Ptuj, torek, 1. julija 2008
letnik LXI • št. 51 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
Atletika •
Nina z državnim rekordom na OI v Peking!
O Stran 11
Rokomet • Na Ptuj prihaja Anja Frešer!
Po naših občinah Sv. Andraž • "Pred 10 leti smo se odločili pravilno"
O Stran 3
Po naših občinah Sv. Tomaž «Velik
praznik za občino in občane
O Stran 5
Ptuj • Letovanje s pomočjo soroptimistk
O Stran 7
Štajerski TED
Ptuj • Ovinek 2 že za vogalom
„Dosegli bi radi boga šmarnice ..."
V četrtek, 3. julija, bo ob 21. uri na dvorišču nekdanje policijske postaje Ptuj uri premiera Ovinka 2, deset let po Ovinku 1, ki se je, čeprav je minilo že toliko let, zapisal kot kultna komedija mesta, ki diha s svojim gledališčem, s tipom teatra, ki je nov, specifičen in za katerega je mogoče reči, da ga je težko srečati še kje drugje, je prepričan vršilec dolžnosti direktorja MG Ptuj Rene Maurin.
Golf • Na krilih albatrosa do petnajsterice
O Stran 12
Pred premiero so pričakovanja izjemna. "Z njo bi radi dosegli boga šmarnice, upam, da bodo v njem tudi ljudje prepoznali haloški-štajerski kult naših lokalnih opiatov in tradicionalnih sredstev za doseganje prosvetljenja," je še povedal Rene Maurin. Kultna lika Ruda in Tona se vračata, z njima pa neprekosljiva Nešo Tokalič in Tadej Toš, ki je napisal tudi odlično predlogo za Ovinek 2. Z dvema gostoma predstava sama še pridobiva - nastopata namreč tudi Dušan Vaupotič - Dule, lik, ki ga pozna tudi širša slovenska javnost, igra pa ga edini igralec Mestnega gledališča Ptuj Aljo-ša Ternovšek, in vedno navdušujoča Urška Vučak, s katero ob ženskem liku v predstavo prihaja tudi erotika.
Ovinek 2, ki se po holivud-sko vrača med nas kot nadaljevanje uspešne zgodbe, je dobra popotnica za celotno ekipo, je prepričan Tadej Toš, ki igra Tona.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Kidričevo • Kabelska TVter vračanje v telefonijo
Ormož • Zgodb iz KZ še ni konec
»»»12 So bili zneski vračil izračunani So načrtovali počasno
ukinitev zadruge?
po enakih kriterijih?
Na 13. seji sveta občine Kidričevo so v četrtek, 26. junija, poleg treh spremenjenih odlokov o ustanovitvi javnih zavodov sprejeli sklep o pogojih plakatiranja, zavrnili predlog o prodaji kabelske televizije v Lovrencu, največ razprave pa je bilo o domnevnih nepravilnostih pri vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju bivše krajevne skupnosti Cirkovce.
V četrtek, 26. junija, je odstavljeni upravni odbor Kmetijske zadruge Ormož, ki se je 14. maja odločil za odstavitev direktorja KZ Antona Šalamona pred pretekom mandata, sklical tiskovno konferenco.
Dobra polovica 13. seje sveta se je odvijala tekoče in brez zastojev. Tako so po pojasnilu predsednice komisije za družbene dejavnosti Silvestre Kle-menčič, da so v glavnem upoštevali vse prejete pripombe in predloge, v drugem branju brez razprave soglašali s spremembami in dopolnitvami odlokov o ustanovitvi javnih zavodov OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, OŠ Cirkovce in Vrtec Kidričevo. Brez posebnih pripomb so soglašali tudi z vsebino pravilnika o povračilu stroškov šolskih prevozov otrokom s posebnimi potrebami, ker pa ni bilo na njegovo vsebino no-
bene pripombe, so ga na predlog Silvestre Klemenčič sprejeli v združeni obravnavi. Brez težav so po krajšem pojasnilu strokovne sodelavke občinske uprave Zdenke Frank sprejeli tudi sklep o pogojih za plakatiranje v času volilne kampanje za izvedbo volitev v državni zbor.
Po pričakovanju je bilo nekoliko več razprave ob obravnavi programa prodaje občinskega stvarnega premoženja za leto 2008. Kot je pojasnil občinski pravni svetovalec Egon Re-pnik, gre za predlog prodaje sistema kabelske televizije Lovrenc, zato je občina, da bi
ugotovila svoj dejanski vložek pri tem, sistem dala oceniti po stanju, kot je bil v času izgradnje, torej brez nadgradnje, preračunano na današnje cene. Svoj interes za nakup kabelskega sistema v Lovrencu je izrazil obstoječi operater Kabel TV, ki je sicer naknadno vložil svoja sredstva v razširitev in nadgradnjo sistema, zato je sedanja vrednost sistema višja kot ob pričetku. Ocenjena vrednost je 32.663 evrov, strokovne službe občine pa so predlagale, da bi bila izhodiščna prodajna cena sistema vsaj 50.000 evrov.
O Stran 4
Predsednica odstavljenega UO Otilija Kolarič je nanizala razloge, ki so bili predstavljeni direktorju zadruge in glede katerih je UO izrazil sum in pomisleke. Prodaja in odkup v zadnjih treh letih padata oz. stagnirata, iz leta v leto se zmanjšuje vrednost premoženja, netransparentno je bilo poslovanje z delnicami, zmanjševanje števila in deležev članov v kapitalu, v zadnjem letu kar za 45 odstotkov. V letnem poročilu za leto 2007 se jim zdijo sumljivi zlasti izredno visoki izredni odhodki in drugi prihodki, iz katerih je nastal pozitiven rezultat. Poleg tega je izkazana izguba iz rednega
poslovanja v zadnjih letih; v letu 2007 se prikaže dobiček, redno poslovanje pa je še vedno negativno. Hkrati so se povečali finančni odhodki in to za kar 3,5-krat.
Kolaričeva trdi, da naj bi se preoblikovanje Družbe po-oblaščenke, katere lastnik je bila KZ Ormož, v Jeruzalem Holding, d. d., zgodilo brez vednosti in soglasja UO, kakor tudi prenos nepremičnin na Jeruzalem Holding. Sporen se jim zdi tudi prenos delnic, ki so bile pridobljene z namenom pridobitve likvidnostnih sredstev, na Zadružno zvezo Slovenije.
O Stran 3
Slovenija • Spet novi spori o reformi plač v javnem sektorju
Nov plačni sistem ni bil usklajen z delodajalci !
Reforma plačnega sistema v javnem sektorju ni dovolj premišljena, ni jasno, kako jo bomo »spravili v življenje«, je na današnji novinarski konferenci izpostavil predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Boris Koprivnikar. Opozoril je, da so se pri tej reformi pogajali le sindikati in država, ne pa tudi delodajalci.
Cena oskrbe v domovih za starejše se bo po oceni ministrstva povišala za 5%
Cene za oskrbo v domovih za starejše in posebnih soci-alnovarstvenih zavodih se bodo zaradi uveljavitveplačne reforme po oceni ministrstva za delo, družino in socialne zadeve morale predvidoma povišati za približno pet odstotkov. Dolgoročno rešitev pri oskrbi starejših pa vidijo v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Z uveljavitvijo plačne reforme za javni sektor se bodo namreč plače zaposlenih na področju zdravstva in socialnega varstva povišale v povprečju za 15 do 20 odstotkov, je pojasnil generalni direktor direktorata za socialne zadeve na ministrstvu Davor Dominkuš. Plačna nesorazmerja se bodo odpravljala postopoma, pravi Dominkuš in pojasnjuje, da se je del sredstev za odpravljanje teh nesorazmerij v preteklih letih zbiral na posebnem računu, del pa je vezan na plačila uporabnikov. Zato bo po njegovo treba tudi te cene storitev v prihodnjem obdobju nekoliko korigirati, ena od teh cen pa je tudi cena, ki se nanaša na oskrbo v domovih za starejše in v posebnih socialnovar-stvenih zavodih. Ker so v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in Zveze društev upokojencev Slovenije opozorili, da bo dvig cen preveč obremenil uporabnike oz. njihove svojce, Dominkuš poudarja, da so vse cene oskrbe na področju socialnega varstva strogo nadzorovane. K cenam namreč daje soglasje ministrica za delo, družino in socialne zadeve, oblikujejo pa jih po posebnem pravilniku oz. metodologiji. V skupnosti socialnih zavodov so sicer ocenili, da bo treba cene povišati za 6,11 odstotka, Dominkuš pa računa, da se bodo povišanja gibala okrog pet odstotkov. Na očitke, da upokojencem z najnižjimi pokojninami zaradi povišanja cen oskrba v domovih ne bo dostopna, pa odgovarja, da na tem področju velja poseben sistem, ki omogoča, da tistim starostnikom, ki nimajo dovolj lastnih sredstev, socialnovarstvene storitve doplačuje lokalna skupnost.»Materialni položaj ni ovira za to, da človek ne bi bil sprejet v dom in ne bi dobil ustrezne oskrbe,« še poudarja Dominkuš.
Uvodnik
Pa smo dočakali konec
Če ste čisto iskreni: kaj se vam je ob tem naslovu najprej porodilo v mislih? Si upam trditi, da je velika večina pomislila na konec - evropskega nogometnega prvenstva. Je tako? In to je tudi povsem normalno in pričakovano.
Osebno pa nimam v mislih tega konca žogobrcarske evforije, pačpa konec slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Danes začne predsedovanje Uniji Francija, o tem pa se pri nas govori in piše bore malo, tako kot se je v drugih državah pisalo bore malo o začetku predsedovanja Slovenije pred pol leta. Pri nas smo seveda začetek predsedovanja napovedovali z velikim pompom, že mesece prej, o koncu pa res ni veliko slišati. Verjetno zato, ker česa posebnega nismo naredili, niti dosegli. Pa saj se - na srečo -niti ni kaj posebnega pričakovalo od nas. Čeprav se danes že delajo povzetki in analize uspešnosti predsedovanja in je jasno, da bo slišati več pozitivnega kot negativnega, dejstev ni mogoče spreminjati. In dejstva so pač taka, da Slovenija ni niti malo bolj prepoznavna v svetu, kot je bila prej, in da v času predsedovanja ni bil sklenjen noben pomemben sporazum ali dogovor. Še Lizbonska pogodba je padla pod Irci. Smo pa na koncu predsedovanja dobili mini skulpturo ljubljanskega Prešernovega trga v Bruslju - sicer zadnji med vsemi državami v EU, pa vseeno.
Itak pa nima smisla razpravljati o tem. Predsedovanje se nam namreč ne bo nikjer in nikakor poznalo, vsaj v pozitivnem smislu ne. Upam si dati celo roko v ogenj, da večina vodilnih mož EU nima razčiščenega pojma, kaj je Ptuj in kje je. Verjetno pa vsaj približno vedo za Ljubljano in en gradi-ček blizu nje, saj veste, tisti, ki se mu reče Brdo ... In takole za primerjavo, si spet upam dati roko v ogenj, da prav vsi, ne glede na to, koliko jih žogobrcanje sploh zanima, vedo, kdo je letošnji evropski prvak in kje je bila finalna tekma.
In danes gotovo ne bo glavna tema pogovorov konec predsedovanja, ampak zadnje debate okoli golov. Pa še nekaj je od danes naprej zelo pomembno - ne pozabite na svojega konjička nalepiti vinjete. Saj veste: kazni so od 300 evrov navzgor.
Simona Meznarič
Kot je poudaril Koprivnikar, bi morala usklajevanja o socialnem sporazumu potekati med državo, sindikati in delodajalci, v pogajanjih pri tej reformi pa delodajalci sploh niso bili zastopani. »Mi kot delodajalci, kot izvajalci storitev, smo pa sedaj postavljeni pred dejstvo, pred sprejete obveznosti, ki jih moramo realizirati v okviru svojega poslovanja,« je izpostavil Koprivnikar.
Vlado je pozval, naj razmisli, kako bo nadomestila primanjkljaj v blagajnah javnih zavodov, ki bodo morali izplačevati plače po novem plačnem sistemu. Opozoril je tudi na kratek rok, do katerega morajo spremeniti sistemizacijo in prevedbo delovnih mest, dobiti soglasja vseh svetov zavodov in pristojnega ministrstva ter podpisati anekse k pogodbam o zaposlitvi za 8500 delavcev. S 1. septembrom morajo namreč avgustovske plače izplačevati že po novem sistemu.
»Za domove predstavlja plačna reforma približno 20-odstotno povečanje stroškov dela. V sedanjem sistemu je mogoče ta strošek prenesti edino na uporabnike storitev preko dviga cene, saj domovi, ki že tako poslujejo na meji poslovne uspešnosti, nimajo nobenih rezerv,« je pojasnil predsednik upravnega odbora Skupnosti social-
Zaradi predvidenega dviga plač zaposlenih se bo dvignila tudi cena oskrbnine v domovih upokojencev.
nih zavodov Slovenije.
Kot je povedala predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Mateja Kožuh Novak, se z dvigom cen storitev v domovih, ki je po mnenju Skupnosti socialnih zavodov edina možna posledica plačne reforme, v ZDUS ne strinjajo. »Že dosedanje letošnje podražitve so bistveno poslabšale položaj oskrbovancev in njihovih svojcev. Bremena, ki nastajajo zaradi slabe razvitosti socialno varstvenih storitev in dviga njihovih cen, se namreč prenašajo na otroke oskrbovancev in v vse večji meri tudi na njihove vnuke,« je poudarila Kožuh Novakova.
Po njenem mnenju je prav,
da se plače zaposlenih v socialno varstvenih storitvah povišajo, »saj bo to prispevalo k ohranjanju kakovosti teh storitev, ni pa prav, da se ne razmišlja o posledicah«. Zato vlado in lokalne skupnosti pozivajo, da naj razliko subvencionirajo, sicer bodo morali vsi domovi v Sloveniji in drugi izvajalci socialno varstvenih storitev po njihovem mnenju dvigniti ceno, s tem pa bi otežili dostopnost in povečali socialne razlike.
Kot je poudaril minister za javno upravo Gregor Virant, v javnem sektorju delodajalca zastopa vlada. V pogajanjih so po Virantovih navedbah sodelovali vsi vladni resorji, tudi ministrstvo za delo, ki je zastopalo socialne zavode,
»tako da ni mogoče reči, da delodajalci niso bili zastopani«.
»Seveda pa v pogajanja nismo vključili vseh direktorjev v javnem sektorju, ker bi bilo to popolnoma nemogoče, saj jih je preko tisoč,« je pojasnil minister.
Po njegovih zagotovilih se je denar za plačni dvig v javnem sektorju zbiral od leta 2002. Kot je pojasnil, so domovi za ostarele edini segment v javnem sektorju, kjer prihaja do dviga plač in se te plače deloma financirajo iz naslova plačila storitev.
»A tudi tukaj se po podatkih ministrstva za delo polovica plač financira iz proračuna in je ta denar absolutno zagotovljen. Za drugo polovico tega plačnega dviga se bodo morali pa socialni zavodi potruditi in opraviti notranjo racionalizacijo,« je dejal Virant in poudaril, »da do dviga cen storitev sigurno ne bo prišlo, ker bi dvig cen storitev morala odobriti vlada, tega pa ne bo storila«.
»Če bodo kratili čas za tiskovne konference, potem bodo roki res prekratki. Če pa so pljunili v roke takoj, ko so bile kolektivne pogodbe podpisane, to je 11. junija, so imeli pa tri mesece časa za sprejem sistemizacij in za pripravo obračuna plač po novem. To je dovolj,« je ocenil Virant.
STA ( pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
V srednje šole že vpisanih 98,4 odstotka vseh učencev
Na razpis za vpis v srednje šole v šolskem letu 08/09 se je na 24.593 mest do 6. junija prijavilo 20.285 kandidatov. Svojo prvo željo je po navedbah ministrstva uresničilo 96,4 odstotka vseh vpisanih. V srednje šole pa se je vpisalo 98,4 odstotka vseh učencev devetega razreda osnovne šole. Za vpis v programe nižjega poklicnega izobraževanja je prošnjo oddalo 326 kandidatov, v programe srednjega poklicnega izobraževanja 3625, srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja 7768 kandidatov, v programe gimnazij pa 8566. Sedmim kandidatom se ni uspelo uvrstiti na nobeno izmed izbranih šol, od tega so štirje navedli samo eno željo. Število še prostih mest za vpis v prvi letnik posameznih srednješolskih programov po šolah bo objavljeno na spletnih straneh ministrstva za šolstvo in šport (www. mss.gov.si) 2. julija, so še zapisali na ministrstvu. Kandidati se lahko na šolah, kjer so še prosta mesta, vpišejo do 31. avgusta. (sta)
Upokojencem z najnižjimi pokojninami avgusta enkratni dodatek
DZ je 69 glasovi za in nobenim proti po nujnem postopku sprejel zakon o enkratnem pokojninskem dodatku. Pokojninski dodatek bo ob avgustovskih pokojninah izplačan približno 250.000 upokojencem s pokojninami, nižjimi od 500 evrov. Zakon predvideva izplačilo enkratnega dodatka v treh različnih višinah. Najvišji znesek, 150 evrov, se bo izplačal uživalcem pokojnin, ki so enake ali nižje od 403,63 evra. Uživalcem pokojnine, enake ali nižje od 450 evrov in višje od 403,63 evra, se bo izplačal dodatek v višini 100 evrov. Upokojenci, katerih pokojnina presega 450 evrov in hkrati ni višja od 500 evrov, pa bodo prejeli 80 evrov dodatka. Upravičencev, ki bodo prejeli dodatek, je po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije nekaj več kot 250.000. Tistih, ki bodo prejeli dodatek v višini 150 evrov, je 154.902, upravičencev, ki bodo prejeli dodatek v višini 100 evrov,
je 54.821, upravičencev, ki bodo prejeli dodatek v višini 80 evrov, pa je 43.019, je zapisano v obrazložitvi zakona. (sta)
Ministrstvo za obrambo bo podelilo 637 štipendij za delo v Slovenski vojski
Ministrstvo za obrambo je razpisalo javni natečaj za podelitev 637 štipendij za poklicno delo v Slovenski vojski (SV) in za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske, je dejal minister za obrambo Karel Erjavec. Po njegovih besedah bodo s to akcijo uspešnejši pri pridobivanju kadrov za SV. Na podlagi 50. člena zakona o službi v SV je bil sprejet pravilnik o štipendiranju, na osnovi katerega so 28. junija v dnevnem časopisju objavili javni natečaj za pridobitev štipendije v šolskem letu 2008/09 za poklicno delo v SV oziroma za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi, je pojasnil Erjavec. »Podeljenih bo 637 štipendij, od tega 120 za pogodbeno rezervo in 517 za poklicne pripadnike Slovenske
vojske,« je dejal Erjavec in dodal, da bo 500 štipendij namenjenih srednješolcem, 117 pa študentom. (sta)
Droga Kolinska odpoklicala izdelek Be-be filter čaj
Droga Kolinska je iz prodaje umaknila dve seriji Be-Be filter čaja (40g). Prva serija (L452) je imela rok uporabe do 8. novembra letos, druga (L520) pa do 2. decembra letos. Kot so sporočili iz družbe, so kemijske analize pokazale prisotnost ostanka pesticida in presežene vrednosti onesnaževal, zaradi česar je izdelek neskladen z zakonodajo. Po navedbah Droge Kolin-ske izdelek ni škodljiv zdravju, če je pripravljen v skladu z navodili za uporabo, ki so napisana na embalaži. Iz ocene tveganja, ki jo je izdelal Inštitut za varovanje zdravja RS, je namreč razvidno, da izmerjene vrednosti ne predstavljajo tveganja za zdravje, priporočajo pa, da je izpostavljanje čim manjše. Škodljive posledice bi bile možne samo ob dolgotrajnem uživanju (več kot 3 mesece) večjih količin (tri do štiri decilitre) takega izdelka dnevno, so še zapisali. (sta)
Foto: OM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Zgodb iz Kmetijske zadruge še ni konec
So načrtovali počasno ukinitev zadruge?
V četrtek, 26. junija, je odstavljeni upravni odbor Kmetijske zadruge Ormož, ki se je 14. maja odločil za odstavitev direktorja KZ Antona Šalamona pred pretekom mandata, ker naj bi ta kršil interese zadruge, saj naj bi obstajal sum, da je prekoračil nekatera pooblastil, in ker so člani UO izgubili zaupanje vanj, sklical tiskovno konferenco.
Predsednica odstavljenega UO Otilija Kolarič je nanizala razloge, ki so bili predstavljeni direktorju zadruge in glede katerih je UO izrazil sum in pomisleke. Prodaja in odkup v zadnjih treh letih padata oz. stagnirata, iz leta v leto se zmanjšuje vrednost premoženja, netransparen-tno je bilo poslovanje z delnicami, zmanjševanje števila in deležev članov v kapitalu, v zadnjem letu kar za 45 odstotkov. V letnem poročilu za leto 2007 se jim zdijo sumljivi zlasti izredno visoki izredni odhodki in drugi prihodki, iz katerih je nastal pozitiven rezultat. Poleg tega je izkazana izguba iz rednega poslovanja v zadnjih letih; v letu 2007 se prikaže dobiček, redno poslovanje pa je še vedno negativno. Hkrati so se povečali finančni odhodki in to za kar 3,5-krat.
Kolaričeva trdi, da naj bi se preoblikovanje Družbe pooblaščenke, katere lastnik je bila KZ Ormož, v Jeruzalem Holding, d. d., zgodilo brez vednosti in soglasja UO, kakor tudi prenos nepremičnin na Jeruzalem Holding. Sporen se jim zdi tudi prenos delnic, ki so bile pridobljene z namenom pridobitve likvidnostnih sredstev, na Zadru-
žno zvezo Slovenije. Po izidu letnega poročila VVS pa so izvedeli, da je lastnik teh delnic namesto ZZS Jeruzalem Holding. Delnice naj bi bile po trditvah Otilije Kolarič prodane brez vednosti UO, sporna pa naj bi bila tudi vrednost prodanih delnic. „Direktor je prenašal premoženje na Holding in je hkrati opravljal dve funkciji: bil je direktor KZ in tudi Holdinga. Enako velja za predsednika NO, ki je bil hkrati v UO Holdinga. Torej sta sama sebe nadzirala in prenašala premoženje iz KZ na Holding." Direktor naj bi kršil tudi sklepe UO, saj naj bi brez sklepa UO Vinogradniški zadrugi Ormož poslal dopis o prekinitvi vseh pri-pojitvenih aktivnosti.
Delnice prodali po 40 % nabavne vrednosti
Odstavljeni UO je mnenja, da je celotno ravnanje v. d. direktorja, pa tudi predsednika NO dirigirano s strani Zadružne zveze Slovenije oz. njegovega direktorja Martina Noseta, o dogajanju pa je po njihovem mnenju bil vsekakor seznanjen tudi profesionalni predsednik ZZS Peter Vrisk. Takšno posega-
- 1 -<	b ■ ■■
h ¿¡A	
mDC	
Na tiskovni konferenci so spregovorile Amalija Lukner, Otilija Kolarič in Marta Ozmec.
nje Zveze v potek dogodkov naj bi dokazovalo, da delovanje Zveze ni usmerjeno k zaščiti kmeta, ampak lastnih interesov. Slabo poslovanje ormoške zadruge je bila idealna priložnost za pridobitev premoženja po izredno nizki ceni. Delnice kleti je zadruga prodala po manj kot 40 % nabavne vrednosti. Sicer je bila sklenjena opcijska pogodba, kar pomeni, da bi delnice zadruga lahko v petih letih ku-
pila nazaj po isti ceni, vendar se postavlja vprašanje, kje naj bi obubožana zadruga dobila 1,5 milijona evrov. Sklep o prodaji delnic je sprejel UO na predlog direktorja in po prepričevanju Martina No-seta, saj je bilo ogroženo poslovanje KZ, ni bilo namreč denarja za plače zaposlenih in za obveznosti do kmetov, je povedala Otilija Kolarič. Šele nato, ko je UO opazil, da lastnik teh delnic ni ZZS,
ampak Jeruzalem Holding, je pričel sumiti v morebitno nezakonito poslovanje, saj o ustanovitvi Holdinga UO baje ni vedel ničesar.
„UO glede na navedeno lahko sumi, da je dejanski namen ustanovitve Holdinga prenos premoženja iz KZ Ormož na Jeruzalem Holding, d. d., ter počasna ukinitev KZ Ormož. To pomeni popolno razlastninjenje zadružnikov KZ Ormož in s tem onemo-
gočen kakršenkoli vpliv pri odločanju o odkupnih cenah, količinah, programih ..." Sumljivo ravnanje je podkrepila še z najmanj enim primerom prodaje nepremičnin - na Ptujski cesti, ki ni bila prodana s sklepom UO.
Spregovorila je tudi Marta Ozmec, članica odstavljenega UO, ki je povedala, da se soočajo z neresnicami, ki jih Anton Šalamon skupaj s svojim nadzornim in začasnim UO širi med ljudmi. „Mi jih ostro zavračamo. Niti kleti, še manj pa zadruge ne bo kupil IGD Holermuos, pri celi stvari ne gre za nobeno maščevanje, ampak za to, da so interesi zadruge v temeljih spodkopani, samovolja g. Ša-lamona je prevelika in ogroža obstoj zadruge."
Amalija Lukner, ki jo je Otilija Kolarič poprosila za pojasnila in pomoč pri razjasnitvi glede poslovanje zadruge, je poudarila, da bi morale biti informacije bolj transparentne s predloženimi pogodbami, računi in obrazložitvijo posameznih finančnih postavk.
Še več bo jasnega na izrednem občnem zboru, ki bo jutri ob 19.30 v dvorani na Marofu. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Sv. Andraž • Desetletnica samostojne občine
Pred desetimi leti smo se odločili pravilno
»
«
V nedeljo, 29. junija, je bilo v Vitomarcih veselo. Prebivalci občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah, ki se razprostira po gričevnatem svetu osrednjih Slovenskih goric, so namreč praznovali okroglo 10-letnico občine.
Praznovanje se je začelo s slovesno mašo v farni cerkvi sv. Andraža, osrednja prireditev pa je potekala pri lovskem domu v Vitomarcih. Slavnostni govornik prireditve je bil župan Franci Krepša, ki je povedal, da mu je v veliko čast in veselje, da skupaj z občani obeležuje okroglo 10-letnico. »Pot do danes ni bila vselej lahka, predvsem smo bili pred desetimi leti v dvomih, ali smo se pravilno odločili, ko smo na referendumu izrazili voljo, da želimo svojo občino. Danes vemo, da je bila to pravilna odločitev, saj je občina v tem desetletju dosegla velike spremembe v korist občank in občanov,« je povedal župan. Kot merilo za uspešnost mlade občine navaja investicije, teh pa v vseh teh letih ni bilo malo. Izpostavil je le nekaj najpomembnejših projektov in investicij; to so priključitev na vodovodno omrežje, cestna infrastruktura, obnova zdravstvene ambulante in občinskih prostorov,
še posebej ponosni pa so na novogradnjo šole, vrtca in telovadnice. Poudaril je, da to še zdaleč ni vse in da so v načrtu
še številne druge.
Slavnostno priložnost je izkoristil tudi za kratko predstavitev novega turističnega vo-
dnika po turističnih poteh občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Ob tem se je zahvalil vsem občankam in občanom, ki so v teh letih prispevali k skupnemu razvoju in oblikovanju občine. Zahvala je bila namenjena tudi vsem, ki aktivno delujejo na področju družbenih, športnih in kulturnih dejavnostih, pa tudi župa-
nom sosednjih občin, ki so jih počastili s svojim obiskom na proslavi in s katerimi odlično sodelujejo. Govor je zaključil z zanimivo mislijo in zahvalo: »Zahvala gre vsem, ki so v teh letih burkali naše morje. Valovi so bili včasih visoki, vendar smo uspeli ujeti veter v svoja jadra in upam, da smo s tem uspeli večini zadostiti. Želim
Zupan Franc Krepša meni, da je bila odločitev za samostojno občino pred desetimi leti pravilna.
V kulturnem programu se je predstavila tudi vokalno-instrumen-talna skupina Avis.
si in upam, da bomo v prihodnje prijetno jadrali skupaj.«
V kulturnem programu so nastopili: ženski pevski zbor KUD Vitomarci, otroška in mladinska gledališka skupina KUD Vitomarci, vokalno-in-strumentalna skupina Avis in plesna skupina Twist. Po zaključku osrednje slovesnosti je sledila pogostitev, nato so se predstavila društva, ki delujejo v okviru občine: Turistično društvo Vitomarci, Društvo gospodinj Vitomarci, Klub malega nogometa Vito-marci, Lovska družina Vito-marci, Društvo upokojencev Sv. Andraž Vitomarci, Vino-gradniško-sadjarsko društvo Vitomarci, KUD Vitomarci in Prostovoljno gasilsko društvo Vitomarci. Temu je sledila podelitev priznanj vinogra-dniško-sadjarskega društva za nagrajena vina. Za dobro voljo obiskovalk in obiskovalcev so do jutranjih ur skrbeli člani skupine Mladih 5 in humorist Korl.
Patricija Babosek
Foto: PB
Foto: PB
Kidričevo • Vroče zaradi kabelske TV ter vračanja v telefonijo
So bili zneski vračil izračunani po enakih kriterijih?
Na 13. seji sveta občine Kidričevo so v četrtek, 26. junija, poleg treh spremenjenih odlokov o ustanovitvi javnih zavodov sprejeli sklep o pogojih plakatiranja, zavrnili predlog o prodaji kabelske televizije v Lovrencu, ker zadeva še ni povsem zrela, največ razprave pa je bilo o domnevnih nepravilnostih pri vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju bivše krajevne skupnosti Cirkovce, zato bodo celoten postopek ponovno preverili.
Foto: M. Ozmec
Član komisije za vračilo vlaganj v javno telefonijo Viktor Cafuta (levo) je Milanu Fideršku (desno) povedal precej ostrih besed in odločno zavrnil očitke o domnevnih nepravilnostih.
Dobra polovica 13. seje sveta se je odvijala tekoče in brez zastojev. Tako so po pojasnilu predsednice komisije za družbene dejavnosti Silvestre Klemenčič, da so v glavnem upoštevali vse prejete pripombe in predloge, v drugem branju brez razprave soglašali s spremembami in dopolnitvami odlokov o ustanovitvi javnih zavodov OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, OŠ Cirkovce in Vrtec Kidričevo. Brez posebnih pripomb so soglašali tudi z vsebino pravilnika o povračilu stroškov šolskih prevozov otrokom s posebnimi potrebami, ker pa ni bilo na njegovo vsebino nobene pripombe, so ga na predlog Silvestre Klemenčič sprejeli v združeni obravnavi. Brez težav so po krajšem pojasnilu strokovne sodelavke občinske uprave Zdenke Frank sprejeli tudi sklep o pogojih za plakatiranje v času volilne kampanje za izvedbo volitev v državni zbor.
Po pričakovanju je bilo nekoliko več razprave ob obravnavi programa prodaje občinskega stvarnega premoženja za leto 2008. Kot je pojasnil občinski pravni svetovalec Egon Repnik, gre za predlog prodaje sistema kabelske televizije Lovrenc, zato je občina, da bi ugotovila svoj dejanski vložek pri tem, sistem dala oceniti po stanju, kot je bil v času izgradnje, torej brez nadgradnje, preračunano na današnje cene. Svoj interes za nakup kabelskega sistema v Lovrencu je izrazil obstoječi operater Kabel TV, ki je sicer naknadno vložil svoja sredstva v razširitev in nadgradnjo sistema, zato je sedanja vrednost sistema višja kot ob pričetku. Ocenjena vrednost je 32.663 evrov, strokovne službe občine pa so predlagale, da bi bila izhodiščna prodajna cena sistema vsaj 50.000 evrov. Čeprav je menil, da gre za prodajo premoženja, ki ima pravno napako, saj občina prodaja nekaj, kar ima danes drugačno vrednost kot ob pričetku, bi bilo prav, da v zvezi z vrednostjo in načinom prodaje pridobijo še ustrezno pravno mnenje, sicer pa je predlagal, da sistem KTV v Lovrencu občina proda.
Svetnik Anton Leskovar je menil, da je vse to malce preuranjeno, zato je bil trenutno proti prodaji sistema, čeprav meni, da bi bilo prav, če bi ga prodali. A dokler ni razvidno, koliko je vanj
vložila občina in kolikšna je današnja vrednost oziroma ekonomska cena kabelskega sistema, ki je obogaten s telefonijo ter internetno povezavo, do tedaj bi bilo po njegovem mnenju pametno še malce počakati. Ko pa bo znano tudi to, bo prodajo potrebno speljati prek javnega razpisa, da bi lahko izvedeli, koliko so zanj pripravljeni plačati še drugi potencialni kupci. Ker pa mu še vedno ni bilo povsem jasno, kdo je zakrivil neplačani dolg nekdanje KS Lovrenc in ali je bila odločitev sodišča dejansko pravilna, je predlagal celotno revizijo postopka.
Zoran Žunko je menil, da bi z revizijo postopka zagotovo nastali še novi, višji stroški, predvsem pa po njegovem ni pravično, da bi dolg, ki ga je povzročila tedanja KS Lovrenc, plačala občina Kidričevo. Takega mnenja je bil tudi podžupan Jože Go-ričan, ki je dodal, da bi morala dolg dejansko poravnati okolje, ki ga je povzročilo, ne pa da bi s tem obremenjevali celotno občino.
Nekoliko drugače je razmišljala Silvestra Klemen-čič, ki je spomnila, da je po dokončni odločitvi sodišča občina za poravnavo dolga že rezervirala sredstva, zato je vprašala, zakaj kabelski sistem v Lovrencu sploh prodajajo. Da sistem še ni povsem zrel za prodajo, sta menila tudi Bogdan Škafar in Anton Habjanič, slednji je dodal, da bi bilo treba ob tem čimprej urediti še interni kanal za potrebe občine. Zoran Žunko je zato predlagal, da bi občina naročila novo ocenitev dejanske vrednosti sistema KTV Lovrenc, nato pa bi prodajo speljali po vseh pravnih normah. Predlogu, da se prodaja začasno ustavi, se je pridružil tudi pravni svetovalec Egon Repnik, zato so predlog odbora za družbene dejavnosti v celoti zavrnili in sklenili, da bodo omenjeno prodajo realizirali šele po pridobitvi novih, ustreznejših cenitev.
V vrtcu še deveti oddelek
Na predlog Vrtca Kidričevo in občinskega odbora za družbene dejavnosti oziroma Silvestre Klemenčič so svetniki z nekaj pripombami sklenili, da se v novem šolskem letu 2008/9 ponovno potrdi odprtje devetega od-
delka v enoti Vrtca Kidričevo. Anton Leskovar je pojasnil, da je tudi on za uvedbo devetega oddelka, vendar ni za to, da bi ta oddelek uredili v novem vrtcu, temveč v prostorih osnovne šole, da tako ne bi okrnili pričakovanj staršev in zahtev standarda v novem vrtcu. Večina svetnikov pa je menila drugače, zato so z večino glasov potrdili predlog odbora, tako da bodo imeli v kidričevskem vrtcu v jeseni spet devet oddelkov.
Po krajši prekinitvi, ki jo je po dobrih dveh urah sejanja predlagal župan, so ponovno razpravljali o oceni delovne uspešnosti direktorice in zaposlenih v javnem zavodu Lekarne Ptuj, saj so na predhodni seji zaradi pripomb o delovnem času lekarne glasovanje o tem prestavili. Tokrat je direktorica občinske uprave Evelina Makoter Jabločnik pojasnila, da so po sestanku s predstavniki Lekarne dosegli spremembo oziroma prilagoditev delovnega časa lekarne zahtevam občanov, tako da bo od 1. julija dalje kidričevska lekarna odprta od 7.30 do 15.30. In ker so s tem ugodili željam krajanov, so očitno zadovoljili občinske svetnike, saj so tokrat kot predzadnja občina predlog o povečani delovni uspešnosti direktorice ter zaposlenih v ptujskih Lekarnah vendarle potrdili.
Z navdušenjem so pozdravili tudi poročilo predsednika nadzornega odbora Marjana Bezjaka o opravljenem nadzoru v javnih zavodih OŠ Kidričevo, OŠ Cirkovce ter Vrtec Kidričevo, v nekaterih
občinskih odborih, Strelskem in Turističnem društvu Kidričevo ter Prosvetnem društvu Cirkovce. Čeprav je nadzorni odbor k vsem poročilom dal pozitivno mnenje, so namreč menili, da je prav, da imajo večji in pregleden nadzor nad javnimi financami, saj lahko v primeru nepravilnosti pravočasno reagirajo in morebitne napake odpravijo.
Vračila bodo še enkrat preverili
Po pričakovanjih so precejšen del razprave namenili tudi vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju bivše krajevne skupnosti Cirkovce. Župan Jože Murko je znova pojasnil, da je občinska »komisija za zastopanje interesov vlagateljev do povračila prekomernih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje«, ki je bila imenovana že v prejšnjem mandatu, po njegovem ravnala v skladu z vsemi predpisi in na osnovi vseh dosegljivih dokumentov, zato so posamezni upravičenci dobili vrnjeno vse, kar jim pripada. Pripombe so bile sicer na plačilo manjšega zneska opravljenih nadur oziroma popoldanskega dela občinskim uslužbenkam, kar naj bi občina izplačala iz zneska, ki je bil namenjen za vračilo upravičencem z območja KS Cirkovce. Odločno je zavrnil očitke, ki so se pojavili v javnosti, češ da je občina porabila denar občanov, ki so bili do vračila upravičeni, in jih označil kot neutemeljene ter ponovno poudaril, da za pla-
čilo nadur ni bil uporabljen denar iz zneska, ki je bil namenjen upravičencem.
Podrobneje je svetnikom vsebino zadnjega sestanka prej omenjene občinske komisije pojasnila tudi strokovna sodelavka občinske uprave Zdenka Frank, kot članica te komisije je svetnike seznanila z dodatnimi zahtevami in vprašanji, ki so jih člani komisije postavili na zadnji seji, ter tudi ona zavrnila očitke, ki so se pojavili v javnosti. Na omenjene očitke, ki so se pojavili predvsem po objavi sestavka v enem od dnevnikov in naj bi jih posredoval eden od svetnikov, je ostro reagiral tudi član omenjene komisije Viktor Cafuta. Zatrdil je, da so očitki netočni in žaljivi, saj je ena od članov komisije tudi pravnica, ki je skrbela za točnost izračuna in usklajenost z vsemi predpisi. Povedal je, da so plačilo delavkam za opravljene nadure v zvezi s pisanjem odločb o vračilu sredstev predlagali prav člani te komisije; vendar niso razpravljali o tem, iz katerega računa bo znesek plačan. Ob tem je dodal, da so žaljive trditve v veliki meri in po nepotrebnem vplivale tudi na slabo razpoloženje ob minulem praznovanju občinskega praznika.
Župan Jože Murko je še enkrat poudaril, da je nesprejemljiva predvsem trditev, da je bilo določeno število upravičencev ogoljufanih - in to celo namenoma.
Svetnik Milan Fideršek, ki naj bi bil glavni krivec za objavo spornega članka, je pojasnil, da mu je žal, ker sve-
tniki niso dobili zapisnika, ki je bil izdelan na podlagi sestanka omenjene komisije; če bi ga videli, bi namreč lahko tudi sami podvomili v pravičnost izračuna vračil ter izplačil. Kar se tiče izplačila nagrad za nadurno delo delavk občinske uprave, pa je menil, da zakon jasno govori o strogo namenskih sredstvih, namenjenih le vračilu upravičencem, zato je predlagal, da ta zapisnik posredujejo vsem svetnikom. Da bi tej zahtevi ugodili, je župan odredil že drugi odmor.
V drugem nadaljevanju seje je Milan Fideršek ponovil svojo trditev, da komisija ni imela enakih meril za izračun deleža vrnjenih sredstev, saj naj bi pri izračunu za KS Kidričevo in Lovrenc ovrednotila sredstva samoprispevka, pri izračunu za KS Cirkovce pa tega ni storila. Ogorčena Zdenka Frank je očitke ponovno zavrnila in ponovno zatrdila, da so bila merila za vračila sredstev popolnoma enaka ter v skladu z vsemi predpisi in zakoni, kar je dokazljivo. Da je dobil drugačen izračun, kot je v zapisniku, je zatrdil tudi svetnik Janko Baštevc, pa tudi Zoran Žunko je menil, da je zapisnik napisan malo nejasno, ter zato predlagal, da počakajo na odgovore, ki jih je postavila komisija, in šele nato reagirajo. Temu predlogu se je pridružil tudi Andrej Napast, ki je menil, da je po njegovem dejansko prišlo do določene napake, kajti merila, kot je videti v zapisniku, dejansko niso bila enaka, saj ni bila enaka osnova. Anton Habjanič se s tem sicer ni povsem strinjal, zato je tudi on predlagal, naj počakajo na odgovore, ki jih je zahtevala komisija, če pa se bo pri tem pokazalo, da so bile storjene napake, potem je po njegovem zadnji čas, da nekoga pokličejo na odgovornost. S tem se je strinjal tudi Jože Medved ter opozoril, da je, dokler ne pridejo do uradnih rezultatov, zelo neprimerno širiti govorice o goljufanju, saj to pomeni, da pljuvajo v svojo skledo.
Ob koncu vroče razprave so soglasno sklenili, da bodo vso zadevo v zvezi z vračilom sredstev v javno telekomunikacijo še enkrat podrobneje preverili; šele če se bo izkazalo, da so se dejansko dogajale nepravilnosti, se bodo dogovorili o ukrepih.
M. Ozmec
Sv. Tomaž • Velik praznik za občino in občane
Obnovili splošno in zobno ambulanto
V okviru praznovanja drugega občinskega praznika so se v soboto pri Sv. Tomažu veselili odprtja prenovljene zobne in splošne ambulante, pridobitve, o kateri so dolgo lahko le sanjali.
Kot je povedal župan Mirko Cvetko, do tega ne bi prišli brez posluha Zdravstvenega doma Ormož. Vlasta Zupanič Domajnko, direktorica ZD Ormož, je povedala, da v zavodu izpolnjujejo strategijo, da v sklopu zdravstvenega doma enakomerno porazdelijo investicijska sredstva tudi v zunanje ambulante, ker zlasti te so bile v preteklosti zanemarjene. Investicija je znašala 50.000 evrov, od tega je 15.000 evrov primaknila občina Sv. Tomaž. Medtem ko so bili dolga leta na repu po urejenosti in uporabnosti am-
Ob otvoritvi so opozorili na nov aparat za oživljanje, ki je pritrjen levem zgornjem kotu avle in je dostopen vsem, ki ga potrebujejo.
Juršinci • 8. srečanje ljubiteljev starodobnih vozil
Srečanje Janezu Puhu v čast
V sončnem dopoldnevu zadnje junijske sobote, 28. junija, so se v Juršincih zbrali ljubitelji starodobnih vozil na srečanju, ki ga je organiziralo Društvo rojaka Janeza Puha.
Društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 2000, se ukvarja z ohranjanjem tehnične dediščine, spomina na Janeza Puha, na njegovo delo in izume, hkrati pa upravlja in promovira Puhov muzej v Sakušaku. Želja vodstva in članov je, da prav Juršinci postanejo kraj, kjer se bodo srečevali simpatizerji Janeza Puha in ljubitelji tehnične dediščine. Vsakoletna sezona se začne z delovno akcijo v aprilu, nadaljuje pa se s srečanji doma in v tujini, ki trajajo od maja do konca avgusta. Njihova glavna prireditev je vsako zadnjo junijsko soboto v letu - mednarodno srečanje starodobnih vozil ob obletnici rojstva Janeza Puha. In tudi letos je bilo tako.
»Gre za mednarodno sreča-
nje, saj so poleg udeležencev iz vse Slovenije z nami tudi naši prijatelji iz Avstrije, še posebej ponosni pa smo na to, da so se nam pridružili člani društva »Puch Amicale« iz Francije ki so za ta obisk prevozili okoli 2000 kilometrov. Lani so nas gostili v Franciji, letos pa so nam vrnili obisk,« je povedal Vlado Slodnjak, predsednik društva rojaka Janeza Puha. Poudaril je tudi, da je ta vožnja turističnega pomena, saj želijo povečati prepoznavnost kraja, kjer je tekla zibel njihovemu rojaku, ki je ponesel ime svoje domovine daleč po svetu. S tovrstnimi srečanji želijo ohraniti spomin nanj in na njegovo delo, hkrati pa obdržati duh prijateljevanja, druženja in spoštovanja. Povedal je
Prenovljene prostore splošne in zobne ambulante pri Sv. Tomažu je odprla Vlasta Zupanič Domajnko ob pomoči župana Mirka Cvetka ter Roberte Vincek Ranteša in Igorja Rehlickega.
Foto: Patricija Babosek
Skupinska fotografija udeležencev osmega srečanja starodobnih vozil v Juršincih pred vožnjo
Foto: Patricija Babosek
Starodobniki so pritegnili pozornost mladih in manj mladih.
tudi, da se je zbralo kar veliko število ljudi, prijavljenih je bilo okoli 150 vozil, sama prireditev pa je privabila tudi veliko radovednih obiskovalcev, ki so si jeklene konjičke želeli ogledati v živo.
Zbrane je nagovoril tudi župan občine Juršinci Alojz Kaučič, ki je obenem podpredsednik društva in aktiven član. Izrazil je zadovoljstvo nad številom udeležencev in nad vremenom, ki jim je bilo naklonjeno.
Promocijska vožnja, ki je bila dolga približno 60 kilometrov, se je začela na prizorišču srečanja v Juršincih in nadaljevala čez Dornavo v Moškanjce in od tod v Dolane, kjer so jih v Hiši usnja prijazno pogostili. Pot so nadaljevali čez Cirkulane, Zg. Leskovec in Podlehnik, kjer so znova počivali. Tukaj jih je pričakal župan občine Podlehnik Marko Maučič z ekipo Turističnega društva Podlehnik. Iz Podlehnika so se popeljali čez Puhov most proti muzeju rojaka Janeza Puha v Sakušaku. Tam so prireditev zaključili s podelitvijo zahval in spominkov vsem udeležencem srečanja.
Vse, ki vas utegne zanimati, člani Društva rojaka Janeza Puha vabijo, da si ogledate muzej in spominsko sobo Janeza Puha vsako soboto in nedeljo od 10. do 18. ure.
Patricija Babosek
bulant, so sedaj prvi. Imajo namreč najsodobnejši zobozdravstveni stol v vrednosti 35.000 evrov. Ob upoštevanju tega bo za vsakega, ki bo nanj sedel, poseg gotovo manj boleč.
„Nobeni zidovi in nobena oprema pa ne odtehtajo ustreznega kadra. Veseli smo, da nam je uspelo pridobiti nov zobozdravstveni tim, ki trikrat tedensko dela pri Sv. Tomažu. Zobozdravniku Igorju Rehlickemu pomaga medicinska sestra Marija Rimele. Pomembno je tudi to, da čakalnih dob ni in smo na voljo za protetična dela. V splošni ambulanti sta zaposlena zdravnica splošne medicine Roberta Vincek Ranteša in Boštjan Viher, diplomirani zdravstve-nik. Sedaj je na občanih, da te pridobitve koristijo, da bosta sodobni ambulanti zaživeli," je dejala Vlasta Zupanič Domajnko. Ob tej priložnosti se je zahvalila pacientom za potrpljenje v času, ko je Vincekova opravljala specializacijo in je bilo delovanje ambulante okrnjeno. Če bo šlo vse po načrtih, bo z jesenjo delovanje nemoteno.
Blagoslov obnovljenih prostorov je opravil domači župnik Stanko Matjašec.
Svetnik občinskega sveta Robert Skuhala je ob tej priložnosti opozoril tudi na to, da je v občini izboljšana skrb za zdravje v nenadnih situacijah. Predvsem v teh vročih dneh je čedalje več nenadnih srčnih smrti. Aparat za oživljanje je bil kupljen z akcijo članov Rdečega križa, ki so šli od vrat do vrat in že v kratkem času nabrali potrebnih 2500 evrov za nakup. Izvedli so tudi nekaj tečajev in izobrazili ljudi, ki bodo v takih primerih znali ukrepati. Upajo, da bo njihova akcija izboljšala varnost glede nenadnih srčnih zastojev. Aparat je nameščen v avli pred ambulanto v trezorju v zgornjem levem kotu. Dostopen je vsem, vrata so vedno odprta. Ob odstranitvi se sproži alarm, zato je potrebno prej obvestiti 112 oziroma ekipo nujne medicinske pomoči. Svetoval je, da v primeru potrebe vsakdo, ki je sposoben in zna uporabljati aparat, tega čim prej vzame in odhiti k tistemu, ki je tega po-
treben.
Po slovesnosti, v kateri so zapeli domači pevci pod vodstvom Stanka Pšaka, so se v novih oblačilih s sveže pripravljenimi in pečenimi dobrotami predstavile članice aktiva gospodinj. Večer se je zaključil z osrednjo proslavo ob počastitvi krajevnega praznika.
V naslednjih dneh se bo zvrstilo še srečanje občanov, starejših od 70 let, ekipno strelsko tekmovanje za pokal Občine Sveti Tomaž, pohod od Sv. Tomaža do domačije dr. Stanka Cajnkarja v Savce in F. K. Meška v Gornje Ključarovce, gasilska vaja domačih gasilskih društev ter velika vrtna veselica z ansamblom Zlati zvoki. Praznovanje se bo zaključilo v nedeljo, 6. julija, z župnijsko slovesnostjo ob prazniku Sv. Tomaža in srebrno sveta mašo gospoda Stanka Matjašca; slovesnost bo vodil škof dr. Jože Smej. Organizatorji prireditev so Občina Sveti Tomaž, OŠ Sveti Tomaž, delujoča društva in klubi ter Župnija Sveti Tomaž.
vki
Ormož
Sprejem odlicnjakov
V ponedeljek, 23. junija, je občina Ormož organizirala sprejem odlicnjakov štirih osnovnih šol in gimnazije.
Foto: Štefa n H ozya n
Vsa leta šolanja je odlični uspeh doseglo po 14 učencev OS Ormož in Velika Nedelja, 7 učencev OŠ Miklavž pri Ormožu in trije učenci OŠ Ivanjkovci. Odličnjaki Gimnazije Ormož pa so Jasmina Dovnik, Maja Lašič in Klavdija Lipnik. Ob tej priložnosti jih je sprejel župan Alojz Sok. (vki)
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • Po desetih letih nadaljevanje Ovinka
Ruda in Tona se vračata
Deset let po Ovinku 1 na prizorišče prihaja Ovinek 2. Ovinek 1 je zagotovo kultna predstava brez primere. Pred premiero drugega dela so pričakovanja izjemna. »Z njo bi radi dosegli boga šmarnice; upam, da bodo v njem ljudje prepoznali haloško-štajerski kult naših lokalnih opiatov in tradicionalnih sredstev za doseganje prosvetljenja,« je pred premiro povedal vršilec dolžnosti direktorja Mestnega gledališča Ptuj Rene Maurin.
Foto: Črtomir Goznik
Od leve: Tadej Toš, Aljoša Ternovšek, Matjaž Latin in Rene Maurin so 26. junija javnosti predstavili zadnjo premiero Mestnega gledališča v tej sezoni, Ovinek 2 kot nadaljevanje male poletne produkcije iz leta 1998.
Ruda in Tona bosta zaigrala na novi lokaciji, ker je cerkev dobila vrnjeno ozemlje, na katerem sta nekoč bivala. Poiskala sta drugo prizorišče - nekdanje prostore ptujske policijske postaje, ki postajajo vse bolj podobni »vukojebini«. V začetku sta imela pomisleke, ker jima policija ni najbolj blizu. Ko pa sta izvedela, da se je policija izselila, da so tam tudi pesjaki, pa sta se preselila. Za nadaljevanje zgodbe pa bo potrebno počakati do premiere, ki bo v četrtek, 3. julija.
V. d. direktorja Mestnega gledališča Ptuj Rene Maurin pravi, da je verjetno vprašanje, ali še kje obstaja predstava, o kateri bi še deset let po njej krožil piratski VHS posnetek, da ljudje poznajo dialoge predstave še deset let po tem,
ko so jo igrali. Ob vsem tem so prišli na idejo, da je potrebno to energijo mesta izkoristiti, izkoristiti vse to, kar se je v Ovinku zgodilo pred desetimi leti, in nadaljevati tip teatra, ki je nov, specifičen, za katerega je mogoče reči, da ga je težko srečati še kje drugje. Prišlo je do tega, da je Tadej Toš začel delati na besedilu kot mlad pisec v svojem pisateljskem udejstvovanju. Zelo so veseli, da bo igral tudi Nenad Toka-lič, ki je imel v zadnjem letu z gledališčem »sovražne« odnose, povabila k sodelovanju v Ovinku 2 pa se ni mogel upreti. V tem primeru gre za odnos med igralcem in likom, ki je povsem drugačne narave, kot je to običajno v gledališču.
Ko so lani začeli razmišljati o Ovinku 2, rešiser Matjaž
Latin ni pričakoval, da se ga bodo v resnici lotili. Zdaj, ko postaja realnost, se mu zdi, da nastaja mimo njega, sam po sebi. Tadej je napisal fantastično predlogo, Ruda in Tona sta že kultna lika, ki se jima v Ovinku 2 pridružujeta dva gosta igralca, pojavita se še dva lika: eden je poznan tudi širši slovenski javnosti kot Dušan Vaupotič - Dule, ki ga igra edini član »ansambla« MG Ptuj Aljoša Ternovšek. V veliko veselje pa je vsem, da z njimi dela tudi Urška Vučak, ki bo nastopila v vlogi Jožice. Šmarničarsko atmosfero bo tako s pojavom ženskega lika popestrila še erotika.
Aljoša Ternovšek je pred premiero povedal, da je predstava zelo specifična tudi zaradi tega, ker imajo vsi na
nek način že narejene like, ki pa jih je potrebno postaviti v nove situacije. Želi si, da bi preživel, samo to.
Ovinek 1 pred desetimi leti je bil v ustvarjalnem življenju vseh protagonistov, ki so se takrat pojavili na odru, nekaj posebnega, podobno velja za občinstvo. Ravno to, da je predstava v enem malem mestu dosegla kultni status, ki živi in diha s svojim gleda-
liščem, je dobra popotnica za celotno ekipo, da še leta potem z nostalgijo razmišlja o tem, kaj se je takrat dogajalo, z nekim optimizmom gre v prihodnost in se loti holivudske verzije nadaljevanja uspešne zgodbe, likov, ki so že narejeni, ki jih ljudje že poznajo in so jih vzljubili ter jih želijo znova videti. »Ptujskemu občinstvu jih bomo še enkrat ponudili na ogled,« pravi Tadej
Toš, »oplemenitene z Aljošo in Urško, da bo predstava, kar se zasedbe tiče, malo širša.«
Da Ptujčani Ovinek 2 težko čakamo, je zaznati na vsakem koraku. Tudi to je Ptuj. To pa je zagotovo pozitivna popotnica za vse njegove ustvarjalce. Že danes je mogoče trditi, da bo z njim ptujsko poletno dogajanje že na začetku doseglo vrhunec.
MG
Ptuj • Zaključni koncert poletnih glasbenih delavnic 2008
»
Mlade oči so svetle luči
«
Tako govori besedilo pesmi z naslovom Mlade oči, ki jo je pred leti prepevala Ditka Haberl, v soboto, 28. junija, pa smo jo lahko slišali v moderni različici v izvedbi mladih nadarjenih glasbenikov, ki so se ob koncu petdnevnega ustvarjalnega dela predstavili na koncertu z naslovom Medkulturni dialog v glasbi.
Nastopajoči so bili udeleženci glasbenih delavnic, ki jih že več let skupaj organizirajo CID Ptuj, Društvo Ar-sana in Glasbena šola Karola Pahorja, kjer so mladi tudi predstavili svoje delo. Idejni vodja projekta Mladen De-lin je povedal, da se je ideja za tovrstne delavnice rodila že pred leti, prvič pa so jo uspeli realizirati pred štirimi leti skupaj z mentorji za posamezne inštrumente in za vokal. Tako so bile letošnje delavnice že pete po vrsti. Zanje
je vsako leto večje zanimanje, zato so udeleženci morali na avdicijo; od 27 prijavljenih je na delavnicah sodelovalo in na koncu tudi nastopilo 15 mladih, starih od 10 pa vse do 20 let. Razlog za avdicijo je bil poleg velikega števila prijavljenih tudi osnovno glasbeno predznanje. Igranje v bendu namreč zahteva neko glasbeno predznanje, na odru stoji več glasbenikov, ki morajo upoštevati drug drugega in je povsem drugače od samostojnega nastopanja, kakr-
šnega so sicer vajeni. Večina nastopajočih se glasbeno izobražuje v Glasbeni šoli Karola Pahorja, v Glasbeni šoli Dornava in v Društvu Arsana.
Delavnice so potekale 24. do 28. junija pod vodstvom mentorjev Boštjana Vavha za bobne, Marka Korošca za električno kitaro, Mladena Delina za klavir, Natalije Frajnko-vič za flavto in Ane Fuchs za vokal. Nastopajoči pa so bili: Rok Lenart in Gregor Nesto-rov na bobnih, Matic Gradišnik, Žan Šabeder in Denis
Tomasini na električni kitari, Nina Tomažič, Špela Horvat in Tami Vreča na klavirju, Vanesa Tomažič in Klara Širov-nik sta igrali flavto, Janja Turk,
Barbara Vauda, Neva Kumer in Jernej Šenica pa so se predstavili kot vokalisti. Igrali so klasično glasbo, ki so jo priredili za bend, to pomeni, da so jo popularizirali. Igrali so različne zvrsti, od jazza, popa, rocka in drugih. Po besedah mentorjev je bil program delavnic usmerjen k spoznavanju bogastva glasbenih kultur in njihovemu prepletanju v iskanju izvajalskih možnosti za mlade glasbenike. V tem smislu so tudi gradili medkulturni dialog, ki v Evropi zaznamuje leto 2008. Poskušali so namreč združiti različne glasbene stile, kar jim je na koncu
odlično uspelo. Preigravali so popevke, tako slovenske kot tuje, ki so jim dodali ritme različni glasbenih kultur. Na ta način so želeli mladim približati popevke, hkrati pa jih oživiti s primesmi drugih glasbenih zvrsti. »Glasba je odprta, mladi to hitro čutijo, se z njo poistovetijo in se tako preko glasbe izobražujejo v smislu medkulturnega dialoga,« je povedal Mladen Delin. Ob koncu koncerta so vsi nastopajoči prejeli diplome za uspešno sodelovanje in nastop.
Patricija Babosek
Ljutomer • Grossmannov festival filma in vina
Gostitelja bosta Ljutomer in Murska Sobota
Dr. Karol Grossmann, prleški rojak, je avtor prvega slovenskega filma - v letih 1905 in 1906 je posnel dva filma: Odhod od maše v Ljutomeru in Sejem v Ljutomeru. V njegovo počastitev že četrto leto zapored ob občinskem prazniku v Ljutomeru, letos pa tudi ob 140. obletnici prvega slovenskega tabora, prirejajo festival filma in vina.
Utrinek z zaključnega koncerta poletnih glasbenih delavnic
Foto: Patricija Babosek
Tokrat (med 9. in 16. avgustom) se bo Grossmannova prireditev iz Ljutomera delno preselila v Mursko Soboti, saj organizatorji želijo del festivalskih filmov predvajati tudi gledalcem v prekmurski prestolnici. Kot navajajo prireditelji, je festival namenjen neodvisni žanrski filmski produkciji, zlasti grozljivim, fantastičnim in divjim ter provokativnim filmskim izdelkom, ki se bodo potegovali za nagrade: hudi maček za celovečerce, Slakov hudi maček, poimenovan po
nedavno preminulem filmskem avtorju Franciju Slaku, za kratke filme ter hrupni maček za glasbene dokumentarce. Filmsko dogajanje bo popestrila bogata vinska ponudba z najboljšimi vinarji Prlekije in Slovenije, ki se bodo potegovali za prestižni naslov vinski hudi maček, med festivalskim potekom pa se bo izvajala tudi nagradna filmska delavnica.
In kdo bodo gostje letošnjega filmskega festivala v Ljutomeru in Murski Soboti ? Izpostaviti velja očeta sodob-
nega Hollywooda Rogerja Cormana, svoj prihod je najavil tudi kultni avtor grozljivk Brian Yuzna, atrakcija vinskega programa pa bo nekdanji svetovni šahovski prvak Anatolij Karpov, s katerim bodo poznavalci šaha lahko odigrali simultanko. Za ljubitelje filmov še pomemben podatek: na otvoritvi filmskega dela festivala (11. avgusta) bo predpremierno prikazan slovenski film Traktor, ljubezen in rock'n'roll režiserja Branka Djurica.
Niko Šoštarič
Ptuj • Skupščina Rotary kluba Ptuj
Za večjo prepoznavnost kluba
V klubu Gemina XIII je bila 26. junija redna letna skupščina Rotary kluba Ptuj, ki po najnovejših podatkih šteje 23 članov - 19 rednih in štiri častne (Stojan Kerbler, dr. Jože Bešvir, Sergej Pavličev in Stanko Čurin). V lanskem letu so pridobili štiri nove člane, najmanj tri nove člane pa načrtujejo pridobiti tudi v novem rotarijskem letu, ki prične teči vsako leto prvega julija.
Na junijski skupščini so pregledali delo v letu 2007/8, opravili primopredajo oziroma izvolili novo vodstvo in predstavili programa dela novega vodstva v letu 2008/9. O delu v letu, ki se je izteklo konec junija, je poročal dosedanji predsednik mag. Andrej Korošec.
Ptujski rotarijci so preteklo leto pričeli v novih prostorih hotela Primus, s tem so postali eden redkih klubov s svojimi prostori. Aktivnosti so pričeli s spustom po Dravi. Sprejeli so nove člane, v okviru podpore mladih talentov pa so podelili štipendiji plesalcema in glasbenikoma Lauri Čepe in Tiborju Lenarčiču. Kot pionirsko in pogumno dejanje so ocenili organizacijo dveh poslušalnic, četudi ni bilo toliko poslušalcev, kot so pričakovali ob tako vrhunskih glasbenih dogodkih. Začeli so projekt varne hiše za varovance društva Sožitje, ki bo
trajal več let. K sodelovanju so pritegnili še kluba Freilassing Laufen in Feldbach ter MO Ptuj. V rotarijskem letu, ki se je izteklo 30. junija, so izvedli tudi 14 zanimivih predavanj, več kot eno na mesec.
Dosedanji predsednik Rotary kluba Ptuj mag. Andrej Korošec je ob predaji poslov povedal, da ni vedel, da bo leto predsednikovanja tako hitro minilo. Zanj je bila čudovita izkušnja, zakar se je zahvalil vsem članom, brez njihove podpore zagotovo ne bi šlo. Želi si, da bi se prijateljsko vzdušje v klubu nadaljevalo tudi pod novim vodstvom.
Predsednikovo poročilo so na skupščini dopolnili še dr. Marjan Leber, ki uspešno vodi klubske finance, tajnik Janko Šuman, klubski mojster Zoran Glušič, dr. Oto Težak, poverjenik za predavanja, o mladinski dejavnosti pa je nekaj povedal
Foto: Črtomir Goznik
Tik pred iztekom rotarijskega leta, novo se vedno prične s prvim julijem, je dosedanji predsednik mag. Andrej Korošec posle predal novemu, Štefanu Petku.
tudi Edi Stropnik. Letos je bilo v Slovenijo poslanih 60 ponudb za tabore, prijavilo pa se je samo 30 otrok.
Novi predsednik Rotary kluba Ptuj je postal Štefan Petek, ki je ob tej priložnosti predstavil program dela za novo rota-rijsko delo, v okviru katerega načrtuje organizacijo dobrodelnega koncerta, delal pa bo tudi na večji prepoznavnosti kluba na Ptujskem in v širšem slovenskem okolju, ker klub ni sam sebi namen. Želi si, da bi si vsi člani kluba pri svojem delu redno zastavljali štiri rotarijska vprašanja, ki so temelj rotarij-skega gibanja in po njih tudi dosledno delovali. Naj naše sanje postanejo resničnost z močno rotarijsko držo, so bile besede, s katerimi je Štefan Petek sklenil svoj prvi nastop v vlogi novega predsednika Rotary kluba Ptuj.
MG
Ptuj • Letovanje s pomočjo soroptimistk
Ptuj • 121 priznanj za sodelovanje na 48. kurentovanju
Prvič skupaj na morje Brez njih prireditev ne bi uspela
Ptujske soroptimistke nadaljujejo dobra dela. Letos so omogočile prvo skupno letovanje osnovnošolcev, ki bivajo v Dijaškem domu na Ptuju, kar se je zgodilo prvič v njegovi zgodovini. Gre za učence, ki obiskujejo OŠ dr. Ljudevita Pivka, OŠ Olge Meglič, OŠ Ljudski vrt in OŠ Mladika in so varovanci doma. Primaknile so tudi denar za nakup kopalk, brisač in drugih pripomočkov za uspešno letovanje.
»Vsa leta smo si želeli, da bi se lahko otroci tudi izven domskih zidov družili s svojimi vzgojiteljicami, s katerimi so deset mesecev v letu. Prvič v zgodovini Dijaškega doma Ptuj je to omogočilo humanitarno društvo Soroptimist Ptuj, ki je v celoti pokrilo stroške petdnevnega bivanja v Ankaranu, njegove članice pa so prispevale tudi denar, da so si lahko otroci kupili vse, kar potrebujejo za kopanje. Nekateri med njimi še niso bili na morju, zato je bilo veselje toliko večje. V prejšnjih letih smo
uspeli enega ali dva učenca priključiti Rdečemu križu za letovanje na Punatu. Lani so tam bili trije, več mest nismo uspeli dobiti. Zelo smo veseli, da lahko naši otroci pet dni skupaj preživijo na morju.
Hvaležni smo tudi za vso organizacijo in bivanje v Ankaranu, prevoz in dodatno vožnjo po piranskem zalivu, za vse delo, ki ga je v zvezi s tem opravila turistična agencija Evropa partner z direktorico Lijano Valentin na čelu, ki je v bistvu poskrbela za vse. Mi pa smo s seboj nesli dobro voljo,
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je bila 26. junija krajša slovesnost, na kateri so se predstavniki konzorcija Kurent zahvalili za sodelovanje pri uspešni izvedbi letošnjega 48. kurentovanja, ki je bilo eno najkrajših v dosedanji zgodovini. Gre za ljudi, brez katerih te prireditve ne bi bilo in tudi ne bi bila uspešna.
veliko veselje, da lahko gremo na morje in da bomo lahko izvedli program, ki smo si ga zastavili, doživljajsko pedagogiko, življenje izven zidov Dijaškega doma,« je pred odhodom osnovnošolcev na morje povedala ravnateljica Dijaškega doma Ptuj mag. Danica Starkl, ki ni mogla skriti veselja, da lahko gredo vsi njihovi učenci prvič skupaj na morje. Na petdnevno letovanje so odpotovali na praznik dneva državnosti. Sedemnajst otrok so spremljale štiri vzgojiteljice.
MG
Letošnje kurentovanje je trajalo le štiri dni, v takšnem obsegu se bo ponovilo šele čez 93 let. Naslednje, v letu 2008, pa bo že takšno, kot smo ga bili vajeni zadnja leta, trajalo bo deset dni, od 14. do 24. februarja. V teh dneh bo izšel že deseti, jubilejni razpis za 10. princa karnevala. Do primopredaje, ki bo na jesenski pust, 11. novembra, bo prinčevska obeležja še nosil sedanji princ karnevala Miran Urih, majer cirkovški.
Ptujsko kurentovanje je osrednja pustna prireditev in ena največjih v srednjeevropskem prostoru. V imenu konzorcija Kurent, ki je pripravil zanimiv in raznolik program, s katerim je vsakemu obiskovalcu ponudil nekaj zanimivega oziroma
po njegovem okusu, je govoril ptujski župan dr. Štefan Čelan. Opravičil se je za to, da je sprejem za organiziran tako pozno, tudi zaradi njegove odsotnosti je prišlo do tega. Zahvalil se je vsem, ki so zvesti tradiciji, spoštovanje in odnos do te tradicije pa sta porok, da bo tudi v naprej živela in se uspešno ohranjala ter nadgrajevala.
Ptujski župan je skupaj z vodjo projekta 48. kurento-vanja Klavdijo Petek podelil 121 priznanj za sodelovanje. Za organiziranje in vodenje te prireditve je MO Ptuj skupaj s Perutnino in Termami želela ustanoviti novo pravno osebo, da ne bi bilo več težav z nakazovanjem denarja oziroma kateri transakcijski račun uporabiti
pri organizaciji in izvedbi prireditve. Vsi dosedanji poskusi vzpostaviti novo ptujsko turistično podjetje na podlagi novega zakona o javno-zasebnem partnerstvu so se izjalovili, nobena ptujska rešitev doslej ni dobila podpore ministrstev. Ptujski župan upa, da pa bodo kljub temu kmalu našli rešitev.
V imenu predsedstva Federacije evropskih karnevalskih mest FECC in slovenskega FECC je udeležence letošnjega kurentovanja pozdravil tudi Branko Brumen in na 49. ku-rentovanju napovedal nove udeležence iz tujine; letos je sodelovalo sedem tujih skupin iz članic FECC.
MG
Foto: Črtomir Goznik

Foto: Črtomir Goznik
Za osnovnošolce, ki bivajo v Dijaškem domu na Ptuju, je bil dan državnosti še posebej prazničen, saj so skupaj odšli na morje, kar so jim omogočile ptujske soroptimistke.
V slavnostni dvorani ptujskega gradu so 26. junija v imenu konzorcija Kurent podelili 121 priznanj za sodelovanje na 48. kurentovanju.
Beograd •
Predsednica iz vrst Miloševičeve stranke
Predsednica srbskega parlamenta Slavica Dukič Dejanovic
Predsednica srbskega parlamenta je v sredo postala Slavica Dukič Dejanovic iz Socialistične stranke Srbije (SPS), stranke nekdanjega srbskega predsednika Slo-bodana Miloševiča, ki je postala koalicijski partner Liste za evropsko Srbijo predsednika Borisa Tadiča. Zanjo je na ustanovni seji skupščine glasovalo 128 od 225 prisotnih poslancev.
»Politično gledano bo ona zastopala politične opredelitve in interese koalicije okoli socialistov, ki so zaščita nacionalnih in državnih interesov, boj za ohranitev Kosova, gospodarski razvoj, družbena pravičnost in evropska integracija,« je v utemeljitvi predloga edine kandidatke za mesto predsednika srbskega parlamenta povedal vodja SPS Ivica Dačič, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Za Dukič Dejanovičevo so glasovali predstavniki Liste za evropsko Srbijo, ki jo sestavljajo Demokratska stranka (DS), G17 plus, Liga socialdemokratov Vojvodine ter poslanci SPS, Stranke združenih upokojencev Srbije (PUPS), Edinstvene Srbije (JS) in predstavniki manjšin. Proti pa so bili predstavniki Srbske radikalne stranke (SRS), Demokratske stranke Srbije (DSS), Nove Srbije (NS) in Liberalno demokratske stranke (LDP).
V predhodni razpravi, v kateri so v največjem številu sodelovali predstavniki SRS ter t.i. narodne koalicije, ki jo sestavljajo NS in DSS dosedanjega srbskega premiera Vojislava Koštunice, je predvsem letela kritika na novo
koalicijo za oblikovanje srbske vlade. Največ je je bila deležna prav DS in njen vodja Tadič.
Socialisti so se namreč najprej pogajali z narodno koalicijo, a so ti pogovori pretekli teden propadli, saj se je SPS odločila zamenjati strani. Iz SPS so v ponedeljek sporočili, da so se dogovorili za oblikovanje vlade s prozahodno usmerjeno Tadičevo koalicijo. Obe skupini, prej zagrizeni tekmici, sta obljubili, da bo vlada, ki naj bi jo oblikovali prihodnji teden, pospešila približevanje Srbije EU, poroča ameriška tiskovna agencija AP. (sta)
Peking • Tibet ponovno odprt za tuje
turiste
Turisti lahko, tuji novinarji (še) ne
Foto: internet
Tibet, ki je bil od marče-vskih nemirov zaprt za tuje turiste, so danes ponovno odprli za obiskovalce iz tujine, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Že danes naj bi na Tibet prišla dva švedska turista, v nedeljo jima bodo sledili še štirje iz Singapurja. Vstop v to kitajsko avtonomno območje pa je še vedno prepovedan za tuje novinarje.
Kot je poročala AFP je kitajska vlada proteste, ki so ob 57. obletnici kitajske nadvlade v Tibetu sprva potekali mirno, 14. marca nasilno zatrla. Mednarodna javnost je dejanje Kitajske obsodila in v nekaterih državah
so izbruhnili protesti, ki so ovirali pot olimpijske bakle proti Pekingu.
Olimpijski ogenj je v soboto ob strogih varnostnih ukrepih prispel v tibetansko prestolnico Lhaso. Na spletni strani tibetanske vlade je zapisano, da je pot olimpijske bakle minila brez incidentov in to kaže, da so stvari v Tibetu stabilne, poroča AFP.
Predstavnik tibetanske vlade Zha Nuo je dejal, da so po hitri zadušitvi marčevskih protestov dosegli veliko prehodno zmago v boju proti separatistom, in dodal, da je turizem na Tibetu varen, poroča AFP.
Konec aprila je Kitajska ponovno dovolila potovanje v Tibet skupinam domačih turistov, v maju pa tudi obiskovalcem iz Hongkonga, Macaa in Tajvana. Ob tem pa je obdržala prepoved za tuje turiste in novinarje, kar je po poročanju kitajske tiskovne agencije Xinhua mnogim podjetjem v Lhasi povzročilo nemalo težav. Tako je po poročanju časopisa Tibet Daily hotel Lhasa, eden najpomembnejših hotelov v mestu, začasno odpustil več kot tri četrtine osebja.
Kitajsko zatrtje protestov, ki so se iz Lashe razširili po vsem Tibetu, je po trditvah tibetanskih voditeljev v izgnanstvu terjalo 203 smrtnih žrtev. Kitajska pa pravi, da je ubila enega »upornika«, medtem ko tibetanske protestnike obtožuje za smrt 21 oseb, je poročala AFP. (sta)
Washington • Kazen zaradi kartelnega dogovarjanja o cenah
Air France-KLM ob 350 milijonov dolarjev
lljBH
Foto: internet
Več evropskih letalskih prevoznikov bo ameriškim oblastem moralo plačati skupno 504 milijone dolarjev za poravnavo v primeru obtožb, da so se dogovarjali o cenah za tovorne lete. Največ, 350 milijonov dolarjev, bo plačal Air France-KLM, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Ameriško pravosodno ministrstvo je danes sporočilo, da so letalske družbe, med katerimi sta poleg Air France-KLM še SAS Cargo Group in Cathay Pacific, priznale krivdo v zvezi z obtožbami, da so več let umetno zviševale cene za prevoz vseh vrst blaga v in iz ZDA.
Air France-KLM bo plačal 350 milijonov dolarjev, Cathay Pacific 60 milijonov dolarjev, SAS 52 milijonov dolarjev, Martinair pa 42 milijonov dolarjev kazni. V okviru preiskave je pravosodno ministrstvo obtožilo tudi nekatere druge letalske družbe, še poroča AFP. (sta)
EU • Evropska komisija z novimi načrti
Za nove pocenitve mobilne telefonije
Evropska komisija je minuli teden razkrila načrte za dodatno zmanjšanje cen mobilnih klicev, in sicer z regulacijo medoperaterskih tarif, ki jih operater stranke, ki prejme klic, zaračuna operaterju klicateljevega omrežja. Gre za t. i. cene zaključe-
i-oto: internet v£mja govomjh k|jcev kj jjh
trenutno urejajo nacionalni regulatorji, zaradi česar prihaja do velikih razlik.
Po podatkih Evropske komisije ti stroški segajo od dveh centov na minuto na Cipru do 18 centov v Bolgariji. Povprečno so te cene v mobilnih omrežjih kar devetkrat višje od tistih v stacionarnih omrežjih. V Bruslju opozarjajo, da sedanji sistem izkrivlja konkurenco med operaterji in povzroča previsoke cene za potrošnike.
»Različne cene zaključevanja klicev v EU ter velike razlike med cenami za zaključevanje klicev v mobilnih in stacionarnih omrežjih predstavljajo resne ovire doseganju enotnega evropskega trga telekomunikacij, ki koristi konkurenci in potrošnikom,« je poudarila evropska komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding.
Komisarka predlaga regulacijo teh cen, ki nastajajo na osnovi stroškov operaterjev pri prevezovanju klicev med različnimi omrežji, z namenom uskladiti cene v Evropi v naslednjih treh letih, kar bi po besedah komisarke lahko vodilo v kar 70-odstotno znižanje cen.
Tokratni načrti Bruslja so zaenkrat še na ravni predloga in so še daleč od tega, da bi postali del zakonodaje EU - kot je uredba EU o cenah gostovanj v tujih mobilnih omrežij, t. i. roamingu, ki je stopila v veljavo konec junija lani. Predstavljeni predlog je namreč šele na ravni prvega osnutka in naj bi bil končan oktobra. Na osnovi predstavljenega poročila komisija začenja javna posvetovanja, ki bodo trajala do 3. septembra. (sta)
Bruselj • Tožba proti Sloveniji in še 23 državam EU
Komisija proti Sloveniji zaradi okoljske odgovornosti ter železnic
Evropska komisija bo tožila Slovenijo na Sodišču Evropskih skupnosti, ker ni prenesla direktive o odgovornosti za škodo, povzročeno okolju, v svojo nacionalno zakonodajo. Poleg tega bo komisija ukrepala proti 24 Foto: internet državam, tudi Sloveniji, v povezavi s prvim železniškim svežnjem.
Komisija se je odločila, da bo vložila tožbo zaradi okoljske odgovornosti proti devetim državam: poleg Slovenije še Avstriji, Belgiji (samo v zvezi z bruseljsko regijo), Grčiji, Finski, Franciji, Irski, Lu-ksemburgu ter Veliki Britaniji. Rok za prenos direktive v nacionalno zakonodajo se je namreč iztekel 30. aprila 2007.
»Direktiva o okoljski odgovornosti izvaja načelo 'onesnaževalec plača' in je med najbolj pomembnimi novimi akti okoljske zakonodaje EU v zadnjih letih. Več kot leto po izteku roka je skrajni čas, da bi teh devet držav članic preneslo direktivo v nacionalno zakonodajo,« je komentiral evropski komisar za okolje Stavros Dimas.
Direktiva vzpostavlja pravni okvir za okoljsko odgovornost, ki temelji na načelu 'onesnaževalec plača', da bi se preprečila in odpravila okoljska škoda. Fizične in pravne osebe, ki izvajajo ali nadzirajo dejavnosti, naštete v direktivi, so dosledno odgovorne za škodo, ki jo s svojimi dejavnostmi povzročijo okolju. Okoljska škoda, ki je zajeta, je škoda, povzročena zaščitenim vrstam in naravnim habitatom, vodam ali tlem, so pojasnili v Bruslju.
Komisija pa se je odločila tudi 24 državam članicam, med njimi Sloveniji, poslati prvi uradni opomin zaradi neizvajanja zakonodajnega paketa prvega železniškega svežnja. Nekatere članice naj bi sicer zakonodajo prenesle v svoj pravni red, vendar komisija ugotavlja nezadostno izvajanje te zakonodaje. Rok za izvedbo je bil sicer marec 2003.
Po mnenju komisarja za promet Antonia Tajanija je izvajanje tega svežnja ključno za ustvarjanje konkurence v evropskih železniških trgih ter tudi za večjo konkurenčnost železnic v odnosu do drugih načinov prevoza.
Komisija lahko pravno ukrepa proti državi članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti. Če meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, državi članici pošlje prvi uradni opomin in jo prosi, da do določenega datuma, običajno v dveh mesecih, predloži svoje pripombe.
Ne glede na to, ali država članica pošlje odgovor ali ne, ji lahko komisija pošlje t. i. obrazloženo mnenje, ki je drugi in končni pisni opomin. Ta opomin navaja vzroke, zaradi katerih komisija meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, in državo članico poziva, da v določenem roku, običajno v dveh mesecih, ukrepa.
Če država članica ne ukrepa na podlagi obrazloženega mnenja, lahko komisija sproži postopek pred Sodiščem Evropskih skupnosti. (sta)
Gospodarstvo po svetu
SINGAPUR - Cena ameriške nafte se je v torek nekoliko zvišala. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena v avgustu, je bilo treba v jutranjem azijskem trgovanju odšteti 136,81 dolarja. To je sedem centov več kot v ponedeljek ob koncu trgovanja. Pripravljenost na zvišanje proizvodnje, ki jo je konec tedna nakazalo več arabskih držav, že v ponedeljek ni mogla zajeziti rasti cen. Po besedah borznih posrednikov je vzrok za rast cen v skromnem zvišanju proizvodnje zalivskih držav in motnjah v preskrbi z nafto iz Nigerije. V ponedeljek se je sod nafte na blagovni borzi v New Yorku podražil za 1,38 dolarja na 136,74 dolarja. V ponedeljek se je cena za sod nafte članic Opeca zvišala za več kot dva dolarja ter se že tretjič ta mesec povzpela nad 130 dolarjev. Za sod nafte Opeca je bilo treba v ponedeljek v povprečju odšteti 130,70 dolarja, kar je 2,14 dolarja več kot v petek.
BRUSELJ - Predsednik Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) Chakib Khelil je ob robu petega ministrskega srečanja med članicami EU in Opeca v Bruslju zavrnil pozive držav porabnic nafte Opecu k dvigu proizvodnje nafte. Zatrdil je, da je Opec za znižanje cen črnega zlata storil vse, kar je lahko. »Opec je že storil, kar je lahko, in cene se ne bodo znižale,« je dejal Khalid ob robu srečanja EU-Opec, ki mu je sopredsedo-val minister za gospodarstvo in predsednik Sveta EU za promet, telekomunikacije in energijo Andrej Vizjak. Savdska Arabija je konec tedna na srečanju največjih svetovnih proizvajalk in porabnic nafte v savdski Džedi naznanila, da bo povečala proizvodnjo nafte za 200.000 sodčkov na dan na 9,7 milijonov sodčkov. Napoved Savdske Arabije je razkrila razlike znotraj Opec, saj druge članice organizacije nasprotujejo povečanju proizvodnje.
WASHINGTON - Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) je začel dvodnevno zasedanje. Poznavalci pričakujejo, da bo predsednik Fed Ben Bernanke umiril bojazni pred naraščanjem inflacije in recesijo v ZDA, ključna obrestna mera, ki zdaj znaša dva odstotka, pa naj bi ostala nespremenjena. Ameriška centralna banka je obrestno mero od septembra lani znižala sedemkrat, in sicer za skupno 3,25 odstotne točke. Po mnenju analitikov je obdobje zniževanja cene denarja končano, največja grožnja vodilnemu svetovnemu gospodarstvu pa je inflacija. Vzrok se skriva v rastočih cenah nafte, hrane in drugega potrošnega blaga ter šibkemu dolarju. Ameriške potrošnike pesti tudi kriza na nepremičninskem trgu in posojilna kriza. Naloga centralnih bančnikov je tokrat iskanje občutljivega ravnotežja med naraščajočo inflacijo in pešajočo konjunkturo, se strinjajo analitiki. Nekateri so mnenja, da bo Fed počakal še nekaj časa, preden bo začel zviševati obrestne mere.
DUNAJ - Evropska komisija je izrazila pomisleke pred načrtovanim prevzemom madžarskega energetskega podjetja Mol s strani avstrijskega OMV. Pomisleki komisije so predvsem v tem, ker imata Mol in OMV na regionalnem trgu z bencinskimi servisi in prodajo naftnih derivatov prevladujoč položaj. Gre za izjavo o pridržkih Evropske komisije, ki pravzaprav pomeni zaključek »poglobljene preiskave«, s katerim so sedaj OMV pojasnili, kaj jih moti pri načrtovanem prevzemu. Zelo verjetno je zato, da Bruselj prevzema ne bo odobril. Gre sicer za zaupni dokument, v katerem je komisija prosilcu - v tem primeru OMV - pojasnila svoje pomisleke v zvezi s prošnjo po prevzemu in skladnostjo z evropskim konkurenčnim pravom. OMV pa zdaj lahko odgovori in predlaga konkretne ukrepe, da bi te pomisleke pomirili. Končna odločitev Evropske komisije pa naj bi sicer padla 18. septembra. OMV je sicer komisijo o nameravanem prevzemu Mola obvestil konec januarja letos. Komisija je nato v začetku maja prekinila postopek preiskave primera in je zaprosila OMV za dodatne informacije, v začetku junija pa je s preiskavo nadaljevala.
MELBOURNE - Britanski proizvajalec zemeljskega plina BG Group je objavil že tretjo ponudbo za prevzem avstralske energetske družbe Origin Energy. Zanjo ponuja 13 milijard ameriških dolarjev. BG Group je sovražni prevzem prvič poskušal izvesti že aprila, ko je za delnico avstralskega Origina ponudil 14,70 avstralskega dolarja. Maja je nato ponudbo zvišal na 15,50 avstralskega dolarja za delnico, kar skupaj nanese 13,8 milijarde avstralskih dolarjev (13 milijard ameriških dolarjev). Uprava Origina je to ponudbo sprva sprejela, kmalu pa zavrnila, potem ko je v panogi prišlo do sklenitve ločenega posla, zaradi katerega so se Originovi vodstveni delavci odločili, da znova razmislijo glede vrednosti podjetja. BG Group je ob svoji najnovejši ponudbi, ki je enako visoka kot prejšnja, pojasnil, da ponujena cena glede na zaključno vrednost delnice Origina 29. aprila, dan pred objavo prve ponudbe, predstavlja 48-odstotno premijo.
SARAJEVO - Potem ko bodo v Sloveniji z julijem začele veljati vinjete, v Avstriji pa so v uporabi že več let, o možnosti uvedbe vinjet razmišljajo tudi v BiH. Ideja, da bi se voznikom za uporabo avtocest in cest v BiH računala cestnina, je namreč dobila zeleno luč na prometnem ministrstvu v BiH. Kot poroča Poslovni.hr, je ministrstvo za promet in komunikacije BiH naložilo svojemu sektorju za promet, da pripravi idejni osnutek, kako bi v BiH lahko uvedli cestninjenje, tako za domače uporabnike kot tranzitni promet, je povedal svetovalec ministra za promet in komunikacije Božidar Škravan. BiH ima sicer skoraj 12.000 kilometrov cest, od česar zelo malo avtocest, čez državo pa poteka nekaj pomembnih mednarodnih poti, predvsem proti južni Dalmaciji. Doslej v BiH niso računali cestnine, s 1. junijem pa so na avtocesti Sarajevo - Zenica v skupni dolžini 28 kilometrov postavili prvo prvo cestninsko postajo v BiH. Cena cestnine za osebna vozila je 1,50 konvertibilne marke (77 centov), za drugo skupino vozil pa tri konvertibilne marke (1,53 evra).
Gorišnica • S proslave ob koncu šolskega leta
Uspehi osnovnošolcev
Gorišniški osnovnošolci so se ob koncu šolskega leta svojim staršem predstavili v pestri prireditvi, na kateri so bila najboljšim med njimi podeljena tudi priznanja za dosežene uspehe v lanskem letu na najrazličnejših področjih.
Samo zlatih priznanj, doseženih na državnih tekmovanjih, je bilo veliko; tako je Jernej Fric prejel zlato Vegovo priznanje za matematiko, zlati priznanji iz znanja nemškega jezika in logike, kot član Mladinskega pevskega zbora (MPZ) pa si je prislužil še eno zlato in dve srebrni priznanji. Zlato priznanje iz matematike je prejel tudi Jernej Vajda, ob tem pa še zlato Štefanovo priznanje iz znanja fizike ter prav
tako eno zlato in dve srebrni kot član MPZ. Ana Reberc je prejela zlato priznanje iz Vesele šole ter eno zlato in pet bronastih priznanj kot članica MPZ. Rok Kajsersberger si je prislužil zlato priznanje iz angleškega jezika in zlato kot član MPZ, Julija Geč pa zlato Proteusovo priznanje iz biologije in eno zlato ter dve srebrni kot pevka v MPZ. Potrebno je povedati, da so vsi ti prejemniki hkrati tudi zlati
odličnjaki OŠ Gorišnica, ki so letos zaključili osnovnošolsko izobraževanje.
Veliko je bilo slišati tudi o uspehih mladih gorišniških pevcev. Že leta jih vodi zbo-rovodkinja Slavica Cvitanič in v tem času so nanizali precej zlatih, srebrnih in bronastih priznanj ter medalj na državnih in mednarodnih tekmovanjih. »Tudi letos sta se oba naša zbora, otroški in mladinski, po predhodnem uspešnem regij-
Gorišniška otroški in mladinski pevski zbor se lahko pohvalita z velikimi uspehi na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Oba zbora skupaj sta se predstavila tudi na zaključni proslavi ob koncu šolskega leta (na fotografiji).
skem tekmovanju uvrstila na državno tekmovanje otroških in mladinskih zborov v Zagorju. Mladinski zbor je predstavil svoj pevski repertoar v konkurenci osmih zborov iz vse Slovenije in dobil zlato priznanje. Zapeli so tri pesmi. Otroški zbor pa je tekmoval v skupini sedemnajstih zborov in prav tako prejel zlato priznanje. V mesecu aprilu pa je v Bratislavi na Slovaškem potekalo mednarodno tekmovanje pevskih zborov za vse starostne kategorije. Pevci so prihajali iz Rusije, Češke, Slovaške, Hrvaške, Srbije, Estonije, Portugalske, Švedske, Nemčije, Turčije, Norveške in Slovenije. Tega tekmovanja v Bratislavi se je udeležil letos prvič tudi otroški pevski zbor iz Gorišnice, ki se je na to tekmovanje pripravil z zelo zahtevnim repertoarjem. Zapeli so pet pesmi, eno tudi a cappela. Na klavirju je zbor spremljala Tanja Kozar Stošič. Za njihov nastop jim je petčlanska mednarodna komisija podelila srebrno priznanje. To je izjemen uspeh malih pevcev v mednarodnem pevskem prostoru. Njihovo vitrino s priznanji tako krasijo tri zlata priznanja z državnih tekmovanj, dve zlati priznanji z regijskih tekmovanj, ena bronasta, dve srebrni in ena zlata medalja z mednarodnih tekmovanj. Tudi pevci mladinskega zbora se lahko pohvalijo s štirimi zlatimi priznanji z državnih in regijskih tekmovanj. Rezultati, ki jih mladi gorišni-ški pevci dosegajo na tekmovanjih, so sad trdega dela in vsestranskega razumevanja ter vzpodbude za njihovo delo s strani osnovne šole in tudi občine,« je o trdem delu, zagnanosti in uspehih mladih pevcev povedala zborovodki-nja Cvitaničeva.
SM
Cirkovce - Jablane • Proslavili dan gasilcev
Bogatejši za novo gasilsko vozilo
V okviru prireditev ob 11. prazniku občine Kidričevo so v soboto, 21. junija, v Cirkovcah proslavili 12. dan gasilcev občine Kidričevo, ob tem pa predali namenu novo gasilsko vozilo prostovoljnega gasilskega društva Jablane.
Da so lahko gasilci pri svojem delu uspešni, morajo imeti dovolj znanja in izkušenj za boj proti rdečemu petelinu, zagotovo pa potrebujejo sodobno tehniko in opremo. Tega se zavedajo tudi prizadevni člani PGD Jablane, ki so ob 11. prazniku občine Kidričevo svečano predali namenu novo in sodobno opremljeno gasilsko vozilo znamke Renault midlum GVC 16/25. Slovesnosti, ki so jo združili s praznovanjem 12. dneva gasilcev z območja gasilske veze Kidričevo, so se poleg predstavnikov gasilskih društev Talum, Lovrenc, Šikole, Starošince, Mihovce-Dragonja vas, Pleter-je, Apače, Spodnja Polskava in seveda domačih gasilcev udeležili tudi številni gostje.
Slavje so pričeli z veliko gasilsko parado, v kateri je ob zvokih pihalnega orkestra Talum Kidričevo sodelovalo prek 200 gasilcev iz 9 prostovoljnih gasilskih društev. O pomenu gasilstva v lokalni
skupnosti in praznovanju dneva gasilcev je govoril predsednik gasilske zveze Kidričevo Anton Leskovar, pridružila sta se mu predstavnik Gasilske zveze Slovenije in Podra-vske regije Janez Liponik, za humano delo se je gasilcem zahvalil in jim hkrati čestital ob pomembni pridobitvi tudi župan občine Kidričevo Jože Murko, čestitkam pa se je pridružil tudi poslanec državnega zbora Branko Marinič.
Kot je na slovesnosti pod prireditvenim šotorom v Cir-kovcah povedal predsednik PGD Jablane Tomi Dolenc, je novo gasilsko vozilo plod skupnih prizadevanj domačih gasilcev in občine Kidričevo. Vrednost celotnega vozila je okoli 170.000 evrov, pri čemer je 67.000 evrov veljalo podvozje, okoli 103.000 evrov pa nadgradnja in oprema, pri čemer je 113.000 evrov prispevala občina Kidričevo, okoli 57.000 evrov pa so prispevali člani, simpatizerji in
botri iz PGD Jablane. Novo gasilsko vozilo s cisterno ima vgrajeno črpalko s pretokom 1600 litrov vode na minuto ter 2500-litrski rezervoar za vodo, pogon ima na zadnjih kolesih, skupna nosilnost je 13-000 kg, moč motorja je 240 kW, v vozilu pa je prostora za posadko, poleg voznika za še 7 gasilcev.
Potem ko so podelili zahvale vsem 57 botrom novega gasilskega vozila, med katerimi je kar 23 domačih gasilcev iz Jablan, je novo vozilo blagoslovil cirkovški župnik Janko Strašek, kidričevski župan Jože Murko pa je ključe novega vozila svečano predal poveljniku PGD Jablane Toniju Peršuhu, ta pa nato šoferju Francu Herganu in mu zaželel srečno vožnjo. Najzaslužnejšim gasilkam in gasilcem so se na slovesnosti oddolžili z gasilskimi odlikovanji in priznanji domačega društva, Gasilske zveze Kidričevo ter Gasilske zveze Slovenije, vse
skupaj pa zaokrožili z gasilsko veselico z ansamblom Vaga-bundi.
M. Ozmec
Pa brez zamere
Posel kot običajno
Odstotki letijo v nebo
Magnetogram prispevka o šentviškem predoru iz nedeljske osrednje informativne oddaje naše največje komercialne postaje (odebeljeno poudaril spodaj podpisani): "Predor, ki bi moral biti po prvih napovedih zgrajen že junija 2006, bo čez dva dni končno odprt, Takšnih kolon, ki nastajajo vsak dan, naj torej ne bi bilo več. Vsem, ki se boste pripeljali z gorenjskega konca, vam ne bo treba več na križišču zaviti levo na Celovško cesto. Skozi poldrugi kilometer dolg predor se boste vključili na primorsko avtocesto in si s tem dodobra skraj-šalipot. Za torkovo slovesno odprtje je že skoraj vse pripravljeno. Postavljena je ustrezna signalizacija, asfalt pa je že zdavnaj dokončan. Končujejo se le še malenkosti. Zaradi zadnjega čiščenja in dokončnega preizkušanja sistemov je bila notranjost predora danes zaprta tudi za kamere. Minister Žerjav: 'So mešani občutki. Prvič, kot sem rekel, nisem zadovoljen s tem, kako se je projekt zastavil, kako se je vodil, po drugi strani pa sem vesel, da ga končno kon-čujemo.'Novinarka: Šentviški predor, ki ga gradi Zidarjev SCT, se je namreč od začetka gradnje podražil že za vrtoglavih 170 odstotkov. Prva vrednost je bila 48 milijonov evrov, januarja 2007 pa je cena zrasla na 108 milijonov evrov. Zdaj je vreden že 132 milijonov evrov in je najdražji predor vseh časov v Sloveniji. Celoten projekt naj bi bil končan konec prihodnjega leta, ko bodo zgradili še dva priključka, in sicer s Celovške ceste in iz Medvod."
Zdaj pa uporabimo malce zdrave pameti. Izve-dimo naslednji miselni eksperiment. Predstavljajte si, da imate svoje podjetje. Torej da ste šef svojega podjetja. Kar pomeni, da ste odgovorni za svoje podjetje. Ker seveda hočete za svoje podjetje samo najboljše, ne izpustite prilike za dober zaslužek. In tako nekega dne, ko vas pokliče ugledna stranka, seveda sprejmete pobudo za oddajo predračuna za določen projekt. Nato malce računate, urejate svoje vire in vse ostalo, kar je potrebnega za izdelavo relevantnega predračuna. Ker ste vse skupaj zelo dobro preračunali in na podlagi tega naredili korektno ponudbo, vas stranka izbere kot izvajalca za svoj projekt. Vaš uspeh je popoln. Seveda, z majhno zanko - delo morate tudi izvesti vsaj približno v okvirih, ki ste jih specificirali. Tukaj pa se vam rahlo zalomi, saj zaradi takih ali drugačnih razlogov stroški projekta narastejo za 170 odstotkov.
Najbrž se strinjate, da bi vam ta nenaden porast stroškov delal malce sivih las. In verjetno se strinjate tudi s tem, da vam tega denarja vaš naročnik nekako ne bi želel izplačati in bi vsa zadeva najverjetneje končala na sodišču. To je pri takem povečanju stroškov povsem normalno. In povsem normalno je tudi, da ga na svetu ni naročnika, ki bi bil pripravljen plačati za 170 odstotkov višjo vsoto, kot ste jo vi opredelili v uradni dokumentaciji. Z eno izjemo - v kolikor je ta naročnik slovenska država, kar pomeni, da smo plačniki vsi davkoplačevalci. V tem primeru se stroški projekta lahko gladko izstrelijo v nebo, pa boste vseeno dobili plačan ves projekt. Da, tako se posluje v Sloveniji. Pa dober tek.
Gregor Alič
Foto. Branko Trčko
Poleg občine Kidričevo je za novo gasilsko vozilo PGD Jablane prispevalo denar kar 57 botrov.
Foto: SM
Lancova vas • Srebrni jubilej folklore
Za prihodnost folklore ni strahu
Folklorno društvo Lancova vas je minuli konec tedna praznovalo 25 let svojega delovanja. Srebrni jubilej so obeležili z razstavo fotografij svojih odrskih postavitev, slavnostno akademijo in srečanjem več folklornih skupin.
Že od samega začetka leta 1983 je bil član FD tudi Janko Jerenko, ki je od leta 1988 tudi strokovni vodja: »Za včlanitev v folklorno skupino sem se res odločil že davno nazaj, ob samem začetku, ker me je to vedno veselilo. Potem sem opravil seminar za vodenje folklornih skupin, saj je to za delo strokovnega vodje nujno potrebno. Znanje pa seveda obnavljam in dopolnjujem redno tudi danes, na sprotnih seminarjih, saj naloge, ki jih opravljam kot vodja, niso enostavne. Obveznosti strokovnega vodje namreč zajemajo veliko dejavnosti; skrbeti moram za pripravljenost plesalcev na nastope, za ustrezno koreografijo, za pevce in plesalce in tudi za muzikante,« je o svojem delu vodje na kratko povedal Janko Jerenko.
Za svoje kakovostno opravljeno delo je na minuli akademiji prejel tudi visoko priznanje, Maroltovo listino, ki mu jo je podelil Mirko Ramovš, sicer sodelavec SAZU Ljubljana in dolgoletni vodja akademske folklorne skupine Franceta Marolta ter avtor številnih strokovnih knjig o slovenskem plesnem izročilu. Ob Janku Jerenku so Maroltove značke za pet-, deset- in petnajstletno delo v folklori prejeli tudi številni člani FD Lancova vas. Posebno občinsko priznanje je prejela tudi Nežka Lubej, strokovna sodelavka FD Lanco-va vas od ustanovitve naprej.
Da je ohranjanje tradicionalnega folklornega plesa med Lancovljani zelo priljubljeno in razširjeno, gotovo potrjuje podatek, da je trenutno v FD Lancova vas vključenih kar 88 plesalcev! Razdeljeni so v štiri
Za dolgoletno uspesno delo strokovnega vodje FD je Janko Jerenko iz rok Mirka Ramovša prejel visoko priznanje: Marol-tovo listino.
skupine, in sicer v dve otroški oziroma mladinski skupini, v katerih pleše dvakrat po deset parov in v dve skupini odraslih plesalcev, v katerih nastopa dvakrat po dvanajst parov: »Vse skupine imajo vaje vsaj enkrat tedensko. Vaje najmlajše otroške skupine vodi Gordana Kojc, večje otroške skupine Damir Kosi, vaje odraslih skupin pa jaz. Pred nastopi in revijami so vaje skupne in takrat jih vodiva z Nežko Lubej, ki poskrbi tudi za končno podobo koreografije. Je pa razpon starosti naših plesalcev res velik, saj imajo najmlajši komaj šest let, najstarejši pa tam okoli 40 let,« je še povedal Jeren-ko. Koliko različnih koreografij je bilo pripravljenih v vseh letih delovanja FD Lancova vas, je pravzaprav težko napisati, saj jih nihče ni natančno preštel. Velik del postavitev pa je bilo možno videti na že omenjeni razstavi fotografij: »Z gotovostjo pa lahko trdim, da smo naštudi-rali in pripravili najmanj 25 različnih koreografij pri odraslih skupinah, pa tudi pri otroških
Člani FD Lancova vas se lahko pohvalijo z dolgoletnim in kvalitetnim delom, ki jih uvršča med najboljše folkloriste v naši državi.
delamo na način, da se za vsako leto pripravi nova postavitev oz. koreografija. Plesalci v starejših skupinah pa danes obvladajo vsaj 20 različnih plesov.«
Jerenko je ob tem povedal še, da srebrni jubilej uspešnega delovanja folklorne skupine ne pomeni le lepega priznanja vsem sodelujočim, ampak predvsem obvezo, da ohranijo doseženo kvaliteto tudi v prihodnje: »To se navezuje tako na delo z našimi najmlajšimi kot tudi s starejšimi člani in tudi na ohranitev tipičnosti naših (plesnih) noš, ki so značilne za Lancovo vas in okolico. Ob tem ni zanemarljiv podatek, da noše niso popolnoma enake, ampak obstaja več modelov. To je ugotovila dr. Marija Ma-karovič, ki je raziskala oblačilno kulturo pri nas v preteklosti in ugotovila, da se vsi ljudje nikoli niso oblačili popolnoma enako, ni bilo neke uniformiranosti. Tega se držimo tudi pri oblikovanju naših noš, ki so tako nekoliko različne. V preteklosti so nam jih šivale različne šivilje, zdaj pa imamo že nekaj let
v našem društvu upokojenega krojača Vilija Krajnca, ki nam jih skrbno šiva po navodilih. Denar zanje pa dobimo deloma od občine, nekaj iz članarine, nekaj zaslužimo z nastopi, nekaj pa seveda s pomočjo donatorjev in sponzorjev.«
Folkloristi iz Lancove vasi pa se po napornem tridnevnem praznovanju 25-letnice delovanja še ne morejo odpočiti. V teh dneh se namreč že pripravljajo na nastop v Bovcu, ki bo naslednji konec tedna in na katerem bodo zaplesale številne skupine iz petih držav. Po poletnih počitnicah pa jih bo pot vodila na gostovanje v Turčijo, tečejo pa tudi že dogovori o nastopu v Makedoniji. Poleg številnih gostovanj doma in po svetu pa se plesalci FD Lancova vas lahko pohvalijo še s številnimi tekmovalnimi nastopi na območnih, medobmočnih in državnih revijah, kamor se praktično redno uvrščajo, kar dokazuje, da spadajo med najboljše folklorne skupine v državi.
SM
Foto: MK
Sv. Tomaž • Ob zaključku šole
Slovesno za najboljše
V soboto so imeli v OŠ Sv. Tomaž dan odprtih vrat, ki je bil namenjen druženju učencev, staršev in učiteljev.
Prireditev se je odvijala na igrišču, v improviziranem studiu Počitniški val, ki sta ga vodila moderatorka Regica in reporter s terena Zmago. Vsak razred
se je predstavil s plesno ali pevsko točko, vmes pa so potekale športne igre, ki jih je vodil učitelj Herman Prejac. Starši, učenci in učitelji so se pomerili v vle-
čenju vrvi, v streljanju z zračno puško, v metanju na koš ... Vse strani so navdušeno sodelovale in se borile za zmago, po več letih je končno enkrat učiteljem
uspelo premagati učence. Da niso bili lačni in žejni, so poskrbele kuharice ter donatorja Ptujske pekarne in slaščičarne in KZ Ormož.
Sledil je slovesni del s podelitvijo priznanj. Najaktivnejši učenci v tem šolskem letu so bili Nika Klemenčič, Mineja Vnuk, Matic Magdič, Matjaž Zelenjak, Anja Meško, Nikolina Hajdari, Maj Kačar, Aljaž Majcen, Klemen Pongračič in Uroš Hekic. Za najučenca šole je bil proglašen Uroš Hekič. Učno je bil najuspešnejši razred 8. a z razredničarko Jožico Rakuša. Športnik šole je postal Luka Lo-vrec, športnica Natalija Job. Podelitev je opravila ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič, sledil je kratek nagovor župana Mirka Cvetka, ki je učencem, ki so bili vsa leta šolanja odlični, podelil tudi priložnostna darilca. To-maževski odličnjaki so: Katja Gorenc, Uroš Hekic, Natalija Job, Luka Lovrec, Aleksandra Pevec in Anja Plohl. Župan je bil pozoren tudi do vseh ostalih devetošolcev, ki jim je podaril vrtnico, enako tudi razredničarki mag. Sonji Rajh in ravnateljici Alenki Čurin Janžekovič. Župan je odličnjake, njihove starše ter razredničarko povabil tudi na pogostitev.
vki
Na knjižni polici
Štefan Kardoš Rizling polka
Maribor. Litera, 2007
Roman Rizling polka bi šel bolj ali manj krivično mimo nas, če ne bi nanj vendarle opozoril letošnji kresnik. V branje bi vam ga priporočali zasledovalci slovenskih novosti, poznavalci ne toliko jezika kolikor duhovite vsebine.
Značilno in zelo zanimivo je spoznanje, da iz Prekmurja, sveta na drugi strani reke in odprte širne panonske ravnice globoko na vzhod, v zadnjih letih prihaja največ uveljavljenih in talentira-nili slovenskih romanopiscev. Je to morda tudi odgovor usode in naključij, saj je bil ta svet od ostale Slovenije ločen, prezrt in zaprt dolga stoletja, še daleč v dvajseto stoletje? Med letošnjimi kresnikovimi nominiranci so kar trije avtorji iz tega literarnega bazena: Feri Lainšček z romanom Nedotakljivi (Mladinska knjiga), Dušan Šarotar z Biljardom v Dobrayu (Študentska založba) in nagrajeni Štefan Kardoš z romanom Rizling polka (Litera). Ženski nominiranki sta Nataša Kramberger z romanom Nebesa v robidah (JSKD, Mentor) in Suzana Tratnik s Tretjim svetom (Cankarjeva založba). Lainščkov, Šarotarjev in roman Tratnikove obravnavajo probleme Romov, Judov in lezbijk. Kardošev se dotika večnih vprašanj usode in naključij.
Kardoš je bil sicer že nominiran z romanom treh avtorjev Sekstant, vendar je Rizling polka njegov prvenec, ki na besednih stavnicah ni veljal za favorita. Pisatelj je bil presenečen ob prejemu najtehtnejše slovenske nagrade za najboljši roman preteklega leta, sam si ni pripisoval kakšnih možnosti za zmago, seveda pa je bil po drugi strani vesel in zaskrbljen, če zato naslednji roman ne bo zanj breme. Sam naslov Rizling polka ne nakazuje pijanskih hlapov rizlinga, bolj je morda aluzija na enega izmed dveh junakov, vinogradnika Cveta Goljo in na svet vinskih goric ob reki z manjšim mestom. Stopnjevani tempo zgodbe ni v ritmu polke, čeprav nakazuje s tričetrtinskim ritmom neke veseljaške, posmehljive in razigrane tone krajine med desnim in levim bregom Mure.
Zunanja forma zgodbe je sodobno zastavljena, nekateri pisateljevi dodatki kot opombe nimajo neke izdelane vsebinske poante in bi bilo bolje, da so vpete v samo besedilo. Koliko je romaneskni svet globok ali banalen, ne določajo samo zveneča imena in velike naklade. Predvsem za Štefana Kardoša bo razveseljujoč tudi ponatis romana, prvenec je izšel v 450 izvodih, kar tudi za slovenske razmere ni bogve kakšna številka, je pa realnost. Roman odlikuje velika duhovitost, prepletenost, groteskno preskakovanje in nadrobnost prizorov, lucidna in hudomušna barvitost malih življenjskih usod.
Roman uvede prolog z zakonsko usodno prevaro in naključnim gozdnim tekom Cveta Golje s pištolo, ko na videz ni medsebojne povezave, a jo je pisatelj zakril. Sledimo dvema junakoma, dvema dopolnjujočima se in mimobežnima zgodbama, ki pa imata skupna stičišča: Cveto Golja je varuh patriarhalnega sveta, David Švec duševni bolnik, paranoični »svečenik morja«, namišljeni prešuštnik. Pripovedovalec, ki sproži in zaključi zgodbo, je imel talent za dekoriranje prizorišč, to se pravi, daje znal gostilniški prostor spremeniti v pretep. Takrat, v mladosti, so bili to objestni in zaletavi časi, ki jih je že zaznamovala posmehljiva in nepreklicno določena usoda. Vinogradnik Cveto je bil človek neomajne volje. Telo Davida Šveca, velikonosega morskega človeka, vpredpustni-ških junijskih dneh brez pravega nadzora tava po širokih cestah domačega panonskega kraja. Že peto leto so prihajali in se skrivali po parkirišču s svojimi eksotičnimi imeni, opazovali in dihali na drugi strani telefonskih linij. David je bil psihiatrov najljubši primer, z njim je tudi doktoriral, alternativni program je moral vsekakor uspeti, saj ga bo predstavil na kongresu. Od Davida se psihiater Lucič pravzaprav ni razlikoval, le da je bil predvidljivo prismuknjen. Morda jih je David vlekel že celih pet let za nos in je vse skrbno načrtoval.
Liza (Elizabeta, Betka) je Rusinja, zaposlena v turistični agenciji v mestu, ki tekoče govori pet jezikov, jezik domačinov tako, »kot bi delila poljube«. Cvetova Liza piše dnevnik in diši po melisi. Ravnica se odpira do Ukrajine in Rusije, mesta čez reko so prava, tostran so samo hiše ob asfaltnih cestah. Racman je izginil na radijski frekvenci, ostal je samo šum in David se je spraševal, ali ni bil Racman le njegov privid, blodnja. Sledil mu je vohljač, človek velikan, Cveto. Sočutje je bilo očiten znak, da je na poti ozdravitve. Dve obsesiji Cveta Golje sta njegova Liza, ki piše dnevnik in pričakuje otroka, in David. V nekem trenutku to ni bil več prijazni Cveto, njen medo, zaščitnik in kavalir. Obstaja čudežna igra usode, golo naključje, da so osebe ob nepravem času na nepravem kraju. Cveto se obrača na Boga in se sprašuje, kaj je ljubezen. K njemu je molil za otroka, edino on ve, da ni dvignil roke nad njo. Bistvo vsega sta vera in ljubezen, samo zarukani ateisti verjamejo v naključja. Morda pa ni bilo naključij, le smisla dogodkov ne moremo dojeti.
Vladimir Kajzovar
Golf
Na krilih albatrosa v petnajsterico
Stran 12
Rokomet
Na Ptuj prihaja Anja Frešer!
Stran 12
Kolesarstvo
Junak ostal brez medalje
Stran 13
Šah
V Podlehniku turnir ob državnem prazniku
Stran 13
Miran Vuk
»Nameravali smo startati na vrh ...«
Stran 15 EP v nogometu Prašnikarjeva napoved se je uresničila
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zu-panc, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Atletika • Državno prvenstvo za mlajše člane na Ptuju
Nina z državnim rekordom v Peking
Vrhunec dogajanja na državnem prvenstvu za mlajše člane, ki je konec tedna potekalo na Mestnem stadionu Ptuj, so bili vrhunski skoki domačinke Nine Kolarič, ki si je po seriji odličnih nastopov v letošnji sezoni dokončno priskakala olimpijsko vozovnico, saj je z novim državnim rekordom dosegla tako željeno A normo za nastop na OI v Pekingu.
»Padel« je 12 let star državni rekord
Drugi dan tekmovanja okoli pol pete ure popoldne je bilo vse v pričakovanju nastopa najboljše ptujske športnice. Na zaletišču skoka v daljino so vladali odlični pogoji - vroč poletni dan, rahel veter v hrbet in spodbuda sicer maloštevilnih gledalcev na tribuni. Že prvi skok je napovedal, da je v zraku nekaj velikega. Kolaričeva pristane pri 662 centimetrih, kar je centimeter manj od njenega osebnega rekorda in dva manj od državnega. Drugi skok je bil nekoliko krajši (648 centimetrov), nato pa sledi eksplozija v tretji seriji, ko s 666 centimetri pade dvanajst let star državni rekord Ksenije Predikaka iz Ljubljane. Vrelišče pa je sledilo v četrti seriji, ko se Kolaričevi poklopi celoten mozaik skoka: popoln zalet, natančen odriv na deski ter odlična faza leta. Še preden so sodniki odmerili natančno dolžino skoka, začne Nina s prešernim slavjem in takoj je bilo jasno, da je padla tudi A norma. Skok, ki bo z zlatimi črkami zapisan v analih ptujske atletike in ptujskega športa, je bil dolg kar 678
Pogovor s Kolaričevo boste lahko prebrali v petkovi številki Štajerskega tednika, en dan po velikem dogodku, pa je povedala naslednje: »Rezultat, ki sem ga naredila včeraj, še ni prišel za mano. Nič ni drugače, kot je bilo včeraj, po začrtani poti grem naprej. V četrtek me čaka novo tekmovanje v Mariboru, nato pa bo sledilo od-bobje treninga do 19. julija, ko bo državno prvenstvo za člane prav tako v Mariboru.«
centimetrov, 6 centimetrov več od A norme za nastop na OI in kar 14 centimetrov več od prejšnjega državnega rekorda. Čestitke so začele deževati iz vseh strani, najbolj pa se je uspeha veselil Ninin dolgoletni trener Gorazd Rajher, ki jo spremlja na vsakem treningu in tekmovanju. Obema je hkrati odleglo, saj je bilo nekaj velikega v zraku že od začetka sezone naprej, ko je Nina nizala vrhunske rezultate enega za drugim.
Le centimeter za dvoransko svetovno prvakinjo
Zdaj je psihološko obremenilen lov za normo končan in Nina se bo lahko v miru pripravljala na največje tekmovanje njene dosedanje kariere. V ponazoritev kvalitete njenega rezultata naj povemo, da je na svetovni lestvici skoka v daljino trenutno na izjemnem štirinajstem mestu, v Evropi pa je celo sedma. Še več, ptujski skok Kolaričeve v svetovno elito pokaže, da za letošnjo
Laura Pajtler (v sredini) je zmagala v teku na 800 metrov.

cestno podjetje ptuj d.d.
Foto: Črtomir Goznik
Nina Kolarič pri doskočenih 678 centimetrov - skok za anale ptujskega športa
svetovno dvoransko prvakinjo Naide Gomes zaostaja le za centimeter, devet za slovito Carolino Kluft, ki se je letos v celoti posvetila skakalnim disciplinam in deset centimetrov za rusko šampijonko Tatyano Lebedyevo.
Pajtlerjeva s finišem do državnega naslova
Tudi ostali člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj, ki je državno prvenstvo tudi organiziral, so se odlično odrezali.
Največ med njimi je pokazala Laura Pajtler, ki si je z odličnim finišem pritekla naslov državne prvakinje na 800 metrov. V silovitem zaključnem delu zadnjih dvesto metrov se je otresla zasledovalke in zmagala z najboljšim letošnjim izidom 2 minuti in 14,03 sekunde. Dan pred tem je bila druga na 400 metrov s časom 56,70 sekunde. V isti disciplini je bil Rok Panikvar pri fantih tretji (50,82 sekunde) Tretji je bil tudi Aljoša Vajda na 800 metrov (2 minuti in 1,29 sekunde). Ekipni duh je krasil obe moški štafeti, drugouvrščeno na 4 x 400 metrov v postavi Domen
Čermivec, Aljoša Vajda, Rok Panikvar in Mitja Horvat (3
minute in 26,32 sekunde) in tretjeuvrščeno na 4 x 100 metrov v postavi Sandi Kukovec, Aleksander Kelenc, Domen Černivec in Mitja Horvat
(44,50 sekunde). V metu diska si je Lucija Hameršak priborila srebrno kolajno (27,60 metra). Omeniti velja še četrto mesto Mateja Krušiča v suvanju krogle (12,62 metra) in dva finalna nastopa Mitje Horvata v kakovstno zasedenih šprinterskih disciplinah - peto mesto na 100 metrov (11,02 sekunde) in šesto na dvesto
metrov (22,52 sekunde).
Na spošno pa je državno prvenstvo zaznamovala slaba udeležba, še posebaj pa to velja za metalne discipline in teke na srednje in dolge proge. Drugi najbolj odmeven rezultat tekmovanja je dosegla skakalka s palico Tina Šutej, ki je preskočila 410 centimetrov, zelo blizu uspehu pa je bila tudi na višini 430 centimetrov, ki bi jo popeljala na OI. Izkazal se je še novomeški sprinter Gregor Kokalovič z zmagama na 100 (10,61 sekunde) in 200 metrov (21,43 sekunde).
Uroš Esih
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Rok Panikvar je v teku na 400 metrov zasedel 3. mesto.
Mitja Horvat je nastopil v obeh štafetah in v teku na 100 in 200 metrov.
Golf • Turnir Alps toura na Ptuju
Na krilih albatrosa do petnajsterice
Prejšnji teden smo bili priča enemu letošnjih največjih športnih dogodkov na Ptuju. V organizaciji časnika Dobro jutro je na igriščih golf kluba Ptuj potekal profesionalni turnir iz serije Alps Tour. V konkurenci so bili tudi trije Ptujčani, največ pa se je pričakovalo od Matjaža Gojčiča, ki je bil ob koncu tudi najvišje uvrščen Slovenec. Golfist, ki v toplem delu leta trenira doma, pozimi pa na sončni in topli ameriški Floridi, je osvojil štirinajsto mesto. V sobotni finale se je uvrstil tudi 19-letni Ljubljančan Gregor Slabe, ki je tekmovanje končal z udarcem več kot Gojčič na sedemnajstem mestu.
»Kot cilj sem si zadal uvrstitev med najboljšo petnajste-rico, kar mi je uspelo in s tem rezultatom sem seveda zadovoljen. Pričakovanja pred domačim občinstvom so bila seveda visoka, zato sem v preveliki želji morda zgrešil nekaj udarcev več, kot bi jih na podobnem tekmovanju v tujini. Na treningu sem tisočkrat vadil na eni luknji in hotel, da je na tekmi vse popolno, toda razlika med obema je velika. Vsi napori so se poplačali na zadnji luknji, ko sem zadel tako imenovanega albatrosa. Velik aplavz občinstva mi je izredno veliko pomenil,« je povedal 26-letni Ptujčan. Vsi trije tekmovalni dnevi niso tekli po pričakovanjih. Drama za najboljšega slovenskega golfista se je pričela zjutraj pred prvim nastopom, ko je namesto, da bi se ogreval, sedel v zdravniški ordinaciji. Bolečine v hrbtu so zahtevale zdravniško oskrbo, pod vprašajem je bil celo nastop. »Po prvi luknji sem že razmišljal o odstopu. Bolečine so bile res hude, vendar sem stisnil zobe. Prva dva dneva sem se res mučil, zadnji dan pa sem že užival v igri. Moral sem precej paziti, kako se sklanjam, vendar sem zadovoljen, da se je na koncu vse dobro izteklo.«
Obračun za zmago je potekal v senci slovenskih nastopov. Gojčič in Slabe sta prvi dan zaključila z rezultatom dva udarca pod parom igrišča, kar ju je uvrščalo na osmo mesto le z udarcem zaostanka za najboljšimi. Drugi dan sta oba nazadovala za devet mest, povsem ob koncu pa se je Gojčič le prebil
Foto: Črtomir Goznik
Na ptujskem igrišču za golf se je v štirih dneh tekmovanja zbralo precejšnje število gledalcev.
med elitno petnajsterico. S svojim nastopom je bil zadovoljen tudi drugi slovenski finalist, ki se je v prvem letu med profesionalci premierno uvrstil v zadnji dan tekmovanja. »Doslej sem nastopil že na štirih turnirjih, ta je bil zame najboljši. Vesel sem, da si je tekmovanje, predvsem sobotni finale ogledalo veliko število ljudi. To precej pove o tem, da je golf na Ptuju zelo priljubljen. Želim si, da bi tudi v prihodnje dosegal
vrhunske rezultate. Veliko se moram še naučiti, starejši igralci so zame neskončen vir izkušen in novih znanj,« je povedal Gregor Slabe.
Turnirsko zmago je osvojil Francoz Dominique Nouail-hac, na drugo mesto so se z istim rezultatom uvrstili Avstrijca Christoph Pfau in Peter Lepitschnik ter Francoz, Thomas Fournier. Ptujska mladinca, Grega Gregorinčič in Aljaž Brumen sta tekmovanje
končala na 68. in 76. mestu, za dva krat po osemnajst lukenj sta potrebovala 158 (16 udar-
cev nad parom igrišča) oziroma 162 udarcev.
Uroš Gramc
Zanimivosti:
Rekord: Avstrijec Peter Lepitschnik je v petek za en udarec izboljšal rekord igrišča, ki zdaj znaša 65 udarcev (šest pod parom), Švicar Martin Rominger ga je v soboto izenačil. Stari rekord je izenačilo pet igralcev.
Albatros: Špancu Davidu Jimenezu je 18 luknjo uspelo zadeti v dveh poskusih (trije udarci pod parom igrišča), kar se je zgodilo prvič od izgradnje ptujskega igrišča. Žogica je v luknjo padla iz oddaljenosti več kot 180 metrov. Dobra predstava Španca ni naključje, njegov stric Miguel Angel Jimenez je eden najboljših svetovnih golfistov.
Eagle: Matjažu Goj-čiču je na isti,18 luknji, povsem ob koncu tekmovanja uspelo izvesti tako imenovanega orla. Za zadetek v luknjo je porabil tri udarce, enega več kot Španec Jimenez.
Nagradni sklad: skupni nagradni sklad turnirja je znašal 45 tisoč evrov. Zmagovalec je od sobote bogatejši za 6525 evrov.
Blizu finala: Zelo malo je do sobotnega nastopa v finalu zmanjkalo dvema Slovencema: Miha Studen je bil prekratek za en udarec, Tim Gornik za dva.
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Slabe se je kot drugi slovenski predstavnik uvrstil v finalni del.
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Gojčič je na domačem igrišču dosegel najboljši letošnji rezultat.
Rokomet • ŽOK Ptuj
Na Ptuju Anja Frešer!
V ptujskem rokometnem pr-voligašu, predvsem v upravi, resno delajo tudi v premoru med prvenstvom, ko igralke sicer ne trenirajo. Namera je jasna, saj želijo ostali pri vrhu slovenskega ženskega rokometa. Po odhodih Marinčkove, Pušove in Mihičeve pa je ekipa dočakala prvo okrepitev, ki pa je zelo zveneče ime slovenskega ženskega rokometa: Anja Frešer. Gre za desno zunanjo igralko, sicer nosilko treh naslovov lige prvakinj (2x s Krimom,1x z norveškim Slagersejem) in pokala EHF z ljubljansko Olimpijo ter seveda številnih naslovov državnih in pokalnih naslovih. Dolga leta je bila tudi nepogrešljivi član slovenske ženske reprezentance.
O razlogih za podpis z ŽRK Mercator Tenzor je Anja Frešer dejala: »Vedelo se je, da Krim pomlajuje ekipo in da z vsemi ne bodo obnovili in podaljšali pogodb; tako je bilo tudi z mano. Seveda sem morala sama premisliti o nadaljnjem igranju rokometa ali o prenehanju igranja. Na moj naslov je prišlo nekaj ponudb, vendar malo konkretnih. S trenerjem iz Ptuja Nikolom Bistrovičem sva se o tem veliko pogovarjala in na koncu je padla odločitev, da zaigram za ŽRK Mercator Tenzor Ptuj. Eden izmed razlogov pa je bil tudi ta, da bom več doma pri mami, ki stanuje v bližini Maribora. Mislim, da bom z mojimi izkušnjami v pomoč mladi ptujski ekipi, da bomo znali odščipniti kakšne točke tudi favoritinjam in da bo več gledalcev na tekmah.«
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Anja Frešer (levo) bo v naslednji sezoni nosila dres ZOK Mercator Tenzor Ptuj Na fotografiji je lani takole dvignila v zrak pokal za najboljšo ekipo v tekmovanju za Pokal Slovenije - to je bila le ena od številnih lovorik, ki jih je Frešerjeva osvojila v svoji dosedanji karieri.
Kolesarstvo • Državno člansko prvenstvo
Junak brez medalje
V nedeljo je v Mirni Peči pri Novem mestu potekalo državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu. Do dolgem času so na tekmovanju nastopili vsi najboljši Slovenci. Razlog je bil preprost: selektor Martin Hvastija je izbiral še zadnjega potnika za letošnje olimpijske igre v Pekingu. Zraven Jureta Golčerja, Simona Špilaka in Tadeja Valjavca, ki so bili potrjeni že pred to dirko, je olimpijsko vozovnico dobil še Borut Božič. Idrijčan, ki je še pred dvema letoma kolesaril v barvah Perutnine, je tokrat v dresu Pro Continental moštva Cycle Collstrop, registriranega na Švedskem, ugnal vso konkurenco, med njimi so bili tudi nekdanji klubski sotekmovalci. Ptujčani so tokrat ostali brez zmage, vendar vseeno zadovoljni z uvrstitvama na zmagovalni oder. Srebrni je bil Matej Stare, bronasti Gregor Gaz-voda.
Božič je bil tokrat res premočan, sta se strinjala oba. Zmago je osvojil na zanj netipičen način, v dolgem samostojnem pobegu. Gazvoda in Stare s pomočjo Švaba ter nekaj časa tudi Luke Rakuše, sta ga lovila več kot petdeset kilometrov, vendar zaostanka nikakor nista mogla zmanjšati na manj kot minuto. »Proga je bila težka, zelo razgibana in brez ravninskega dela. Zato skupina pred posameznikom ni imela velike prednosti. Božič je bil tokrat nepremagljiv, v sprintu se pa sploh ne bi mogli kosati z njim,« je povedal Gazvoda. »Po eni strani sem zadovoljen, po drugi ne. Prvo mesto res pomeni precej več kot drugo. Za to dirko sem se dobro pripravil, zato sem želel biti v pobegu. Na koncu se je zgodilo, da sem bil v ospredju 120 kilometrov. Morda preveč, a če bi čakal, bi bilo verjetno prepozno,« je dejal Stare.
Deset minut prednosti ubežnikov
Začetek dirke je bil vsaj za
Državno prvenstvo Mirna Peč, 179,3 km, rezultati
Kategorija Elite:
1.	Borut Božič (Collstrop) 5;08:35
2.	Matej Stare (Perutnina Ptuj) +1.36
3.	Gregor Gazvoda (Perutnina Ptuj), isti čas
4.	Grega Bole (Adria Mobil) +5.08
5.	Robert Vrečer (Radenska KD Finančna točka) isti čas
6.	Luka Rakuša (Perutnina Ptuj) +6.17
7.	Mitja Mahorič (Perutnina Ptuj) +6.38
Člani do 23 let:
1.	Gašper Švab (Sava Kranj) isti čas
2.	Kristijan Koren (Perutnina Ptuj)
3.	Marko Kump (Adria Mobil)
Foto: Marjan Kelner
Matej Stare (levo) in Gregor Gazvoda (desno, oba KK Perutnina Ptuj) sta zaostala le za nekdanjim klubskim sotekmovalcem Borutom Božičem.
nekatere zelo počasen. Sedmerica ubežnikov si je že po 60 kilometrih privozila kar deset minut naskoka. Alarm za glavnino, ki je morala ukrepati. Napadi so se začeli vrstiti kot po tekočem traku. Do vodilnih sta se preselila Božič in Stare, nato pa še Gazvoda. Dovolj moči, da sta lahko držala korak z najboljšimi, sta imela le še Rakuša in Švab. Vendar Božič ni čakal, da se jim povsem priključi državni prvak v krono-metru. Tik preden je Gazvoda ujel vodilne, je napadel in zmago odnesel v Idrijo. »Po dveh krogih samostojnega lovljenja ubežne skupine nisem imel možnosti, da bi odgovoril na napad Božiča. Bili smo prepričani, da ga bomo trije, v bistvu štirje uspeli ujeti, a nas je presenetil,« je dejal Gazvoda. »Štiri kolesarje imamo uvrščene med najboljših sedem, vendar je kolesarstvo pač takšen šport, da je drugo uvrščeni najbolj razočaran. Naredili smo vse kar smo lahko, vendar je bil Božič premočan. Pravi junak dneva je Rakuša, ki je bil od starta do cilja v pobegu. Ko so osta-
Šahovski kotiček
Turnir ob državnem prazniku
Šahovsko društvo Ptuj »Veplas« je 25. junija 2008 v počastitev dneva državnosti priredilo v gostišču »Pri ribniku« v Podlehniku odprti mednarodni šahovski turnir v pospešenem šahu. Tekmovanja, devet kol s tempom igre 15 minut za partijo, se je udeležilo 33 igralcev, od tega je bilo 10 igralcev iz Hrvaške. Solidni nagradni sklad za tovrstna šahovska tekmovanja je privabil večje število izkušenih tekmovalcev z mednarodnimi naslovi; sodelovala sta velemojstra Mladen Palac in Mišo Cebalo, mednarodni mojstri Luka Lenič, Branko Rogulj, Milan Mrdja, Miran Zupe, Domen Krumpačnik in Danilo Polajžer ter mojstri Fide Darko Devčič, Denis Gjuran, Simon Serdt, Igor Kragelj in Marjan Črepan. Zelo solidni mojstrski zasedbi se je na žalost priključilo le nekaj solidnih domačih igralcev, pogrešali smo predvsem domače mojstre Fide in nekatere zelo uspešne igralce na društvenih turnirjih. Kljub temu je prireditev, ki naj bi postala tradicionalna, popolnoma uspela. Ob proglasitvi rezultatov je poleg predsednika društva Danila Polajžerja udeležence pozdravil tudi predsednik Šahovske zveze Slovenije Milan Kneževič.
Na turnirju sta si prvo in drugo mesto s po 7 točkami razdelila Luka Lenič in Mladen Palac, zmagovalec pa je postal Luka Lenič zaradi boljšega rezultata po sistemu Buchholz. Tretje mesto je zasedel mladi mariborski mojstrski kandidat Nejc Drnovšek, najprijetnejše presenečenje turnirja.
Končni vrstni red: Luka Lenič in Mladen Palac po 7 točk, Nejc Drnovšek 6,5 točke, Branko Rogulj, Milan Mrdja, Mišo Cebalo in Miran Zupe po 6 točk, Darko Devčič, Denis Gjuran in Domen Krumpačnik po 5,5 točke, Simon Serdt, Danilo Polajžer, Igro Kragelj, Marjan Črepan, Ivan Kalajzic in Tomislav Biljak po 5 točk, Krešimir Skrbin, Jernej Buzeti in Janko Bohak po 4,5 točke, Vlado Vidonja, Klemen Janžekovič, Anton Butolen, Leon Selišek, Dario Sindik, Silvo Zajc in Martin Majcenovič po 4 točke itd.
Turnir sta avtoritativno sodila mednarodni šahovski sodnik Fide Boris Žlender in šahovski sodnik Branko Orešek.
Janko Bohak
le ujeli, je on še vztrajal in na cilj pripeljal še pred glavnino. Mi smo ga vedno postavili v prvo bojno linijo, tokrat pa je pustil svoj pečat. Na tak način se gradi status v moštvu,« je bil z novincem zadovoljen vodja ptujskega moštva, Srečko Gli-var.
Tudi mlajši z medaljami
Zadovoljen je bil Glivar tudi z uvrstitvijo v kategoriji mlajših članov. Kristjan Koren je še enkrat potrdil dobro formo pred prihajajočim evropskim prvenstvom. Sredine naslovu državnega prvaka v kronome-tru, pa petkovemu vzponu na Krvavec, mu je tokrat le malo
zmanjkalo, da bi osvojil trojno krono. Na Dolenjskem se je moral zadovoljiti z drugim mestom.
V mladinski kategoriji je na 95 kilometrov dolgi progi državni prvak postal Nejc Košir (Radenska KD Finančna točka). V prvem delu dirke je bil dolgo v pobegu Tomaž Bau-man, ob koncu pa je bil najvišje uvrščeni varovanec trenerja Boštjana Arnuša Niko Vogri-nec na šestem mestu. »Dirka ni bila tako selektivna kot smo sprva pričakovali, zato je v cilj pripeljala skupaj večja skupina. Najprej sem sicer zamudil pobeg največjih konkurentov, ki sem jih kasneje uspel ujeti, a mi je za boljši rezultat zmanjkalo nekaj moči,« je povedal Vogrinec. Bolj je bil zadovo-
Foto: Marjan Kelner
Luka Rakuša je eden od junakov dirke za državno prvenstvo.
ljen s sobotno predstavo v gorskem prvenstvu, ob vzponu na Krvavec. Tudi tam je zmagal Košir, ki se je perutninskega hribolazca otresel šele v ciljnem sprintu. Oba sta potnika
za evropsko prvenstvo, zanju najpomembnejšo preizkušnjo v prvem delu sezone. Tekmovanje se bo odvijalo prihodnji teden v Aroni v Italiji.
Uroš Gramc
Mejniki v razvoju koles
Vsak od nas seveda pozna kolo. Veliko, malo, otroško, pa mestno in gorsko ... Najverjetneje smo skoraj vsi tudi že kolesarili. Redno kolesarijo mnogi, eni vsak dan v službo, drugi rekreativno, tretji športno aktivno. Še več nas je takih, ki kolesarimo le ob koncih tedna in ko nam dopušča čas. Ampak eno drži, kolo poznamo vsi. Kako pa je nastalo? O tem govori zgodovina kolesa in kar nekaj mejnikov je v tej zgodovini zanimivih in pomembnih.
Okroglo in nežno
Splošnojeznano, da so gume iz kavčuka. Tega so v Evropo prinesli iz Brazilije. V času Marije Terezije so ugotovili, da je uporaben za radiranje, kakšne druge uporabne vrednosti pa v prvem hipu niso videli. Šele v 19. stoletju, natančneje leta 1839, je Charles Goodyear iznašel vulkanizacijo in s tem ustvaril obstojno gumo. To je bila pomembna prelomnica, ki jo je leta 1887 izpopolnil Škot Boyd Dunlop, ko je izumil prvo pnevmatično kolo in to za svojega sina, ki ga je hotel obvarovati pred tresljaji na kamnih. Dunlopov patent ^so kasneje sicer razveljavili, Jker je Robert William Thompson dokazal, da je že prej izu-
mil napihljivo kolo in da torej Dunlop ni prvi izumitelj. Toda dejstvo je, da je podjetje Dunlop Pneumatic Tyre Co Ltd. prvo proizvajalo napihljive gume za kolesa, brez česar si danes kolesa sploh ne predstavljamo.
Joj prejoj, kako ustavit se takoj?
Z zavoro, seveda! Prva kolesa, ki so se lahko pohvalila z zavoro, so kolesa "penny-farthing". Te zavore se delovale na sistemu vzmeti tako, da jo je uporabnik pritisnil ob sprednje kolo. Prve takšne zavore so bile nožne, nato so jih predelali na ročno zavoro. Zal zavore niso delovale varno, v dežju pa sploh ne, in najboljši način, kako ustaviti kolo, je bil, da je kolesar skočil s kolesa. Seveda so bile take vragolije rezervirane bolj za mlade, ne pa splošno uporabo. Šele z iznajdbo gum so nastale možnosti za izum zavor na platiščih. To pa so zavore, ki jih uporabljamo tudi še danes.
Ne bom hodil, bom poganjal!
Do leta 1860 se je kolo poganjalo z nogami, tega leta pa
sta Francoz Pierre Michaux in Pierre Lallement izumila drugačno kolo, ker sta pedale dodala na sprednje kolo. Za tem so se vnele polemike in izvajali so se poizkusi na temo, ali naj bodo pedali na sprednjem ali zadnjem kolesu. In nastal je velociped (predhodnik kolesa), ki ga je leta 1869 predstavil Škot Thomas McCall.
Hitreje z isto močjo
Prva kolesa so se poganjala na sistemu direktno pritrjenih pedal na sprednje kolo. "Penny-farthing" je imel spredaj veliko kolo, in sicer zato, da je povečal hitrost. Ker ni bilo prenosnega mehanizma, je bila ta namreč direktno vezana na velikost kolesa. Manjkal je namreč še en člen - veriga.
Safety bicycle, prvo kolo z verigo, je prenos moči ustvaril preko zobnikov in s tem omogočal hitro potovanje z manjšimi kolesi. Zanimiva so bila tudi kolesa, ki so imela dvostransko zadnje kolo, z dvema različnima zobnikoma na vsaki strani. Da bi lahko menjal prestavo, je moral kolesar kolo ustaviti, sestopiti in obrniti kolo. Danes takšna kolesa srečamo samo še v muzejih.
Razvoj pa je šel seveda naprej. Pomemben mejnik predstavljata iznajdba menjalnika in račna (prostoteč-na kaseta), ki sta bili pogoj za razvoj menjalnega sistema. Sistem prestavljanja, ki ga uporabljamo danes, se imenuje Derailleur in je bil prvič predstavljen že v 19. stoletju. Kljub temu so moderni jermensko-upravljalni sistem prestavljanja izumili šele leta 1950. In tega uporabljamo še danes.
Nekateri se danes radi poganjajo starodobnike
Čeprav radi pogledujemo za novostmi, za lahkimi in hitrimi kolesi, je poseben čar opazovati tudi stara, zgodovinska kolesa. In tudi letos bomo imeli na Poli maratonu to priložnost. Z nami bodo namreč člani in članice Društva starodobnikov Dimič z mnogimi starimi »kolajsli«. Čeprav niso najhitrejši, kar je danes pomembno in želeno, pa so lepi, romantični, včasih smešni, gotovo pa poučni in vredni ogleda. Poglejte si jih, in še prijatelje pripeljite. Vse se spreminja, tudi kolesa - ko nas vrti čas kolesa.
Ti/en Mrgole, Di@log Co.
Nogomet • Marko Drevenšek, Drava Ptuj
»
Najprej se je treba dokazati v klubu
«
Marko Drevenšek, 20-let-ni nogometaš Drave, je eden največjih upov ptujskega nogometa in kljub rosnim letom že eden najbolj standardnih članov začetne enajsterice. V lanski sezoni je tako manjkal le na dveh tekmah od 36, na igrišču pa je ostal natančno 2500 minut. Najpomembnejša zadetka sezone je dosegel čisto ob koncu, ko je njegova ekipa premagala Bonifiko 2:0; strelec obeh zadetkov je bil prav Marko Drevenšek.
Začeli ste s pripravami za novo prvenstvo. Kakšni so vtisi po enem tednu?
Marko Drevenšek: »Na začetku so vsake priprave zelo naporne. Zavedamo se, da je sezona dolga, zato je potrebno narediti dobre temelje za celoletno delo. Po koncu pretekle sezone smo od kondicijskega trenerja Milenka Potočnika dobili individualne programe za vadbo v sicer kratkem premoru, tako da smo sedaj začeli pod vodstvom novega trenerja normalno z vsemi obremenitvami.«
Kakšen je bil program vadbe med premorom?
Marko Drevenšek: »Vse
je temeljilo na teku, ki smo ga morali opravljati na različnih destinacijah in v različnih časovnih intervalih. Ob tem smo morali opravljati določene vaje za ohranjanje moči.«
Premor med koncem sezone, ko ste si obstanek v 1. SNL zagotovili šele v dodatnih kvalifikacijah in začetkom nove je bil zelo kratek. Kako si ga preživel?
Marko Drevenšek: »Vsega skupaj smo imeli le devet dni premora, od tega sem teden dni preživel s punco na morju: za ostale aktivnosti je že zmanjkalo časa.«
Je poletni premor po tvojem mnenju prekratek?
Marko Drevenšek: »Sicer smo vsi profesionalni nogometaši, tako da vemo, kdaj se v slovenski ligi igra in kdaj so
Foto: Črtomir Goznik
Marko Drevenšek (Drava, modri dres) je odlično odigral prvo tekmo dodatnih kvalifikacij za obstanek z Bonifiko, kjer je dosegel dva zadetka.
premori, verjetno pa bi bil smiselno skrajšati zimski premor in na ta račun nekoliko povečati poletnega.«
Kakšen je prvi vtis o novem trenerju Ljubinku Drulovicu?
Marko Drevenšek: »Lahko rečem, da je res lep občutek, ko te trenira takšen nogometni zvezdnik. Že doslej smo imeli v klubu precej trenerjev, ki so bili pred tem uspešni igralci, vendar jih jaz kot mlad nogometaš nisem spremljal recimo preko TV ekranov. Pri Drulo-viču je drugače, saj sem gledal številne njegove tekme v dresu Porta, Benfice in Jugoslavije in sem ga kot igralca zelo cenil.«
Kakšen je nadaljnji načrt priprav?
Marko Drevenšek: »Zaenkrat še ne vemo, ali bomo odšli kam na priprave, ali jih bomo v celoti opravili tukaj na Ptuju. Časa tako ali tako ni na pretek, saj se prvenstvo začne že 20. julija. Odigrali smo že prvo pripravljalno tekmo, vtis pa je za začetek kar dober.
Med prvenstvom ste imeli v klubu kar nekaj zamud pri izplačevanju plač. Kakšno je stanje sedaj?
Marko Drevenšek: »Klub je do nas sedaj poravnal vse obveznosti, tako da s tem ni težav in pripravljeni pričakujemo novo sezono, za katero upamo, da bo uspešnejša, kot je bila prejšnja.«
Nogomet • Prijateljska tekma Drava - Osijek 0:2 (0:1)
Strelca: Hrnčevič v 38. in Gavrič v 85. minuti
DRAVA: Murko, Grižonič, Pešterac, Prejac, Radetič, Horvat, Drevenšek, Kelenc, Bošnjak, Zilič. Igrali so še: Gavez, Filipovič, Andjelkovič, Sahiti, Vrabl, Emeršič, Mandič, Joldič, Beciri, Grbec, Kurež, Turkuš, Po-žegar, Ogu John. Trener: Ljubinko Drulovic.
Nogometaši ptujske Drave so po slabem tednu priprav, ki so jih opravili pod vodstvom novega trenerja Ljubinka Drulovica, v Bakovcih odigrali prvo pripravljalno srečanje proti hrvaškemu prvoligašu Osije-ku. V prvem polčasu je nastopila enajsterica, ki je v spomladanskem delu minulega prvenstva največkrat začela tekme, prvič pa je po dolgem času in sanaciji poškodbe tekmo odigral Dalibor Pešterac. Igra je bila enakovredna, s priložnostmi na obeh straneh. Srečnejši so bili Osiječani, ki so v 38. minuti dosegli vodeči zadetek.
V drugem polčasu je ptujski strateg na igrišče poslal novo enajste-rico, ki so jo sestavljali predvsem mlajši igralci in tisti, ki v lanskem prvenstvu niso veliko igrali. Osiječani so svojo zmago potrdili pet minut pred koncem srečanja, ko so dosegli še drugi zadetek.
Danilo Klajnšek
Najpomembnejše je, da se čim bolj racionalno pripravimo, da bomo sveži štartali v novo prvenstvo.«
Hiter izpad najboljših v predtekmovanju
Kako bi ocenil pravkar minulo EP v Švici in Avstriji?
Marko Drevenšek: »Meni se zdi zanimivo, da so vsi zmagovalci predtekmovalnih skupin izpadli že v četrtfinalu, razen seveda Španije, ki je odšla do konca. Turnirski način igranja je specifičen, predvsem Nemci pa so z uvrstitvijo v finale dokazali, da so mojstri tega. Pred EP sem se sicer odločil, da bom navijal za Hrvaško in Portugalsko, ki pa sta po dobrem začetku kasneje hitro izpadla.«
Kako bi komentiral izpad Hrvatov po epskem porazu s Turki?
Marko Drevenšek: »Ne vem, če se kaj takega sploh še lahko kdaj ponovi. Meni jih je bilo žal, ker so poleg tega, da so dobri posamezniki, tudi dobro moštvo, ki je dihalo skupaj. Upam, da se bodo naši južni sosedje uspeli pobrati po tem šoku in da bodo na naslednjem velikem tekmovanju dosegli še boljšo uvrstitev. Lepo je bilo spremljati tudi njihove navijače, ki so zares dihali z nji-
mi, tako kot to počnejo tudi s številnimi drugimi uspešnimi športniki. Tudi v Sloveniji je bilo tako, ko se je naša nogometna reprezentanca uvrstila EP in SP. Del tega bi lahko pričarali tudi našim navijačem na Ptuju, če bi se nam uspelo uvrstiti v evropska tekmovanja; verjamem, da bi na naš stadion privabili veliko število gledalcev.«
Kakšen je tvoj trenutni status v reprezentanci U-21?
Marko Drevenšek: »Tu je
sedaj zame precej nejasnosti, saj bo selektor Kavčič po vsej verjetnosti dal v zadnjih dveh tekmah priložnost mlajšim igralcem, to so letniki 1988 in mlajši, saj nimamo več možnosti za uvrstitev na mladinsko EP. Morda pa se selektor vendarle premisli in dobimo vabilo tudi letniki 1987 in 1986.«
Reprezentančne ambicije pa še obstajajo?
Marko Drevenšek: »Seveda, vendar se je treba najprej dokazati v klubu: v novi sezoni moramo pravzaprav vsi pokazati več, kot smo v pretekli. Upam, da smo znali iz tega izvleči čim več koristnih izkušenj, kar bi nam lahko v prihodnosti prišlo prav.«
Jože Mohorič
Športno plezanje
Mina v finalu celo prehitra
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič
Na Kitajskem se je pretekli konec tedna odvijala druga letošnja tekma svetovnega pokala v športnem plezanju, prva je bila v ZDA. Ptujska plezalka Mina Markovič na prvi ni nastopila, na Kitajskem pa je spet potrdila svojo visoko vrednost in se uvrstila v finale, kamor se uvrsti osem najboljših plezalk kvalifikacij in polfinala.
Mina je začela zelo obetavno in se je v kvalifikacijah zlahka prebila naprej v polfinale, kjer je oddala kandidaturo za sam vrh: v finale se je namreč uvrstila z drugim najboljšim rezultatom, takoj za Avstrijko Johanno Ernst - obe sta splezali na vrh postavljene smeri. Tik za njima je bila še druga Slovenka Natalija Gros. Avstrijka in Natalija sta tudi v finalu plezali brezhibno in sta na tem tekmovanju zasluženo osvojili prvi dve mesti. Precej več smole pa je imela Mina, ki je finalni nastop začela odločno in hitro, a je na sredi smeri naredila napako, ki jo je stala visoke uvrstitve.
JM
Rezultati	
1. Johanna Ernst	Avstrija
2. Natalija Gros	Slovenija
3. Charlotte Durif	Francija
4. Yana Chereshneva	Rusija
5. Alexandra Eyer	Švica
6. Barbara Bacher	Avstrija
7. Muriel Sarkany	Belgija
8. Mina Markovic	Slovenija
Športni napovednik
Ulična košarka
Klub Ormoških Študentov prireja velik turnir v ulični košarki, ki bo potekal 5. 7. 2008 v Mestni grabi v Ormožu. Organizatorji so pripravili pester program z glasbo, ražnjem in karaokami, tako da bo poskrbljeno tudi za zabavo gledalcev in navijačev.
Igralo se bo 3 na 3, vsaka ekipa lahko ima enega rezervnega igralca. Ekipe se lahko prijavijo telefonsko na številki 041 950 688 (Niko) ali na dan tekmovanja. Zbor in prijava ekip bo od 16. do 17. ure, ko bo pričetek turnirja. Trojico najboljših ekip čakajo lepe praktične nagrade. Vabljeni!
Niko Keček
Tenis
Liga Poetovio: prva TC Kidričevo in Kellersports
V	teniški ligi Petovio so na igriščih TC Kidričevo s turnirjem dvojic zaključili letošnje ligaško tekmovanje. Na turnirju dvojic sta postala zmagovalca Aleš Jagarinec in Zoran Štelcer, druga sta bila Milan Kolarič in Jože Sternad, tretje mesto pa sta si priigrala Martin Šlamberger in Janko Petek.
V	ligi Petovio je skupno nastopilo dvanajst ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini po šest. V prvi skupini je prvo mesto osvojila ekipa TC Kidričevo I., ki je zbrala 18 točk, sledili pa so TC Duplek 16, TC Luka 16, TC Skorba 14, TK Gorišnica 9 in TK Štraf 6 točk. V drugi skupini je prvo mesto osvojila ekipa Kellersportsa z 22 osvojenimi točkami, sledijo pa TD Destrnik 14, Kapodol 12, TC Kidričevo II. 11, TC Skorba gad in Slovenska vojska 8 točk.
Novinec v ligi je ekipa slovenske vojske iz Slovenske Bistrice. Letošnje tekmovanje je zaznamovalo veliko prestavitev dvobojev, ki so bile posledica deževnega vremena.
Danilo Klajnšek
Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji
Letališče Moškanjci pri Ptuju
WWW.]
6. september 2008
Kolesarimo z okusom.
Miran Vuk, NK Zavrč
»Nameravali smo
startati na vrh ...
«
V petkovi številki Štajerskega tednika smo že zapisali, da se ekipa Zavrča poslavlja od nastopanja v 2. SNL in da je glavni razlog zahteve igralcev, ki so si želeli v letošnji sezoni večja denarna nadomestila. O tem je odkrito spregovoril Miran Vuk, ki je poleg brata Romana z podjetjem RM Vuk glavni in največji sponzor NK Zavrč.
»Preteklo sezono ocenjujem za zelo uspešno, saj je bilo v prvi sezoni nastopanja v 2. SNL težko zagotoviti obstanek. Pri tem nimam pomislekov glede igralskega kadra, ki je bil kvaliteten, pač pa zaradi neizkušenosti ekipe; tako smo kar nekaj točk izgubili po nepotrebnem. Po koncu sezone sem igralcem ravno zaradi tega omenil naskok na vrh v naslednji sezoni, seveda z dvema ali tremi okrepitvami. Prva težava je bila že pri teh prvoligaških igralcih, ki so za prestop zahtevali nerealno velike zneske, čeprav v svojih dosedanjih ekipah niso nabrali ravno velike minutaže,« je začel Miran Vuk, ki je bil zaradi takšnega odnosa zelo razočaran. Kapljica čez rob pa so bile zahteve nekaterih dosedanjih igralcev. »V letošnji sezoni smo igralcem redno in v skladu z vsemi dogovori izplačevali plače in premije, ki so bile že tako ali tako precej večje od drugoligaškega povprečja. Ko so nekateri zahtevali povišanje le-teh, so storili korak predaleč. Čeprav imam nogomet
Foto: Martin Ozmec
Miran Vuk
zelo rad, kar ve vsak, ki me pozna, se te igre nisem več želel igrati in sem sprejel odločitev, da raje začnemo graditi ekipo na zdravih temeljih od začetka, v ligi MNZ Ptuj. Trener bo ostal isti, igralci pa se bodo že sedaj navajali na igranje v višjih ligah in bodo temu primerno tudi delali. Kdor bo to želel, bo ostal, ostali lahko gredo. Cilj pa je jasen: iz sezone v sezono želimo napredovati, dokler ne bomo z lastnimi močmi prišli spet na pozicije, na katerih smo že bili,« je s kančkom grenkega priokusa povedal Miran Vuk, ki pa je vendarle poudaril, da nogomet v Zavrču zaradi odločitve o selitvi v nižjo ligo ne bo zamrl.
Novica o izstopu Zavrča iz 2. SNL je najbolj razveselila ljubitelje nogometa na Gorenjskem, saj bo izpraznjeno mesto zapolnila ekipa Triglav Gorenjska, ki jo je Zavrč v zadnjem krogu prvenstva premagal in poslal v 3. SNL-zahod. A le za kratek čas ...
JM
Kasaštvo • Ljutomer, Lenart
Rekord hipodroma v Ljutomeru
Okoli 2000 gledalcev je spremljalo četrto letošnjo kasaško prireditev v Ljutomeru. V šestih točkah sporeda je nastopilo 56 kasačev, ki so v odličnih tekmovalnih pogojih dosegali zelo dobre rezultate. Lov na rekord slovenskih hipodromov (1:13,6) dosežen spomladi v Ljubljani sicer ni uspel, pa vendar se ljutomerska steza (1600 metrov) ponaša z najboljšim dosežkom - 1:13,9. Rekordno znamko je v spominski dirki Janka Makoterja postavil 6-letni švedski konj Tubbe BE na vajetih Milana Žana (KK Komenda).
REZULTATI - l.dirka za 3-14 l.ka-sače, zaslužek do 1000 evrov, 1600 m: l.Donatello MS (M.Slavič) 1:18,8, 2.Fiorela (Seršen) 1:19,1, 3.Lamin
Nogomet m EP v Avstriji in Švici
Prašnikarjeva napoved se je uresničila
(Antolin, vsi Ljutomer) 1:19,9. 2.dir-ka za 3-14 l. kasače, zaslužek nad 3000 evrov, 1600 m: l.Leonidas OZ (R.Hanžekovič) 1:16,2, 2.Paris Dream (Kristl)1:16,2, 3.Lary King (Mako-vec, vsi Ljutomer) 1:16,3. 3.dirka za 3-4 l. kobile, 1600 m: 1.Ana Nina S (Ja. Sagaj) 1:18,9, 2.Ribana (M.Slavič) 1:19,0, 3.Polona (Predan, vsi Ljutomer) 1:19,1. 4.dirka za 5-14 l. kasače, drugi predtek za trojno krono Agrokombinata Maribor: 1.Grace BE (Bernardič, Krško) 1:17,9, 2.La Luna (R.Hanžekovič, Ljutomer) 1:18,1, 3.Her own child (M.Žan, Komenda) 1:18,2. 5.dirka, v spomin na Janka Makoterja, za 3-4 l. kasače, 1600 m: 1.Tubbe BE (M.Žan, Komenda) 1:13,9, 2.Tagliamento (C.Mayr, Ljutomer) 1:14,2, 3.Monterry AS (Oso-lnik, Krško) 1:14,7. 6.dirka, za 3-14 l. kasače, zaslužek do 3000 evrov, 1600 m: 1.Dawson MS (M.Slavič) 1: 18,6, 2.Lund (D.Jureš, oba Ljutomer) 1:19,0, 3.Ardonion (Košak, Šentjernej) 1:19,0.
NŠ
Tubbe BE je postavil rekord ljutomerskega hipodroma.
Ole! Ole! Ole! »Furija« je po 44-letih zopet na vrhu nogometne Evrope. V finalu evropskega nogometnega prvenstva je reprezentanca Španije z golom Liverpoolovega napadalca Fernada Torresa v 33. minuti ugnala trikratne evropske prvake, reprezentanco Nemčije, in drugič v zgodovini zasedla nogometni prestol stare celine. Dunaj je bil to nedeljsko noč povsem obarvan z rdečo in rumeno. Španski navijači so jokali od sreče. Tokrat je najžlahtnej-ša lovorika pripadla najstarejšemu trenerju prvenstva, Luisu Aragonesu, ki je na koncu pristal na ramenih svojih igralcev. Španski kralj Juan Carlos , ki je sedel ob nemški kanclerki Angeli Merkel je žarel od veselja, ko je predsednik Uefe Mischel Platini predal srebrni pokal kapetanu španske reprezentance, vratarju Ikerju Casillasu. »E viva Espania!« Španci, ki so povsem zasluženo postali prvaki Evrope, na tem prvenstvu niso okusili grenkobe poraza. Še več, prejeli so le tri zadetke, nasprotnikom pa so jih nasuli kar dvanajst. V svojih vrstah pa imajo tudi najboljšega strelca prvenstva Davida Villo, ki je s štirimi zadetki tudi to lovoriko speljal na Pirenejski polotok. Nemci v finalu niso bili dorasli nasprotnik, glede na prikazano pa morajo biti še kako zadovoljni s srebrno medaljo. Največji osmoljenec je zagotovo
V Lenartu nov najboljši kilometrski čas 1:16:6
V nedeljo, 22. junija, so na lenarškem hipodromu Polena potekale konjske dirke, ki ga je organiziral domači KK Slovenske gorice v sodelovanju z Zvezo društev kasaške centrale Slovenije. Na programu je bilo osem dirk, od tega šest kasaških in dve galopski.
Da so se organizatorji potrudili in dobro pripravili 1600 metrov dolgo progo, je najbolje dokazala zadnja dirka, v kateri je Ljutomerčan Saša Seršen z žrebcem Hand Right dosegel novi rekord proge - kilometrski čas 1:16:6. Ob novem rekordu pa sta v domačem klubu ostali tudi dve zmagi, dosegla sta jih Boštjan Plečko in Franc Lovrenčič.
Rezultati: 1. dirka, za 3 do 4-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 350 EUR: 1. Ana Scott (Tine Jagodic iz Brda); 2. dirka, za 3 do 6-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 1.200 EUR: 1. Ideal Scream (Boštjan Plečko iz Lenarta); 3. dirka: za 3 do 14-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 2.500 EUR: 1. Fijosa (Branko Slana iz Ljutomera); 4. dirka: za 3 do 14-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 2.500 EUR: 1. Aga Vita (Klemen Klemenčič iz Ljubljane); 5. dirka: za 3 do 14-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 4.000 EUR: Lora (Franc Lovrenčič iz Lenarta); 6. dirka: za 3 do 14-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 6.500 EUR: 1. Hand Right (Sašo Seršen iz Ljutomera).
Zmago Šalamun
kapetan »Elfa« Michael Ballack, ki je letos tudi v tretje ostal brez najžlahtnejšega odličja, saj sta se mu ob evropski tituli za las izmuznila tudi naslov angleškega prvaka in prestižna Liga prvakov.
Prašnikar takoj za Hitzfeldom
Nekdanji slovenski selektor Boja Prašnikar, ki si je finale ogledal v družbi starih nogometnih prijateljev, je med trenerji nemške »Bundes lige« v visoko tiražnem Bildu edini pravilno napovedal tako finale kot zmagovalca. Prav zato je bil ves čas oblegan z nemško sedmo silo. »Španija je ves čas igrala na visokem nivoju. Ta čas imajo odlično reprezentanco brez velikih zvezdnikov, a kljub temu z velikimi nogometnimi imeni. Konstantna in pravilno planirana forma jim je prinesla rezultat, ki so si ga tako dolgo želeli. Za Nemce je tudi drugo mesto lep uspeh,« je dejal Praš-nikar, ki se je takoj po finalnem srečanju podal v Cottbus, kjer začenja priprave za novo sezono. V tradicionalnem izboru za najboljšega trenerja sezone je bil v Nemčiji izbran trener Bayerna Otmar Hitzfeld, ki je osvojil prvenstvo in pokal, Bojan Prašnikar pa je zasedel drugo mesto, čeprav je Hitzfeld, ki je odšel v pokoj izjavil, da je zanj prav Prašnikar prvi trener pretekle sezone.
Tudi Grant ima dober nos
Tudi izraelski trener Avram Grant je pokazal, kako dobro zna oceniti nasprotnike. Tik pred polfinalno tekmo med Rusijo in Španijo ni le zadel zmagovalca, marveč napovedal tudi točen izid. »Rusi so preveč utrujeni, da bi lahko pokazali še eno takšno tekmo kot proti Nizozemski. Čeprav so moje simpatije povezane z Rusijo, mislim da tokrat nimajo nobenih možnosti. Španci so proti Italiji končno uspeli pozdraviti svoj kompleks z velikih tekmovanj in prepričan sem,, da jim je to dalo toliko samozaupanja,
Španci so povsem zasluženo pristali na vrhu Evrope.
Foto (FNM):
Foto (FNM):
Nekdanji trener Chelseja Avram Grant v družbi našega specialnega dopisnika Nanija Matjašič.
da preprosto ne morejo izgubiti,« nam je zaupal nekdanji trener Chelsea. Tekmo med Rusijo in Španijo si je ogledal skupaj s svojo hčerko, ob koncu nedeljskega finala pa je samo dvignil roko in potrdil svoje napovedi.
Torres veliki junak finala
»To je nepozaben občutek. Fantastično! Še zdaj ne morem verjeti, da nam je končno le uspelo. Sanje so postale resničnost. Včasih sem takšne tekme spremljal le preko malih zaslonov, sedaj pa sem sam del tega. In to čisto na vrhu. Neprecenljivo, nepozabno in preprosto enkratno,« je po finalnem srečanju, potem ko je bil izbran za igralca tekme, povedal strelec edinega zadetka Fernando Torres. Zanj je to bila prva velika lovorika. »Zelo sem ponosen na ta naslov. Veliko mi pomeni. Srečen sem, da sem bil del
ekipe, ki je doživela tako lepe trenutke. Naši navijači so bili fantastični, pogled na njih in njihovo srečo pa je prinesel toliko zadovoljstva in sreče, kot si jo lahko želiš le v sanjah,« je zaključil novi španski heroj. Tudi španski selektor ni skrival navdušenja. »Trdo smo delali in uspela nam je pot do vrha. Čestitke vsem igralcem, tudi tistim, ki so igrali malo manj. Sestavili smo ekipo, ki ima različen repertoar, toda kot celota deluje tako homogeno, da preprosto nismo mogli izgubiti. To je vesel dan za Španijo,« je dejal prvi trener evropskega prvenstva Luis Aragones, ki je obenem objavil tudi nepreklicen odhod z mesta španskega selektorja.
Iz Dunaja Franc Nani Matjašič
Foto (FNM):
Ob Bojanu Prašnikarju so veliki finale na Dunaju spremljali nekateri ptujski ljubitelji nogometa.
Foto: NS
Urad za delo Ormož
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE, DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATER - M/Ž;
DIAGNOSTICIRANJE, ZDRA-VLJANJE IN REHABILITACIJA BOLNIKOV NA HOSPI-TALNI IN SPECIALISTIČNI RAVNI, nedoločen čas, polni delovni čas, urejevalniki besedil - osnovno. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ, KEČEK MAJDA, 02 7415-100, pbo.kadrovska@ siol.net.
PRODAJALEC, NATAKAR, NATAKARICA-PRODAJAL-
KA - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, PRODAJA PEKOVSKIH IN SLAŠČIČARSKIH IZDELKOV, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-katego-rije, delo z bazami podatkov
-	osnovno. FIGARRO, PEKARNA IN SLAŠČIČARNA, D.O.O., VEŠČICA 31, 9240 LJUTOMER, ZABAVNIK JELKA, 041 663 359, jelka.zabav-nik@siol.net.
DELAVEC BREZ POKLICA, PROIZVODNA DELA - M/Ž;
DELA PRI PROIZVODNJI ELEKTRIČNE IN OPTIČNE INDUSTRIJE, določen čas 1 mesec, polni delovni čas. CARRERA OPTYL PROIZVODNJA OČAL D.O.O. ORMOŽ, LJUTOMERSKA CESTA 38 A, 2270 ORMOŽ, BEZJAK SIMONA, 02 741 01 43.
Urad za delo Ptuj
AVTOMEHANIK, AVTO-MEHANIK-DIAGNOSTIK
-	M/Ž; AVTOMEHANIK- DIAGNOSTIK, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. AVTOCENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTROMONTER
-	M/Ž; ELEKTROMONTAŽA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje zadovoljivo. E-TECH ELEKTROMONTAŽE, DENIS RAKUŠ s.p., PREŠERNOVA ULICA 8, 2250 PTUJ, RAKUŠ DENIS, 040 613-343, denis_ rakus_e-tech@live.com. KLJUČAVNIČAR - M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL, VODENJE MANJŠE DELOVNE SKUPINE, KOORDINIRANJE DELA Z OSTALIMI DELOVNIMI SKUPINAMI, IZVRŠEVANJE ENOSTAVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU Z NAVODILI PREDPOSTAVLJENEGA VODJE, SKRB ZA UČINKOVITO PORABO DELOVNEGA ČA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2 , 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@ bekem.si.
KLJUČAVNIČAR, AVTO-
MEHANIK, MONTER-OPRAVLJANJE MON-TERSKIH, STROJNIH IN MEHANSKIH DEL - M/Ž;
OPRAVLJANJE MONTER-SKIH, STROJNIH IN MEHANSKIH DEL, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. LEHMER IZDELAVA JEKLENIH KONSTRUKCIJ, MONTAŽA, INŽENIRING D.O.O., INDUSTRIJSKO NASELJE 14, 2325 KIDRIČEVO, KUKEC JANKO, 02 799-10-10, lehmer@amis. net.
OBDELOVALEC KOVIN, STROJNI MEHANIK, PROIZVODNA DELA II. - M/Ž;
DELAVEC ZAČETNIK - IV. ST. STR. - USPOSOBITEV ZA SAMOSTOJNO DELO OPERATER 1 - IZDELAVE RONDE-LIC, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, ta-nja.madjar@talum.si. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, CEVAR VARILEC
-	M/Ž; CEVAR VARILEC, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-katego-rije, nemški jezik razumevanje zadovoljivo. PROJEKTIS STORITVE D.O.O., OSTER-ČEVA ULICA 2, 2250 PTUJ, ŠOŠTARIČ BORIS, 040 330 049, info@projektis.si. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTAŽA SPOMENIKA - M/Ž; MONTAŽA SPOMENIKA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. ZEMLJAK BOŠTJAN S.P.-KAMNOSEŠTVO, POBREŽJE 54 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, ZEMLJAK BOŠTJAN, 031 584-965.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOČNIK ZIDARJA - M/Ž; POMOČ PRI ZIDARSKIH DELIH, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kate-gorije. BERANIČ CIRIL S.P.
-	SPLOŠNA ZIDARSKA, FA-SADERSKA IN ŠTUKATER-SKA DELA, APAČE 111, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, BEDRAČ CIRIL, 031 541-605.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNA DELA V NIZKIH IN VISOKIH GRADNJAH - M/Ž;
POMOŽNA DELA V NIZKIH IN VISOKIH GRADNJAH, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-katego-rije. GRADBENE STORITVE, STANISLAV KRAJNC S.P., NA-RAPLJE 16, 2322 MAJŠPERK, KRAJNC STANISLAV, 051 222-173; 02 794-46-11. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SAMOSTOJNI KLJUČAVNIČAR - M/Ž; SAMOSTOJNO DELO, VODENJE SKUPIN PRI SESTAVI ZAHTEVNEJŠIH SKLOPOV, BREZHIBNO BRANJE NAČRTOV IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, DELO Z INOX IN ČRNIM MATERIALOM, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. MP PTUJ PODJETJE ZA
INŽENIRING, MONTAŽO IN PROIZVODNJO STROJNIH NAPRAV D.O.O., DOR-NAVSKA CESTA 7 B, 2250 PTUJ, KODERMAN NATAŠA, 02/787-13-23, kadrovska@ mp-ptuj.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VOZNIK, BLAGOVNI MANIPULANT
-	AMBULANTNI VOZNIK
-	M/Ž; AMBULANTNA PRODAJA BLAGA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. ERA GOOD D.O.O.; PE GOOD-CENTER PTUJ, OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ, MEH MATEJA, 03/6203283, mateja.meh@ gmail.com.
POMOŽNI DELAVEC, POMOŽNI DELAVEC ZA DELO NA TERENU - MOŠKI - M/Ž; IZVRŠEVANJE ENOSTAVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU Z NAVODILI PREDPOSTAVLJENEGA VODJE, SKRB ZA UČINKOVITO PORABO DEL. ČASA, ORODJA, MATERIALA IN SREDSTEV ZA DELO, IZPOLNJEVANJE NAVODIL V ZVEZI Z VARSTVOM PRI DELU., določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BE-KEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKO-VA ULICA 2 , 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem.si. PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA AVTO DELOV, nedoločen čas, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov
-	osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. PETERŠIČ DAVORIN S.P. - SERVIS IN TRGOVINA, DORNAVA 76 A, 2252 DORNAVA, PETERŠIČ
DAVORIN, 051 412-042. PRODAJALEC, EKONOMSKI TEHNIK, PRODAJALEC, BLAGAJNIK - M/Ž;
PRODAJALEC BLAGAJNIK, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, madžarski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. RIMLJAN-TRADE TRGOVSKO GRADBENO PODJETJE D.O.O., VEGOVA ULICA 4, 2250 PTUJ, KOMLOŠ BORUT, 7712505, 7712501. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKARICA
-	M/Ž; TOČENJE ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec. KMETEC MARIJA S.P.
-	OKREPČEVALNICA KMETEC, SELIŠKARJEVA ULICA 2, 2250 PTUJ.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA ALK. IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ TER NAPITKOV, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo. ŠIPEK IVAN S.P. - KRONA BAR, POTRČEVA CESTA 65, 2250 PTUJ, MUMLEK MIR-JANA, 031/715-230, remont. mirjana@email.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, PLASTI-FICIRANJE KOVINSKIH PREDMETOV - DELOVNO MESTO JE V BRUNŠVIKU 88, RAČE - M/Ž; PLASTIFI-CIRANJE KOVINSKIH PREDMETOV IN PRIPRAVLJALNA DELA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec. TAŠNER FRANC S.P. - POSREDNIŠTVO, GRAJENA 57, 2250 PTUJ, TAŠNER FRANC, 031 349-281; 02 6852025, tasner. franc@siol.net. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, STREŽBA HRANE IN PIJAČE - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJA-
ČE, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, urejevalniki besedil - osnovno. GOSTILNA KUREŠ MATEJA KUREŠ S.P., ŠIKOLE 26, 2331 PRAGER-SKO, KUREŠ MATEJA, 02 792-02-81; 041 556-198. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VARILEC - M/Ž; VARJENJE TIG, MAG, Nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje zadovoljivo. PROJEKTIS STORITVE D.O.O., OSTER-ČEVA ULICA 2, 2250 PTUJ, ŠOŠTARIČ BORIS, 040 330 049, info@projektis.si. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, ELEKTRIČAR - M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL, VODENJE MANJŠE DELOVNE SKUPINE, KOORDINIRANJE DELA Z OSTALIMI DELOVNIMI SKUPINAMI, IZVRŠEVANJE ENOSTAVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU Z NAVODILI PREDPOSTAVLJENEGA VODJE, SKRB ZA UČINKOVITO PORABO DELOVNEGA ČASA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategori-je, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BE-KEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem.si. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, KOMERCIALNI PREDSTAVNIK - ZA PODROČJE MURSKE SOBOTE - M/Ž; POSPEŠEVANJE IN PRODAJA BLAGA NA TERENU, RAZISKOVANJE TRŽIŠČA IN SPREMLJANJE KONKURENCE, POROČANJE KOMERCIALI, DEMONSTRACIJE BLAGA, REŠEVANJE REKLAMACIJ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas,
vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov -osnovno. ERA GOOD D.O.O.; PE GOODCENTER PTUJ, OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ, MEH MATEJA, 03/6203283, mate-ja.meh@gmail.com.
TALILEC-LIVAR, STROJNI MEHANIK, PROIZVODNA DELA II. - M/Ž; DELAVEC ZAČETNIK - IV. ST. STR. - USPOSOBITEV ZA SAMOSTOJNO DELO LIVAR I, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA,
02	79-95-111, tanja.madjar@ talum.si.
VARILEC - M/Ž; IZVRŠEVANJE ZAHTEVNEJŠIH OPRAVIL V SKLADU S TEHNIČNO DOKUMENTACIJO OZ. NAVODILI PREDPOSTAVLJENEGA, VODENJE MANJŠE DELOVNE SKUPINE, KOORDINIRANJE DELA Z OSTALIMI DELOVNIMI SKUPINAMI IN SODELAVCI, SKRB ZA UČINKOVITO PORABO DELOVNEGA ČASA, OR, določen čas
3	mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKOVA ULICA 2 , 2250 PTUJ, KOLARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@ bekem.si.
ZIDAR, DELAVEC BREZ POKLICA, ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE ALI ZA POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU - M/Ž; ZIDAR ZA ZIDANJE IN OME-TAVANJE ALI ZA POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU, določen čas 3 mesece, polni delovni čas. VIDOVIČ JANKO S.P. - GRADBENIŠTVO, REPI-ŠČE 51, 2285 ZGORNJI LE-SKOVEC, VIDOVIČ JANKO, 041 804-721;02 763-01-11.

J Dô, - 'l'A, DiL
NA GRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU
73
^JViJ

petek, 4. julij ob 21.00
GRAJSKO DVORIŠČE
TOLKALSKA SKUPINA S PLESALKAMI PERKAKŠENS IN KIKE: RITMI AFRIKE
vstopnina 5 €
sobota, 5. julij ob 21.00
GRAJSKO DVORIŠČE
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ: EVALD FLISAR: AKVARIJ
vstopnina 10 €
nedelja, 6. julij ob 19.00
ŽIGA GOMBAČ: EKO KRIMINALKA
ZABAVEN PROGRAM ZA OTROKE IN MLADINO
ponedeljek, 7. Julij ob 21.30
GRAJSKO DVORIŠČE
TRACK 47: INTERMEDIJSKI GLASBENI DOGODEK S SLIKANJEM V ŽIVO IN VIDEO PROJEKCIJAMI
torek, 8. julij ob 21.00
GRAJSKO DVORIŠČE
ZUAH A. SOKOLOVIČ: GLUMAC... JE GLUMAC... JE GLU MAC
brezpiaœe vstopnice brezplačne vstopnice
vstopnina J€
četrtek , 10. julij ob 21.00
GRAJSKO DVORIŠČE
PLESNA IZBA MARIBOR: V SENCI PRESTIŽA
vstopnina
petek, 11. julij ob 21.00
GRAJSKO DVORIŠČE
HELENA BLAGNE ZAMAN
vstopnina 10 €
nedelja, 13. julij ob 21.00
GRAJSKO DVORIŠČE
BENEŠKI FANTJE
vstopnina J€
petek, 22. avgust ob 20.00
CERKEV SV. JAKOBA ORMOŽ
MEDNARODNI FESTIVAL ZBOROVSKE GLASBE ORFEST: ZBOR CORAL CARMINA, NOVA MALAGA -ŠPANIJA
vstopnina 7€
Prodaja vstopnic: TIC v gradu Ormož, vsakdan od 11.00-16.00, v nedeljo od 10.00-14.00 ter uro pred začetkom predstave. INFO: 02 741 53 56. Prizorišče: grajsko dvorišče Ormož, v primeru slabega vremena Dom kulture Ormož.
Srečko Šorii • Svarogove sanje (17.)
Svoboda uma
V vseh nas biva Svarog, Šiva, Alah, Kristus..., prvobitna narava vesolja, ki izgubi pomen in moč, ko ji damo ime.
Človeški um se je povzpel v višave relativnostne teorije, kvantne fizike, transpersonal-ne psihologije, računalniške tehnologije, od koder je potreben skok v praznino zavesti. Zavest je »organ«, ki ga mora človek na njegovi razvojni poti odkriti, drugače mu preti sa-mouničenje. Um in razum nimata modrosti in moči, da bi razrešila aktualne probleme na planetu Zemlja.
Intelektualcem se zdi pomembnost opazovanja uma zanemarljiva, čeprav je najmočnejša tehnika duhovne preobrazbe. Intelektualci mislijo, da se lahko mir in harmonija na planetu ustvarita z ugotavljanjem razlik in dogovarjanjem med različnimi narodi, religijami in kulturami, kar je čista iluzija. Edina resnična vez med
ljudmi je zavest.
Dva človeka se dobita na skodelici čaja. Ko govorita o otrocih in poslih, je komunikacija dobra, ko začneta govoriti o nogometu, se poslabša, ko govorita o življenjskih tradicijah, religiji in nacionalni pripadnosti, se bosta zagotovo sporekla, kajti njuna uma sta preveč različna. Uma, ki nista oplemenitena z zavestjo, ostaneta tujca.
Dva duhovno prebujena človeka pijeta čaj, se smejeta, pogovor o čemerkoli ne more okrniti njune harmonije. Povezuje ju zavest, ki je bit vesolja, narave in človeka.
Zavest se v človeku udejanja kot tišina, kot notranji mir. Na poti je polno pasti, ki jih pripravi um, da bi nas odvrnil od cilja in obdržal poglavarstvo: pričara nam magične svetlobe,
božanske energije, duhovne mojstre, lažna razsvetljenja ... Lepega dne sem zaslišal glas, da je moje razsvetljenje blizu. Dokaz bom imel na ploščadi mrtvih, kjer se bo ključ, ki ga imam v žepu, razblinil v nič, de-materializiral. Prevzame me evforija, zakoračim proti reki. Deklica me zaprosi za miloščino, dam ji bankovec za petsto rupij, revica misli, da se mi je zmešalo, njen oče dela dva tedna za ta denar. Jaz sem bogat, jaz sem Resnica. Tu in tam se pojavi preblisk dvoma, toda evforija je zmagala. Na ploščadi grem počasi z roko v žep, poti-pam ključ, napoved razsvetljenja je bila premetena igra uma. Nasmejem se od srca in si privoščim popoldanski dremež na bližnji klopi.
Ananda je bil indijski sveti mož, častilec Šive, spoznala sva se v Benaresu na ploščadi mrtvih. Veliko let je meditiral na predstavo Šive v predelu na čelu med očesoma, imenovanem »tretje oko«. Ob najinem prvem srečanju mi je zaupal, da je postala po mnogih letih meditiranja notranja predstava Šive realnejša od zunanjega sveta. Napočil je trenutek, ko naj bi odvrgel predstavo, moj-
ster ga je nagovarjal, naj opusti zamišljanje Šive, ki ni resnica, je le kreacija njegovega uma, oživljanje arhetipa, ki ga je ustvaril človek. Ananda je razumel mojstrov nasvet, toda ljubezen do Šive, ki je bil od mladih nog subjekt njegovega čaščenja, je bila prevelika. Ni imel moči, da bi prepoznal svojo lastno predstavo Šive kot iluzijo. Po enajstih letih sva se ponovno srečala v Šivinem templju pod Arunachalo. Prostor okrog njega je bil poln prijetne prisotnosti, izžareval je »shunyato«. Med objemom mi prišepne: »Osvobojen Šive, osvobojen uma.«
Življenje gre naprej. Indija in Pacifik sta preteklost. Sprehajam se ob Dravi, pomol in privez za barke, ki bodo vozile goste Primusa, sta nared. Razmišljam o možnostih povezave turizma, zdravega načina življenja in ekoloških energetskih virov. Ob novem pomolu so štirje mogočni topoli. Tudi Ptuj je mogočno mesto, ima korenine, ki segajo globoko v preteklost in vizije o novi dobi, kjer bomo živeli v materialnem in duhovnem razkošju, v harmoniji z naravo in vesoljem.
Konec
Poskrbimo za zdravje
Anafilaksija - najhujša oblika alergije
Alergija je neustrezna reakcija imunskega sistema, ki jo izzove stik z alergenom. Povzročitelj alergijske reakcije je lahko skoraj katerakoli snov v našem okolju. V telo pridejo alergeni skozi kožo, npr. ob pikih žuželk, skozi dihala, npr. perje ali pelodi, ter skozi prebavila, npr alergeni iz hrane ali zdravil.
Najpogostejši simptomi ob alergični reakciji so kihanje, izcedek iz nosu, solzenje ter vnetje sluznic, kaže pa se lahko tudi kot poslabšanje astme. Alergije prizadanejo velik del prebivalstva. Ponavadi alergijske reakcije niso življenjsko ogrožujoče.
Anafilaksija je najhujša oblika alergijske reakcije. Gre za takojšnjo preobčutljivostno reakcijo, ki zajame celotno telo. Razvije se v nekaj minutah po stiku z alergenom in lahko ogroža življenje. Anafilaksijo delimo glede na intenzivnost reakcije na štiri stopnje.
Prva stopnja se kaže kot koprivnica (urtikarija) in alergijski rinitis. Za koprivnico so značilni prisotnost pordelih ali rdeče obrobljenih lis, ki so dvignjene malo nad nivo kože in zelo srbijo. Najpogosteje se pojavijo v nekaj minutah po stiku z alergenom in izginejo po nekaj urah, ko prekinemo stik z alergenom. Alergijski rinitis se kaže kot izcedek iz nosu, kihan-
je, solzenje in vnetje sluznic. Ob začetku anafilaksije se lahko pojavijo občutek strahu ter nemira in hitrejši srčni utrip.
Pri drugi stopnji anafilaksi-je so prisotni vsi simptomi kot pri prvi, pojavijo pa se še simptomi angioedema. Angioedem je otekanje v globokih plasteh kože in pod sluznicami. Ovira lahko dihanje, povzroči dihalno stisko ali v skrajnem primeru zadušitev. Zraven an-gioedema so ob drugi stopnji anafilaksije prisotne bolečine v trebuhu, bruhanje, driska ter vrtoglavica.
Pri tretji stopnji ima bolnik še hripav govor, oteženo govorjenje, toplo in pordelo kožo, nižji krvni pritisk s pospešenim bitjem srca ter hudo dušenje. Bolniki so ob tem zmedeni.
Pri četrti stopnji anafilaksi-je so prisotni vsi zgoraj našteti simptomi in znaki, poleg tega se razvijejo znaki distribucijskega šoka, ki je posledica razširitve žil in velikega padca krvnega tlaka. Ob tem ni dovolj
prekrvitve za normalne potrebe organizma. Bolniki so lahko že nezavestni, včasih pa se pojavijo tudi krči, kar daje sliko podobno epilepsiji.
Anafilaksija v svojih zgodnjih stopnjah še neposredno ne ogroža bolnika. Glavna nevarnost je napredovanje v tretjo ali četrto stopnjo anafilaktične reakcije, ki ogroža bolnika in ta lahko zaradi posledic simptomov umre. Vzrok smrti je najpogosteje zadušitev, v redkejših primerih pa nizek krvni tlak, ki vodi v šok in posledično v smrt.
Na anafilaksijo moramo posumiti pri bolnikih z značilnimi simptomi, ki se poslabšujejo, posebej pa pri bolnikih, ki so že imeli epizodo anafilaksije. Bolnik, ki ga ne zdravimo pravilno, lahko umre.
Prva pomoč pri pojavu ana-filaksije se začne z odstranitvijo alergena. Nujno medicinsko pomoč moramo poklicati ob znakih angioedema, pri ljudeh, ki so že doživeli anafilaktično
reakcijo, pa že prej. Bolniki, ki so že doživeli epizodo ana-filaksije, imajo doma komplete za samopomoč, sestavljene iz dveh vrst zdravil: glukokorti-koidov (medrol) in antihist-aminikov (flonidan, rinolan ali kateri drugi antihistaminik), ki jih vzamejo ob znakih ana-filaksije. Nekateri ljudje imajo doma tudi adrenalinske avto-injektorje, s katerimi si dajo ob nastajajoči dihalni stiski ali simptomih šoka injekcijo adrenalina v mišico. Bolnike, ki so ravno doživeli anafilaktično reakcijo, moramo opazovati v zdravstveni ustanovi vsaj še 24 ur. To je obdobje, ko lahko pride do ponovitve anafilaktične reakcije.
Anafilaksija je resna bolezen, ki lahko neprepoznana ali nezdravljena povzroči smrt. Glavna vloga laika je pravočasna prepoznava in klic na nujno medicinsko pomoč ter uporaba kompleta za samopomoč.
Matej Horvat, dr. med., specializant
Na valovih časa
Torek, 1. julij / Danes goduje Bogoslav
Danes je mednarodni dan zadružništva
1798 se je rodil v Gorenji vasi pri Stični Miha Kastelic, urednik in najplodnejši pesnik Kranjske čebelice.
1811 je začela izhajati v Celovcu revija Carinthia, kije objavljala tudi slovenske članke.
1848 so začele izhajati v Celju Celjske slovenske novine. 1858 se je rodil v Cerkljah na Gorenjskem slovenski gledališki igralec in režiser, utemeljitelj umetniškega gledališča na Slovenskem Ignacij Borštnik.
1907	je nastal v Trstu pomorski konzorcij z imenom Dalmatia.
1966 je bila na Brionih znamenita četrta seja CK ZKJ, na kateri so obsodili delovanje nekaterih varnostnih organov z Aleksandrom Rankovičem na čelu.
1990	sta pripravili Slovenija in Hrvaška skupen predlog glede možnosti za vzpostavitev konfederacije v Jugoslaviji.
1991	so zadnji slovenski delegati dokončno zapustili zvezno skupščino. Sreda, 2. julij / Danes goduje Marija
1703 so ustanovili uršulinke v Ljubljani prvo dekliško javno šolo.
1880 so ustanovili na Dunaju Deutscher Schulverein, katerega namen je bil
ohranjati nemštvo na za Nemce ogroženem področju.
1896 se je rodil v Temljinah slovenski pisatelj Anton Drekonja, ki je bil kot
talec ustreljen v Ljubljani 31. januarja leta 1944.
1922 se je začel v Podgori pri Gorici zadnji občni zbor slovenskih delavskih
skupin kulturnih društev Ljudski oder, ki so ga leta 1902 ustanovili slovenski
socialni demokrati v Trstu.
1928 je začel Srečko Brodar s sistematičnimi izkopavanji v Potočki zijalki,
jami, v kateri je odkril sledove ledenodobnega človeka.
1940 je po Jugoslaviji začela veljati odredba o treh brezmesnih dnevih v
tednu.
1942 višji vodja SS in policije general Erwin Rosener uvedel izredne razmere: policijsko uro, prepovedal vožnje s kolesi, obisk gostiln itd. Četrtek, 3. julij / Danes godujeta Tomaž in Irenej
987 je posta po smrti francoskega kralja Ludvika V., poslednjega iz družine Karolingov, francoski kralj Hugo Capet, prvi iz družine Kapetingov. 1668 se je rodil italijanski slikar Giulio Quaglio.
1789	se je rodil nemški slikar Johann Friedrich Overbeck.
1868 se je rodil v Poljanah nad Škofjo Loko slovenski filozof in teolog Aleš Ušeničnik.
1934 se je začela v revirjih Trboveljske premogokopne družbe gladovna stavka rudarjev, ki je trajala dva dneva.
1937 je v Stični v visoki starosti umrl ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič.
1955 so odprli v Ljubljani prvo mednarodno grafično razstavo, ki je pomenila začetek najstarejšega še delujočega grafičnega bienala na svetu. 1955 je bila ustanovljena Neodvisna socialistična zveza tržaških Slovencev. Petek, 4. julij / Danes goduje Urh
Urh (Ulrih) je zavetnik vinogradnikov, ribičev in tkalcev. Zavetnik pred vodnimi nevarnostmi in poplavami.
1546 je umrl tržaški škof, humanist in pesnik Peter Bonomo, ki je zelo pomagal pri delu Primoža Trubarja.
1833 se je rodila v gradu Turn v Potočah pri Preddvoru pripovednica in pesnica Josipina Turnograjska, s pravim imenom Josipina Urbančič Toman. 1846 se je rodil v Ljubljani slovenski literarni kritik, urednik in šolnik Fran Levec, ki je izdal leta 1899 prvi Slovenski pravopis. 1848 je izšla v Novem mestu prva številka nemškega tednika Sloveniens Blatt.
1848 je začel izhajati v Ljubljani prvi slovenski politični list Slovenija. 1874 se je rodil na Dunaju slovenski violinist, glasbeni pedagog in skladatelj Karel Jeraj. 1928 je po atentatu na hrvaške poslance v skupščini Kraljevine SHS odstopila vlada. Sobota, 5. julij / Danes goduje Anton
1843 so začele izhajati v Ljubljani izhajati Bleiweisove Kmetijsk in rokodelske novice. 1876 je ljubljanski občinski svet prosil dunajsko ministrstvo za šolstvo, naj mestu dovoli ustanoviti obrtno šolo.
1900	se je rodil v Črnomlju slovenski pesnik Miran Jarc, ki spada med najvidnejše slovenske ekspresionistične pesnike.
1895 je grof Adinolfo Leopoldo Lucchesi-Pali prodal prvo tovarno papirja v Sladkem vrhu vojvodi Robertu Parmskemu. 1914 je na zborovanju SLS v ljubljanskem Unionu načelnik SLS in Kranjski deželni glavar dr. Ivan Šušteršič ostro obsodil Srbijo in zahteval njeno kaznovanje.
1926	je Marija Križ na ženskem atletskem troboju v Pragi med ČSR, Francijo in Kraljevino SHS vrgla disk 31,25 metra in s tem postavila svetovni rekord. 1942 se je začela na Cinku v Kočevskem Rogu konferenca vojaških in civilnih aktivistov KPS.
Nedelja, 6. julij / Danes goduje Bogomila
1758 je bila v Mariboru ustanovljena jezuitska gimnazija.
1790	se je rodil v Gorici slovenski slikar Jožef Jakob Tominc.
1819 se je rodil v Škocjanu pri Novem mestu slovenski misijonar in raziskovalec Ignacij Knoblehar.
1824 se je rodil v Medgorju (Mieger) rodil slovenski slikar Marko Pernhart. 1835 je v Savi utonil slovenski literarni zgodovinar, jezikoslovec in kritik Matija Čop.
1845 se je rodil v Zavrhu pod Šmarno goro slovenski planinski organizator in glasbenik župnik Jakob Aljaž.
1908	se je rodil v Trstu pravnik, politik in diplomat dr. Joža Vilfan.
1927	so v Rimu potrdili sklepe fašistov o odpravi vseh manjšinskih pravic Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini.
Ponedeljek, 7. julij / Danes godujeta Ciril in Metod
Sv. Ciril in sv. Metod sta glavna zavetnika ljubljanske nadškofije
1135 se je začelo redovno življenje v samostanu Stična.
1868 so se na pobudo Frana Levstika zbrali v Mariboru na posvetu štajerski
slovenski voditelji in razpravljali o pripravah slovenskih taborov po češkem
vzoru.
1901	je bil v Trstu ustanovni občni zbor društva z nazivom Narodni dom. 1907 se je rodila v Divači prva slovenska filmska igralka Ita Rina, s pravim imenom Ida Kravanja.
1945 je priplula v tržaško pristanišče prva ladja z Unrrino pomočjo. 1969so na seji izvršnega biroja predsedstva ZKJ ocenili, da je stališče slovenskega Izvršnega sveta o razdelitvi cestnega sklada in gradnjo cest nesprejemljivo.
1991 se je dr. Janez Drnovšek začel neformalno pogajati s srbskim predstavnikom v predsedstvu Jugoslavije Borisavom Jovičem.
AvtottSOM
Nekoč imenitna lancia delta se vrača
Lancia delta predstavlja novo obdobje v zgodovini te znane italijanske znamke avtomobilov. Velja za kompakten avtomobil s petimi vrati, ki ima za osnovo Fiatov bravo, a daje s svojo obliko vedeti, da cilja na nekaj več, zato lahko kupci pričakujejo bogateje opremljeno notranjost, vključujoč usnje, aluminijaste dodatke, panoramsko streho, odlično akustiko, multimedijski sistem Blue&Me ter sodobne motorje iz koncerna Fiat.
Naj kar na začetku zapišem, da se Italijani z novim modelom ne nameravajo vrniti k rallyju, saj je avto povsem nekaj drugega kot nekdanja delta. Lancia je poslovno še vedno v velikih težavah in bi brez finančnih „injekcij" Fiata nanjo lahko kar pozabili, zato si vlaganja v motošport ne morejo privoščiti.
Lancia je včasih pomenila prestiž, pre-finjenost; avtomobili te znamke so sodili v elitno okolje, na dvorišča bogatašev in v uspešna podjetja, ki so jih uporabljala za prevažanje direktorjev. A danes smo znova pri njihovi finančnih realnosti, zato z novo delto niso smeli eksperimentirati. Kot primer omenjam lancio thesis, ki kljub svoji odličnosti velja za polomijo. Človek bi mislil, da se bodo avtomobilski proizvajalci, recimo na primeru forda scorpia, pri katerem so oblikovalci močno »udarili« mimo, kaj naučili, a očitno ni tako. Thesis je všeč le redkim, ciljna skupina kupcev pa je premajhna, da bi Lancia imela dobiček.
Tudi zato je bilo ustvarjanje naslednika tako imenitnih avtomobilov težko delo in
povezano z velikimi pričakovanji. Spredaj delto zaznamuje ogromna kromirana motorna maska z logotipom, proti tlom poudarjene odprtine za zajem svežega zraka ter prednjima žarometoma z v spodnja dela vdelanima črtama LED diod za dnevni luči, ki na svoj način sporočajo tehnično naprednost vozila. Slednjo so oblikovalci poudarili še z vgradnjo visoko nameščenih zadnjih luči, ki se ravno tako ponašajo z LED diodami za svetilna telesa, in dvobarvnim lakiranjem vozila, ki zaradi dodatnih postopkov traja šest ur dlje kot navaden postopek barvanja karoserije!
Tudi v potniški kabini pri lancii niso varčevali s kvaliteto vgrajenih materialov, saj najdemo kromirane vložke, svetle barvne odtenke, kakovostno blago, pa tudi alkanta-ro ter žlahtno usnje. Strop je za zagotavljanje čim manjšega zvočnega obremenjevanja potnikov obložen z dodatno zvočno oblogo, šipe so velike in spuščajo v kabino veliko svetlobe, tako da do občutka utesnjenosti res ne bi smelo priti. Komur pa to ni dovolj, si lahko omisli doplačljivo panoramsko strešno okno, ki skupno zastekljeno površino skoraj podvoji.
Tokrat se je lancia tehnično naslonila na Fiatov bravo, s tem da je delta za skoraj dvajset centimetrov daljša (tudi medosje), sta pa bravo in delta enako široka. Na brava spominja še z bočno linijo in z ergonomijo v notranjosti, a je celoten občutek v obeh avtomobilih precej drugačen. Še posebej zanimiv je podatek, da so pri Lancii za del-tino konkurenco vzeli ford mondeo ter še nerojeno opel insignio. Velikostno se delta z njima ne more kosati, a na zadnji klopi kljub temu nudi skoraj toliko prostora kot ome-
njena rivala!
Motorna paleta bo obsegala bencinske in dizelske motorje s turbinskimi polnilniki v razponu od 120 do 200 KM, s tem da jih je nekaj prav zanimivih. Na primer pri alfah napovedani 1,9-litrski multijet dizel z dvema turbinama in največjo močjo 190 KM ali novi 2,0-litrski dizel z eno turbino in 165 KM. Seveda v ponudbo sodijo tudi ostali agregati, ki jih lahko že sedaj kupite v bravu. Na voljo bodo izključno šeststopenjski menjalniki: več različnih ročnih, robotizirani seletronic (za 1,6 multijet) ali pa samodejni menjalnik.
Samodejno parkiranje je zagotovo eden tistih razvajajočih se dodatkov, ki ga mora ponuditi vsak novi avtomobil, ki vsaj malo spominja na višji razred, in delta ni izjema. Na seznamu opreme prav tako najdemo dnevne luči z LED diodami, smerno prilagodljive ksenonske žaromete, driving advisor (če grozi nevarnost, da bo vozilo nehote skrenilo z voznega pasu, asistenčni sistem vozniku priskoči na pomoč s korekcijskim posegom na volanu) ter svetovalec prestave. Največ tehniške odličnosti je pri funkcijah elektronskih pomagal: uveljavljenemu ESC so predpisali še nekaj nalog, ki jih združujejo pod oznako VIP. ESC tako pomaga pri speljevanju na klancu, doda plin pri pregrobem prestavljanju navzdol in zna v ovinku prenesti navor na zunanje prednje kolo. Iz višjih razredov je prišel elektronski nadzor blažilnikov, kar je v prid voznim lastnostim ali udobju in pripomore tudi h krajši zavorni razdalji.
Fiat oziroma Lancia pričakuje od nove delte zelo veliko. V sebi združuje kar nekaj razredov: bila naj bi karavan, športna kom-bilimuzina, namenjena individualistom, in avto, ki ga bodo vozila podjetja in vladne službe. Nova delta naj bi dala Lancii tisti nujno potreben zagon in denar, ki ga glede na ne ravno bleščeče prodajne rezultate nujno potrebuje.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Zdravstveni nasveti
Nega nečiste koze, nagnjene k pojavu aken
Akne in nečista koža ne prizadenejo le najstnikov, temveč tudi vse več odraslih. Najbolj prizadeta mesta so obraz, prsi, ramena in hrbet.
Akne so pogosta kožna bolezen, pri kateri se kožne pore zamašijo, kar povzroči nastanek mozoljev in vnetih okuženih ognojkov. Težave izvirajo iz prekomerne tvorbe maščobe (sebuma) in prisotnih bakterij. Preveč maščobe pa sprožijo hormoni. To se najpogosteje zgodi v puberteti, a tudi kadar se spreminja raven hormonov v organizmu. Pri ženskah je to med menstruacijskim ciklom, po prenehanju jemanja kontracepcijskih tablet in med nosečnostjo. Prav tako lahko igrata pomembno vlogo genetska predispozicija in stres.
Ker so lojnice bolj dejavne in izločajo več loja, se posušeni loj, kožne luske in bakterije naberejo v kožnih gubah.
Najpogostejša oblika aken so acne vulparis ali acne simplex, ki se lahko pojavijo v različnih obli-
kah:
acne comedonica (mozolji)
acnepapulo (ogrci)
acne conglobata (ogrci, papule, pustole in boleči ognojki, ki po zacelitvi pogosto pustijo brazgotine).
Zato se mozoljev ne sme stiskati. Pri tem namreč lahko bakterije prodrejo v globlje plasti koži in naredi se brazgotina. Mozolje pustite pri miru. Tako belim krvničkam omogočite, da počasi uničijo žive bakterije. Neprimerna je tudi nega z alkoholom. Alkohol povzroči prekomerno tvorbo maščobe. Koža se brani in zato posledično nastaja še več aken oziroma se koža prekomerno masti in sveti.
Akne se pozimi pogosto poslabšajo, poleti pa izboljšajo, verjetno zaradi dobrodejnih učinkov sonca. Sončna svetloba lahko koristi, ker osuši kožo in povzroči rahlo luščenje, kar pospeši zdravljenje. Previdnost je potrebna le pri nekaterih zdravilih. Tudi za aknasto kožo se
odsvetuje izpostavljenost soncu med 11. in 16. uro. Obvezna je uporaba pripravka za zaščitnim faktorjem. Izbrati je potrebno med kremami, losjoni ali geli, ki so posebej namenjeni takšni koži.
Prehrana na akne vpliva le malo ali sploh nič. Zelo pomembna pa je nega kože. Najpomembnejše pri aknah je redno čiščenje. Obraz si umivaj-mo z mlačno vodo in los-joni, ki ne vsebujejo mila in dišav. Ne uporabljajmo umivalnih krp, prizadetih mest pa ne brišimo z brisačami, temveč s papirnatimi robčki ali brisač-kami. Sledi nanos ustrezne kreme. Previdnost je potrebna pri ličenju, ker mnoga kozmetična sredstva za prekrivanje akne še poslabšajo.
Foto: Črtomir Goznik
Posredno lahko ugodno vplivamo na akne z rednim vsakdanjim gibanjem, saj telesna aktivnost pospešuje presnovo in tako bolje oskrbuje kožo s hranilnimi snovmi in s kisikom. Ob gibanju in tudi sicer je potrebno uživati dovolj tekočine, najboljša je voda.
Bolniki z aknami, zlasti mladostniki, potrebujejo tudi psihično pomoč. Zelo jim lahko pomaga pogovor o njihovem problemu, ki pozitivno vpliva na bolezen. Mladostniki z aknami potrebujejo zaradi slabega zunanjega videza veliko pozornosti, zato jih z njihovimi problemi nikakor ne smemo pustiti samih.
Aleksandra Šegula, farm. tehnica, Lekarne Ptuj
Toča
O čem le bi se letos pogovarjali, če ne o vremenu. Najprej nas je pošteno zeblo, čeprav so meteorologi zagotavljali, da je že poletje. Potem nam je bilo naenkrat pošteno vroče. Običajno pa takim razmeram sledi še to, kar se najmanj želimo - neurje s točo. Naši »strokovnjaki« iz leta v leto radi zagotavljajo, da se obramba ne izplača, pogodbo o obrambi podpišejo vedno po tem, ko prva neurja že naredijo veliko škode. Kdaj le nas bo izučilo! Žal pa je vse skupaj vedno na grbi nas - davkoplačevalcev, ki nam 15 minut divjanja vremena lahko uniči marsikaj.
V'T!
ftifc.
Foto: Miša Pušenjak
Kaj torej storiti na okrasnem vrtu po takem divjanju vremena? Najprej moramo počakati, da odteče voda, seveda, saj drugače s hojo po travi in zemlji naredimo še dodatno škodo. Nato najprej odstranimo vse veje, listje, ki jih je nevihta polomila in vrgla na tla ali na vrt. Če imamo drobilec za kompost, jih zdrobimo, saj nam bo masa kasneje prišla prav.
Glede na to, da je na zelenjavnem vrtu zemlja najdalje mokra, se lotimo najprej okrasnega grmovja. Z ostrimi škarjami porežemo vse polomljene ali nalomljene veje. S škarjami poravnamo tudi odlomljena mesta, da bo rana na rastlini manjša, gladka in tako manjše vstopno mesto za glivice. Če je škoda večja, rane zamažemo s cepilno smolo. Pri vrtnicah odrežemo tudi odcvetele, polomljene cvetove. Posebej pri vrtnicah se potrudimo, da odrežemo veje in cvetove tik nad listom, ki gleda iz grma, da se bo tam pričela rast nove veje. Tako bo mladica rasla iz grma in bo grm lepo oblikovan v zračen in svetel kotel.
Nato rastline poškropimo s pripravki, kot so drin, al-goplasmin, agrostemin ali protifert, lahko pa jih tudi za-lijemo s pripravki, kot so bioplantella vita, medicoplant ali agrofito. Občutljive sorte vrtnic je dobro ob tem zaščititi še s sredstvi za varstvo rastlin, ki jih tudi drugače uporabljamo. Ko se zemlja dovolj posuši, tla okoli rastlin prerahljamo, saj je nevihta postregla tudi z izredno močnim nalivom in so tla pošteno zbita. Pognojimo z ustreznimi gnojili, lahko pa tudi s preperelim domačim kompostom. Nato tla zastremo - uporabimo lahko tudi zdrobljeno lesno maso.
Podobno naredimo z balkonskimi rastlinami. Predvsem surfinije in pelargonije se bodo hitro obrasle. Odstranimo vse nalomljene in poškodovane poganjke, rastline zalijemo s prej omenjenimi pripravki in pogno-jimo z ustreznimi gnojili. Dobro bi jih bilo za nekaj dni dati nekam, kjer ne bodo močno izpostavljene soncu in vetru. Ko opazimo novo rast in obraščanje, pa jih spet namestimo na stalno mesto. Prej omenjen pripravke uporabimo vsaj še enkrat po 7 dnevih.
Tudi okrasne gredice so ponekod močno poškodovane. Tako trajnice kakor enoletnice najprej porežemo, predvsem če so polomljene ali pa so cvetovi poškodovani. Tako bodo prej pognale nove popke in hitreje zacvetele. Tudi če so tla na gredici zastrta, običajno uporabljamo lubje, jih je potrebno zrahljati. Lubje odstranimo, če ga lahko, in zemljo zrahljamo. Nič ni narobe, če lubje ob rahljanju zakoljemo v tla, saj je iz organske mase, ki bo počasi razpadla. Nato rastline pognojimo. Uporabimo lahko tekoča gnojila za cvetoče rastline ali pa mineralna gnojila za okrasne rastline. Potem tla spet zastremo, da bo sonce čim manj peklo po na novo rastočih koreninah. Ker je lubje precej drago, lahko namesto njega uporabite tudi pokošeno travo z domačih zelenic.
V	tem času raje rešujemo čim več rastlin, kakor iščemo nove. Poškodovane rastline imajo kljub temu že močno razvit koreninski sistem, ki mu moramo samo pomagati, da bo čim prej dovolj prehranil novo rastje. Če sadimo nove rastline, si bo njihov koreninski sistem šele iskal nove poti do hrane in vode.
V	nadaljevanju pa moramo biti še bolj pozorni tudi na škodljivce, ki bodo z veseljem napadli oslabljene rastline.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
Ringo Starr, nekdanji Beatles, bo 7. julija praznoval 69. rojstni dan, za katerega si želi prav posebno darilo: želi si, da bi ta dan bil zapisan v zgodovino kot dan miru in ljubezni (Peace and love day ). Ta slogan sije dal tudi vte-tovirati na roko in sedaj poziva vse svoje oboževalce in preostali svet, naj na ta dan, torej 7. julija, točno opoldne na glas vpijejo slogan Peace and love. Kjerkoli boste, na avtobusu, v pisarni ali doma, zakričite Peace and love. Zame sta mir in ljubezen še vedno najpomembnejša, ker so me zaznamovala 60. leta in mi odprla oči. In ne vem, kaj bi lahko bilo narobe, če si človek
želi mir in ljubezen.
®@®
Elvis še naprej živi med ljudmi. Kralj rock'n'rolla Elvis Presley je namreč prvi na listi tistih oseb, ki bi jih ljudje radi ponovno videli med živimi. Za legendarnega pevca je glasovalo kar 23% od 2000 ljudi. V Top tri najdemo še princeso Diano in Marilyn Monroe. Med zanimivejši imeni na tem seznamu sta celo William Shakespeare in Kralj Henry VIII. Na petem mestu je Bobby Moore, šesti je Shakespeare, sedmi Freddie Mercury, osmi je Albert Einstein, deveti Winston Churchill, top 10 pa zaključuje bivši vodja zasedbe Nirvana Kurt Cobain.
Legendarni pevec in kitarist Bob Dylan (rojen leta 1941 v Minesoti kot Robert Allen Zimmerman) je pred kratkim gostoval tudi v sosednjem Varaždinu. Bob je velik kritik in je pred kratkim javno izrazil ogorčenje nad današnjo glasbeno sceno. Za časopis The Times je dejal: "Popularna glasba je polna hinavskega
sranja. Pisci knjig se mi zdijo veliko bolj pri pameti. In ostala umetnost? Glede samo nekaj majhnih korakov, ki sem ji naredil v tej smeri, lahko zatrdim, da so ljudje, ki sem jih srečal, iskreni, pošteni in neposredni.Z drugimi besedami, so, kar so! Ne pretvarjajo se. Sam pa sem izkusil glasbeno sceno, saj sem del nje že skoraj celo svoje življenje, in lahko vam povem, da v
njej ni toliko dostojanstva." ®®®
Na veliko presenečenje mnogih sta britanska DJ-ja Freemasons odbila sodelovanje s kraljico popa Madonno. Kot vzrok za odpoved sodelovanja sta navedla prezaposlenost. Zaslovela sta s hiti, kot so: Love On My Mind, Watchin in Rain Down Love, prav tako pa tudi po številnih izvrstnih remiksih za številne znane izvajalce. Zadnje njuno odmevno delo je bilo sodelovanje s Kelly Rowland na njeni veliki svetovni uspešnici Work. Sicer pravita, da je Ma-doninna ponudba velika čast, a na žalost sta prezasedena, trenutno delata na dveh novih remiksih in kotproducenta ene izmed skladb na novem albumu Willa Younga.
®@®
Zasedba Duran Duran se je zapisala v zgodovino kot prva glasbena skupina, ki je kdaj nastopila na koncertu v enem najslavnejših muzejev na svetu, pariškem Louvreu. Na zgodovinskem koncertu, ki je imel tudi dobrodelni značaj, je bilo 265povabljenih gostov, med njimi tudi monaška princesa Ca-rolina.Britanska pop skupina je nastopila v atraktivni stekleni piramidi v Louvreu, z nastopom pa so zbrali 2,6 milijona dolar-
Bob Dylan
l_e s t v i
NAJ
1.	TAKE A BOW - RIHANNA
2.	VIOLET HILL - COLDPLAY
3.THAT'S	NOT MY NAME - THE TING TINGS
4.NEW	SOUL - YAEL NAIM
5.	4MINUTES - MADONNA feat. JUSTIN TIMBERLAKE
6.	CRY FOR YOU - SEPTEMBER
7.	MERCY - DUFFY
8.	IF I NEVER SEE YOUR FACE AGAIT MAROON 5 & RIHANNA
9.	SUMMER LOVE - MARK MEDL<
10.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
11.	TIME OF MY LIFE - DAVID COOI
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Ringo Starr
jev, ki jih uprava muzeja potrebuje za obnovo. Na ta dosežek je še posebej ponosen pevec Simon Le Bon.«V čast si štejemo, da so ravno nas povabili nastopat v ta slavni muzej. Gre za enega najlepših muzejev na svetu v
enem najlepših mest na svetu.« ®®®
Kanadska pevka Celine Dion je v anketi časopisa Total Guitar, kjer so izbirali najslabše priredbe vseh časov, skupaj z Anastacio dobila največ glasov za svojo priredbo skladbe You Shook Me All Night Long skupine AC/DC, ki sta jo v živo odpele pred šestimi leti v Las Vegasu. Druga na tej neslavni lestvici so dekleta iz skupin Girls Aloud in Sugababes, ki so predelale kla-siko skupine Aerosmith in Run DMC, Walk This Way. Tretji so Westlife s svojo verzijo počasne skladbe More Than Words skupine Extreme. V kategoriji naj-
boljših priredb je zmagal Jimmy Hendrix v predelavi skladbe Bob Dylana All Along The Wat-chtower, drugi so Beatlesi s predelavo skladbe Twist And Shout Topa Notesa, na tretjem pa skupina Guns'n'Roses s prepevom skladbe Live And Let Die zasedbe Wings.
Shirley Bassey je zaradi bolečin v trebuhu morala odpovedati nastop za Nelsona Mandelo. 71-letna Bassey živi v Monaku. Kot pravi njen predstavnik za stike z javnostjo Paul Carey, se je Shirley zelo veselila nastopa, a so ji zdravniki še pred bolečinami zaradi nedavne operacije nastop odsvetovali. Prav tako so sporočili, da se proslave 90. rojstnega dne Nelsona Mandele zaradi slabega zdravje ne bo udeležila Amy Winehouse.
Janko Bezjak
Foto: internet
Duran Duran
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	VIVA LA VIDA - COLDPLAY
2.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
3.	LOLLIPOP - LIL WAYNE feat. STATIC MAJOR
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	VIVA LA VIDA - COLDPLAY
2.	CLOSER - NEYO
3.	TAKE A BOW - RIHANNA
NEMČIJA
1.	FEEL THE RUSH - SHAGGY FEAT. TRIX&FLIX
2.	LOVE IS YOU - THOMAS GODOJ
3.	HELDEN 2008 - REVOLVERHELD
Zanimivosti
Ptuj • Od Osnovne šole Olga Meglic do Olgice
Foto:DB
Knjigo so posvetili ravnatelju OŠ Olge Meglič Ervinu Hoj-kerju.
V knjigi Od Osnovne šole Olga Meglič do Olgice, ki so jo pred dnevi predstavili v slavnostni dvorani ptujskega gradu, so med platnicami ujeta tri desetletja delovanja šole.
Knjiga je nastala na pobudo ravnatelja OŠ Olge Meglič Ervina Hojkerja, uredniški odbor pa so sestavljali Alenka Zenunovič, Anita Peklar Selin-šek, Vida Grdiša in Vojko Jurgec. Kot je na predstavitvi knjige pojasnila Zenunovičeva, je bila 222 strani obsežna knjiga za uredniški odbor velik zalogaj, delovna verzija pa se je pred natisom velikokrat spreminjala.
Razdeljena je na šest smiselnih poglavij, v katerih sta opisana delovanje in življenje šole. Prvo poglavje je namenjeno ustanovitvi, zgodovini in 30. obletnici ustanavljanja šole. »Kot vsak med nami ima tudi naša Olgica neko svojo notranjo zgodbo, ki jo sestavljajo njeno rojstvo, dogodki, pripetljaji in dogodivščine, katerih soustvarjalci in igralci so učenci, starši, učitelji, šolski okoliš. Ta zgodba se zmeraj znova pripoveduje in dopolnjuje. Z vsako generacijo učencev, ki vstopijo v njen potek, se obogati in premakne naprej. Postavi nove zahteve staršem in učiteljem. Je zgodba, ki traja že nekaj desetletij,« je v uvodnem delu zapisal Hojker.
Knjiga govori tudi o organizacijskih spremembah, uvajanju novosti, prispevke za najobsežnejše poglavje pa so prispevali bivši učenci. Obogatena je s fotografskim gradivom, ki skupaj z zapisanimi mislimi oblikovno in vsebinsko tvori bogato delo. Uredniški odbor, ki je knjigo pripravil, jo je posvetil Ervinu Hojkerju, ravnatelju, ki je OŠ Olge Meglič postavil na noge in se bo - po 29 letih ravnateljevanja - z letošnjim šolskim letom upokojil.
Dženana Bečirovič
Središče ob Dravi • Osnovnošolci pri županu
Foto: arhiv šole
Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko je 12. junija 2008 v prostorih občine sprejel učence Osnovne šole Središče ob Dravi.
Na sprejem so bili povabljeni učenci odličnjaki in dobitnik zlatega Cankarjevega priznanja. Prisoten je bil tudi ravnatelj Franc Šulek. Župan Jurij Borko je za odličen uspeh skozi vsa leta šolanja v osnovni šoli čestital in obdaril naslednje učence: Polono Filipič, Luka Horvata, Jureta Janežiča in Nina Kuharja. Sašu Janušiču pa je čestital za osvojeno zlato Cankarjevo priznanje na državnem tekmovanju iz slovenščine. Vsem učencem je zaželel veliko uspehov pri nadaljnjem šolanju in doseganju življenjskih ciljev.
Ur
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Puranji zrezek z dušeno zelenjavo TOREK
govedina s papriko in njoki*, solata SREDA
cvetačna juha, palačinke s čokolado ČETRTEK
testenine s sirom in pršutom**, solata PETEK
ocvrte ribje palčke, krompirjeva solata SOBOTA
mesno-zelenjavna enolončnica NEDELJA
goveja juha s palačinkami, puranji zrezek z dušeno zelenjavo, ocvrt krompirček, solata PONEDELJEK
govedina v solati s papriko in paradižnikom, kruh
*Govedina s papriko in njoki
Olivno olje, prekajena panceta, 2 goveja zrezka, 1/2 rdeče paprike, 1/2 zelene paprike, čebula, mini njoki, čajna žlička kisle smetane, čajna žlička paradižnikove mezge, sol, poper, majaron,
voda, žlička jedilnega škroba.
Na nekaj kapljicah olivnega olja popraži-mo slanino. Potolčene goveje zrezke narežemo na trakove in jih dodamo k slanini. Malo podušimo in odstranimo z ognja. V nastali omaki popražimo na kocke narezano papriko. Vse skupaj zalijemo z vodo in kuhamo, da se meso zmehča (20 minut). Proti koncu kuhe dodamo krompirjeve svaljke, začinimo s soljo, poprom in majaronom. Omaki izboljšamo okus z mešanico 0,5 dl vode, jedilnega škroba, kisle smetane in paradižnikove mezge.
**Testenine s sirom in pršutom
25 dag testenin, 5 dag na koščke narezanega pršuta, 1 dl sladke smetane, 20 dag sira, poper, parmezan.
Na maščobi prepražimo pršut in zalijemo s smetano, pustimo, da zavre, nato dodamo na koščke narezan sirček, po želji malo po-popramo. Ko se stopi, prelijemo čez sveže kuhane testenine in potresemo s parmezanom.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Iskrice
B
Nič ne delimo tako velikodušno kot nasvet.
-k-k-k
Svoje drobne hibe priznamo samo zato, da bi dokazali, da nimamo velikih.
•k-k-k
Usoda meša karte, mi pa igramo.
-k-k-k
Ne pozabimo: hudič je v peklu pozitiven lik. Umetnost imamo zato, da ne bi umrli od resnice.
-k-k-k
Mnogi imajo pesnike na podoben način kot sir: dober jim je šele po tem, ko po njem začnejo lesti črvi.
-k-k-k
Živ neuspeh je boljši kot mrtva uspešnica.
-k-k-k
Če vam nekdo reče, da ga lahko kritizirate, pričakuje, da ga boste hvalili.
-k-k-k
Ljudje mečejo kamenje samo na tista drevesa, ki rodijo.
-k-k-k
Največ neumnosti sliši slika v muzeju.
-k-k-k
Lažje je prenašati solze kakor veselje.
-k-k-k
Vesel človek je norec v svetu žalostnih prikazni.
Pozvonijo pri Janezkovih vratih. Janezek odide k vratom, odpre in zagleda moškega, ki pravi: "Pobiram prispevke za nov bazen."
Janezek pove očetu, oče pa reče: "Daj mu kozarec vode!"
Pri Kovačevih na vrata potrka župnik.
"Si ti, angelček moj?" vpraša Kovač.
"Ne ravno," odgovori župnik," sem pa iz iste firme."
Micka je umirala in na smrtni postelji prosila Jožeta: "Prosim, ne dovoli, da bi tvoja naslednja žena nosila moja oblačila!"
"Bodi brez skrbi, saj je več-
Štajerski TEDNIK
OBMORSKA TRAVA
GARJE
LIVNICA
MESTO V SAUDSKI ARABIJI
SVETISCE, TEMPELJ
KANADSKI HOKEJIST (BOBBY)
GRSKI PESNIK (DIMITRIOS)
PO VINU ZNANO MESTO V LIBANONU
ALENKA TETICKOVIC
OLGA KACJAN
ODRSKI PRIZOR
SPIKERICA KOROŠEC
NAS FRAJTONAR
12 MESECEV
JERMEN NA HLAČAH, PAS
DALMAT. ANA
PRIPRAVA ZA VESLANJE
ZNAMKA
UR
OČE
REKA V VZHODNI FRANCIJI
RUS. POLITIK (IVAN)
JUNAŠKA PESNITEV
ŽUPNIJA
DANSKA IGRALKA NIELSEN
EKONOMISTKA KRALJ
GRSKI OTOK
PLANIKA
NEMSKI ZOOLOG (ERNST.)
NEURAVNOTEŽENO STANJE BILANCE
STARORIMSKI POZDRAV
MANJ RODOVITNA PRST
SLIKAR PIRNAT
GORSKA VILA
ROZMANOV ROMAN
MESTO V EGIPTU
DŽEZOVSKA PEVSKA TEHNIKA
LEVI PRITOK REKE SAUER
AM. POP PEVEC (BOBBY)
LEV SVETEK
HR. FIZIK (KSENOFONT)
SPANSKA GOSPA
AGAME-
MONOV SIN
ja od tebe!"
Dekle si je ogledovalo umetniške slike v moderni galeriji. Nekoliko pozorneje si je ogledala tri slike, ki so bile obešene druga poleg druge. Na prvi je bil zažgan kruh, na drugi sliki dekle z otrokom v naročju, tretja slika pa je prikazovala utopljenca na bregu.
Ko je prišel mimo kustos, ga je vprašala: "Kaj pa predstavljajo te tri slike?"
Kustos ji pojasni: "Te tri slike so na temo Prepozno so ga izvlekli!"
Blondinka in policaj hodita po portoroški obali in zagledata galebe. Blondinka: "Kako lepe račke."?
Policaj: "To niso račke, to so pelikani, ptice, iz katerih delajo radirke."
Policaj ustavi Koširja: "Kaj imate od zimske opreme?" Košir: "Tople gate."
"Od kod pa ta modrica na tvojem čelu?" je Jaka vprašal Milana.
"Žena meje z valjarjem po glavi, ker sem se pozno vrnil z gostilne!"
"Ali si možakar ali ne? Pokaži ji končno svoje zobe!"
Ko sta se naslednjič srečala je Jaka vprašal: "Si ji končno pokazal zobe?"
"Sem! Zdaj jih imam pet manj!"
Pacient na operacijski mizi se trese od strahu.
"Kar brez skrbi," reče kirurg, "takšne operacije vsak deseti preživi."
"To je pa vendar grozno! Lahko umrem!"
"Ne se bati, devet jih je že umrlo."
Statistik, ki ima glavo v ognju in noge v ledu, reče: "V povprečju se imam odlično!"
Zakaj petelin med seksom s kljunom kljuva kokoš po glavi?
Zato, da ji iz glave izbije misli na poroko.
V Ajdovščini piha burja. Moški se pelje po cesti s kolesom in ima odprto zadrgo pri hlačah. Ko ga vidi neka ženska, mu to pove.
"Ja," pravi, "sem jo odprl nalašč."
"Zakaj pa?" ga vpraša ženska.
"Pred nekaj dnevi sem se peljal z avtomobilom po Ajdovščini in je pihala burja, imel sem odprto šipo in potem sem imel še tri dni trd vrat."
Ugankarski slovarček: AHL =
nemški zoolog in herpetolog (Ernst, 1898 - 1943); ATTAIF = mesto v Saudski Arabiji; DUENA = španska gospa, spremljevalka; ILAKOVAC = hrvaški fizik (Ksenofont, 1928-); KSARA = po vinu znano mesto v Libanonu; MOKENSTEF = ameriški ženski vokalni trio; MST = starejša znamka ur; VIKELAS = grški pesnik (Dimitrios, 1835 - 1908); VOCE = italijanski pesnik (Lello, 1957-).
■jeos 'OAB
'sedo '>io 'IV 'sue|eqap '0}0| 'ejesy 'aoA 'Aoíeüs 'sep^A 'Jno 'SIJOH 'euaos 'jjo 'op^aN 'ejej. '¡A| 'soeu 'eomoo 'au\/ 'i\ew\l 'íeio^N 'eje 'eu -J6AÜ 'eowoi! 'isiAl 'saiqe^s 'y| '|/\|d 'uo| 'ga 'JO}U| 'ipia 'BZOAO 'uoluis :ouAejopoA :e)|uezu)| 9) A9)jS9{¡
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi íjitztu.1
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AS
Govori se ...
... da bo generacija letošnjih dornavskih devetošol-cev zapisana v krajevnih analih, saj so prva generacija devetletkarjev, ki jim je ravnateljica pripravila podelitev spričeval kot pri prvo-šolčkih - v spremstvu staršev. Te dni se že govori, da naj bi bila zaradi tega kmalu bivša ravnateljica.
... da na holermoškem neka zelo civilna iniciativa že zbira podpise ogorčenih občanov iz protesta, ker že cel teden ni bilo nobene tiskovne konference.
. da naj bi imel eden od poetovionskih ravnateljev bojda kar svojo šolo, saj na šolskih prireditvah javno poudarja, da je to njegova šola in da jo je sam ustanovil. Kaj bo šele ustanovil, ko bo v penziji, kamor se baje odpravlja, in bo imel še več prostega časa kot sedaj?
... da bodo pri Svetem Tomažu odslej veliko raje za-
hajali k zobozdravniku. Pa ne samo zaradi dobrega mladega zobozdravnika, ampak tudi zaradi daleč najdražjega in najbolj sodobnega zo-bozdravniškega stola. Baje je na njem še bolečina manj boleča.
... da je Nini po rekordnem skoku na Ptuju padel z ramen velik kamen. Kako bo brez tega bremena skakala šele v prihodnje!
Vidi se ...
... da se v Ptuju dogaja kultura z ovinki in brez njih. Glede na to, da se Ovinek 2 dogaja na dvorišču stare policije, bi se lahko „Fuzbal je vse" dogajal kar na terasi kakšne simpatične ptujske kavarnice, lahko pa tudi na prav tako simpatičnem dvorišču Okrajnega sodišča; skrajno levo je eden od dobrih kandidatov za kakšno juristično vlogo.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 04. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Ivan Šeruga, Kajuhova ul. 18, 2250 PTUJ.
Pa veliko zabave!
Foto: M. Mahoric
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat smo fotografijo izbrskali iz našega predala, kjer se nam je skoraj izgubila, saj je stara že leto dni. Poslal nam jo je gospod Mahorič z Dunaja, mladenič na fotografiji, Maximilian, pa zdaj gotovo že veselo koraka po dunajskih ulicah.
Anekdote slavnih
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakpskpp
	7			5			1	4
		4				3		
	8		9				5	6
5		6		8			2	
4	3						7	1
	1			9		6		5
3	2				7		4	
		9				5		
1	6			4			3	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€€€	o
Bik	¥»¥	©©©	€	oo
Dvojčka	v	©©	€€	o
Rak	vv	©	€€€	oo
Lev	v	©©	€€€	ooo
Devica	vvv	©©	€€	o
Tehtnica	vvv	©©©	€	oo
Škorpijon	vv	©	€€€	ooo
Strelec	v	©©	€€€	oo
Kozorog	v	©©©	€€	o
Vodnar	vvv	©©	€€€	ooo
Ribi	vvv	©	€€	o
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 1. julija do 7. julija: 1 znak - slabo, 2 znaka -dobro, 3 znaki - odlično
Ko je irski književnik Bernard Shaw (šo) zbolel, ni bil zato nič manj jedek in strupen. Tedaj se je v Londonu mudil Paul Whitteman, ameriški kralj jazza in obiskal Shawa. Za tolažbo ob bolezni mu je bil pripravljen zaigrati na saksofon nekaj fokstrotov in tangov.
"Hvala," je odgovoril Shaw, "rajši imam glavobol."
***
Ameriškega industrialca Henryja Forda so vprašali, zakaj takrat, ko ima težave s katerim od svojih uslužbencev, tega nikoli ne pokliče k sebi v pisarno, ampak se vedno sam odpravi v njegovo.
»K takemu človeku grem zato, da si prihranim čas,« je pojasnil. »Ugotovil sem, da lahko odidem iz njegove pisarne veliko prej, kakor ga lahko odslovim iz svoje.«
***
Aleksander Dumas oče je bil eden najplodovitejših pisateljev vseh časov, saj je izdal okoli 1.200 knjig. Literarni zgodovinarji trdijo, da mnogih ni napisal sam, ampak so jih po njegovih navodili mladi pisatelji.
Ko je nekoč spet izšel eden njegovih romanov, je Aleksander Dumas srečal sina in ga vprašal: »Si prebral mojo najnovejšo knjigo?«
- Sin mu je odgovoril: »Ne, si jo ti?«
***
Nekoč je mlad pesnik s svojimi verzi utrujal nemškega pisatelja Franka Wedekinad (vedekinda). Nič ni pomagalo, če je ves čas naveličano zmajeval z glavo, pesnik je vztrajal in vztrajal in končno vprašal Wedekinda. »Mojster, povejte mi, katero pot naj uberem, da bom dosegel vaše priznanje.« - Odgovor je prišel hitro: »Proti domu.«
***
Ste že kdaj pomislili, da novinarji vejo in napišejo za časopis vedno do vrstice toliko, da je časopis poln. Kaj č zmanjka snovi, je skrbelo že mamo pisatelja Petra Roseggerja.
Na Dunaju so pripravili proslavo v njegovo počastitev. Tja se je pripeljal s kmetije s Štajerske s svojo ž močn ostarelo materjo. Po slavnostnem govoru je govornik vprašal pisateljevo mamo: "No mamica, ste ponosni na svojega fanta?"
"Že, že," je plaho odgovorila kmetica, "ampak..."
"Kakšen ampak," je ugovarjal govornik."ves svet bere njegove zgodbe, vi pa pravite ampak!"
"Ljubše bi mi bilo," je ostala stara gospa pri svojem, "če bi postal Peter advokat ali kaj podobnega..."
"Le zakaj," se je vmešal eden od poslušalcev, "potem ne bi bil slaven kot pisatelj."
"Že, že," je spet poskusila stara gospa, "vendar mene je vedno strah, da mu ne bi prišlo nič več na pamet in ne bo imel o čem pisati."
Spodnji Velovlek • Veliko gasilsko slavje
Dan gasilcev mestne občine in 60 let domačega društva
Minulo nedeljo, 28. junija, so v Spodnjem Velovleku svečano proslavili 12. dan gasilcev Območne gasilske zveze Ptuj ter 60 let humanega dela prostovoljnega gasilskega društva Velovlek. Ob tej priložnosti so pripravili veliko gasilsko parado z okoli 250 gasilci, blagoslovili pa so tudi razširjen, prenovljen in olepšan gasilski dom.
Slovesnosti, ki je v lepem, že skoraj prevročem dnevu potekala v Spodnjem Velovleku, so se udeležili predstavniki Gasilske zveze Slovenije, okoliških gasilskih zvez in društev, župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan ter predstavniki vseh petih občin, katerih društva so združena v Območni gasilski zvezi Ptuj.
Pred pričetkom osrednje slovesnosti so ob slavnostni tribuni tik ob gasilskem domu pripravili veliko parado, v kateri so sodelovali okoli 250 gasilcev iz širše regije ter pripadniki gasilske mladine, predstavili pa so tudi okoli 30 gasilskih vozil, ki jih potrebujejo za posredovanje v požarih, prometnih ali elementarnih nesrečah. Osrednji
del praznovanja je nato potekal v šotoru, kjer je številne domačine in goste v imenu gostiteljev nagovoril Franc Benko, predsednik PGD Spodnji Velovlek. V njegovi kroniki smo slišali, da je bilo gasilsko društvo ustanovljeno v začetku leta 1948 na pobudo štirih domačinov Franca Alta, Mirka Martineza, Martina Vrabla in Franca Slatiča. Že sredi prvega leta so organizirali prvo veselico, katere izkupiček so namenili za nabavo motorne črpalke. V jeseni je bilo v društvu že 11 članov, do leta 1952 pa so zbirali denar za nabavo vodne črpalke. Leta 1953 so nabavili prvo orodno prikolico na konjsko vprego, dobili pa so tudi zemljo za gradnjo gasilske-
ga doma in naslednjo leto s pomočjo vaščanov pričeli graditi. V letu 1959 so za nov gasilski dom opravili 2696 prostovoljnih delovnih ur, leta 1963 so začeli z nabavo nove brizgalne, do leta 1969 pa so zbrali toliko denarja, da so lahko kupili prvi avtomobil, s katerim so pozneje vozili prikolico z gasilskim orodjem. Leta 1977 so kupili novo črpalko, leto kasneje pa so končali akcijo zbiranja prispevkov za nov gasilski prapor. Leta 1983 so s pomočjo občanov in kreditov nabavili novo orodno vozilo, ker pa je bila dotedanja garaža zanj premajhna, so v treh letih zgradili večjo garažo z orodjiščem, kuhinjo in odrom v dvorani. Leta 1987 so dogradili
Foto: M. Ozmec
Ob 60-letnici humanega dela so dogradili, prenovili in olepšali svoj gasilski dom.
Foto: M. Ozmec
Slavje v Velovleku so obogatili člani moškega pevskega zbora Rogoznica pod vodstvom Marije Sto-eger.
še sanitarije in uredili fasado na prizidku doma, v začetku leta 1988 so položili zidne obloge tudi v dvorani, nabavili pa so tudi nove garderobne omare za shranjevanje gasilskih delovnih oblek. Leta 1995 so nabavili opremo za kuhinjo, leta 1998 pa so sprejeli sklep širitvi in obnovi dvorane, vendar so raje staro dvorano porušili in zgradili povsem novo, tako da so v začetku naslednjega leta imeli občni zbor že v novi dvorani.
Leta 1999 so s skupnimi močmi naredili še fasado, leta 2002 pa so z izdatno pomočjo OGZ Ptuj nabavili novo orodno vozilo. V letu 2004 so odkupili sosednjo parcelo tik ob domu, ki jo potrebujejo za večje prireditve, leta 2006 so pričeli gradnjo novega prizidka, ki so ga lani prekrili in povezali s starim delom, v letošnjem letu pa so celotno dvorano na novo prekrili razširili so kuhinjo s skladiščem, na celotnem gasilskem domu pa so položili demit fasado. Večino, okoli 90 % vseh gradbenih in pomožnih del so opravili gasilci sami, za izdatno finančno pomoč pa so hvaležni Mestni občini Ptuj oziroma županu dr. Štefanu Čelanu, ki je tudi za gasilce PGD Spodnji Velovlek našel razumevanje in odobril finančno pomoč v višini 22.200 evrov.
O pomenu gasilstva in praznovanju 12. dneva gasilcev je govoril Marjan Meglič, predsednik Območne gasilske zveze Ptuj, ki je izrazil zadovoljstvo, da je danes v zvezi združenih že prek 2000 gasilskih operativcev iz 24 gasilskih društev na območju MO Ptuj ter občin Cirkula-ne, Hajdina, Markovci in Zavrč. Ob aktualnih nalogah gasilstva danes je poudaril, da so prostovoljni gasilci zagotovo cenejši kot profesionalni, in ker so na območju širše regije dobro organizirani in relativno dobro opremljeni, ne čutijo nobene potrebe po profesionalizaciji te dejavnosti. Članom in članicam PGD Velovlek je čestital ob 60-letnici humanega delovanja, besedo zahvale in čestitke ob dnevu gasilcev pa je namenil tudi vsem drugim gasilcem v okviru OGZ Ptuj.
Čestitkam ob obeh jubilejih se je pridružil tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in velovleškim gasilcem izročil priložnostno darilo, v imenu Gasilske zveze
Grad Vurberk, sobota, 5. julija ob 21. uri Komedija
FUZBALJE VSE!
Igra Gojmir LešnjakGojc Režiser Samo M. Strelec
Novi ZATO.
Foto: M. Ozmec
Franc Benko, predsednik PGD Spodnji Velovlek
Slovenije pa je zbrane nagovoril še mag. Janez Merc, ki je opozoril tudi na pomembne zaključke nedavnega kongresa Gasilske zveze Slovenije, na katerem so izvolili novo vodstvo in določili nove smernice razvoja gasilstva v naslednjem obdobju.
Obnovljen in olepšan gasilski dom ter sliko sv. Florijana na njegovem pročelju sta blagoslovila patra Emil Križan in Jože Osvald, po kulturnem progra-
mu, ki so ga prispevali pevci moškega pevskega zbora iz Ro-goznice pod vodstvom Marije Stoeger, pa so najzaslužnejšim gasilcem izročili jubilejna društvena priznanja ter priznanja, plakete in odlikovanja Območne gasilske zveze in GZ Slovenije. Slavje ob obeh jubilejih so zaokrožili s tovariškim druženjem in zabavo ob zvokih ansambla Navihanke.
M. Ozmec
TV
^FsjasMfpi SlseapraSSí lKß®?jniiSi prngriim^
SPORED ODDAJ
TOREK 1.7.
8.00 Oddaja Občine Destrnlk - ponovitev 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Destrnik
SREDA 2.7.
8.00 60 let KD Talum Kidričevo 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.0012. Dan gasilcev OGZ Ptuj
ČETRTEK 3.7.
8.00 Zaključni koncert OŠ Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Valeta OŠ Dornava
PETEK 4.7.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENAg. OPREMA BARVA			
ALFA ROME01471.9 JTDM	2D06 14.990	KUMA	RDEČA
BMW SERIJA 3 COUPE: 330 CD	2005 22.990	AVT. KUHA	KOV. SREBRNA
BMW SERIJA 3:318 D	2003 12.490	AVT. KUHA	KOV. ČRNA
CITROEN C-31.41	2004 7.590	AVT. KUHA	KOV. DORDO RDEČA
CITROEN XANTIA 2.01BV	1998 2.490	KUMA	KDV. T. ZELENA
FIATPUKTO GRANDE 1.2	2006 7.B90	KUMA	KOV. S. MODRA
MERCEDES RAZ. C 220	1995 3.590	AVT. KUMA	
MERCEDES RAZ. E 270 CDI	2002 1G.990	AVT. KUMA	
ŠKODA FABIA 1.4	2005 G.990	KUMA	KOV. SREBRNA
VWGOLF III 2.B VRB	1994 2.490	KUMA	
VWSHARAN 1.9TDIR.	2003 12.990	AVT. KUMA	
SPRINT CHOPER RAPTOR	2008 1.999	NOVO	ČRNA
SPRINT EXSACTLY 50	2008 1.099	NOVO	BELA
SPRINT MAX 49 CCM	2008 B99	NOVO	
SPRINT FVISION125 CCM	2008 1.199	NOVO	
Prireditvenik
Torek, 1. julij
20.00 Vurberk, na dvorišču gradu, komedija »Moj ata, socialistični kulak«, v izvedbi Dramske skupine KD Grajena
Sreda, 2. julij
-	Ptuj, na Ranci, prijave na CID, varno veslanje z naravoslovno vsebino
-	Ptuj, CID, elektro delavnica, izdelovanje električnih vezij za zabavno elektroniko
Četrtek, 3. julij
21.00 Ptuj, dvorišče Revivisa (stara policijska postaja Ptuj), v Krempljevi ulici 1, premiera »Ovinek 2«
Kino Ptuj
1. julij, ob 20.00 Seks v mestu - romantična komedija.
vabimo@radio-tednik.si
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zaspal, a spomin nate za vedno bo ostal.
SPOMIN
1. julija mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi
Franc Slatič
IZ SP. VELOVLEKA 1 A.
Hvala vsem, ki s cvetjem in svečko počastite spomin nanj.
Vsi njegovi
Kako prazen dom je in dvorišče, oko naše vsepovsod te išče, a ti že dve leti spokojno v grobu spiš, vendar v naših srcih še naprej živiš. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, spomini dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti.
SPOMIN Jožef Petek
IZ MOŠKANJCEV 102 01. 07. 2006 - 01. 07. 2008
Hvala vsem, ki ste v mislih z njim, hvala za prižgane svečke v njegov spomin.
Žena Milica, otroci Marica, Zdravko in Joško z družinami
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDNIK
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO B. URE
OBČINA ZAVRC
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Zavrč, ki ga je občinski svet Občine Zavrč sprejel na seji dne 26. 8. 1998, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja
RAZPIS
za podelitev občinskih priznanj:
naziv častni občan občine Zavrč, plaketo Občine Zavrč in priznanje Občine Zavrč.
I.
Občina Zavrč podeljuje priznanje:
1.	Naziv častni občan občine Zavrč se podeli posamezniku (občanu, državljanu ali tujemu državljanu), ki ima posebne zasluge na družbenem, ekonomskem, znanstvenem, kulturnem, razvojnem, športnem ali drugem področju in je s svojim delovanjem na poseben način prispeval k položaju in slovesu občine v državi ali izven nje.
2.	Plaketa Občine Zavrč se podeljuje organizacijam in posameznikom ob jubilejih, pomembnih obiskih posameznikov in delegacij in drugih pomembnih priložnostih.
3.	Priznanja Občine Zavrč se podeljujejo posameznikom ali pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela.
Komisija razpisuje naslednjo število priznanj: pod 1) en naziv, pod 2) največ dve, pod 3) največ tri
II.
Priznanja Občine Zavrč so najvišja priznanja občine za dosežke, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa ter humanitarnih in drugih dejavnosti.
III.
Priznanja so lahko podeljena posameznikom, skupinam, organizacijam in skupnostim, podjetjem, društvom, zavodom in drugim pravnim osebam.
IV.
Pobudo oziroma predlog za podelitev priznanj lahko podajo občani, občinski svet, župan, društva, podjetja, zavodi, odbori občinskega sveta, druge organizacije in skupnosti ter politične stranke. Pobuda oziroma predlog mora biti v pisni obliki in mora vsebovati poleg natančnih podatkov o kandidatu ustrezno obrazložitev ter navedbo, za katero priznanje se predlaga.
V.
Pobude oziroma predloge za podelitev občinskih priznanj je potrebno poslati Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč, najkasneje do 15. 7. 2008. Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku.
OBČINA ZAVRČ
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Mali oglasi
STORITVE
DELO
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
ODŠKODNINE VSEH VRST
-	5 %; brezplačni pravni nasveti; reševanje vseh pravnih vprašanj vam nudi izkušen pravnik Mičo M. Pešič, s. p.
-	univ. dipl. pravnik (s pravosodnim izpitom), Slovenja vas 6 b; PE Ptuj, Vodnikova ul. 2; non-stop: 041 418 236.
KMETIJSTVO
PRODAM suha bukova drva, metrska, z dostavo, telefon 041 312 621.
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktorski tračni obračalnik. Tel. 041 544 270.
KUPIM PAJEK na dve vreteni, tračni obračalnik Sip 220 in pu-halnik Tajfun z motorji. Tel. 041 261 676.
PRODAJAMO kakovostne višnje. Štefan Gačnik, Bodkovci 11 a, 2256 Juršinci, tel. 758 10 21 ali 041 206 444.
PRODAM vino kvinton. Inf. na tel. 02 783 32 51.
MOTORNA VOZILA
PRODAM OPEL CORSO 1,0, letnik 99. Tel. 031 256 652.
DOM STANOVANJE
V NAJEM ODDAM 1,5-sobno stanovanje, 42 m2, 3. nadstropje, na lokaciji Ulica 25. maja, Ptuj. Tel. 041 835 031.
ODDAM za daljše obdobje dvosobno stanovanje v Volkmerjevi ulici na Ptuju, cena 280 €/me-sečno. Tel. 031 317 508.
IŠČEM DELAVCA za suhomonta-žno gradnjo ter montažo oken in vrat. Sandi Cvetko, s. p., tel. 041 250 933.
NEPREMICNINE
V	OKOLICI Ptuja prodam 1030 m2 gradbene parcele. Tel. 051 412 042.
PRODAM enostanovanjsko hišo v centru Ptuja na idilični lokaciji. Kvalitetno grajena, redno vzdrževana, KTV, možnost priključka na plin, garaža. Vseljiva takoj. Ogled in cena po dogovoru. Tel. 051 360 590.
V	TIBOLCIH prodam hišo 65 m2 stanovanjske površine, parcela 1063 m2, kmetijsko zemljišče 2094 m2, cena 55.000 €. Telefon 031 699 616.
Nova stanovanja v Lenartu!
Vse informacije v agenciji Teranep d.o.o.. Zagrebška c. 40a.
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI -tudi za dohodke nižje od 400 EUR - poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIP0TEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnlk s.p, Plvkova ulica 19/a.2250 PTUJ
Edini , ki ostane močan nad vsem, edin cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne, JE SPOMIN NATE...
SPOMIN
Danes mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi
Milan Murko
IZ SVETINCEV 10
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče.
Tvoji najdražji
V življenju le skrbi in delo si poznala, zdaj od vseh bolečin in truda si zaspala. Odšla si v svet, kjer ni skrbi in bolečin, za tabo ostal je le boleč spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tašče
Štefanije Bezjak
IZ GRAJENE 29
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, darovali cvetje, sveče in darove za sveto mašo. Hvala za vaše besede sožalja in tolažbe, ki so nam v težkih trenutkih veliko pomenile.
Žalujoči: vsi domači
89,8098,2010473 tut ¿filetee www.radio-ptuj.si
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
Predlogi za JUNIJ
A t
POSKOČNIH
1.	GAŠPERJI-To smo mi
2.	NOVI SPOMINI - Ko muzikant ne zdrži doma
3.	ZAPELJIVKE - Prvi je prvi
4.	VIHAR - Ko trenutek sreče mine
5.	GORSKI CVET - Ko po toči še zvoni
6.	UPOVŠEK- Bodoča mamica
7.	VRT-Klopotec
Zmagovalec meseca JUNIJA: MITJA KVINTET - Uspavanka Še eno možnost v JUUJU Imajo: GAŠPERJI - To smo ml
POP 7 TOP
1.	PREPIH - Playa de la Portorož
2.	PIJAMAS - Nočno kopanje
3.	WERNER-Padla si na tla
4.Ans.	ŠTRK-Beremte
5.	ELA-Sem in tja
6.	SPEV-Pel bi zate
7.	MANCA ŠPIK - Que sera sera
Zmagovalec meseca JUNIJA: KATRCA- Ni dovolj
Še eno možnost v JULIJU imajo: PREPIH - Playa dela Portorož
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. Številka:
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice poSljitc na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.0.0.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Bernarda Kokol Lasigovci 18 2257 Polenšak
Ptuj • Prangerijada 2008 - srečanje mest s sramotilnimi stebri
Oživljanje tradicije, promocija in dobrote
Letošnja vseslovenska Prangerijada, ki je ena od prireditev Turistične zveze Slovenije, skozi katero se oživlja in nadgrajuje tradicija slovenskih mest, krajev in trgov s prangerji, je potekala na Ptuju. Turistično društvo Ptuj jo je pripravilo v sodelovanju z Mestno občino. Na Slovenskem trgu, kjer stoji eden največjih evropskih prangerjev, se je s sodbami predstavilo več slovenskih krajev, mest in trgov, kjer ohranjajo srednjeveško tradicijo izvajanja javne kazni, tudi batinanja.
Pranger ali sramotilni steber je srednjeveško sodno orodje v obliki stebra ali lesenega kola, na katerega so privezali obsojenega in kjer je bil javno izpostavljen. Od 13. stoletja se je njegova funkcija razširila na izvajanje kazni v zvezi s sramotnimi dejanji in častjo. Na Ptuju je mestni sondnik uporabljal za pranger pet metrov visok rimski nagrobnik, Orfejev spomenik na Slovenskem trgu.
S sodnimi zadevami iz svojega kraja so se zadnjo junijsko soboto na Ptuju predstavili TD Negova Spodnji Ivanjci z gorsko pravdo, TD Pilštanj je sodilo postopaču Gustlu, Kulturno-športno društvo Predgrad je izvedlo Sojenje
pri sramotilnem stebru, TD Ptujska Gora je v sodelovanju z DPD Svoboda Majšperk nastopilo s sodbo pri prangerju na Gori, TD Lemberg je prikazalo sojenje pri spomeniku, Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj pa tržni spor.
Stojnice s turistično in drugo promocijsko ponudbo, na katerih je bilo veliko domačih dobrot, ki so pritegnile tudi številne tuje turiste, so postavila turistična društva Nego-va, Pilštanj, Motnik, Predgrad, Podsreda. Radovljica, Rečica ob Savinji, Lemberg, Ptujska Gora, Središče bo Dravi in Ptuj, TIC in Društvo kmetic MO Ptuj.
V imenu TD Ptuj kot organizatorja letošnje Prangerijade
č SV ■ . ' ^
Foto: Črtomir Goznik
Z gorsko pravdo se je predstavilo TD Negova. Leta 1543 je cesar Ferdinand izdal Gorske bukve (zakon), ki je urejal pravno razmerje v zvezi z gorskopravnimi zemljišči ter odnose med gorniki in gospoščino. Gorniki so se na dvorišču negovskega gradu zbrali vsako leto, v času med veliko nočno in binkošti, ter obravnavali vse sporne zadeve, ki so jih vsebovali »artikelni« iz Gorskih bukev: pravilno obdelavo vinograda, popravilo plotov in lesa, živino, ki dela škodo, drevesa, ki delajo senco, in podobno.
Foto: Črtomir Goznik
Pri zeliščaricah je bilo mogoče dobiti marsikatero zel za zdravljenje tegob današnjega časa.
je govoril predsednik Albin Pišek, župan dr. Štefan Če-lan pa je prepričan, da so bile sodbe na prangerju učinkovitejše od današnjih. V imenu Turistične zveze je blizu dvesto nastopajočih nagovoril Jernej Gole. Povedal je, da takšni dogodki, kot je Prangerijada, pokažejo pomen delovanja turističnih društev in slogana Turizem smo ljudje ter delovanja civilne družbe
v turizmu nasploh, brez katerih si današnjega turizma tudi ni mogoče zamisliti. Sobotna vročina je pomagala tudi ptujskogorski obsojenki Cilki Javoršek, da je javno kazen na prangerju le »okusila« kot kratek privez, ker bi bilo dve uri priveza na pranger le preveč.
Potem ko so se sodbe srečno iztekle, ko so domačini in obiskovalci od drugod
Miklavž pri Ormožu
pospravili vse pripravljene dobrote, je sledila pojedina tudi za nastopajoče - za ene na turistični kmetiji, za druge v termah (ker sodnik »ni smel dovoliti, da bi si kdo izmed tujcev iskal hrano in druge potrebščine na trgu kakor podgane in druge živali«).
Pragerijada 2009 bo v Podsredi, 2010 pa na Ptujski Gori.
MG
Priznanja najzasluznejsim
V nedeljo, 22. junija, so v okviru praznovanja praznika KS Miklavž pri Ormožu podelili še priznanja najzaslužnejšim krajanom. Kulturni program je pripravila tamkajšnja osnovna šola.
Foto: Črtomir Goznik
Dramska skupina DPD Svoboda Majšperk je prikazala izrek obtožnice pred gospodom Monšperškim, privez obtožene Cilke Javor-šek, vaške opravljivke, ki je obrekovala mladenko Julčko Jurič s Ptujske Gore - blatila je njeno dobro ime, zato so jo obsodili na dve uri priveza na pranger.
Srebrno priznanje KS Miklavž pri Ormožu je prejela Krajevna organizacija Rdečega križa Vinski Vrh (KORK). Letos mineva namreč 50 let, odkar so se v Vinskem Vrhu odločili, da ustanovijo to prostovoljno, humano, nepristransko, nevtralno organizacijo. Leta 1963 so organizirali prvo krvodajalsko akcijo, sicer pa so organizirali
tudi veselice in shode. Danes ima organizacija 140 članov, OO RK Ormož pa priznava, da je KORK Vinski Vrh v ormoški občini najbolj delovna krajevna organizacija na terenu. Prednostna naloga v letošnjem letu je nabava defibrilatorja, kar načrtujejo skupaj s KORK Hermanci in Miklavž.
Bronasto priznanje so pode-
lili Zdenki Golob, tajnici KS. Izkazala se je zlasti pri različnih investicijah, kot so izgradnji telefonije, adaptacija zadružnega doma, izgradnja mrliške vežice. Veliko truda pa je vložila tudi v povračilo vlaganj v telekomunikacijo. Posebna priznanja so prejeli tudi Matilda Busek, Janez Borko in Dejan Jurkovič.
vki
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je drugi dan tega meseca lepo, P 6 še štirideset dni bo ostalo tako.
Danes dopoldne bo precej oblačno, nato pa se bo postopno zjasnilo. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, najvišje dnevne od 25 do 29, na Primorskem do 32 stopinj C.
Danes bo spremenljivo oblačno, v Alpah bodo krajevne nevihte že dopoldne drugod pa predvsem popoldne in zvečer. Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, v Alpah bodo plohe. V sredo in četrtek bo sončno in vroče.
Osebna kronika
Rodile so: Valerija Frčec, Kajuhova ul. 7, Kidričevo -Živo; Mojca Kramberger, Kajuhova ul. 5, Ptuj - Luka; Valerija Horvat, Goričak 48, Zavrč
-	Majo; Danijela Majcenovič Cipot, Maistrova ul. 1, Lenart v Slovenskih goricah - Matija; Brigita Belšak, Turški Vrh 71/a, Zavrč - Jana; Martina Zorko, Čagona 77, Cerkvenjak
-	Manjo; Suzana Štandeker, Radehova 26, Lenart v Slovenskih goricah - Nika; Vesna Horvat, Janežovski Vrh 50, Destrnik - Jana; Stanka Primožič, Markovci 71, Markovci pri Ptuju - Aleša; Šemsa Demi-rovič, Polančičeva ul. 4, Maribor - Hano; Danijela Mendaš, Pohorje 30, Cirkulane - Leo; Klavdija Sečki, Videm pri Ptuju 5/b - Saro; Marjeta Horvat, Kukava 29, Juršinci - Maia.
Umrli so: Marija Šegula, rojena Grabar, Podvinci 111, rojena 1934 - umrla 16. junija 2008; Miroslav Lačen, Meglova pot 2, Ptuj, rojen 1943 - umrl 14. junija 2008; Franc Branda, Frankovci 25, rojen 1947
-	umrl 22. junija 2008; Katarina Kolar, rojena Butolen, Ul. Šercerjeve brigade 4, Ptuj, rojena 1922 - umrla 21. junija 2008; Janez Horvat, Moškanj-ci 35/a, rojen 1935 - umrl 21. junija 2008; Janez Medved, Mihovce 19, rojen 1923 - umrl 22. junija 2008; Janez Murko, Janežovci 15, rojen 1954- umrl 21. junija 2008.
Poroke - Ptuj: Andrej Satler in Darja Krajnčič, Rabelčja vas 14, Ptuj. Edi Krajnc in Jožica Skok, Berinjak 4. Sveto-zar Kaisersberger in Danijela Simič, Gerečja vas 28. Marko Rom, Razdelj 6, in Patricija Kramberger, Ločki Vrh 6.
Poroke - Ormož: Boris Štuhec, Mala vas pri Ormožu 32/a, Sveti Tomaž, in Alenka Bombek, Žvab 35, Ivanjkovci. Jure Kolarič, Godeninci 38, Središče ob Dravi, in Maja Petek, Ulica Pohorskega bataljona 28, Slovenska Bistrica.
Foto: Ema Zalar
Letošnji nagrajenci KS Miklavž pri Ormožu skupaj s predsednikom KS Emilom Trstenjakom in predsednikom komisije za dodeljevanje priznanj Mitjem Novakom
Črna kronika
S kamionom zbil mopedista
V petek, 27. junija, nekaj pred 15. uro se je zgodila nesreča s smrtnim izidom v križišču lokalne ceste Lancova vas-Videm in regionalne ceste Tržec-Ptuj zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik kamiona, star 50 let, iz okolice Ptuja je pripeljal po lokalni cesti iz Lancove vasi v smeri Vidma. Ko je pripeljal do preglednega križišča z regionalno cesto, ni upošteval prometnega znaka »Ustavi!« in je zapeljal naravnost, pri tem pa zaprl pot vozniku kolesa z motorjem, staremu 55 let, iz okolice Podlehnika. Voznik tovornega vozila je s sprednjim desnim delom vozila trčil v bočni del kolesa z motorjem, zaradi česa je voznik kolesa z motorjem padel po vozišču in se tako hudo telesno poškodoval, da je na kraju nesreče umrl.
Z avtomobilom v peško na prehodu
Na Trgu svobode v Lenartu se je 25. junija okoli 18.30 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba huje telesno poškodovana. 57-le-tna voznica osebnega avta Daewoo je vozila po Kraigherjevi cesti proti Trgu osvoboditve. V križišču Kraigherjeve ceste in Trga osvoboditve je zavijala v levo, na Trg osvoboditve, in pri tem na prehodu za pešce trčila v 61-letno peško, ki je tedaj prečkala vozišče. Ta je padla po vozišču in bila pozneje odpeljana v mariborsko bolnišnico.