Uvoz blaga za široko potrošnjo
Letos prvič uvažamo pomemb-nejše kolitine indurtrijskega blaga za potrošnjo prebivalstva. Zaradi težav naše plačilne b-i-lance je bij uvoz tega blaga do-slej. lahko rečemo,  neznaten.
Uvoz industrijskega blaga za potrošnjo prebivalstva predstav-lja enega izmed ukrepov za ureditev in stabilizaeijo tržišča. Pomen tega uvoza ;e predvsem v tem, da se veča blagovni sklad la notranj« tržišče, kar pa po-tnen\ krepitev ponudbc indu-fitrijskih izdelkov. Z uvozom se nadalje razširja in bogati izbira blaga s tistimi izdelkj. k: jih pri nas ne izdelujemo. ali pa Jih ud*lujemo premalo. Končno pa se z njim ustvarjajo tudi po-goji za-.mofne.iso konkurenco na tržišču, ker so ime)a doslej mno-ga domača podjetja na tržišfiih monopolnj položaj.
Izpolnjevanje letoSnjega uvoz-nega programa snvo zafeli z do-ločeno zakasnitviJo. Vzroki s-o bili tako v težavah glede zago-tovitve deviznih sredstev kakor tudi v organizaciiskih pripra-vah, ker je pomeni] tak uvoz in v takem obsegu- za na.3a pod-jetja nov pose). Zato se Sele v zadnjem času kr&pkeje občuti datekanje uvoženega blaga. V naslednjih meseeih bo dotok znatno večji, ker večji del uvozonega programa §e ni bil Uresničen.
Pomembna sreds!va
Doslej so dobili uvozniki (vkoli 3 in pol miilijarde deviznih di-narjev za uvoz industrijskih iz-delkov za široko potiošnjo. Uvoz za ta sredstva kupljenega blaga j« v teku. Računajo, da bo do konca leta odobren za uvoz že skoraj prav tako velik znesek.
Razpored deviznih sredstev, ki so bila dosl-ej dana na iaz-polago, je približno takle: iz-delki črne metalurgije 160 mi-lijonov deviznih dlnarjev, izdel-ki kovinskopredelovalne indu-6trije 950 m-Mijonov, tekstilni izdelki milijardo in pol, izdelki elekti-ondustrije 280 milijonov, izdejki todustrije nekovin 35 milijonov, kemični izdelki 63 miJijomov, pa.pir 94 milijonov, izdelki iz gumija 35 milijonov in reprodukciAskj matertial za obrt 340 milijanov deviznih di. narjev.
Od teh sredstev Je bil doslej porafoljen 1« majhen del, a niti to, kar je bilo uvoženo, še ni v eeloti prišlo v nadrobno trgov-sko mrežo.
;       Upravičeni očitki
Dosedanje izkušnje z letašnjim irvozoijn kondnih industrijskih todelkov kažejo, da so nekateri pToblemi, ki jih je tretoa rešiti, pa tudj nekatere pomanjkljivo-sti. ki jih ie treba odpraviti. Največ otitikov slišimo s strani domače industi-ije. Kolikor iz-hajajo ti očitki iz staliSč, da uvoz končnih izdelkov sploh ni potreben ali pa ne v takem ob-eegu, so neupravičeni. ker ima, kakor smo že povedali, uvoz večvrstni pomen. Toda opraviti imamo tudi z up,ravičen\mi očit-ki in na te bomo opozorili. - Dogaja se na primer, da uva-iamo izdelke, ki bi jih mogli izdelati doma, in to prav take Bli morda tudi boljše kakovosti, Ce bi le domači industrijj  odo-
brili sredstva za uvoz reproduk-cijskega materiala. Vz&mimo na primer jedilni pribor, za kate-rega računamo, da ga bomo uvozilj iz Zahodne Nemčije in iz vzhodnoevropskih držav. Pod-jetje »Kordun« ima letno zmo-gljivost 400 tisoč garnitur pri-bora, ki po kakovosti ne zaosta-ja za bolJšim srednjeevropskim priborom. Vendar podjetje ne more kupiti dovolj materiala za lzdelovanje tega pribora. Ce b: devizna sredstva, ki so določena za uvoz končnih Izdelkov, upo-rabilj za nakup tega materlala. bi zagotovili iz domafe proiz-vodnje dvakrat vei končnih iz-delkov. Prav tako je tucli z uvo-zom žarnic ali žicc za parket.
Nadalje $o primeri, ko uva-žamo blago, ki ga domača indu-strija že izdeluje v zadostnih količinah in dobre kakovostti. Na primer naočmke za sonce. Optifna industrija »Getaldus« izdeluje te nadčnike v zadostnih količinah in dobre kakovosti ter bi lahkc še povečala proizvod-njo. V skladišču podjetja lež: okrog ]00 tisoč jzdelanih naočni-kov, ker prifaku-je trgovska mreža naotnike za sonce, ki bo-do  uvoženi.
Končno so nekatera domafa podjeUa poslavljena v neugoden položaj tako, ker so pogoji za uvoz reprodukcijskega mate-riala precej neugodnejši od po-gojev, ki veljajo za uvoz konč-nih izdelkov. Tako so postala ta podjetja brez svoje krivde kon-kurenčno nesposobna. To je na primer primer s proizvodnjn dežnikov. »Tovarna dežnikov« v Lendavi ima zadostno zmoglji-vost za izdelovanje dežnikov, k: gJede kakovo9ti lahko uspeSno tekmujejo z inozemskimi. Zara-di zelo nizJtih cen dežnikov. k smo jih uvozili iz ItaJije (2400 do 3800 din), je to podjetje pri-Šlo v nevarnost, da bo itioralo ustaviti proizvodnjo, ker ne mo-re v takem oibsegu znižati svo-jih cen. Domača industrija mo-ra uvažati svilo s koefieieniom 3, tako da jo stane samo ma-terial 4844 din (prodajna cena proizvajalca   5564   din).
Potrebno je tesnejše sode-
lovanje z organizacijami
proizvajalcev
Navedeni primeri so posa-mezni in ne gre, da bi po njih ocenjevalj ves dosfedanjj uvoz industrijskega blaga. Kažejo pa, da je potrebnega več sodelova-nja z organizacijami proizvajal-cev (industrijskimi abornicami in združenji) pred odloiitvijo, katere izdelke bomo uvozili. Naš interes je predvsem, da založi-mo domačo industrijo z repro-dukcijskim materialom, da bl tako mogla izdelova-ti vse, kar je  sposobna.
Vsekakor bi bilo škodljivo uvoz zavreči, posebno, kadar gre za blago, ki ga v naši državi ne izdelujemo, ali ga izdelujemo premalo, aLi pa kadar so izdelki slabe kakovosti. Taltih i»delkov in izbire ie precej, tiako da to ne pomeni, da je treba naš pro-gram uvoza kon&nih izdelkov zmanjSatl, temveč da ga je tre-ba sarao prilagoditi stvairnim po-trebam z dobro Szbiro bl.aga, ki ga uvažamo. Tak uvoz bo — ra-zen tega, da bo ugodno vplival na   ureditev   tržišča   —   ugodn«
učinkovail tudi na čomato pro-izvodnjo, ki jo bo izpodbujal, da bo razširila izbiro in izbolj-ševala  kakovost.
Glede cen uvoženega blaga sta se na dosedanjih avkcijskih pro-dajah (prodaje na debelo) poka-zalj dve negativni težnji: bili so primeri, ko so se na nekate-rih avkcijah licitirale preveč vi-soko cene, ki ne ustrezajo raz-meram na našem tržišču. Bilo pa je po drugj strani tudi več nasprotnih primerov, da so so trgovinska podjetja dogovarJala in licitiraJa prenizke cene na debelo za določene izdelke. Pr-vo in drugo kaže, da pri uvozu končnih industrijskih izdelkov še nimamo sigurne in ustaljene prakse — kar ni čudno, ker se je začel uvoz v večjem ofosegiu šele letos. Z napori, da se od-pravi.jo določene pomanjikljivo-sti, se bo organizacija uvoza in pi«daje blaga iz:boljSala, za kar že imamo določene izfcušnje.
D.  V.