P K I- S I- K
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652 Letnik 21 (1993/1994) Številka 1 Strani 16-20
Jože Marincek: MOJ PRVI GUMB
Ključne besede: računalništvo.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/21/1160-Marincek.pdf
© 1993 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije © 2010 DMFA - založništvo
RRCunnuiism
MOJ PRVI GUMB
Programski jezik BASIC je bil pred leti zelo priljubljen, zlasti pri začetnikih. Odlikovala ga je preprosta uporaba. Sama beseda basic v angleščini pomeni osnoven, enostaven Jezik pa je dobil ime po začetnicah Beginner s Allpurpose Symbolic Instruction Set, kar bi prevedli kot simbolični jezik za splošno uporabo, namenjen začetniku Enostavnost je imela korenine v dejstvu, da je BASIC v osnovi tolmač. Torej mu damo ukaz in on ga izpolni. Programi v BASIC-u pa so zaporedja takih ukazov Priljubljenost BASIC-a je dosegla vrhunec s pojavom hišnih računalnikov. Kasneje je zaradi nekaterih slabosti njegova zvezda nekoliko zašla Prva pomanjkljivost je počasnost, saj tolmač znova in znova sproti razvozlava naše ukaze. Druga šibka točka je množica dialektov, ki so nastali ob poskusih, da bi jezik izboljšali. Kot pošten Ljubljančan ne razume vsega, kar pove Prekmurec, in obratno, tako BASIC enega proizvajalca ne razume vsega, kar razume BASIC drugega proizvajalca (in obratno).
Dandanes so v naših domovih vedno bolj razširjeni tako imenovani osebni računalniki. Med njimi pa se nezadržno širi operacijski sistem MS Windows (Okna). Odlika dela z Okni je enostavnost, saj kar z miško pokažemo, kaj pričakujemo od škatle pred nami Na hitro ponovimo, kako delamo z Windowsi. Če hočemo pokazati neki objekt, z miško pokažemo nanj in pritisnemo na njeno (ponavadi levo) tipko. Včasih pomaga, če pritisnemo dvakrat zapored. Najpogosteje pritiskamo na gumbe različnih vrst. Kadar moramo z miško kaj povleči, to storimo tako, da premikamo miš in hkrati držimo pritisnjeno (levo) tipko. Besedilo vnašamo v posebne Škatlice, v katerih se miškina puščica spremeni v navpično črto Pogosto lahko odgovor izberemo iz seznama pravilnih odgovorov.
Prav zaradi tega pa je programiranje v okolju Windows Še toliko bolj zapleteno. Na prvi pogled se celo zdi, da je začetniku povsem nepnstopno, ker moramo uporabljati gromozansko število funkcij, da lahko nadzorujemo okna, miško in druge stvari. Na srečo pa nam Visual Basic omogoča tudi drugi pogled. In ta je prav presenetljiv.
Prednosti Visual Basics pred ostalimi jeziki, ki so doma v Windowsih, so podobne prejšnji dobrim lastnostim BASIC-a. Zopet gre za neke vrste tolmač. Je poceni, okrnjena verzija celo zastonj. In, kar je za nas najpomembnejše, prav zabavno ga je uporabljati.
Namesto programa imamo v Visual Basicu projekt. To je zbirka obrazcev, kontrolnih elementov in ustreznih podprogramov.
Osnova projekta je okvir (Form). Nanj lahko nalepimo gumbe, škatlice za vnos besedila, sličice, sezname, besedila in sploh vse kontrolne elemente (Controls), ki jih uporabljajo vsi Windows programi, vključno s samimi Win-dowsi. V resnici je okvir objekt, ki ima določene lastnosti, ki mu jih lahko spremenimo Prav tako so objekti vsi zgoraj navedeni elementi. Programiranje v Visual Basicu ni nič drugega kot spreminjanje lastnosti in metod teh osnovnih objektov.
Kontrolni elementi so zopet objekti. Z njihovo pomočjo vnašamo podatke in izpisujemo rezultate ter opravljamo še druge naloge. Primeri kontrolnih elementov so gumb (ki ga lahko pritisnemo), besedilo (izpiše besedilo), slika (nariše sličico) in drugi.
S podprogrami določamo, kako vsi ti objekti sodelujejo med seboj in se odzivajo na različne dogodke. Podprogrami so edino, kar Še spominja na BASIC, kot ga poznamo denimo s Sinclairjevih mlinčkov.
Ko pokličemo Visual Basic, se po celem zaslonu odpre množica oken. Osrednje okno je okvir z naslovom Form 1. Drugo okno je seznam lastnosti objekta (Properties), ki ga trenutno določamo l\la začetku so v tem oknu naštete lastnosti okvira, kot so barva ozadja, oblika črk, napis na vrhu (naslov) in še vrsta drugih. Za začetek okviru spremenimo naslov. Z miško pokažemo na polje, kjer piše Caption. Ta lastnost določi ime okvira. (Ce lastnosti ne vidimo, jo poiščemo s pomočjo drsnikov.) Spremenimo jo v polju na vrhu seznama lastnosti (glej sliko 1). Vtipkamo npr. "Moj prvi program". Naslov okvirja se spreminja hkrati s tipkanjem,
tu popravljamo /rednost lastnosti
| ime objekta
I drsnik

wednosi
Slika 1. Škatla z orodji in seznam lastnosti

S;?
lltiipfp .....7TTM
F C itn I Farm
hoodooono a
AulnRediaw
BockCoioT EO'darStyO Ctaptiun dipControb ConlrolBd* DrowMode Drnwillyte DieWWi Finhlai-1
Falsa ' iHEOOODDGSi ?-SiieblB Formi Trjo Trje
U-CjpyPer) 0-Solid
ii........
Trup
DreWW»	1	i
[kgajgaj^L ...... Tn IP
\ime lastnosti \ \
HE
ire;
Naslednje okno je škatlica z orodji (Toolbox). Tam imamo zbrane vse kontrolne elemente, ki jih pozna Visual Basic Deio z njimi je zelo enostavno. Najprej pokažemo objekt, s katerim želimo delati Nato se pomaknemo na okvir in tam narišemo objekt. Potem določimo njegove lastnosti. Pri tem puščica pa pomeni, da ne bomo dodajali novega objekta, ampak bomo pokazali objekt, ki je že na obrazcu, in spremenili nekatere njegove lastnosti.
Za osnovni primer bomo na našemu okvirju dodali besedilo. Z miško pokažemo polje, kjer je narisana črka A. Potem v okvirju pomaknemo miško tja, kjer hočemo imeti vogal besedila, in z njo potegnemo do nasprotnega vogala. V oknu z lastnostmi se sedaj pokažejo lastnosti besedila. Poiščemo lastnost Caption in jo spremenimo (podobno kot smo spremenili naslov okvirja), na primer v "Dober dan1" (naš program mora biti kar se da prijazen). Na enak način lahko na okvir prilepimo poljubni kontrolni element.
Sestavili smo program, ki izpiše "Dober dan!". Kako to preverimo7 V Eetrtem oknu, kjer so zbrani ukazi Visual Basica (in je običajno na vrhu zaslona), poiščemo gumb START, ki požene program. Res, to je gumb, ki spominja na gumb za predva|anje kasete v vašem radiu. Ko ga pritisnemo, pomožna okna (škatlica z orodji, seznam lastnosti) izginejo, prav tako pa tudi pikice na okvirju, ki so namenjene lažji postavitvi objektov nanj. Na okvirju se izpiše naše besedilo, program pa čaka, da ga ustavimo. Seveda bomo v ta namen uporabili gumb STOP, ki je spet tak kot na radiu.
Vendar program, ki samo izpiše besedilo, ni pretirano zanimiv. Pa ga dopolnimo. Ko smo ustavili program, se je zopet pokazala škatlica z orodji Izberemo puščico in pokažemo besedilo. Okoli besedila se pojavijo majhni kvadratki, kar pomeni, da ta objekt sedaj spreminjamo. V oknu z lastnostmi poiščemo lastnost Mame (ime). Trenutno je besedilu ime Label 1". Ime popravimo na "Besedilo". Potem med orodji izberemo gumb in ga dodamo na okvir. Popravimo mu ime (lastnost Name) na "Gumb" in napis (lastnost Caption) na Pritisni!' (Razlika med imenom in napisom je, da je napis namenjen nam, ime pa drugim kontrolnim elementom, kot bomo spoznali čez
začni	končaj
Slika 2. Gumba START, STOP
nekaj vrstic.) Sedaj bi radi dosegli še, da se bo ob pritisku na gumb napis v besedilu ¡2 "Dober dan!" spremenil v "Dober program.". To lahko naredimo s pomočjo metod. Metode so aktivne lastnosti gumba. Ko se gumbu nekaj zgodi (ga pritisnemo, dvakrat pritisnemo, ipd ), se sproži ustrezna metoda in pokliče podprogram. Ta pa naredi, kar se nam zdi primerno. Metode poznajo vsi kontrolni elementi, ne samo gumbi. Do seznama metod, ki jih pozna določen objekt, pridemo tako, da pokažemo nanj in dvakrat pritisnemo z miško. Odpre se Še eno okno. Šele v to okno lahko pišemo podprogram v Visual Basicu, ki predstavfja določeno metodo, V našem primeru torej pokažemo gumb m dvakrat pritisnemo, tz seznama metod izberemo pritisk (Click). Ker Še nismo povedali, kaj naj se zgodi ob pritisku na gumb, je ta metoda prazna (točneje, vsebuje le stavka za začetek in konec podprograma). V prazno vrstico med začetek in konec vnesemo;
Besedilo,Caption = ''Dober program.1' (glej tudi sliko 3).
Moj i;;vi
Dubur Uanl
besedilo
Sub Gumb.Click ()
Besedilo.Caption End Sub	\
Dober program"
	for nt t trm			n		
Otjut« jtiuirh		1 'fir.	Click "		i	
'Sili ~~~ H
tu določimo metodo
seznam metod
Stika 3. Metoda Click
"Besedilo" je ime našega besedila, Caption pa je lastnost, ki določa, kaj to besedilo izpiše. Na ta način lahko poznamo vsako lastnost objektov, le vedeti moramo za njihovo ime. Sedaj lahko nemudoma zopet pritisnemo tipko START. Besedilo izpiše "Dober dan.". Pritisnemo gumb in . . .
Tako smo brez težav napisali prvi program v Visual Basicu. Prav zaradi te enostavnosti pa Visual Basic vedno bolj uporabljajo tudi za resno programi-
ranje. Na voljo je tudi že Visual C, ki na enak način omogoča delo z "resnim" jezikom C
(Mimogrede: Visual Basic zapustimo tako, da v oknuT kjer sta med drugim gumba START in STOP, pokažemo besedo File in iz seznama ukazov, ki se pojavijo, izberemo Exit.)
Jože Marin ček