6. štev.
te
V? Kranju, 8. februarja 1902.
III. leto.
GoRooec
Tblilicen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo.
«GORENJEC* stane za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
In zopet Celje.
Znano je, da se rojeni politiki dele v dve vrsti. V prvi vrsti so tisti, ki so že ministri, v drugi vrsti pa tisti, ki bi radi postali ministri. Dvorni, vladni in cesarski svetniki ne štejejo v visoki politiki, vse drugo pa je žitnik-in pogačnikovanje.
Torej ministri in ministrabli se Štejejo. V prvi vrsti jih je malo, v drugi pa zelo veliko. Glavna lastnost ministrov je, da se vedno smehljajo, da imajo uljudno roko in prijazno besedo za vsakega, za vsakega tudi kako prijetno obljubo, v njih obližju je vedno praznik; ministrabli pa so zelo nervozni, nestrpni, razburljivi in razburjeno včasih pazijo na to, kako bi se prikupili vladi, včasih pa zopet na to, kako bi na tihem položili kakemu ministru ali tudi celemu kabinetu poleno pod noge.
Morda najbolj izražen tipus parlamentarca, ki čuti v sebi poklic postati minister, je štajarski grof Sturgkh. Ce se ne motimo, bil je mož še pred malo leti uradnik v naučnem ministrstvu. Ali tam se je prepričal, da je v Avstriji — ali je bilo vsaj do najnovejše dobe — zelo težavno in redko, da je uradnik postal minister. Pustil je torej državno službo in postal «rojen politik* z jasno izraženim poklicem postati minister, in sicer — če ne drugega — minister za uk in bogočastje. Da doseže ta smoter, vtika se v vse in porabi vsako sredstvo. Če je zbran državni zbor, skrbi za to, da stoji njegovo ime neprenehoma v listih, posreduje na vseh koncih, dela notranjo in zunanjo politiko. Ce ni državnega zbora, ponuja, kakor gališki Žid rute in nožičke, svoje svete vladi in političnim strankam po graški «Tagespošti» in celo po nekem večjem monakovskem listu. Tam včasih tudi en-malo pointrigira.
Spominjamo se še vsi, po kako hudih bojih je ustanovila vlada slovensko nižjo gimnazijo v Celju. Da se je ustreglo deloma naravni, fundamentalni kulturni potrebi Slovencev na Spodnjem Štajarskem, streslo se je častitljivo naše državno poslopje prav do dna, prišlo je do krize, padlo je ministrstvo. Ali železna roka Hohen-vvartova, ki se je čutila še takrat v vseh važnih ukrepih,
odločila je tudi v tem vprašanju. Morda čutijo vsi trezno-misleči Nemci, da je Celje zanje izgubljeno prej ali slej, ali enkrat gotovo. Slovenska gimnazija zna nekoliko pospešiti naravni razvoj, ali odločila ga ne bo. Celje je namreč za Nemce izgubljeno, naj bo tam slovenska gimnazija ali ne. Ali ti trezni elementi ne odločujejo, glavno besedo imajo hakatisti. In vsa leta, odkar obstoji nižja gimnazija v Celju, drezalo se je v to napravo. Minister Hartel ni naš prijatelj, tudi pedagog ni v toliki meri, da bi resno razmišljeval, bati se ni, da bi ga posebno težila skrb, kako naj se najprimerneje izobražujejo nemški dijaki na Spodnjem Stajarskem; slovenska gimnazija v Celju mu je kot ministru sama na sebi — deveta briga. Tudi slovenska delegacija na Dunaju nima tistega ugleda, da bi kak minister čutil posebno potrebo, prikupiti se ji. Vendar nekaj glasov le šteje: tudi Žitnik, tudi Pogačnik, tudi Vencajz štejejo pri važnih glasovanjih — če so na Dunaju — vsak za enega. Iz tega izhaja, da ministru Hartlu ne more biti ljubo, če se ravno v tem trenutku, ko ima vlada toliko in resnih skrbi, ko se maje vse in se celo žuga z absolutizmom, Če se ravno sedaj vnovič izproži celjsko vprašanje. In grof Sturgkh, ta ministrski kandidat, je za vsako ceno menil, da je ta neprilika vladina ugodna prilika zanj, menil je, da ni zamuditi tega trenutka, da se prikupi hakatistom in vrže Hartlu — poleno pod noge.
Tako je nastal predlog v proračunskem odseku, da se slovenska gimnazija v Celju polagoma opusti, prihranek pa porabi za to, da se paralelke v Mariboru razširijo v samostojno slovensko gimnazijo. Ne briga se nemški aristokrat za to, da ravno ta predlog kaže, kako malo poklica ima on za naučnega ministra, kako plitev je njegov pedagogičen talent. Že zdrav razum moral bi ga privesti do tega, da iz stvarnih ozirov ne kaže, odstraniti učni zavod iz središča ljudstva, za katero je ustanovljen in postaviti ga na periferijo. Še bolj bi bil ustregel Vse-nemcem, ko bi bil predlagal, naj se ustanovi slovenska gimnazija v Vildonu ali Ljubnem. V obeh slučajih bilo bi nemogoče ali vsaj otežkočeno, da obiskujejo ta zavod slovenski dijaki iz Spodnje Štajarske od Brežic, Kozjega, Gornjega Grada do Celja. Tisti sloji, ki čutijo potrebo, pošiljati svoje sinove v slovensko gimnazijo, večkrat ne zmorejo troškov, ki jih provzroči izreja otrok v daljnem mestu. In prejkone ima predlagatelj v tem oziru dvojen namen.
52
Gotovo je, da, ko bi se ustanovila v Celju popolna slovenska gimnazija poleg nemške, bi se zadnja ne mogla vzdržati niti pet Int. Vzemite nemški celjski gimnaziji slovenske učence, in kmalu bo imela več profesorjev nego dijakov. V Mariboru pa so razmere za Nemce ugodneje, za Slovence pa mnogo težavneje. Večina revnih dijakov, ki so navadno najzmožnejši, bi že zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ne mogla v Maribor, ostala bi doma in šla drugam s trebuhom za kruhom. Grof Sturgkh pa bi dosegel dvojen namen, nagajal bi ministru Hartlu in se prikupil Vsenemcem, na drugi strani pa bi izkušal na ta način spraviti teženje naših poslancev po slovenskih učnih zavodih ad absurdum. Vslcd tega stoji slovenska delegacij a pred zelo resno in težav no nalogo. Res je politika kupčija v velikem slogu — a vendar ne vedno in v vsakem oziru, važne so v politiki tudi iniponderabilije, včasih celo važnejše nego uspehi, s katerimi se dela parada pred malo mislečimi volilci. Važen je za vsakega politika, in posebno tudi za vsako stranko njen — ugled.
Predlog grofa Stürgkha nima le namena šegetati nemško strast, temveč za slovensko delegacijo je ta predlog pravi pravcati Gesslerjev klobuk. Ko bi živel še grof Hohenwart, nikdar bi si večni ministrski kandidat Sturgkh ne upal staviti takega predloga; in ko bi ga bil nameraval staviti, zatrla bi bila vlada to namero v prvi kali.
Kar se tiče slovenskega ugleda, grešilo se je od strani državnozborske delegacije kar za stavo. Ne sme in ne more se trditi, da je bila ta delegacija na višku svojega poklica, ko je zastopala pred svetom jugoslovansko univerzo. Ce podleže tudi pri celjskem vprašanju, postala je bankerotna, ker to bi bil dokaz, da se ne upošteva več resno. Podleči ne sme, če hoče še dalje politično živeti in ne samo životariti. In podlegla ne bo, če je edina in ima le nekoliko eneržije. Vladi je le treba migniti s prstom, in celjska gimnazija je rešena, in mignila bo, če je naša delegacija resen političen faktor. Če pa podleže, vleže naj se v grob in napravi napis: apres nous lc deluge.
PODLISTEK.
Francelj in Tončka.
Konec.
V zakajeni sobi je bilo komaj vstrajati. Toda zato se ni zmenil nihče razun kake gospe in gospodične, katera je včasih zajavkala, kako da jo oči peko. V izborni volji je minulo vsem skupaj popoldne in domača natakarica, katera je opravljala obenem posel kravje hišine, je prižgala luči v sobi in voščila vsem skupaj: dober večer.
«Dober večer* — so ji odgovorili gostje.
Naš Francelj je opazil, da se Tončka in njena mati že domu ravnate. Naslonil se je na prijatelja Pepeta, kateri je sedel tik njega in mu zašepetal na uho: «Ti ne veš, kako je meni slabo.* Pepe ga je pogledal, Francelj pa je napravil grozno kisel obraz. In vprašali so ga tudi drugi, kaj mu je, on mu je pa odgovoril, da ne more več vzdržati v tem dimu, da mu je slabo. Kmalo potem je odrinil, v srcu se smeje. Pa tudi fantje so se smejali.
Ko je stopil Francelj na prosto, je bilo že temno. Pod čevlji mu je zaškripalo, njegov obraz pa je obdal cel oblak sape, tak mraz je bil. Stopil je za hišni ogelj
O ruskem kmetu
izraža Uspenski, ruski pesnik, naslednje misli: Naš kmet se ali veseli ali pa toži; loži o svoji usodi, ali pa se zahvaljuje zanjo Bogu. Ali on jemlje dobro in slabo, kakor pride, ne da bi malo pomislil, da se da pospešiti dobro in pobijati slabo, tako je lahko zmagati. Njegovo bivanje na zemlji so izpreminja, toda te izpremembe mu niso posledki osebne volje, ampak se mu vidijo kot posledice delovanja gotovih skrivnostnih moči, ki vladajo njegovo življenje. Popolno pomanjkanje samosvestnega delovanja, popolno in brezpogojno podvrženje pod to, kar pride od zunaj, to je temeljni princip svetovnega naziranja ruskega kmeta.
Dosti tega označevanja velja pač tudi o slovenskem in hrvatskem kmetu. Ruski kmet pustoši svoje hoste, slovenski kmet ravnotako. Ruski kmet orje z leseno soho, slovenski kmet komaj v najnovejšem času z železnim plugom. Ruski kmet pusti gnojnici prosto pot v cestni jarek, dolenjski ravnotako. Ruski kmet ima vsaka tri leta slabo letino in umira gladu, na škorbutu ter legarju, slovenski beži iz domovine na tuje in prepušča ženo in otroke pri krompirju in zelju. Ruski kmet pravi: «Bo že Bog dal«, slovenski ravnotako. Ruski kmet se zadovolji z vsako vlado, slovenski ravnotako. •Gospoda* je prvemu kakor drugemu po Bogu dana oblast, bodi potem katerakoli si bodi.
Take lastnosti pa niso dobre.  Takega kmeta je , težko spraviti v novodobno vrvenje, drugačno naziranja in pridobivanje. Umira ali doma ali v tujini kot storitelj fizično najtežjih del.
V Kranju, 8. februarja.
Državni zbor se je dne 4. t. m. zopet sešel. Kakor sklepajo listi po prvi seji, se je zbornica marljivo lotila dela, kar je najboljše izpričevalo za prihodnjost.
Sestanek nemških »obrambenih* društev iz Avstrije in Nemčije se vrši 25. marca 1.1. na Dunaju. Namen sestanka je v prvi vrsti dogovor zaradi bojkota. Zoper to sovražno nemško akcijo skličejO menda Cehi vsa slovanska obrambena društva.
Štajarski slovenski poslanci so imeli dne 19. januarja v Celju sestanek, na katerem so sklenili, z vsemi sredstvi delovati za ohranitev celjske nižje gimnazije in se naroča obenem državnim poslancem, da v zagotovitev te zahteve porabijo tudi najostrejša sredstva.
Nizozemska vlada je obelodanila svoj predlog glede mirovnih pogajanj in odgovora angleške vlade. Angleška
in čakal. Iz hiše se je Culo zamolklo petje, po svitlih zagrinjalih na oknih so se kazale sence gostov. Na vasi so lajali psi, sicer je bilo vse mirno.
Konečno ste se prikazali iz hiše vendarle dve črni postavi. .Bili sta Tončka in nje mati. Francelj se jima je pridružil in ponudil za spremljevalca. Mati je dovolila v to- brez ugovora, vsaj je vedela, kam pes taco moli, pa tudi bi se ne sramovala takega zeta, če bi se šlo za resnico. Šli so po cesti. Ženskama je bilo zaviti po vasi navzgor, Franceljnu pa proti Kranju. Dospevši na razpotje, je prijel Francelj Tončko za roko in zahteval, da ga mora spremiti vsaj do Šmartinske cerkve. Mati ni bila sprva s tem . zadovoljna, ker je pa uvidela, da je. Tončki to po godu, se je obrnila proti domu, rekoč: • Vrata bodo odprta le četrt ure.*
Franceljnu je srce poskočilo. Prijel je Tončko čez pas in pritisnil svoje lice na njeno. Krenila sta proti cerkvi. Tišina je vladala na vasi, VeČina ljudi je polegla k počitku, le tupatam je bilo kako okno razsvitljeno. Po nebu so se podili oblaki, skozi katere je zdajpazdaj posijal lunin svit, a le za trenotek, potem je bila še bolj tema ko poprej. Naša zaljubljenca sta si šepetala eden drugemu svoja srčna čutstva. In lep večer jima, je bil.. .
odklanja vsako posredovanje kake druge države in ne priznava Krugerja in Levdsa za opravičena, govoriti v imenu Burov. Ona priznava kot edina zastopnika Burov samo Stejna in Schalk-Burgherja. Če se hočejo Buri pogajati glede miru, naj se obrnejo na lorda Kitchenerja.
Proti dvoboju je v nemškem državnem zboru viožen predlog, naj se kaznuje dvoboj z najmanj 6mesečnim, poziv na dvoboj pa s 3 mesečnim zaporom.
Dopisi.
Is Draigos. «Gorenjčevi» bralci so gotovo še malo slišali o Dražgošah. Morebiti samo to, da je tukaj doma Luka Jelene, v katerega so se lansko leto ob volitvah zaganjali kakor stekli psi klerikalni obrekovalci. Saj pa tudi leže Dražgoše visoko v hribih prav pod Jelovico. V selški dolini pa so Dražgošani dobro znani kot delavni in premožni ljudje. — Do zadnjega Časa so živeli Dražgošani v prav srednjeveški temi. Delali so, jedli, molili, pili žganje in — mrli. Sedaj se je pa to obrnilo na bolje. Tudi oni so izprevideli, da tudi kmet lahko pošteno uživa svet, in da je najlepša vseh zabav dušna zabava. To pa je največ zasluga tukajšnjega bralnega društva, ki se je ustanovilo pred dvema letoma. Nato društvo pa smo Dražgošani tudi lahko ponosni, kajti ono ima blizu 40 moških in 10 ženskih članov, moški in ženski zbor ter dve bralni sobi. (Dražgoše štejejo le 81 hiš.) To društvo je napravilo letos 26. januarja veselico, ki se je obnesla prav povoljno. Društvena soba je bila polna ljudi, večinoma domačinov; nekaj pa jih je prišlo tudi iz Selc in od drugod, četudi je snežilo. Moški zbor je zapel tri pesmi, mešani pa štiri. Vmes je bila igra: «Bog Vas sprimi! Kdaj pojdete domov?» V tej igri so prvikrat nastopili naši diletanje. Čeravno še nikoli niso videli igrati, vendar so vsi štirje (Tončika Luznar, Tončika Šolar, Jakob Jelene in Urban Brce) prav dobro izpolnili svojo nalogo. Poslušalci so se dobro zabavali in dali igralcem zasluženo pohvalo. Nazadnje je bila tombola, ki je prinesla lepe in tudi šaljive dobitke.
Po veselici smo šli k Beštru, kjer je bila tolika gnječa, da so nekateri morali oditi, in da je postrežljiva Beštrova mati komaj vsem postregla. Tu smo se zabavali pri petju ih pogovorih še dolgo v noč. Vsi smo bili veseli in zadovoljni in prav je imel Brinjarjev Tomaž, ki je rekel: «Tako prijetno pa ni bilo še nikoli v Dražgošah!* Našim pevcem pa gre v prvi vrsti hvala za ta lepi večer. Naj ne omagajo! Vsemu društvu pa kličemo: Le tako naprej. Pripravljajmo vesele in poštene veselice, vsaj: kaj nam pa morejo, če smo vesel'?
Iz Bukovšice. Že dolgo niste dobili nikakega poročila iz naši doline. To pa zaradi tega, ker je naš župnik M. preveč rohnel na leči, posebno pa, če se je pisalo o
cEn poljub, Tončka!* ~ ji reče ljubeznivo. To brdko dekle se mu nasmehne in mu položi svoje roke na njegove rame. Francelj začuti dih njene tople sape in udarce njenega razburjenega srca. Toda smola je smola. Nenadoma nekdo v njuni bližini prav krepko za-vriska, da je odmevalo po celi vasi in psi so zalajali. Našemu Franceljnu, nevajenemu takih idiličnih sprem-Ijevanj, zastane na mah vsa sapa. Spusti Tončko in vlije jo proti Kranju, kar ga neso pete, ne da bi ji voščil lahko noč, ali da bi ji stisnil vsaj roko, kajti za svoj hrbet se je zelo bal. Ves zasopljen se je ustavil ne daleč od cerkve sv. Martina. Zbral si je ves pogum in nameraval iti nazaj. Toda ni šel — zdelo se mu je prenevarno. Komaj se je nekoliko oddahnil, že so se culi koraki po cesti. Bila je Tončka. Ni pritekla sicer za njim, nje ni bilo tako strah, ko Franceljna, toda smejala se je, smejala prav iz srca. Kaj se je potem godilo, mi ni znano. NVido drugi pa mi je pravil, da je videl potem ob svitu lune, kako je Francelj prisegal zvestobo — Tončki, spremiti pa se ni upal. Nejaz.
53
našem konsumnem društvu, katero je zagovarjal vedno z vso vnemo in trdil članom, kako drago bodo prodajali, ker bi bil menda on skrbel, da bi se bil les vozil iz Bukovščice kar v «vagonih*. Mož pa je delal račun brez krčmarja in je imel menda že božične praznike slabe, ker na sveti večer je bilo baje samo še dva kilograma sladkorja v zalogi. Eno leto torej so gospodarili v našem konsumnem društvu možje, ki so hoteli vse župljane osrečiti s ckonsulom*. Toda z novim letom 1902 se je končalo to delovanje in župnik M. ne bode imel več opravila v prodajalni ter ne bo mogel več prodajati «žajfe». Tudi «konsularji» so postali zelo tihi in se ogibajo vsake družbe, ker se boje. da bi ne slišali pikrih besed, kajti bili so kakor divji, če se je le kdo upal nasprotovati. Radovedni smo na bilanco, katero bo moral župnik sestaviti in ki bo pokazala precej primanjkljaja. Najbrž tudi vsi vplačani deleži ne bodo mogli pokriti primanjkljaja in tudi če ustanovnik s 100 gld. pusti vso svoto. Pa najbrž bo ta tudi zahteval to svoto in je že pokazal, da take svote ne more kar tako na tihem pozabiti. Bomo še videli!
Is selške doline. Če se spominjamo dobro, je pred nedavnim časom pisal « Gorenjec*, da rastejo konsumna društva, hranilnice in posojilnice tako, kakor gobe po dežju. Tudi v Selcih je izrastla taka «hranilnica in posojilnica*. Ljudje kar trumoma vro v njo, da si izposodijo denar. Zahteva se poroštvo, intabulacijo pa redkokdaj. In kaki so ti poroki? Če ima le porok bajto kot klobukova <štula», ki ni vredna 200 gld., pa je porok in stranka dobi denar. In kakor mi je znano, tudi če porok ni znan odboru, pa je vseeno lahko porok, samo da podpiše in da se vsaj nekoliko zadosti predpisom. Poroštvo imajo ti ljudje samo za formaliteto in za drugega ničesar. Nadalje pa tudi ničesar ne gledajo na varstvo poroka. Vsaj jim je vseeno, če mora porok plačati. Tako se je pred nedavnim časom dalo neki stranki posojilo. S tem posojilom se je plačalo terjatev, ki je bila vknjižena. Dolžnik in porok sta podpisala nekaj pri hranilnici, katerih podpisov se pa ni legaliziralo, in dotična svota se je izplačala. Namesto, da bi se bilo napravilo odstopno pismo in za več dovoljeno posojilo obenem zadolžnico, se ni napravilo nikake intabulacijske listine. Pri tej stranki pa je porok premožen in tu si je odbor mislil, vsaj lahko primemo njega in ni treba izstave intabulacijske listine. Tu je torej porok v veliki nevarnosti. Če je stranka zlobna, gre in si najme večje posojilo drugod proti vknjižbi, katera se takoj izvrši; in sedaj je mogoče, da se vknjižba hranilnice j izvrši, dasi nima nikakega pomena, ker je posestvo preobremenjeno. Hranilnica seveda ne izgubi posojene svote, ker je porok zavezan plačati in tako pride potem porok v škodo. Nasprotno pa je tudi mogoče, da se zadolžita na skrivnem oba in tako mora hranilnica izgubiti denar. Naj se pripeti eno ali drugo, to ni pravilno vodstvo in takim zavodom bi se moralo enkrat za vselej storiti konec. Bodite torej, kmetje, previdni in dobro premislite, komu daste denar in komu ste porok ter kako bo posodilo zavarovano. Posebno pa pazite, poroki, ki jamčite s svojim premoženjem za posojilo kaki stranki.
Is Mojstrane. Tukajšnje razmere v občinskem gospodarstvu so prav čudne. Imamo namreč še precej skupnih (občinskih) gozdov in pašnikov, s katerimi pa se gospodari kar tjavendan, večkrat naravnost pristransko. Zanesljivim pristašem sedanje občinske uprave, najsi že bodo. soposestniki omenjenih zemljišč ali ne, se dovoljuje sekati v skupnih gozdih kolikor jim drago za neznatno odškodnino, nekaterim morebiti celo zastonj. Vse drugače pa se postopa napram resničnim in dozdevnim nasprotnikom. Enemu posestniku se je lansko leto ukazalo, posekati v skupnem gozdu nekaj lesa za kozolec, potem pa se je na to pozabilo in doticnika pustilo po orožništvu ovaditi c. kr. okrajnemu sodišču radi tatvine. Sicer pa res ne vemo, čemu imamo gospodarski odsek, če ima le eden neomejeno pravico sekati in pustiti sekati v skupnih gozdih. Tukaj bi bila pač krvavo potrebna temeljita uredba, oziroma razdelba skupnih zemljišč. Zadnjič je bilo citati v dopisu z Dovjega, da je županstvo ostro prijelo nekega posestnika radi opuščene poprave dimnika, zakaj
54
pa tisto ne poprime tudi drugih? Občinsko predstojništvo si s tako pristranskim postopanjem gotovo ne bode pridobilo ugleda in spoštovanja svojih občanov, pač pa samo nasprotno. Več občanov.
Iz Smlednika. Štev. 33. Uredništvo «Gorenjca» v Kranju. Sklicujoč se na paragraf 19 tisk. zakona zahteva podpisani farni urad z ozirom na dopis, objavljen pod zaglavjem »Iz Smlednika* v 4. štev. Vašega lista z dne 25. januarija 1902, da sprejmete v prihodnji številki na istem mestu in z istimi črkami sledeči stvarni popravek: 1. Ni res, da zahteva župnik pri župnišču, da se mora vse obokano podreti in postaviti na traverse; res pa je da zahteva, naj se župnišče popravi tako, kakor je od c. kr. okrajnega glavarstva že 1. 1900 v Smlednik poslani inženor sam odločil, ki je potrebo popravljanja spoznal in tudi načrte izgotovil. 2. Ni res, da. je župnišče popolnoma dobro; res pa je, da je od potresa 1. 1895 v jako slabem stanu. 3. Ni res, da se gosp. učitelj pri zadnjih volitvah ni hotel udati župnikovemu terorizmu; res je nasprotno, da župnik o zadnjih volitvah z gospodom učiteljem niti govoril ni. 4. Ni res, da je moral radi volitev g. učitelj petje in orgljanje opustiti; res je pa, da se je g. učitelj sam orgljanju brez vsakega vzroka odpovedal s sledečim dopisom: »Slavni župnijski urad blagovoli vzeti v naznanje, da podpisani odlaga danes 1.1, m. službo organista in se zajedno zahvaljuje za vso tekom njegovega službovanja mu izkazano naklonjenost. Smlednik 1. sept. 1901. Andr. Rape, nadučitelj. 5. Ni res, da župnik ni pustil, da bi pela šolska mladež pri cesarski maši; res pa je, da je prošnji g. učitelja ustregel in mu za ta dan dovolil otroke na orgijah spremljati. Farni urad v Smledniku dne 29. januarija 1902. Jan. Karlin, župnik. — (Opomba uredništva: Zadnji dopis smo prejeli iz popolnoma zanesljive strani. Sicer pa bomo o tej stvari še kaj pisali, kakor hitro se še bolj natančno informiramo.)
Z Gorenjskega. Oni teden me je radovednost trikrat pripeljala na Bled, da sem si ogledal priprave za sprejem in veselico, prirejeno v čast novoporočencema knezu in kneginji Windischgratz. Z vsem sem bil zelo zadovoljen, samo z vremenom in blejskimi klerikalci. ne. Ko sta prišla novoporočenca, sem prišel s kolesom ogledovat si razsvetljavo in sprejem visokih gostov. Ob bakljadi in podoknici je bilo treba zapreči zaprto kočijo, da nisem bil do kože moker, tako je lilo. Ob drugi priliki bi si ne upal izpod strehe. H koncertu drugi dan pa sem pridrčal na saneh. Z vremenom se da potrpeti, ker je izpremenljivo in postane lepše in boljše, ali blejski klerikalci so nepoboljšljivi, tako so še netaktni in nestrpni, kakor so bili nekdaj pri nas in so danes povsod. Z zahrbtnim rovanjem so hoteli pevcem bralnega društva zapreti pot do gradu k serenadi, sebi jo pa ogladiti. Pa ni šlo. Lažnive govorice so razširjali, da bi bili preprečili šolarsko veselico. In ker tudi to ni šlo gladko, napravili so konkurenčno veselico v farovžu, kakor bi bil Bled majhno mesto, kjer se lahko vzdrži več veselic ob enem in tistem času. Malo lojalnosti in takta so pokazali, ko so razni agenti agitirali zoper udeležbo šolarske veselice, ki je bila prirejena visokima gostoma v čast. Še celo nekdo v ženskem krilu, ki se v liberalni družbi prav rad ponaša s svojo liberalnostjo, zadnje čase pa se rad suče po farovžih, je bil iz sovraštva do pevovodje v njihovi službi. Oni se ravnajo po geslu: Uničiti vse naprave, ki niso v njihovih rokah, in odstraniti vse osebe, ki ne trobijo v njihov hripav rog. To je dobro, da njih drevesa ne zrastejo — vsaj na Bledu ne — niti do farovške strehe. Njihov vodja je blejski župnik, kateremu sta se prišla oni dan knez in kneginja na farovško dvorišče baje poklonit. Tako smo brali telegram v »Slovencu* in menda je res, ako ta list vedno resnico poroča. Blejski liberalci pa lahko mirno spe in ni se jim bati nesreče, dokler bodo imeli take nasprotnike. Marsikaj bi bil še zvedel izza kulis, pa treba je bilo odriniti nazaj, ker sem se bal, da bi me sneg ne zapadel. _
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Za slovensko vseučilišče v Ljubljani je poslala prošnjo občina Mavčiče pri Kranju.
Osebne vesti. Davčni nadzornik g. Viktor Grabner v I  Kranju je imenovan višjim davčnim nadzornikom. — Po-I  ročil se je v Domžalah gospod Ceno Czermak z gospico Heleno Januševo, hčerko vrle narodne rodbine.
Klerikalna nesramnost. C. kr. deželno kot porotno I sodišče je dne 7. decembra 1901 obsodilo 26 let starega dr. Evgena Lam peta, stolnega vikarija v Ljubljani, šef-redakterja in izdajatelja »Slovenca*, po § 493. kaz. zak. I na dva meseca zapora, odnosno na denarno kazen tisoč kron, ker je zakrivil pregrešek po § 488. kaz. zak. kot neposredni storilec ter sokrivce in ker je zakrivil prestopek po § 491. kaz. zak. kot sokrivec. Zakrivil je pregrešek in I prestopek zoper varnost poštenja in časti, ali kakor danes to splošno imenujemo: kradel je čast svojemu bližnjemu. To razsodbo je moral ponatisniti »Slovenec* na prvem mestu v listu od 25. januarja 1.1. Nadsodišče v Gradcu je pa malemu Lampetu izvišalo denarno kazen v trimesečni zapor. Predzadnji »Gorenjec* je to vest zabeležil v kratki notici s pripomnjo, da se bo moral dr. Evgen pokoriti tri mesece v zaporu, ker je ljudem kradel čast. In sedaj čujte, ljudje božji, kako se je hotel domišljavi, 26 letni stolni vikarij, mali Lampek radi one pripomnje maščevati nad našim listom. Mesto, da bi nam bil hvaležen, ker nismo tega za osebo malega vikarija nič kaj častnega in klerikalnega časopisja uprav značilnega slučaja izkoriščali na dolgo in široko, je vzel mali katoliški junak pero v svojo desno roko in napisal je našemu uredništvu na koščeku slabo obrezanega papirja, kakor ga navadno rabijo vojaki, kadar pišejo zaljubljena pisma svojim kuharicam, popravek, v katerem trdi, da on, ki je bil radi Častikraje ravnokar obsojen na trimečni zapor, še ni nikomur kradel časti...! Mimogrede naj omenimo, da je naš Koblar vse drugačen kavalir. Ko nam je poslal onih slavnoznanih pet popravkov, je bil vsak popravek posebej spisan čedno na poli dobrega papirja. Lampetov popravek spada seveda v koš, a kakor smo dekanu Koblarju priobčili veselje, tako ga tudi nočemo kratiti vikariju Lampetu. Zato bomo ponatisnili Lampetov »popravek*, a izrecno povdarjamo ne kot popravek, ne vsled Lampetove zahteve, tudi ne s takimi črkami in na onem mestu, kakor zahteva postava, ampak mi nudimo tapopj-ivek svojim bralcem le v zabavo in v dokaz, kako smešne sadove rodi dandanes domišljavost in prenapetost kranjskih klerikalcev. Lampetov popravek se glasi:
'Uredništvu ,Gorenjca' v Kranju. Sklicujoč se na § 19. tisk. zak. zahtevani, da sprejmete glede novice «Dr. Evgen Lampe», priobčene v 4. štev. .Gorenjca' z dne 25. jan. 1902, str. 36, sledeči stvarni popravek: Ni rts, da sem jaz ljudem kradel čast. Kes je pa, da nisem se nikomur časti kradel. V Ljubljani, l. fobr 1902. Dr. Evgen Lampe, stolni vikarij.»
Da cenjeni bralci morda ne bodo mislili, da zganjamo slabe dovtipe, naznanjamo, da si vsakdo lahko ogleda v tiskarni Lampetov »Kaszettel*. Vstopnina 20 vin., naročnikom »Gorenjca* pa le 10 vin. na korist škofovim zavodom. Gospodu Evgenu se priporočamo za enake popravke.
Plesna veselica prostovoljnega gasilnega društva v Kranju dne 1.1, m. Tako še nista nikdar prej str-r ela ona dva lesena »brambovca*, ki sta zvesta in stalna statista pri vsaki veselici našega vrlega gasilnega društva. Zdelo se nam je, da ju je bilo malo sram svoje lesene osebnosti, ko ju je prešinjala bajna razsvetljava noter do mozga in zadnje gobice preperelih mišic! Ali občutek sramovanja ju je navdajal le prve trenutke, ko se je na mah posvetilo skoraj 200 lučic; potem pa sta se topila v blaženem občudovanju. Res, še mrtev les bi moral oživeti, ko bi videl, da tli tudi v Kranju še dovolj živ-ljenskega ognja, naj ga tudi prikriva običajna, prisiljena ali navajena ali izmišljena plast pustega pepela. — Je li v soglasju s poklicem gasilnega društva, če ono podžiga luč in ogenj? Po besedah res ne, ali kdor hoče izluščiti jedro njih pomena, zaklical bo našim gasilcem: »Na pravo pot ste krenili!* Ta klik je tudi odmeval v srcih vseh navzočih ... Pri vstopu v dvorano je obstrmel vsak; rdeče, rumene lučke so bile navidezno prirasle v nepretrgani vrsti ven iz stene; pošiljale so svoj raznobarven odsey po svežih obrazih okinčanih dam, odtod
pa so našli žarki pot v oči in srca gospodov, ki so se sicer rajši postavili pod jasno obločnico, da jih je obsipala z interesantno bledoto. Na odru pa so nastopili godci pod srečno zvezdo, resnično zvezdo, ki je iz svojih skoraj petdesetih rdečih, modrih in belih žarnic razlivala harmonično luč, podala sobani ukusno ospredje. In za-doneli so po sobani sveži zvoki melodične koračnice • Mladi vojaki*. Sanjava melodija svetovnoznanega dueta i/, »Norme* je nato božala srca, kakor prej koračnica živce; tako je zavladalo v sobani ono duševno razpoloženje, ki je dovzetno za tajnost, mirno srečo in zajedno poskočnost, ležečo v «Zvesti ljubezni*. Ljubezen pa se rada druži z junaštvom; zato se je duša neprisiljeno Udala krepkim akordom junaškega zbora »Uboj*. Godba je pod spretnim vodstvom kapelnika g. Horna dokaj napredovala in je žela od občinstva toliko pohvale, da je dodala še nameček. — Mlado ljudstvo pa je težko čakalo plesa. Med pripravami so se lahko vršili resni in šaljivi pogovori; sicer kritična usta naših Kranjcev so bila polna hvale. Hvalil se je pripravljalni odbor gasilnega društva, ki je vse spretno priredil in — to še posebno naglašamo — goste sprejemal z dostojno eleganco ; hvaležne smo se čutili gospodu Kreuzbergerju, ki je prepustil potrebno električno silo in tudi drugače omogočil razsvetljavo, dajalo se je tudi priznanje tvrdki F. Pichler & C!o. in nadmonterju g. Derkiču za hitro in točno instalacijo. Tu zadone prvi glasovi plesne godbe, sestavljene iz neutrudljivih domačinov, in plesalo se je tako, da so se potile šipe in potila ona dva lesena brambovca, plesalo se ' je vsem navzočim v veselje in vsem ne-navzočim v žalost ali zasluženo zavist. — Med odmorom pa sta se zapeli dve krepki z združenimi in složnimi močmi obeh naših pevskih društev. Kdor pa ni pel in ne plesal, ta je hvalil kuharico in pošiljatve kleti. — Minevala je ura za uro. Ko so odhajali zadnji, je že sestrski poljubljala jutranja zarja bledo obločnico zunaj na visokem stebru. —k.
Celjske vsporednice. O iej zadevi govorimo na prvem mestu. Dotičen članek nam je bil doposlan in že stavljen, predno se je vršilo glasovanje v proračunskem odseku, oziroma pred dotičnim Hartlovim govorom. Včeraj smo izvedeli, da je bila Sturghkova resolucija sprejeta s 25 proti 22 glasovom. Odločili so nemški klerikalci. Iz govora ministra Hartla pa je posneti, da se gre tu za intrigo, ki sega mnogo dalje, nego smo domnevali od začetka. Kljub prirojenemu pesimizmu bili smo preveč optimistični. Minister Hartel je rekel, da se o resoluciji ne more izjaviti, ker ne ve, če bo sprejeta ali ne. To se pravi: on ali ne ve ali pa nima poguma izjaviti, ali so celjske vsporednice, katere je on sam postavil v proračun, stvarno utemeljene ali ne. O tem bo razmišljal pozneje. In naj se še kdo čudi, če vedno bolj girie vsaka avtoriteta! Sicer pa kaže vse, da Čehi uva-žujejo resnost tega vprašanja v polnem obsegu in če vstrajajo na tem stališču, potem še ni nič izgubljenega.
V dijaški kuhinji se je izdalo v januarju 2509 kosil in 2397 večerij, za kar je bilo plačati 789-44 kron. Podpirani dijaki so plačali 123 K.
Odbor strokovnega društva strojarskih pomočnikov v Kranju nas prosi za objavo naslednjih vrstic: Odbor izreka vsem p. n. udeležnikom veselice, ki se je vršila dne 2. t. m., za mnogobrojno udeležbo svojo naj-prisrčnejšo zahvalo. Udeležilo se je veselice vsega skupaj 150 oseb. Dohodkov je bilo K IOG'70, čistega prebitka je K 44-—.
Izžrebanje porotnikov. Za prvo porotno sesijo, ki se prične 3. marca v Ljubljani, so bili izžrebani z Gorenjskega gg.: Franc Exler, klobučar, in K. Florian, knji-gotržec iz Kranja, Jožef Hacin, posestnik iz Češnjevka; Anton Hafner, trgovec v Železnikih, Josip Krenner, trgovec v Kranju, Pavel Klinar, posestnik v Veliki dolini pri Kranjski gori, Ivan Legat, hotelir in posestnik v Lescah, Luka Mlakar, župan v Lukovici, Anton Muller, vinski trgovec v Stobu pri Kamniku, Viljem Polak, posestnik v Tržiču, in Ivan Sartori, posestnik v Radovljici.
V Železnikih je umrl g. Miha Thaler, oče znane narodne rodbine. Naj v miru počiva!
55
Prvo zmago svojega «poštenja* so praznovali — kakor piše zadnji »Slovenski List* — nekateri mojstri po volitvi v obrtno zadrugo. Kakor sami pripovedujejo v Koblarjevem glasilu, so pili na zmago po različnih gostilnah. Menda so se slednjič opijanili zmage in v tem stanju zverižili, ne sami. ampak «z božjo pomočjo* prav nesramen dopisek za »Slovenski List*. V tem dopisu se zaganjajo kakor vaški psički v osebe, ki z mojstrsko za-
j  drugo niso imole ničesar opraviti, drezajo »Gorenjca*,
j ker je sprejel oklic pripravljalnega odbora in upijejo, da so premagali — liberalce. Našla se je zopet ona čedna druščina, ki je že nekaj let sem za stafažo gotovim krogom
' in ki ga za časa vsakokratnih volitev za par litrčkov malo «po-špila*. Dobro vedo in priznali so sami, da volitev v mojstrsko
I zadrugo ni bila nikaka politična borba, a ker še niso bili nikdar pri zmagujoči stranki, sedaj kar besne veselja, ker so s pomočjo liberalnih mojstrov prodrli kandidati, za katere so glasovali tudi oni. Privoščimo jim to kratko veselje. Ker smo pojasnili volitve v mojstrsko zadrugo že zadnjič, bi bila vsaka nadaljna beseda odveč. A na nekaj drugega hočemo opozoriti te slavne mojstre. Ker je »Gorenjec* sprejel notico »pripravljalnega odbora* (zakaj, smo že povedali), v kateri priporoča kandidate, »katerim sme vsak po šten obrtnik zaupati*, sesedaj ti mojstri kar penijo jeze, hočejo tisto hladiti na osebah, katerim je bila vsa zadeva deveta briga, pravijo, daje »Gorenjec* moral udrihati po obrtnikih z najhujšo gorjačo in sumničiti njih dobro ime, govore o «Gorenjčevi» podlosti in njegovih kandidatih in hočejo skratka vse zvaliti na »Gorenjca* in liberalno stranko. Tudi v tem pogledu smo že zadnjič točno pojasnili razmerje. Zato pa danes tem preobčutljivim mojstrom prav prijateljski svetujemo, da naj lepo mirujejo. Če ne bo konec tega neumnega hujskanja in neopravičenega očitanja, bo morda še nam prišlo na um, d a bomo začeli resno razmišljevati o onih besedah pripravljalnega odbora in brigati se za posamezne člane veleslavnega zadružnega odbora in povpraševati, zakaj je bila ta slavna zmaga šele »prva* zmaga poštenja. Mi se sicer gotovo ne brigamo za vsako
I muho, a če mušice postanejo presitne, no, potem jih je pač treba prepoditi z muhavnikom, če jih je pa preveč, pa s — «Zacherlinom». Upamo, da nas razumete.
Občni zbor podružnice  «Slovenskega planinskega društva* za kranjski okraj se je vršil včeraj v čitalniških prostorih. Poročilo bomo priobčili v prihodnji številki. Novi semnji. Občina Selca je dobila dovoljenje
I za dva nova letna živinska semnja, in sicer dne 3. maja in 4. oktobra, in občina Lesce dne 24. februarja in 29. septembra vsakega leta.
Trgovci in obrtniki se opozarjajo, da so začetkom tekočega leta zapadle suhe in tekočinske mere z letnicami 898, tehtnice, uteži in drugo pa z letnicami 899 zopetni preiskusbi (recimentiranju) pri c. kr. merosodnih uradih.
Iz Krope se nam poroča, da se je ponesrečil starček Valentin Mohorič iz Podblice, fara Selca. V nedeljo, dne 2. t. m. je iz Krope domov grede padel v sneg in se zadušil v drobnem snegu. V roki je še držal dežnik, ko so ga drugi dan našli mrtvega. Odnesli so ga v mrtvašnico v Kropo.
Iz Škofje Loke se nam piše: Pogreb rajnega gosp. Val. Sušnika, nekdanjega tukajšnjega župana in častnega meščana se je izvršil tako sijajno, kakor le malokateri v Školji Loki. Pogreba se je udeležila mladina deške šole, narodna čitalnica, prostovoljno gasilno društvo, zastopniki raznih uradov in mnogo občinstva iz Loke, Kranja in Ljubljane. Pred hišo in na pokopališču so mu zapeli v slovo pevci bralnega društva dve žalostinki. Bodi zaslužnemu možu lahka zemlja!
Predpustne zabave v Škofji Loki. Piše se nam odondot: V tukajšnji čitalnici so se letos kaj pridno vršile plesno vaje. Med drugimi plesi so z resnim zanimanjem gojili tudi češko besedo. Zaključek teh plesnih vaj bode v soboto. — Kot zadnja predpustna veselica v Skorji Loki se pa vrši plesni venček narodne čitalnice in to v društvenih prostorih. Pustni torek nam torej obeta dostojnega zaključka. Začetek je ob osmih. Sodeloval bode oddelek ljubljanske meščanske godbe. Maske
56
so dobrodošle. Toda vstop jim je dovoljen samo proti izkazu vstopnice, katere se dobivajo pri g. Erv. Burdvchu, lekarju na glavnem trgu. Vstopnina za člane 1 K, z družino 1 K 50 h; za nečlane 1 K 50 h, z družino 2 K. Ker letošnja predpustna kronika ne more zabeležiti posebnih veselic, ki so se vršile v Škofji Loki, in obeta postati čitalnični plesni venček dokaj sijajna in zabavna prireditev, pričakovati je mnogobrojne udeležbe.     P. Č.
Društvo »Zabavni klub> v Radovljici ima v soboto dne 15. februarja 1.1. v salonu restavracije gosp. Vinka Hudovernika ustanovni občni zbor.
Plesni venček priredi gasilno društvo na Dovjem jutri v nedeljo v prostorih gostilne Železnik na Dovjem. Začetek ob 5 popoldne. Med oddihljeji srečkanje.
Križem sveta.
Ženska čudakinja. V Parizu je umrla 77 letna go-spodičina M. Ghretien. Ko je prišla sodna komisija pregledovat zapuščino, našli so votlino, v kateri je stanovala do gležnjev v smeteh in cunjah, vmes pa več mrtvih podgan. Po celodnevnem iskanju pa se je našlo v teh cunjah in odpadkih raztrošenih 64.000 frankov v gotovini in za 1,165.000 frankov državnih papirjev. Vrhutega je je imela še 7 hiš, tako da je znašala cela zapuščina •beračice* 2,500.000 frankov.
V Indiji se čimdalje razširja lakota.
9 gasilcev zgorelo. V St. Louisu je gorela tovarna, a nepričakovano naglo se je zrušilo poslopje in podsulo 9 gasilcev.
Kako more človek postati milijonar. Nek časnikar se je obrnil do ameriških milijonarjev z vprašanjem, kako more človek obogateti. Lastnik 200 milijonov dolarjev mu je odgovoril: «V času, določenem za delo, govori le to, kar je neobhodno potrebno,, in na dan delaj gotovo število ur; o svojih načrtih ne govori z nikomur, ali to stori, kar misliš, da je najboljše.* — Novojorški milijonar s 310 milijoni dolarjev je rekel: «Mlad človek ne sme obupati in mora biti priden, štedljiv in čednosten.» — D. O. Mills svetuje: «Skrbi za zdravje, 8 ur spavaj, 12 ur delaj in kratkočasi se tako, da to zdravju ne škoduje. Od vsakih zasluženih 10 dolarjev zahrani 1 dolar, ali pametno.* John Wanenoker pravi: Vsako delo izvrši vestno, odločno in do kraja. Bodi častiželjen in pameten.*
Gospodarske stvari.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu'januarju je 263 strank vložilo K 89.444.65, 248 strank dvignilo K 79.619*18,34 strankam seje izplačalo posojil K 27.420"—. Denarni promet K 286.351 34.
Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki. V mesecu januarju je vložilo 88 strank K 33.626*90, dvignilo 50 strank K 11.320*94, izplačalo se je posojil 12 strankam K 19.800*—. Stanje hranilnih vlog K 277.062*20. Stanje posojil K 1*0.668*87. Denarni promet K 96.768*14.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu januarju 1902 je 169 strank vložilo 53.217*97 kron. 44 strank je vzdignilo 10.664*86 K, 14 strankam se je izplačalo posojil 21.300*--. Stanje vlog K 347.637*60. Denarni promet 135.268-51 kron.
Ponudbeni razpis. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da sprejme ravnateljstvo belgijskih državnih železnic ponudbe za dobavo približno 250.000 hrastovih ali bukovih pragov (švelerjev) razne velikosti, za leto 1903. Prepis ponudbenega razpisi je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice o Ljubljani na ogled.
Darila.
Dijaški kuhinji v Kranju so darovali v škofji Loki namesto venca rajnemu g. Valentinu Susniku, bivšemu županu i. t. d.: 5 K tovarnar Al. Krenner; po 1 K notar Niko Lenček in trgovec Lev Lavne; po 2 K mestni župnik tel. Zavodnik in trgovec Matej Zigon; po 1 K sodni svetnik Franc Mikus, sodni adjnnkt T. Bežek, zdravnik dr. Kari Zakrajšek, mestna kaplana Janko Petrin in Ign.Zaplotnik, učitelja Slavko Flis in Bog. Krenner ter učitelj v p. Ivan Zettel, da veni kontrolor K. Semen, davčna adjunkta Henr. Kette in Artur Sedlak, kancelista Fr. Magdič in Leop. Primožič in umir. kancelist Mat. Logar, lekarnar Erv. Burdvch, trgovci Jos. Deisinger, F. Kašman, I. N. Kocelj, Iv. Komi\ Val. Košir, Andr. Leskovec, Andr. Oblak, K. Pacher, posestniki (lašp. Carinan, Jos. (luzelj, Anton Homan in po-seitnica Mar. Maček, mesarja Anton in Janez Hafner; klobučar Ivan Debelak, mizar Jurij Grohar, mar Fr. Beaedičič, gostilničar Josip Hafner in usnjar Jan. Jesenko; *oU vin. posestnik Fr. Sušnik.
Podpisani sem prevzel
gostilno pri Jinfarjn*
v Skofli Loki.
Priporočam se hI. meščanstvu škofjeloškemu, kakor tudi občinstvu selške in poljanske doline, ker bodem točil pristno pijačo m oddajal ukusna jedila po nizkih cenah, zagotavljajoč najboljšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem
8-4
Sovrenc Oblak, gostilničar.
Nekoliko kapljic
podeli juhi, bouillon, polivki, sočivju nepričakovano dober okus.
Dobiva se v Kranju pri FRANCU DOLENCU.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče, gospod
Mihael Thaler
posestnik in gostilničar
v nedeljo ob G. uri zvečer po daljši in mučni bolezni, previden večkrat, s tolažili sv. vere, v 74. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dragega rajncega se bode vtorek, 4. t. m. ob 4. uri popoldne v hiši žalosti blagoslovilo ter preneslo na pokopališče k sv. Frančišku v rodbinski grob.
Sv. maše zadu-nice se bodo brale v raznih cerkvah.
Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Železniki, dne 2. svečana 1902-
Marija Thaler, soproga, — Pranjo, Gabrijel, Rafael, sinovi. — Micika, Ivana, hčeri. — Mihael Vauhnik, zet. — Lenči Thaler, sinaha. -- Milan. Miloš, Mirko, Vladko, vnuki.
Zahvala.
Za mnogobrojne in tolažilne dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega preljubega in nepozablji-vega soproga, očeta in starega očeta, gospoda
Mihaela Thalerja
posestnika in gostilničarja v Železnikih
kakor tudi za darovane vence in rnnogobrojno udeležbo pri sprevodu, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zilivalo izrečemo še prečastitim pg, duhovnikom, oso-bito visokočastitemu g. Tomažu Potočniku, župniku z Breznice, g. Jos. Levičniku, dalje slav. prostovoljnemu gasilnemu -društvu, enako tudi slavnemu bralnemu pevskemu društvu za ginljivo petje in vsem iz oddaljenih krajev došliin prijateljem in znancem.
Železniki, 6. svečana 1902.
80
Žalujoča rodbina Thaler.
11   Okkultistična pisma. V.
Velecenjena gospa! Pred kakimi 53mi leti se je v vasi Ilvdesville, grofije Maine, v Zedinjenih državah ameriških, dogodil izreden fenomen, ki je postal podlaga sedanjemu spiritizmu.
Nekega gospoda Mihaela VVeckmanna je neke noči vzbudilo nenavadno trkanje. Odšel je odpirati vrata, toda zunaj ni bilo nikogar. Podavši se nazaj k počitku, je zopet začul trkanje. Odšel je še enkrat na piano in pre-iskal cesto, toda brez uspeha. Dospevši v sobo je zopet zaslišal prej označeni nemir. Sčasoma je trkanje prestalo, in Weckmann je pozabil stvar, dokler ni neke noči njegova osemletna hčerka z glasnim krikom vzbudila družino. Deklica je zatrjevala, da se je neka mrzla roka dotaknila njenega obraza. Drhtela je, in dolgo časa potem ni hotela spati v dotični sobe.
Osemnajst mesecev pozneje je bila dotična hiša oddana v najem gospodu Foksu. Ta mož, ki je imel ženo in troje hčerk, je bil metodist in občno spoštovana oseba. V hišo se je preselil meseca decembra 1847. leta; meseca marca 1848. pa se je obnovilo čudno trkanje. Bilo je zvečer, ko so prvikrat zaslišali nemir. Dolgo časa so zaman iskali povoda tikanju. V šali so deklice začele tleskati s prsti — in nevidljivo bitje jih je posnemalo. Ena je vskliknila: «Štej z menoj: ena, dve, tri, štiri». označujoč vsako število s ploskanjem rok. Nevidljivi je storil tudi to. Deklica, preplašivši seje opustila dalje izzivanje.
Gospa Foks je zahtevala, naj šteje do deset. Začulo se je deset udarcev. Vprašala je, koliko je stara njena hčerka Katarina, in sledilo je število let. Vprašala je, če je človeško bitje, ker more napravljati ropot. Nič odgovora. Vprašala je, če je duh, in ako je, naj sledita dva močna udarca. Udarca sta sledila. Na ta način je tudi doznala, da je trkajoči duh živel v nekem kupčevalcu. Dotični je bil umorjen v 31. letu svoje starosti. Izza njega je ostala žena in petero otrok. Starejši je umrl kake dve leti pozneje izza njegove smrti. Na vprašanje, če sme poklicati sosede, da se prepričajo o trkanju duha, je sledil zatrjujoč odgovor.
Prihitevši sosedje so bili takoj pripravljeni zasmehovati duha in rodbino — toda, glej čudo, duh je vsem navzočim ženskam odtrkal število let njih starosti. Starost žensk pa je bila tajnost, ne samo rodbini Foksovi, temveč celemu svetu. Drugo jutro so se vsi vaščanje zbrali okrog hiše, toda duh je molčal. V nedeljo, dne 2. aprila, pa je celi dan trkal zbrani množici, broječih kakih 500 oseb.
Sestavili so odbor, da preišče stvar. Odborovo poročilo, identično z gornjimi odstavki, je bilo v Novem Jorku razglašeno potom popularnih spisov. Poročilo se je namreč glasilo, da so glasovi nastopali vsled nepoznanih vzrokov; prihajali pa so iz zidovja, iz poda ali pa iz plošče miz, okrog katere so sedeli preiskovalci. (Po poročilu v «Morgenblattu» stev. 07, 1849).
Za fenomenom v Ilvdesvilleju so sledili drugi slični fenomeni: V Bostonu, v Raveni in v Stratfordu so se pojavljali duhovi, dokazovavši svoj obstanek. Trkanje in citiranje duhov se je enako blisku razširjevalo po celotni Ameriki. Od tam je stvar dospela tudi v Evropo, da celo v našo ožjo domovino. Nekateri so eksperimentirali po navodu gospe Foks. Drugi so izgovarjali črke abecede, zahteva vsi udarcev ob izgovoru onih črk, katere so duhovi nameravali označiti v sestavo besed. Tretji so se posluževali »planšete«, podolgovatega lesnega trikota, ki je na širjem kraju imel dve, kake tri centimentre dolgi, koščeni in gladki nožici, pri tem ko se je v tretjem voglu nahajal ošpičcn svinčnik. Na take deščice so polagali roke, in planšete so, premikovavši se, pisale po podloženem papirju. Četrti pa so to moč uporabljali v društvene zabave izvr.ševavši ž njo takozvane mizoplese. To zadnje je bilo poznano tudi pri nas Slovencih. Ce se ne motim, so tedaj celo naše «Novice« donašale poročila o plesajočih mizah in spiritističnih medijih. Seveda o pravem pomenu eksperimentov se ni sanjalo živi duši, četudi so se pri tem večkrat dogajali prav frapantni fenomeni.  Se nadaljuje.
Posamezne številke „Gorenjca"
se prodajajo po 10 vin. v Škof Ji Loki pri g. M. Zigon u, trafika na
glavnem trgu; Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna
trafika.
Tedenski sejem v Kranju dne 3. t. m.
Prignalo seje 130 glav goveje živine, — telet, 16 prašičev, — ovac, — koze, — buš. — 50 kg: pšenice K 9*—, prosa K 650, ovsa K 750, rži K 8'—, ajde K 7*—, ječmena K 7*50, krompirja K 1*50, fižola (ribniški) K 8*—, mandaloni 6—, koks 8*—, navaden rdeč 7*—, zelen 7*—.
Loterijska srečka dne 25. januarja m. 1.
Trst: 55     58       8      79 70
lastnega pridelka črnega in belega po nizki ceni.
FRANC ZOH1L _
doma iz Žminja v Istri
$taotij« O botdu ,tyo\)a po$iaf \) %raoju.
DIJAKI
se sprejmo na hrano in stanovanje po zelo nizki ceni v Kranju na glavnem trgu št. 118 v I. nadstropju. 24— 1
Istotako se sprejmeta tudi 2 gospoda ali 2 gospodični
na hrano in stanovanje.
Gosti I r>a „ pri par)jti"
na Bledu
s popolno opravo, ki obsega tudi sobe za tujce, se takoj
odda v najem.
Ponudbe nai se pošiljajo na lastnico gospo ANO MAYR v KRANJU št. 112.' 32-1
Išče se
pripravna oseba ali 999999 $99¥¥999 zakonska dvojica
na COFIŠČE za gostilniški obrt. Oglasiti se je pri lastniku IVANU COFU v KRANJU.
31
v Zeleznato vino	LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. DobhasevMarnahj
^ krepca malokrvne, nervozne in slabotne osebe	ft
Edina zaloga na Kranjskem
lekarna
Piccoli
«pri Angelu*
Ljubljana dunajska cesti
Pollitrska steklenica velja 2 K.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar GrABRIEI« PICCOLI v Ljubljani točno, ako se nra pošlje lRS5i^ znesek po poštnem povzetju.
58
(Vellacher Sauerbrunnen) 3-3 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. - Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešne lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga stresnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861.
L M. ECKER
Ustanovljeno 1861,
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zabtevanje brezplačno. 114—32
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 109—33
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
iivulne stroje in kolesa
Ceniki se dopovljejo na znhtevanjo zastonj.
159-22 LJUBLJANA
Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH S TOLOV
MIZ ZA VRTOVE iu vseh v to stroko
spadajočih predmetov, ki se izvršujejo
natančno po naročilu.
Zunanja naroČila sc izvršujejo točno in po najnižjih cenah.
_ g
Ceniki se razpošiljajo zastonj in
i
«Ja
Vozni red
na gorenjski in kamniški progi državnih železnic veljaven od 1. oktobra 1901. A. Proga Trbiž Ljubljana.
pa gii B*> 910
9*1 933 940
<)58 959
10>o
loi«;
1026 l()3ll 10*3 10»! 1104 1111 11»
in«!
isi| ftMj
149 ßU]
201 Qfl»!
221! ("i
239, 645,'
245; 6^T
312] 7»
318 7g| gstj 735
336 74ä! 346J 7gj
354 yoi| 407 %E\ 420 h"
429 h"i
436 8«!
441 441
848 i
8g|
417; Odhod 435 Y
507;
5«: 53»!
54«!
5";
6Ö4
620' 62g|
638 650] gMj 7°6 Prihod 709 Odhod 7iü Prihod
Trbiž .  .  . .
llateče-Bela Peč Kranjska Gora . Dovje . . . . Jesenice . . . Javornik . . . Žerovnica o. p. . Lesce-Kled . . Radovljica o. p. Otoče o. p. . . Podnart-Kropa . Sv. Jošt o. p. . Kranj . . . Škotja Loka Medvode . . . Vižmarje .   . .
Ljubljana drž. k.
Ljubljana j. k.
Prihod ,12»! 3<'9,1032, 715 1211 2M,10l8i 701
Odhod
1229 1209 1153 U4S
1125 1118
1102
10Ü
243 221
204;
1M
143 183! 122! 109 1051
12f»oi
124c
1034 1230
10" 1216
IO": 1206 100**11*8
Prihod 11003,1154 Odhod ¡1000 ii5i
1()04 64»
942 627
9" Ga 914] 600
9°4 551 853] ßlt 841 j fj*9 820, 516 823 511 809! 456 804 i 451 7471 435 783 4M
7221 410 713! 40a 708' 359
705! 35»
B. Proga Kamnik-Ljubljana.
205 218
811
242 250 300 305 319
650
704 70T 728 737 748
753
m
728 741 744
805 813 823 828 842
Odhod Ljubljana drž. k. Prihod Tavčarjev dvor Cernuče o. p. Terzin    . . Domžale . . Jarše-Mengiš Homec o. p. Kamnik
Y
Prihod
Odhod
610 5"	1106
	1053
553	1049
533	1029
526	1022
515	1012
508	1006
455	IJ53
649 636 632 612 605 552 543 530
m Hranilnica
v Kranju, obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
2-3     katerega plačuje iz lastnega. 4
Stanje vlog K 2,710.026-95. Stanje hipotečnih posojil K 1,743.688 55
R. LANG, Ljubljana (Kolizej)
tovarna za inodroee na perona '.n poBteljno opravo, zaloga pohištva,
pri poroda vsake vrste
modrocev, posteljne uloge, zrcal, podali,
valnikov (sofa, Kanape, divaii) in 54-44
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami posije zastonj 111 poštnine proslo.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
Adolf Hauptmann | JOSIP WEHL
tovarna
oljnaivh ''bazo, iivnehe i\
u
53-47 *
.......v Ljublj3.nL
llustiovnni cenik brezplačno in poštnine prosto.
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajiino miza, ograje na mirod^oru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpn« križe, štedilnike i t. d 85-42 Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
35
Stanje hranilnih vlog: 1,100.000 K.
Rezervni zaklad: nad 31.000 K.
Posojilnica v Radovljici
registru vana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje
po 4l/2 odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—3
J/a račuri se odda na fforenjsfem na deželi
stara gosti/na
tik velike ceste, na dobrem prostoru, pripravna za delavnega in spretnega rokodelca, kakor krojača ali šiviljo.
Kje? pove iz prijaznosti upravništvo «Gorenjca». 10—4
Stanovanja
se oddajo zunaj mesta Kranja s sobo, kuhinjo ali z dvema sobama in kuhinjo, oziroma tudi nieblirane sobe mesečno. — Tudi se proda lepa oprava iz trdega lesa, pol i tira na, za eno sobo, skoro nova. Kje? se izve v upravništvu «Gorenjca»._19—3
a$^*^4^^«l»e&^<&<&tjv^^l efe sfö «Ts ®f"i ifš s^Saf
1
<lx ■m <m eis eis eis eis <sis eis eis eis eis eis eis eis eis eis eis eis*g,
29
Vabilo
k
labaOr rr)U plc$o
kateri se bo vršil
v nedeljo, 9. t. m. v gostilni «Triglav». Svira češki tercet. Uljudno vabi
JOSIPINA KLEINSTEIN
gostilničarka.
I*
(i;>o_
59
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da imam v hiši gospe Marije Prevčeve (na Podrtini) v Kranja
zalop Pnntiiamskeia p.
Dobiva se tudi carsko pivo (hekto 26 60 K), marčno pivo (hekto 2860 K). V steklenicah 16 h, zaboj z 25 steklenicami stane 4 krone. _ Vsaki dan sveže pivo.
Priporočam se slavnotaistemu, zatrjujoč vedno točno in solidno postrežbo z odličnim spoštovanjem
Karol Petrič.
18-3
Več sto centov sena in detelje
ima na prodaj
grad Golnik
pri Tržiču
17—3
26-2 Naznanilo.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem pričel v Kranju, kokriško predmestje št. 7 izvrševati
mizarsko obrt
za stavbe in hišno orodje
ter se priporočam v izdelovanje po najnižjih cenah. V zalogi imam že nekaj svojih izdelkov, namreč dve celi elegantno izdelani garnituri za spalno sobo iz trdega orehovega lesa, prvo po imenu «Secesión», drugo v modernem staro-nemškem slogu, obe v bledi naravni barvi. Prodam obe po zelo nizki ceni in vabim si. občinstvo, da si ogleda dobro, ceno in elegantno delo. Najuljudneje se priporočam
z odličnim spoštovanjem Iran Gross, Kranj, «v Grabnu».
Najboljša kavina zmes
je in ostane
Tschinkelna kavin zdrob
Ljubljani.
28-2
60
Naprodaj je več novih in rabljenih
HARMONIK
nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu .Gorenjca*. i_6
Zaloga vsake vrste
pokritih in nepokritih voz, landaverjev i. t. d.
Tsled dogovora se jemljejo tudi stari vozovi v protiračun. Prevzema posamezna dela
dolarsko, koOs$ko ir> sedlarsko
proti jamčenju po nitki ceni. V
Sprejme se več
porr\očnikov frj učencev.^
PETER KERŠIČ
Šiška pri Ljubljani. 188—16
o
3
►o
§tina4fo peci, ^Cedilnike, %>anje
*a hoftii, hahot tudi Alpe, va&z in
dtuaz glinaste i&dit&c v voch hatvah, Ktyti>nt in cent ptif>OCoča ptva in največja
tovarna
t*-*0 v %uMjani.
Hočete kupiti prav
dobro slamo-reznico ali gepelj?
108—32
Obrnite se na skladišče
ZiM
▼ Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 („pri Korenu")
kjer vselej dobite tudi najboljše mlatilnice, čistilnice za žito, mline za žito in sadje, reporeznice, brane za travnike \n stroje drugih vrst, posamezne dele in klinje. Trambe za vodo in gnojnico, cevi za vodvode, se tukaj dobijo najceneje.
EnUknJuuMUUULJEM
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnie, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cecks pri Prostjevu in Smictiow-Praga.
Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 13—S
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnie« vsake vrste, g patentom proti BIsBal in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brisgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprasanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
mm
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1
156-23
Prva in najstarejša
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo vilic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
G. Tdnnies
Ljubljana
tovarna za stroje, železo 'j       in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-, jnotore in pacostroje. j
Optični zavod
Jos. Ph! Gordstein
Ljubljana, pod trančo it. I
priporoča svojo veliko
zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov. . Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—44
Predtiskarija
RANJA
Predtiskarija
ERŠOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. , 158-21 Monogrami in risarije se v poljubnih boj ah in slogih vvežujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila, se/,iz-vršujejo točno ,in ceno..
■ . •■  • .
Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka,
97-37 kakor
kegle in krogle, krogle za balin
in sploh vsa v to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na
\i)eo& L)idn)sr-ja
Strugarja o bjtibljarjL, durjajsk* cesta 11.
61
Najceneji in najboljši poljedelski stroji
dobe se pri Karol Kavseka nael. v
SCHNEIDER & VEROVSEK
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Vedno velika zaloga gepoljnov, slmo-reznic, mlatilnie, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine m poljedelstvo. 69—42 Tudi vsakovrstna ieleznina kakor telesa, traverze, železniške Sine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t d.
TvrdkaR. MIKLAUC
P
I
LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5 [*
S
I I
naznani da je že popolnoma založena z
jesenskim in zimskim blagom.
Posebno omeni o svoji jako veliki sukneni zalogi za možke, kakor kamgarn, štof, ševiot, gorenjsko sukno i. t. d., katero blago prodaja po krojaških cenah, toraj cenejši kakor povsod drugod.
Omenim nadalje tudi, da je v zalogi najnovejše blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah o d 30 kr. naprej. Tudi imam prav lepe parhete, kambrike, kotenine, cvilb za postelje, koče, odeje i. t. d.
V vseh vrstah rut vedno zadnje novosti. Toraj povabim si. občinstvo na nakup, da se prepriča o posebno ugodnih cenah, o dobrem blagu in prijazni potreibi. 172—42 Spoštovanjem R. Miklauc
i
Zaradi popolne
opustitve trgovine
se je pričela dne 11. novembra 1901.
i)e\\ka prodaja blaga
v Kranju „Pri novi tovarni"
nasproti Puppo-tove špecerijske trgovine.
. Cene so tako izvanredno nizke za dobro in frišno blago, da bo še sedaj bogata zaloga raznega volnatega ženskega blaga, pisanega barhanta, moškega loškega in brnskega sukna, štrikanih srajc, tepihov i. t. d. v kratkem izbrana, naj torej . •
komur je, ležeče . 189-1*
340 m moškega sukna izvrstno blago za celo obleko gld. 4*50 7 krat 78 cm to je za celo žensko lodnato obleko . » 1*40 pisane lepe barhante   .  .  .  .....  . 78 cm ,za 12—16 kr.
'»      »  flanele...... .  . 78 »  » 20—22 »
»      »  barhanste rute.....kos   »        19 »
»    •»  žepne rute . ...........   3 ►
cajga za cele možke hlače.......za komaj 52 »
kupiti, posebno, ko ima. vsak pravica blago, s katerim ni zadovoljen nazaj prinesti.
GA
62
Veliko posestvo
na Poljšici pri blejskem jezeru, obsegajoče njivo, travnike, gozde (31 oralov) kakor tudi gospodarsko poslopje z vsem skupaj
|fr se iz proste roke proda.
Več se izve pri lastniku BLAŽU AMBHOZlft? na Pomiri St. 8 pri blejskem jezeru.____ 16—8
Lekarna „pri zlatem orlu"
Ljubljana, Jurčičev trg 2
M. ph. Mardetschlfiger, lekar in kemik, J.SVOBODE nasl. 80—43 čevljarski most.
Kupite ali naročite po poŠti iz te lekarne sledeča pripoznana domača sredstva:
Dunajske želodčne srčne kapljic«, krč tolazljive, 1 steklenica 20 h, 6 stekl. 1 K.
2elodečne kapljice. 1 stekl. 20 h, 8 stekl. 1 K.
Odvajalne kroglice, v plehastih škatuljah a 40 h, 8 tkatlje 1 K.
Tinktura zoper kurja očesa in flatter zoper kurja očesa in trdo kožo a 40 h. 60 h, 80 h.
Fluid za vnanje tirgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K.
Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K.
Prašek zoper kašelj, shz razkrajujoč, 1 skat. 40 h in 1 K.
Železo-kroglice v sladkorju ali oblatih dtiajo in poranoiujejo kri, 1 K in 2 K.
Kina-zelezo-Malaga za slabotne in bolne otebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu
6 steklenic zaračuni se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redilna štupa za iivino, za rogato, za
prašiče in konje v škatuljah 60 h in odprto pol kile 1 K.
±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±
sprejme takoj pod jako ugodnimi pogoji
A
Vinko Camernik,
kamnoseški mojster v CELJU (Štsjarsko).
23-2
j   JOS. POGAČNIK
% krojaški mojster v Radovljici štev. 41
S priporoča slav nmu občinstvu
svojo delavnico za izdelovanje
•Raznovrstnih = 1 oblek-
za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiskih in kolesarskih oblek, havelokov, zimskih snkenj itd. sa zimsko seiono.
Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno 14—3 v zalogi.
26—2
Občina LESCE
ima
d D a noPa ggfggjj
in sicer
prvi dne 24. februarja na sv. Matija dan, drugi dne 29. septembra na sv. Mihaela dan za vsakovrstno živino in za vsakovrstno blago.
IVAN ŽARK
župan.
A. TschinkeM zet
bjtibljar)«.
Prva in edina
domaČa tovarna
eikorije,
flgoue k*LSe,
kflr>dito^ k«r)dir*r)«g* $adja
priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—46
!0Hfl
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po posti prejeman u celo leto 4 krone, za pol leta 2 kionir za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez posojanja na dom stane za celo lato 3 krone, za pol leta 1 krono 60 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za peiitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, ee se tiska večkrat, pa po dogovora. Uredništvo in upravniStvo se nahaja v nisi štev. 105 nasproti iupne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo
Izda,;, in zalaga konsorcij «Gorenjca>. Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.