Poštnina plačana « gotovim.	Posamezna itev. Din Iv«
Štev. 43.	V Ljubljani, dne 25. oktobra 1928.	Leto XI.
Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Oomovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72
Izhaja vsak ietrtek
Naročnina ti tizemshro: četrtletno l it Dla, polletno 15 Oln, celoletM U Dia; za laozemstro: četrtletno II Dla, polletna 24 Dla, eeloleta. «8 Dla. — Račon poštne hranilnice, podroiolee • LjnUJanl, it 10.711.
Kmetsko - demokratska koalicija
bo priredila v nedeljo 28. oktobra ob pol 3. uri popoldne v veliki dvorani Celjskega doma
v Celju
manifestacijski zbor
Na zboru bodo govorili voditelja Kmetsko-demokratske koalicije dr. Vladko Maček
in Svetozar Pribičevič ter drugi poslanci KDK. Somišljeniki, pridite v velikem številu manifestirat za močno državo enakopravnih Slovencev, Hrvatov in Srbov, za dobro in čisto upravo, za odstranitev korupcije ln policijskega režima ter za svobodne volitve!
Živela Kmetsko - demokratska koalicija!
Deseta obletnica našega narodnega osvobojenja
Hitro, silno hitro je poteklo deset let od Bolgarija prosila za mir. Na francoski fronti onih dni, ko je naša srca zavzemal in opajal en sam občutek: « Jugoslavija. Jugoslavija!* V dneh 28. in 29. oktobra 1918. so končno padli suženjski okovi z jugoslovenskih pokrajin stare monarhije. Takrat skoro nismo mogli verjeti, da so se uresničile naše sanje, dvigajoče se ali padajoče skoro pet vojnih let, kakor se je obračala sreča orožja.
Vera, da bomo osvobojeni, se nam je močneje okrepila, ko je nastopil predsednik Zedinjenih držav severoameriških, sedaj že pokojni Wilson s svojimi točkami o samoodločbi narodov. Prvi vidnejši korak k našemu osvo-bojenju je bil 19. septembra 1918.. ko so srbske in jugosiovenske dobrovoljske divizije prebile solunsko fronto ter pričele korakati
se je takrat že upogibala Hindenburgova fronta.
Tiste dni so se sestavile pri nas narodne straže. Narodno viječe in njegov oddelek v Sloveniji Narodni svet sta pričela uradovati. Za 28. oktobra, v ponedeljek, je bilo sklicano v Ljubljani veliko manifestacijsko zborova-
nje. Istega 'dne je bil izdan tudi manifest: Danes smo svobodni gospodarji na naši zemlji. Dne 29. oktobra se je v Ljubljani vršila manifestacija, kakršne Ljubljana še ni do-* živela. Istega dne se je v saboru v Zagrebu vršila zgodovinska seja, na kateri se je proglasila od Avstro-Ogrske neodvisna svobodna država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Temu je sledil še končni akt: uedinjenje Sr-< bije z deželami neodvisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
To so kratki orisi zgodovinskih dogodkov, katerih desetletnico proslavljamo te dni. To so bili najlepši dnevi, ki smo jih doživeli, odkar smo svobodni, zakaj pozneie je prišlo mnogo in premnogo razočaranja. Na površje so zlezli ljudje, ki so mrko in brezobzirno začeli zlorabljati naš idealizem ter se posmehovati našim zahtevam po enakopravnosti vseh državljanov Jugoslavije.
Desetletnico osvobojenja proslavljamo razdvojeni in z mračnimi pogledi v bodočnost. Nesposobna državna uprava, korupcija in nasilstva so nam zelo zatemnila lepe spomine, vendar pa nam nade v lepšo bodočnost ne more vzeti nihče. Tv^i sedaj deset let stara Jugoslavija bo še deležna lepih časov, ko bodo zadovoljni vsi njeni državljani po vseh njenih pokrajinah.
Mogočna manifestacija KDK v Sisku
50.000 ljudi manifestiralo za enakopravnost in proti hegemoniji
sedanjega režima
Gotovo med najveličastnejše in najmogoč-1 iz Siska, združenih v KDK, na kar je povzel prvi nejše politične manifestacije izza početka Jugo- besedo predsednik KDK dr. Vladimir Maček, na Skoplje. Niš, Beograd. Takrat so se začeli slavije je šteti manifestacijsko zborovanje KDK, Njegov obširni govor je bil oster, a utemeljen vrstiti zgodovinski dnevi in naši glasovi, prej, ki se je vršilo v nedeljo 21. oktobra v Sisku ob protest proti hegemoniji sedanjega režima m še boječi in previdni, so postali glasnejši. Dne prisostvovanju najmanj 50.000 Hrvatov in pre-| proti nasiljem ter manifestacija za enakopravnost 24. septembra so v Zagrebu zastopniki ^rbov, j čanskih Srbov.
Hrvatov in Slovencev izjavili pred javnostjo) Sprejem obeh predsednikov KDK in glavnih v zmislu Wilsonovih načel, da avstro-ogrska govornikov Svetozarja Pribičeviča in dr. Vladi-vlada ne more na morebitnih mirovnih po-1 mira Mačka, ki sta se pripeljala v Sisak z vla-gajanjih govoriti v našem imenu. Dne 6. ok-jkom ob devetih dopoldne, je bil izredno viharen, tobra se je v Zagrebu javno konstituiralo • VsaanKJŠioa je-iafefttfesiia v viharne ovacije-, ko 'Narodnb viječe Slovenaca. Hrvata i Srba kot j sta oba voditelja stopila iz vagona, in ženske so politično predstavništvo vseh Jugoslovenov nanju in na njiju spremstvo začele metati cvetje, izven Srbije s temeljnim programom: Uedi-jPred kolodvorom sta oba predsednika KDK njenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v j dr. Maček in Pribičevič sedla na kmetski voz, v narodno, svobodno in neodvisno državo Slo- katerega so bili vpreženi štirje beli konji. Na čelu
vencev, Hrvatov in Srbov, urejeno po demokratičnih načelih.
S tem se je začela odločilna borba z Dunajem. Avstro-ogrska se je polagoma bližala svojemu koncu, in ko smo zvedeli, da je 18. oktobra ameriški državni tajnik zunanjih zadev Lansing poslal avstrijskemu zunanjemu ministru na avstrijsko mirovno ponudbo Wilsonov odgovor, ki izrecno poudarja. da so narodne težnje Jueoslovenov za svobodo pravične, smo že vedeli, da se bodo naše nade uresničile. Dne 28. oktobra je Avstro-Ogrska odeovorila Wilsonu, da spreiema njegova načela, zlasti kar se tiče pravic Čehoslovakov in Jueoslovenov. Obenem je zaprosila za oremirie in pričetek mirovnih pogajanj. Mesec dni poprej je bila
sprevoda, ki se je formiral, je jezdilo 800 konjenikov.
Na ogromnem sejmišču v Sisku, kjer se je vršilo zborovanje, se je med tem zbrala ogromna množica ljudi. Na zborovališču je bila postavljena velika tribuna. Ko sta prišla oba predsednika nanjo, so ju pozdravile štiri deklice, ki so jima izročile šopke cvetja.
Zborovanje je otvoril organizacije SDS dr. Auer
predsednik okrajne v imenu organizacij
Ia AMERIKA
je gosta in trpežna tkanina izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža. Fo trikratnem pranju postane snežno bela. V zalogi pri
A. E. SKABfcRNE, LJUBLJANA
vseh Hrvatov, Srbov in Slovencev.
Po končanem govoru so zborovalci priredili dr. Mačku dolgotrajne viharne ovacije. Nato je dobil besedo Svetozar Pribičevič, ki je poudarjal, da bi na krmilu države ne smela biti družba, iz katere yrst je zločin 20. ;linija, ko je streljal Puniša Račič v Narodni skupščini na borce za enakopravnost. Imamo pa zopet vlado istega duha, z isto politiko, ki je dala Pu-niši Račiču revolver v roke. Današnji Beograd misli, da nas bo uspaval z nekakimi obljubami ter nas razdvojil s spletkami, kar se pa ne bo zgodilo. Svečano moramo izjaviti, da se v svrho desega sporazuma ne bomo pogajali z nikomer, dokler obstoja Narodna skupščina, v kateri so bih ubiti Stjepan Radič in dva njegova tovariša. V tako skupščino se ne bomo nikdar vrnili. Ml nočemo vladati nad Srbijo, a tudi ne damo, da bi ena petina vladala nad štirimi petinami našega naroda. Z vzklikom: Živel narod, živela sloga Hrvatov, Srbov in Slovencev! je zaključil Pribičevič svoj govor. Sledile so navdušene ovacije Pribičeviču, trajajoče skoro četrt ure.
Veličastna manifestacija v Sisku je izzvala v Beogradu silno globok vtis ter je porazno vplivala na vladne kroge, ki sedaj vidijo, da ie KDK čvrsta trdniava, ob kateri si bo polomil zobe današnji režim.
Delo klerikalnih poslancev za Prekmurje
Premeščanje in odpuščanje klerikalcem neljubega uradništva — S tem se izgublja čas, a za gospodarsko propadajoče prekmursko
ljudstvo se ne stori nič
Dolnja Lendava, v oktobru.
Večkrat smo že žigosali malomarnost in nedelavnost klerikalnih poslancev iz Prekmurja, ki trpi zaradi tega neizmerno škodo. Da ne bomo delali nikomur krivice, moramo povedati tudi resnico o prav pridni delavnosti klerikalnih poslancev, kar se tiče preganjanja njim neljubih ljudi. Tako je povsod že prav dobro znano, da se neki klerikalni poslanec zelo trudi in zavzema za to, da bi se premestili iz Prekmurja nekateri napredni učitelji in drugi klerikalcem neljubi uradniki, med temi celo domačini!
Klerikalci so bili od nekdaj veliki sovražniki naprednih učiteljev. Tega sovraštva so se navzeli tudi prekmurski klerikalci, ki jim je napredno in nacionalno učiteljstvo trn v peti.
Ravnatelja meščanske šole v Dolnji Lendavi so premestili ter ga pri tem občutno oškodovali. Pred mesecem so bili v mursko-soboškem okraju odpuščeni iz službe kar trije učitelji, in to brez vsake preiskave brzojavno. Eden klerikalnih veljakov, ki večkrat odkrije zavese tajne klerikalne politike, se je izrazil, da eden izmed teh treh od-
Pri občinskih volitvah, ki so se vršile predzadnjo nedeljo v Aržišah, je klerikalna stranka d> živela hud poraz, ki podaja nov dokaz splošnega nazadovanja SLS ▼ Sloveniji. Dolgo vrsto let je SLS imela aržiško občino v svojih rokah. Šele pri predzadnjih občinskih volitvah se je posrečilo na-prednjakom, da so občinsko upravo dobili v svoje roke, vendar pa je imela SLS izmed 25 mandatov doelej 11, kar je predstavljalo precejšnjo opozicijo. Sedanje občinske volitve so končno klerikalcem prizadejale nepričakovano hud udarec. Kljub silni agitaciji so si priborili komaj še pet mandatov.
Od 566 volilcev se je volitev udeležilo 452. Vo-Klnih skrinjic je bilo pet: prvi dve sta. bili kleri-
SoteŠčan:
Maščevanje pravice
Povest.
(Dalje.)
•Mati — zastrupljena!« je kriknila Olga ter je zarila glavo v odejo. »Mamica, kako rada bi te poznala!«
•Kadar s.em mu očitala zastrupljenje, mi je prisegel pri nebu !n zemlji, da nT odgovoren za njeno smrt, nastalo po nesrečnem naključju. Tudi mnenje zdravnikov je bilo na njegovi sfratff (n tako tm nteem mogla dokazati. Čim smo jo pokopali, sem odšla iz njegove hiše, dasi me je prosil, naj ostanem in oskrbujem otroka. S seboj sem vzela tudi tebe, redila sem te s pičlim zaslužkom ter ti nadomesto-vala mater.«
♦Teta, povej mi, ali še živi moj nesrečni oče?« Sirota se je sklonila k svoji rednici ter ji je pobožala velo lice.
•Neznanec, ki si ga videla na pogrebu... Spoznal me je in neprijetno mu je bilo — bal se je, da bom stopila predenj ter ga javno osramotila.«
•Gospod, ki se je vozil v tisti imenitni kočiji ...? Zdaj šele vem, zakaj vam ni bilo všeč, ko sem vas opozorila...«
•Hotela sem počakati, da doraseš. Nekoč bi bila stopila predenj in zahtevala, naj ti izplača doto, čeprav sem mu pisala kmalu po materini smrti, da je uničil dvoje življenj — ubogo mater in njenega otroka. Stavim, da
pvščenih učiteljev (ki je domačin) ne bi bil odpuščen, če bi bil klerikalec. Dal je tudi razumeti, da ga bo, ako bo ubogi preganjanec padel pred klerikalci ha kolena, spravil nazaj v službo, sicer pa da bo, ako bo zopet sprejet, storil vse, da bo ponovno odpuščen! Na vrsti so tudi drugi, ki pa doslej samo zato niso premeščeni, ker vlada nima denarnih sredstev za povračilo potnih stroškov preganjancem.
To je žalostno poglavje v klerikalni politiki za časa klerikalnega vladanja v Beogradu in Mariboru. Klerikalni poslanci za Prekmurje niso pridobili niti počenega groša, oni gledajo brez skrbi na to ubogo ljudstvo, ki jim je slepo zaupalo; vse njihovo delo za Prekmurje obstoja v tem, da preganjajo nedolžne uradnike. To je tedaj tisto ogromno delo, ki ga vrše klerikalci/Narod ima od tega le škodo, na drugi strani pa se pogreza vedno globlje in globlje v dolgove ter siromaštvo, za kar pa klerikalci nimajo ušes, da bi slišali klice na pomoč, in ne očes, da bi videli vso revščino, ki jo ustvarja njihovo brezdelje.
kalni, tretja delavsko-kmetska ali županova lista, ostali dve pa sta pripadali SDS in narodnemu delavstvu. Na obe listi SLS je padlo komaj 88 glasov, dočim je delavsko-kmetska lista dobila z 218 glasovi 12 mandatov in obe napredni listi s 145 glasovi 8 mandatov.
Razmerje v dosedanjem občinskem zastopu je bilo naslednje: klerikalci 11 zastopnikov, delavci 5 in demokrati 9. Čeprav so demokratski glasovi od zadnjih skupščinskih volitev porasli od 129 na 145, so tokrat prikrajšani za en mandat, in sicer zaradi velike udeležbe volilcev, ki je, seveda, povečala tudj količnik. A število kerikalnih glasov je po zadnjih skupščinskih volitvah padlo od 117 na 88! Da je
sem mu zbudila otrplo vest, ki mu je skalila vsako veselje in ogrenila vso udobnost.«
«Morilec nima srca!« je sirota ponovno zaplakala.
•Vest je skrivnostna budilka; zločinci morijo in ubijajo, iz strahu pred krikom vesti pa Vložijo orožje ter se sk'^"'io pravici, ali pa si sramotno končajo življenje.«
«Oh, kako sem nesrečna!« je tarnala sirota.
•Pazi. da ne padeš še v hujšo nesrečok> jo je svarila bolnica. «Čuvaj se zapeljivcev — roparjev dušnega in telesnega bogastva! Ne ukvarjaj se g 'mavzariem? ta človek je pokvarjen in bo žalostno končal. Le dobro si to zapomni.«
«Teta, nikar ga ne obrekujte! Milan se bo poboljšal, ako je res kaj zagrešil, in vi boste zopet ozdraveli.«
«Nič se ne bo poboljšal«, je slabotno odkimala. «Kako težko dejanje ima na vesti.«
Oogarico je utrudilo pripovedovanje, utihnila je in zadremala. Vso noč je čula Olga ob njeni postelji; kar je slišala, se ji je videlo kakor pripovedka. Potrla jo je usoda njene matere in pa tetina sodba o Milanu; verjela je, kar ji je povedala o zločinskem očetu, odločno pa je zavrgla očitek proti zaročencu. Kdo ve, zakaj se je zganil ob imenu Palaron; morda je vedel že takrat, da je dekle nezakonska hči očeta, kateremu je rešil življenje.
Segla je v žep pod predpasnik po pismo svojega zaročenca ter je ponovno prebrala poročilo o njegovem junaštvu. Opisal ji je, kako je planil pred konja, ki sta ga vlekla daleč za seboj. Pri tem se je opraskal in raz-
delavsko-kmetska lista dobila veliko število glasov, je umljivo, ker so se nekateri pridružili pristašem dosedanjega župana. Omenimo pa lahko, da so nekateri odborniki, izvoljeni na tej listi, neoporečno narodni in demokratični možje.
Z izidom volitev smo lahko zadovoljni v zavesti, da je število naših glasov napredovalo kljub temu, da so se prav proti listi SDS in listi narodnega delavstva posluževali nasprotniki z lepaki in osebno agitacijo podlih, neutemeljenih očitkov, s katerimi jim je samo še to pot uspelo vloviti nekaj omahljivcev.
Klerikalne trdnjave so pričele padati in to upra-vičuje naše pričakovanje, da bo kmalu padel tudi režim zavožene klerikalne politike.
Politični pregled
Položaj v Beograd- se zadnje dni. ni bistveno spremenil. Te dni se je vršila večdnevna
plenarna seja poslanskega kluba KDK v Zagrebu.
Seje na minuli torek se je udeležilo 80 poslancev. Prisostvoval ji je tudi narodni poslanec dr. Gregor Žerjav, čeprav je po prestani operaciji potreben miru. Po seji je bil izdan naslednji komunike: Plenum KDK je po dvodnevnem razpravljanju o političnem položaju sprejel soglasno naslednji sklep:
•Izreka se popolno zaupanje predsednikoma KDK dr. Vladim. Mačku in Svetozarju Pribičeviču ter poslovnemu odboru.
Posvetovali smo se o nalogah nadaljnje odločne borbe do končne zmage.« Po teh posvetovanjih se je
solidarnost KDK še bolj utrdila.
Med pristaši SDS kakor HSS se je ugotovilo s splošno zadovoljnostjo, da so seje KDK
in nedeljsko mogočno zborovanje KDK v Sisku. katerega se ie udeležilo nad 50.000 ljudi,
zelo okrepile bojno odločnost Kmetsko-demo-kratske koalicije. Povsod se tudi opazuje raz-
trgal obleko, zato pa uživa bogatinovo gostoljubnost. Godi se mu kakor v nebesih in upa, da je za več mesecev ugodno preskrbljen. Povabil jo je celo na obisk, katerega je Olga odklonila z izgovorom na tetino bolezen.
10.
Palaron in njegova priležnica Martina se od takrat nista več vozila na sprehode, tem pogosteje pa sta hodila peš po mestnem šeta-'šču med pestrimi gredicami in umetnimi vodovodi.
Nekega večera sta sedela na klopici v drevoredu,. (Airno so trumoma nrihgiali liudic in odhajali na travnik zunaj mesta. Tam se je navadno zbirala mladina ob gugalnicah in vrtiljakih, ves obsežni prostor je bil napolnjen s pokritimi vozovi in šotori.
«Davi sem imela vznemirljive sanje«, je potožila Martina svojemu častilcu. «Ves dan mi je nekam čudno pri srcu: bojim se, da bi se nama zopet kaj ne pripetilo.«
•Nikar se ne razburjaj! Poglej, koliko jih hiti tod mimo; zvečer rad vsakdo odloži svoje težnje ter se pozabava.«
•Pa pojdiva še midva: tako razvedrilo sicer ni za naju, treba pa je včasih tudi spremembe — preprostega veselja.«
Šla sta za odhajajočo množico in dospela na predmestno igrišče, čarobno razsvetljeno. Krog in krog je mrgolelo radovednega ljudstva. staro in mlado se je prerivalo ob umazanih šotorih, iz katerih so udarjali zvoki tamburice med neubranimi elasovi.
«Cigani!» Vidiš, tvoje sanje so pomenile to.».
Hud klerikalni poraz pri občinskih volitvah
v Aržišah
veseljivo dejstvo, da se množe pristaši KDK, kajti nezadovoljnost z današnjim režimom je vedno večja in niti v sami Srbiji niso danes zadovoljni z režimovci.
REČICA-SV. JEDERT PRI LAŠKEM. Prihodnjo nedeljo, to je 28. t. m., se bo vršil v Celju manifestacijski zbor Kmetsko-demokratske koalicije. Pozivamo tem potom vse odbornike in člane podpisane organizacije, da se zborovanja sigurno udeleže. Iz Breznega se bomo odpeljali z vozovi točno ob pol 12. uri in se bomo priključili voznikom, ki bodo vozili udeležence iz Sv. Marjete, Sevc in Strmice, ter onim kolonam, ki nas bodo čakale v Laškem, ter iz Rečice. Otvoritev zbora bo točno ob pol treh popoldne, zato je potrebno, da jo krenemo iz Laškega najpozneje ob pol 1. uri opoldne. Nedeljsko zborovanje se bo vršilo v velikanskem obsegu, govorila bosta naša nadvse priljubljena predsednika in vo- j ditelja Kmetsko-demokratske koalicije gospoda Svetozar Pribičevič in dr. Vladimir Maček. Nihče naj se ne ustraši klerikalnih intrig in hujskanj proti zborovanju in ne dajte se begati od nasprot-j nikov, ki bodo vsemogoče uporabljali, da bi delali zgago. Pokažimo našo zavednost na ta način, da se vsi udeležimo zbora. — Krajevna o r -ganizacaija SDS Rečica — Sv. J e -dert
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. SLS. je uvedla strogo nadzorstvo nad tukajšnjimi naprednjaki. Vsak gib naprednega človeka spravi klerikalne voditelje iz ravnotežja. Posebno opasnost občutijo v Brezniški dolini, kjer imajo še kakega pol tucata Orlic, ki so še vsaj deloma vdane farov-ški komandi. Zato so gotovi gospodje od SLS zelo nejevoljni, če se kaka taka Orlica pogovarja s kakim naprednjakom. Čudno je, da so postali nekateri pacijenti in voditelji SLS v Laškem tako nemirni. Zakaj slabo vest, le kvišku glave, da Vas lahko vsakdo vidi v obraz, kako izgledate, saj stojimo tik pred obračunonm, ki za Vas ne bo lahek.
LJUBNO OB SAVINJI. Dne 20. t. m. se je poslovil od nas z družino odličen pristaš KDK gospod Luka Ermenc, lesni trgovec. Preselil se je
po večletnem bivanju v domačem kraju zopet nazaj v novo domovino Ameriko. Da je bil pri nas priljubljen, se je pokazalo še posebno na poslovilnem večeru. Pevski zbor <Radoh» pod vodstvom nadučitelja g. Rainerja mu je zapel par krasnih, slovesu primernih pesmi, za kar se cenjenemu zboru njegovi prijatelji na tem mestu iskreno zahvaljujemo. Dragi tovariš, vsi, ki se nismo mogli udeležiti slovesa, ti želimo obilo sreče. Bog naj čuva tebe in tvojo družino v novi domovini! Povrni se kmalu zopet med nas, kajti pogrešali te bomo povsod, posebno na
političnem polju, kjer si v obilni meri pomagaj da je Ljubno res močna trdnjava Kmetsko-demokratske koalicije. Hočemo se potruditi, da boš vse Ljubno, ko se boš vrnil zopet med naa, našel zbrano pod naprednim praporom. Tovariši.
MALA NEDELJA. V nedeljo 4. novembra točno ob pol 4. uri se bo v Društvenem domu v Mali Nedelji vprizorila krasna narodna igra «Graničarji>. Sodelovalo bo okrog 30 oseb. Preskrbljeno je za jok in za smeh. Po igri godba in ples. Ne zamudite si ogledati! Vabljeni vsi od blizu in daleč.
Ljubljanska oblastna skupščina
Klerikalne nasilnosti — Odklonitev čitanje predloga o obsodbi umora narodnih poslancev v Narodni skupščini — Izključitev na* naprednega poslanca — Celokupna opozicija zapustila oblastno
skupščino
V ponedeljek dopoldne je ljubljanska oblastna skupščina začela zopet znsedati. Otvo-ril je IX. sejo predsednik dr. Natlačen, ki je med drugim javil, da je imel postni odbor v tekočem letu meseca marca 25 sej. Obširno je opisoval delo oblast^-~i odbora in med drugim poročal, da je oblastni odbor uvedel v organistovski ~oli tečaj za občinske tajnike.
Oblastne davščine so prinesle od 1. februarja do 30. septembra (v okroglih vsotah): oblastna trošarina 16,245.000 Din (v proračunu predvideno za celo leto le 14 mili-joi ov dinar;ev), davek na potrošnjo premoga 738.000 Din, taksa na motorna vozila 367.000 dinarjev, plesne takse 395.000 Din, davek na obisk nočnih lokalov 126.000 Din, gledališke takse 62.000 Din, kinematografske takse 302.000 Din. Ves oblastni denar je naložen v Kranjski hranilnici. Oblastna finančna uprava je že izdelala predlog proračuna za leto 1929.,
SUKNO
261
iz največjih če"kih in angleških tovarn, zanesljivo in trpežno blago t veliki izbiri in zmernih cenah pri A. E. SKABERNE, LJUBLJANA
ki bo predložen na tretjem rednem zasedanju skupščine dne 5. novembra.
Po raznih predlogih oblastnega odbora in interpelacijah, tako glede ustavljanja obratovanja v premogovnikih zaradi pomanjkanja vagonov, je predsednik dr. Natlačen kratko naznanil, da so poslanci dr. Puc, inž. Zupančič, Siter in tovariši vložili predlog, naj oblastna skupščina obsodi umor narodnih poslancev 20. junija v Narodni skupščini. Predlog je takoj odkazal odseku.
Ko je inž. Zupančič zahteval, naj se ta predlog prečita, je dr. Natlačen to odklonil, na kar je izjavil inž. Zupančič: «Ugotavljam, da je predsednik vedoma kršil poslovnik, ker ni čital predloga kljub temu, da smo ga pravočasno opozorili. Če nočete čitati predloga in obžalovati umora, smatram, da se večina solidarizira z beograjskimi Punišami Račičl.«
Po tej izjavi je večina začela hrumeti in je več klerikalnih poslancev skočilo proti inž. Zupančiču z divjim kričanjem: «Ven z njim!»: Zaradi hrupa je predsednik za deset minut prekinil sejo.
Ko se je seja zopet nadaljevala, je predsednik dr. Natlačen menil, da je inž. Zupančič s svojo izjavo žalil oblastno skupščino, ter je predlagal izključitev inž. Zupančiča od
«Zares, pravi egiptovski cigani!» mu je Martina pritrdila. «Bavijo se z napovedovanjem sreče in odkrivanjem prihodnosti.«
«Kako pa veš, da so iz Egipta?« jo je prijel za besedo. «Ali ti že niso kdaj postregli z vedeževanjem?«
«Poznam jih po obleki, obnašanju in po obrazih. Oglejva si jih natanko, boš videl, da je zanimivo.«
Za številnimi šotori in kolibami so stali razvrščeni vozovi, pokriti z rjuhami, ki so bile razpete po lesenih obročih. Pod njimi je bila razmetana različna oprava, orodje, raztrgane cape in oguljene blazine. Po njih so se prekopicovali napol goli otroci, igrajoči se z ostudnimi opicami, zadaj za šotori so se pasli mršavi konji, osli in bivoli.
Odrasli cigani so ležali zleknjeni okrog šotorov, oblečeni v pestro narodno nošo: visoke čevlje, irhaste hlače, tesne jopiče s svetlimi gumbi; na glavi so imeli široke klobuke, okrašene s-ptičjim perjem in z repi divjih živali. Obrazi so jim bili poraščeni in zagoreli.
Ženske so nosile kratka krila in široke kovane pasoye. Olavo so jim ovijali dolgi črni lasje, ki so bili spleteni v kite, navite v kolobar. Obuvalo je sličilo opankam, okrog vratu so jim viseli dragoceni okraski.
Posebno pozornost je vzbujala dvajsetletna ciganka, prikupljivega obraza in vitke postave. Oči so se ji lesketale kakor zvezde, lilije in vrtnice so cvetele na njenem obrazu
«Ali jo vidiš?« je opozorila Martina svojega spremljevalca: brž pa ga je zgrabila za roko, zakaj Palaron ie bil že ves očaran ter je silil v ospredje.
«Kar prevzet sem od lepote!« je omago-val pod težo silnega hrepenenja. «Škoda, da je ciganka — taka krasotica!«
Niti z očesom se ni upal treniti, škoda mu je bilo vsakega hipa, ki bi ga ne porabil za občudovanje divnega bitja pred ciganskim šotorom. Njene drobne nožice so.se komaj datikale tal, levico je upirala v bok, desnica pa se ji je prijetno gibala ob telesu. Zapestje sta ji obkrožala zlata obročka, okrog vratu je nosila verižico, na kateri so bili nabrani zlatniki in srebrniki. Iz njenih prstanov in uhanov so odsevali pravi biseri in rubini.
Njej najdražji okrasek pa je bila krona, ki jo je ovijala v nadzemeljski sijaj. Množica je strmela, hvalila in občudovala.
«Boginja lepote!« je vzdihnil Palaron, omamljen od veličja.
«To je kraljica ciganov!» mu je razlagala Martina.
«Kraliica?» je osupnil. «Zdelo se mi je, da ni navadna ciganka.«
«Ciganski rodovi imajo svojo kraljico, izberejo si najlepšo izmed članov, katero ozalj-šajo z nakitjem ter ii izkazujejo spoštovanje «
Proti volji svoje spremljevalke se je Palaron preril v ospredje — v bližino divne oboževanke. Podaril ji je pest srebrnikov, katere ie spretno vlovila v predpasnik.
«V zahvalo vam bom odkrila bodočnost.« Kakor cvetlica svojo čašo, tako je razgibala nežni ustnici, njuna pogleda sta se spojila.
•Odkloni ponudbo«, mu ie Martina resno svetovala. « Vedeževanje ie zastarelo.«
•Pojdiva, naj nama prerokuje«, je silil iahkoživec proti šotoru.
«Ne maram poslušati.« — Martina se ie obrnila in zamešala med gledalce.
Palaron se je na tihem zahvalil naključju, ki mu je odstranilo njo, ob kateri bi ne bil izi vedel svojih mičnih načrtov. Zdaj se bo lahko gibal, kakor bo hotel: nič ga ne bo oviralo in tehtalo njegove besede.
«Vzvišeni gospodovalki moj vdani po-i klon!» ji je stisnil mehko desnico.
«Maruška je kraljica brez kraljestva, moji podaniki so pošteni siromaki!« mu je odzdravila s tihim ponosom.
«Lepota je bogastvo!« io ie povzdignil. «Kralji in vladarji bi padali pred te na kolena. ako bi hotela...»
«Maruška vas ne razume. Nimam imetja, da bi vas obdarila: vse to nakitje ie lastnina mojega rodu. ki mi bo odvzeto, čim me pahne s prestola.«
«Dovoli, da te gledam in uživam!«
«Mirujte!« se je branila. «Nekdo vas opa* zuje...»
«Kdo?» ga ie vznemirila neljuba opazka.
«Vaša spremljevalka...»
«Z gospo sva dogovorjena: oba sva orišla z enako željo — izvedeti bodočnost.«
«Teda.i ste moj gost!« se ie vzradostila. «Pridite, nad nama so zvezde in luna, poslu-: šajte skrivnostno pesem tihega večera!«
Slovesno*ie zamahnila z roko. pritlikovec' ob vhodu šotora ie odgrnil zastor in Maruška ie namignila gostu, naj ji sledi v oddelek za prerokovanje.
Palaron se ni mogel dovoli načuditi raz-košnosti v ciganskem taboru. Ves oddelek je sličil mali dvorani, stene so bile prevlečene s
Kdor more, naj spravi potrebna gnojila že sedaj v jeseni na travnike. To velja posebno za hlevski gnoj, za kompost, za Tomasovo žlindro in kalijevo sol. Zgodaj spomladi je pa razvoziti gnojnico in trositi apneni dušik.
Lahko trdim, da so naši travniki najbolj pristna slika naše živinoreje m obratno. Po travnikih presojamo živinorejo in po živini pa položaj našega travništva. Z izboljšanjem travništva bomo izboljšali tudi našo živino, kajti nepobitno je, da je cvetoča živinoreja le tam doma, kjer je dosti krme, v prvi vrsti pa, kjer je dosti dobrega travništva. Travniška ruša je pri nas skoraj povsod pomanjkljiva, zato jo moramo tudi povsod zboljšati.
STEKLAST KROMPIR.
Letos se naši gospodarji in gospodinje močno pritožujejo, da je krompir steklast ali glaževnat.
Tako izpremenjen krompir je na dotičnih mestih v surovem stanju bolj trd in krhek in na prerezu steklast, kuhan je pa žajfast in voden in malo okusen ali bolje rečeno omleden in neokusen. Za jed ni dober, še manj pa za seme. Se najbolj ga porabimo za klajo prašičem in drugim živalim. Slekenost krompirja se prikazuje najbolj na popkovem koncu, kjer je s pritliko priraščen na deblo.
V steklastem delu krompirja je manj suhe snovi, manj zraka in tudi manj škroba. Škrobova zrnca so bolj stisnjena, prostori med slanicam pa bolj polni vode. Odtod tudi ta vodenost, oziroma ta steklasta vnanjost
Kaj je vzrok tej steklenosti krompirja? Dokler je bilo spomladi vreme ugodno ali normalno, se je tudi gomolje pravilno razvijalo. Potem je pa nastopila dogotrajna suša. Ta izprememba iz moče v sušo in vročino je bila vzrok, da se je tudi vsa prehrana gomolja začela razvijati v drugo smer in da so se stanice stisnile, medstanični prostori pa napolnili v večji meri z vodo.
Vsled tega nepravilnega razvoja je postalo seveda tudi gomolje manj porabno, najsi bo v to ali drugo svrho. Zlasti je opozarjati, da je steklast krompir manj poraben za seme in da bodo gospodarji in poljedelci po takih krajih, kjer imajo letos steklast in voden krompir, najbolje storili, da si ga preskrbe za seme od drugod. Niso namreč vsi kraji enako trpeli. Tudi se sliši, da je zgodnji krompir bolj prizadet kakor pozni.
Kakor rečeno, bo pa za vse te kraje najbolje, da si ga za seme pravočasno preskrbe iz drugih krajev. Želeti bi bilo, da si pravočasno poiščemo in zagotovimo semenski krompir iz krajev, ki niso tako trpeli vsled suše in osteklenelosti krompirja. Kjer ni ves krompir enako napaden, bo treba krompir skrbno odbirati. Glavno pa je, da se za semenski krompir pravočasno pobrigamo, da ne bomo ostali nazadnje praznih rok, ko ga bo treba spravljati v zemljo.
Našim kmetovalcem v preudarek
Mislil si boš: <Aha, me hoče že zopet nekdo učiti, pa vem sam, kje nas čevelj žuli.» Rad verjamem. Toda, ali nisi še nikdar podvomil, če vsakdo tudi ve, kako je ravnati, da bi ga čevelj ne žulil.
Prijatelj, povabim te s seboj na opazovanje, ker več oči .več vidi. Med potjo ti povem tole zgodbo: Nekoč pridem po opravkih k nekemu kmetu. Blagoslovljen je s številno deco: s 5 deklicami in 3 dečki. Preden bo omoženih vseh 5 hčerk, bo trajalo še dolgo in tako bosta roditelja preskrbljena z delavnimi rokami še celo vrsto let. Kaj bo pa s fanti? Pa dobim takšnole pojasnilo: cBlažka bomo dali v gimnazijo, Tine bo mizar, Mihec bo ostal doma za naslednika. Ta ni baš bister, pa za kmeta bo že dober.>
Zazeblo me je v dušo. Ta gospodar ni vedel, da zahteva umno kmetovanje najmanj tako brihtnega človeka kakor trgovina in obrt. Pa boš morda oporekal, da to ne drži, in si mislil, da je za kmetovanje vsakdo dober, saj gre vse po starem kopitu: kakor sta delala ded in oče, tako naj dela tudi sin.
Ali je pa bilo vse to tudi prav, kar sta delala ded in oče? Vse napreduje, zakaj bi pa moralo ostati v kmetovanju vse pri starem? Pomisli in presodi!
Glej, tu teče gnojnica po kolovozu, da je blato tudi ob suši, okrog hlevov stoje gnojnične mlake. Da je domači ne zajemajo v čevlje, so položili tu in tam kamenje, solnce pripeka na nesnago, da se širi daleč naokrog smrad. Nad kolovozom pa je travnik z redko, nizko travo. Dal bi lahko tri obilne košnje, pa ne da niti ene dobre. Zakaj? Ker je lačen že desetletja, živež — gnojnica
8 sej. Ko sta poslanca inž. Zupančič ir dr. Puc zahtevala v tej zadevi besede, je dr. Natlačen enostavno izjavil, da ne dopušča debate. Trav tako je ostala večina kričala, naj se glasuje brez debate. In tako je večina odglasovah izključitev Zupančiča od 8 sej.
Zaradi te nasilnosti je opozicija zapustila dvorano med psovanjem večine. Politika v oblastni skupščini se je torej začela na debelo in je popolnoma jasno, da opozicija pri znani klerikalni zagrizenosti in nestrpnosti nima v oblastni skupščini ničesar iskati.
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk . ;„[
SKRBIMO ZA ZBOLJŠANJE TRAVNIŠKE
RUŠE!
Travniški pridelki se obračajo v prvi \rsti po podnebju in po zemlji. Zaradi tega vidimo, da bo košnje po ugodnih travorodnih krajih, kjer so dobra tla in je dosti moče, vse drugače bogate kakor pa po krajih, kjer je manj teh naravnih pogojev. Prirodna rodovitost4 ravnik a je torej najbolj merodajna za obilnost košnje in za sestavo ruše.
Tudi pri nas imamo kraje in lege, kjer je travniška ruša bogata in kjer so zaradi tega tudi pogoji živinoreje bolj ugodni. Veliko več je pa takih krajev, kjer moramo sami pomagati, da nam dajejo travniki povoljne košnje. Takih krajev imamo največ. Poznamo jih po manj ugodni legi, po neenakomernih košnjah, po plevelni ruši, po s'abem razvoju žlahtnih trav itd. Taki travniki potrebujejo naše pomoči, če si hočemo količkaj zagotoviti bolj redne :n boljše košnje. Pri nas je treba gnojenja in skrbnega obdelovanja, da nam bodo dajali boljše košnje.
Po takih travnikih si moramo pomagati pred vsem z domačimi gnojili, s hlevskim gnojem, gnojnico in kompostom, ali pa, če teh manjka, še bolje pa v zvezi z njimi tudi z umetnimi gnojili.
Prav letos, ko so travniki trpeli vsled dolgotrajne suše in so mnoge trave opešale ali izginile, je treba, da damo travniku novih moči. Opešana ruša se mora popraviti, oslabele trave in druga zelišča pa okrepiti in zopet zgostiti.
svilo in z žametom, po tleh pa so se razgrinjale dragocene perzijske preproge. Na sredi se je dvigal oder s prestolom, obdan z zavesami. nad njim je visela svetiljka na zlati verižici, tako da so jo pomikali k tlom ali dvigali pod strop. Steklo je bilo modre, rdeče in zelene barve.
Ciganka je stopila na oder in zasedla prestol. iztegnila je roke ter se zamaknila. Take so bile njene priprave na prerokovanje — dogovorjeno znamenje našemljenim pritlikavcem, ki so prilezli izza zastorov in čakali s prekrižanimi rokami na povelje.
•Prižgite luč. prinesite zrcalo in čarodej-no knjigo». se je glasilo njeno naročilo, ki so ga poslušno izvršili.
•Pozdravljena, prikazen iz neskončnosti, biser občudovanja, cvetka skrivnosti!* — Palaron se je omamljen vrgel na kolena ter ji objemal drobne nožice.
•Pusti jo!* mu je prepovedal oduren gr-bec. «Čuva jo dobri duh. kadar sedi na tem prostoru.*
Brez odloga se je pobral: z desnico si je zasenčil oči, levico pa je položil na srce, ki mu ie utripalo v nemirnem pričakovanju.
Šele zdaj je opazil ob odru sključeno ciganko, čepečo ob nizkem ognjišču. Obraz ji je bil nagubančen. bila jo ie sama kost in koža. S tresočo koščeno rofto je ukresaia ogenj, drobne iskrice so šinile v suho zelišče, nakopičeno na kameniti plošči; pričelo je tleti in prasketati, dišeč dim je napolnil v tankih kolobarjih vso prostornino.
Objela ga ie prijetna zaspanost, pred očmi so mu zamigljale različne podobe, hotel se je
prijeti za čelo, toda roke so mu odrevenele. Kakor kiD ie stal zraven odra pod vplivom lepe Maruške z razprostrtimi rokami in odurne ciganke, ki je momljala ob ognju čarodejne besede.
•Prerokuj mi. boginja lepote!* jo je pogledal s« prosečim obrazom. »Povedi me v bodočnost!*
Maruška je dvignite roke in pogledala proti nebu: tako je prosila za razsvetljenje. Ustnice so se ji brezslišno premikale in kmalu je pričela:
«Odpira se mi prostorna dolina — na sredi je zelena tratica — zbirajo se ljudje — solnce se igra s cvetlicami — ptički žgolijo in motijo čarobno tišino...*
«Kie?» je saniavo zrl okrog sebe. •Pravkar so utihnili*, je skrivnostno nadaljevala. «Nad dolino krožijo krokarji — spuščajo se na zemljo — kri so začutili...»
Palaronu ie zastajala sapa. zganil se je v groznih slutnjah nevarnosti in nesreče. Ciganka si je oddahnila, globoko ie šla po sapo. ponovno se je zamislila in pričela:
«Okrog tebe je šinila senca — dotaknila se te ie nevidna roka — tvoj obraz je bled — znamenje smrti ti je zapisano na čelo ...»
«Nikar me ne straši!* je vzdihnil kakor v mučnih sanjah. «Bojim se pošasti in prikazni!*
•Nasprotnik ie pomeril — zadel te je v glavo — tvoja kri ie pordečila zemljo — spet so prileteli krokarji — nad mrliča...»
Nastal ie turoben molk. Starka je pogasila ogenj, dim čarodejnega zelišča se je poraz-
gubil, očaranec je prišel k zavesti ter si je brisal znojno čelo.
•Povej mi, divna kraljična, kdaj se bo to zgodilo? Ali je blizu dan mojega pogina?*
•Kadar bo solnce drugič stopilo v znamenje škorpijona, bo le še tri dni trajalo tvoje življenje...»
«In kdo je moj nasprotnik?* Starka je zopet zažgala pest zelišča, čigar dim je razširjal prijetno vonjavo. Maruška je ponovno razprostrla roke. krčevito je zavila oči in spregovorila s poudarkom:
•Poglej v čarodejno ogledalo in videl boš — morilca...»
Našemljenec mu je prinesel zrcalo, Palaron se je vzrl, a ni videl drugega kakor samega sebe. Zopet se je zatekel k ciganki ter jo prosil pojasnila.
•Usoda je neizbežna, a dobri duh jo olaj-šuje*. je modrovala. «Okrepil ti bo pogum in okrajšal trpljenje, laže in hitreje boš prestal, kar te bo doletelo.*
•Ohrani me močnega in nepremagljivega!* je oribežal v njeno varstvo. «Zvezo imaš z dobrimi in slabimi duhovi, nikar me ne zapusti, kadar te bom poklical.*
«PripravIjena bom vsako uro, moje roke te bodo blagoslavljale.*
Ciganka je umolkonila, vsa izmučena se je naslonila v naslonjalo in prekrižala roke na bujnih prsih. Naporna domišljija jo je utrudila. grlo se ji je skoraj popolnoma posušilo.
•Napovedovala si mi bodočnost*, se ji je približal po prstih ter jo ie prijel z roko. •Zdaj pa mi dovoli čašo sedanjosti, naj jo Iz-pijem v tvojem osolnčjn.* (Dalje prih.)

pa se cedi po kolovozu! V hlevu stoji v gnojnični mlakuži troje mršavih, nesnažnih goved v dušečem zraku, lahko bi pa bilo osem lepo rejenih, v suhem, zračnem, svetlem hlevu. Ali je tedaj čudno, da boleha žep takega kmeta na trajni praznoti? Pojdiva dalje. Posevki na njivi so slabotni, koruza nizka, bleda. Zakaj? V prvi vrsti zato: malo živine, malo gnoja, malo kruha! Pa še to malo gnoja pride na njive suho in izluženo, saj mnogi kmetje mislijo, da je delo z gnojem že opravljeno, če ga vrže iz hleva ven. Ce se gnoj peče na solncu, če dere ploha preko njega, kaj jim to mar!
Travnik ob potoku je zamočvirjen, a nikjer nobenega jarka. Za gozdom je pašnik, pa kakšen! Bohotno se košatijo na njen koprive, konjska meta, grmovje, kopinje, in to v deželi, kjer naj bi bila govedoreja prva gospodarska panoga! Dalje naju pozdravlja mršavo, pol suho, z mahom in lišaji pokrito sadno drevje; leseni svinjaki s špranjami, da bi lahko vtaknil dlan vmes. Seveda ni čudno, če je v takih razmerah beda vsakdanji kmetov gost. Kako dobro de očem po takih zanikarnostih pogled na gospodarstvo, ki ga vodi vešča roka umnega gospodarja!
Si postal ne voljen? Z obraza ti berem, da bi hotel udariti z nogo in zavpiti: <Takih nemarnosti mora biti enkrat konec!»
Strinjam se s teboj. Toda, kako doseči ta konec, kako dvigniti gospodarsko izobrazbo na ono višino, da bo spoznal vsak kmetski človek, da je kmetovanje plemenita umetnost, pa tudi dobičkonosna za tistega, ki ji služi s srcem, glavo in dlanjo? Kaj ukreniti, da bo kmetsko ljudstvo vzljubilo domačo grudo in ne sililo v tujino? Bo rešil to vprašanje strokovni tisk? Ne bo. Pri nas je izšlo že lepo število kmetijsko-strokovnih knjig, a ne poznam niti enega kmeta, da bi bil kaj uporabil iz njih. Ostalo je vse pri starem, kakor je delal ded. Pač pa sem videl strokovne knjige nerazrezane na podstrešjih! Pa vzemimo našega «Kmetovalca». Župnija, v kateri prebiva pisatelj teh vrst, šteje 6000 duš, a samo 23 članov Kmetijske družbe, in še tem se zdi 20 Din letne udnine preveč. «Kmetovalec» pa leži marsikje nerazrezan na omari. Odkod to žalostno dejstvo? Zanimanja ni. To boli mene in tebe, pa še marsikaterega naprednega kmetovalca.
Ali hočeš biti kmetijski apostol? Boš slabo naletel. Takoj boš slišal staro pesem o dedu in
očetu, o pomanjkanju časa, denarja, delavcev. A kaj tedaj storiti? Pustimo stare pri miru! Star človek je kakor staro drevo, ki se ne da več kreniti. Mladi naj postanejo stebri in znanilci boljše kmetske bodočnosti. Treba pa je, da jim damo prilike večje kmetijske izobrazbe. Prijatelj! Poslušaj in preudari, kaj ti zdaj povem!
Ob počitnicah se je v Mariboru vršil kmetijski tečaj za večje število učiteljev iz kmetakih občin. Udeleževali so se tečaja skoro sami kmetski sinovi, ki imajo ljubezen do kmetskega ljudstva ter umevanje za njegove potrebe. Ti učitelji so zdaj pripravljeni ustanoviti kmetijsko nadaljevalne šole za šoli odrasle fante.
Že slišim robantiti: cosem let so jih imeli v šoli, zdaj jih pa hočejo zopet imeti. Davki bi bili zopet večji, občinske doklade tudi, mi gospodarji pa naj garamo sami! Ne, iz te moke ne bo kruha !» Le počasi, še nisem povedal vsega! Šola bo neobvezna, to je prostovoljna: kdor hoče, vstopi, pa lahko tudi izstopi, kadar hoče. Pouk se bo vršil v dobi, da kmetsko delo ne bo trpelo, to je od novembra do marca. Poučevalo se bo ali v nedeljo po rani maši in še en popoldne v tednu ali tedenski dva popoldneva, kakor bodo pač očetje želeli. Pouk bo brezplačen. Nihče ne bo plačal nič! Vidiš, tvoja bojazen je prazna. Proč torej s pomisleki, privošči sinu boljšo kmetijsko izobrazbo, da se mu bo nekoč godilo bolje nego zdaj tebi, pa že ti sam boš imel dobiček od tega. Fant bo imel večje veselje do dela in bo rajši ostajal doma.
Vprašal boš: cčesa se bodo pa učili?> Iz obširne snovi navedem n. pr. tole: razne pasme domačih živali, njihove dobre in slabe lastnosti, odbira za pleme, podedljivost lastnosti od roditeljev na potomstvo, napake naše živinoreje, svinjereje in kokošarstva, najpogosteje živinske bolezni in pomoč proti njim, pravilno krmljenje za razne namene, kakšen bodi hlev, kako ravnati z gnojem, spoznavanje in uporaba umetnih gnojil, kmetijsko računstvo, kako je zboljŠati travnike, katero sadno drevje se obnese v našem
ŽENINI IN NEVESTE
kadar kupujete bmlo, oglejte si bogato zalogo Tseb Trst manufakturnega, volnenega, STilenega, platnenega blaga pri znani tvrdki
A. E. SKABERNE, LJUBLJANA
kraju, kako oskrbovati sadno drevje in še mnogo drugega potrebnega.
Učitelj pa ne zmore vsega sam. Treba bo pametnih, izkušenih mož, da bodo učitelju svetovali in skupno z njim odločali, kaj je za kmetsko mladino najbolj potrebno: več glav več ve. Ti možje skupaj bodo tvorili nadalje valno-šolski odbor. V njega bodo vstopili razen učitelja še župnik, župan, nekaj občinskih odbornikov, predsednik kmetijske podružnice, člani krajnega šolskega odbora, vzorni gospodarji in drugi. Obstaja natančen pravilnik, ki ga pa lahko nadaljevalno-šolski odbor spremeni po krajevnih potrebah.
Občinski odbor bo naprošen, da preskrbi kurjavo in luč in še kakšne malenkosti, krajni šolski odbor pa, da dovoli uporabo ene učne sobe ter uporabo učil osnovne šole. Mislim, da tega ne bo odrekel noben odbor, saj bo služila kinetijsko-nadaljevalna šola le občnemu blagru.
Možje! Ko vas bo klical učitelj na razgovor, ne obotavljajte se, pojdite, ustanovite to prepo-trebno šolo!
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Cene se malo nagibajo k oslabljen ju. Na
ljubljanski blagovni borzi so bile 23. t. m. naslednje cene (za 100 kg, postavno na postajo v Sloveniji): pšenica: baška, nova 302-50 do 305 Din; t u r š č i c a: suha, zdrava 365-50 do 370 Din; a j d a: 300 do 305 Din; ječmen: baški 315-50 do 317 Din; oves: baški 295 do 300 Din; r ž: 295 do 297-50 Din; moka «0»: 430 do 435 Din.
ŽIVINA. Cene precej stalne. Na zadnjem sejmu v Ljubljani so se trgovali za kilogram žive teže: voli prvovrstni 8-50 Din, drugovrstni 7-50 Din, tretjevrstni 6 Din; krave debele 5 do 6 Din. krava klobasarice 3 do 4 Din, teleta 13 do 14 Din.
HMELJ. Zadnje dni je bilo povpraševanje po hmelju na žateškem trgu živahnejše in so postale cene nekoliko čvrstejše, dočim so v Niirnbergu cene popustile. V Savinjski dolini skoro ni kupčije.
Sejmi
26.	oktobra: Videm pri Brežicah (samo za živino), Mursko Središče.
27.	oktobra: Mokronog, Vesela gora.
28.	oktobra: Dolnja Lendava, Gornji Petrovci,
A. S. Puškin — G. Strniša:
Razbojnik Dubrovski
(Dalje)
. Dubrovski je šel že istega dne v mesto. Na poti ga je prehitel Trojekurov. Ostro sta si pogledala v oči in Dubrovski je opazil zloben nasmešek na obrazu svojega nasprotnika.
Prišedši v mesto se je Andrej Gavrilovič ustavil pri trgovcu znancu, pri njem prenočil ter se javil drugega dne zjutraj v pisarni okrožnega sodišča. Nihče se .ni zmenil zanj. Takoj za njim je prispel Kirila Petrovič. Pisarji so vstali, zateknili peresnike za ušesa, sodniki so ga sprejeli s pravcatim klečepla-stvom, glede na njegovo dostojanstvo, starost in bogastvo mu primaknili naslanjač in on je sedel, Andrej Gavrilovič se je pa stoje naslonil k steni. Nastala je globoka tišina in tajnik je začel brati z zvonkim glasom sklep sodišča.
Tajnik je končal; prisednik je vstal in se z globokim poklonom obrnil k Trojekurovu, proseč ga, nai podpiše predloženo listino. Zmagoslavni Trojekurov je vzel iz njegovih rok pero in podpisal pod sodni sklep svoje popolno soglašanie.
Vrsta je prišla na Dubrovskega. Tajnik mu je prinesel papir, toda Dubrovski je stal nepremično s sklonjeno glavo. Tajnik je ponovil svoj ukaz, naj podpiše ali pa sklep zavrne. ako mu vest veli, da je v svojem pravu in se ie odločil vložiti vzklic tekom postavnega roka.
Dubrovski je molčal. Naenkrat pa je dvignil glavo, oči so mu zapiamtele. zateptal je z nogami, odrinil tajnika s tako silo, da je padel, zgrabil tintnik in ga vrgel v prisednika ter zakričal z divjim glasom: «Kaj. tako spoštujete cerkev božjo? Proč suženjsko seme!» Potem se je obrnil h Kirilu Petroviču: «Ali je že slišalo vaše velerodje. da so gonjači prignali hrte v cerkev božjo! Psi letajo po cerkvi! Jaz jim že pokažem!« Vsi so se prestrašili. Na vpitje je prihitela straža, zgrabila Dubrovskega, ga odpeljala in položila na sani. Trojekurov je šel takoj za njim v spremstvu vsega sodnega osebja. Hipni napad blaznosti Dubrovskega je silno vplival na njegove živce, da uradniki, ki so računali na njegovo priznanje, niso čuli od njega niti ene prijazne besede. Odpravil se je takoj na Pokrovsko, mučila ga je vest in ni se čutil popolnoma zadovoljnega z zmago svojega sovraštva. Dubrovski je med tem ležal v postelji, okrožni zdravnik mu je spustil kri, predpisal piiavke in španske muhe, da se je čutil na večer že olajšanega in drugi dan so ga že odpeljali v Kistenevko, ki prav za prav ni bila več njegova.
3. poglavje.
Prešlo je nekaj časa. a zdravje Dubrovskega se ni zboljšalo. Res se niso ponavljali napadi blaznosti, toda njegove moči so vidno pojemale. Pozabil je svoje prejšnje opravilo, redko zapuščal svojo sobo in strmel po cele ure predse. Jegorovna. dobra starka, ki je nekoč varovala njegovega sina. ie postala zdaj njegova bolničarka. Pazila je nanj kakor
na malega otroka, klicala ga k obedu, ga spravljala k počitku in ga hranila. Andrej Gavrilovič jo je ubogal in ni občeval z nikomur razen z njo; ni bil tudi več v stanju brigati se za gospodarske posle in Jeeorovna ie spoznala za neobhodno potrebno, da obvesti o vsem mladega Dubrovskega. ki je služil pri nekem pehotnem polku garde in se je tedaj nahajal v Petrogradu. In tako je iztrgala iz neke računske knjige list ter narekovala kuharju Haritonu. edinemu človeku, ki ni bil analfabet na Kistenevki, pismo, ki ga je še isti dan poslala v mesto na pošto.
No, baš prav, da seznanim čitatelja z glavnim junakom naše povesti.
Vladimir Dubrovski ie bil vzgojen v kadetskem koru in je vstopil kot praporščak h gardi. Oče ni štedil denarja za njemu primerno vzdržavanje in mladec je prejemal od doma več kakor je pričakoval. Bodoči ljubimec in častihlepnež si je dovolil razkošne kaprice, igral karte m zašel v dolgove, tolažeč se s tem, da se mu prej ko slej posreči poročiti bogato nevesto.
Neki večer, ko ie bilo pri njem par častnikov, ki so po divanih raztegnjeni kadili iz njegovih jantarskih pip. mu je sluga Griša izročil pismo, katerega naslov in pečat sta mladeniča takoj vznemirila. Hitro je pistno odprl in bral naslednje:
«Gospodar ti naš, Vladimir Andrejevič, jaz tvoja stara varuhinja, se osmelim poročati Ti o zdravju Tvojega očeta. On je zelo slab, včasi se zabrblia in sedi ves dan kakor neumen otrok. Slava Bogu v življenju in po
29. oktobra: Lož, Žužemberk, Radovljica, Sv. Jurij ob južni železnici, Gornji grad, Slovenska Bistrica, Sv. Tomaž pri Ptuju.
SO. oktobra: Črnomelj.
81. oktobra: Ptujska gOTa.
2.	novembra: Jesenice pri Krškem (samo za blago), Cerknica pri Logatcu, Mirna, Vitanje.
3.	novembra: Pišece, Zagorje pri Litiji, Dravograd.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo te dui v v a -lutah:	. .
1 dolar za 56-30 do 56-60 Din; dne 23. t. m. v d e v i z a h: 100 avstrijskih šilingov za 798-74 do 801-74 Din; 100 nemških mark za 1354-50 do 1357-50 Din; 100 madžarskih pengov za 991-25 do 994-15 Din; 100 italijanskih lir za 297-20 do 299-20 Din; 1 dolar za 56-84 do 57-04 Din; 100 francoskih frankov za 221-37 do 223-37 Din; 100 Češkoslovaških kron za 168-37 do 169-17 Din.
DOMAČE NOVOSTI
NAROČNIKOM «DOMOVINE»!
Prejšnji teden ]e prejela tudi druga polovica naših naročnikov položnice. Prosimo vse, ki do danes niso še poravnali letne naročnine, da store to v najkrajšem času, ker le takim moremo zagotoviti, da bodo prejemali list brez prestanka, ki bodo plačali naročnino. Naročnina (letno 30 dinarjev) je tako malenkostna, da jo zmore, ako le hoče, prav vsakdo. Zato naj ne bo med našimi naročniki nobenega, ki bi tako majhen znesek, kakor je naročnina za «Domovino», ostal dolžan!
Upravništvo «DOMOVlNE». *
* Proslava desetletnice osvobojenja. Združena ljubljanska kulturna društva bodo na svečan način proslavila deseto obletnico našega na-
smrti, pridi k nam, moi jasni mali sokol! Pošljemo ti nasproti voz do Pesočnega. Govore, da pride k nam okrožno sodišče, ki nas odda gospodstvu Petroviča Trojekurova, češ, da smo mi njegovi, a mi smo od pamtiveka Vaši Kaj takega še nismo slišali svoj živ dan. Ti živiš v Petrogradu in bi zato mogel javiti to batjuški carju in on ne bo tega dovolil. Pri nas že dva tedna dežuje in okrog sv. Nikolaja je umrl pastir Rodja. Pošiljam Griški svoj materinski blagoslov. Ali ti zvesto služi? Ostajam Tvoja zvesta dojilja Arina Jego-rovna Buzireva.«
Vladimir Dubrovski je prečital razburjen parkrat te nekoliko otročje vrstice. Kot malo dete je izgubil svojo mater, a očeta je komaj poznal, ker je živel od osmega leta starosti v Petrogradu. Po vsem tem je pa bil nanj navezan z nekako romantiko in družinsko življenje je tem bolj ljubil, čim manj je imel priliko vživati ga.
Ob misli, da je izgubil svojega roditelja, je čutil, kako se mu je trgalo srce. Plašilo ga je stanje bednega bolnika, ki si ga ie predočil iz pisma svoje dojilje. Predstavljal si ie očeta vsega zapuščenega v malem selu. v rokah neumne starke in služinčadi.bolestno betežnega, umirajočega brez pomoči v telesnih in duševnih mukah. Vladimir Andreievič si je pred-• bacival hudodelstvo brezbrižnosti; dolgo ni prejel od očeta nikake novice, pa tudi ni nameraval o njem poizvedovati, ker si je mislil, da je ta na potovanju ali prezaposlen z gospodarstvom.
Odločil se je takoj odpotovati k niemu ali telo dati ostavko, če bolno stanje očeta po-
rodnega osvobojenja v soboto 27. L m. z obhodom po mestu in manifestacijsko prireditvijo na Taboru.
*	Osmo obletnico rapallske pogodbe, ki je
prisodila Italiji naše primorske rojake, bodo obhajale vse podružnice Jugoslovenske Matice v Sloveniji 10. in 11. novembra z raznimi spominskimi govori in predavanji, primernimi igrami in recitacijami ter z nabiranjem prispevkov za rojake onstran meje. Vsi rojaki brez razlike stanu in strankarske pripadnosti naj žrtvujejo ta dan vsak vsaj par dinarjev za rojake, ki jih kruti fašizem tepta in zatira že deveto leto.
*	Pristašem in prijateljem SDS v Mariboru, Ptuju in drugih severnejših krajih mariborske oblasti! Pozivamo vas, da se v nedeljo 28. t. m. v čim večjem številu udeležite tudi iz naših severnejših krajev mariborske oblasti, zlasti iz Maribora, Ptuja, Slovenske Bistrice, Konjic in drugod velikega zbora KDK v Celju, ki bo ob 3. uri popoldne v Celjskem domu. Kdor more, naj se pelje v Celje že z vlakom, ki odhaja iz Maribora ob pol 10. uri dopoldne, komur pa to ni mogoče, pa vsaj s popoldanskim osebnim ali brzim vlakom. Ker bo zborovanje, na katerem bosta govorila zlasti oba predsednika KDK, gospoda Pribičevič in dr. Mačekj i'ak trajalo najmanj dve uri, bodo tudi oni, ki pridejo s popoldanskimi vlaki, še deležni znatnega dela zborovanja. Na svidenje 28. t. m. v Celju!* — Oblastni odbor SDS za mariborsko oblast.
*	Volitev župana v Loki pri Zidanem mostu. Predzadnjo nedeljo se je vršila prva seja novega občinskega odbora v znamenju sporazuma med KDK in socijalisli. Za napredno listo je bilo oddanih 14 glasov, za klerikalno pa 11 in je bil za župana izvoljen zvest naš somišljenik g. Peter Kovač. Občinski svetovalci so gospodje: Alojzij Krohne (sec.), Franc Juvančič (SDS), Anton Dobnikar (soc.), An'on Golob (SDS), Janez Koleto (soc), Franc Zupan (SDS). S tem so zaključene občinske volitv.» v Loki, pri katerih so klerikalci dobili zasluženo plačilo. Gospodu županu in gospodom svetovalcem želimo mnogo uspehov pri delu za lepo loško občino!
*	Vsem zaupnikom KDK v okrajih Celje. Gornji grad, Slovenjgradec, Konjice. Šmarje pri Jelšah, Laško in Brežice. Manifestaeijski zbor KDK v Celju 28. t. m. mora biti veličastna manifestacija pristašev obeh koaliranih strank. Za-
trebuje njegovo navzočnost. Ko so tovariši opazili Vladimirovo raztresenost. so odšli. Ostal je sam, napisal prošnjo za dopust, prižgal pipo tobaka in se poglobil v resno premišljevanje ...
Vladimir Andrejevič se je bližal postaji, s katere je moral nastopiti pot proti Kiste-nevki. Srce mu ie bilo po'no žalostnih sluteni.' Bal se ie, da očeta ne bo več našel med živimi. Predstavljal si je žalostno sliko življenja, ki ga čaka na deželi, puščoba, neoblju-denost. beda in delo. na katero se ni razumel. Ko je dospel na postajo se je oglasil pri pazniku in vprašal za konje. Paznik ga je vprašal, kam namerava, in mu sporočil, da čakajo nanj že štiri dni konji iz Kistenevke. Kmalu se mu je prikazal stari kočijaž Anton, ki ga je nekdaj vodil po konjušnici in pazil na njegovega ponija. Ko ga je Anton zagledal, se je zasolzil. priklonil se mu do tal ter mu sporočil, da je c,tari njegov gosnodar še živ. Vladimir Andrejevič je odklonil vsak zajtrk ter priganja! na dhod. Anton ga je vodil po stranskih notih in takoj se je razvil med njima pogovor:
«Anton, prosim te. povej, kaj je med mojim očetom in Trojekurovim!»
«A. Bog jih razumi, batjuška Vladimir Andrejevič. Kakor smo čuli, se je gospod spri s Kirilo Petrovičem in ta je šel na sodišče. Ni stvar nas hlapcev, presojati svobodno voljo gospodarjev, a Bogu potoženo, zaman je vaš očka šel nad Kirilo Petroviča. Z bičem ne prebiieš hrbta.
«Torej dela, kakor vse kaže, tale Kirila Petrovič, kar hoče?»
upniki naj storijo svojo dolžnost in izvršijo v zadnjem tednu najširšo agitacijo za udeležbo na shodu. Železniške zveze v Celje in nazaj f-o najugodnejše. Iz bližnjih krajev naj pridejo zborovalci kolikor mogoče z okrašenimi vozovi. Zbor se bo otvoril točno ob pol 3. uri popoldne.
*	Proslava lOletnice naše mornarice. Dne 31. t. m. bo preteklo 10 let, odkar so na vojnih brodovih bivše avstro-ogrske mornarice zapla-polale naše trobojnice. Naša vojna mornarica bo na področju III. (kotorske) obalske komande proslavila ta dan kot slavo na posebno slovesen način.
*	Nov sejem na S.udeneu nad Sevnico. Županstvo Studenec nad Sevnico (krški okraj) naznanja, da je po nalogu velikega župana ljubljanske oblasti uveden na Studencu nov kra-marski, konjski in goveji sejem za 30. oktober vsakega leta, odnosno za naslednji delavnik, če pade 30. oktober na nedeljo ali praznik. Ker so živinski in kramarski sejmi na Studencu med prvimi, se vabijo kupci in prodajalci, da se omenjenega sejma udeleže v čim večjem številu.
*	Italijani v naši državi. Italijansko ministrstvo zunanjih del je nedavno izdalo zanimiv popis Italijanov v inozemstvu. Po tej statistiki živi v Jugoslaviji (po podatkih iz lanskega leta) 14.329 Italijanov, in sicer 8369 moških in 5960 žensk. Po poklicu je 3691 zidarjev, kmetovalcev in navadnih delavcev, 3880 zaposlenih v raznih obrtih (krojači, brivci itd.), 1244 Italijanov je zaposlenih v trgovini, 817 v svobodnih profesi-jah, 120 je privatnih uradnikov, 80 ribičev in 30 umetnikov. Italijanskih šol je v naši državi 11 s 669 učenci. V vsej Dalmaciji je po tej italijanski statistiki 6802 Italijanov, optantov in kolonistov, v ljubljanski konzularni jurisdikciji pa 38C9.
*	Smrt zaradi prehlada pri nabiranju gob. Srečko Gruber, ki je stanoval v Litiji, od koder se je vozil vsak dan v službo v Ljubljano, je šel nedavno v gozd po gobe. Pri iskanju gob v hribu se je razgrel in zažejal. Slučajno je naletel med potjo na mrzel studenec. Da si ugasi žejo, je napravil par požirkov, kar pa je, žal, zadostovalo v njegovo pogubo. Kmalu po povratku domov je g. Gruber začutil bolečine, ki so postajale vedno občutnejše. Ko so domači uvideli opasen položaj bolnika, so poklicali iz Ljubljane reševalni avto, ki je Gruberja odpeljal v ljubljansko bolnico. Toda pomoč je bila brezuspešna in bolnik je
«Gotovo, gospod! Kakor se govori, ne da na prisednika niti groša, policijski nadzornik dela po njegovih navodilih, a gospoda se mu hodi klanjat To se pravi, kjer je korito, tam so tudi svinje.»
«Ali je res. da hoče ugrabiti naše imetje?«
«0 gospod, tako smo tudi mi slišali. To dni je rekel pokrovski sobar pri krstnem slavju naše male: .Zdaj je konec lenarjenja, zdaj pridete pod oblastvo Kiriie Petroviča'; in kovač Nikita mu je nato odgovoril: .Pusti to, Savlič, ne jezi kuma in gostov! Kirila Petrovič je sam svoj gospod in Andrej Gavrilovič je sam svoj gospod, a mi smo božji in carjevi. Seveda, na tuja usta pač ne pri-šiješ gumba'.»
«Menda vi ne želite pasti pod gospod-stvo Trojekurova?«
«Pod oblastvo Kiriie Petroviča! Bog nas varuj in reši! Pri njem se že njegovim godi slabo, a če dobi tuje, ne bo drl samo kože z njih, temveč tudi meso. Ne, Bog daj skoro zdravje Andreju Gavriloviču, če ga pa pokliče, ne poznamo nad sabo nikogar razen tebe, naš krušni oče, ne prodaj nas in mi smo s teboj!«
Pri teh besedah je Anton zamahnil z bičem, potegnil vajeti in konji so zdrveli.
Ginien zaradi vdanosti starega kočijaža je Dubrovski utihnil in se vdal svojemu premišljevanju. Minula je dobra ura. Znova ga je Griša podramil z vzklikom: «Pokrovsko». Dubrovski je dvignil glavo. Vozi! se je po bregu širokega jezera, iz katerega se je izlivala majhna reka in se vila med holmi. Na enem izmed njih so se nad gostim, zelenim
preminul. Tragičen dogodek je vzbudil v vsem litijskem okraju globoko sočuvstvovanje. Pokojnik je bil Član krajevnih organizacij SDS in Sokola. Zelo vnet član je bil v litijskem šahovskem klubu. Komaj 441etnemu Litijčanu naj bo ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Orožniške postaje t Julijski Krajini. Zgradili so orožniške postaje v Otaležu za 154.000 lir, v Podbrdu za 381.000 lir, pri Hotederšiei za 93.000 lir. Na treh drugih obmejnih postajah se gradijo orožniške stavbe tudi po 93.000 lir.
*	Veliko električne centralo bodo zgradili na Bovškem. Družba, ki bo izvršila obsežen načrt, je pričela z delom na Plužnjah in pod Mangartom. Zaposlenih je par sto ljudi.
*	Stavka steklarjev v Hrastniku. Pogajanja med steklarji in podjetjem se zopet vrše. Baje »e je že predzadnjo sredo v načelu dosegel sporazum. Kakor je znano, traja stavka že štiri mesece. Med stavko je podjetje v Hrastniku povečalo tovarno. Zgradilo je novo peč in podaljšalo glavni dimnik za sedem metrov. Prav tako je zelo povečalo brusilnico, ki jo nameravajo moderno opremiti.
*	Stolp sv. Andreja v Tržiču se bo končno le še pred zimo popravil. Seveda ne po zaslugi tržiškega g. župnika, temveč po uvidevnosti merodajnih činiteljev, ki so v zadnjem trenutku preprečili posledice samovoljnega postopanja. Na vzpodbudo mestnega župana se je sestavil poseben odbor, ki je vzel vsa dela v svoje roke. Stroški za popravilo stolpa bodo znašali okoli 70 tisoč dinarjev.
*	Stanovalci pod mariborskim dravskim mostom niso v Mariboru več kaka redkost. Zdaj se je zatekel pod most upokojeni orožnik Filip An-dič s svojo devetčlansko rodbino. Ta rodbina je 6tanovala v Krčevini, kjer pa je zdaj izgubila 6tanovanje. Sploh se večkrat dogodi, da prihajajo deložiranci iz ožje mestne okolice v mesto v nadi, da bodo tu našli streho, a ko je ne dobe, morajo siromaki iti pod mrst.
*	Skrivnosten politični umor na Jesenicah.
v Južni Srbiji. Hristovič je imel prestreljeno glavo in prsi ter več vbodljajev z nožem. Kolikor se more presoditi, je zvabil Hristoviča tja neznan član makedonstvujuščih ter ga usmrtil iz neznanih političnih motivov. Po zadnjih vesteh je bil Ciril Hristovič, ki je študiral pravo v Beogradu, najbrže tudi sam med makedonstvujuščimi, ki so ga usmrtili, ker morda ni izvršil kakšnega njihovega povelja.
*	Duhovnik — orlovski organizator in ponarejevalec čekov. V Zagrebu so te dni aretirali sleparsko družbo ponarejevalcev dolarskih čekov, katere vodja je bil bivši frančiškan Fran Marko-vič. Škode so napravili zlikovci okrog pol milijona dinarjev. Aretacija frančiškana Markoviča je vzbudila veliko senzacijo, ker je bil Markovič splošno znan kot pisec navdušenih člankov v «Orlovski Straži« in »Orlovski misli«. Tako je Markovič v nekem takem članku dejal «... ker smo mi (Orli) častniki v vrstah Kristusove garde*. No, sedaj bo Markovič pri čisto drugi gardi.
*	Nuna pobegnila iz samostana. Iz ženskega BpuS8qod jaonp pajd al uiaqiui§ a bubjsouibs 251etna lepa nuna Dragotina. Ses ra Dragotina je imela, preden je stopila v samostan, lepega in premožnega fanta. Nekega dne sta se pošteno sprla, kar je Mileno, kakor se je prej imenovala, tako potrlu, da je sklenila, poiskali si zavetja v samostanu. Stopila je leta 1925. v samostan v Šmihelu, kjer jo je često posetila njena sestra in ji, kakor se je sedaj zvedelo, nosila pozdrave od njenega prejšnjega fanta. Po njenem prizadevanju se je Dragotina odločila, da pobegne. Pri zadnjem sestanku s sestro si je izprosila dovoljenje, da sme oditi v neko tukajšnje zdravilišče. Namesto da bi se odpeljala tja, se je odpeljala k svojcem, odkoder je poslala samostanu nunsko obleko in obvestila svoje bivše tovarišice, da se je že poročila.
*	Kozel, ki daje mleko. Priroda se pogosto poigrava ne samo z ljudmi, aibpak tudi z živalmi. O zanimivem primeru porofajo iz Vinkov-cev. Mesar Dragotin Kadič je kupil kozla in
Med Jesenicami in Hrušico so našli v soboto opazil, da ima kozel lepo razvit desni sesek, zjutraj truplo pravnika Hristoviča iz Radovišta dočim je levi v rasti močno zaostal. Iz desnega
seska daje kozel lepo belo mleko. Zivinozdrav-nik je kozla pregledal in ugotovil, da kozel ni gozdom dvigali zelena streha ter razrednij dvospolnik, marveč ima samo močno razvite stolp ogrflmne kamenite stavbe in cerkev s | mlečne žleze.
petimi stolpiči ter starinskim zvonikom;! * Divje mačke v ptujski okolici. V pristav-okrog so pa bile raztresene vaške koče z | skem lovišču pri Ptuju so pr redili te dni velik vrtovi in vodnjaki. Dubrovski je spoznal ta lovski pogon. Razen petih srnjakov in treh zaj-kraj; spomnil se je, da se je na tem gričku cev sta bili ustreljeni tudi d\e divji mački, ka-igral z malo Mašo Trojekurovo, ki je bila terih ena tehta šest in pol, druga pa sedem kilo-dve leti mlajša od njega in je že tedaj obetala postati krasotica. (Lede nje je hotel povprašati tudi Antona, pa mu je brp«iia ne-
kaka sramežljivost.
Ko se je vozil mimo gosoodarskeea poslopja, je zagledal belo oblačilo, ki se je za-blestelo med drevjem sadovnjaka. Ta hip ie udaril Anton po konjih in peljal v diru čez most mimo vrta z nekim, vsem vaškim koči-jažem lastnim ponosom.
Ko sta zapustila vas, je zavil v breg in Vladimir je zagledal brezov gozdiček, a na levi strani na odprtem polju sivo hišico z rdečo streho; srce mu je vztrepetalo: pred njim je ležala Kistenevka, bedni dom njegovega očeta.
Čez deset minut je dospel na dvorec. Zrl je okrog sebe z nepopisnim ginjenjem: dvanajst let ni videl svojega doma. Breze, vsajene ob času njegovega rojstva, so zrasle in obdajale visoko ter gostovejnato ograjo. Dvor, nekdaj okrašen s tremi ravnimi cve-tičnimi gredami, med katerimi je vodila široka pot, zelo negovana, je bil spremenjen
v nepokošen travnik, na katerem se je pasel izpuščen konj. Psi so zalajali, a ko so spoznali Antona, so utihnili ter začeli mahati s kosmatimi repi. Iz izbe se je vsula služinčad ter obkrožila s šumnim izbruhom veselja mladega gospoda. S silo se je preril Vladimir skozi prerivajočo se množico in pohitel na gornje krilo. V veži je naletel na Jegorovno, ki je vsa solzna objela svojega dojenca.
'Dalje prih.)
gramov.
*	Podjeten nemški izvošček v Sloveniji. Iz-
voščki se hočejo ovenčati še s slavo, preden jih bodo izpodrinila modernejša prometna sredstva. Železnega Gustava, ki se je vozil s svojo kočijo iz Berlina v Pariz in nazaj, posnema zdaj 721etnj. izvošček Ferdin nd Oehmann iz Keiner/a v Nemčiji. Mož si je nadel ime Jekleni Ferdinand. Te dni se je s svojo kočijo, ki jo vlečeta dva lepa vranca, pojavil v Mariboru, odkoder se je odpeljal v Ljubljano, iz Ljubljane pa dalje proti Rimu. Vračal se bo preko Munchena v Berlin.
*	Razveljavljen izgon. Franjo Zagorski, ki je pri vseh dosedanjih volitvah v Mariboru vlagal svoje kandidatske liste, se bo spet vrnil v Maribor. Bil je izgnan ne samo iz Maribora, temveč iz vse Mariborske oblasti, toda te dni je celjsko upravno sodišče razveljavilo njegov izgon.
Že zopet požar v Smolenji vasi. V nedeljo zvečer je gorelo sedaj že petič v Smolenji vasi pri Novem mestu. Kljub takojšnji gasilski akciji je zgorel posestniku Goršetu skedenj z gospodarskimi stroji in vozovi, tako da trpi Gorše občutno škodo.
*	Požar v Šikolali. Te dni so bili alarmirani mariborski gasilci, da gori v Šikolah na Dravskem polju. Takoj so se odpeljali na kraj požara in posrečilo se jim je, da so s pomočjo gasilcev iz Šikol, Gorice in Cerkovcev omejili požar. Gorela so hkrati štiri poslopja, in sicer skedenj in razne shrambe. Vzrok požara še ni znan. Šikole so letos že parkrat udarjene s požarno nesrečo.
*	Neznan utopljenec. Ko so regulirali Dravo, so blizu vasi Starše v občini Sv. Janž na Drav-
skem polju našli na majhnem dravskem otoku okostnjak nekega 30 do 50 let starega moškega manjše postave. Truplo je moralo biti najmanj osem mesecev v vodi, ker so ostale samo še kosti in na njih nekaj napol preperelih kosov obleke. Neznani utopljenec je nosil kratke turistovske hlače, opasan je bil z usnjenim pasom in oblečen v rdečkast štajerski jopič.
*	Z voza padla. Ko se je peljala te dni delavka Marjeta Štrukljeva iz Bresta po Ižanski cesti pri Ljubljani v smeri proti domu na eno-vprežnem vozu neznane ženske iz Iške vasi, se je iz neznanega vzroka nenadoma splašil konj, česar posledica je bila, da je Štrukljeva odletela na tla. Tamkaj je obleža'a z izpahnjeno nogo, dokler je niso našli ljudje, ki so jo spravili v bolnico. Neznanka z vozom se je odpeljala naprej in se ni brigala za ponesrečenko.
*	Nesrečna vožnja. V Spodnji Voličini so se prežitkarju Srečku Grabušniku pri vožnji mimo tira zaradi prihoda vlaka splašili konji. Voznik je padel z voza ter si zlomil desno roko.
*	Obup obubožanega Prekmurca. Na svojem stanovanju v Vodinatu ob Ljubljani si je pognal kroglo v desno sence 271etni trgovec z deželnimi pridelki Franc Pozdek, doma iz Buconcev v Prekmurju. V hiši je po nenadnem strelu prišlo do razbuljivih prizorov, posebno, ko so stanovalci ugledali Pozdeka na tleh vsega v krvi. Nekdo je odhitel na policijsko stražnico in telefoniral po rešilni voz, ki je Pozdeka še živega odpeljal v bolnico. Tam pa je nesrečnež že čez nekaj minut umrl. Pozdek je prišel pred leti v Ljubljano ter naložil svoj prihranjeni denar v podjetje nekega trgovca, ki pa je propadel in ž njim vred Pozdekovi prihranki. Pozdek sam je zašel v denarne težkoče, a se je skušal zopet dvigniti. Nameraval se je v kratkem tudi poročiti, a je imel pri svojih trgovskih poslih smolo in je še bolj obubožal. Poslednje dneve je bil duševno popolnoma strt in se je naenkrat odločil, da stori konec svojemu življenju.
*	Požar v Šmartnem. Dne 16. t m. je nastal okoli polnoči požar pri posestniku Mihi Dolni-čarju v Šmartnem. Goreti je začelo v gospodarskem poslopju, ki je pogorelo do tal. Ogenj je prvi opazil sosed Martin Pleško, ki je zbudil Dolničarjeve in pozval tudi gasilce na pomoč. Gasilci gospodarskega poslopja niso mogli rešiti, ker je zaradi nakopičene slame ogenj divjal z nebrzdano silo, pač pa so rešili hišo. Kako je ogenj nastal, še ni znano, govori se pa, da je bil podtaknjen.
*	Dve nezgodi na deželi. V Rošpohu je 231et-nemu posestnikovemu sinu Andreju Šabcu padel na desno roko kamen od preše. V Selnici pa je posestnik Ivan Folmajer, ko je obiral jabolka, padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Oba so prepeljali v mariborsko bolnico.
*	Huda nesreča. 181etni Davorin Mandelj se je te dni vračal iz Litije domov v Šmartno. Preko Dobrave je šel okrog pol devete ure, ko je bil že trden mrak. Nenadoma se je prekobalil preko kupa gramoza tako nesrečno, da je dobil hude notranje poškodbe. Nesreča, ki ga je zadela, je vzbudila splošno sočutje. Ponesrečenec je znan kot zelo miren in simpatičen mladenič, ki je bil zadnje čase zaposlen pri gospodu Razboršku v Šmartnem.
*	Prijet prijatelj tuje obleke. V nekem pre-nočevališču v Florijanski ulici v Ljubljani je prijel policijski organ že od poletja sem zasledovanega 201etnega bivšega krojaškega pomočnika Pavla Premka iz Doba, ki se je poleti tekom kopalne sezije udejstvoval ob Grubarjevem nabrežju ter kradel kopalcem ob Ljubljanici obleko. Premk ima na vesti kakih pet tatvin raznih oblačil v skupni vrednosti nad 2000 Din. Deloval je v družbi z nekim Maksom, ki pa se nahaja še na svobodi in se spretno izogiblje aretaciji.
*	Smola vlomilcev. V delavnico čevljarskega mojstra Ivana Borbka na Spodnjeradvanjski cesti v Mariboru so vlomili neznanci na tak način, da so z železnim drogom sneli vrata. Pričakovali se gotovo večje zaloge, a so se znašli v čevljarski delavnici, v kateri ni bilo kaj plena. Ker so se bali, da se bodo ljudje v hiši zbudili, so jo odku-rili. ne da bi kaj vzeli.
i * Brezobziren kolesar. Ko je te dni zvečer šla delavčeva žena Marija Mrharjeva, stanujoča na Javorniku, po opravkih na Jesenice, se je na cesti zaletel neki kolesar vanjo s tako silo, da jo je podrl na tla. Nesrečnica si je pri padcu zlomila desno nogo tik pod kolenom. Ko je zlikovec videl svoje dejanje, je hitro odvozil v temno noč.
i * Rešitev za gospodinjo je Radion. Pranje perila ji ne vzame preveč časa in ima'torej priliko, da se briga za ostala hišna dela. Z Rad ionom se nudi vsakomur sredstvo za pranje, s katerim se pere brez vsakega truda in s katerim se perilo ne poškoduje.
Demobilizacija
(Zgodba ob koncu vojne.)
To je bjlo pred desetimi leti, ob času, ko se je valila čez našo domovino polmilijonska armada s Piave, ko je sto petdeset tisoč konj napolnilo ljubljansko okolico in so bile vse ceste polne voz in kanonov. Za dobrega konja — če ga nisi hotel vzeti zastonj — si plačal pet kron avstrijske veljave, ki je bila takrat hudo nizka. Če pa si opozoril oblastvo, da tu ali tam leži mrtev konj, so ti plačali deset kron. Naravno je, da so ljudje rajši jemali žive, nego da bi hodili naznanjat mrtve.
Po ljubljanskih mestnih ulicah so se pasli lepi oficirski konji in otroci so imeli svoje veselje nad tem, da so jih jahali. Njihovo veselje navadno ni trajalo dolgo, kajti prišel je kak sta-rejši človek, zapodil jih je s konja in se sam vse-del nanj.
i Ob cesti so stali ljudje in pobirali vse, kar je armada vlekla s seboj. Vojaki so prodajali za mal denar «deke« in perilo, orožje in aparate. Kaj bi ne! Česar niso prodali, so jim pobrale narodne straže. Avtomobile, vozove in topove so vozili na poseben prostor zunaj mesta, kjer so stali vse križem kot žalosten spomin pretekle vojne.
I In kaj šele na kolodvoru! Tam je bila gneča. iiVlak za vlakom je hitel proti Mariboru in vozil vojake domov. Srečen, kdor je dobil prostor. Kdor ga ni dobil, se je držal na stopnicah ob vagonu ali pa je zlezel na streho. Mnogo jih je popadalo na tla in niso več videli svoje domovine. Na kolodvoru je bilo cele kupe blaga, ki so ga odvzeli bežeči vojski. Tam se je trla množica In grabila in odnašala. Z vse dežele so hiteli ljudje v mesto, da dobe kaj primernega za svoj dom. Neka ženska od Velikih Lašč je odnesla celo tetraeder (aparat za merjenje), čeprav sama ni vedela, kaj bi ž njim. Tako je bilo po vseh velikih postajah.
. " ''~mvo bo za naše potomce, čitati te spoti1	^stranku ali v Divači so planili ljudje n i vohali voz s petrolejem. Petroleja zelo primanjkovalo. Razbili so va-gr ali petrolej v posode. Nastal je ogenj, pa. ..ai je bilo mrtvih!
Kdo bi popisal vse prizore z naših kolodvorov? Žal, da smo jih doslej tako malo napisali v spomin naši mladini. Čez nekaj let si bo že težko predstavljati, kako je bilo takrat, ko je minila svetovna vojna. Kadar se je prej v listih pisalo o demobilizaciji, so bili strokovnjaki mnenja, da bo treba vsaj pol leta, preden se bo vsa milijonska armada vrnila domov. Zdaj pa je bila demobilizacija v 14 dneh končana, to se pravi, v 14 dneh so bili vsi vojaki doma, razen, seveda, tistih, ki so bili ujeti v Italiji in drugod, in onih, ki so se sami ponudili v službo pri narodnih stražah in četah, da služijo svoji novi domovini.
O vsem tem bi se dala napisati cela zgodovina, polna zanimivih pisanih zgodb in nezgod. Posebno sedaj ob desetletnici teh dogodkov bi bilo primerno, da bi obnovili te spomine. A to nI moj namen. Pripovedovati vam hočem samo eno zgodbo iz naše vasi:
1 Takrat torej, pred desetimi leti, ko se je valila polmilijonska armada čez našo domovino in so bili konji bolj poceni nego šop krme, so prebivalci vasi L. našli zjutraj na njivi koncem vasi top, pravi top, kakor so jih toliko uporabljali na fronti. Ni bil sicer prav največje sorte, ampak
bolj srednje vrste, navaden top, kakršne so že večkrat videli pred vojno, kadar so šli topničarji skozi vas, ko so hodili v «šajbo» streljat.
Stal je ta top na njivi poleg ceste in sosed Kukmak, ki je zjutraj prvi v vasi vstajal, ga je prvi zagledal. Ko se je vas prebudila, so prišli gospodarji in so si ogledovali čudo. Jasno je bilo, da so najbrž po noči mimo privozili topničarji in ker se jim ni videlo vredno vlačiti top s seboj, so ga zapeljali na njivo, izpregli konje in odjahali naprej. Najbrž so bili Hrvati, ker so vozili po dolenjski cesti, in čemu bo Hrvatom top, ko tam doli ni bilo ne sovražnika ne vojske. Živina je bila skoro gotovo utrujena — jesti ji niso imeli kaj dati — čemu bi se mučili še s topom! Boljše je, da spravijo sami sebe domov.
In tako je top ostal na njivi. Možje so ga ogledovali najprej od daleč, ker se takemu zlomku ni
»In zdaj,» je rekel sosed Kukmak, «stoji tu in ni za nobeno rabo. Bog ve, kako je bruhal ogenj proti Italijanom in koliko ljudi je pobil! Zdaj pa, kakor da je prišel nam v napotje.«
•Tako vse mine«, je rekel nekdo. «Zdaj je tu in ne vemo, kam ž njim.»
»Še sitnosti bom imel,» preden se bom zlomka znebil,« je rekel sosed Boromaj, «naj bi bili vraga pusili na cesti ali v jarek zvrnili ali pa kam drugam zapeljali.«
»Pa prav na njivo«, je pripomnil nekdo.
«Na gmajno naj bi ga spravili ali pa za enal vas naprej, če so ga že tako daleč privlekli.«
»Prav res! Če nimajo nič boljšega, še tega bi ne bilo treba.«
Možje so se počasi razhajali, otroci pa so porabili to priliko, da so zlezli na sedeže in se začeli igrati kanonirje. kar je spravilo v strah dobre vaške matere, ki nikakor niso zauoale nevar-
kar tako približati. Počasi pa so se opogumili in so ga obstopili. Bil je še lep, skoro nov; tudi se nemu orožju. Zato so poklicale otroke s topa in je zdelo, da bi bil še popolnoma poraben, dasi pri jstrogo zabičale, naj se ga nikar ne dotikajo, taki stvari — pravijo — ne sme manjkati niti j Otroci so neradi zlezli s topa in se morali ločiti ključek, pa je top za nič. To so vedeli oni, ki so Iod nenavadne igrače, ki se jim je zdela tembolj kdaj služili pri vojakih, ker se na ta način one- j imenitna, ker so že mnogo čuli o nji, a si je niso mogoči, da bi sovražnik porabil top zase, ako bi,smeli še nikoli od blizu ogledati. Spoznali so ta-mu prišel v pest. Vendar moramo reči, dasi so|ko-'> da se na sedežih krasno sedi in da se da v petih letih vojne mnogo čuli o topovih in so jih'okoli topovske cevi. ki je bila zelo mrzla, ker je v mirnih nočeh celo čuli s soške fronte, da prav bil° v novembru, lepo kozolce prekucavati . . . od blizu še nihče ni videl topa. Zdaj je bila pri- Tudi vzpenjati se po visokih kolesih se jim je lika, da si ga od blizu ogledajo. Mrcina je ukro- zdeIa Prijetna zabava.
čena in nič nevarna — saj menda ni krogle v Par drugih pa se je spravilo z vso radoved-njem. Zato so si ga precej natančno ogledovali. nosti° na ono napravo, kjer se top baše, in so Na vsak način je bil to za vso vas poseben' spoznali, da se razne kljukice in kolesca dado dogodek, kajti doslej se še ni zgodilo, da bi bili Privijati in odvijati. To je bilo odkritje, ki so ga imeli top tako blizu pred seboj in tako rekoč svoj,zeI° neradi pustili brez končnega dognanja, in so top. Čigav naj bi sicer bil ta top! Avstrijski ni,!na tihem sklenili, da bodo vse to natančneje raz-ker Avstrije ni več. Propadla je 28. oktobra in iskali, kakor hitro bodo sitne matere odšle do-nastopila je Jugoslavija. A tudi Jugoslavije prav mov. Za sedaj so morali ubogati in oditi z njimi, za prav še ni. V Ljubljani je sicer narodna vlada, j Tako je top ostal sam na njivi in molil svojo a ta je samo mimogrede, dokler se ne uredi nova Prazno cev v jesenski dan kakor tuja zver, ki država. A kaj bi tej državi star top, ki je morda' so jo iz daljne dežele prignali na to njivo in jo celo pokvarjen, če mu manjka le en vijaček! Prepustili svoji usodi.
Saj imajo Srbi svojih topov dovolj in zdaj sploh Naravho je bilo. da je bilo v vasi o topu pravijo, da ne b6 nikoli več vojne. Dovolj je je mnogo govora, toda dogodkov je bilo tisti čas bilo pet let; siti so je vsi. Top je torej prav za' toliko, da so ljudje nanj kmalu pozabili in tudi prav last vasi. A čemu naj ga porabi? Pa se je otroci so se naveličali plezati in prekucovati se popraskal za ušesi sosed Boromej in rekel: «Pa po njem. Kar se je dalo odviti, so pobrali in odprav na mojo njivo so mi ga zapeljali. Kdo se bo nesli s seboj v vas in tako je nazaijnje ostala zlomka ogibal? Niti orati ne bom mogel.«	| samo še rjava cev na štirih kolesih in železje je
«Res,» so pritrdili očanci, «kake globoke ko-' začelo čez nekaj dni rjaveti, lesnice ti je naredil!« In so gledali, kje so bili1 Pa so možje premišljali, da je vendarle škoda, topničarji zavili s ceste preko jarka in kako so če top tako propada na njivi. Tudi to jim ni bilo zavozili na njivo. Tudi sledovi konjskih kopit so P™v, da bi prav Baromaj imel pri njem največ se poznali.	j pravice, ker je slučajno na njegovi njivi, kajti
«Ko bi bili rajši konje pustili,« je rekel sosed železje je vendarle nekaj vredno in les, če ni za Grmelj, »boljše bi bilo.»	| kaj drugega, je za drva. A cev? Kaj bi z njo?
»Čemu nam bi bili, ko še svojim nimamo dati Cev je vendar bakrena ali bronasta. Zvonove so kaj jesti,« je ugovarjal voznik Brglez, »vse so Pobirali iz zvonikov, da so vlivali kanone, zakaj
nam pobrali.«
* »Vse so pobrali, za plačilo pa top poslali«, je pripomnil modro neki vaščan.
«Res, ko bi bili vsaj kaj drugega pustili«, se je oglasila neka ženska, kajti tudi matere in gospodinje so prišle z otroki, da si ogledajo to čudno stvar, s katero imajo sicer le moški opravka.
»Kaj drugega, na primer voz moke, ali masti, ali par volov, ali obleko, blago in sploh kaj za kuhinjo ali hišo, to bi bilo bolje«, so ugibali vaščani. Dovolj so trpeli vsi v teh petih letih, da bi lahko dobili sedaj kak dar od velikega bogastva, ki se je vračalo s fronte. Možje in fantje so bili na vojni, polje je bilo slabo obdelano, manjkalo je vsega: moke, krompirja, masti, olja, petroleja, obleke, perila... Namesto vsega tega jim je čudna usoda naklonila top, ki se ne da nikakor porabiti.
Možje so si med tem vse natančno ogledali: kako je sestavljen, koliko je težak, kako se uravnava itd. Videli so, da so kolesa močna in velika, a kaj, ko se ne dado porabiti. Kdo bi vozil s takimi velikimi težkimi kolesi. Osi so še močne, železne, a kaj bi z njimi! Tudi preširoke so. Šine so tudi še krepke, a neporabne. Razgovarjali so se o tem, kako mora biti za vojsko vse močno narejeno, da vzdrži na najtežjih potih, koliko to stane in hitro je vsega konec, ako prileti krogla ali če se tak junak zvrne čez gorske pečine.
bi zdaj iz kanonov ne mogli vlivati zvonov!
(Dalje prih.)
O pojavu dednosti pri človeku
Videli smo, kako se podedujejo lastnosti pri živalih in rastlinah. Istim zakonom dednosti je podvržen tudi človek tako glede telesnih kakor glede duševnih lastnosti. Te pojave so opazovali že stari narodi, a do njihovega pravega razumevanja smo prišli šele v novejši dobi.
Vsakemu je znano, kako se podedujejo telesne lastnosti včasih do najmanjših podrobnosti. Podeduje se velikost, barva las, oči, hoja itd. Prav tako pa se podedujejo tudi telesne slabosti in bolezni, tako kratkovidnost, božjastnost, kratko-živost, pritlikavost, drobnoglavost, kurja slepota in še mnogo drugih nedostatkov in bolezni.
Podeduje se naklonjenost do raznovrstnih živčnih in duševnih bolezni, naklonjenost do sladkorne bolezni, zamaščenosti, protina itd.
Raziskovalci dednosti so ugotovili, da so nekatere bolezni nadvladni znaki, druge pa pod-ležni znaki. Vendar pa so bolezni včasih nad-vladne, včasih pa podležne.
Nasledovanie bolezni se vrši po stalnih zakonih, kar hočemo pojasniti na enem primeru.
Bolan oče s čisto nadvladno boleznijo ima otroke z zdravo materjo. Če je bila očetova bolezen, na primer kratkovidnost, nadvladna, so vsi otroci kratkovidni. Nastane vprašanje, kako se deduje ta bolezen v naslednjem rodu. En sin prvih dveh staršev se poroči z ženo, ki ima čisto nadvladni znak iste bolezni, ves zarod je bolan. Drugi sin se poroči z ženo, ki je povsem zdrava: njun zarod je do polovice bolan, do polovice zdrav. Ena hči se poroči z možem, ki je istotako bolan, njun zarod ima tri četrtine bolnih in eno četrtino zdravih potomcev. Ako se poroči iz tega rodu kak zdrav človek s kakim drugim zdravim drugokrvnim človekom, je njuno potomstvo vseskozi zdravo.
Zasledovali smo pojav nadvladne bolezni. Drugače je pri podležnih boleznih. Vzemimo primer, da je eden izmed roditeljev čisto bolan s podležnim znakom bolezni, drugi pa je čisto zdrav. Njuni otroci so vsi zdravi, toda v vseh je znak podležne bolezni. Ako se ti otroci poročajo s čisto zdravimi, je njihovo potomstvo zdravo. Ako pa se kdo izmed teh otrok, ki je zdrav, poroči z bolnim, imata polovico zdravih, polovico bolnih otrok. Ako pa ce iz takega pokolenja poročita dva navidezno zdrava, je njuno potomstvo do treh četrtin zdravo, ena četrtina pa je bolnega.
Iz tega primera vidimo veliko škodljivost druženja istokrvnih ljudi. Lahko sta v tem primeru oba roditelja zdrava, a le na videz, ker utegneta imeti v sebi znake nadvladne bolezni. V tem primeru se naslednje njihova bolezen na j>otomstvo po redu, kot smo ga očrtali zgoraj. Zato najdemo večkrat primer, da se pojavi bolezen pri potomcih, dasi so bili starši zdravi.
S tem je podan neovrgljiv dokaz, da je so-krvje roditeljev za potomstvo škodljivo in naravnost usodno. Na tem so propale nekatere plemiške rodbine, ker so se družile le med seboj.
Škodljivosti sokrvnega druženja se dobro zavedajo naši živinorejci, ki se izogibljejo parjenja dveh sorodnih si živali.
Isti vzrok imajo tudi tako imenovani zakonski zadržki iz sorodnosti do četrtega kolena. Če bi se družila bitja iste krvi, bi se kmalu pokazale pogubne posledice.
Najusodnejše je dedovanje lastnosti najnež-nejših udov človeškega telesa, živcev in možganov. Iz tega izvirajo duševno skvarjeni ljudje, ki napolnjujejo sirotišnice, hiralnice, umobolnice, kaznilnice itd.
V Švici je bila družina, ki je dala sila dosti posla oblastvom. Neki učenjak je opisal to družino. Zdrav kmet se je poročil z dekletom iz umobolne družine. Tudi njegov sin se je oženil v nesrečni družini svoje matere. Imel je mnogo potomstva. Ti ljudje so bili delomržni, potepuhi, pijanci, tatovi, hudodelci, berači, vlačuge, deto-morilke, božjastniki, bebci, umobolni; samo eden izmed njih je bil reden, zdrav in pošten človek. Ta družina je stala državo v enem stoletju več kot milijon frankov predvojne vrednosti!
Že iz tega primera je razvidna izredna važnost dednostnega pojava pri človeku. Ko se bo začeio človeštvo zavestno izogibati kvarnih posledic dedovanja s pametnimi ukrepi, ki se dado izvajati iz rezultatov znanosti na tem polju, bo nginilo mnogo gorja s sveta.
Rane so nevarna stvar. Najmanjši urezljaj ali ubodljaj lahko postane pogubonosen, če ne pazimo. Med našim preprostim ljudstvom pa je ža-libog le preveč v navadi tisto: <Ej, saj to ni nič hudega.> Hudo res ni, če se človek malo ureže ali ubode, ampak lahko pa poslane hudo, če se rana presadi, če se kri zastrupi.
Ta nevarnost pa je pri vsaki ranitvi, in to nevarnost treba preprečiti s takojšnjim izčiščenjem rane. Če si se ubodel ali urezal, skrbi torej pred vsem, da rano izpereš, nato pa obvežeš.
Če smo izprali rano z vodo, s tem še nismo odstranili nevarnosti, da bi se rana ne ognojila. Slana voda je že zanesljivejša, a najbolje je imeti v hiši vedno kako tekočino, ki smo jo kupili v lekarni. Takih sredstev za izpiranje ran je mnogo in za par dinarjev dobiš v lekarni ali karbolno raztopino, ali lizol ali hipermangan ali kako drugo sredstvo za izpiranje ran.
Skrbna gospodinja naj bi imela v svoji omari vedno kako tako sredstvo, da je takoj pri roki, če se je kdo v družini kaj ranil.
Alkohol, oziroma čist špirit je jako dobro sredstvo za očiščenje rane, da se ne presadi in ognoji. Dobro je imeti pri hiši vedno tudi zavojček vate. Če se je kdo urezal, pomoči malo vate v špirit, izbriši rano in jo nato takoj obveži s čisto krpico. Dobiš pa v lekarni tudi obliže za zapiranje ran, ki ne stanejo mnogo, so pa v hiši zelo potrebni.
Prvi in glavni pogoj, da se rana hitro zaceli in da se ne presadi, je: čistost. Z nesnažnimi rokami in z nesnažno obvezo se rani nikar ne približaj.
Če rana močno krvavi, tedtj nikar ne izku-šajmo kri takoj ustaviti. Naj kri sama najprej rano izpere. Če pa le ne neha krvaveti, potem deni na rano čiste vate, to kri kmalu ustavi. Pri močnent krvavenju lahko dotični ud za nekaj časa podvežeš, da se kri ustavi.
Če je rana huda pa storiš še najpametneje, če se takoj zatečeš k zdravniku.
Rane
Vzemimo za to poglavje kar en zgled, o katerem je bilo nedavno brati v čaposih: Mlad kmečki fant si je bil pri sekanju drv zadri trsko v desno dlan. Za rano se ni dosti zmenil, češ, to ni nič hudega in bo v par dneh dobro. Toda roka mu je začela čedalje huje otekati, in fant je moral v bolnico. Tu pa mu niso mogli več rešiti roke. Morali so mu jo odrezati, sicer bi bil fant umrl na zastrupljenju krvi.
Eevež si je svoje nesreče sam kriv. če bi si bil a al rano takoj izprati in obvezati, bi se bila kmalu lepo zacelila in vse bi bilo dobro. Tako pa je zdaj pohabljen za vse življenje.
Važnost hlevskega gnoja za vrtnarstvo
Za vrt velja pravilo: hlevski gnoj kot glavno gnojilo, umetni gnoj pa kot nadomestiIno gnojilo. Hlevski gnoj ima namreč to dobro lastnost, da združuje v sebi glavna hranila, potrebna rastlinam. Razen tega pa ima hlevski gnoj še to dobro lastnost, da ogreva hladno težko zemljo ter jo zrahlja, toplo lahko zemljo pa ohlaja.
Pravilno je treba gnojiti lahko rahlo zemljo s kravjim gnojem, težko ilovnato zemljo pa s konjskim gnojem.
Vrednost hlevskega gnoja za vrt je zlasti tudi v tem, da ima hevski gnoj trajnejši učinek kakor pa umetni gnoj, ker ustvarja s svojim prepere-vanjem tisto dobro rodovitno prst, ki jo imenujemo humus. Čim več humusa je na vrtu, tem bolje vse raste. To se da pa doseči le s pravilnim gnojenjem.
Hlevskega gnoja pa ne smemo pregloboko podkopati, ker tedaj rad postane šota in izgubi s tem veliko na svoji gnojilnosti. Približno 8 do 10 cm pod zemeljsko površino, to je prava globina. Pri prekopavanju skrbimo za enako razdelitev gnoja in ga nikar ne puščajmo ležati v kepah.
Tudi pri gnojenju z umetnimi gnojili skrbimo, da bodo enakomerno raztresena po vrtu. Kdor še nima prakse v takem gnojenju, naj zmeša umetno gnojilo, zlasti amonijak, s suhim pepelom, ker se da tako veliko laže enakomerno po-tresati.
Razume se, da moramo enako ravnati tudi z gnojnico, da omogočimo vsem rastlinam enakomerno rast.
Gnojnico moramo po možnosti že tekom zime spraviti v zemljo. Ako zalivamo šele takrat, kadar prekopavamo, nam to zelo otežuje delo. Tudi povzroča gnojnica v takem času razne bolezni na koreninah zelenjav, posebno krompirjevega raka. Razen tega pa se v zemlji, ki je sveže gnojena z gnojnico, rad zaredi različen mrčes, ki je rastlinam zelo škodljiv. Nepravilno
je nekdaj slovelo v stari Grčiji po svoji modrosti
Danes je le ona pridna gospodinja modra, katera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi
Ikrpenfms
Mih
je tudi, v mokri spomladi težko zemljo namakati še z gnojnico. Zemlja postane radi tega trda, kepasta in nerodovitna.
Zato gnojite z gnojnico v pozni jeseni in pa pozimi.
Za kuhinjo
Fišolova juha. Namoči zvečer četrt litra fižola, drugi dan ga zavri, mu čez nekaj minut odlij vodo pa ga zalij nanovo z dvema litroma kropa, osoli in kuhaj v mehko. Ko je fižol dobro skuhan, ga z vodo (fižolovko) vred pretlači skozi sito. V kozi naredi lepo rumeno prežganje od ene žlice masti ali pa dveh žlic sirovega masla ter poldruge žlice moke. Ko je prežganje gotovo, ga zalij s pretlačenim fižolom, dodaj ščep popra, malo zrezanega peteršilja in en lavorjev list ter dve žHci kisle smetane. Ko je vse skupaj četrt ure vrelo, zlij juho na opečene krušne rezine in daj na mizo.
Zrezek z jajcem. Kos teletine od stegna, približno 20 dek na osebo, potolči in osoli. Nato ga položi v razgreto mast, dodaj nialo zrezane čebule in meso po obeh straneh rumenkasto za-peci. Ko se je meso zrumenilo, mu prilij žlico kisle smetane, ki jo zmešaj v lončku z malo žličico moke in osminko litra mrzle juhe ali vode. Ko je nato zrezek v tej polivki pet minut vrel, ga položi na krožnik s polivko vred, na zrezek pa deni eno ocvrto jajce. Tak zrezek napraviš lahko tudi iz govedine ali pa svinjine.
Mrila jajčna polivka. Skuhaj štiri jajca v trdo, nato jih olupi. Rumenjake deni posebej v skle-dico in jih z žlico dobro pretlači. Nato prilivaj po kapljicah, vedno mešaje, eno žlico in pol olja. Beljake pa prav drobno sesekljaj, na kar jih stresi k rumenjakom in doodaj toliko kisa, da dobiš primerno gosto omako. To osoli in dodaj še drobno zrezanega drobnjaka (šnitliha). Ta omaka, oziroma polivka je prav dobra h kuhanemu govejemu mesu s praženim krompirjem.	v
Juha iz različne zelenjave. Razgrej v kozi eno zvrhano žlico masti in prideni eno zrezanot čebulo, ki si jo nekoliko pražila. Nato dodaj eno korenje, na kose zrezano, malo glavico zelja in ohrovta. pest špinače, par koscev zBlene ali list od zelene eno drobno repo in tri do štiri olupljene krompirje. Vse to praži v pokriti kozi, med večkratnim mešanjem prilij žlico vode, da se ne prismodi. Nato osoli in prilij dva litra vode. Koi se je še nekoliko pokuhalo, dodaj še par žlic prežganja, ki si ga posebej napravila, in ščep popra. Ko je vse še nekaj minut vrelo, precedi


\
juho, pretlači zelenjavo skozi sito, dodaj še žlico kisle smetane in daj to juho z opečenim in na rezance zrezanim kruhom na mizo.
Rdeč koren v smetani. Ostrgaj in operi 12 korenčkov, jih zreži na ploščice in kuhaj v slanem kropu. V kozi pa razgrej eno žlico masti in ko Je vroča, vsuj vanjo pol žlice moke in eno malo žličico sladkorja. Ko se je malo porumenilo, dodaj par žlic vode in kisle smetane, kuhano in ocejeno korenje in ščep popra. Dobro premešaj in prilij toliko vode, da bo jed primerno gosta. Ko je vse skupaj še deset minut vrelo, daj na mizo z zmečkanim krompirjem, oziroma krompirjevim pirejem vred.
Fašlrani goveji zrezki. Sesekljaj ali faširaj s strogem pol kile govejega mesa, nato dodaj žličico drobno zrezane čebule, ščep popra in zelenega petršilja, eno žemljo namočeno in ožeto, eno jajce in soli. Vse to dobro zmešaj in razdeli na šest enakih delov. Te splošči v podolgaste ploščice, ki jih potresi po-obeh straneh z moko. Tako pripravljene zrezke speci v plitvi ponvi na vroči masti. Peci približno tri četrt ure. Ko so zapečeni na eni strani, jih obrni na drugo stran. V drugi kozi pa razgrej par žlic kisle smetane, nato položi pečene zrezke v smetano, nakar prilij še tisto mast, v kateri so se zrezki pekli, dodaj eno žlico vode ali pa juhe in pusti, da zrezki v smetani prevro. Ko so gotovi, jih naloži na krožnik, polij s polivko in jih obloži z zinečka-nim krompirjem oziroma krompirjevim pirejem ali pa praženim rižem.
Palačinke za juho. V lonec deni četrt litra mleka, eno jajce, osemnajst dek moke in malo soli. Dobro zmešaj, da dobiš tekoče testo. Nato deni v ponev malo masti, in ko je mast vroča, jo zopet odlij, da ostane le ponev mastna, nakar vlij v ponev toliko testa in ga razgibaj po ponvi, da se dno prav tenko pokrije (torej eno majhno zajemalko). Ko se testo strdi in na eni strani za-rumeni, ga obrni in pusti, da zarumeni tudi po drugi strani; nato ga vzemi iz ponve in položi na gorak krožnik. To ponavljaj toliko časa, da porabiš vse testo. Seveda moraš za vsako plast testa (palačinko) ponev manovo pomastiti. Nato zreži palačinke na bolj široke rezance, jih deni v skledo, nalij nanje precejene goveje juhe in daj takoj na mizo.
Ta žalosten in grozen zločin je zbudil veliko ogorčenje po vsej okolici, kajti v črenšovški fari so taki sirovi zločini pogosti. Ni še minulo leto, ko je padel kot nesrečna žrtev podivjanega fantovskega medsebojnega obračunavanja 201etni mladenič Kolarič iz Dolnje Bistrice, katerega smrti je baje prav tako kriv Kreslin, ki je takrat izzival prepir. Živ je še spomin na strašen pokolj črenšov-ških orožnikov na Bistrici. Prav tako se z grozo spominjamo strašnega poboja v gostilni Godina na Dolnji Bistrici, kjer je obležalo več mrtvih, a mnogo onih, ki so ušli, je danes pohabljenih.
Našteli smo par prav divjaških pretepov, ki so končali s smrtjo in ki se dogajajo vsako leto. Nešteto pa je manjših, a nič manj sirovih pretepov skoro vsako nedeljo. Človek tako rekoč ni več varen življenja v črenšovški fari, ki je kakor znano prava trdnjava klerikalne stranko in kjer prebiva »najbolj verno krščansko ljudstvo*, kakor se to rado poudarja. Nočemo sicer kazati s prstom na te žalostne primere s posebnim namenom, resnica pa je, da se nikjer v Krajini ne dogodi toliko zločinov kakor v črenšovški fari! Kaj je temu-vzrok? Treba bo ljudstvu dati več prave srčne vzgoje.
Praktični nasveti
Madeže od saj spraviš z obleke, če jih nadrg-neš s krušno sredico in nato izpereš z bencinom. Lahko pa namažeš madeže tudi s kredo in jih izpereš z vinskim cvetom.
Travne madeže poizkusi izprati najprej z navadnim milom. Ce nočejo izginiti, jih pa zdrgni z vodo, pomešano s salmijakom. Salmijakova ali amonijakova voda je sploh dobro čistilo za zelene travne madeže na kakršnemkoli blagu.
Da flanelasto blago pri pranju ne postane trdo, prideni vodi, v kateri pereš, malo lanenega olja. Na 5 litrov vode zadostujeta dve kavni žlički. Mesto olja pa lahko uporabiš tudi boraks (4 žličke-na 5 litrov vode), ki ima isti učinek.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Uboj na poti domov iz cerkve
Č r e n š o v c i, 18. oktobra.
V nedeljo 14. t. m. se je dogodil v vasi Dolnja Bistrica pri Črenšovcih strašen in vse obsodbe vreden zločin. Med domačimi fanti je obstojal že dalje časa spor, ki se je večkrat reševal s pretepanjem. Tako je prišlo v nedeljo v gostilni blizu cerkve v Črensovcih zopet do prepira, vendar se pa fantje niso spoprijeli že v gostilni. Ko pa so se vračali z drugimi ljudmi opoldne od maše domov, je prišlo po daljšem prerekanju in suvanju do pravcatega pokolja. Marko Kreslin je potegnil nož ter ga sunil Avgustu Ciganu naravnost v srce. Nesrečni mladenič, ki je bil nedavno potrjen k vojakom, se je brez besede zgrudil na tla in čez uro umrl. Kreslina so trenšovški orožniki takoj prijeli in ga odvedli v »odne zapore.
V kraljestvu črnega viadarja
Vladar angleške kolonije Ugande je eden najzanimivejših in najoriginalnejših kraljev sveta. Kralj Bvatomai ima tako barbarske navade, da ga je moral angleški guverner, prositi, naj nekatere opusti. Med drugim je imel kralj navado, da je pekel na ognju roke svojih poročevalcev, ki bobnajo kraljeve ukaze skozi pragozd in se zmotijo. Malomarnim poročevalcem so opekli roke ali pa odrezali ušesa. Kdor se pregreši na svetih kravah, ki jih časte kraljevi podložniki, je obsojen na strašno smrt. Kralj zapove, da morajo živega odreti in pustiti, da v strahovitih mukah umre.
Slabo se godi tudi črnim zapeljivcem žensk in ženskam, ki molzejo svete krave. Če krave ne dajejo dovolj mleka ali če si kralj pokvari želodec z njim, je kriva ženska, ki je dotično kravo molzla. Če umro vse tri kraljeve duhovnice naenkrat ali pa v manjših presledkih, preti državi nevarnost in kralj se mora sam obsoditi na smrt s tem, da prostovoljno gladuje. Ce že noče od i lakote umreti, mora vsaj temeljito izpremeniti ustavo. Če pa umre samo ena duhovnica, ji poiščejo naslednico, ki mora streči kravam in kralju ter vsak dan večkrat umiti roke kraljevim sužnjem.
Vse tri ženske, ki skrbe za svete krave, strogo stražijo in če se kateri pripeti, da jo moški poljubi, izgubi pravico molzti krave in pripravljati kralju jedila. Da bi ne imela izkušnjav, jih je dal kralj zastražiti. Gorje fantu, ki bi imel lju-bavno razmerje s kravjo duhovnico. Če se spozabi s kravjo duhovnico, mu odsekajo glavo. Ta krepka kazen je utemeljena s staro tradicijo. Med podaniki kralja Bvatomija je razširjena pravljica, da so pred mnogimi leti modrijani tega divjega plemena poznali tajno, kako se ohrani devištvo vseh treh kravjih duhovnic. Ta recept prehaja od očeta na sina. Nesreča pa je hotela, da je pobesneli slon enega modrijana razmesaril prej, preden je to tajno izročil svojemu sinu. Recept je bil sicer izgubljen, toda modri očetje države Bumjoro so sledili tradicijam svojih prednikov. Svete krave se lahko nemoteno izprehajajo pO kraljevem parku in če se kateri zahoče počivati na kraljevi preprogi, se mora kralj umakniti v kot in počakati, da se krava naspi.
X Prve Nobilove klice na pomoč je slišal Rus.
Pri slavnostnem sprejemu ledolomilca »Krasina* v Leningradu je sodeloval tudi neki radioamater, ki je prvi sprejel znake SOS (klic na pomoč), ki jih je poslala ponesrečena posadka generala Nobila. Ves svet se je takrat zanimal za usodo zrakoplova »Italia*. Na tisoče radiotelegrafistov je lovilo takrat valove, ki so prihajali iz polarnih krajev, in
kmalu se je razširila vest, da je neki radioamater ujel klic SOS. Bil je to Fedor Šmid iz Voznesenja v dvinski guberniji. Sedaj je Šmid tudi povedal, kako se je to zgodilo. Delal je vsak dan pri aparatu in skušal dobiti neko zvezo. O katastrofi na severnem tečaju ni imel niti pojma, ker prihajajo listi v te oddaljene kraje šele čez 14 dni. čital pa je že poprej, da je general Nobile odplul na severni tečaj. Ob priliki manipulacije z aparatom je čul nepričakovan znak SOS. Znaki so se ponavljali v kratkih odmorih. Po znaku so se Cule besede »Ita-lia» in »Nobile*. Šmid se je posvetoval nato s svojim prijateljem Smirnov&ffl in oba sta sklenila, da poročata brzojavno o svojem doživljaju v Moskvo. Nekaj dni kesneje je potem redno ujel iste znake. Šmid je še mladenič in sin učitelja. Z radiom se j« pričel baviti prod dvema letoma. Sedaj se urejujejo material o ekspediciji »Krasina* in bo gotovo tudi ta dogodek zavzemal v knjigi važno mesto.
X Najmanjšo glavno mesto. Godthaab, glavn«> mesto Grenlandije, praznuje letos svojo 2001etnico. Ustanovitelj te naselbine je misionar Egede, norveški rojak, ki je leta 1728. prišel v Grenlandijo ter dal svoji koloniji ime Godthaab, to je dobra nada. Misionarja in njegove tovariše je sprva podpiral* neka trgovska družba, pozneje je pa prišla kolonija pod dansko pokroviteljstvo. Vsa dežela ima danes 15.000 prebivalcev in v glavnem mestu Godthaab jih je 380. Mesto ima tiskarno, misionsk.} postajo in seminišče.
X Čudodelni židovski duhovnik. Gora Kal-varija je mestece, ki šteje 5000 prebivalcev in leži približno 30 km daleč od Varšave. Mesto je ustanovil poznanjski škof Štefan Wierzbowski, ki je prinesel iz Palestine pest svete zemlje in napravil tamkaj Kristovo pot na Golgoto. Temelj mesta so tvorili trije samostani bernardincev, dominikancev in piaristov, ki pa sedaj ne obstoje več. V piaristovskem samostanu je sedaj zavetišče za onemogle in neozdravljive bolnike Varšave. Toda Gora Kalvarija je za Žide sveto mesto, ker živi tamkaj čudežni rabin Alter, ki je poznan Židom po vsem svetu kot Gerer Rebbe. On ni navaden rabin, nego jc «s/f»ti mož.> Židovska legenda pravi, da je ca vsem svetu 32 nepoznanih svetih ljudi, in pobrttni Židi se trudijo, da jih najdejo in se jim morejo pokloniti. Kadar postane kak žid po modrih nasvetih ali posrečenem zdravljenju bolnikov znan po vsej okolici, ga takoj proglase za čudodelnega rabina. Dandanes je najslavnejši čudodelni rabin na Poljskem ravno Gerer Rebbe, ki ga je priznalo že do 100.000 židovskih rodbin ne samo po vsem Poljskem temveč tudi po ostalih državah Evrope in Amerike. Vsak dan prihajajo k temu čudodelnemu rabinu njegovi verniki po nasvet in blagoslov. Ako hoče kdo od njegovih vernikov odpreti trgovino, gre k njemu po nasvet in ga obenem obvesti, da ga je vzel za svojega kompanjona in da mu bo sigurno dal vsako leto del svojega čistega dobička. Po naziranju židovskih trgovcev si s tem korakom zagotove napredek trgovine, ker je izključeno, da bi Bog ne blagoslovil podjetja, v katerem je Rebbe za kompanjona.
X Mesec se bo razletel. Znameniti ameriški zvezdoslovec dr. Kleeman trdi, da bo luna eksplodirala in se razletela na milijone kosov, Čim se bo znižala njena toplota pod absolutno ničlo. Dr. Kleeman pravi, da bi bile posledice tega dogodka presenetljive. Nekatere snovi, tako ohlajene, bi eksplodirale. Morda se dogaja to z raznimi nebesnimi telesi, o katerih se ve, da obstojajo in da zakiiaio velike zvezde. Če se snov nebesnih teles ohladi do absolutne ničle, nastane eksplozija, kakršne so zvezdoslovci že opetova-no opazovali v svetovju. Dr. Kleeman pravi, da se utegne isto zgoditi tudi z luno. Če bi luna eksplodirala, bi bila v nevarnosti tudi naša zemlja, ker bi jo zadeli kosi lune. K sreči je pa toplota lune še daleč od absolutne točke in zato zaenkrat še ni nevarnosti, da bi luna eksplodirala.
X Žalosten konce ljubavnega igračkanja. Sodišče v Miinchenu je obravnavalo te dni čudno žaloigro. V januarju je prispel v Miinchen iz Lii-beeka 21 letni VVerner Henz, da bi študiral gledališko "umetnost, v resnici se pa je hotel samo zabavati. Na pustni maskeradi je smatral igračkanja
soproge odvetnika Seyfrieda za izraz prave ljubezni in strasti. Zaljubil se je in začel laziti za odvet-nifeovo ženo. Toda dama se ni dala zapeljati, pač pa se sklenila poigrati se z zaljubljenim fandtom. Začela se je z njim sestajati, ne da bi sploh mislila na ljubavno razmerje. Občevanje z zaljubljenim študentom je smatrala za navadno ljubavno igro. misleča, da se bo končalo tako nedolžno, kakor se je začelo. Toda mladenič jo je nekega dne presenetil s predlogom, da bi šla skupno prostovoljno y smrt. Lahkomiselni ženi, seveda niti na misel ni prišlo, da bi šla v smrti, in zato je sprejela ta predlog s primernim posmehom. To je Henza tako raz-kaeilo. da je vzel iz žepa revolver in ustrelil svojo izvoljenko. Sodišče ga je obsodilo na štiri leta težke ječe.
X V eni tožbi 21.000 obtožencev. Poljska javnost se zelo zanima za sodno obravnavo, ki se ie pričela v gališkem mestecu Rešovu proti bivšim članom lvovskega konsumnega društva »Nuza». Obravnava bo trajala najmanj 52 dni. To bo nedvomno eden največjih procesov, ki jih je imela Poljska v novejšem času. Na zatožni klopi se nahaja 21.000 obtožencev, ki so imeli smolo, da so bili člani konsumnega društva in da morajo deloma jamčiti za njegove izgube. Nekateri člani so iz društva izstopili, čim so zvedeli, da se slabo gospodari. Eno glavnih vprašanj, katero mora sodišče rešiti, se tiče baš članov, ki so izstopili pred ]>olo-mom konsumnega društva. Sodišče bo moralo odloČiti, ali morajo tudi ti člani kriti primanjkljaj, ki j«> nastal v konsumnem društvu. Nr. j večja zanimivost obravnave je, da ne nastopi ogi omno število članov v vlogi prič, kar bi ne bilo nič posebnega, marveč da so vsi obtoženi.
X Umetno oživljena odsekana pasja glava. Že nad sto let si u enjaki raznih držav in narodov prizadevajo oživiti odsekano glavo. Belgijec Heiman je spojil glavo enega psa s telesom drugega. Francoz Labord je hotel pritrditi celo glavo na giljotini nsmrčenega človeka na pasji trup. Zdaj, ko je ruski učenjak dr. Brjuhonenko izumil aparat za umetni obtok krvi, se je posrečilo uresničiti ta poizkus. Odsekana pasja glava na videz živi, diha, kifže zobe in pogoltne kosčk sira, ki pade iz prerezanega goltanea. Poizkus dr. Brjuhonenka se je po njegovem mnenju sijajno obnesel. V Rusiji so napravili že mnogo poizkusov, da bi oživili dele mrtvega trupla. V laboratorijih imajo v posebnih raztopi ah rastoče prste, katerim morajo od časa do časa po-Btriči nohte. Imajo zajčje srce, ki je spojeno z električnim zvoncem in čigar utripanje se odraža na zvoncu. Za te poizkuse se zanima ves kulturni svet. Profesor Kuljabko je prvi na svetu oživil izrezano človeško srce, ki je ležalo 30 ur v ledu. Zajčje srce oživi sedem dni po smrti zajca. Moderna znanost je dosegla na tem polju že mnogo uspehov. Toda glava je najvažnejši del telesa in zato ni čudno, da je zbudil največjo pozornost poizkus, oživiti odsekano pasjo glavo, ki so ga napravili nedavno v Rusiji. Znanosti je bilo omogočeno ugotoviti, kaj oživlja možgane in kaj jim škoduje, na drugi strani pa vse, kar je v tesni zvezi z zagonetko življenja in smrti. Sovjetska vlada je obljubila dr. Brjuho-nenku in njegovim sotrudnikom zgraditi nov labo-v kaf»rem se bodo p<ttzkusi nadaljevali. Nad štiri leta je dr. Brjuhonenko sestavljal aparat za umetni obtok krvi, s pomočjo katerega odsekana glava živi. Taka glava res zapira in odpira usta in kaže sploh vse znake živega telesa. Ce ie poizkusi v polni meri posrečijo, bo nastal v znanosti velik prevrat. Človeštvo že od pamtiveka hrepeni po možnosti, nadomestiti obrabljene dele telesa, kakor se lahko nadomeste deli strojev. Srebrno cevi se že davno uporabljajo kot nadomestilo gol-tanca.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Daljnje sorodstvo.
Gospa Valpurga je bila zelo ljubosumna na svojo kuharico. Kamor se je odpravila, povsod ji je bila za petami.
Nekoč jo je zasačila v gostilni v družbi mladega gospoda. »Kdo pa je bil tisti človek?* jo je prijela ob povratku.
n
Srečna sem
u
-Vr.di. ur
iboje
jrtBl«
pravi razumna Mica. „Moje življenje je neskaljena sreča. Pranje je najtežje delo v hiši, toda jaz se s tem ne mučim, ker mesto mene RADION pere sam."
RADION
pere sam!
Varuje perilo!
»Moj daljnji sorodnik,* ji je odvrnila.
»Eh, kaj daljnji,» je besedičila, »saj si mu sedela na kolenih...»
Odmev iz večnosti.
Klešnik je imel zelo prepirljivo ženico, ki se je nekoč tako raztogotila, da je zbolela in umrla. Ko so odhajali s pogreba, je pričelo nenadoma grmeti v težkem oblaku prav nad pokopališč r.\
»Aha, ali slišite? Saj sem vedel!* je op07n ,1 Klešnik sosede. »Šele dva dni je tam gori, pa ^e že prepirajo...»
Pojmovanje.
Luka je bil pri poučnem predavanju o škodljivosti kajenja, kjer je slišal, da vsebu' o ena sama cigareta toliko strupenega nikotina, tla bi poginila mačka, če bi ga zaužila.
Luka se je strinjal s predavateljem, samo nekaj mu ni šlo v glavo. »Hudirja, vem, da nikotin škoduje.* je modroval, »ampak mačko pa bi le rad videl kaditi.*
Usodna nitka.
Miha je dobil v mestu službo. Naročil si je novo obleko ter se je nekega .večera odpravil v
gledališča Pred njim v pritličju je stala gospo* (lična, z. iljena v predstavo. Na njenem hrbtu, nekje p< 1 asom, je opazil belo nitko, katero ji je lictsl	odstraniti. Rahlo jo Je potegni),
P3 glej» bilo ne konca ne kraja. Pričel jo je navijati: klobčič v njegovi roki je kmalu narasel v obliko debelega jabolka. Miha je strmel, odkod pniiaja toliko niti; že se je naveličal navijanja, pretrgal je nitko, zvitek pa je spravil v žep, ker se gai gospodični ni upal vrniti.
Drugi dan se je gospodična sestala s svojo prijateljico, kateri je opisala predstavo, obenem pa ji je potožila: »Pomisli, Ida! Sinoči sem obleklai nove pletene hlače, v gledališču pa mi jih je iekdo polovico ukradel...»
Delikatese.
Tujec je prišel v neko vas na deželo in vprašal postarno ženico, ali se tukaj dobe kakšne deli-i katese.
»Tam gori na gričku,* mu je pokazala, kamot se je tujec tudi napotil.
»Kaj pa je hotel?* je peistopila k ženici radovedna soseda.
»Rekel mi je, da likat nese, pa sem ga poslala h krojaču..
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. Zenitni oglasi, dopisovanja in trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. Oglasni oddelek «DOMOVINE», Ljubljana, Prešernova ulica št. 4.	Telefon št. 3492.
263
Oglje, bukova, hrastova drva, hlode
kupujem stalno. Pečenko, Spod. Šiška - Ljubljana.
Majhno hišico
kje na Gorenjskem kupi Kornič, Ljubljana, Prečna ulica 8. — Posredovalcu dam provizijo.	262
Žimnice (modroce)
vrhnje in spodnje, otomane. razne divane, žimo. afrik, cvilh in vse potrebščine prodaja najceneje tapetnik Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg št. 2.
Lepo posestvo v Dolgi gor!
občina Ponikva, ki meri 14 oralov, in to 6 oralov gozda, ostalo pa sadonosnik, njive in travniki, se proda z vsem inventarjem za 70.000 Din. — Natančnejša pojasnila glede tega posestva daje Ivan Kovač, posestnik v Dolgi gori št. 26, občina Ponikva ob južni železnici.	264
Pozor!	Pozor!
Obrtniki in upokojenci!
Prodam dve hiš!, pripravni za vsakega obrtnika: brez konkurence za čevljarja ali krojača. Ena je nova, druga pa popolnoma prenovljena. Vsaka ima po tri lepe sobe, kuhinjo, kleti, drvarnice in lepo dvorišče. Elektrika je vpeljana. Pri farni cerkvi dve lepi hosti. Polovico kupnine ie vplačati takoj, drugo po dogovoru. — Pojasnila daje Josip Ambrož, Zagradec pri Stični. Dolenjsko.	85613
Hrastove pragove
260 cm, kupimo v vsaki množini. — Ponudbe z navedbo cene in množine pod šifro »Hrastovina* na oglasni oddelek »Domovine«.	35453
Hrastovega lesa
v hlodih in v žaganih sirovih frizih običajnih mer, zdravega, kupuje vsako množino parketna tovarna Franc Kotnik, Verd pri Vrhniki. Cene je označiti franko Vrhnika.	232
Mlinsko orodje
različno, ter stroji, se poceni proda: valjčni stroj, stroj za čiščenje zdroba. kamna, jermenice in razno drugo orodje. — Poizve se v Ljubljani, Stari trg 32. Zorrnnn. ali Studa 24 pri Domžalah, mlin Zorman. 35533
Mlinarji, pozor!
Zaradi preureditve v stanovansko hišo prodam kompletno opravo za umetni mlin. — Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine* pod »Dober mlinar».	35170
Dva krojaška pomočnika
za fino mešano delo spreime krojaška dvorana Filip Ktosiček, Medfašna ulica 23. Zagreb.	25111
Mizarskega pomočnika
mladega, za razna dela, sprejme takoj mizar Ljubomir Oršič, Vrapče pri Zagrebu.	25112
Vajenca
la čevljarski obrt sprejmeta Macher in drug. Ljublinna. Na Mirju št. 2.	"	35720
20 zidarjev
proti dobri plači išče »Obnova« pri Doktor in drug, Maribor, Koroški kolodvor.	35595
Krojaške pomočnike
dobro izurjene za velika dela. sprejme krojaška delavnica tvrdke »Elite., Pr-še nova uiica 9.	35465
Brivskega pomočnika
perfektnega v striženiu bub'-frizur ln v ondu!iran]u, sprejme s 1. novembrom v stalno mesto Privšek Jurij v Šoštanju.	35434
Gostilno in treovino
dobro uspevajoči, na prometnem kraju, pet minut od postaje in ob glavni cesti, kjer se bo v najkrajšem času zgradila tudi nova rudniška dovlačilnica, se pod ugodnimi pogoji oddasta v najem. Cenj. interesenti naj se obrnejo na oglasni oddelek »Domovine* pod šifro »Ugodna priložnost*.	35360
Suha drva
za gorivo kuprje vagonske množine Desider Lederer, Sombor.	25102
Neuničljiva ura
£ ne obstoja, vendar zanesljivo odporna prava švicarska iepna ura iz solidnega vira lahko sluii svojemu namena dolgo vrsto let brez popravil. Take ure po zelo ugodnih cenah z jamstvom najdete v ilustriranem katalogu stare strokovne tvrdke -' _ .
Anton Kiffmann
Katalog na zahtevo brezplačno. Maribor 6t. 43 b.
Sadno drevje	35159
izredne žlahtne vrste, pritlično kakor tudi visoko, jabolka, hruške, slive, češnje, višnje in breskve ter razno lepotično grmičevje nudi po nizkih cenah drevesnica Marije Crnagoj, Vič pri Ljubljani, nasproti Tribuča.
Zbrana jabolka
in semenski krompir kupujemo — Ponudbe z označeno ceno ali pogodbe z vzorcem je poslati na naslov: Novak, Zagreb, Maksimirska cesta 64. — Jabolka kupujemo tudi na drobno.	25103
3lbe
plačuje najvišje
M. Gepšak Sc Co. LJubljana, Prečna ulica 4
(poleg mestne ljudske kopeli). Tel. 2329.
Hišo	35717
prijazno, v bližini Radio-postaie pod Domžalami dam v najem po nizki ceni. Pripravno za kakega upokojenca. — Naslov v oglasnem oddelku «Domovine».
Razno manufakturno blago
za jesen in zimo
kupite najceneje v trgovini
ANTON SAVNIK
ŠKOFJA LOKA
247
Trgovino in gostilno
tik večje farne cerkve ob okrajni cesti odda za več let poceni v najem. «Posest», podružnica Celje. 35694
Mlin in žago	35515
v dobrem stanju, kupim takoj na stalni vodi in prometnem kraju. — Ponudbe z natančnim opisom in ceno na podružnico »Domovine* v Celju pod »Mlin*.
Žagarja
samskega, išče Ivan Matzelle, Crmošnjice pri Semiču, za takojšen nastop službe. — Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru.
35610
Za pletenje korar
vagon bičevja in vej odda posestniška uprava Llnden hof, Zgornja Sv. Kungota.
35249
Nedosežen v konstrukciji in materialu!
Na stotine referenc! Zahtevajte prospekt!
Sedlarski pomočnik
vojaščine prost, išče službo. — Ponudbe na oglasni i oddelek »Domovine* pod šifro «Sedlar».	35452
Prevozniki!
Naprodaj par konj, težki Plncgauerji, s komati, dva železna tang-voza, kapacitete po 4500 t, tri težke dire in seno. — Interesenti naj sporoče naslove na ogbsnj oddelek «Dornovine» pod šifro «Prevozi».
Ljubljana
Telefon 2268.	233 Gradišče 10.
35453
Več otroških vozičkov in dvok«'"S
rabljenih, v dobrem stanju, zelo poceni proda F. Batjel, Ljubljana Karlovška cesta št. 4.	29760
Zaprt voz
lahek in močan, za prevoz tobaka, kup! tobačna v Kamniku. "	85004
Bukova drva
ponudite z navedbo cene in množine družbi »Ilirija*,
Vilharjeva cesta (za glavnim kolodvorom) 35311 --->1 "
za modroce, na.bolj&a in najcenejša, pri M. M as te p 1,
tovarna žime Stražišca pri Kranju.
Stružnik za železo
malo rabljen, še v dobrem stanju, kupi Ivan Bogataj, kovač. Gorenja vas št. 16 nad Žkofjo Loko. 3j4-8
Rabljeno sesslko
za gnojnico kupi Lilijo, Sv. Peter, Savinjska dolina. 35516
ilustrovaui CENIK
dobite zastoni! Zahteva.te ga od skladišča
MEINEL IN HEROLD
tovarna glasbil, aramo-fonov In narmonite
R.Lorger. Maribor št. 104
Viol ne od 85 Din. l očne harmonike od 85 Din. Tamburlce od »8 Din.
Gram Ioni od 845 Din dal e 251
1 kg sivega opuljenega peria Din 70-, napol belo Din 90- belo 100--. boljše io l)in 1M)— mehko kot puh Din 200- in Diu 225 -, boljša vrsta Oin HJb—. Pošiliatv« carine proste, 'proti povzetju" od Din 300- naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj, Blago se 249 tudi zamenja in neugajajoče vzame nazaj. - Naročila nasloviti samo na
BENEDIKT SACHSEL, Lobez 14 v Plznu (Češkoslovaška).
Poštne pošiljke potrebujejo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni.__
Udaja «• couiorcg »Domovine« A dol t U i b n i k a r.
Urejuje P.iiip OmladiC,
t* tiaruduo cufcarno Iu«