Eazne stvari. Iz domačih krajev. Deželna razstava. Menda radi tega, ker smo se pritožili, da slovenski časniki naravnost ničesar ne izvedo o nameravani deželni razstavi 1. 1901, ampak le iz nemških časnikov, vposlal nam je sedaj pripravljalni odbor naznanilo o razstavi. Kako je odbor sestavljen, to je velikansko! Med 82 odborniki ni enega Slovenca, a tudi nobenega pristaša nemške konservativne stranke. Cela razstava bo torej le nekak slavospev liberalni in nacionalni nemški stranki, češ, ves napredek je v naših rokah. V odboru ni nadalje tudi nobenega duhovnika, kmeta in učitelja. Pač pa ie v odboru nič manj nego 20 različnih profesorjev. Kaj bodo neki ti razstavili? Iz slovenjgraškega okraja. V nedeljo, dne 11. marca, ob dveh popoldne zborovalobo «Šmarško bralno društvo« v šolskem poslopji, pri katerem bo govoril naš domoljub gosp. J. Kač o organizaciji kmetijske zadruge za slovenjgraški okraj. — Domoljubi, slovenjgraškega okraja, ki Vam je količkaj blagor našega okraja in našega ljudstva na srcu, pridite v obilnem številu, da se zadružimo in osnujemo v bližini nemčurskega Slovenjgradca kmetijsko zadrugo. Ne krmimo več z našimi krvavo zasluženimi groši slovenjgraških, nenasitljivih, kramarskih Angležev, ki nas zaničujejo in natn nasprotujejo, kjer le morejo in znajo, nego skrbimo rajši za našo in naših naslednikov boljšo bodočnost. Pomagajmo si sami in pomagal nam bo Bog! Na svidenje v Šmartinu! Zadrnžne novice. Na 15. občnem zboru nemških zadrug v Breslavi se je enoglasno vsprejel tudi naslednji predlog: «Zadružno prodavanje jajec je važno sredstvo, da se povzdigne domače perutninstvo. Zadružna organizacija za prodavanje jajec se naj torej z vso močjo pospešuje. Kjer niso druge zadruge prevzele tega predmeta ali kjer se niso ustanovile v to svrho posebne zadruge, so pač mlekarske zadruge prve poklicane, da vpeljejo za svoje ude skupno prodavanje jajec!« Te besede naj veljajo tudi nam Štajarcem. Na Murskem polju zadruge v tem oziru že uspešno delujejo. Sicer pa je še ves jajčni promet v tujih rokah. Znani neprijatelj zadružnega življenja na Pristavi, Supanc, iz kojega obližja izhajajo v Tagespošti članki s podpisom «ein landlicher Kaufmann,* je ravno s to trgovino obogatel. Požar na Krenibergu. Dne 23. febr. proti noči je pri Sv. Ani na Krembergu zgorelo gospodarsko poslopje gosp. J. Seyfrieda c. kr. poštarja. Sreča za Kremberg je bila, da ni bilo vetra in da je privrelo mnogo župljanov, ki so branili farovž in njega gospodarsko poslopje in tudi obranili; tudi lepa romarska cerkev je bila v nevarnosti! Kako se je ogenj zatrosil, ni znano; toda že so ga dvakrat poprej zadušili pravočasno! Kat. slov. polit društvo na Teharjih imelo bode v ponedeljek na sv. Jožefa dan 19. inarca ob 3. uri popoldan v Solskih prostorih svoje glavno zborovanje po sledečem redu: 1. Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja. 2. Volitev novegaodbora. 3. Podučni govor potovalnega učitelja gosp. Jelovšeka o živonoreji. 4. Predlogi. Ker je redka priložnost, slišati dober in zanimiv poduk o živinoreji, zato vabi k prav obilni udeležbi najuljudneje odbor. Iz šole. Učiteljem v Ločah je imenovan ondotni pomočni učitelj Franc Cmerešek. Začasni šolski voditelj v Stranicah je postal g. Beno Serajnik, učitelj v Cadramu. Gca. Leopoldina Kališ iz Ljubljane je postala stalna učiteljica v Gornjem gradu, gca. Olga Bradaška pomočna učiteljica pri Št. Vidu pri Ponikvi. Nadina Slavijanska je zadnji torek pevala s svojim zboTom v mariborskem Narodnem domu. Pevkinje in pevci so nastopali v ruskih narodnih nošah, posebno krasna je bila noša gospe Slavianske, ki je sama vodila zbor. Pelo se je na pamet. A kako se je pelo? Občno se je sodilo, da z ozirom na moči v zboru dovolj dobro, a istotako občno ~se je sodilo, da zborove moči niso /ravno cerkvenein petju in sveti glasbi!« Dne 22. februarja t. 1. je imenovani gospod svoj prevod učencem zas. cerkveno-glasbene šole v Celju prečital in jasno razložil, da so vsi takoj spoznali važnost tega predmeta ter zvesto poslušali dve uri trajajoče predavanje. Določba sama ima primeren uvod in obravnava sledeče točke: 1. koralno petje, 2 figuralno petje, 3. orgle in drugi inštrumenti, 4. petje pri liturgičnih in neliturgičDih opravilih in 5. sredstva, izboljšati eerkveno petje. — Od 1. majnika 1897 ima z drugimi vred tudi ta določba popolno veljavo, tako da je nobeden orglavec lavantinske škofije ne sme prezirati. S hvaležnim srcem zabeležimo to predavanje v spominsko knjigo našega mladega zavoda ter ponavljamo željo, naj bi se prevod te določbe prej kot prej tiskovno obelodanil kajti ta velevažni ukaz lavantinskega ordinariata obseza skoraj vse, kar ima vedeti on, ki je čuvaj liturgične oziroma koralne glasbe. Iz Zič. Najprisrčnejša zahvala se izreka slavnemu pred.stoiništvu družbe sv. Mohora, za brezplačno priposlane knjige našemu bralnemu društvu, kakor tudi vlč. g. jubilantu župniku Zabukošek, kateri nam je kupil v okusnem zlatem okviru krasno podobo SlomSeka. Naš vlč. gosp. jubilant se s to podobo s hvaležnostjo spominia nepozabnega vladike, pod katerim je v prvič kot duhovni pomočnik v Vuzenici služboval. Družbi sv. Cirila in Metoda so mes. februvarja t. 1. pos-lali prispevkov p. n. gospoda in druStva : Podružnica v Laškem trgu 39 K 40 vin. podružnica v Žalcu 76 K, podružnica v Ptuju 47 K, kapl. Dav. Roškar zbirko 14 K, vikar Cerjak v_Mariboxu zbirko 14 K, kapl. Melh. Zorko 7 K 90 vin., ženska podružnica v Ormožu 81 K 39 vin., podružnica v Rušah dohodek veselice 70 K, Solčavski župnik g. Mih. Schmid dar veselih gostovalcev 8 K, posojilnica v Brežicah 20 K, hranilnica in posojilnica v Ptuju 200 K, posojilnica v Mariboru 200 K, neimenovan po dražbi nabrano svoto na zabavi društva »Naprej« v •Gradcu 8 K 30 vin. Iz drugih krajev. Francozi o Slovencih. Pariški list Paris-Nouvelles je prinesel za Slovence jako laskavo pisano notico o 1000 predstavi v ljubljanskem gledališCu, ki se je pred kratkim vršila. Na kratko omenia tudi žalostao zgodoviaO-Slpveacfiv, sedanje naše narodne boje ter nas zatrjuje prijateljstva francoskega naroda.