Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemsi nedelj in praznikov.


Glas Naroda
List slovenskih delavcev v ^Ameriki.


&
The f j-st Slovenic Daily* in
the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays.

KiUn4 as liaiii-OlMi MatUr, ItpUmba 11, 1903, »t the Post Office at Hew York, H. Y., under the Act «f Oeacreas ef March t, 1S79.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 152. — ŠTEV. 152.
NEW YORK, FRIDAY, JUNE 29, 1906. — V PETEK, 29. ROŽNIKA, 1906.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Poslovanje kongresa. Pred zaključkom.
ZASEDANJE KONGRESA SE LAHKO KONČA KONCEM TEKOČEGA TEDNA.
Glede zakona o uravnavi železniških tovornih cen je prišlo do sporazuma.
CANNONOV ULTIMATUM.
Nova pošta za
mesto New York.
GENERALNI POŠTNI RAVNATELJ JE POTRDIL S PENNSYLVANIA ŽELEZNICO SKLENJENO PO-GODBO.
Zemljišče za novo poslopje velja o-gromno svoto 81,660,085.
Z GRADNJO SE KMALO PRIČNE.
-o
Washington, 1). C., 29. jim. Glavni poštni ravnatelj Cortelyou je potrdil načrte in pogodbe, ktere je sklenil tajnik državnega zaklada Shaw s Pennsylvania železnico glede gradnje nove |ne\vyorške i>oŠte na zemljišču imenovan«- železnice poleg novega velikan-! škrga kolodvora na zapadnej strani 'mesta. Tozadevna jjosvetovanjp, so se .-šila tokom zadnjih osemnajst mesecev, toda šele nedavno je železnica sklonila sprejeti ponudbo.
Vlada bode plačala ime nova ne j železnici za zemljišče $1,000.085. Stav-bišče se razprostira 415 čevljev na I zapadnej strani S. Ave. med 31. in 32.
........ Z gradnjo nove pošte bodo
kmalo pričeli.
~ Washington, 2S. junija. Vse zapre-ike ,vsled kterih bi bio zaključenje zasedanja kongre-a nemogoče, so sedaj odstranjene, samo ako bode hotel tudi senat delovati tako, kakor zastopniška zbornica. Predlog proti I><>-narc aii i živil je sedaj odstranjen, ker je prišlo pri konferenčnem odse-fcu do s]x»razuma. Tudi predk»g za uravnavo železniških tovornih cen ne bode delal v nadalje kakih zaprek. Glede jmiIjedelskega proračuna so se zbor: i i«'ni ko iferentje i/javili, da bodo zadovoljni /- onim, kar ukrene senat o pregledovanju mesnih ikonserv. da pa mora biti na vladinih etiketah
in da mora stroške inšpekcije nositi vlada.
Kazun rešitve nekterih konferenčnih iniforil o>tane le še naturalizaeij-f-ki i>rr;llo'_r, kteri je v natu že rešen. Poten juide na vrsto še par proračunih i>redloL"ov. kteri bodo rešeni brez ,m>ebnih j*o1 ežkoc. kakor hitro pride do > or;)/nma glede prvih predlogov.
v a :i ( ;ir je danes odredil, kaj -<■ m<.i-a rešiti in kaj ostane nerešeno
za prihodnje za-edauje kongresa. To bode sedaj spiročil senatu, kteri se mu mora mlati.
Padanje cen na borzi.
'/.<• par dni so cene na newyorškej J delniške j borzi zelo nestanovitne in včeraj so tako padle, da takega padalu ja še ni bilo od katastrofe v San Franciscu nadalje. Kljub temu pa javnosti še vedno ni znano, kaj je vzrok padanju cenam delnic. Značilno pri vsem tem je le, da linančna skupina krog Standard Oil Co. doss da j še ni odredila ničesar, da bi obvarovala svoje listine pred padanjem cen. Vse izgleda tako, kakor da želi ta finančna skupina, da postanejo kurzi nižji. Da se je gospodarski položaj Zj. držav poslabsal. ni opazili nikjer znakov, toda gospoda iz višje finance zna
0	tem boljše soditi.
Karantena v New Orleansu, La.
New Orleans, La., 28. jun. Zdravstveni odlwir države Louisiana je sklenil, da se morajo v nadalje tudi vojne ladij«*, ktere prihajajo iz krajev, ki so sumljivi radi rumene mrzlice, pod-vreči karantenskim določbam, kakor hitro pridejo k louisianskem obrežju. To velja za vse pdetje.
Vsled tega morata obe francoski križarki, kteri prideta semkaj pred
1	J. julijem, ostati v šestdnevnej karanteni. ker prihajata iz Cube. Tudi
i k ustju Mississippi ja došla mehikan-j [ska vojna šalupa Yucatan, na kterej so mornarični kadetje, mora v karanteno.
--o-
PROTI TRUSTU ZA LED.
Sodno postopanje v Philadelphiji.
Philadelphia, Pa., 28. jun. Pokrajinski pravd n i k Bell je danes naznanil, da je pripravil vse pdrebno za kazensko postopanje proti desetim tukajšnjim družbam za led. ktere so ustanovile trust, da zamorejo povišati ceno ledu,
I>«d so sedaj podražili za sto odstotkov. tako tla >o prebivalstvo neprestano pritožuje, tako, da bode sodno postopanje proti trustu opravičeno. —•
Požar na parniku American.
San Francisco, ('al., 28. jun. Na tukaj usidranem parniku American, ki
je last Pacific Mail Co. našli so včeraj ogenj v skladišču za premog. Gasilski parni k Arab je imel ves dan dovolj dela, da je preprečil razširitev požara. I'arnik bi moral v soboto odpluti, toda vsled ognja mora tukaj ostati.
Velik požar v Patersonu.
Včeraj rano zjutraj pričelo je v Patersonu N. J-, goreti skladišče lesa A. Hubbard Lumber Co. na Oregon in Gray St. Požar se je izredno hitro razširjal in velik del zaloge je zgorel. Radi vročine in dima je bilo gašenje zelo ovirano. Tudi par bližnjih hlevov z osmimi konji je zgorelo. Pri gašenju »ta bila dva gasilca nevarno ranjena. Požar je napravil za $50,000 škode.
Rodbinska žaloigra.
Buffalo, N. V., 28. jun. Fred llasš iz Clevelauda, O., je včeraj zvečer svojo od njega ločeno ženo ustrelil, njeno prijateljico Ido M. Elroyevo smrtno ranil in potem tudi sebe u-strelil. Haas jo bil zapravljive« in skrbel za svojo rodbino.
Smrt v olju.
Waterbury, Conn., 28. jun. Trije delavci American Braee Co. so se včeraj pri popravljanju bazena za petro-lje vsled plinov onesvestili in v petro-lju utonili.
Hlev, konji in avtomobili zgoreli.
Včeraj bo zgoreli hlevi milijonarja James Brodie Dukeja na zapadnej 66. ulici v New Yorku. Zgoreli so štirje konji, štiri kočije in dva velika avtomobila. Skupna škoda znaša $55.000. Gasile so tri sotnije gasilcev.
------_ii_n_ri i—11—■ -,--- - ■ - - »
Umor in samomor,
V Chieagu, 111., je Frank Horvat svoje j ženi, ktero je najpreje ostavil in ktera ga je hotela radi tega dati zapreti, pro rezal vrat. Napadel jo je v spanju v njenem stanovanju, v ktero je prišel neopaženo. Po izvršenem umoru je tudi sebi na isti način zadal smrtno rano.
Tudi ako je hiša, v kterej prebivate, fte tako majhna, je v njej vedno dovolj prostor* »a Sidro Pain Expeller proti rwmatizma, oslabelosti in druge bobni. Steklenice po 60 in 26 centov.
SMRT VSLED LAKOTE.
Skoro neverjetno je, da je nedavno umrl nek moški vsled lakote. Neverjetno, kajti povsodi vidimo nesmiselno nakopičevanje mesa in drugih jestvin, kar vse e znak splošnega blagostanja. Neprestano vidimo in Čujemo, kako postaja velika množina prebivalstva podvržena raznim želodčnim boleznim,, ktere nastanejo od prevelikega uživanja mesa. Celo otrokom se daje meso v %'elikih količinah in tako vzra-stejo s pokvarjenim prebavalnim sistemom, vsled česar so redni sužnji raznih pilul in drugih zdravil. Za vse to imamo pa samo jedno sredstvo, namreč Trinerjevo ameriško grenko vino, ktero je namenjeno vsem takim neprilikam, ktero hitro odstrani vzroke bolezni: zgoščevanje krvi in poslabšanje organov. Ono vedno podeli prebavalnim organom njih normalno delavnost in truplu naravno razpoloženje. Ako Vaše prebavljanje ni v redu, rabiti Trinerjevo ameriško grenko vino. Ono Vam podeli novo kri. V lekarnah. Jos, Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HL
Skušal je umoriti
vso rodbino.
BIVŠI PREMOGAR CHARLES D. DOUGHERTY JE SKUŠAL UMORITI ŽENO, HČER TER SVAKINJO.
Po končanem napadu je Dougherty izvršil samomor.
SRČNOST 17LETNE HČERKE.
Philadelphia, Pa., 20. junija. Bivši premogar Charles 1). Dougherty skušal je včeraj popoludne umoriti svojo ženo, hčer in svakinjo, nakar si je l>ognal štiri kroglje v glavo in obležal na mestu mrtev.
I »a so mati, hči in svakinja Še pri življenju, zahvaliti se je srčnosti in hladnokrvnosti 1 Tlet ne hčerke Sabine Dougherty. Ivo je Charles Dougherty večkrat ustrelil na svojo ženo in sva-u j n jo. ženino sestro, ne tla bi ko jo težko ranil, je njegova hči skočila proti njemu in mit skušala odvzeti revolver, medtem ko je dejala svojej materi in teti, naj bežita. Končno je I >ougherty nistrelil tudi na srčnega dekleta, ktera je dobila krogljo v trebuh, ne da bi bila nevarno ranjena. Iver je oče mislil, da je svojega otroka ustrelil, je ikončno tudi sebe pognal kroglje v glavo.
Gospa Morsejeva nevarna predsedniku?
"Washington, 28. jun. Tukaj so v hotelu Metropolitan aretovali gospo Irmo Morsejevo iz St. Louisa, da preiščejo njeno duševno stanje, ker je pismeno naprosila predsednika Roose-velta, naj jej pomaga dobiti dedščino po svojem, pred dvema leti umrlem možu. Ona trdi, da je žrtev zarote in da jo hočejo razni ljudje pripraviti ob dedščino v znesku več tisoč dolarjev. V Washington je prišla pred tremi tedni.
Morsejeva je bila dvakrat omožena. Od prvega moža se je ločila.
Ponarejalci denarja.
V Salt Lake, Utah, so zaprli E. Honka in Tom Rowleya, ker sta skušala razpečavati ponarejene bankovce. Pri njima so našli ponarejene petake in desetake v skupnem znesku $1000.
Panamski prekop.
"Washington, 28. jun. Zastopniška zltorniea je sprejela senatov predlog, vsled kterega se zgradi panamski prekop z dvigalnimi bazeni. Predlog mora podpisati le še predsednik, da postane zakon.
KRETANJE PAE.NIKOV. Dospeli m:
Pallanza 2S. junija iz Hamburga s
tiSO |K)tniki. Prinz Waldemar 2S. junija iz Hamburga.
Despeti imajo:
Ernv iz Trsta. Armenian iz Liverpoola. Virginia iz Trsta. Baltic iz Liverpoola. Bulgaria iz Hamburga. Amerika iz Hamburga. Tja Lorraine iz Havre. Lucania iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. Ivroonland iz Antwerpena. Slavonia iz Reke. Astoria iz Glasgowa. Bovic iz Liverpoola. Statendam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena.
Grosser Kurfuerst iz Bremena. Lueia iz Trsta.
Odpluli bo:
Vaderland 29. junija v Antwerpeai. Cedric 29. junija v Liverpool.
Odplali M«:
St. Louis 30. junija v Southampton. Etruria 30. jnnija v Liverpool. * Caledonia 30. junija v Glasgow. Graf Waldersee 30. junija v Hamburg.
La Gascogne 30. junija v Havre. Bordeaux 30. junija v Havre. Sofia Hohenberg 30. junija v Trst.
Nesporazum glede inšpekcije mesa.
ZASTOPNIŠKA ZBORNICA IN SENAT ŠE NISTA JEDINA GLEDE IMENOVANEGA VPRAŠANJA.
Tozadev stroške mora pokriti vlada. V prid varstva chicaških mesarjev.
ŽIVINOREJCI.
"Washington, 20. junija. S 103 proti 45 glasovom izjavila je zastopniška zbornica, da se strinja z zadržanjem svojih delegatov konferenčnega odseka. Radi tega je delegatom naročila, naj vztrajajo na svojem stališču glede ogledovanja mesa. To stališče je po-ueuoliko drugačno od onega senatove delegacije.
Zastopnik Wadsworth (X. Y.), kteri je predsednik komisije za gospodarski predlog in član ^conference, je i>o-poročal o tem vprašanju v imenu kon-ferentov. V vseh točkah je prišlo med zastopniško zbornico in senatom do sporazuma, samo glede ogledovanja mesa. obstoji še diferenca, in sieer z ozirom na jxykrit je tozadevnih troškov in datuma na konservali.
Wadsworth. ikteri je pristaš mesarjev, je prijxmwil, naj .-<e ne pristopi nazorom senata, kajti konserva ostane vedno dobra, dokler ni datirana. Datum bi pa ameriške j trgovini v inozemstvu škodoval. Stroške inšpekcije pa naj polk rije vlada. Le na ta način je baje mogoče čuvati tudi živinorejce pred velikimi zgubami.
Vesti iz Rusije. Odgovorno ministerstvo.
RADI VOJAŠKIH UPOROV BODE CAR UGODIL ZAHTEVI ' PARLAMENTA.
Po nasvetu bivšega prokuratorja sv. sinoda Pobjedonosceva bode imenoval odgovorno ministerstvo.
KAZEN PREOBRAŽENSKEGA POLKA.
Razne novosti
iz inozemstva,
IZREDNA VROČINA V ZAPADNEJ EVROPI. NA STOTINE SLUČAJEV SOLNČA-RICE V LONDONU.
Zakoni proti anarhistom. V Tarragoni na Španskem so ujeli Morale-sovega tovariša.
NEMŠKI KOLONI JALNI ŠKANDAL.
Difutski beguni
iz Rusije.
VSI DETENCIJSKI PROSTORI NA NASELNIŠKEM OTOKU ELLIS ISLANDU SO POLNI ŽIDOV.
Vsi so dovedli seboj velike rodbine. Smrad na otoku.
SIN AVSTRIJSKEGA PROFESORJA. -o--
Vsled marljivega preganjanja či-futov v Rusiji jeli so židovski beguni ikar trumoma prihajati v Ameriko, tako da so detencijski prostori na nasel-niškem otoku KLLs Islandu vedno polni. in da ves otok sedaj v vročini smrdi po umazanih Židih in česnu, kterega so prinesli seboj kot provijant. Samo v torek je moralo med 3500 došleei ostati na otoiku 47(i ruskih čifutov, da jiii zasliši in preišče inkvizicija. — ■Predno so včeraj izkrcali nove naseljence, bilo, je na otoku še 1400 naseljencev prejšnjih dni.
Ruski židje so dovedli seboj velike rodbine, kterih mnogo bodo poslali nazaj, od kjer so prišli.
Med drugimi na otoku pridržanimi naseljenci je tudi sin avstrijsikega profesorja Semperja iz Inomosta, kteri predava modro slo vje ali filozofijo na Tirolskem. Oni namerava iti v Mexico, da ' prouči'7 tamošnje srebrne rudnike. Prišel v medkrovju skoraj brez denarja. On ne izgleda "filozo-fično" in potrebuje najbrže znano tirolsko 11 podaljšan je", ktero se prične — kaikor znano — s 40. letom.
V sredo se je izkrcalo na otoku 2S00 naseljencev.
TORNADO V OKLAHOMI.
Razdejal je naselbino Tizewah..
Tizewah, Okla., 28. jun. Včeraj zvečer je razsajal tukaj izreden tornado, kteri je mestece skoraj popolnoma razdejal. Skoraj vse hiše so podrte in povsodi je videti razvaline. Ranjen ni bil nihče, ker so prebivalci pravočasno bežali v kleti. Polje je opustošeno in mnogo živine je poginilo.
Petrograd, 20. jun. Danes se naznanja, da se bodo morali vsi častniki preobraženskega polka zagovarjati pred vojnim sodiščem.
Jedina konservativna skupina poslancev dolenje zbornice naznanja, da bode odobrila načrt ustavnih demokratov glede agrarnega vprašanja, vštevši razlastovanje državnih, cerkvenih, dvornih iti zasebnih zemljišč.
Poljedelski minister Stieinski je izdelal svoj agrarni načrt, po kterem se vsa državna, ne pa dvorna zemljišča v evropske j Rusiji razdele med kmete.
Iz dežele prihajajo vesti o vedno večjem neredu. V Osovjeeu so se pripetili resni vojaški nemiri. Vas Osov-jec je postaja ob železnici Brest-Li-tovsk-Gajevo . i> reki Bobr na meji Poljske.
Štrajk tukajšnjih pekov je končan. Delavci so deloma zmagali.
Varšava, 20. jun. Brzojavna zveza s Petrogradom in Moskvo je pretrgana in prebivalstvo je v velikih skrbeh.
Danes bode tukaj vojno sodišče sodilo pet častnikov, dva narednika in 13 civilistov, ker so razširjali revolucionarne nauke med vojaštvom.
Petrograd. 28. jun. Boj parlamenta proti vladi v svrlio odslovitve Gore-mvkinovega kabineta, bode kmalo vspel, toda ne toliko vsled odločnega nastopa gosudarstvene dt|ne, kolikor radi vojaških namirov, kteri se vedno bolj razširjajo. Ko se je te dni preo-braženski polk uprl in ni hotel iti v Krasno je selo pri Petrovem dvorcu, je car sprevidel, da je od izjave voja štva v prid parlamenta do pravega upora, le še jeden korak.
Resolucije v prid parlamenta so sprejeli vsi trije bataljoni preobraženskega polka. toda. ko so jih obdali drugi vojaki, sta se dva bataljona zopet udala. Tretji pa, kteri je vztrajal na svojem stališču, moral je izročiti svoje orožje in sedaj so ga s šestimi Častniki zajedno poslali v Medvid pri Nižnjem Novgorodu, kjer bode vojake sodilo vojno sodišče.
Ustavni dembkratje so danes dopo-ludne zborovali in v dolenje j zbornici se zatrjuje, da se je vlada že posvetovala z vodji ustavnih demokratov v svrlio ustanovitve odgovornega mi-nistersta z Muromcevim kot minister-skim predsednikom.
Petrograd, 2S. jun. Bivši generalni prokurator svetega sinoda, Pobjedo-noscev, kteri obhaja danes GOletnico svojega državnega službovanja, je te dni carju svetoval, naj se ne upira ustanovitvi odgovornega ministerstva, ker to je najboljše sredstvo proti re-voluciji.
Vlada je proglasila v šestih mestih, vštevši Berdičev in Gomelj izjemno stanje. Povsodi se agitira za štrajk kmetskih delavcev z dobrim vspehom. V Altaraku in Tavričeskej pokrajini kmetje nočejo več delati, kar velja tudi o Tuli.
Petrograd. 28. jun. Strajkarsko gibanje se je razširilo tudi na mornarje, kteri delajo v vladinej tovarni smodnika v tukajšnjem mestu. Mornarji so priredili več zborovanj, kterim so prisostvovali tudi vojaki iz bližnjih posadk.
Glasom uradnih poročil o vojaškem uporu v Batumu na Kavkazu je razvidno, da so se upora udeležile štiri sotnije trdnjavskih topničarjev iii polk pijonirjev. Večina upornikov se je udala, ko so jih obkolili kozaki in drugi lojalni vojaki, drugim se je pa posrečilo prilastiti si puške, tako, da boj še vedno ni izključen. Upor se je pričel pri nekem prepovedanem shodu prve sotnije, kteremu so prisostvovali tudi razni revolucionarji.
Vojaštvo v Odesi se je docela pridružilo revolucijonarjem.
Madrid, 2S. jun. Po vsej zapadnej Evropi vlada že par dni neznosna vročina. V Londonu se je pripetilo že na stotine slučajev solnčarice in mnogo ljudi je izvršilo samomor vsled neznosne vročine. Še hujša vročina kakor v Angliji, vlada v Franciji in na Španskem.
Berolin, 20. jun. Poslanec Erzber-ger je v državnem zboru ostro napadel kolonijalno upravo in izjavil, da so v bojih z domačini v jugozapadnej Afriki Nemci redno tepeni. Denar in druge potrebščine, ktere so poslali iz Nemčije vojakom, niso prišli v Afriko, ker so vsa darila poneverili uradniki. Nove nemške puške in uniforme, ktere je vlada kupila za vojaštvo v Afriki, prodajajo sedaj prodajalci po južni Ameriki. V Kamenimi so nemški uradniki zgradili hiše za svoje maitrese z vladinim denarjem.
Madrid, 20. jun. Razne stranke poživljajo vlado, naj kakor hitro mogoče ustanovi zakon proti anarhistom. Blizo Tarragone so ujeli anarhista Chamorro, kteri je baje tovariš napadalca na kralja, anarhista Moralesa
Carigrad, 28. junija. Konflikt med Rumtcnsko in. Grško se je zelo poostril. Ekumenski patrijarh Joahim je predlagal svetemu sinodu, naj iz obči vse romunske ceitkvene občine > Maeedoniji, ki so se ustanovile lani s sultanovim dovoljenjem. Diploma tične zveze med obema državama si se pretrgale; vsi grški konzuli so od poklicani iz Runiunske.
Paris, 2S. junija. Pri razpravi o splošni vladni politiki je predlagal podpredsednik Jaures (socijalni de mo-krat), naj se v izboljšanje soeijal nih razmer odvzamejo kapitalistom tovarne in delavnice brez odškodnine potom razlastitve.
Berolin, 2S. junija. Vozove za l>ol-nike so vpeljali na pruskih železnicah. Vozovi so jako praktično urejeni in služijo -icer i'<ot navadni vozovi. Le v .-lučaju, da se ima peljati bolnik, -e voz zanj primerno preuredi. "\ anj se postavi mehka postelja, umivalnik z vsemi pripravami, vrč za vodo itd. Poleg tega se vozijo v vlaku posebej za to določeni uradniki, ki imajo v oskrbi oddelek za bolnike. Tudi na južni železnici bi ne škodovalo, ako bi se vpeljalo kaj taeega. Kolikokrat se namreč pripeti, da bolnik ne dobi niti svojega 'kupeja in da ga kratko-malo potlačijo med druge, kar pa ni v korist niti bolniku, niti drugim letnikom, še manj pa v čast železnici sami.
Požar v Patersonu.
V minolej noči zgorela jo hiša št. 500 Broadway v Patersonu, N. J., in tri v njej stanujoče rodbine so morale le v površnej obleki bežati, tr^co, da niso rešili drugo nego življenje. Skoda znaša $15.000.
Tekmovanje med brzoparniki La Provence in Deutschland.
Parnika La Provence od francoske parobrodne družbe in Deutschland od Hamburg - America Line sta včeraj zjutraj odplula v Evropo. Francoski paraik je odplul jedno uro za nemškim, toda kljub temu se pričakuje, da pride v Evropo preje, nego nemški. —-
Nesreča na železnici.
Pri Bellefontain, O., je vlak povozil in razdejal voz, v kterem so se vozili John Burke in njegova žena z otrokom. Vsi trije so smrtno ranjeni.
BRo si namenjen
• ' ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St, New York, N. Y, ker tu bodeS najpošteneje in najbolje postreže n. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh inaitnih parobrodnih druib
VABILO NA NAROČBO!
Skoro bode minola prva polovica leta, in ob tej priliki vabimo zavedne rojake v naročbo 'GLAS NARODA'. List velja do koncem leta $1.50, ali za četrt leta 75c.
Vse one rojake-naročnike pa, kterim je potekla naročnina, prosimo, da nam isto čim preje blagovole ponoviti.
'GLAS NARODA' je prvi in v isti-ni največji slovenski dnevnik, kteri se bavi z resnimi dnevnimi vprašanji, no pa z neumnostjo in otročarijo.
GLAS NARODA' je treba le nepristransko ceniti in pregledati, in vsakdo, ki ni strasten, mora priznati, da je na stališču časa in razmer. Zato pa nam ne kaže dajati lista ceneje. Osobje nas veliko velja in vse drugo tudi. Mi ne igramo 'va banque' — ČE GRE. GRE — ČE NE PA POJ-DEMO MI. kar se je že zgodilo in se utegne še zgoditi pri smešni umazani konkurenci. Kar je ceno. je gotovo za nič, o tem se lahko sleherni vsak da i in v vsaki kupčiji prepriča: debro stvar je pa treba plačati.
'GLAS NARODA' je dosegel nad 4000 naročnikov, in krog se še širi. in upamo, da se bode še bolj širil s pomočjo zavednih rojakov.
Naše geslo je bilo in ostane: vsakemu svoje!
Upravništvo 'GLAS NARODA'.
Iz Avstro-Ogrske. Proti Goluchowskemu.
NADALJNI NAPADI OGRSKE DELEGACIJE NA AVSTRO-OGR-SKEGA MINISTRA INOSTRANIH DEL.
Skupni finančni minister zagovarja GoLuchowskega.
OGRSKA
MORNARICA.
Dunaj, 20. junija. Pri včerajŠnjej >cji ogrske delegacije so sprejeli v<e predloge, naperjene proti ministru inostranih del Agenor GoIuehou-skeruU Napadi na ministra, trozvezo in Nemčijo jx>stajajo čedalje hujši. Včeraj j«; Goluehowskega zagovarjal tiananč-ni minister Burjan, kteri ne ume ma-djarskega jc/.ika. Toda on je govoril nemim ušesom in delegacija je Golu-ehows.iemu izrekla jednoulasno nezaupnico. Si- le potem je dovolila proračun za skupno ino>trano ministerstvo.
Dunaj, 20. junija. Pri včerajŠnjej seji ogrske deleiracije zahteval je jeden govornikov, da se ustanovi samostojna vojna mornarica. Kapitan i.as/.lo izjavil je v imenu mornarične oblasti, da je ta zahteva povsem neizvedljiva.
V ogrskem državnem zboru je predložil ministerski predsednik državni proračun za leto 1000, ki izkazuje l.U^t!.U77.1^7 kron rednih izdatkov in 1,125,424.7S0 kron rodniii dohodkov, potemtakem je preostanka 38,747,602 kron. Pri izrednem prometu pa je 3S,745,030 kron primanjkljaja, tako da znaša ikoneni preostanek le 2;>72 kron. V splošnem so se dohodki zadnjih dveh let pomnožili za 44 milijonov. Za odškodnino k orožnim vajam poklicanim rezervistom se je postavilo v proračun 1,300,000 kron. kar je zbornica z navdušenjem pozdravila.
Denarje v staro domovino
pošiljam«:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri tek vaot&k. Doma te nakazan« vsot« popolnoma izplačaj« bre* vinarja «4bitka.
Kaie ienarne poiiljatve izplačuj« c.kr. poitni kranilni ara* t 11. i« 12.
u«k.
Denarje nam poslati j« majpriliž-a«j« do $25.00 v joto vini r pripor«i«-um ali refiitrovanem plima, v«Čj« auk« pa Domestic Fcatal Meaey Order ali pa Hew Terk luk Draft
FEAHK lAEiim, 189 Sreeawick Street, *ew Terk. 17iS St. Olaii St., OlevelaaA, Okle.

"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev v Ameriki.
4J*ednik:	Editor
ZMAGOSLAV VALTAVEC. l**nik:	Publisher
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City-
i a. leto velja list za Ameriko . . . $3.00
« pol 1-ta............. 1.50
•a Evropo, za vse irto.......4.50
44 " pol leta.......2.50
" ** četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve ^ ____ Številki. _
"GLAS NARODA .xhaja vsaki dan iz-vzerisi nedelj in praznikov.
•'GLAS NAWOOA»»
("Voice ot thu People")
totaued evei-y day, except ii jndays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do de»et vrstic se plača 3C centov.
Dopisi brez podpira in osobnosti se
ae natisnejo.
Denur naj se blagovoli pošiljat; po Wooiiy Order.
Tri spremembi kraja naročnikov orosimo, da se nam tudi prejšnje bivaliv ie n^i;ani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam nakedUe l&^lcv ^
"Gina Naroda" ■«00 GieenwicI? Street. Ncv/ York Citv.
Položaj v San Fran= ciscu.
Kmalo po razdejanju mesta San Francisco smo v Glasu Naroda" na tem mestu povdarjali, da v imenovano mesto ni svetovati hoditi delavcem.
Pri tem smo se sklicevali na skušnje iz Chieaga po tedanjem požaru, ko je tamkaj nastala splošna brezposelnost in beda, radi cesar so se vršile velike delavske demonstracije.
Hitreje, nego smo pričakovali, se je tudi v San Frane-iscu uresničilo ono, kar srno pričakovali, kajti tamkaj vlada sedaj ravno tako, kakor nekdaj v t'hieagu, brezposelnost in beda. — Med tamošnjimi delavci je že opažati gibanje v prid javnih demonstracij.
Glasom raznih poročil iz Caiifornije je sedaj kacih 25,000 delavcev pri gradnji novega San Francisca, dočim je večina delavcev še vedno, kakor preje, brez dela. Podjetniki so pa /a gradnjo novih hiš najeli tuje delu v<-<\ ne pa domačih, in tako so im-portirali na tisoče tujih delavcev, ka-j tore -i- nastanili v posebnih barakah. Na ta način so delavci od njih odvisni. er v mestu ni dobiti stanovanj.
Za sedaj grade le trgovinska poslopja, ne pa stanovanjskih hiš in ta-;<■ bmlo prebivalci prisiljeni zgraditi -e ver koč, da bodo zamog i kje stanovali saj tekom zime. SDo tedaj zamo-fcjo prebiti še v šotorih. Stavbeni delavci, kteri dobivajo še precej do-bro pt;i<"<i, si zamorejo tu pa tam še <rrai>!iti stanovanje, t oil a navadni dninarji ter tisoče žensk in otm'k ne morejo dobiti stanovanj. Podjetniki in železniške drn&be bodo v kratkem dobavili cenejše delavce v San Fran-eist-o, ker si t >e naveličali plačevati dninarjem po 72.50 na dan. l)a se bo to zgodilo, je naravno samoumevno, toda tudi neorganizovani delavci bodo 1 m-: ji 1 j s časom nezadovoljni, zlasti še radi tega, ker se delitev podpor vrši skrajno pristranski.
Ko smo rojakom odsvetovali hoditi v San Francisco, se torej nismo motili.
Zapravljanje kongresa
Ko je pied jed ni tu desetletjem zve-zini ko;Un , /.a dobo dveh let iz« i al imli,|.ii:So <i..larj« v, je vsakdo pri-jel.za glavo. Pokojni voditelj zastop-■ni.ik«. z i u nice, lie« d, se je pa protestom ljudstva opravičil s klasičnim izre.o :n: "Nič ne de, saj srno iju«l-
V tem sin i-! ti je na- kongres «>d te-daj naprej vidno gosj»odaril in "mili-jardni kongivs" ^e je -premeni! v
kom sedanjega zasedanja kongresa dovolilo J«* ljudsko zastopstvo ogromno *voi 11 >o0 milijonov dolarjev, oziroma 1H7 milijonov dolarjev več nego leta JSH.i. datira vno je morala tedaj pokriti ve.ike vojne izdatke.
Tako nesmiselno zapravljanje pa tudi pri najbogatejšem ljudstvu na svetu ne more ostati brez osodepolnih posledic. Za sedaj čutijo ljudje le še posredno posledice imenovanega zločinskega finančnega gosjx*darstva, ker pridejo milijarde, ktere izmečejo senatorji in zastopniki skozi onka indi-rektnim potom v obliki carine in davkov, zojjet nazaj. Ako bode pa zvezi-aii proračun v dosedanjej meri nadaljeval in ako se končno jx»veča o«l letnih dveh na iri milijarde, in ako ko-tnečno sk.ene ljudstvo moč trustov premagati in carino znižati, potem bode morala vlada iskati novih davč-mili virov, ako ne bode hotela poslovati z večnim deficitom in se vedno bolj zadolževati.
Da z naraščanjem ljudstva tudi ljudski izdatki vedno naraščajo, je naravno iti samoumevno, toda da se podvoji, medtem ko je število prebivalstva narastlo za petino, ali k večjem za Četrtino, je vendarle preveč iu uprav nesmiselno.
Zaista je sedaj že skrajni čas, da se stori konec nesmiselnemu zapravljanju ljudskega denarja. Vsak kongresni kandidat naj se pri prihodnjih volitvah svečano zaveže pred svojimi volilci, da botle vedno odločno nastopal proti plenitvi zvezinega zaklada, kajti washingtonska zapravljivost za-tnore postati epidemična in se končno razširi na . lade posameznih držav iu uprave mest.
Pogoj za dobro spanje
je razen zračne spalnice in rane, lah-Eke večerje še tudi naslednje: pij veliko vode in dihaj mnogo čistega zraka. Okna ni treba popolnoma zastirati. temveč je bolje se navaditi na svetlobo. Neumno se je bati nočnega zraika. Zrak, ki je v zaprtih in zatem-melih sobah, je vsekakor mnogo Skod-Jjivejši kot zrak od zunaj.
Operacija slepega črevesa.
V seji pariške medicinske akademij0 Je povedal sloveči (kirurg profesor Dieulgfov, da se izvrši mnogo operacij slepiča, ko niti ni vnetja slepila, temveč le bolezen " typhlocolitis", ki je zelo slična vnetju* slepiča. Seveda .se z lahko operacijo bolezen 11 typhlocolitis" ne odpravi, zato je priporočal natančno diagnoso, preden se «i>erira.
• - - x?r~T
l
Kralj Edward se preveč debeli.
Odkar je angleški kralj Ivi ward nezmožen, da bi se sprehajal, postaja ta^ ko debel, da je pričelo zdravnike skrbeti, kako bi ustavili nenadno debelost. Svetovali so mu torej, naj prične jahati; v resnici zasede fkralj Edward konja vsako jutro in odide na sprehod v spremstvu princa Wale-škega. To mu vsaj deloma zastavlja debelost.	>
Iz Hrvatske.
V Zagrebu, 14, junija.
Nova naša vlada, ki službeno sicer -e ni proglašena,-je napravila na javnost jK>vsem dober vtiak. Zelo težak je bil problem sestaviti novo vlado v tako nestalnih razmerah, ko nima niti ena stranka sama na sebi večine, in je torej odprta pot samo kompromisom. Poleg tega je pa bilo tudi veliko Število kompetentov za mesta od de 1 n i h predstojnikov.
In kar je najbolj značilno: zelo živahno se je brigal za to, kake osobe bodo zasedle vladna mesta — dr. Frank.
On in njegova stranka od svojega začetka naglašajo, in to je bistveni del strankinega programa, da je njim vse jed no, kakšni ljudje da pridejo na vlado, dokler obstoji sedanje nagotibeno razmerje. Oni bodo votlih napram vsaki vladi, naj bo<lo sestavljena iz kakoršnihkoli osob, svojo radikalno, načelno politiko, dokler ne bode izvojevana popolna neodvisnost Hrvatske.
A sedaj je lazil dr. Frank okoli rezolueijonaških poslancev ter vsakemu priporočal kot predlog svoje stranke, naj se za oddelnega predstojnika imenuje dosedanji banski vetnik I. Mallin, češ, da ima njegova stranka v tega moža zaupanje, da ji ne bode na vladi nasproten. To meše-tarenje je priznal sam dr. Frank v Hrvatskem Pravu''. R tem je raz-krinlkana njegova "radikalnost" za bodočnost, kakor tudi za pro-šlost.
Na zunaj napram narodu se silno napadajo oni, ki se trudijo, da dosežejo v sedanjem državnopravnem položaju za narod čim največ koristi in ki pri tem ne zasledujejo politike "radikalne" pasivnosti ali utopije, a sam dr. Frank pa evo hoče, da bi bil tudi kot "največji radikalec" v najboljših odnožajih z osobami, ki imajo vladno krmilo v rokah, in to v interesu svoje stranke.
Končno se je našel iz vseh teh raznih spletk najsrečnejši izhod; za se-daj v prehodni dobi, dokler se razmere ne ikonsoldnjejo, dokler se ne oži-votvorijo vse ustavne reforme in po novem volilnenrredu ne izvedejo nove volitve, naj ne vstopi nobeden izmed sedanjih rezolueijonaških poslancev v vlado.
In tako so izbrani ljudje, ki niso prononsirani niti na tej niti na onej strani, marveč se odlikujejo samo s svojim pozitivnim znanjem in s svojim povsem neodvisnim položajem.
Ko bi kdo pred dvema mesecema objavil imena te nove vlade: Nikolič, Badaj, Roje, bi vsakdo mislil, da je to nemogoče in vsakdo bi podkakoval radosti. A sedaj, ko se je to uresničilo, iko zares uživamo vse bi a god are svobodnega zraka, ko se ne smejo pleniti časopisi in zabranjevati shodi, je toliiko Itjudi, ki so Se nezadovoljni z razvojem stvari in bi hoteli, da se
preko noči zgode čudeži. Ban Peja-čevič je docela odvisen od koalicije in ne sme brez njene volje ničesar storiti. Dobro je označil njegov sedanji položaj g. Supilo v svojem kandidatskem govoru v Glini. Rekel je: Ban Pejačevič bi bil, ako bi sedaj odstopil, če bi ga namreč krona pustila pasti, zapustil o sebi še bolj slab spomin nego Khuen-Hedervž.ry, sedaj pa ima on jedino ambicijo, da ta spomin izbriše in se rehabilitujje. Preje so bili okolo njega in so ga vodili slabi ljudje, sedaj ga je koalicija obdala z dobrimi svetovalci, ki bodo pazili na to, da se !k njemu nikdar več ne vtihotapijo protinarodni elementi. V Avstriji, kakor tudi na Ogrskem vlada kompromisno, prehodno minister-stvo. In tako je tudi lahko slaba, vsled dolgega absolutizma izmučena Hrvatska povsem zadovoljna s takim provizorijem.
* * *
Kraalo, nekako 25. in 20. t. m. bodo naknadne volitve v 7 okrajih, kjer sta bila izvoljena ali i>o dva ali pa se je kteri madjaron odpovedal mandatu, ko se je stranka razšla. Koalicija je postavila v štirih okrajih svoje kandidate, ki bodo vsi prodrli. Ti so: dr. Lorkovič. predsednik ljudske napredne stranke (Valpovo), Fran Supilo (Glina), dr. Roje, bodoči sekeij-ski načelnik za nauk (Belovar), in dr. Banjavčič (Koprivnica). Izme«l teh razvijajo (klerikalci samo proti Lorkoviču hudo agitacijo. I)r. Lorko-vi>" je kandidiral v Valpovu pri glavnih volitvah, a madjaroni, ki so vedeli. kako močan je v tem okraju, s., postavili proti njemu grofa G. Normana, ki ima tu velikanska posestva. Sam > ta je mogel z največjo ]>omočjo oblasti, denarja in raznih nasilstev prodreti proti Lorkoviču, vendar pa samo z malo večino. Sedaj se je grof Normanu odpovedal mandatu, in bilo je takoj vsakemu jasno, da postavi tam koalicija zojtet za svojega kandidata dr. Lorkoviču. No, klerikalci iz Djakova in Os.jeka so ]K>bosniIi jeze, ko so zvedeli, da bi mogel na ta način biti izvoljen dr. Lorkovič brez protikandidata, zato so najH'li vse svoje sile, ker sami ne morejo prodreti s svojim izrazitim protikandidatom, da kandidira odvetnik iz Osjekr dr. Neumnim, ki je zopet ravnatelj druzega ve.ikega graščinskega posestva v Valpovu grofa K. Normanna, brata grofa Gustava. In že se je za tega začela agitacija kot koalicijskega kandidata. Včeraj je koalicija proglasila za ofi-eijalnega kandidata dr. Lorkoviča in je pričakovati, da se dr. Neuman postavi za protikandidata. Pojavi pa se morda za kandidata kteri klerikalec ter bode boj hud. Val po vaški okraj je vsled dolgotrajnega dela organizo-van v naprednem duhu.
Čast in hvala doktorju Leonardu Landesu!
V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljugejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalma pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain View, C al.; Mat. Cambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivančič, 320 East Front St., Youngstown, Ohio.
DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street,	New York, N. Y.(
zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljuČah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronchialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, gib t, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las,.luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni.
Rojaki Slovenci! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevariL Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov:
DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York.
Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop.
Slovensko katoliško
Q=
podp. društvo
svete Barbare

Stanka.
Spisal Rado Murnik.
"Bila je sosedova hčerka", mi je pripovedoval moj znanec Vinko, "divotno in mak) divje dekletce s pravilnimi potezami na bledem, skoraj fantovskem obrazu, s sivimi očmi in črnimi vekami. Absolviral sem takrat tretji razred normalke, ona pa prvega. Navzlic temu je bila Stanka voditeljica najinim igram in jaz sem se slepo pokoril vsem njenim ukazom.
Običajno ni prišla k nam sikozi vrata, temveč skozi kuhinjsko okno. Z obloka je skočila na staro zofo in na tla; jaz tudi nisem bil mevža in sem plea al in skakal povsod zvesto za njo. Polagoma se je pokazala na zofi široka luknja, ker sva se vselej tako dolgo ujčkala na bridko vzdih-ujočih vzmetih, doikler naju ni dobra teta z zapeljivimi besedami izvabila venkaj na ribez.
Moja teta ni bila konservativna kakor druge Evine potomke. Nad vse je ljubila izpremeno. Vsaj enkrat na leto je dala pohištvo dri^gače razpostaviti po sobah, najmanj ena vrata zazidati in zato otvoriti dvoje drugih in taiko dalje z brezprimemo graeijo. Stric se je v takih kritičnih dneh prvega razreda z odliko godrnjaje skrival v Kobilarjevi gostiiniei, midva s Stanko pa, rešena vsakega pustega nadzorstva, sva vsa srečna doprina-šala čine baladne hrabrosti in kaj kmalo zaslovela po vsem mestecu, ker sva delala ikratkočasno zgago, koderkoli sva le mogla in kadar sva količkaj utegnila.
Prišel je čas prijetnih počitnic. Teta je hodila vsa zamišljena po sobah, včasi pa tiho sedela v kotu in premišljevala. Bližali so se kritični dnevi. Stric je mrmral, da seda kakor fcoklja na jajcih in da bode bržkone kmalo izvalila kakšna nova vrata ali kaj podobnega. In prav je imel mož. Teta je izvalila v svojem nezapopad-nem fantaziranju tri imenitna jajca: nova vrata v obečLnici, novo okno v spalnici in odstranitev stare zofe is kuhinje. To pa sva midva s Stanko izvedela prepozno. Ko sva torej deževnega poletnega jutra skočila hitro drug za dragim dkozi kuhinjsko okno, nisva dospela na zofo,	v velik
_I.........-..i-.:.:-,_
čeber s pomijami. Od strahu nama ni liotel noben glas iz grla; na vso srečo pa sta gledali vsaj najini glavi iz umazanega valovja. Stric naju je zapazil, nama rešit življenje in dal vsakemu krej>ko klofuto. Zaradi simetrije sva pričakovala enakega darila od tete. Gospa pa je bila vsa giujena, da sva ušla preranemu grobu in pozabila zau^nu-e.
Na vrtu je bilo nekaj vinske trte. Pridno sva hodila otipavat grozdne jagode; teta namreč je nama rekla, da dozore takrat, kadar bodo mehke. Ker nama je to trajalo predolgo, sva jim pomagala s prsti. Nekega lepega popoldne sva p.ezala po ovijačah in videla strica počivajočega na ka-najiejii. Mož je sladko spaval, ka-:!-:©r sva sklepala iz gromkega smrčanja. Na njegoven obrazu so imele muhe javen shod. Takoj sva sklenila s Stanko, da preženeva te sitne mrčese, ki bi utegnili strica motiti v spanju.
Dolgo nisva mogla najti nobenega orodja, pripravnega najini človekoljubni nameri. Naposled nama je bila sreča vendarle mila. Konec vrta sva dobila staro metlo v sodu deževnice in jo otrkala ob deblu. Zlezla sva zopet k oknu. Grde muhe so še vedno zborovale na stricovem obrazu. Zastokal je; revež si v spanju ni mogel pomagat i.
"Vinko, zdajle storiva dobro delo", je dejafa Stanka tiho. "Morebiti nama kupi potem sladkih bonbonov !''
Dobro delo je bilo kmalo izvršeno. Stanka je potegnila parkrat z metlo nad glavo spečega in razgnala dobro obiskani shod. Toda tedaj je zahre-ščalo, lestva se je ulomila pod njo, u-mazana metla ji je padla iz roik, ljubemu stricu na obraz in beli telovnik. —
No, bonbonov nisva dobila nobenih. Stanko je poslal po odgonui domov, mene pa klečat.
Nekaj dni sva živela ločena. Drugo nedeljo pa so se domenili gospoda za izlet k Svetemu Roku. Midva s Stanko sva dobila amnestijo in sva bila tudi povabljena.
Takrat sem se trdno namenil, da bodem do izleta prav prav priden. V nedeljo zjutraj sem stal na pručici ob oknu. Na konopec sem si bil privezal veliko bučo in jo spustil skozi okno, da je nihala ob zidu kakor nihalo velike stenske ure. Tedaj sem zagledal gospoda sodnika, tki je šel iz čitalnice v cerkev. Na glavi je imel lep cilinder, ki se je prelestno svetil v jutranjem solncu. Da bi gospod ne butil ž njim ob mojo bučo, sem jo potegnil višje.
" Saprlot", sem si mislil, "kaj bi bilo, če bi zdajle moja buča padla na gospoda sodnika!"
Komaj me je obletela ta nevarna misel, že mi je vrvica res izmuznila iz rok in zlodjeva buča je padla naravnost na dični cilinder, naravnost v črno v pravem pomenu besede. Cilinder, harmoniki brez sape podoben, se je trkljal za bučo po bregu, sodnik oa je strmel za njim ves trd, kakor bi ga bila zadela strela z jasnega neba. Več nisem videl, ker sem se hitro skril pod posteljo. Kmalo sem slišal vne-bovpijoči sopran svoje preljube tete in tolažilni glas prizadetega gospoda. Rekel je teti, da je vesel, ker buča ni bila bomba; še prosil je za-me. Zakaj to sta takoj dognala, da sem nevidni hudodelniik jaz. Huje kakor nesrečna buča cilinder je zadela kazen mene. Prepisati sem moral iz berila "Das Loch im Aermel'\
Na izlet sem pa vendarle smel, menda zato, ker so se bali, da bi doma ne skuhal kaj po^bno imenitnega. Po kosilu smo se odpeljali v več kočijah. Ko smo opravili v cerkvi svojo pobožnost, smo sedli na prostornem gostilniškem vrtu za mize. Kmalo se je razvila živahna zabava.
Početkoma sem se držal lepo nepremično kakor iz lesa. Ko pa sem zapazil, da je odšla Stanka na travnik, sam jo v kratkem potegnil za njo. Trgala je rožice, pisane in bele.
_
"Me imaš kaj rada?" sem jo vprašal po dolgi, dolgi ločitvi.
4' Prinesi mi sladkorja!'' "Če mi poveš, Stanka!"
"Prej nič. Pojdi!"
Od tihotapil sem se v kuhinjo. Povedal sem ikrčmarici, kakšno nesrečo sem doživel z bučo pod sodnikovim cilindrom in da mi zaradi tega stric in teta ne da.-ta nič jesti; pri|K>ročil sem se za par kosov sladkorja. (Jostilniča-l-ica ni ime.«a trdega srca in me je usli-šala. Vesel sem nesel darilce Stanki in jti vprašal:
"Ali boš ti moja gospa, kadar bom velik
"Kaj pa boš, kadar boš velik?" se mi jt umaknila previdno in zamišljeno n/.iva-la sladkor.
Pijakar!'' sem ji odgovoril navdušeno in ponosno.
Sedeti na vzvišenem mestu, kaditi viržinke, pokati z bičem, voziti se križema ]>o mestu in jh» kmetih, ki-bati na vse šole: to je bil takrat moj ideal!
Stanki pa žalibog ni prav nič im-poniral moj izvoljeni jnvklie. "Moj mož mora biti vse kaj druzega!" je rekla odločno.
"Kaj pa?" sem vzkliknil užaljen in jezen.
"Tak, ki bonbone prodaja pa torte!"
" Vidiš, 'Stanka, zdaj bom pa nalašč tak!" sem jo zbadal. "Najlepše torte se bom učil delati! Najboljše bonbone bom imel na prodaj in največje piškote. Ampak oženil se bom z drugo, ne pa s teboj, da veš, ha ha!"
Stanka je bržkone presneto obžalovala svojo ineprevidnost. Ni pa hotela pokazati, kako hudo ji je pri srcu ; šla sva narazen.
Odslej sem se v tetini ikulhinji vestno pripravljal na prihodnji poklic. Hotel sem postati največji slaščičar na svetu, samo da bi se bolj jezila Stanka. Tri dni sem pomagal teti ob ognjišču. Ko pa je četrti dan preštela ubite skletle in krožnike, so se ji smilile žrtve mojega pogubonosnega prakticiramja, in svetovala mi je, naj bom le rajši voamik.
No, jaz nisem dosegel dostojanstva fijakarskega, sladkosneda Stanka pa tudi ni dobila nobenega slaščičarja za moža", je konča Vinko. "Poročila se je s slavnim kancelistom, jaT; pa sem postal obskuren tovarnar."
za Z]ed!n]ene države Severne Amerike,
Sedež; Forest City, Pa.
tiEkoeporirano dne 3». januarju I902 -v državi Renrutvl* - ■ rtr.
-0-0--
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZAL AR, ml., Box 547, For«»t Oi*y, Wm< Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon'Ram, I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City. Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 637, Forest Olty,
r jk <
NADZORNIKI:
JOHN DRASLER, Box 28, Forest Cityt ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas W Va FRANK SUNK, P. 0., Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR:
KAROL ZALAR. Box 28, Forest City, Pa JOHN SKODLAR, P. 0., Forest City, .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa
0ityDpLW *** " POialiai0 L tajniku:	Telbaa, P. O 1» S«7, fnig)
Društveno flasilo je "GLA« NARODA".
ZDBž IS crlEI
jeilini zaščitni zdravstveni zavod te«r« i
lmvna za
Pritlikavci.
O pritlikavem rodil Pigmejerv sta pisala že Homer in Herodot, a Evropejcem so 'bili P krme j i do zadnjega časa neznani. Ta rod živi v pragoz-din države Kongo v osrednji Afriki. Nedavno je angleški potovaleč po A-friki, polkovnik James Harrrison, privede! iz sturijskih pragozdov na Kongu malo družbo teh pritlikavcev v Evropo. To se mu je posrečilo le slučajno. Nekega dne je iztrgal trabcem iz rok pigmajskega dečka, ki je znal ara-bsiko, ter je vodil potem Evropejec skozi nepregledne pragozde k svojim. Harrison je potem pregovoril nektere pritlikavce, da so šli ž njim v Evropo. Ker je ta pritlikavi rod izpostavljen večnemu zalezovanju in preganjanju močnejših sosedov, se brani z zastrupljenimi pšieami. Pripravljanje strupa je njihova tajnost, a kogar zadene taka pšiea, je izgubljen. Njihovo življenje je jako čudno. Žene si napravljajo vsaiko jutro novo "obleko", to je spredi in zadi si pri vežejo butaro zelenega »vejevja. Moški se ženijo s sedmim ali osmim letom. Redko kteri Pigmej doseže starost 40 let.
O morilcu avstrijske cesarice.
Londonska "Pall' Mall Gazette" piše o morilcu avstrijske cesarice Elizabete, da je še vedno zloben in nevaren. Luccheni je naravnost nepoboljšljiv in zato divja zver. Nedavno je poizkusil umoriti ravnatelja kaznilnice. Iz škatlje za sardine je napravil nekako bodal ce. Ko je pregledovali ravnatelj ječe, je sko&I Luocheni nanj in ga hotel zabostL Neki paz-
Slovensko-Hrvatski narod v Ameriki.
ROJAKI SLOVENCI:—
To zdravišče opazilo je, da neki nesramni individuji vse bolj in bolj navaljujejo na naš siromašni delavski narod, hvaleč se brezobrazno in laž-njivo s svojim tobožnjim iskustvom in znam ostjo v novinali, ktere oglase za-morete vsaki dan citati. Tem nesramnežem ni svrha naa narod zdraviti, marveč njih cilj je, izsesati ga, kakor pijavke, a kadar vidijo, da so ga o/.eli do zadnjega centa, ne marajo več za njega. Dakako tudi vsakomur garantirajo za popolno ozdravljenje s pretvezo, da mu ves denar povrnejo, ako ga ne ozdravijo. To pa žalibog nikakor resnično ni, kajti kalkor hitro uvidijo, da je nemogoče še kaj izvabiti, prepuste ti takozvani "Samaritani" v volč-jej koži takega siromaka nemilost ni usodi njegove bo-leznb vsled česar marsikdo svoje poverenje z lastnim življenjem plača. Da se pa tem ljudem še bolj posreči naš delavski narod o njih trditvah uveriti, prestavljajo razne medicinske Iknjige iz nemškega in francoskega na slovenski jezik, samo da ložje ubogega delavca v svoje kremplje vjamejo, ter se pri tem še nesramno trditi upajo, da so te knjige oni sami napisali, dasiravno so vsebino njihovih knjig odvzeli knjigam svet-s&ih učenjakov, ter se na ta način s tujim znanjem lišpajo in slepijo naš narod.
SLOVENCI! Zatoraj vas opozarja to zdravišče, čuvajte se takih malovrednežev, dokler je čas, ker drugače bodete to pozneje brit ko obžalovali. NE DOPUSTITE Z VAŠIM ZDRAVJEM TRGOVATI, KAKOR TRGOVEC S SVOJIM BLAGOM, ker na ta način bodete zgubili le svoj težko prislužen denar, a zdravja pa vendar zadobili ne bodete.
ROJAKI! Ako kedo izmed vas boluje in ima željo zopet popolno in temeljito se ozdraviti, naj ne gre k tujcu, ker SAMO NAŠ ČLOVEK ZAMORE BITI PRIJATELJ SVOJEMU NARODU TER MU V NEVOLJI POMAGATI KOT IZKUŠEN ZDRAVNIK IN DOBER SVETOVALEC. — Take_ ljudi pa zamorete najti samo na SLOVENSKO-HRVATKEM ZPRA-VTŠČU, ker le oni so pripravljeni za svojega rojaka vse potrebno ukreniti, samo da ga privedejo do popolnega zdravja.
Vsak človek ima prosto voljo, ter mu prosto stoji, obrniti set kamor hoče. Da se vam pa krivica ne godi, imate tukaj SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠČE, kjer zamorete z mirno vestjo in popolnim zaupanjem pomoči zaprositi in v kratkem se bodete sami prepričali, da je le tukaj zaščit, pomoč in obzirnost najti mogoče. To zdravišče pod ravna-I teljstvom slavnoznanega zdravnika dr. J. E. THOMPSON-a vsakemu, kte-rega v svoje zdravljenje sprejme, za popolno ozdravljenje jamči, nasprotno pa takih ljudi, kteri imajo neozdravljivo bolezen, v sveje zdravljenje ne sprejema^
Na tem zdravišču zdravijo se vse akutne zastarele in nove, notranje in kožne, kakor tudi vse TAJNE možke in ženske bolezni; tudi vsem onim, ktere drugi zdravniki niso ozdraviti zamogZi, ali pa so jih še "bolj pokvarili, se to zdravišče najtopljeje priporoča, ker na tem zdravišču bodo, če je še količkaj mogoče, zaželjemo pomoč zadobili.
Za rojake, kteri se hočejo osobno na tem zdravišču zglasiti, so uradne ure ob delavnikih od 9. zjutraj do 5. popoludne. od nedeljah in praznikih pa od 21. predpoldne do 3. popoldne.
Vsi drugi pa, kteri želijo na tem zdravišču se zdraviti pustiti, semkaj priti jima pa mogoče ni, naj svojo bolezen v materinskem jeziku v pismu natanko opišejo, ter naj pisma naslovijo na spodaj navedeni naslov:
Slovensko-Hrvatsko Zdravišče DR. J. H. THOM PSON.
334 W. 2Qth. St.
NEW YORK.
nik jo potegnil Luechenija proč. Obsodili so ga v lOdnevni podzemeljski zapor. Ivo je dostal kazen in so ga odvedli v njegovo navadno ječo, je rrtkel: "Zdaj je dobro. Zdelo se mi je, da sem pijan." Luccheni je zdaj star 20 let.
POZDRAV.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake in znance sirom Amerike, posebno one v Middle Branch, Ohio,
New York, 27. rožnika, 190G.
Anton Novijan.
NAZNANILO IN POZDRAV.
S tem naznanjam vsem mojim prijateljem in znancem, da sem se zopet povrnil iz starega kraja po šestmeseč-nej odsotnosti.	•
Pozdravljam pri vstopu v svobodno zemljo vse,, zlasti pa rojake iz Conemaiugh, Pa., in okolice, kamor sem ee zopet povrnil.
i	Pfjk. '
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, 0.
Izdelovalec kranjskih iu nemških
HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanje in popra vi j en je harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene trivrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdeluijem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri-vrstnim je od $45 do $80.
Delo dobe izdelovalci dog
in izurjeni delovodja.
MAX FLEISCHER, 258 Grofe Street, (30 jan)	Memphis, Tenm.
— m ti* n> 11» m m 11» 11» m m
_____
Katol. Jednota.
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
svojo obdolži tev labko dokaže pred sodiščem ter poziva častnika, naj ga takoj tožita.
Srbski kralj Peter namerava sedaj,
ko je doseženo z Angleško sporazum-ljenje, obiskati razne evropske dvore. Ako se sklene srbsko - avstrijska trgovska pogodba, pride kralj najprvo
na Dunaj.
Tajna pogodba med Avstrijo in Grško? Dunajski lis*i javljajo iz Rima. da je revija "Courier des Balkans7' priobčila nastopno vest: Meseca decembra 3003 je bala na Dunaju podpisana tajna pogodba med Avstrijo in Grško. Izvirnika te pogodbe se hranila nr< Dunaju in v Atenah ter sta s<>podpisana od grofa Goluchowskega. Besedilo pogodbe je nastopno: Av-sti'o-Ogrska priznava upliv Grške do reke Skurobi jkmI Draeem, oziroma vi-la.jet Janinski in del vilajeta Mona-stirskega in priznava do omenjene meje pravice grškega naroda. Od druge strani se Grška obvezuje, da prizna avstrijski upliv po vilajetu Ska-derskem ter v vsej Macedoniji do pristanišča Solunskega. Tajna pogodba ostane v veljavi tudi za slučaj, da se spremeni status quo na Balkanu, oziroma da pride do kršenja turškega ee-sarstva. V tem zadnjem zadnjem slučaju se obvezujeta obe državi, da si bosta medsebojno pomagali.
URADNIK.::
Predsednik: MIHAEL SUNlfi, 421 7th St., Calnmet, Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Bo* 281, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: ANTON GERZI£T, 306 Pine St. Hibbing, Mini
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZONRNIKI:
FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
IVAN KERZISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich.
J08IP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph'« Hospital, Chicago, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov uj dru«« listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BliOZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOl Ž K Box 105, Ely Minu., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zi> s t • pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
\ ^e pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj ne pošiljajo na predsednika j>orott:e<ra odbora: JAHOB ZABLTKOV.EC, 4824 BI a rk berry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki seske pritožba
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA*
na Zdolali smrtno-nevarno ranjen in jt drugi dan, previden s svetimi zakramenti umrl. Takrat so Gomjepo-ham-ani zapretili, da hočejo rajnega maščevati. naj njim pride v roke bodisi star ali mlad Zdolan. To grožnjo so izvršili na Trojiško nedeljo. Posestnik Janez Babe iz Zdolj je šel s svojima dvema oženjenima sinoma in s svojim zetom na Trojiško nedeljo popoldne v Zgornjo Pohanco radi neki- živinske k ujm-i je. Ker je bil prodajalce v bližnji pivnici, so sli vsi štirje tja. Že tam so fantje proti tem Štirim možem zabavljali. Med tem zabavljanjem se je Janez odlot-il od svojih sinov ter se podal sam misijonsko pesem povajor, proti domu. V ponedeljek zjutraj pa sta domov se vračajoči sin in zet, ki sta prenočila pri bratu oziroma svaku, našla očeta ubitega in oropanega pri hramu nekega Franca Krošelj, ki se je pri komisiji, ki se je vršila v ponedeljek na licu mesta zelo sumljivo obnašal. Zandarji so odpeljali osem fantov v Brežice, med temi Franca Petan, ki je imel vso krvavo obleko. To je dokaz, da je on izvršil ali vsaj pripomogel zagroženemu maščevanju s tako ostudnim za-vratnim napadom, ki je tem grši, ker ni bil nobeden Bahčevih v zvezi z u-morom Jožefa Petan pred dvema leti na Zdolah.
Zopet nesreča na železnici. Dne 13. junija ponoči se je v Trbovljah zgodila železniška nesreča. Sprevodniku Feliksu Vizjaku je pri pripenjanju vlakov nevarno poškodovalo levo roko na rami. Revež je oče osmih otrok. Nesreča se je zgodila, ker se je vlak premaknil, pre d no je ponesrečeni prišel izpod vozov. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Zdravniki pravijo, da mu morda roke ne bo treba odrezati.
KOROŠKE NOVICE.
Na Velikem Kleku je vihar, kakor-šnega smo sploh početkom junija na Koroškem občutili tudi kar se tiče mraza, poškodoval nadvojvoda Ivana kočo na Adlersruhe, kteri je odnesel pločevinasto streho.
HRVATSKE NOVICE.
Nove intrige grofa Khuena Heder-
varyja. V Nuštaru so se grof Khuen Hedervary, dr. Nikola Tomašič in L. Chavrak sešli. "Hrvatska" piše, da so v Zagrebu razširjene govorice, da bo novi kurz trajal le tri dni meseca, in da se potem nekaj zgodi, kar Hrvatska še ni doživela. "Hrvatska" meni. da je to skoro gotovo prazno govoričenje, a opreznost je kljub temu na mestu.
Brat ubil brata. Na dan sv. Treh kraljev je v Medvidju v Dalmaciji ustrelil paša Serič svojega brata Andreja, s kterim je živel v dolgoletnem sovraštvu. Te dni je bil Pašal obsojen radi uboja v šestletno ječo. Državni pravdnik se je pritožil radi prenizke kazni.
Arbanaški jezik v zadarskih gimnazijah bo uveden vsled odloka nauč-nega ministerstva od začetka prihodnjega šolskega leta kot neobligaten predmet.
BALKANSKE NOVICE.
Dobava srbskih topov. Belgrad, 12. junija Časnikar Jakšie je obelodanil članek, v kterem dolži polkovnika Ka-sidolca in Vlaiča, da sta se dala kot člana artilerijske komisije podkupiti >d francoske tvrdke. Jakšie pravi, da
ški ter poučujejo le Angležinje v angleškem jeziku. Sedaj je na tej univerzi 160 dijakinj, največ iz Albanije, Tigrisa, Egipta, Španije, Romunske in Bolgarije.
NA PRODAJ.
Lepo posestvo v Pudob št. 4, pošta Stari trg pri Rakeku, se takoj proda. Posestvo obstoji iz dvo- oziroma tri-nadstropne hiše, v kteri je že nad 50 let dobro obiskovana gostilna. Poleg hiše je veliki obokani hlev, kovačija kolarnicr. in več svinjakov, naprej lepi sadni vrt s 00 sadnimi drevesi in jeden obzidan vrt za zelenjad. K temu pripadajo še tri velike njive, štiri dele jelovega gozda in precej občinskega gozda, kteri bode razdeljen v par letih. Vse to, kakor tudi obrtniško orodje in gostilniški koncesija z ti-Itravo vred stane $4o00 ali pa 22,000 kron. Natančnosti se zve pri:
Ivan Gregorka, 523 Jefferson St., Little Falls, N. Y.
(28-23—0)
Izdelovalci dog dobe delo!
i*išite v angleškem ali nemškem jeziku:
CHAS. 0. WE IN AR, Room 20 Theatre.BTd'g., Houston, Texas.
POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG.
Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe za francoske doge in za doge za kadi. Posodimo tudi potrebni denar za izdelovanje dog. Ako imate doge na prodaj, pišite nam, nasi pogoji so ugodni. FRIEDLAENDEB, & OLIVEN CO., Shreveport. La.	P. O. Bex 602
Alojzij Cešark
59 Union Ave., Brooklyn, N. Y
Pošilja
denarje v staro domovino
najceneje in najhitreje.
Preskrbuje parobrodne listke, (šiikarte) za razne prekomorske črte.	^
V zalogi ima veliko število zabavnih in poduči j i v i h knjig.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
DROBNOSTI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 12. junija so se odpeljali / ju/ne^a kolodvora v Ljubljani \ Ameriko Štirje Slovenci in en Hrvat, dni' KI. jun. pa U0 Slovencev in 40 Hrvatov.
Po tržaško. Dne 13. junija ponoči >m> tatovi izvršili v skladišču Viktorije I'anholzerjeve v 1'rcdilnih ulicah v Ljubljani predrzen vlom.. Vzeli so na C ira jž.arj»'vem dvorišču lestev, jo pristavili na zid poleg skladišča, prišli na ta način i>o zidu na streho, potem pa odtrgali na strehi pri oknu mrežo in sli skozi to v skladišče. Tam so ]0 stotov te/ko wertheimeric© vrgli s stojala na tla, potem pa z železnimi drogi in sekirami vrata toliko nalo-mili, da so prišli z roko do spodnjega predala in i/, njega vzeli precejšnjo evoto drobiža. Zlatnino in druge vrednosti so vse popustili. Po končanem d»du so tatovi j K) pil i iz sodčka, ki je bil v skladišču, vse vino, kar pa niso mogli použiti, so pa polili in potem zopet odšli.
Žrtev alkohola. Dne 13. jun. zjutraj »o našli v travi poleg Zelene jame mrtvega delavca v tovarni za lep Matevža Gradiška. Na lice mesta poklicani policijski zdravnik dr. Illner je konštatoval. da je Gradišek umrl radi preveč zaužite pijače. Dognali so, da je navedenec včeraj res ves dan popival, zvečer pa ostal v travi. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
PRIMORSKE NOVICE.
Izpred sodnije v Gorici. Radi težke
telesne poškodbe je bil obsojen 25 let stari A. Božič iz Dolenj na dva meseca težke ječe. — Na šest mesecev težki; ječe je bil obsojen 341etni Jos. Jacob iz Vileša v Furlaniji, ker se je pregrešil nad tremi deklicami v starosti 4 do 8 let.
Stražnik napadalec. Pred nekaj meseci je streljal v Trstu 311etni državni policijski stražnik Viktor Denipoti na svojega hišnega gospodarja, realč-nega profesorja Budinicha, ker mu ta ni "dovolil, da bi še en dan smel ostati v stanovanju. Sedaj je sodnijsko postopanje proti Denipotiju ustavljeno, ker so zdravniki izjavili, da Denipoti v trenotku atentata ni bil pri zdravi
pameti.	^ I
Osem zabojev žita je padlo v tržaški luki na 311etnega delavca Josipa Nanuta, da so ga težko ranjenega v bolnico prepeljali.
Hitra smrt. V Trstu se je zlatar in draguljar Josip Ratistič zgrudil in v par minutah umrl. Zadel ga je mrtvo-
ud. —	i
Nenraven starec. TOletni hišnik Ce-lestin Biagini v Trstu je uganjal dva _ meseca nenravnosti z nekim otrokom. Sodišče ga je obsodilo v 14dnevni za-
P°r*	v , I
Zopet vlom v Trstu. Po daljšem od-
moru imajo v Trstu zopet vlom. To pot so tatovi vlomili v blagajno, a so dobili le 500 K, ker trgovca vsak večer večje svote oddasta v banko. Ta vlom je 32. v Trstu in kaže, da vse tatinske družbe, ki sokrive teh vlomov, že vedno nimajo pod ključem.
Štajerske novice.
ZavTaten napad in umor v Zgornji Pohanci v brežiškem okraju. Pred dvema letoma je bil neki Jože Petan Is Zgornje Pohance pri nekem tepe ž u <
RAZNOTEROSTI.
Sicilijanci za Nasija. Knsacijsko
sodišče je zavrglo ugovor bivšega italijanskega ministra tatu Nasija proti njegovi obsodbi. Odlok je zelo razburil Sicilijance. A' Trepaniju. kjer je bil izvoljen Nasi za poslanca, so zaprli vse trgovine in razobesili črne zastave. Zaprli so plinove zveze. Velika množica je korakala s petjem (iari-baldijeve in Nasi je ve himne pred mestno hišo. kjer so ube«;le«ra Nasija laviii župan in občinski svetniki. Občinski svet je sklenil, da odstopi. So-cijalno-demokraska glasila napapajo razsodbo kasaeijskega sodišča. — Iz Trapanija poročajo: Občinski svet v Trapaniju je sklenil, da se z ozirom na poulične nemire postavi Nasiju spomenik.
Rodbinska drama. V Toplicah (Češko) je 2Sletna kočijaževa žena Te-reza Vrana zadavila svoje tri otroke ]h> 2, 7 in 11 let stare, nato pa se obesila.
Odmevi madridskega atentata ali nemška kolegi j alnost. Španska policija je aretovala v Bilbao poročevalca za " Insbrueker Naehrichten" dr. Oskarja Buchnerja, ker ga je ovadil poročevalec "Neue Freie Presse", da se je najbrže udeležil atentata na kralja. Šele po posredovanju avstrijskega vojnega ministerstva so dr. Buchnerja izpustili.
Nov svetnik. Papež je proglasil v navzočnosti 6000 povabljenih vernikov v cerkvi sv. Petra Bonaventuro Barcelonskega za svetnika.
Mednarodni sleparji. Pred pariškimi porotniki je bilo nedavno obsojenih 12 pustolovcev raznih narodnosti, ki so dogovorno sleparili več let na ta način, da so bili zavarovani pri raznih družbah proti nezgodam, potem pa se je sedaj eden. sedaj drugi dal nalašč povoziti toliko, da je dobil odškodnino, ki so si jo potem razdelili. Kadar je voz ali tramvaj kteiega njih ranil, sta bila takoj vsaj dva iz sleparske družbe pri roki za priči. Tako sta dobila dva med njimi v dveh letih 15,000 frankov zavarovalnine za dobljene rane. Končno so jim prišli le na sled ter so vseh 12 zaprli. | Zakaj je ifipetost med avstrijskim cesarjem in belgijskim kraljem? Ko je prišel belgijski kralj Leopold k pogrebu svojega zeta, prestolonaslednika Rudolfa na Dunaj, je dal ponoči poklicati k sebi ministra zunanjih zadev grofa Kalnokyja, češ, da mu mora sporočiti nujno stvar. Minister 'se je zelo čudil, kaj hoče kralj ponoči v času žalosti. Še bolj pa se je začudil, ko mu je kralj Leopold rekel: '' Dragi grof, poklical sem vas, da vas prosim, da se toplo zavzamete za to, naj bi se zanaprej kongoške akcije notirale na dunajski borzi." — Ko je
cesar zvedel, kake misli so vodile bel-
i .. 1
gijskega vladarja k pogrebu moža svoje hčere, je kralja v dno srca za-mrzel.
Cerkev iz stekla gradi neki mladi umetnik v Io\vi v Ameriki. Celo poslopje bo iz steklenih okvirov, v ktere se vdelajo velikanske debele šipe iz neprozornega stekla, a vendar bo dohajalo skozi steklo toliko svetlobe, da ne bo treba oken. Obenem gradijo že tudi nove hotele s steklenimi stenami.
| Osivelost las. Ravnatelj Pasteurje-vega zavoda v Parizu je dognal da so celice, imenovane kromofagi, ki razjedajo korenine las, da lasje končno izgube svojo prvotno barvo ter posive. Proti temu bi se dalo pomagati po njegovem prepričanju, ako se s temperaturo 60 stopinj kromofagi zamore — le na ta način se zabrani osivelost, obenem pa hi taka temperatura odpravila tudi — lase.
I Ženska univerza v Carigradu. V
Carigradu je ženska univerza, na kteri je bilo dosedaj promoviranih že 422 dijakinj. Sistem je popolnoma angle-
BRATOM
Slovencem in Hrvatom
naznanjam, da imam na prodaj izvrstna domača naravna vina lastnega pridelka po jako nizkej ceni. Staro belo ali Črno vino po 40c., Claret 40c. s posodo vred. Pri manjših naroČilih od 50 galon se mora plaCati $2 za posodo. Z naročilom se naj dopošlje polovica zneska naprej, druga polovica se pa plača pri sprejemu vina.
Za obilna naročila se toplo priporoča
Frank Stefanlch,
posestnik vinogradov Box 34 R. R. No. 7 Fresno, CaL

iiiamniiBiiiiiniifcii,
dfaurife,
llfelrfilll
NAZNANILO. _
Rojakom' Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora.	~_;
Moj SAL.OON se nahaja pod it. 409 W. Michigan St.,
in je samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideS iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni.
Zahvaljujoč se za vso aosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-komu najboljšo postrežbo zago tavljam.
S spoštovanjemj
JOSIP SCHARABON,
409:w. Michigan St., f DULUTH, MINN.
IDULUi

J
Pozor! Slovenci Pozor! reSALON«'
SEmodtmim kogljlžčmi.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno.
Postreiba točna in izborita.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar
164 Si. Čuta Avt* ttieap, III*
POZOR ROJAKI!
Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. E. C. COLLINS'Medical Institute,
ker ou jo ed i ni, kateremu jo vsaka bolezen popolnoma in Inmeljito znana ter edini more v ros-niči garantirati za popolno ozdravljenje vsako bolezni, kakor: boleznina phifcih, prsih, želodcu, crevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v prlu, nosu, plavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehkijenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmati-zem, Riht, trganje in bolečine v križu, rokah, notrah. lecliih in boku. zlato žiln f hemoroide), grižo ali pre
liv, nečisto m pokvarjeno kri, otekle noge in Ulo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja), Šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, iišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobol j, neredno mesečno či srenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d. kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor
tudi vse tiljue spolne bolezni llioske ill Ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popol-noma tajno.)
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo ,,Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.)
O resnici se lahko vsak preprira ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov.
Aat. Klapčlč,
Box 183. Harberton. O.
Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins J	New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem
Slavni doktor Collins Al. I.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni
navodilu porabil in se popolnoma	i11 n niazulj se mu več
ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat Zahvaljujem.
Z vsem spoštovanjem
Jakob Zasrar, Box 131, Delagua, Colo.
ne izpusti. Sedaj je isto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume, Box S7, Forest City, Pa.
XjltOl"! j VOjSllii! zakaj da bolujete in trpite? Vse vašo bolezni, trplonja in slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku ---natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
140 W. 34th St.,
New York, N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne.
NAZNANILO.
Rojakom v Forest City, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. JOSIP ZALASJA mL, P. 0. Box 547.
Dotienik ima pravico pobirati na- i ročnino za list in oglase ter pošilja zanesljivo denarje v staro domovino po našem posredovanju.
V zalogi ima veliko število raznih slovenskih knjig.
Uradoe ure: vsak dan od 6. do zvečer razun nedelj in praznikov v pisarni občeznanega hotela g. Martina Muliiča, Forest City, Pa.
Uredništvo in npravnistro.
"Glas Naroda."
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
Najbolja mazila za lase.
"CRESCENT", edino, po zdravnikih preaknšeno in priporočeno sredstvo, ki okrepčuje lasišče, odstranjuje luske in prhaj, preprečuje izpadavanje las in pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih osobah, kakor tudi rast brk in brade in daje ženskim lasem lep blesk in prijeten duh. Velika škatlja $2.00, tri velike škatlje $5.00.
LAPUHOVO OLJE (Klettenwur-zeloel), pristno, fino, obče znano in priljubljeno sredstvo zoper izpadanje las in za pospeševanje rasti las, brk in brade. Steklenica $1.25.
MEDENA VODA, odpravi pred vsem luskine in prhuto na glavi. Steklenica $1.15.
LORBERJEVO OLJE, staroslavno, neprekošeno sredstvo za okrepčanje lasnih korenin. Steklenica $1.15.
ROŽMARINOVA VODA, radi svojega prijetnejša duha pri ženskah najbolj priljubljena lasna voda. Priporoča se zlasti ženskam, da jo rabijo pri umivanju glave. Daje lasem lep blesek in prijeten vonj. Steklenica $1.25.
MAZILO ZA BRKE IN BRADO,
nedosežno in najzanesljivejše sredstvo za rast brk in brade. Cena $1.25.
CRESCENT LASNA VODA, pri-'prosto, pa izvrstno krepilno in jačilno sredstvo za lase. Steklenica $1.10.
Mazila proti vsakovrstnim mozoljem in kožnim mrčesom, dobra sredstva proti bradavicam, ozeblinam, potenju nog, solnčnim pikam, kurjim očesom itd. Steklenice po $1.05.
Čitajte mojo knjižico: "Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase." Velja lOe. Odjemalci jo dobijo zastonj. Denar poiljite po Money Order.
F. PRANK, 83rd 8t, New York, H. T.
A Kdor hoče denarja
ški zavod. Dobra, prava in cena zdravila. Slovenski zdravnik, ^^ ki ima evropejako in ameriško zdravniško prakso.
aj	IN i humbug!
Vsak bolnik se lahko prepriča, da so zdravila napravljena za vsako bolezen po sebej in natančno po zdravnikovem pred-pisu. Kecepti so vsakemu bolniku vpogled. Zdravimo vse plučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, sploh vse notra-m nje in zunanje bolezni in vse tajne moške in ženske bolezni. J W	Ordina^ijske ure so vsaki dan od zjutraj do ti zvečer,
•	^^ ob sredah od 9 zjutraj do fc zvečer in ob nedeljah od i»zjutraj
do 1 uri popoludne.
THE WORLDS MEDICAL INSTITUTE.
38 EAST 7th STREET, NEW YORK.
^"lipum^juiiiiigpiJi.ijgiu I uiyiuii!|g||jiii,!ggiiiiii!f||! unpunuflumiinpi..—-' |	»iy'"i.pp	qjp-
Telefon 2034.
Frank Petkovšek
214-218 Market Street, Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
^SALOOIN, ^
v kterem vedno toči sreže pivo, dobra Tina 111 whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALNIC1 ima vedno sveže groce-rlje po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino lelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.
maa^ I JiiyiAi.nrifliiK .ma;,. .....»Ž-..............■.a,, ^, ^ ^
A
-
4 i H
1
2
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski
SALOON
V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST
To je prva in jedina, slovenska gostilna v tukajšnjem mestu.
Rojake postrežem z iz borno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kami.
Pogovorite se z menoj labko po domače; telefon štev. 2213—M Iowa Ttone.
Obeevalni jezik: slovensko, hrvat dko, slovaško ali nemško.
Za mnogobrojen obisk se cenj. ru jakom toplo priporoča
Anton Flori, hwtoiik gostilne.

Kdor rojakov želi dr. Thompeono-to knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", jo dobi brezplačno, ako M pri njsuL
NARAVNA	1
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro Črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6U do 70 ct.
galon s po«=odo vred. fzvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj ilihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg na* ročnrtci dopošliejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St, Sao Francisco, CaL
NAZNANILO. Rojakom ▼ Johnstownu, Pa., in ok« lici priporočamo našega zastopnika g, Fran Gabrenja, 519V2 Power Stree* Johnstown, Pa.'
' Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami še toč let T knpČijskej zvezi.
Upravni!tro "Glasa Naroda".

Znojiičevega Marka božja pot.
(Nadaljevanje.)
"Oh ti Turinček, ti si še stari! Vse je drugo, drugače!" je vzdihoval u-bofi-i fant.
Par ur pozneje je sedel, kakor je bil vodno vajen, doli v bregu pod staro hruško-drobnieo, sredi svoje nino-gobrojne črede, in podpiral glavo s komolcema, ter mislil in mislil — teko in počasi, — saj drugače ni mogel, drugače ni znal.
Nekaj čudnega mu je rojilo po možganih, — Spominjal se je pravljice, ki mu jo je bila večkrat pripovedovala. -e kot malemu otroku, j>red leti umrla teta. Pravila je o menihu, ki je bil .mJ iz samostana in se izgubil v gozdu in je tam slišal jx-ti čudno ptico, poslušal in poslušal je krasne glasove in ves zamaknjen sedel na starem štoru. Ko je ptica prenehala, je v-^tal — zdelo se mu je, da je petje trajalo komaj par minut, — in se je vrnil proti domu, proti samostanu, ki ga je tudi kmalu našel,
A tam ira nilif-e več ni sjioznal. Pripovedovali so mu. da je minulo že tri- , sto let, odkar >e je bi! izgubil menih, ' ki mu je bilo ime, kakor njemu. In le- — vse je bilo drugače v onem sa- i n.ostanu! Druui bratj<\ drugi višji, drugi običaji. Prosil je, da ga vedejo v cerkev pred altar. Tam je pokleknil I pred j>odobo matere božje — ta je ! bila še vedno i>ta, kakor pred tristo j leti — in molil gorečo molitev, potem I pa se j. /;TuJil in drugega ul bilo <> njem. lHLTo — prah in pepel; a bel; golobi.- je zletel skozi okno vun iz zi- t dovja proti jasnemu nebu.
Ta pravljica mu je blodila ]>o glavi, ! L)a, da, tako je bilo sedaj ž njim. Od j doma je ušel, matere ni ubogal, izgubil se je, te or_i!i-e so tra zajx'ljale, in kriv* prerok — oh — oh, sedaj je pa ] /e dolgo, dolgo, odkar so bili njegovi j na tem domu, — sedaj je on, kakor! ti»ti menili. Mati so umrli, — bratovi in sestre ni, tuji ljudje gospodarijo I tukaj, mnogo se je izprcmenilo, kra- j vice so druge, ovni drugačni, — hru- j ška je starejša j»ostala, sušilnico so i prestavili, in vm', vse se je kolikor to- I liko p red mu a čilo. Celo Turin. Turin- [ ček! A pes, ki se ga je bil hitro pri- | vadil, je položil svojo kodrasto glavo I na njegova kolena in mu prijazno zrl t \ lice. "Ali, Turin, ti me še poznaš!"
je vzdihttil Marko. t Pa sedaj -a je še nekaj drugega
"lvaj, ko bi se tudi jaz naenkrat izpremenil — v prah in peivel?"
Groza ga je obšla. Prijemal se je za kolena in meča. za glavo in rameni, v-e je bilo v starem dobrem stanu.
Pri tem preiskovanju je zadel zopet ob orglice v žepu, in vsa žalost, vsa bolest mu ni mogla zabraniti, da jih ni izvlekel ter>. jel veselo orglati tja v jasen, miren dan.
Tako se ga je kmalu lotila dobra
Ko je pa opoldne gnal domov in je potem sredi tujih ljudi sedel pri kosilu, ga je sj»et prijela žalost in ž njo vred M rab. kdaj, ob kteri priliki se bo izpremenil — v prah in pepel.
Govoril ni z nikomer, in drugim domačim se t udi ni vredno zdelo ogovarjati ga, saj so ga imeli vsi za topega, blaznega, ki se je od bogvekodi pritepel. In malo drugačni so bili res ti ljudje, kakor oni, ki so bili še včeraj na Markovem domu. Tudi ti so besede malo drugače zavijali, opravljeni so bili vsi v domačo prteno, deloma j sukneno obleko, in platno, ki so ga imeli na M-bi, je bilo mnogo bolj de-belo in sirovo, nego ono, ki so ga bili ; pridelovali doma pred — sto leti, ta-1 ko je mislil Marko; zakaj najmanje . sto let je moralo minuti, odkar je bil : 011 š«'l odtod. Tudi jed je bila druga; j tu so imeli ovsenjak, ki ga niso pred sto leti, ko Marko še ni bil šel na božjo ]Mit na Skaručno. nič kaj čislali ali hvalili na Znoj i lah. Edino, kar je bilo staro, enako, kakor nekdaj, to je bilo krmenje živine; ravno tako so ravnali s krmami, ravno tako z ovcami, kakor pred sto leti, in mleko in ! maslo, ki so ga kuhali in, sir, ki so \ ga napravljali. to jo bilo Še vse enako, i
Marko je prebil ves teden na Zno-jilah. Prve dni se je 'še nekolikokrat j zjokal iu tudi še parkrat povprašal j dolgega Martina, ali prav ničesar ne : ve o Petra, o Marici, o Jožefu, in ko | je ta nejevoljno od majeva), je povesil j naš fant glavo, in žalostno opravljal ; naprej svoj posel. Stari gospodar se j ni brigal zanj, vesel je bil, da ima ( hlapca zastonj pri hiši, drugim pa j itak ni misel ni prišlo, zmeniti se kaj več za pritepenea.
Čer tri dni se je zdelo Marku, da je od nekdaj tako bilo na Znojilah. Seveda ga je v četriek nekaj neprijetno zbudilo iz tega prepričanja. Na paši se mu je bila ovca izgubila, ko je bil preveč zamišljen v svoje orglice, in ko se je brez nje vrnil domov, ga je dolgi Martin, ki je bil očetu za drobnico odgovoren, neusmiljeno pretepel.
To se Marku pred sto leti ni nikdar bilo v tako obili meri zgodilo, in zato
je dejal — da je vedno slabše na svetu. —
Takoj pa mu je prišel zopet v misli tisti mladenič, ki se mu je, zapeljanemu po krivem preroku, tako slabo godilo na svetu. Vzel je torej vse udarce kot nekaj zasluženega, neobhodnega. in dasi je kričal, kakor bi ga iz kože drl, vendar ni čutil v srcu, da se mu godi kaka krivica. " Zaslužil si, sedaj pa tipi!" mu je dejala vest.
In v soboto zvečer, pa v nedeljo zjutraj, — tedaj je bilo šele čudno!
Gospodar Znojilec je velel po večerji Martinu: "Fant naj gre s teboj zjutraj k maši."
"Ne. oče," je dejal Martin, "jaz pojdem, "jaz pojdem ob desetih."
Staremu to ni bilo nič kaj prav, ker je Martin potem rad obsedel v krčmi, ako je šel dopoldne v cerkev.
"Naj gre pa s hlapcem! Ti pa glej, da l*.š opoldne doma!" je godrnjal stari.
Marka pa je ta vest grozno pretresla. Z doma se je videla prijazna cerkev na nizkem holmu, ravno tako kakor pred sto leti, toda kadar jo je ugledal, ga je prešinil neznan strah: spominjal se je vedno in vselej ob tem pogledu onega nesrečnega meniha, ki je ptico poslušal, in ki je potem v cerkvi nam ali razpal v prali in pepel. —
Do sedaj so mu je izvzemši. da je bil enkrat tepen, ves teden dobro godila. torej tu ni bilo več nevarnosti, da bo naenkrat po njem; toda kaj bo v cerkvi ?
Zato tudi ni rekel niti "da", niti "ne", ampak zaril se je nad hlevom prav v zadnjem kolu pod postrešjem glolxiko v seno. s trdnim namenom, da ga nihče ne najde, in da ne pojde v cerkev. Hlapec ga je klical na vse z'gO'.ln.], večkrat in glasne, toda zaman — odšel je torej brez njega.
Tudi dopoldne o Marku ni bilo ne duha ne sluha.
Tičal je še vedno v senu na hlevu v strahu, da ga kdo šiloma izvleče v cerkev in da se tam izpolni nad njim kazen, ki mu je bila gotovo namenjena. Zato tinli živine ni opravil. A i>kal Lra ni nihče, zakaj vsi so misilil, da je Šel ob desetih z Martinom, in da >e vrne ž njim. Očetova slutnja se je pa tudi glede Martina izpolnila: o{x>ldne ga ni bilo domov. Stari go-spodar se je grdo držal, hlaj>ec pa je preklinjal Marka, ker je moral živino opravljati.
IV.
Popoldne enkrat je Marko prilezel i/, svojega skrivališča, in nesreča je hotela, <la ga je hlapec koj zapazil.
"Kje si bil pri maši? In kdaj?" je za rohnel nad njim. Marko si ni upal ziniti.
"Nikjer nisi bil; saj se te same pleve drže. nireina ti lena! Čakaj, jaz ti pokažem!"
Rekši skoči pod kap po suh, na de-belem koncu odlomljen cepec, kakršnih je ležaio tam več za podom ter jame udrihati po dečku.
Ta je skakal in kričal in skoro bi bi! sedaj rajši videl, da se takoj iz-premeni — v prah in pepel.
Pa v tem trenutku je zgrabil nekdo h!a]>ca za vrat in ga zleknil v stran.
"Pusti fanta! Kaj ga pretepaš?"
Bil je Martin, ki je bil stopil vmes, in za njim je stal še drug, majhen, post aren možic s kratko pipico v ustih.
"V cerkev naj bi šel, nesnaga!" se je jezil hlapec ter hotel še enkrat zavihteti cepec nad onim.
"Beži stran!" je velel Martin.
Marko je tiščal roke na oči in vpil in jokal na ves glas.
"Fant, ali poznaš tega očeta?" je dejal Martin in }>okazal starega možica, ki je bil prišel ž njim, ter sedaj /. nekim tihim, skrivnim veseljem gledal ves prizor, kakor bi prav iz srca privoščil Marku to kazen.
Deček je potegni! z desnim in potem z levim rokavom preko solznih oči, ter pogledal starega.
"Boter, boter!" je vzkliknil na ves glas in padel na koleni.
"Sedaj pride — prah in pepel!" To je bila prva njegova misel.
A ker se to vendar ni zgoililo, je skočil kvišku in se oklenil starega moža.
"Boter, boter, vi ste še živi? Vse ilrugo je pomrlo!''
"I kaj pa je s teboj?" vpraša boter.
"Jaz, jaz sem — zaklet!" je vzdihoval fant.
"Menda si res ob pamet?" je dejal skrbno stari mož.
"Saj nikdar pameten ni bil!" je godrnjal hlapec.
A kmalu so se vendar sporazumeli.
Pa kako je prišel boter sem?
Martin je po končani deseti maši domov vračajoč se v istini zadel ob hišo, kjer, kakor pregovor pravi: Bog roko vun moli!" Ni si mogel kaj, da ni stopil noter, ter naročil polič vina. Nekaj ljudi je bilo že notri, in več jih je še prihajalo. Posebno oni, ki so bili prav od daleč doma, so se k repe al i tu s skledieo juhe in požir-kom vina, ter čakali popoldanskega
Vedno pri rokah.
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih |Qb in hrbtu. Ono ima 35Ietni rekord svojega vspeha. JL I JL Brez varnostne znamke ^^^ "sidro" ni pravo.
25 in 50 centov.
„ F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl Si.	New York.
krščanskega nauka. Da je bilo pa tudi bližnjih dovolj, kterim takega krep-čanja v krčmi trebalo ni, nam tudi treba praviti ni.
(Konec prihodnjič.)
BRZOPARNIKI
francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer:
V Ha vre :
La Lorraine.. 5. jul. " 10. " "
! La Touraine. .12. jul. ob 10. uri dop. La Bretagne.. 19. jul. oi> 10. uri dop. La Provence. .26. jul. ob 10. uri dop. La Lorraine. .2. avg. ob 10, uri dop. La Goscogne..9. avg. ob 10. uri dop.
V Bremen : Ivronprinz YTilhelm
3. julija ob 12.30 popoludne.
Ivaiser TYilbelm II.
17. julija opoldne. Kronprinz "Wilhelm
31. jul. ob 11. uri dopoldne. Ivaiser Wilhelm der Grosse
7. avgusta ob 10. uri dopoldne. Ivaiser "Wilhelm II.
21. avgusta ob G. uri zjutraj.
V	Hamburg :
Deutschland. .28. junija ob 9. uri dop. Deutschland. ,2G. jul. ob S. uri zjutr. Deutschland. .23. avg. ob 7. uri zjutr.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril.
--ooo---J —
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Amerieana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi:
Parniki Cunard-črte:
Slavonia.. .10. julija ob 10. uri dop.
Pannonia.........17. julija opoldne.
Carpathia........31. julija opoldne.
Parniki Austro-Americana-črte:
Sofia Hohenberg ..30. junija opoldne
Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka:
V	Antwerpen:
Vaderland ..30. jun. ob 10.30 dop. Kroonland. . .7. jul. ob 7. uri zjutraj.
Zeeland----14. jul. ob 10.30 dopoldne.
Rhynland. .21. jul. ob 10.30 dopoldne. Vaderland.28. jul. ob 10.30 dopoldne. Finland----4. avg. ob 3.30 popoldne.
V	Hamburg:
Or. Waldersee 30. jun. ob 11.30 dop. Amerika .... 5. jul. " 4. uri zj. Pennsylvania. .14. jul ob 11.30 dop. Aug. Victoria . .19. jul. ob 3.30 pop. Patricia. .28. jul. ob 10. uri dopoldne. Amerika. .2. avg. ob 3. uri popoldne. Bluecher. .9. avg. ob 9. uri dopoldne.
V	Rotterdam :
New Amsterdam. .4. jul. ob 4. uri zj. Statendam. .11. jul. ob 10. uri dop.
Rvndam..........18. julija opoldne.
Rotterdam____25. jul. ob 10. uri dop.
Potsdam.........1. avgusta opoldne.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vaa.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER 109 Greenwich St., New York City.
Spominjajte at ok ranih prilikah naia prakoriataa iniiba ar. Cirila lm Metoda t Ljnbljaal! Kal »oloii iu domu sa oltar I	(v
Cenik: knjig,
KATERE SE BOBE V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, 109 GREENWICH STREET, NEW YORK.
Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40c. Rodbina Polaneških, 3 zvezfki $2.50. Roparsko življenje, 20e. Rusko-japonska vojska, 5 zvezkov 50c. Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30e. Spisje, 15c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20e. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40e. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povestij, 20e. Štiri povesti, 20e. Tegethof, s avni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tiun Ling, morski razbojnik, 20e.
V	delu je rešitev, 20e. Venček pripovesti, 20e. '
V	gorskem zakotju, 20e. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20 c.
V	zarji mladosti, 20e. Zlata vas, 25c. Zmaj iz Bosne, 40c. Z ognjem in mečem. 7 zvezkov $2.50. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak
40e.
Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20e.
MOLTVEN1KI.
Dušna paša (spisal umrli škof Baraga), fino vezanje, zlata obreza $1.00, f rudeča obreza 75c. Jezus in Marija, vezana v slonovo kost $1.50, slon. kost z okraski $2.00. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. Ikost
$1.50, slon. kost z okraski $2.00. Mali duhovni zaklad, v pol usnje vez.,
zlata obreza SOc. Nebeške iskrice, platno zlata obreza, 60c.
Otroška pobožnost, platno, rudeča
obreza 25e. Premišljevanje o Presv. Rešnjem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presv. Srce Jezusovo, polusnje, zlata
obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza,
(ličen molitvenik), 40e. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00.
Skrbi za dušo, polusnje 75c., zlata
obreza $1.25.
Vrtec nebeški, vezano v slonovo kost,
$1.50, slon. kost z okraski $2.00.
Zlata šola, zlata obreza, $1.00.
tiMEffl&frrtilBKh.	—
PESMI.
.LAškere: Mučeniki. Elegantno vezano, $1.25. A. Aškerc: Primož Trubar, 50e. F. Gestrin: Izza mladih let, 25c. F. P reseren: Poezije. Broširano, oOc. Vojanov-R. Majster: Poezije. 60c.
POVESTI IN ZGODOVINA.
Aladin s čarobno cvetlico, lOe. Andrej Hofer, 20e. Avstrijski junaki, 90e. Baron Trenk, 20e. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15e.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, lOe. Božični darovi, 10c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, lOe. Cesar Fran Josip, 20c, Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je z'ato, 20c. Črni bratje, 20c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20e. Erazem Pred jamski, 15e. Eri. 20c. Evstahija, 15c. General Laudon, 25c. George Stephenson, oče železnic. 40e. Golobček in kanarček, 15e. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70e. Grof Radecki, 20c. Grofica beračica, 100 zveskov $6.50. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20e. Ivan Resnicoljub, 20c. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20c. Jaromi1, 20e. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20e. Krvna osveta, 15c. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25.
Marija, hči pollkova, 20c.
Marjetica, 50c.
Materina žrtev, 50c.
Mati Božja z Bleda, 10c.
Miklova Zala, 30c.
Mirko Poštenj akovič, 20c.
Mlinarjev Janez, 40c.
Mrtvi gostač, 20e.
Na indijskih otocih, 25c.
Na preriji, 20c.
Narodne pripovedke, 3 zvezki po 20c. Naseljenci, 20c. Naselnikova hči, 20c. Naš dom. Zbirka povesti. Po 20e. Nedolžnost pregajana in poveličana. 20c.
NesreČnica. 20e. Nezgoda na Palavanu, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50e. Oče naš. 50c. Odkritje Amerike, 40c. Od pluga do krone, 75c. Pavliha, 20c.
Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mehikanec, 20c. Potovanje v Liliput, 20c. Povesti (Kalan), 20c. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20c. Pri Vrbovčevem Grogi, 20e. Prst božji, 15c. Repočtev, 20c.
Ribičev sin, 10c.	; •
UČNE KNJIGE.
Za angleški jezik:
Angleščina brez učitelja, 40c. Ročni angleško-slo venski in slovensko-
angleški slovar, 30e. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan
50e.
Žepni hrvatsko-angleški razgovori,
40e.
Za nemški jezik:
Grundriss der slovenischen Sprache,
vezan $1.25. Ahnov nemško-ang'eški tolmač, 75c. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40e. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c.
Druge:
Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40e. Evangelij, vezani 50e. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30e. Prva nemška vadnica, 35c. Spisje, 15c.
Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze,
vezano 50e. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede
ljudskih šol, 30c.
RAZNE DRUGE KNJIGE.
Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75c.
Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50c. Godčevski katekizem, 15c. Hitri računar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Ljudska pesmarica, 50c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20e. Narodne pesmi. Žirovnik, 3 zvezki po 60e.
Navodilo za spisovanje raznih pisem.
75c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovaujskih
pisem, 25e. Spretna kuharica, broširovano 80c.,
vezano $1.00. Stoletna pratika, OOc. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20c. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptske sanjske bnkve, 30c. Voščilni listi, 20c.
Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem,
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50c.
ZEMLJEVIDI:
Evropa, 25o. Kranjska dežela, 20c. Zemlja, 25c. Zj edin j ene države, 25c.
RAZGLEDNICE:
Kranjska narodna nosa, ljubljanske, newyorske, s cvetlicami in razne dmge, po 3c., ducat 30c. Razne svete podobe, komad 5c. Ave Marija« 10c.
CUNARD LINE
PARNIKI fn^HJJBJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
flBNlH IKAJO JJLKO OBSEŽEN POKRIl PROSTOR UOTU ZA SETJLNJE POTKIKOT FEETJEGa UkZREDi
SLAVONIA PANNONIA j CARPATHIA
odpluje iz New ^'orkji due 10. julija.
odpluje iz New Yorka dne 17. julija.
odpluje Iz New Yorka due 31-julija,
TLTONIAj 8LAV0N1A m PANN0N1JI parniki na a/a n taka Ti param so napravljeni po najnovejšem kroju in zeio priklada/ ss tretji razred JEDILA eo dobra i j potnikom trikrat na da» po postrežena
Vožnje Iiatke prodajajo pooDladčeja agentje in
He Canard Steamship Co.. Ltd,,
W Sssadwfcg Sew York,	_ 126 State St., Boston,
Oearuom arc 0 iJhicayo.
Comoapie Generale Transatlantique.
|Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, FARiZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE
POSTNI PARMKI SO:
"La Lorraine" na dva vijaka..	...........12,000 ton,	J\<K)0 konjskih moči«,
"La Savo i e" ,, „ „ ...................J2,i«ki	f>	2."»,ihmj
"La Touraine" „ ,, „ ..................10,im..»	,,	]	\'t
"L'Aquitaine" ,, ,, ,, ...................iti,(HMi	S)	it;,ooo
"La Bretagne"................................. NtiHMi t	<mnhi
"La Champagne" ....................................s,iMMt	<i,i k h i ''
"La Gascogne"............... ............ s'.......«>*o«ki
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št. 42 North Hirer, ob llortou St., N. 1.
La Gaseogne	30. junija 1906. "LA LORRAINE 2. avg. 1906.
*LA LORRAINE 5. julija 1906. La Gaseog ne	9. av<». 1906,
•LA TOURAINE 12. julija 1906. La Bretagne	16. avg. 1906.
La Bretagne	19. julija 1906. "LA TOURAINE 23. avg. 1906.
•LA PROVENCE 26. julija 1906. " LA SAYOLE	30. avg. 1906.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
POSEBNA PLOVITBA:
La Gascogne ilne 30. junija <>b 3. uri popoludne; samo II. in IU. razre<l.
M«	Kozminski, gentralni aprirt za zr.pad.
71 De«rborn St., Chtceiio, lil-
IS^erj
AUSTRO-AfflERICAK LINE j
!jf
Regularni potni parniki
"SOFIA HOHENBERG" odpluje 30. junija I
odpluje 14. julija -"GEORGIA" odpluje 21 ."julija.
•vozijo metfkNew Yorkom, Trwtom In Kfck«
Naj pri prav m-jša iu najcenejša parobredna rrta v Ljubljano in sploli na Slovensko. Železnica velja ilo Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko | od doma gredo.
[ Phelps Bros. C& Co., General Agents,
^	2 Washington St., New York.
9	8
Rojakom	Pa
naznunjnm, da jo za tamošnji okraj moj
>	edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
JAKOB ZABUKOVEC,
* 4824 Blackberry Alley"	Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od $7. do 48. ure, ter ob sobotah do
►	8. ure zvečer.
loJakMi ft toplo priporočam.
Frank Sakser, ntk ii ^Hii M^Hi	»	»■ Vt w