z zemljo. 
Zemlja podeli svojo toploto najprej neposrednim 
zračnim delcem, ki leže na njej. Ti postanejo lažji 
in se dvignejo navzgor. Na njih mesto pa pridejo 
hladnejši zračni delci od zgoraj. To izmenjavanje 
zraka prav dobro opazimo poleti, predvsem nad zelo 
segretim prodnatim ali kamenitim tlom, recimo ob 
Sl. 1. Primer poletnega in zimskega temperaturnega obrata med 
Ljubljano in Šmarno goro 
KRONIKA 167 
1 
1927 
1928 
1929 
1930 
1931 
1932 
1933 
1934 
1935 
1936 
Januar 
a 
3 a 
I 
s 
tabeli 
-7 0 
-108 
-12-4 
-70 
-8-2 
-90 
-14-2 
-7-9 
-12-8 
-30 
Maksimu
m 
1 1. 
10-3 
84 
3-2 
7-8 
98 
80 
7-5 
4-2 
6-0 
90 
Februar 
Minimu
m 
Maksimu
m 
Marec 
a 
s Maksimu
m 
Najnižje in najvišje 
-12-4 
-74 
E3 
-102 
-80 
-150 
-7-8 
-9-8 
-132 
-12-2 
8-6 
12-4 
7-8 
8-2 
5-0 
8-4 
92 
9-8 
10-0 
10-4 
-0-7 
-8-0 
-13-0 
-3-6 
-8-2 
-11-0 
-4-0 
-2-0 
-8-6 
-1-4 
17-4 
14-5 
18-6 
133 
12-8 
11-4 
18-6 
15-6 
18-4 
160 
April 
Minimu
m 
Maksimu
m 
Maj 
Minimu
m 
Maksimu
m 
Junij 
Minimu
m 
Maksimu
m 
temperature na Šmarni gori 
-11 
-0'8 
-6-2 
-1-8 
-5-2 
-26 
-06 
-2-8 
-2-2 
-0-6 
210 
21-4 
18-8 
22-6 
17-2 
17-2 
18-8 
250 
18-6 
19-0 
1-4 
10 
60 
28 
58 
10 
3-8 
3-2 
-1-8 
5-8 
236 
231 
260 
268 
27-6 
260 
224 
24-2 
12-8 
22-4 
5-8 
81 
7-0 
10-0 
88 
6-4 
8-4 
71 
80 
60 
28-7 
27-2 
269 
28-2 
290 
240 
29 0 
26-8 
27-4 
Julij 
Minimu
m 
118 
123 
7-4 
6-8 
8-9 
11-0 
5-0 
8-2 
7-4 
9-8 
Maksimu
m 
29-4 
|335| 
31-6 
315 
30-8 
27-4 
228 
27-6 
300 
27-8 
Avgust 
Minimu
m 
Maksimu
m 
60 
96 
110 
8-4 
7-6 
10-2 
8-8 
10-2 
96 
10-4 
30-6 
32-6 
27-4 
25-6 
31-0 
290 
310 
24-4 
27-4 
24-8 
September 
Minimu
m 
Maksimu
m 
-4-6 
2-6 
60 
7-0 
06 
6-8 
5-8 
7-6 
44 
11 
28-4 
26-6 
26-9 
24-5 
21-6 
25-6 
20-2 
22 1 
24-2 
25-4 
Oktober 
Minimu
m 
1-2 
-0-2 
2-2 
01 
-3-4 
1-4 
0-8 
-1-8 
00 
-1-2 
Maksimu
m 
170 
18-4 
196 
15-2 
18-6 
22 4 
201 
19-8 
188 
13-0 
November 
Minimu
m 
Maksimu
m 
-5 9 
-0-9 
-10 
-0-4 
-4-4 
-3-8 
-3-6 
-3-2 
-4-8 
-7-8 
18-3 
121 
10-2 
150 
12-2 
120 
12-6 
15-2 
14-8 
11-8 
December 
Minimu
m 
Maksimu
m 
-15-6 
-9-6 
-5-6 
-7-6 
-11-4 
-8-8 
-13-4 
-2-6 
•80 
-56 
5-8 
5-8 
9-8 
12-6 
9-6 
100 
30 
11-6 
10-0 
6-8 
LjublJ. 
Šm.g. 
-3-2 
-3-0 
10-0 
9 0 
-13-8 
-12-2 
144 
10-4 
-21 
-1-4 
190 
160 
„ 
-0-6 
22-0 
190 
Z 
5-8 
25-0 
22-4 
7-8 
60 
30-5 
27-4 
9-5 
9-8 
32-2 
27-8 
7-8 
10-4 
29-8 
24-8 
3-8 
11 
296 
25-4 
-20 
-t-2 
16-3 
130 
,.; 
-7-8 
15-5 
11-8 
-90 
-5-6 
8-2 
6-8 
bregovih Save. V času najhujše vročine vidimo, kako 
zrak migota nad segretimi kamni. To močno izme 
njavanje povzroča tudi rahel šum, ki se ga prav dobro 
sliši. Na tak način nastanejo ozpotiski toki. 
Ko se segreti zrak dvigne navzgor, nosi tudi vse 
bovane nevidne vodne hlape s seboj. V določeni višini 
se zrak ohladi, da pade njegova temperatura do ro-
sišča. Hlapovi se zgostijo in nastane lep bel oblak 
kopičaste oblike, ki mu pravimo kumulus. Kumuli 
so tedaj znak močnega segrevanja zraka pri tlu, med 
tem ko je megla znak njegovega ohlajevanja. Ni pa 
nujno, da mora pri ohlajevanju nastati vedno megla. 
Na diagramih zgoraj vidimo prav lepo prekorače-
vanje ljubljanske krivulje nad šmarnogorsko in na 
robe. V noči od 27. na 28. julija je bil pričetek tem 
peraturnega obrata ob 8. uri zvečer in je trajal do 
nekako 9. ure naslednjega dne. Največja razlika je 
nastopila v času najnižje temperature ob sončnem 
vzhodu. Minimum je bil tega dne v Ljubljani 16,8 ". 
Tega dne megle na ljubljanskem polju ni bilo, ker 
temperatura pač ni dosegla rosišča. Na Šmarni gori 
je istega dne znašal minimum 21,3°. Ob 9. uri do 
poldne je ljubljanska krivulja prekoračila šmarno 
gorsko in je vztrajala nad njo nekako do 7. zvečer. 
Najvišje je bila nad njo nekako ob 3. popoldne, to je 
v času popoldanskega maksima. Približno ob 7. uri 
zvečer je zopet nastopil temperaturni obrat, ki je 
trajal do krog 8. ure zjutraj naslednjega dne 29. ju 
lija. Tudi tega dne sta imeli obe krivulji sličen potek 
kakor prejšnje dni. 30. julija pa je bil temperaturni 
obrat porušen, ker se je nebo pooblačilo in je na 
stopil dež. Visoki oblaki namreč preprečujejo pre 
močno ohlajevanje in segrevanje zraka. Zato pa je 
padanje temperature vsaj do njihovih višin nor 
malno. Maksimi temperature so 30. julija znašali v 
Ljubljani 24,0 °, na šmarni gori 22,0 °, torej pravilno 
znižanje za 2°, kar je zelo blizu normale 1,9°. 
Morda bi kdo oporekal, da se zrak na Šmarni gori 
ravno tako segreva od tal kakor spodaj na ravnini. 
Do neke mere je to res, vendar pa je vrh gore, ki ima 
stožčasto obliko, zelo vetroven in zračen. Zrak se gori 
hitro izmenjava, tako da lahko rečemo, da dviga sre 
bro v termometru predvsem tisti zrak, ki je zaradi 
vzponskih tokov prispel iznad podnožja gore. 
Glavne temperaturne karakteristike Šmarne gore bi 
bile torej: V vročih poletnih dneh izdatno nižje tem 
perature kot na ljubljanskem polju, pozimi pa zaradi 
temperaturnega obrata precej višje. To povzroči 
majhno dnevno kolebanje. S tega stališča se klima 
šmarne gore zelo približuje obmorskim razmeram. 
SI. 2. Povprečna vsota mesečnih padavin na Šmarni gori 
Tabela 3. nam predstavlja mesečne množine pada 
vin za leta 1931. do 1936. Dodal pa sem tudi še vred 
nosti iz leta 1937., da bi tako prišel do boljših re 
zultatov. Kajti padavine so začeli na šmarni gori opa 
zovati šele s 13. septembrom 1930. Vendar nam pa 
doba 6 let že lahko nudi dovolj verjetne povprečne 
padavinske razmere. Te vidimo v spodnji vrsti tabele. 
Povprečne mesečne vsote so podane tudi grafično na 
sliki 2. v obliki pokončnih stolpcev. Vidimo, da je 
najbolj deževen mesec oktober s 173,5 mm padavin. 
Takoj za njim sledita mesec maj s 147,4 mm in junij 
s 141,3 mm, nato marec s 134,2 mm. V teku leta opa 
zimo tedaj tri maksime padavin, in sicer jesenskega 
kot glavnega, nato zgodnje-poletnega in končno spo 
mladanskega. Februar je s svojimi 62,0 mm najbolj 
reven na padavinah v teku vsega leta. Ni tu mesta, 
da bi razlagal vzrok takemu letnemu razporedu pa 
davin. O tem sem izčrpno poročal v svoji razpravi 
»Letni tok padavin na Slovenskem« v Geografskem 
vestniku, letnik V.—VI., 1929—1910. Omenim le na 
kratko, da povzročajo naše močno jesensko deževje 
barometrične depresije, ki potujejo ravno v prehodnih 
letnih časih najraje preko slovenskega ozemlja. Zgod-
nje-poletni maksimum padavin pa povzročajo zlasti 
popoldanske nevihte, ki se razvijajo najraje ob naj 
višjem sončnem stanju v juniju. Za ta maksimum 
se vedno kosata maj in junij. Saj so bile v dobi 1931 
do 1937 padavine štirikrat višje v juniju kot v maju. 
Povprečna letna vsota padavin znaša na šmarni 
gori v omenjeni dobi 1519 mm. Dolgoletna vrednost 
(35 let) za Ljubljano znaša 1410 mm. Izgleda tedaj, 
da pade na šmarni gori v teku vsega leta povprečno 
1931 
1932 
1933 
1934 
1935 
1936 
1937 
povpr. 
u 
a a 
a i 
"8 
80-7 
84-2 
466 
65'3 
63-9 
266-4 
57-8 
94'9 
U 
S 
g 
133-5 
25-8 
46-4 
480 
56-8 
172-5 
70-9 
620 
S 
1 
135-7 
1B7-0 
1045 
182-1 
54-7 
55-9 
269-6 
134-2 
— •3 
116-9 
122-2 
42-7 
66-3 
149-6 
125-4 
1871 
115-7 
"5* 
S 
62-0 
197-5 
290-2 
132-7 
115-3 
168-7 
64-6 
147-4 
a s 
140-4 
108-1 
83-4 
202-4 
48-3 
171-5 
235-2 
141-3 
1 
1-5 
86-7 
98-7 
129-5 
210-3 
72-2 
100-3 
116-3 
"M 
9 
S < 
1694 
401 
84-4 
229-3 
119-0 
119-2 
126-9 
4) 
•O 
S 
v o, 
m ca 
172-7 
89-0 
286-3 
81-6 
1507 
99-7 
148-3 
I 
95-1 
243-0 
281-5 
107-8 
209-6 
103-8 
173-5 
u 
G 
i > 
o Z 
224-0 
119-2 
220-9 
190-0 
103-7 
41-6 
149-9 
4) 
A s m 
6 
G 
a 
62-8 
43-1 
109-7 
192-6 
186-6 
36-5 
108-6 
ŠMARNA GORA 
1 1 1 1
 I I
 1
 1 zadnjič 
14. aprila 
19. aprila 
22. aprila 
3. aprila 
J 1, maja 
18. aprila 
25. aprila 
| 
prvič 
25. oktobra 
| 21. septcinbra| 
7. decembra 
27. oktobra 
15. oktobra 
25. oktobra 
30. septembra 
LJUBLJANA 
zadnjic 
14. aprila 
29. marca 
| 21. aprila [ 
19. aprila 
6. aprila 
15. lebrnarja 
30. marca 
prvič 
25. oktobra 
28. novembra 
7. decembra 
4. novembra 
16. oktobra 
26. oktobra 
] 7. oktobra | 
-
168 KRONIKA 
Tabela 3. Padavine Tabela 4. Pojave prvega in zadnjega snega 
za krog 100 mm več padavin kot v Ljubljani. Naj 
večja vsota padavin v enem dnevu je padla 22. sep 
tembra 1933 in je znašala 98,2 mm. Deževalo je tega 
dne ves dan. Druga visoka dnevna vsota je padla 
13. julija 1934 in znaša 92,2 mm. Tega dne je sicer 
deževalo po malem ves dan, toda med 2. in 2.30 uro 
popoldne se je pojavila močna nevihta. 
Zelo je zanimiva primerjava prvega in zadnjega 
snega med šmarno goro in Ljubljano. To primerjavo 
nam prikazuje tabela 4. V splošnem opazimo, da se 
sneg na šmarni gori poslovi bolj pozno pomladi in 
da se pojavi bolj zgodaj jeseni kot v Ljubljani. Zgodi 
se celo večkrat, da na šmarni gori sneži, medtem ko 
spodaj še dežuje. Tako se je na pr. leta 1931. sneg 
prvič pojavil na šmarni gori že 21. septembra. Snežilo 
je dalje zgoraj tudi 26.—29. oktobra, medtem ko je 
v Ljubljani še padal dež. Tega leta je v Ljubljani pr 
vič snežilo šele 28. novembra. Takoj naslednjega leta 
1932. je v Ljubljani zadnjič snežilo 29. marca, na 
šmarni gori pa šele 19. aprila. V dobi od leta 1930. 
do 1937. se je sneg na šmarni gori najbolj pozno po 
javil še 1. maja 1935 in najbolj zgodaj pa že 21. sep 
tembra 1931. V Ljubljani pa smo imeli v tej dobi 
najbolj pozen sneg še 21. aprila 1933, najbolj zgodaj 
pa 7. oktobra 1936. Da se sneg na šmarni gori bolj 
zgodaj in bolj pozno pojavlja, povzroča nižanje tem 
perature z višino, kar smo pa že pri temperaturnih 
razmerah obravnavali. 
KRONIKA 169