Zapleten postopek sprejemanju predlogov
Izkušnje iz dosedanjega dela ljudbkih odborov so jasrio po-kazale, da ->e pn večini icčk dnevnega reda odborniki ne pn^avljajo za beseclo, temveč da glaaujejo za prediog. To je tudi razumljivo, če upoite-vamo, daso bili predlogi o teh vprasanjih že temeljito pri-pravljeru po upravnih organih (rvajprej jih je obdelal stro-kovni referent, naeeinik ustre-zajočega sekretariata pa je otemi prvme, ki govore o u-pravičenosti in aokonitosti prediagane rešitve). Pred ob-raziožitvijo na seji odbora je o jrredlogu razpravljala seja u-strezajočega sveta, kjer je bila ocenjena tudi njegova politič-na »mo-rnost in je bii predlog po pjtreDi spremenjen ali do-polnjen. Končno je o predlogu sveta razpravljala tudi od-borniška komisija. Ta je for-mulirala svoje mnenje, ki ga praviako priložijo materialu za sejo katerega dobijo odbor-niki hkraii s povabilom r-a se-jo. Odbornik je potemtakem Vnaprej popclnoma seznanjen (ali je vsaj imel mcžnost, da se seznani) s predlogom, tako da o njeih razpravlja le, če misli, da postopek za sprejem rešitve ali predlog nista pra-vilna aii smortna. Kljub tsemu pa je treba po poslovniku za vsaico točke dnevnega reda izvajati redni postopek, to je pred-i-edinik mora izgovoriti vse p^trebne formule in opraviti določena dela. To je mogoče najbolj jasno ilustvirati s kon-kretnim primeram. Vzcmimo, da je na dnevnem redu seje nekega okrajnega ljudskega odbora, kot točka dnevnega reda predlog sklada o spre-membi naziva neke vzgojne ustanove. Tisti, ki predseduje, mora izvesti nasl:dnji posto-pck:
—Prehajamo na to in to toč-ko dnevnega reda: predl:;g sveta za prosveto, da se spre-meni naslov drugega doma učencev gimnazije, tako da se bo v bodoče gla&il-. Dom učen-cev »Vojislav  Vučkovič«.
—^Prosim poročev-alca komi-sije za predpise in organiza-djska vprašaJija, da pcxia po-rr»f"iln
(Poročevalec navadno izja-vi, da ostaja komisija pri pi-smenem pre>dlogii, ki ga vse-buje material za sejo>
—Začenjam razpravo o tem vpra.šanju.   Kdo  žcli  govoriti?