Gospodarstvi in političen list za Kor°šK? Slovence. Izhaja vsako drugo soboto v Krauju (tiska Iv. Pr. Lampret izdaja konsorcij „Gorenjca“; odgovorni urrdnik Lavoslav Mikuš). Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročninam in-, serati naprej. Vsi ro kopisi pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje za enostopno pelit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru. Posamezne številke stanejo 10 vin. Štev. 17. V Celovcu, v soboto, dne 20. avgusta 1910. Leto IH. Razmere na Koroškem. IV. Oglejmo si še nekoliko kovačnico, kjer se kujejo verige za slovenske sužnje na Koroškem — mesto Celovec. Deželni predsednik je ncmško-nacijo-nalen od nog do glave in kakršen je gospod, taki so tudi hlapci. Zatiranje slovenske narodnosti je njegovo načelo in tisto imajo tudi vsi deželni uradniki. Dtželni šolski svet, ki odloča v vseh stvareh, se ozira povsod na mišljenje profesorjev in učiteljev. Na realki so vsi prt fesorji agitatorji. Ta je v tem, ta v onem nemškem društvu; na učiteljišču se gleda pred vsem na to, da se učitelji vzgajajo v nemško-nacijc-nalnem duhu. Kako se odklanja slovenske faute, ki bi hoteli vstopiti v učiteljsko pripravnico; kako se pritiska na nje, če se kažejo Slovence, če se udeležujejo nedoižn h slovenskih prireditev ; kako se kaznujejo s slabimi redi, ali s tem, da se jim odtegujejo podpore, kako se nadzorujejo, je znano iz premnog h slučajevi! In kako se negujejo nemška društva na učiteljišču, na gmnaziji i. t. d.! Kako sodelujejo nemški dijaki na raznih slavnostnih prireditvah, kjer se zbira denar za nemška obrambena društva, je tudi splošno znano. S kakšno mero se reže kruh na državnih in deželnih zavodih, je tudi znano in samo na Koroškem običajno. Vemo tudi, da so lansko jesen vse slovenske abilurijente z učiteljišča prestavili v popolnoma nemške kraje. Vrhub-ga je moral še vsak podpisati reverz, da ne bode politično deloval. A nemški učitelji imajo kakor prvo nalogo, da po-nemčujejo! Slovenci smo bili vselej osamljeni, kadar je šlo za važne stvari. Zntopali so nas v državtem zboru vedno le Nemci in kako so delali pri ureditvi volilnih okrajev, kjer so nas razkosali, kakor staro cunjo, je nam še v spominu. Pogrešali smo takrat pomoči svojih bratov onstran Karavank, sami smo stali brez vse pomoči krutemu zatiralcu nasproti, bridko smo občutili to osamljenost. Za časa volitev so nasprotniki delali z vsem svojim aparatom. Na eni strasi so se nam dobri- PODLISTEK^ „Napišite prijateljici pismo..." Kakor je znano, je provzročila pred kratkim časom v nravni Nemčiji veliko senzacijo — in skoraj ministrsko krizo vest, da je dal duhovnik-učitelj v bamberškem samostanu gojenkam nalogo: .Napišite pismo prijateljici, katera je izgubila svojo nedolžnost in se hoče vsled tega sama umoriti l- Vsej nemški javnosti se je zdelo, da je to za samostanske gojenke nekoliko prehud tema; a v resnici se je pokazala istinitost starega izreka: „Castis omnia casta“ — čistim je vse čisto. Izdelane naloge gojenk, predložene posebni komisiji, so dokazale, da so deklice popolnoma nepokvarjene in da z malo izjemo niso razumele dane naloge. Tako je napisala Lilija Trottel: .Draga mi Lucil Sklepam, da se ti je pripetilo nekaj groznega, ker si se odločila za samomor. Dosedaj se še nismo učile, na kak način izgubi devica svojo nedolžnost — ti pa to sedaj veš, prosim te torej, piši mi kmalu, še preden izvršiš samomor, kaj je pravzaprav to ? Ali se to lahko zgodi deklici, ki je v samostanu? Kelti — veš, ta je kali in hlinili, na drugi smo bili izdajalci domo-vino, razbojniki in bogvckaj ša vse. A ne samo v velikih moment h, kakor o volitvah, temveč neprenehoma dela ves nemški aparat proti nam, nas razjeda in komaj čaka tre-notka, da bi padel zadnji slovenski Korošec. Na Dunaju v državnem zboru trdijo Nemc>, da živijo s Slovenci v miru, da v deželi ni narodnega prepira, da tega netijo importirani «hecerji» ; doma na Koroškem pa rušijo z vsemi peklenskimi sredstvi narodni mir. — N mški časopis «Freie Stimmen» opazuje vsako gibanje Slovencev v deželi, če je le kaka nedolžna zabavica, že kriči o kranjskih hujskačih, ki šuatajo mirne Slovence zoper Nemce; vse nemštvo je v nevarnosti in poživlja vse, kar leze, v boj proti Slovencem. Torej še nedolžnih zabav si koroški Slovenci ne smejo privoščati. Vsaki najmanjši pojav v slovenskih krajih postavlja na noge «Banerzeitungo», «Freie Stimmen» i. t. d., da bljuje ogenj in žveplo na Slovence. To je tisti narodni mir, ki ga oznanja ren gat Dobernig pred svetom! Napisali bi lahko debele knjige o nasil-stvih in brezprimerni krutosti trga furorja tevtonika, ki bi pričale pozneje svetu, v kakih razmerah so živeli koroški Slovenci. Dopisi. Iz velikovškega okraja Na dan konference, dne 23. julija 1910, so se sešli nekateri učitelji velikovškega okraja v «Narodnem domu» v Velikovcu. Ker je bil tamošoji nabiralnik C. in M. družbe pokvarjen, so poslali svotico 3 K 44 h, katera je bila namenjena v nabiralnik, po pošti C m M. družbi. Izpod Obirja. (Čebele.) Človek bi ne verjel, koliko CbOet imamo Slovenci v tukajšaem kraju. Vidi se to pa zdaj, ko jih vozijo čebelarji na ajdovo pašo. M>nuli teden (7. do 15. avgusta) je šlo po cesti iz Zatezne Kaple vsak večer take, kakor bi nit vlekel. Pred M klavcem ja stalo po 8, 10 ali še več vozov nabavnih, s čebelami. Tudi po cesti, ki pelje skozi Apače, je šlo v soboto bhzo 20 vozov čebel v ravnino. Da bi čebele le dobile veliko strdi na ajd>! Dozdaj je bilo leto za čebele slabo. Ždovlje pri (Hinjah. Po našem rovu pride posebnu iotusuje leto oO vsakem deževju vtl ko za tri leta starejša in med nami najbolj pametna — je pravila, da si gos, ako hočeš zaraditega obupati. Ali je to res neumnost? In se li to ne da na kak način popraviti? —• Tudi z molitvijo ne? Veš, da Te ljubim in da bi ti iz srca rada pomagala; a nimam, res pimam nikakih izkušenj. Morda bi se lahko obrnila za svet do onega kadeta, s katerim hodiš ? Pa ti se sramuješ moških, kajne? Ne obupaj torej in napiši mi, za kaj se pravzaprav gre. To mi je največja uganka pri vsej stvari. Nemara nimaš nobenega teka? Čutiš li kake bolečine? Ne pozabi in napiši mi takoj vse, in sicer od začetka! In ako bi Ti kdo nasvetoval kaj dobrega proti tej izgubi, tudi to mi napiši. Kaj, če bi se pripetilo kaj takega enkrat meni, magari še tu v samostanu? Sestra Filo-mena je pri vsaki izgubi stroga; takoj se huduje, tudi ako izgubi katera izmed nas iglo iz las Piši torej, piši, mnogo in prav kmalu! Poljubi Te Tvoja Lilli." Mici Teuerfest.je napisala svoji prijateljici Luci tole: „Ne razumem dobro izgube Tvoje nedolžnosti; čitam sicer o tem v romanih, a vselej, ko bi moralo priti najlepše, je ali takoj konec poglavja ali stoji nekoliko pik. Spominjam se pač, da mati doma opominja služkinje: „Kadar začne punica v nedeljah zahajati na ples — lahko napravi križ čez svojo nedolžnost." Pride to torej vode. Rov gre čez cesto, ki pelje na Borovlje. Tu pa ni nobenega mostu in nobene priprave, ki bi varovala cesto. Kdor hoče priti čez, mora gaziti čez vodo in voziti čez tako kamenje. Po tej cesti gre dannadan mnogo vozov in vendar se nič ne stori. Imamo sicar nemškega socialno-demokratičnega poslanca, ali kakor se nam zdi, si ta misli, da je izvoljen zato, da pomaga nemškim nacijonalcem. Za ljudska potrebe se dosti ne zmeni. Vozite, Slovenci, po kamenja kakor hočate, gazite vodo iu pustite, da vam nanese rov kamenje in pesek na travnike, kaj pa je to mar nemškemu socialoo-demokratičoemu poslancu I Galicija. Drava je letos zelo velika. Prve dni tega meseca je vzela sebej veliko Mostnikovo ladijo, katera je veljala 1400 kron. Ladija je bila priklenjena za jelšo. Voda je pa zdrla jelšo s koreninami vred in je nesla vse vkup naprej. Apače. Letošnje leto pridejo vedno hudourni plazi po rovih iz Obirja. (L;udje pravijo tak;m plazem tudi nakratko «rovi».) V soboto, dne 30. julija je prišlo hudourje. Dež je šel sicer le kratko časa, pa bilo je tako, da je pritekla po Vrhov-uikovem rovu taka voda, kakor je Bela. Ta voda pritiščala pa je pred seboj čudno veliko kamenja, peska in prsti, kakor plaz v vigredi. To kamenje je naredila z peskom in prstjo vred veliko škode. Velikovec. Celovški Prismodej je lahko vesel, ker ima zdaj kumpanjona v velikovškem dopisniku. Ne samo Prismodej, tudi naš velikovški dopisnik zna delati prismojena sklepe. Svetujemo «Miru», da se naj imenuje zanaprej namesto «edino gla-silo.koroških Slovencev»: «glasilo klerikalnih sloTen-skih zofistov». Velikovec. «Korošec» je prinesel v 14. številki iz Vrlikovca par vrst, v katerih stoji, da imajo v «Narodnem domu» le klerikalne časnike (slovenske in nemške), da pa nimajo nobenega naprednega Usta. Tudi je stalo v tem članku, da se v «Narodnem domu» gleda po strani Slovence, ki si upajo biti napredni, da se pa neguje nemškega kateheta Almerja. To ja dejal «Korošec* in to reče tudi danes. Drugača tudi ne more reči, ker je to resnica. Povedali smo torej le resnico. Lisičjim ljudem kakor je «Mirov» dopisnik, pa resnica smrdi. Tudi jezik srbi tega mazača tako, da ue more biti tih, čeravno že vidi prej, da se bo osmešil, kakor hitro bo zazijal. In osimšil se je «Mirov» dopisa k, pošteno se je osmešil. Pravi: AH bomo naročevali «mi» napredne časnike. — «Vam» jih ni treba naročevati, pošljite vaše denarje le klerikalnim listom, na vaše krajcarje napredni listi ne gotovo edinole od plesanja! Morda si se kje preveč razgrela in se prehladila? Pusti te neumne misli na samomor in vprašaj zdravnika — najboljše špecialista. Mislim, da se ne motim, da prav za take stvari so oni zdravniki za skrivne bolezni? Kaj bi to moglo druzega biti?" Charlotte Schmidt je bila že bolj izkušena, brez ozira na to, da se kaže v njeni nalogi še šolarski slog. Pisala je: „Deviška nedolžnost je zaklad, katerega ne smeš preveč zapravljati. So gotove device, katere jo ohranijo do smrti, nekatere pa ne. Tem pravijo ponesrečene device in zanje so ustanovljeni posebni zavodi, na primer: „Zavod za obrambo padlih devic". Ako Ti lahko svetujem, Luci, pojdi v tak zavod, toda v boljši, zasebni zavod z ozirom na Tvoje dobre razmere 1 Življenja si nikoli ne smemo vzeti — to smo se učile v katekizmu. Torej ravnaj se po tem 1 Brala si tudi zgodbo o sv. Mariji Magdaleni. Mogoče, da Ti odpusti dobrotljivo nebo. Moli In delaj in ne napravi več kaj takega. Samomor je greh in provzroči staršem žalost. Tvoja odkritosrčna Charlotte." Betty Sčhreinerjeva je pisala: „Ko sem zvedela o izgubi Tvoje nedolžnosti, sem takoj mislila, da si morda čitala Hartlebna. Tega mi je prečastita sestra vzela in mi pri tem rekla, hočem li zapraviti svojo nedolžnost -— in sedaj ga bere reflektirajo, pač pa zahtevamo, da *e naročijo za hranilničoi denor ravno tako napredni, kakor klerikalni Hiti. Ti Se niste plačali v posojilnico niti krone, vi tudi nimate do tega denarja nobene pravice. Kvečjemu cigansko pravico bi mogli imeti. Cigani si prisvajajo kako stvar na ta način, da jo vzamejo kratkomalo za svojo last. Hranilnica, gostilna, sploh vse je obča slovenska last, last slovenskega ljudstva. Zato vam svetujemo, da so obnašajte malo manj oblastno. Dosti žalostno, da vam moramo dajati tak pouk. Tako si prisvo-juje, kakor smo že rekli, le cigan in za svojo last more imenovati ljudsko premoženje le nemoralen človek. Ne govorite torej več tako, drugače se bodete prištevali ljudem prve ali druge vrste. Odločno pa protestiramo, da bi se naročevali za trdo prihranjene groše slovenskega ljudstva nemški časniki, pa bedijo ti še klerikalni ali napredni. Naravnost grdo bi bilo, če bi se podpirali s trdo prislu-ženimi groši slovenskega ljudstva nemški listi. Kar se pa tiče druge vaše trditve: da so klerikalni Usti napredni, moramo vam priznati, da ste se izkazali tu kakor hudič, ki je rekel Kristusu: glej vse to ti dam, če padeš pred menoj na kolena in me moliš. Hudič je hotel biti Bog in vi hočete biti napredni. Napredni seveda radi teg«, da bi vas molilo slovensko ljudstvo. Stoletja in stoletja je stokalo slovensko ljudstvo pod nemškim jarmom, pod grofi in'menihi. Kaj pa da niste rešili, kaj da niste poznali prej slovenskega naroda P Zdaj, ko se hoče rešiti sam, zdaj se delate narodne. Le oglasite se zopet kmalu s tako prismojenimi sklepi, mi se vas ne vstrašimo. Imeli bomo še temeljite obračune, če vam drago. Rlknrjaves. (J unska dolina.) Ko je naš deželni poslanec izvedel o našem požaru, je prišel sem in si je ogledal pogorišče. Ubogi pogoreli Slovenci so se mu zelo smilili. Ko je gledal po žalostnem kraju in videl uboge ljudi in uboge otročiče, so mu stale solze v očeh. Odšel je tih", ves ganjen. Naš župan pa je dobil hitro po tem iz Celovca pismo. Bdo je od Metnica in je naznanjalo, da pride Metnic v kratkem zopet k nam. Tedaj pa ne pride prazen: prinesel ali pripeljal bode seboj kakih '20 tisoč kron. Pogorelci naj se zberejo pod vaško lipo ali pa v občinski pisarni in Metnic jim bo razdelil ta denar. Tu se ne bode gledalo na to, kakega mišljenja je ta ali oni; vsak bo onako bogato obdarovan. — Primojduha, to vam pa rečem, gospod urednik: Metnic, ta je mož I Metnic pa tudi ’ma! Take vospude bom jaz voluv drugo bart. Grafenavarja ne volim. Kaj pa bo Gra-fenaver? Ce bi tud’ hotuv kaj dat’, saj ne more, ko sam cöma kaj. Kuma ’no kozo ’ma, pa še ta je štucasta. Stucasta je, štucasta mora biti Grafe-navarjova koza. Saj so ’meli njen rep naši sotöli v Galiciji tedaj pri volitvah. Res vidu sem ga jaz sam. Ga je pa bilo tudi lahko za videt’, ker je bil razstavljen na hrbtu rajnega kovača. Kadar pridejo v Galicijo, recite, da ga vam pokažejo. Ce ga niso djali v trugvo rajnemu kovaču, ga 'majo gotovo še zdaj hranjenega. Morebiti ga hranijo celo v «tajč» občinski pisarni, da ga bojo pri volitvah spet vačili. Velikovec. (Ustrelil se je.) Dne 7. avgusta je prišel v Velikovec Volmar Bohrer. Šel je v trgovino k Kultrarju in si zbral tam revolver. Potem je pa dejal trgovcu, da bi šla na vrt in poizkusila, kako kaj strelja je ustrelil dvakrat. Najprej trgovec, potem je pa streljal Bohrer. Ta ustreli enkrat. Ko bi imel ustreliti v drugič, sipa nastavi revolver na sence in ga sproži tako hitro, da trgovec Kulterer ničesar ni zapazil. Krogla je šla Bohrerju skozi sence in možgane, na drugem kraju ven in je švignila mimo trgovca Kultrerja, ki je stal ob Bjhrerjevi sama. Niti v sanjah ne misli, da si vzameš življenje, pusti to reč. Pač pa sem slišala — ampak veš, od preprostih ljudi — da je najboljše, ako se deklica, ki Izgubi svojo nedolžnost, kar najhitreje omoži. Zakaj bi se tako mudilo — ne vem; a ena mojih sestričen se je tudi tako hitro omožila in rekli so, da se je morala omožiti, kajti — no, veš — isti slučaj kakor pri Tebi. Vidiš in je popolnoma srečna, tudi po tej izgubi. Na vsak način je ta stvar nekako v zvezi s poroko. Vprašaj mater — to je najboljše l" Kitty, za tri leta starejša od drugih, je obdelala nalogo z drugega stališča: .Luci, Ti si pa vendar čisto nemoderno dekle! Ako bi rekla, da se hočeš vtopiti, ker si kupila pred mesecem Chanteclere in ga zaradi slabega vremena ne moreš dati na glavo — bi Te razumela. Toda zaradi take nemarnosti I V najneugodnejšem slučaju se obrneš do gospe R. Engelmacherin in še v hujšem slučaju — ako bi Te ne hotel vzeti — do advokata. Nekoliko neprijetnejše bi bilo, ako bi bila ona izguba spomin iz samostana. In naj je to tako ali tako, eno uslugo mi naredi in piši mi: ,Ni mi treba biti ljubosumna na patra Bonaventuro, ki nam je dal to nalogo." Diavolo (Nar. Listy, 22. 7. 1910.) straai. Ustreljeni se je zgrudil in je bil takoj mrtev, trgovec se je pa seveda močno prestrašil. Volmar Bohrer je bil sin tistega Bohrerja, ki je za direktorja na velikovški meščanski šoli. Ta direktor ima še enega sina, ki je tudi učitelj in tudi Volmar Bohrer je bil za učitelja v Ovbreh pri Velikovcu. Kakršen nasprotnik Slovencev je oče, tak nasprotnik je tudi sin in tak nasprotnik je bil tudi rajni. Slovenski kruh pa diši seveda vsem Bohrerjem prav dobro. Prava nesreča je za lunsko dolino, da se je vgajezdila tu Bohrerjeva zalega. Morebiti bode zdaj pa vendar pobral direktor Bohrer svoja kopita iz Velikovca. Želeli bi mu srečno pot in mu plačamo po vrhu še muto čez most. Junska dolina. Na slovenski zemlji smo, okoli ia okoli prebivajo le Slovenci, če pa prideš v pisarne, čuješ le nemško lajanje nemškutarskih uradnikov. Pri vsem tem si upajo pisati «Stimce» o tem, da bi se naj obesil kruh Slovencem višje. «Stimce», povemo vam, da le lepo tiho bodite. Vi in vaša kompanija Slovencem ne bote obe ali višje krušne torbe, pač pa bo hodil lačen marsikateri vaših privržencev, kadar bomo začeli vlačiti Slovenci za tisto špago, aa kateri visijo krušne torbe. Ljubelj. (Samomor). Pred nekaj časom se je v naši dolini zastrupil 261etni Andrej Pucher, Voigtov logar. B I je Nemec z Zg. Koroškega in je prestopil pred letom k prostetantizmu, pred smrtjo pa je menda na pritisk staršev zopet postal katoličan. Vzrok smrti ni povsem jasen. Ljudje imenujejo karte, pijančevanje in sploh neredno življenje. Zvpustil je pismo, katerega vsebina ni javno znana. Ljubelj. (Strupeni sad ponemčevanj a.) Kakor ostra luč v temo je posvetil žalosten samomor Voigtovega logarja v naše razmere. Vsak pošten človek vidi v tem sad nasilnega ponemčevanja. Vas gg. Rainerji, Riegerji, itd., ki se štejete za tako inteligentne, vas krvoločnike, kličemo na odgovornost za to nedolžno žrtev. Mislili ste nam splesti iz vaših logarjev bič, ki bi nas gnal v nemški, lutrovski tabor, udarec pa je padel na vas same nazaj, če imate le še trohico vesli. Vprašamo vašo črno vest, kakšen pošten opravek naj bi imeli vsi ti logarji, ki sedijo drug na drugem? Ali ni od nekdaj zadostoval eden ? in živeli smo v miru in zadovoljnosti. Za vsako boro ovčico, ki smo jo gnali črez odmerjeno število na pašo, za vsako travico, ki jo je potrgala na prepovedanem mestu naša živina, ste nas tirali pred oblasti, da znosite nad nami svojo vsenemško jezico. Za tako plemenito in častno preganjanje ste vpregli vaše logarje, vi pritepenci in požrešniki! Vi jih priganjate k hudemu, vaši logarji morajo izdrževati vaše gostilne, zapeljevati našo mladino in delati na vaš ukaz vse, samo to ne, kar se poštenemu človeku spodobi. To je vam pokazal ta nesrečen uslužbenec se s smrtjo. S strupom gradite vse-nemški most črez našo dolino, s strnpom služite vašemu vsenemškemu bogu in v znamenju strupa se kaže vaša kultura in vaše prokleto delo. Naš rod pa je od nekdaj tu prebival, domačo zemljo z svojimi žulji obdeloval in ostal bo, tudi proti vaši strupeni volji. Št. Jakob, (Metoda S mir aš e v.) Šmiraši imajo navado, da napadajo vsakega narodnega Slovenca. ki ni od pete pa do glave črn kakor so on>, tako dolg'’, dokler mu ne zagrenijo vsako udeležbo političnega življenja. Potem pa kažejo s prstom za njim in vpijejo ti hinavci: «vidite ga liberalca, nemškutar je postal». Mi smo sicer prepričani, da bo ta metoda Brejčevo stranko v grob spravila, še predm bo Brejc z napolnjenimi žepi zapustil «tužni Korotan», vendar pa svetujemo mlečno-zobnemu prismojenemu fantalinu v uredništvu Štnirašev, naj neha že enkrat s takim hinavskim Paberki. Ker Nemci pravijo, da Slovenci nimamo vseučilišklh profesorjev za slovensko visoko Solo, zato bomo prosili, da nam dajo za predavanje slovenščine koroSke šolske nadzornike, če bo pa teh kateri zadržan, tedaj se naj pa pošlje namesto njega kakega nemškutarskega učitelja. Ker Korošci ne razumemo pismene slovenščine, zato „Štajerc" na Koroško ne bode več hodil tiskan v slovenskem, ampak v nemškem jeziku. V Celovcu bodo imeli žurnalisti ali časnikarji nekak kurs. O estetiki žurnalistike bode predaval gospod Lackner, urednik ,Štajerca". Zato je pa nastal sedaj med Lacknerjem in med Linhartom strašen boj, Lackner namreč pravi, da je on najbolj poklican, da bi predaval na časnikarskem kurzu V Celovcu o .estetiki žurnalistike". Koroški deželni šolski svet daje na svetlo svoj uraden list, ki se imenuje .Verordnungsblatt". Ta list prinaša seveda tudi protokole o sejah deželnega šolskega sveta. To pa redno šele štirnajst dni po seji. Slovenski učitelji so vprašali deželnega šolskega nadzornika, zakaj se list ne izda tako, da bi prišel na dan zapisnik dež. šolsk. sveta hitro. Gosp. nadzornik pa je naredil velike oči kot sova in je dejal: .Mar mislite, da imamo sumničenjem; sicer se mu zna zgoditi, da mu mi pošteno poplačamo. Podjuna. Po svoji kakovosti povsod znana kisla voda «Fettengupf», ki je bila v nemških rokah, je prešla v slovenske roke. Upamo, da v kratkem ne bo slovenske gostilne, ki bi ne nadomestila nemške kisle vode s slovensko. To je tembolj želeti, ker bodo od tega lep dohodek imela slovenska obrambna društva. Tolsti Vrh je blizu železniške postaje Guštanj, kjer je pred kratkim kupil Slovenec Celestina graščino z obširnim gozdom. Celovec. Calovški Slovenci so vendar enkrat dobili svoj lastni dom. Več ob svojem času. Borovlje. Borovsko puškarsko strelsko društvo je že skoraj čisto razpadlo; na žegnanje jih je prišlo v pondeljek samo še nekaj mandeljcev k sv. Jurkelnu krokat. Je pa tudi umljivo, da pod takim .hauptmanom", kakršnega ima društvo sedaj, ne more biti drugače. To je bilo svoj čas malo drugače in res lepo, kadar smo pod vodstvom najstarejšega puškarja g. Tončka, ponosno korakali z godci in s starodavno zastavo Marije Terezije skoz Borovlje in po polju k sv. Jožefu. In ko smo na „vozi* oddali salvo in so godci zaigrali cesarsko pesem, tedaj nas je obdajala lepa množica ljudi; zdaj je pa tako, da človeka res srce boli, ko se spominja lepih starih časov. Gotovo so temu mnogo vzrok naši nemškutarji; saj se zavoljo njih ljudje vedno bolj sovražijo, namesto da bi se ljubili in radi imeli, pa se gledajo po strani. Proč torej z nemškutarijo, ki jo gojita posebno rada tudi Maurer in Ogris, in gotovo bo tudi pri „Schtltzenkorpsu" postalo malo drugače. Borovlje (Tudi «fortšrit».) Naš', desetkrat pevcaai, pa še vedno črez vso namero neumni tajčgesindete Slnvena so ustauovili novo društvo, ki se imenuje