naša
skupnost
LETNIK 3	SEPTEMBER 77	številKa 9
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE
NOVA TOVARNA RAŠICE V AMBRUSU
pomembna pridobitev za Suho Krajino
OB OTVORITVI NOVE MODERNE TOVARNE RAŠICE V AMBRUSU, 18. SEPTEMBRA, JE BILA VELIKA SVEČANOST, KATERE SE JE UDELEŽILO PREKO 1500 DELAVCEV RAŠICE IN DOMAČINOV TER ŠTEVILNI UGLEDNI GOSTJE, MED NJIMI TONE BOLE IN MIHA MARINKO. POKROVITELJ OTVORITVE JE BIL ČLAN PREDSEDSTVA SFRJ IN ZKJ EDVARD KARDELJ.
OTVORITEV NOVE TOVARNE V AMBRUSU JE POMEMBNA PRIDOBITEV ZA TA ODROČNI MANJ RAZVITI PREDEL NAŠE OBČINE, SAJ BO V TOVARNI V IZREDNO DOBRIH DELOVNIH POGOJIH LAHKO V ENI IZMENI DOBILO DELO 150 DELAVCEV. OBJEKT, SKUPAJ Z OPREMO, BO VELJAL PREKO 15,000.000 DINARJEV. FINANČNO SO INVESTICIJO PODPRLI LJUBLJANSKA BANKA S KREDITOM V VIŠINI 3,300.000 DIN IN REPUBLIŠKI SKLAD SKUPNIH REZERV S KREDITOM V VIŠINI 4,000.000 DIN. ZEMLJIŠČE ZA GRADNJO TOVARNE PA JE BREZPLAČNO ODSTOPILA OBČINA GROSUPLJE. TOVARNO JE V KRATKEM ROKU SO-'	LIDNO ZGRADILO SGP GROSUPLJE.
Iz delo občinske skupščine
SREDSTVA ZA DELO KRAJEVNIH SKUPNOSTI V LETU 1977
Na seji Skupščine občine Grosuplje, ki bo dne 28/9-1977, bodo delegati med drugim razpravljali tudi o razdelitvi proračunskih sredstev krajevnim skupnostim za leto 1977, ki so namenjena za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti. Po predlogu naj bi posamezne KS za delo v letu 1977 iz proračunskih sredstev prejele:
Ambrus 38.000 din, Dob 35.000 din, Grosuplje 77.000 din, Ilova gora 26.000 din, Ivančna gorica 63.000 din, Dobrepolje 55.000 din, Krka 37.000 din, Mlačevo
38.000	din, Muljava 33.000 din, Metnaj 38.000 din. Polica 35.000 din, Podtabor
35.000	din, 'Ponikve 31.000 din, Račna 33.000 din. Sp. Slivnica 22.000 din. Staro apno 30.000 din. Stična 44.000 din, Šmarje 63.000 din, Šentvid 60.000 din, Temenica 31.000 din. Višnja gora 60.000 din, Zagradec 33.000 din, žalna 43.000 din.
Poleg proračunskih sredstev pa je bilo krajevnim skupnostim že nakazanih
1.060.000	din sredstev, zbranih po samoupravnem sporazumu o financiranju programov in planov KS po ključu, ki upošteva število zaposlenih v posamezni KS. Odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma o financiranju programov in planov KS pa je razdelil na 13 krajevnih skupnosti še 380.000 din solidarnostnih sredstev. Ta sredstva je nakazal tistim KS, ki ustrezajo kriterijem za dodelitev solidarnostnih sredstev.
GOSPODARSKA GIBANJA PRVEGA POLLETJA 1977 V OBČINI PRED DELEGATI
V prvem polletju 1977 se v gospodarskih gibanjih kažejo zelo pozitivni trendi, na katere pa je poleg doseženih pozitivnih poslovnih rezultatov v tekočem obdobju, vplivalo tudi slabo gospodarjenje v prvem polletju 1976, s katerim primerjamo podatke iz tekočega obdobja. Vendar pa kljub temu ne moremo zmanjšati dosežkov pozitivnih poslovnih rezultatov.
Cene še vedno naraščajo, vendar počasneje. Konjuktura na domačem trgu pa vpliva na večjo proizvodnjo in se s tem odraža tudi na cenah. Zaposlenost v gospodarstvu se je povečala za 1 %, ob upoštevanju novih TOZD pa je ta večja za 5 %. Celotni prihodek se je povečal za 63 1o, v republiki za 33 %; porabljena sredstva so se povečala za 48 %, v republiki za 22 % . Dohodek, ki predstavlja razliko med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi, je večji za 119 %, v republiki pa je le-ta večji za 90 %.
Analiza poslovnega uspeha, ki jo je izdelala SDK prikazuje, da se planske usmeritve, dogovorjene v republiškem in občinskem srednjeročnem načrtu, dokaj dobro izvajajo. Delitev družbenega proizvoda na obveznosti, osebne dohodke in sklade se v drugem letu planskega obdobja približuje planirani projekciji. V svobodni menjavi dela vse bolj prihaja do izraza dogovorjena prioriteta za znanost in izobraževanje, ki zagotavlja hitrejši razvoj v naslednjih letih. Izdatki za nekatere družbene dejavnosti v deležu zaostajajo, kar je v skladu z določili srednjeročnih načrtov in resolucij za leto 1977. Nekatere delovne organizacije ne upoštevajo določil resolucije o gibanju osebnih dohodkov, zato pri teh ugotavljamo višjo stopnjo rasti OD kot je ugotovljena za ostale kazalce uspešnosti gospodarjenja. Dokončno besedo o rezultatih gospodarjenja v prvem polletju letošnjega leta bodo izrekli delegati zbora združenega dela skupščini občine na seji 29.9.1977.
IMENOVANJE
Na seji 29. avgusta 1977 so vsi zbori Skupščine občine Grosuplje imenovali za ravnatelja Osnovne šole Louis Adamič Grosuplje Ano ČEFERIN, roj. 25/11-1936, učiteljico razrednega pouka s strokovnim izpitom, stanujočo v Grosupljem, Pod gozdom c. IV/18.
VPRAŠANJA IN PREDLOGI DELEGATOV
Delegacija krajevne skupnosti Višnja gora je po ugotovitvi, da ni nikakršnih razlogov za združitev oz. ukinitev krajevnega urada Višnja gora, saj podatki kažejo, da je mesečno število vpisov na krajevnem uradu Višnja gora celo večje, kot na krajevnem uradu Ivančna gorica, predlagala, naj skupščina občine poskrbi za modernizacijo prostorov in opreme na krajevnem uradu Višnja gora. V ta namen naj bi si posebna komisija pristojnega upravnega organa za notranje zadeve ogledala stanje na kraju samem in predlagala ustrezne ukrepe za sanacijo stanja na krajevnem uradu Višnja gora.
Odgovarja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Grosuplje:
Posebna strokovna komisija Skupščine občine si je na pobudo delegacije KS Višnja gora ogledala stavbo, v kateri so prostori krajevnega urada Višnja gora in delovne prostore krajevnega urada ter ugotovila, da so potrebna obsežnejša vzdrževalna dela, tako na objektu kot pri preureditvi delovnih prostorov krajevnega urada. Predlog delegacije je bil vsekakor tehten. Komisija bo v kratkem izdelala predlog najustreznejše notranje preureditve prostorov krajevnega urada, s čemer je pogojena tudi nabava opreme. Skupščina občine Grosuplje nima zagotovljenih namenskih sredstev za preureditev in opremo prostorov KU Višnja gora, bo pa poskušala poiskati možne vire. Stanje na krajevnem uradu Višnja gora bo delno sanirano predvidoma še letos.
V MESECU OKTOBRU SE BODO ZBORI SKUPŠČINE OBČINE GROSUPLJE SESTALI
29. OKTOBRA NA SLAVNOSTNI SEJI V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA
IN NA DELOVNI SEJI 19. OKTOBRA/ NA KATERI BODO PREDVIDOMA OBRAVNAVALI :
-	poročilo o izvajanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini
-	osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji
-	razvoj samouprave v krajevnih skupnostih
-	pregled uresničevanja odlokov, sklepov in priporočil občinske skupščine
-	poročilo o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini
-	predlog odloka o podelitvi domicila V. SNOUB Ivana Cankarja v občini Grosuplje
-	predlog odloka o pokopališkem redu
-	osnutek odloka o pogrebnih svečanostih
-	volitve in imenovanja
Iz dela družbenopolitičnih organizacij
OBISK PREDSEDNIKA CK ZKS TOV. FRANCETA POPITA V NAŠI OBČINI
V okviru priprav na 8. kongres ZKS in 11. kongres ZKJ, je dne 19. 9. 1977 našo občino obiskal predsednik CK ZKS tov.
France Popit s svojimi sodelavci.
Namen obiska.tov. predsednika je bil odkrit in ustvarjalen pogovor o dosedanjem družbenopolitičnem trenutku, o tem kako daleč smo prišli z uresničevanjem zakona o združenem delu, kakšna je aktivnost in vloga ZK v tej akciji ter zlasti o tem kaj je treba storiti, da bi prekinili zastoj, odpore in nerazumevanje ob uresničevanju zakona’v združenem delu.
Prvi del obiska je minil v pogovoru predsednikovih sodelavcev v SGP Grosuplje.
V razgovoru s predstavniki delovne organizacije je bila napravljena analiza samoupravnih odnosov zlasti na področju ustavne preobrazbe in u-veljavljanja pravic delavcev ter njihovega neposrednega vključevanja v razprave o samoupravnih rešitvah.
Na razširjeni seji občinskega komiteja ZKS Grosuplje je sekretar Občinskega komiteja Franc Gruden ocenil dosedanje delo komiteja in komunistov v združenem delu pri dosedanji samoupravni preobrazbi. Poudaril je, da akcija teče prepočasi, da je prisotnih še precej odporov, posploševanja, formalizma, čakanja na rešitve od zgoraj, kar akcijo hromi. Predsednik CK ZKS France Popit je njegovo poročilo ocenil kot realno, brez prikrivanja slabosti ter poudaril, da je šteti tako odkritost za odliko komunistov, ki so do svojih dosežkov zelo kritični. To kaže, da se zavedajo pomanjkljivosti pri svojem delu. Te pa morajo odkriti, jih premagati ter pri svojem boju motivirati vse sile, zlasti sindikate, ki so dolžni organizirati delavce, da bodo pri tem ustvarjalno sodelovali. Komunisti pa imajo pravico in dolžnost, da vsakega, ki se ne drži dogovorjenih nalog in ki zavlačuje akcijo, pokličejo na odgovornost .
Obisk tov. Popita je bil v sedanjem političnem trenutku dobrodošel, saj je razgovor z njim in njegovimi sodelavci pokazal na nekatere pomanjkljivosti in slabosti, komunistom pa je naložil še veliko dela pri oblikovanju družbenoekonomskih odnosov na novih temelj ih.
KJE SE ZATIKA ?
Evidentiranje možnih kandidatov za delegate skupščine občine Grosuplje in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine je samo del predvolilne aktivnosti. Sprejeti rokovnik je zavezoval vse predlagatelje, da na podlagi znanih kadrovskih kriterijev evidentirajo možne kandidate. Veliko dela je že opravljenega, vendar ne povsod. Kje se zatika? Do 20.9.1977 niso vrnili popisnik iz krajevnih konferenc SZDL Ambrus, Ilova gora, Krka, Metnaj, Polica, Stična, Staro apno, Zagradec in Žalna.
v .	\
Po oceni je evidentiranih premajhno -število možnih kandidatov v krajevnih skupnostih Dob in Višnja gora.
SKUPNA SEJA PREDSEDSTVA OK SZDL IN OB S ZS GROSUPLJE
Na skupni seji, dne 20. septembra 1977 sta predsedstvi OK SZDL in ObS ZS Grosuplje obravnavali oceno gospodarskih gibanj v občini v I. polletju 1977» osnutek srednjeročnega načrta razvoja obrti v občini Grosuplje in potek predvolilne aktivnosti za volitve 1978 ter sprejeli naslednje
SKLEPE: 1. Planska služba Skupščine občine bo izdelala analizo o izvajanju srednjeročnega in letnega programa investicij v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter jo predložila v obravnavo predsedstvu občinske konference SZDL, občinskega sveta Zveze sindikatov in izvršnemu svetu skupščine občine Grosuplje, ki bodo na podlagi le-te spre jeli ustrezne zaključke in sklepe.
2.	V tistih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, kjer so v prvem polletju 1977 dosegli višjo stopnjo rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo od stopnje rasti doseženega bruto dohodka, morajo takoj uskladiti osebne dohodke z rastjo dohodka.
3.	Delavci v združenem delu morajo 9-mesečno realizacijo dohodkov in izdatkov temeljiteje obravnavati kot so 6-mesečno. V ta namen je treba izdelati tako analizo poslovnega uspeha, ki bo razumljiva slehernemu delavcu.
k. Vodstva krajevnih skupnosti naj poskrbijo, da se bo v javno razpravo o osnutku srednjeročnega načrta razvoja obrti v občini Grosuplje za obdobje 1978 - 1985 vključil čim širši krog delovnih ljudi in občanov.
5. Krajevne konference SZDL in osnovne organizacije sindikata ter koordinacijski odbori za volitve v KS in TOZD naj pospešeno nadaljujejo s pripravami na volitve 1978 ter v najkrajšem možnem času opravijo vse tiste naloge, s katerimi po programu volilne komisije OK SZDL kasnijo.
SEMINAR 0 OSNUTKU ZAKONA 0 DELOVNIH RAZMERJIH
Z namenom, da bi javno razpravo o osnutku zakona o delovnih razmerjih popestrili in zanjo usposobili ustrezne kadre, je občinski svet zveze sindikatov skupaj s klubom samoupravijalcev občine in v sodelovanju z območnim izobraževalnim centrom 13- in 14. septembra letos organiziral seminar za člane izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, delavskih svetov, disciplinskih komisij in drugih samoupravnih organov temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma delovnih skupnosti.
Kljub temu, da je bila javna razprava o osnutku zakona o delovnih raz merjih in drugih sistemskih zakonih tedaj že v polnem razmahu,je bila udeležba skromna. Na seminarju je bilo le 36 udeležencev iz 17 TOZD, od tega 6 iz tovar ne Motvoz in platno, 5 iz Splošnega gradbenega podjetja Grosuplje, po trije iz Avtoprevoza Ivančna gorica, Vzgojnovarstvenega zavoda Grosuplje in Turist Ljub Ijana TOZD Motel Grosuplje. Po dva udeleženca so na seminarju zagotovili IMP Ljubljana TOZD LSL Ivančna gorica, uprava SOb Grosuplje, Dekliško vzgajal išče Višnja gora, Universal Ivančna gorica, Instalacije Grosuplje, po enega udeleženca pa Splošno mizarstvo Grosuplje, Komunalno podjetje Grosuplje, SDK - ekspozitura Grosuplje, LM Grosuplje, Gimnazija "Josipa Jurčiča" iz Stične ter osnovni šoli Šentvid pri Stični in Dobrepolje.
Iz tega lahko ugotavljamo dvoje:
-	da so ostale delovne organizacije ze seznanile svoje delavce z obravnavano materijo na racionalnejši in kvalitetnejši način in da ze pripravljajo ustre zne samoupravne akte, ki so vezani na roke;
-	ali pa, da so samo navedene delovne organizacije resno pristopile k izvajanju zakona o združenem delu in drugih zakonov in da je v vseh ostalih delovnih organizacijah to področje še povsem odprto in da dejansko ne izvajajo politiSno dogovorjenih nalog.
Kaze, da bo pri oceni dela predsednikov sindikalnih organizacij in izvršnih odborov treba upoštevati tudi njihov odnos do skupnih posvetov in do izvajanja dogovorjenih nalog.
ZGLEDI MLADIH/ KI ZASLUŽIJO POHVALO
Mladinske delovne brigade so koncem avgusta zapustile Suho krajino. Za njimi je ostala praznina, ostali pa so tudi kilometri vodovoda in ceste, ki prinašajo v te manjrazvite kraje novo življenje. V zadnji izmeni so brigadirji delali tudi na območju naše občine - v Višnjah, kjer so kopali jarek za vodovod na trasi Višnje - Bakerc. Vendar pa zaradi objektivnih razlogov del niso uspeli končati.
Delo smo nadaljevali in končali z lastnimi silami. V dveh delovnih akcijah, ki jih je organizirala občinska konferenca ZSMS Grosuplje, je bilo vključenih 70 mladincev gimnazije "Josip Jurčič" Stična, pohodnih čet, brigadirjev MDB "Jože Kovačič" in brigadirjev veteranov. Čeprav je vreme zagodlo mladim brigadirjem, so dokončali izkop jarka na zelo težkem zemljišču, saj je bilo v celi dolžini potrebno miniranje. Sedaj voda že teče po ceveh in prinaša v te kraje občutek novega, boljšega življenja.
Take akcije pa ne prinašajo le delovnih rezultatov, ampak usposablja jo tudi nove kadre za republiške in zvezne mladinske delovne akcije, ki so spet šola za mlade aktiviste.
Obe enodnevni akciji sta bili 3- in 9* septembra letos v Višnjah, so s svojimi prispevki omogočili SOb Grosuplje, Tabor, KZ Stična, IMP Ivančna gorica in Pekarija Grosuplje.
Vodovod v Višnjah in Bakercu nam lahko služi kot še en dokaz in zgled, kako je mladina pripravljena in sposobna prevzeti in izpeljati tudi širše družbene akcije.
Iz delovnih orgonizocij
POMEMBEN OBISK V SGP GROSUPLJE
V ponedeljek, dne 19. 9. 1977 je bil v okviru obiska tov. Franceta Popita - predsednika. CK ZKS v naši občini pogovor o uresničevanju določil zakona o združenem delu tudi v SGP Grosuplje. V uvodnem delu tega pogovora so predstavniki delovne organizacije in predstavniki družbenopolitičnih organizacij prikazali dosedanja prizadevanja članov kolektiva za uresničevanje ZZD in odkrito povedali, do kam jim je v teh prizadevanjih uspelo priti. Ugotovljeno je bilo, da je bilo vloženih precej naporov na tem področju; iz poročil o delu družbenopolitičnih organizacij pa je bilo zaznati, da so prizadevanja potekala predvsem na nivojih poslovodnih organov in strokovnih služb, manj na nivojih družbenopolitičnih organizacij, sorazmerno zelo malo pa med delavci, razmeščenimi po številnih gradbiščih.
Obiska so se udeležili tov. Popit, član IK predsedstva CK ZKS Miloš Prosenc, sekretar medobčinskega sveta U ZKS Ljubljana Marjan Jelen, sekretar republiškega odbora sindikatov gradbenih delavcev Slovenije Andrija Vlahovič, sekretar občinskega komiteja ZKS Grosuplje Franc Gruden in predstavnik gospodarske zbornice Slovenije tov. Grbec. V razpravi so bila izpostavljena zlasti naslednja bistvena vprašanja:
-	samoupravno organiziranje dela v TOZD in DO kot celoti
-	vprašanje dohodkovnih odnosov med TOZD znotraj DO in uvedba svobodne menjave dela med TOZD in skupnimi službami
-	vprašanje interne banke
-	v zvezi z minulim delom pa vprašanje dolgoročnega urejanja dohodkovnih odnosov
-	nagrajevanje po delu.
Na razgovoru je bilo posebej poudarjeno, da samoupravljanje ni samodejen proces ter da je potrebna močna aktivnost vseh osnovnih organizacij ZKS in sindikata, za katere je samoupravna organiziranost, do katere se morajo opredeliti tudi vsi delavci, velika preizkušnja. Ob zaključku razgovora je bilo sprejeto tudi stališče, da se morajo družbenopolitične organizacije podjetja takoj opredeliti za ustrezno samoupravno organiziranje TOZD, opredeliti se do pobud družbenopolitičnih skupnosti glede organiziranja. 0 izdelani analizi in programu za izvajanje zakona o združenem delu je treba takoj pričeti z javno razpravo, v katero naj bo vključen sleherni delavec, vstrajati pa je treba tudi na takojšnji izdelavi programov potrebnih aktov, da bodo le-ti lahko do konca leta tudi sprejeti.
Razgovor, ki je dal vrsto pobudnih usmeritev in zaključkov, je ocenjen kot velik doprinos pri nadaljnjem uresničevanju določil ZZD in samoupravnem organiziranju dela v TOZD in SGP Grosuplje kot celoti.
GROSUPELJSKI VRTEC V ZADREGI
Zbor delovnih ljudi Vzgojnega varstvenega zavoda Grosuplje in komisija za sprejem otrok v vrtec sta v začetku prejšnjega meseca obravnavala prošnje za sprejem otrok v vrtec Grosuplje. Vloženih je bilo 110 prošenj, v vrtec pa je bilo sprejetih le 46 otrok, čeprav so v vseh oddelkih oz. skupinah normativi prekoračeni. Ob otvoritvi vrtca v Šmarju je tam dobilo začasno varstvo 7 otrok iz Grosupljega.
Oba organa vzgojnovarstvenega zavoda predlagata, da pristojni organi čimprej poskrbe za začetek gradnje novega vrtca v Grosupljem.
ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA V MOTVOZU
Tudi delovni ljudje tekstilne tovarne "Motvoz in platno" Grosuplje smo, se pridružili praznovanju Titovih in partijskih jubilejev. Svoje praznovanje smo združili s kulturnim programom, slavnostnim govorom, odkritjem spominskega obeležja in otvoritvijo nove proizvodne dvorane.
Slovesnosti smo se udeležili člani kolektiva, upokojenci tovarne, nekdanji borci in številni predstavniki republiških in občinskih organov.
Slavnostni govornik je bil član predsedstva SR Slovenije tovariš Tone Bole. Orisal je delovanje kolektiva od ustanovitve leta 1920 do današnjih dni. Se posebej je v svojem govoru spomnil na leto 1941, ko je bila tovarna žarišče odporniškega gibanja na Grosupljem ter na leto 1937, ko je bil ustanovni kongres komunistične partije Slovenije in ko je tovariš Tito stopil na čelo KPJ.
Poudaril je, da je bila pravilna odločitev kolektiva, ko se je začelo s proizvodnjo sintetičnih niti in embalažnih tkanin. Sadovi dobrega gospodarjenja so vidni tudi v naložbah v nove investicije, saj je kolektiv od leta 1973 do danes vložil v gradnjo objektov in nakup strojne opreme preko 3,5 milijarde starih din lastnih sredstev, z osebnimi dohodki okrog 450 starih tisočakov mesečno po zaposlenemu pa sega v vrh slovenske tekstilne industrije. Spomnil nas je, da moramo pri uresničevanju zakona o združenem delu zastaviti vse sile, da bodo zakonska določila dobila svoje pravo mesto v praksi
Z odkritjem spominskega obeležja, s katerim se kolektiv spominja vseh padlih in preživelih borcev NOV ter z otvoritvijo novega oddelka tkalnice, ki je veljala skoraj 1 milijardo starih din, je kolektiv tovarne "Motvoz in platno" Grosuplje dostojno proslavil Titove in partijske jubileje.
OTVORITEV NOVE SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE
V nedeljo,dne 28. 8. 1977 smo v prisotnosti naj višji h predstavnikov Skupščine občine Grosuplje in družbeno političnih organizacij, predstavnikov krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in nekaterih članov delovne skupnosti KZ Stična in Tabora odprli novo zgrajeni Market, v katerem je samopostrežna trgovina, delikatesa in mesnica, kasneje pa bo v nejm tudi prodajalna pohištva s stalno razstavo.
Odprta samopostrežna trgovina je ena naših največjih, pa tudi najsodobnejše urejenih samopostrežb. Pravijo, da se po svoji notranji ureditvi lahko meri z marsikatero ljubljansko. Po površini meri skupaj s skladiščem 438 m2, od česar odpade na samo trgovino 241 m2 in je 3 in pol krat večja od dosedanje. Trgovina poleg živil, ki predstavljajo glavni delež, prodaja tudi kozmetiko, steklo in keramiko, šolske potre bščine, igrače, posoda itd. Koli kšno je bilo zanimanje ob otvori tvi kaže podatek, da je na dan pred njo kasirala din 87.000.-
Kljub precejšnjemu povečanju prodajalne v primerjavi s prejšnjo, je kolektiv, ki šteje 8 delavk in 3 učenke odločil, da DO do nadaljnjega ne pove čuje števila zaposlenih delavk, kar je hvale vredna odločitev.
Izgradnja Marketa je Tabor veljala z opremo vred okrog 7 mio din,
KZ Stično pa 3 mio din tako, da stane celotni novi objekt okrog 10 mio din.
Nova trgovina je brez dvoma velika pridobitev za Ivančno gorico in širšo okolico.
Iz krajevnih skupnosti
PRENOVLJEN GASILSKI DOM NA KORINJU
Tudi krajani odročnih vasic Mali Korinj in Veliki Korinj v osrčju Suhe krajine so pokazali veliko mero posluha za reševanje svojih skupnih vprašanj. Na svečanosti, ki je bila 11. septembra letos, so izročili namenu prenovljen gasilski dom na Korinju. Skoraj v celoti so ga obnovili s prostovoljnim delom in prispevki krajanov, le približno 20.000 din sta prispevali Občinska gasilska zveza in Skupščina občine Grosuplje kot pokrovitelj prireditve. Svečanosti se je udeležilo preko 300 domačinov in gasilcev. Za ta kraj je prenovljen gasilski dom prav gotovo pomembna pridobitev, ki bo krajanom služil ne le v klicu " Na pomoč", temveč tudi za druge potrebe .
V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŠENTVID PRI STIČNI SE ODLOČAJO " ZA
n
SAMOPRISPEVEK
Zbor delegatov KS Šentvid pri Stični je sprejel sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na celotnem območju krajevne skupnosti. Referendum bo v nedeljo, 16. oktobra 1 977. Pravico glasovanja na referendumu imajo poleg delovnih ljudi in občanov, ki stalno prebivajo na območju te krajevne skupnosti in so vpisani v splošni volilni imenik, tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let.
Samoprispevek nameravajo uvesti za dobo 5 let, od 1/11-1977 do 31/12-1982, plačevali pa naj bi ga po stopnji 2 % zaposleni delavci od neto osebnih dohodkov in upokojeni občani od neto pokojnin, obrtniki po stopnji 3 % od osnov, od katerih se odmerja davek in po stopnji 5 % delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka.
S samoprispevkom bodo v KS zbrali 4,010.000 din. Kot podpisnik samoupravnega sporazuma o zbiranju in uporabi sredstev za gradnjo šolskih objektov v občini Grosuplje bodo 50 % zbranih sredstev odstopili za ta namen, polovico pa nameravajo uporabiti za gradnjo I. faze kanalizacije v Šentvidu, za gradnjo trafo postaje in javne razsvetljave po programu krajevne skupnosti, za modernizacijo občinske ceste Šentvid - Zaboršt, za zaporno plast na občinski cesti skozi Šentvid v dolžini 2 km, za modernizacijo občinske ceste Sv. Rok - Železniška postaja in modernizacijo krajevnih poti po programu krhjevne skupnosti. Razliko do celotne investicijske vrednosti predvidenih del bodo pokrile ustrezne interesne skupnosti.
ZA SKUPNE POTREBE BODO PRISPEVALI TUDI OBČANI KS STIČNA
V KS Stična se bodo odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka na referendumu 2 3. oktobra 1 977. S samoprispevkom bo zbranih 2,303.000 dinarjev, od katerih nameravajo 80 %, to je za 10 % več kot jih zavezuje samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za gradnjo šolskih objektov v občini, nameniti za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica - Stična. Preostalih 20% sredstev pa so pripravljeni odstopiti trgovski delovni organizaciji kot prispevek za gradnjo trgovine v Stični. Samoprispevek bodo plačevali za dobo 5 let, od l/'l-1978 do 31/12-1982, po stopnji 2 % zaposleni delavci od neto osebnih dohodkov in upokojeni občani od neto pokojnin, ki presegajo 1500 dinarjev. Upokojeni občani, ki prejemajo pokojnino do 1500 dinarjev, pa bodo za samoprispevek plačevali le 1 %. Zavezanci, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti in intelektualne storitve, bodo prispevali po stopnji 3 % od osnov, od katerih se odmerja davek, delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti pa po stopnji 5 % od katastrskega dohodka.
Z UDARNIŠKIM DELOM V ODPRAVO POSLEDIC POPLAV
Pri zadnjih poplavah v dobrepoljski dolini je bil močno poškodovan tudi most na Rašici pri Delovno varstvenem zavodu v Ponikvah. Na seji sveta KS Ponikve so zato sklenili, da se bodo tudi krajani vključili v odpravo posledic poplave in z udarniškim delom popravili poškodovani most, stroške za nabavo materiala pa bo krila krajevna skupnost Ponikve.
Druge pomembnejše vesti
PROSLAVA OB 50 LETNICI ODKRITJA TABORSKE JAME
V nedeljo, 11. septembra 1977 je Turistično društvo Grosuplje priredilo proslavo v čas 50-letnice odkritja Taborske jame, katere so se udeležili predstavniki jamarskih društev iz raznih krajev Slovenije, strokovnjaki za spe-ologijo, predstavniki družbenopolitičnih organizacij Skupščine občine Grosuplje in krajani okoliških krajevnih skupnosti Staro apno, Podtabor in Grosuplje.
Pol stoletja je minilo, odkar so se Jože Perme, tedanji župan Ponove vasi, njegov sin in Anton Ogrinc ml. po 11 m dolgi lestvi spustili v brezno pri Opolskem kamnu in tako prvič stopili v sedanjo Permetovo dvorano, še isti dan, 26. maja 1926, so med kapniki odkrili še eno votlino, po kateri so prišli v novo dvorano s prekrasnimi kapniškimi tvorbami, katera se danes imenuje Glavna dvorana. To odkritje je še bolj vzpodbudilo Permeta in njegove sodelavce, da so v kasnejših letih prekopali vezni rov iz že prej odkrite Ledenice v županovo dvorano, uredili stopnice, poti in tako pripravili jamo za turistične oglede in obiske tedanjih slovenskih jamarskih strokovnjakov. V jamo so napeljali tudi električno razsvetljavo. Prav tako so kasneje odkrili še ostale dele sedanje Taborske jame.
Kot skromno oddolžitev odkritelju jame Jožetu Permetu, je Turistično društvo Grosuplje v njegov spomin odkrilo na dan proslave spominsko ploščo v Permetovi dvorani. Ob odkritju plošče je dr. Valter Bohinc, eden izmed prvih strokovnih sodelavcev Permeta, v svojem govoru opisal prizadevanja in zasluge odkritelja jame.
V drugem delu proslave 50-letnice odkritja je bil pred gostiščem Taborska jama krajši kulturni program, v katerem je sodeloval moški pevski zbor iz Grosuplja in godba na pihala iz Videm-Dobrepolja. Vsem navzočim udeležencem proslave je o pomenu Taborske jame in turizma nasploh, spregovoril predsednik Turističnega društva Grosuplje, tov. Janez Lesjak.
USPEŠEN ZAČETEK OBMOČNEGA IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA
V okviru Delavske univerze Boris Kidrič Ljubljana je s 1. septembrom začel z delom tudi območni izobraževalni center občine Grosuplje, že po nekaj tednih delovanja centra ugotavljamo, da je bila taka odločitev pravilna.
Vse organizacije združenega dela in posamezni občani nakazujejo potrebe ter izražajo željo in pripravijenost po izobraževnju ob delu. Iz dosedanjega odziva ugotavljamo, da bo v tekočem šolskem letu moč organizirati:
-	tečaje tujih ježikov (angleščina, nemščina) za učence od vključno male šole do vključno 4 razreda osnovne šole - vpisanih je 108 učencev,
-	poklicno 2-letno administrativno šolo - informativno je vpisanih 28 kandidatov,
-	4-letno ekonomsko srednjo šolo - informativno je vpisanih 17 kandidatov,
-	strojepisni tečaj.
Vse delovne organizacije in zainteresirane občane obveščamo, da je še možen naknaden vpis na sedežu območnega izobraževalnega centra v Grosupljem, Kolodvorska 2 (Zadružni dom), še zlasti priporočamo vpis v 4-letno ESš, ker je od števila prijavljenih kandidatov odvisna organizacija oddelka v Grosupljem.
DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA PRIBLIŽAN TUDI NAŠIM DELAVCEM
Samoupravne pravioe delovnih ljudi v organizacijah združenega delas samoupravnih in drugih skupnostih so pod posebnim varstvom. Družbeno zaščito teh pravic opravljajo skupščine družbenopolitičnih skupnosti in organi kot so sodišče, ustavno sodišče, javni tožilec in družbeni pravobranilec samoupravljanja.
Dejavnost družbenega pravobranilca samoupravljanja se odraža predvsem v raznih intervencijah v delovnih organizacijah in povsod tam, kjer so samoupravni odnosi skaljeni oz. niso v skladu z ustavo, zakonom in samoupravnim splošnim aktom. Prizadevanja družbenega pravobranilca samoupravljanja so usmerjena v to, da se nesamoupravni odnosi odpravijo in da se zaščiti družbena lastnina. V svoji praksi se družbeni pravobranilec samoupravljanja poslužuje raznih metod, od svetovanja, opozoril, predlogov in pobud, razgovorov, udeležbe pred sodiščem združenega dela, sodelovanja z javnim tožilcem, službo družbenega knjigovodstva in podobno. Zaradi uresničevanja svoje funkcije ima družbeni pravobranilec samoupravljanja pravico vpogleda v dejavnost OZD, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, organov družbenopolitičnih skupnosti, organizacij in društev ter pravico od njih zahtevati ustrezne samoupravne akte in druge podatke.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja s sedežem v Ljubljani, Celovška 185 je pristojen za občine Ljubljana-Center, Ljubljana-Šiška, Ljubijana-Vič-Rud-nik, Ljubljana-Moste-Polje, Grosuplje in Litijo. Ker pa je grosupeljska občina teritorialno precej odmaknjena od sedeža družbenega pravobranilca samoupravljanja, so r.dežkočeni stiki z delavci in občani z območja te občine, zato je dogovorjeno, da se bo družbeni pravobranilec vsakih 14 dni osebno zglasil v Grosupljem. Prvič bo družbeni pravobranilec samoupravljanja pričel z delom 5/10-1977 ob 12. uri v prostorih občinskega sveta zveze sindikatov Grosuplje, Kolodvorska ulica 2.
PROGRAM TEHNIČNIH PREGLEDOV KMETIJSKIH TRAKTORJEV IN MOTORJEV V OBČINI GROSUPLJE
1.	GROSUPLJE	VSAK TRETJI TOREK V MESECU 13. URE DO 16. URE	OD
2.	ŠENTVID PRI STIČNI	VSAK TRETJI TOREK V MESECU 7. URE DO 11. URE	OD
3 .	ZAGRADEC	DRUGI TOREK V MESECIH MARCU SEPTEMBRU OD 13. URE DO 16.	IN URE
4.	VIDEM DOBREPOLJE	DRUGI TOREK V MESECIH MARCU SEPTEMBRU OD 7. URE DO 11.	IN URE
LASTNIKI KMETIJSKIH TRAKTORJEV, KI SO V SMISLU 2. ČLENA ODLOKA 0 OPROSTITVI PLAČEVANJA CESTNE PRISTOJBINE ZA KMETIJSKE TRAKTORJE IN NJIHOVE PRIKLOPNIKE (Ur. list SRS, št. 15/73) OPROŠČENI PLAČILA CESTNINE, PREDLOŽIJO PRI TEHNIČNEM PREGLEDU NA VPOGLED IZKAZNICO KMETIJSKEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA (zelena).
VSI OSTALI LASTNIKI PA OB IZVRŠITVI TEHNIČNEGA PREGLEDA PLAČAJO PRISTOJBINO ZA CESTE.
★★★★★★
VPIS IN PLAČEVANJE POSOJILA ZA CESTE
Kot smo poročali v prejšnji številki Naše skupnosti, je bilo po stanju 31/7-1977 v občini vplačanega 5,908.458 din posojila za gradnjo, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji. Po stanju 31/8-1977 je v občini vplačano 6,351.700 din posojila, kar predstavlja 103 % od obveznosti, ki odpade na občino Grosuplje. Vplačano posojilo pa predstavlja 66 % celotnega vpisanega posojila za gradnjo, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji.
POPRAVEK
V številki B/77 "NASE SKUPNOSTI" je na strani 6, v prispevku Aktivnost mladih, odstavek 1, vrsta 3, za besedo "Slovenske gorice 77”, pomotoma izpadlo besedilo;
"končuje pa se tudi republiška mladinska delovna akcija "Suha krajina 77” - nakar se stavek nadaljuje.
Uredniški odbor
Šport
MOTO KROS V ŠENTVIDU PRI STIČNI
Prizadevno Avto moto društvo Šentvid pri Stični je v letošnjem letu organiziralo dve tekmovanji v moto-krosu in sicer mednarodno tekmovanje, ki je bilo 26. junija in tekmovanje za državno prvenstvo I. in II. lige, ki je bilo 4. septembra 1977. Organizacija obeh tekmovanj je bila na izredni višini, saj je bilo Avto moto društvo deležno vseh priznanj s strani Avto moto zveze Slovenije in Avto moto saveza Jugoslavije.
Na mednarodni dirki je sodelovalo 30 tekmovalcev iz 6 držav in sicer: Nemčije, Avstrije, Danske, Švedske, Madžarske in Jugoslavije. Zmagal je prekaljeni tekmovalec iz Avstrije Valter Leitgeb, drugo mesto pa je zasedel naš državni prvak Leno Šoštarič iz Karlovca, tretji pa je bil zopet avstrijski tekmovalec Hans Dietrich. Istočasno z mednarodno prireditvijo pa je potekala tudi dirka za državno prvenstvo III. lige, v kateri je zmagal domačin Kralj Milan iz Šentvida pri Stični, pred Kopitarjem in Ivanekom.
Na dirki za državno prvenstvo I. in II. lige, ki je bila 4/9-1977 pa je po velikem boju v 1.1 igi zmagal Šinkovec Niko iz Orehove vasi pred državnim prvakom Leonom Šoštaričem. Zelo dobro se je uvrstil tudi domačin Krištof Jože, ki je zasedel 7- mesto in s tem opozoril nase kot na perspektivnega mladega tekmovalca. V II. ligi je zmagal Avbelj Marjan iz Ljubljane, 2. mesto pa je nepričakovano dosegel domačin Godec Franci, tretji pa je bil Lesjak Anton iz T rbovelj.
Vsa tekmovanja so potekala brezhibno in je treba dati vse priznanje prizadevnim organizatorjem, ki so na novo urejeni moto kros progi v dolini pod Kalom izvedli vse priprave zelo dobro, tako da ni bilo nobenih zapetijajev ali morebitnih nesreč.
"VELIKA NAGRADA roga" - START IN CILJ V GROSUPLJEM
V Grosupljem je bil ^/3-^311 start in cilj 9. tradicionalne kolesarske dirke za "Veliko nagrado Roga", ki jo je organiziral Kolesarski klub Rog iz Ljubljane v sodelovanju s Kolesarskim društvom Grosuplje.
Ob izredno lepem vremenu se je na startu v kategorijah starejših in mlajših mladincev ter članov zbralo približno 130 tekmoval cev.
V kolesarjenju so se pomerili tudi cicibani in učen-c i.
Po startu tekmovalcev za "Veliko nagrado Roga" je Kolesarsko društvo Grosuplje organiziralo tudi kolesarsko tekmovanje za cicibane in osnovnošolsko mladino, katerega se je udeležilo 85 tekmovalcev.
TRETJA DIRKA PO ULICAH GROSUPLJEGA
V počastitev Titovih jubilejev in praznika občine Grosuplje je bila 18/9-1977 tretja tradicionalna kolesarska prireditev "Po ulicah Grosupljega". Kljub slabemu vremenu je nastopilo 120 tekmovalcev v kategorijah: mlajši mladinci, starejši mladinci, člani in veterani v štirih starostnih kategorijah.
V okviru tega tekmovanja je bil tudi četrti tradicionalni dvoboj novinarjev uredništev Dnevnika in Antene, v katerem so prepričljivo zmagali novinarji Dnevnika pod vodstvom Toneta Fornezzija - TOFA. Tekmovanje je bilo vzorno organizirano in so se 9a udeležili tudi člani pobratenega slovenskega kolesarskega društva Adria iz Lonjera pri Trstu.
Zmagovalci 3- dirke "Po ulicah Grosupljega":
ml. mladinci: Kurent (Sava Kranj), st. mladinci: Zrinšek F. (Novo-teks Novo mesto), nereg. tekmovalci do 3*» let: Novak J. veterani 35-39 let: Dežman (Kokrica), veterani	let: Verginelka (Adria
Trst), veterani 45-A9 let:	Perme V. (Grosuplje), veterani nad 50
let: Stojan Udovč (Adria Trst).
Pokrovitelj tretje dirke "Po ulicah Grosupljega" je bila Skupščina občine Grosuplje, pokrovitelj Kolesarskega društva Grosuplje pa Kovinastroj Grosuplje.
Redakcija je bila končana 28. 9. 1977>
izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771-088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771-106).
Tiska: KB biro tisk Grosuplje
Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72 od 30.9.1973, šteje glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.